- 1. tudi s ponovljeno črko u, izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec začuti, čuti bolečino, navadno telesno
- 2. kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine, nezadovoljstva
Zadetki iskanja
áu in àu; tudi áv medmet
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski]
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton
- 1. ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.
- 4. v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton
marjética marjétice samostalnik ženskega spola [marjética]
ETIMOLOGIJA: iz osebnega imena Marjetica po zgledu nem. Margerite ‛Marjeta’ in ‛marjetica’, frc. Marguerite ‛Marjeta’, marguerite ‛marjetica’, kar je prek lat. margarīta ‛biser’ prevzeto iz gr. margarī́tēs - več ...
- 1. travniška rastlina z manjšimi belimi cvetovi z rumenim osrednjim delom in dlakavimi pritličnimi listi; primerjaj lat. Bellis perennis; SINONIMI: iz botanike navadna marjetica
- 1.1. navadno v množini cvet te rastline; SINONIMI: navadna marjetica
- 2. marjetici podobna, zlasti okrasna rastlina
- 3. podoba, predmet, ki predstavlja rastlino z belim cvetom z rumenim središčem
ETIMOLOGIJA: iz osebnega imena Marjetica po zgledu nem. Margerite ‛Marjeta’ in ‛marjetica’, frc. Marguerite ‛Marjeta’, marguerite ‛marjetica’, kar je prek lat. margarīta ‛biser’ prevzeto iz gr. margarī́tēs - več ...
netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír]
ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t-‛večer, noč’ + *(s)per- ‛leteti’ - več ...
- miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat. Chiroptera
ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t-‛večer, noč’ + *(s)per- ‛leteti’ - več ...
netopírjev netopírjeva netopírjevo pridevnik [netopírjeu̯ netopírjeva netopírjevo]
- 1. ki je v zvezi z netopirjem, netopirji; SINONIMI: netopirski
- 1.1. ki je del telesa netopirja, netopirjev
- 1.2. ki spominja na netopirja ali je tak kot pri netopirju; SINONIMI: netopirski
netopírski netopírska netopírsko pridevnik [netopírski]
- 1. ki je v zvezi z netopirji; SINONIMI: netopirjev
- 1.1. ki je del telesa netopirja; SINONIMI: netopirjev
- 1.2. ki spominja na netopirja ali je tak kot pri netopirju; SINONIMI: netopirjev
ométati3 ométam nedovršni glagol [ométati]
- čistiti stene, strop z omelom, krtačo
tôpo in topó prislov [tôpo] in [topó]
- 1. takó, da nima ostre konice, je zaobljeno
- 2. takó, da je prisoten, izražen nizek, zamolkel, neizrazit zvok
- 3. takó, da ga ni mogoče natančno določiti
- 4. takó, da je neobčutljiv za zunanje dražljaje, ne kaže volje, zavzetosti za kaj; SINONIMI: otopelo
- 4.1. takó, da se kaže, izraža taka neobčutljivost, brezvoljnost
SSKJ²
SSKJ²
SSKJ²
bolščáti -ím [bou̯ščati] nedov., bôlšči; bôlščal (á í)
nepremično, topo gledati: bolščati izpod čela; bolščal je vanjo s pijanimi očmi; nepremično leži in bolšči v strop; topo bolščati predse / oči mu krvavo bolščijo
nepremično, topo gledati: bolščati izpod čela; bolščal je vanjo s pijanimi očmi; nepremično leži in bolšči v strop; topo bolščati predse / oči mu krvavo bolščijo
- bolščèč -éča -e:
mož z bolščečimi očmi
♦ med. bolščeči bolnik bolnik z izbuljenimi očmi
SSKJ²
brezčúten -tna -o prid.(ū)
1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz
2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik
// ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža
1. ki je brez čustev, sočutja: brezčutni, sovražni ljudje; brezčuten je in surov / brezčuten obraz
2. ki je duševno otopel, brez volje: brezčuten duševni bolnik
// ki je brez občutljivosti za zunanje dražljaje: ležal je brezčuten in kakor mrtev / brezčutna koža
- brezčútno prisl.:
brezčutno gledati trpljenje drugih; brezčutno strmeti v strop
SSKJ²
bútniti -em dov. (ú ȗ)
1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo
3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega
4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot
5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem
● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril
1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo
3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega
4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot
5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem
● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril
SSKJ²
dekoratíven -vna -o prid. (ȋ)
namenjen olepšavi, okrasen: dekorativni elementi; dekorativna keramika, pisava; dekorativne tkanine / dekorativna umetnost; dekorativno slikarstvo / Japonke so zelo dekorativne v svojih kimonih / nav. slabš.: dekorativne fraze; ta pesem je zgolj dekorativna
namenjen olepšavi, okrasen: dekorativni elementi; dekorativna keramika, pisava; dekorativne tkanine / dekorativna umetnost; dekorativno slikarstvo / Japonke so zelo dekorativne v svojih kimonih / nav. slabš.: dekorativne fraze; ta pesem je zgolj dekorativna
- dekoratívno prisl.:
dekorativno učinkovati; dekorativno poslikan strop
SSKJ²
deščén -a -o [dəščen] prid. (ẹ̑)
narejen iz desk: deščen pod, strop; deščena koliba, streha; deščena vrata
narejen iz desk: deščen pod, strop; deščena koliba, streha; deščena vrata
SSKJ²
SSKJ²
dróg -a m, mn. drogôvi in drógi (ọ̑)
1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra
● spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja
2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog
♦ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
1. dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje: zabiti drog v zemljo; nad žerjavico je vrtel na drog nataknjeno jagnje; z drogom odriniti čoln od brega; betonski, jeklen, lesen, železen drog; nosilni, podporni drogovi / brzojavni, električni, telefonski drog; prečni drog za jadra
● spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja
2. teh., s prilastkom jekleni palici podoben predmet kot del različnih strojev: pogonski, zavorni drog
♦ alp. reševalni drog drog, na katerega se pritrdi platnena vreča pri spuščanju ponesrečenca s stene; avt. pretični drog jeklena palica za spreminjanje položaja zobnikov v menjalniku; strojn. batni drog drog, ki veže bat s križnikom ali bate med seboj; šport. drog telovadno orodje z vodoravno jekleno palico na dveh stoječih opornikih; gladka, navpično stoječa palica za plezanje, pritrjena na strop in na tla; teh. vlečni drog kovinska palica, s pomočjo katere eno vozilo vleče drugo
SSKJ²
kaséta -e ž (ẹ̑)
1. priprava, navadno kvadrataste oblike, prirejena za shranjevanje določenega predmeta: vzeti kaj iz kasete; kaseta za orodje, plošče; knjige, izdane v skupni kaseti; kaseta s predali / zastar. kaseta za radio, televizor ohišje, okrov
// star. škatla, škatlica, zlasti za shranjevanje dragocenosti: zakleniti kaseto; kaseta z nakitom; pisemski papir v kasetah
2. priprava s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: vložiti kaseto / magnetofonska kaseta
// priprava, v kateri je fotografski film: kupuje filme brez kaset / filmska kaseta priprava s kinematografskim filmom
3. arhit. vsako od navadno pravokotno poglobljenih polj stropa: renesančne kasete / strop s kasetami
1. priprava, navadno kvadrataste oblike, prirejena za shranjevanje določenega predmeta: vzeti kaj iz kasete; kaseta za orodje, plošče; knjige, izdane v skupni kaseti; kaseta s predali / zastar. kaseta za radio, televizor ohišje, okrov
// star. škatla, škatlica, zlasti za shranjevanje dragocenosti: zakleniti kaseto; kaseta z nakitom; pisemski papir v kasetah
2. priprava s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: vložiti kaseto / magnetofonska kaseta
// priprava, v kateri je fotografski film: kupuje filme brez kaset / filmska kaseta priprava s kinematografskim filmom
3. arhit. vsako od navadno pravokotno poglobljenih polj stropa: renesančne kasete / strop s kasetami
SSKJ²
kaséten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na kaseto:
a) kasetna obloga
b) kasetna produkcija / kasetni magnetofon magnetofon, v katerega se vlagajo (magnetofonske) kasete
c) kasetno dno, poslikano z ornamenti / kasetni strop kasetirani strop
nanašajoč se na kaseto:
a) kasetna obloga
b) kasetna produkcija / kasetni magnetofon magnetofon, v katerega se vlagajo (magnetofonske) kasete
c) kasetno dno, poslikano z ornamenti / kasetni strop kasetirani strop
SSKJ²
kasetírati -am nedov. in dov. (ȋ)
pog. dati, vložiti v kaseto: kasetirati gramofonske plošče
pog. dati, vložiti v kaseto: kasetirati gramofonske plošče
- kasetíran -a -o:
kasetirani film
♦ arhit. kasetirani strop strop z navadno pravokotno poglobljenimi polji
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 15
- Naslednja »
Število zadetkov: 297
Dostopnost