Zadetki iskanja
Svetokriški
Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)
Celotno geslo
eSSKJ16
aloe nesklonljivo, samostalnik –
dragocena dišava iz agavi podobne tropske rastline z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja
FREKVENCA: 15 pojavitev v 11 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
ampak (ampak, anpak) veznik
1. v protivnem priredju za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
1.3 za omejevanje, izvzemanje
1.4 za stopnjevanje
2. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
3. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3.1 za vezanje dveh stavkov, ki se dopolnjujeta
4. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 3000 pojavitev v 39 delih
Svetokriški
avemarija -e ž zdravamarija: bo vſak dan ſedem Ozha naſhu inu ſedem Ave Mary rod. mn. molil (III, 214 s.) ǀ s' tremy Ozha naſſimi, inu s' tremy Ave MARII or. mn. (IV, 323) Molitev, ki se začne sloven. Zdrava Marija, lat. Ave Maria; → čaščena si Marija, → češčena Marija, → češčena si Marija.
Celotno geslo
eSSKJ16
blizi2 prislov
1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
1.1 pri mirovanju
1.2 pri premikanju
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: blizi ino/ali daleč
Prekmurski
celó tudi celóu tudi cilóu prisl.
1. celo, popolnoma: Nas nepriátel je gori djal, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; sze czelou na t preobrné KOJ 1833, 84; za málo ali celou nikakso plácso KOJ 1845, 111; ino sze od etecz czelou pobrati KOJ 1848, 108; Kô'za csloveka je nê celô gladka KAJ 1870, 30; je lovskim stvárim celo škodlivi AI 1878, 25; czlou vu tecsáji pernyánya KOJ 1845, 56; czlou za Czaszara KOJ 1848, 24
2. sploh, nikakor: je 'ze cslovik neſzpodoben i czilou mrtev na dobro delo KŠ 1754, 72; zametávamo ino czilou tá nehámo, KŠ 1754, 32; niki czilou právijo ka 15. lejt KŠ 1771, 2 (B1b); ne priſzégajte czilou, niti na nébo záto KŠ 1771, 16; i czilou drüge lidi csini znáſz KŠ 1771, 443; Czérkev náſz czilou ne oſzlobodi KMK 1780, 82; Tá me je czilou oſztavo BKM 1789, 323; je lüſztvo od bolvánſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 62; kakti czilou vjedinaniva tüvárissa SIZ 1807, 10; Czilou kak etim prisavczom je dopüszto KOJ 1848, 10
1. celo, popolnoma: Nas nepriátel je gori djal, náſz czeilo vſze ſzkoncsati SM 1747, 79; sze czelou na t preobrné KOJ 1833, 84; za málo ali celou nikakso plácso KOJ 1845, 111; ino sze od etecz czelou pobrati KOJ 1848, 108; Kô'za csloveka je nê celô gladka KAJ 1870, 30; je lovskim stvárim celo škodlivi AI 1878, 25; czlou vu tecsáji pernyánya KOJ 1845, 56; czlou za Czaszara KOJ 1848, 24
2. sploh, nikakor: je 'ze cslovik neſzpodoben i czilou mrtev na dobro delo KŠ 1754, 72; zametávamo ino czilou tá nehámo, KŠ 1754, 32; niki czilou právijo ka 15. lejt KŠ 1771, 2 (B1b); ne priſzégajte czilou, niti na nébo záto KŠ 1771, 16; i czilou drüge lidi csini znáſz KŠ 1771, 443; Czérkev náſz czilou ne oſzlobodi KMK 1780, 82; Tá me je czilou oſztavo BKM 1789, 323; je lüſztvo od bolvánſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 62; kakti czilou vjedinaniva tüvárissa SIZ 1807, 10; Czilou kak etim prisavczom je dopüszto KOJ 1848, 10
Pleteršnik
číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).
Celotno geslo
eSSKJ16
dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola
1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
Svetokriški
Diogenes -na m osebno lastno ime Diogen: poſvejtne rezhy je sanizhoval kakor Diogenes im. ed. Cinicus ǀ taKrat Diogenes im. ed. usdigne suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi, inu po herbti ǀ od Diogena rod. ed. piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ Nezh nenuza Diogenu daj. ed. njega radovolnu bushtvu ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena tož. ed. Philosopha Kateri opoldan s'luzhio je hodil Diógen iz Sinópe, gr. Διογένης (400/390–328/323 pr. Kr.), eden prvih kinikov
Celotno geslo
eSSKJ16
dišeč -a -e pridevnik
1. ki oddaja, daje določen, navadno prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišeč
2. ki je tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajajoč
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
drag -a -o pridevnik
1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga
TERMINOLOGIJA: drago korenje
Svetokriški
Maksimilianus m osebno lastno ime Maksimilijan: Ceſſar Maximilianus im. ed. v'tem lejti 1445. v'tem meſti Vvormatia je bil ſapovedal ſapiſſat (II, 301) ǀ Ceſsar Maximillianus im. ed. te ner vuzhenejshi aſtrologe je bil vkupaj priti (II, 323) Maksimiliján I. se je rodil 1459 in je bil rimskonemški cesar 1486–1519; letnica 1445 je torej napačna.
Prekmurski
mòj -a -e svoj. zaim.
1. moj, izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča: Ma lepota kama je SŠ 1796, 98; Moja kamenica je z-kamna KAJ 1870; Obüdi ſze oh mé ſzrczé KM 1783, 226; veszeli sze szrcze moje TA 1848, 10; Ti veren angel düse moje KAJ 1848, 4; Ti máses moio glávo zoleiom ABC 1725, A8b; pszeniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; Noter ga vſzercze me vczipim SM 1747; ár ſzo vidile ocsi moie SM 1747, 58; tou je praj edna kouſzt z-moji koſzt SIZ 1807, 7; koteri mené lübio ino moje zapoveidi obdersávajo TF 1715, 18
2. izraža splošno pripadnost govorečemu: Moja düsna veiſzt me touſi SM 1747, 77; ovo má radoſzt Jesus prihája SM 1747, 77; Li tebé ſcsém Boug, ma radoszt BKM 1789, 300; ako eto moje, delo priétno boude TF 1715, 9; brezi vſzega mojega zaſlüſenyá TF 1715, 9; pôleg moje pravicze TA 1848, 6; Pomágaj mojoj krhkôcsi BRM 1823, 9; Vzemi záto ov moi máli dár TF 1715, 9; I düjh moj polo'zim KŠ 1754, 96; 'Z-nyega sze vcsim mojo dú'znoszt KAJ 1848, 6; Vu iméni Bogá začnem moje delo BJ 1886, 3; pehár vu mojoi kervi TF 1715, 39; zmoim mislenyem zbantuval ſzem SM 1747, 67; Ki ſze nad mom ſzmrtjom vezdaj 'saloſztite SŠ 1796, 58; zmojov pámetjov gori zgrüntati nemorem TF 1715, 40; inoje za moih greihov odpüſcſenyá voljo kerv prelejao TF 1715, 38; ka je za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; kai je Kristus za moi grehov volo mrel SM 1747, 41; jaſz ti poká'zem zdejl moji vöro mojo KŠ 1754, 79; kakoje pravicſno za moje greihe preleána TF 1715, 40; ino moie zapovidi obdersávaio ABC 1725, A4b; da mi vſzeh moie grehe odpuſzti SM 1747, 58; ſteri mené lubijo i moje zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; ne glédaj me grejhe SŠ 1796, 85; pohaszni moje trüde KOJ 1833, VI; da vnáſztavaj moji hodite KŠ 1754, 96; kaiſzem mojega Bogá zmoimi greihi zbantuvau TF 1715, 37; Doſzta krát ſzem zmoimi greihi, Jesussa razdreſzelil SM 1747, 77
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do govorečega: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; moi králl ABC 1725, A7b; Zato Jesus moi oſztani SM 1747, 78; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Da sze nehváli nepriátel moj TA 1848, 10; dobro dete moje KAJ 1870; ktebi moj Bog gorgledim BJ 1886, 7; Nebode zmojga ſziná Farar ani Meſter TF 1715, 4; kiſzte Ocza mega SM 1747, 83; ſzam zváo ſziná mojega KŠ 1771, 8; med moj ſzlovenſzki národ pouzvo BKM 1789, 3b; ſteri bode páſzao lüſztvo moje Izraelſzko KŠ 1771, 7; Po mojem Goſzpodni Jeſuſſi TF 1715, 37; Vu etom moiem Zvelicsitilei verujem SM 1747, 58; vu Jezuſſi Kriſztuſi Goſzpodni mojem vorvati KŠ 1754, 123; kak vu mojem Bougi KM 1790, 107; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Moji lübléni, zdaj ſzmo KŠ 1754, 97; i ſteri ſzo moji bratje KŠ 1771, 41; Poſzlüjhnite moji drági! SIZ 1807, 3; proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b
mòj -a -e sam. moj: I moja vſza ſzo tvoja KŠ 1771, 323
1. moj, izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča: Ma lepota kama je SŠ 1796, 98; Moja kamenica je z-kamna KAJ 1870; Obüdi ſze oh mé ſzrczé KM 1783, 226; veszeli sze szrcze moje TA 1848, 10; Ti veren angel düse moje KAJ 1848, 4; Ti máses moio glávo zoleiom ABC 1725, A8b; pszeniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; Noter ga vſzercze me vczipim SM 1747; ár ſzo vidile ocsi moie SM 1747, 58; tou je praj edna kouſzt z-moji koſzt SIZ 1807, 7; koteri mené lübio ino moje zapoveidi obdersávajo TF 1715, 18
2. izraža splošno pripadnost govorečemu: Moja düsna veiſzt me touſi SM 1747, 77; ovo má radoſzt Jesus prihája SM 1747, 77; Li tebé ſcsém Boug, ma radoszt BKM 1789, 300; ako eto moje, delo priétno boude TF 1715, 9; brezi vſzega mojega zaſlüſenyá TF 1715, 9; pôleg moje pravicze TA 1848, 6; Pomágaj mojoj krhkôcsi BRM 1823, 9; Vzemi záto ov moi máli dár TF 1715, 9; I düjh moj polo'zim KŠ 1754, 96; 'Z-nyega sze vcsim mojo dú'znoszt KAJ 1848, 6; Vu iméni Bogá začnem moje delo BJ 1886, 3; pehár vu mojoi kervi TF 1715, 39; zmoim mislenyem zbantuval ſzem SM 1747, 67; Ki ſze nad mom ſzmrtjom vezdaj 'saloſztite SŠ 1796, 58; zmojov pámetjov gori zgrüntati nemorem TF 1715, 40; inoje za moih greihov odpüſcſenyá voljo kerv prelejao TF 1715, 38; ka je za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; kai je Kristus za moi grehov volo mrel SM 1747, 41; jaſz ti poká'zem zdejl moji vöro mojo KŠ 1754, 79; kakoje pravicſno za moje greihe preleána TF 1715, 40; ino moie zapovidi obdersávaio ABC 1725, A4b; da mi vſzeh moie grehe odpuſzti SM 1747, 58; ſteri mené lubijo i moje zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; ne glédaj me grejhe SŠ 1796, 85; pohaszni moje trüde KOJ 1833, VI; da vnáſztavaj moji hodite KŠ 1754, 96; kaiſzem mojega Bogá zmoimi greihi zbantuvau TF 1715, 37; Doſzta krát ſzem zmoimi greihi, Jesussa razdreſzelil SM 1747, 77
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do govorečega: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; moi králl ABC 1725, A7b; Zato Jesus moi oſztani SM 1747, 78; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Da sze nehváli nepriátel moj TA 1848, 10; dobro dete moje KAJ 1870; ktebi moj Bog gorgledim BJ 1886, 7; Nebode zmojga ſziná Farar ani Meſter TF 1715, 4; kiſzte Ocza mega SM 1747, 83; ſzam zváo ſziná mojega KŠ 1771, 8; med moj ſzlovenſzki národ pouzvo BKM 1789, 3b; ſteri bode páſzao lüſztvo moje Izraelſzko KŠ 1771, 7; Po mojem Goſzpodni Jeſuſſi TF 1715, 37; Vu etom moiem Zvelicsitilei verujem SM 1747, 58; vu Jezuſſi Kriſztuſi Goſzpodni mojem vorvati KŠ 1754, 123; kak vu mojem Bougi KM 1790, 107; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Moji lübléni, zdaj ſzmo KŠ 1754, 97; i ſteri ſzo moji bratje KŠ 1771, 41; Poſzlüjhnite moji drági! SIZ 1807, 3; proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b
mòj -a -e sam. moj: I moja vſza ſzo tvoja KŠ 1771, 323
Prekmurski
napunjávati -am nedov.
1. napolnjevati: Napu-nyávam KM 1790, 8; I vi napunyávate mero ocsév KŠ 1771, 78; Napunyávao de prigiſcse zvougeljom BKM 1789, 452
2. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: bom Sztú'snim kricsom napunyávao KM 1783, 247
napunjávati se -am se
1. napolnjevati se: válovje je pa metao vu ládjo na teliko, da bi ſze 'ze napunyávala KŠ 1771, 114; i kcsaſzi ſzo ſze ládje napunyávale KŠ 1771, 193
2. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: ſze düsa napunyáva KM 1783, 129; Vucseniczke ſzo ſze pa napunyávali zradoſztjom KŠ 1771, 385
3. izpolnjevati se: tvoja ſz. vola, Po náſz ſze naj napunyáva BKM 1789, 296; Rejcs Goſzpodnova ſze je napunyávala KŠ 1771, 380; i napunyávao ſze je racsun vucsenikov KŠ 1771, 357
napùnjeni -a -o napolnjen: zlejpimi mladénczi, bil je moj dvor napunyen BKM 1789, 335; Hi'za je pa napunyena zdiſejnyem te maſzti KŠ 1771, 306; I napunyena je czérkev zdinom KŠ 1771, 794; Jaj vám napunyeni KŠ 1771, 184; ka ſzo zmoſtom napnyeni KŠ 1771, 345; Te bogáte napunyene Je pa prázne odpüszto BKM 1789, 16; 'Ze ſztánove ſztimi goſztmi vſzi napunyeni BKM 1789, 28; ſtiri ſztvári, ſtere ſzo napunyene bilé zocsmi KŠ 1771, 774; pren. napunyen ſzam geto ſzam vzéo od Epafrodituſa KŠ 1771, 600; Zakariás napunyen je z-Dühom ſzvétim KŠ 1771, 166; Szkoga dikomje napunyen BKM 1789, 40; naj mám radoſzt mojo napunyeno vu nyih KŠ 1771, 323; naj ſztojite popolni i napùnjeni vu vſzoj vouli Bo'zoj KŠ 1771, 611
1. napolnjevati: Napu-nyávam KM 1790, 8; I vi napunyávate mero ocsév KŠ 1771, 78; Napunyávao de prigiſcse zvougeljom BKM 1789, 452
2. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: bom Sztú'snim kricsom napunyávao KM 1783, 247
napunjávati se -am se
1. napolnjevati se: válovje je pa metao vu ládjo na teliko, da bi ſze 'ze napunyávala KŠ 1771, 114; i kcsaſzi ſzo ſze ládje napunyávale KŠ 1771, 193
2. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: ſze düsa napunyáva KM 1783, 129; Vucseniczke ſzo ſze pa napunyávali zradoſztjom KŠ 1771, 385
3. izpolnjevati se: tvoja ſz. vola, Po náſz ſze naj napunyáva BKM 1789, 296; Rejcs Goſzpodnova ſze je napunyávala KŠ 1771, 380; i napunyávao ſze je racsun vucsenikov KŠ 1771, 357
napùnjeni -a -o napolnjen: zlejpimi mladénczi, bil je moj dvor napunyen BKM 1789, 335; Hi'za je pa napunyena zdiſejnyem te maſzti KŠ 1771, 306; I napunyena je czérkev zdinom KŠ 1771, 794; Jaj vám napunyeni KŠ 1771, 184; ka ſzo zmoſtom napnyeni KŠ 1771, 345; Te bogáte napunyene Je pa prázne odpüszto BKM 1789, 16; 'Ze ſztánove ſztimi goſztmi vſzi napunyeni BKM 1789, 28; ſtiri ſztvári, ſtere ſzo napunyene bilé zocsmi KŠ 1771, 774; pren. napunyen ſzam geto ſzam vzéo od Epafrodituſa KŠ 1771, 600; Zakariás napunyen je z-Dühom ſzvétim KŠ 1771, 166; Szkoga dikomje napunyen BKM 1789, 40; naj mám radoſzt mojo napunyeno vu nyih KŠ 1771, 323; naj ſztojite popolni i napùnjeni vu vſzoj vouli Bo'zoj KŠ 1771, 611
Prekmurski
nečísti -a -o prid. nečist, grešen: Ah jaſz necsiſti KŠ 1754, 234; Gda te necsiſzti düjh vö zide od csloveka KŠ 1771, 208; czérkev ſzrczá mojega je vſzegavejcs necsiſzta KŠ 1754, 235; Csi ſze necsiſzto mislejnye pobüdi KŠ 1754, 43; odvracsüje od vſzákoga necsiſztoga tuváriſtva SIZ 1807, 8; liki ſzi ſze ſzmilüvao necsiſztomi lüdomorczi Dávidi KŠ 1754, 323; cslovik, ſteri je necsiſztoga dühá meo KŠ 1771, 177; eden cslovik vu necsiſztom dühi KŠ 1771, 104; I ti necsiſzti dühovje doli ſzo kapali KŠ 1771, 110; ti neverni pa necsiſzta (telesa) KŠ 1754, 140; Nacsi bi vaſa decza necsiſzta bila KŠ 1771, 502; neſzécsi nemocsne i mantráne od necsiſzti dühouv KŠ 1771, 354; dáo nyim je obláſzt nad necsiſztimi dühovmi KŠ 1771, 31
nečísti -a -o sam. nečisti: I ne bode slo vnyé nikaj necsiſztoga KŠ 1771, 806; kaj vſzáki práznik, ali necſiſzti nema örocsine vkráleſztvi Kriſztuſovom KŠ 1771, 583
nečísti -a -o sam. nečisti: I ne bode slo vnyé nikaj necsiſztoga KŠ 1771, 806; kaj vſzáki práznik, ali necſiſzti nema örocsine vkráleſztvi Kriſztuſovom KŠ 1771, 583
Svetokriški
nevrednost ž nevrednost: Polé is tega dole vſamem pravizo te shlushbe, inu neurodnoſt tož. ed. tiga dellauza (V, 29) ǀ vshlishal pak je bil proshno tiga pohleuniga Publicanaria, kateri je ſvoje neurednoſt tož. ed./mn. premishloval (V, 323)
Prekmurski
obàrvati obàrjem dov. obvarovati: Dai dabi Vöro mogel obarvati SM 1747, 53; Moremo ſze mi od táksega obarvati KŠ 1754, 158; kaj je zmo'zen to pri nyem doli djáno meni obarvati KŠ 1771, 648; I dönok obarvati nêznao Nyega KAJ 1848, 4; daj da jasz tebé obarjem KŠ 1754, 235; Mo düso Ti jo obarjes KŠ 1754, 270; Vkoterom obarjes, Ti devſztva tvojega BKM 1789, 17; ino vjednoi právoi vöri obderſi ino obarje TF 1715, 23; Molimo Boga, da on nasse Düse obaruie od zla SM 1747, 84; Goſzpoud, ſteri potrdi váſz i obarje od hüdoga KŠ 1754, 163; Moj Boug Obarje mi vſze csonticze BKM 1789, 411; Ali náz obari od vſzega hüdoga TF 1715, 25; Proszim tebé, da mené obari od vszeih grehov ABC 1725, A5b; Ali náz obarui od vszega zla ABC 1725, A4b; Proſzimo tebe, obarui náſz tve verne SM 1747, 87; Boug obari! KŠ 1754, 204; erkli ſzo: obari Boug KŠ 1771, 239; Goszpodne, ino me milosztivno obari, naj ſze KM 1783, 3; Obari mi düſo BKM 1789, 369; Obaruj náſz tve vörne BKM 1789, 47; Obari ga Bôg na vek i veke TA 1848, 39; naj náſz od toga obarje KŠ 1754, 158; Tejlo Jezuſſa naj obarje düso mojo KM 1783, 156; Naj obarje nase düse SŠ 1796, 103; Proſzimo, da bi náz Boug obarvau TF 1715, 30; Stera ſzi meni dáo, obarvao ſzam je KŠ 1771, 323; Hválo dájem Tebi, ka ſzi ti mené od vſzeih nevol obarvau TF 1715, 45; kai szi mené od vszega hüdoga obaruval ABC 1725, A5b; kai ſzi mené od vſzega hüdoga obaruval SM 1747, 47; ſzi ti mené obarval SM 1747, 43; ka ſzi ti náſz od pogibeli obarvao KŠ 1754, 223; ſzi mojo düso od pogibeli obarvao KM 1783, 6; Kaj ſzi mene obaruvao BKM 1789, 362; nego je li ouſzmoga Noa obarvao KŠ 1771, 719
obarvajóuči -a -e obvarujoč: i csereſz etoga dnéva od neſzrecse, ino pogibeli obarvajoucsi mené ſzi 'sivoga obdr'sao KMK 1780, 103
obàrjeni -a -o obvarovan: Da tak mi vſzi obarjeni Bodemo BKM 1789, 380
obarvajóuči -a -e obvarujoč: i csereſz etoga dnéva od neſzrecse, ino pogibeli obarvajoucsi mené ſzi 'sivoga obdr'sao KMK 1780, 103
obàrjeni -a -o obvarovan: Da tak mi vſzi obarjeni Bodemo BKM 1789, 380
Pleteršnik
obółzniti, -nem, vb. pf. mit einmaligem Hervorstrecken der Zunge ablecken, Mur., Jan., Mik., jvzhŠt.; — iz: oblzniti, Mik. (V. Gr. I. 323.).
Prekmurski
odürjávati -am nedov. sovražiti: Utálni; nemárati za nyega; odürjávati KOJ 1833, 179; eta nehám, Stera ſe tak odürjávam SM 1747, 74; Odürjávam za iſztino moje grejhe KMK 1780, 74; geto ti grozo odürjávas KŠ 1754, 17; ka odürjávas dela Miklosánczov KŠ 1771, 769; odürjávas vsze csinécse neprávdenoszt TA 1848, 5; jeli i ſzvoje ſztáre grejhe odürjáva KŠ 1754, 209; ki lagoja dela csini, odürjáva ſzvetloſzt BKM 1789, 272; cſiszto szrczé, Ktero grejh odürjáva BKM 1789, 13; Goszpôd kriviczo lübcza odürjáva TA 1848, 9; On lagoje pa odürjáva BJ 1886, 45; csi ga odürjávamo KŠ 1754, 37; koteri odürjávajo mené TF 1715, 17; ki mené odürjávajo ABC 1725, A4b; i rezi zroka mené odürjávaio SM 1747, 94; ſteri mené odürjávajo KŠ 1754, 67; dobro csinte zonimi, ki váſz odürjávajo KŠ 1771, 17; eden toga drügoga odürjávajo KOJ 1833, XIV; odürjávaj nepriátela tvojega KŠ 1771, 17; Gizdoſzt odürjávajte BRM 1823, 7; Ár ali ednoga bode odürjávao KŠ 1771, 19; Ár ali ednoga bode odürjávalo KŠ 1771, 225; gda bodo váſz odürjávali lidjé KŠ 1771, 184; kaibi mi nyegovo ſzvéto reics ne odürjávali TF 1715, 14; i te ſzvejt je odürjávao nyé KŠ 1771, 323
odürjávati se -am se sovražiti se: szo sze Goszpoda i nyih kmetovje med szebom odürjávali KOJ 1848, 79
odürjavajóuči tudi odürjajóuči -a -e sovražeč: Ár ſzmo i mi bili nigda odürjávajoucsi edendrügoga KŠ 1771, 660; nevogrszke lüdi sztrasno odürjajoucsi Bezerédi KOJ 1914, 147
odürjávani -a -o sovražen, osovražen: 'selej od Czaszara odürjávano protesztantsztvo vdomoviti KOJ 1848, 86
odürjávati se -am se sovražiti se: szo sze Goszpoda i nyih kmetovje med szebom odürjávali KOJ 1848, 79
odürjavajóuči tudi odürjajóuči -a -e sovražeč: Ár ſzmo i mi bili nigda odürjávajoucsi edendrügoga KŠ 1771, 660; nevogrszke lüdi sztrasno odürjajoucsi Bezerédi KOJ 1914, 147
odürjávani -a -o sovražen, osovražen: 'selej od Czaszara odürjávano protesztantsztvo vdomoviti KOJ 1848, 86
Prekmurski
pòslanje -a s poslanstvo: Jezusa poszlanye KAJ 1848, V; Czil poszlanya tvojga je bio KAJ 1848, 51; Hválimo Te za poſzlanye Jezusa BRM 1823, 323; Szvojim ſzvétoga Düha poszlányem BKM 1789, 35; z-szvétoga düha poszlanyem KAJ 1848, 2
2. pošiljanje, pošiljka: Stevan IV. ga opomené na k-szebi poszlanye vszega toga KOJ 1848, 39
2. pošiljanje, pošiljka: Stevan IV. ga opomené na k-szebi poszlanye vszega toga KOJ 1848, 39
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost