ajfrar -ja samostalnik moškega spola
1. ekspresivno kdor je zelo prizadeven, navdušen za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnež
2. kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

beseda -e ž 1. beseda, tj. strnjena jezikovna enota in govorjenje: kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba: jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora: Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blaznenje -a (blaznenje, blaznene, blažnjenje) samostalnik srednjega spola
1. zapeljevanje v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševanje
2. zmota, napaka
3. nespametno, nerazsodno govorjenje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bledenje -a (bledenje, bledene) samostalnik srednjega spola
1. nerazločno govorjenje besed brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljanje
2. zmota, napaka
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

brbòtanje -a s klepetanje, govorjenje: sze je taksega goszpouda berbotanye nej prijelo KOJ (1914), 115

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola
1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3 v zvezi en čas
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
2.5 v življenju, bivanju
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

čeljust -i (čelust, čeljust) samostalnik ženskega spola
1. del glave, v katerem so vraščeni zobje; SODOBNA USTREZNICA: čeljust
2. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane ter govorjenje in/ali votlina za njo; SODOBNA USTREZNICA: usta
FREKVENCA: 21 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

češnja2 -e samostalnik ženskega spola
ekspresivno vsebinsko prazno, nespametno govorjenje; SODOBNA USTREZNICA: česnanje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno  3500 pojavitev v 45 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dokonjati -am (dokonati, dokonjati, dokojnati, dokojnjati, dekonati, dekonjati) dovršni glagol
1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
2. kdo/kaj; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
2.2 kdo; kaj, s čim izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; SODOBNA USTREZNICA: zaključiti
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo; kaj, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: izkazati
5. kdo; kogatož. narediti, da ima kdo dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolniti
6. kdo; kaj, (skozi kaj) narediti, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: končati
7. kdo prenehati biti živ; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: 208 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

doligovorjenje (doli govorjenje) sam. s ♦ P: 1 (TkM 1579)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dolipadati -am nedovršni glagol
1. kaj; iz česa, od česa, na kaj po zraku pomikati se navzdol; SODOBNA USTREZNICA: padati
1.1 zaradi lastne moči
1.2 zaradi izgube, oslabitve vezi
2. kdo/kaj zaradi telesne, duševne prizadetosti prihajati iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: padati
3. kdo; (k čemu, na kaj, pred kom) spuščati se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: padati
4. kdo prenehavati izpolnjevati obveznosti, norme kake skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: odpadati
5. kdo prihajati v moralno oporečno versko stanje; SODOBNA USTREZNICA: padati
FREKVENCA: 27 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

dotȗkajšnji, adj. bisher reichend: vse dotukajšnje govorjenje, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

drekȃnje, n. preprosto, grdo govorjenje (die Anwendung des Wortes "drek"): pesmi polne drekanja, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik
1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en
1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok
2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen
3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten
3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen
4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto
5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan
5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

fajdač [fajdáč] samostalnik moškega spola
  1. slepar
  2. širokoustnež, bahač

PRIMERJAJ: fajtač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

fatkar [fātkar] samostalnik moškega spola
  1. opravljivec
  2. pletilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

feflja [fẹ̄flja] samostalnik ženskega spola

klepetulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

fefljanje [fefljȃnje] samostalnik srednjega spola

klepetanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

godrnjavec [godrnjȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor godrnja; godrnjavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

godrnjavka [godrnjȃvka] samostalnik ženskega spola

godrnjava ženska; godrnjavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

govorečnik [govorẹ̑čnik] samostalnik moškega spola

blebetač, klepetulja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

govorene gl. govorjenje ♦ P: 2 (TA 1555, TC 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

govorenje samostalnik srednjega spola

GLEJ: govorjenje

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

govorjéinje tudi govórjejnje tudi govoréjnje -a s
1. govorjenje: Goszpodne merkai na moie govorgeinye ABC 1725, A7b; ſztálno tve govorjeinye SM 1747, 71; Ka nam valá I Goſzpon, Goſzpon govorjejnye BKM 1789, 260; Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi szamom pomiszleno je ono, po sterom KOJ 1833, VII; Od grejsnoga govorjejnya BKM 1789, 3; Nega rêcsi ni govorênya TA 1848, 15; Na lisztê govorênya jeszo KAJ 1870, 6; kak tô govorênya vnogoféle sztáliscse 'zelê KAJ 1870, 19; Szvojemi govorejnyi szo znali moucs szpraviti KOJ 1845, 14; Naj vu govorênyi Sztálen bodem KAJ 1848, 199; táksa rêcs vu govorênyi AIN 1876, 24; zgovorjeinyem bole naſzledüval, kako SM 1747, 48; Kakda zgovorjejnyem KŠ 1754, 44; zlejpim govorjejnyem BKM 1789, 377; Za tém opobougslivim czvetécse mladine govorejnyom KOJ 1845, 92; vidis vsza moja govorjejnya KM 1783, 3
2. v zvezi tao govorejnja besedna vrsta: Od govorejnya tálov possebno KOJ 1833, 13; ovih tálov govorejnya KOJ 1833, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

govorjénje, n. das Reden, das Sprechen; tako govorjenje, solch Gerede; prazno g., leeres Geschwätz; — die Redeweise, Cig.; g. z znamenji, die Zeichensprache, Cig., Jan.; g. s telesnim gibom (kretom), die Geberdensprache, Cig. (T.); — das Gerede: po vsej gori je bilo g. od tega (nam. o tem), Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

govorjenje [govorjénje] samostalnik srednjega spola

govorjenje, pogovor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

govorjenje (govorenje, govorjenje) samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

govorjenje sF116, adagium, -gÿpripuviſt, gmain govorjenîe; diſsertatio, -onisenu dolgu inu mnogiteru govorjenîe; elocutio, -nisgovorjenîe; facetiaeſhavkova govorjenîa, ſhale; famengovorjenîe; grandiloquus, -a, -umviſſokiga, inu velikiga govorjenîa; ironia, -aegovorjenîe od ene rizhy, inu ſe drugu ṡaſtopi, ena preobernîena ferṡhmaihtna beſſéda; locutiogovorjenîe; loquelagovorjenîe, beſſéda; oratio, peroratiogovorjenîe; perfacetus, -a, -umſylnu luṡhten s'govorjenîam; philologia, -aelubau tega piſma ali govorjenîa; philologus, -gikateri lubi tu govorjenîe; physiologia, -aekunſht inu govorjenîe od naterlih rizhy; poëma, -tisena ṡmiſhlena peſſim, ali raimanu govorjenîe; prologus, -gipredgovor, enu naprei govorjenîe; prosa, -aeenu leidig govorjenîe, inu nikar v'raimi; refutatiosaverṡhenîe govorjenîa eniga, eniga druṡiga iṡkasanîe, de nei reiṡ tega drugiga govorjenîe; sermogovor, govorjenîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

govorjenje -a s govorjenje: Cicero pak je djal, de tu nar nuznishi je tu lepu govorjenie im. ed. ǀ zhudnu govoriene im. ed. je letu ǀ ta Modri ſeneca je djal, de zhlovek is govorjeina rod. ed. ſe poſna ǀ s' zitro ſvojga slatkiga govorjena rod. ed. ǀ Tullius ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena rod. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj zhes takushnu govorjenie tož. ed. ǀ Logica vuzhij s' gruntam ſvoje govorjenje tož. ed. sklenit ǀ ſvoje govorienie tož. ed. na prei perneſe ǀ je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu jeshu skuſi govorjeine tož. ed. dala ǀ Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko Gospodo enu lepù govorjene tož. ed. naprei perneſel ǀ Chriſtus je vuzhil, inu ſturil: Pohleunoſt v'beſſedah, ſtonovitnoſt v'veri, ſramoshlivoſt v'govorjeni mest. ed. ǀ So tekli kmeti, ter grobu po kmeteshku so jo ſtepli shnyh laſhnivo prizho, inu sgouarjeniam +or. ed. Zapis lepu govorjena je bolj verjetno sintaktična napaka kot pa indic za obstoj besede lepogovorjenje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

govorjenje -a samostalnik srednjega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

govorjenje sam. s ♦ P: 25 (TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

govòrnost -i ž govorjenje, beseda: Robert Károla na szto posztávlenoga z-lejpov govornosztjov za Krála priporácsa KOJ 1848, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

grajavec [grájavǝc] (grajalec) samostalnik moškega spola

kdor graja, ošteva; grajavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

grunt -a m 1. temelj: ſo bily grunt im. ed. Israelske Vere ǀ Semla katera nima obeniga grunta rod. ed., inu vener ſe negane ǀ te velike sheleſne dauri tiga mesta Gaza s'grunta rod. ed. je bil vun vſdignil 2. dno: is'grunta rod. ed. vaſhiga ſerza saupijte 3. zemlja: poprej ogledate ali grunt im. ed. je dobar, ali nijva je rodovitna ǀ kadar v' Rimi ſo grunt tož. ed. coppali … v' grunti mest. ed. ſo bily eno zhlovesko glavo nashli ǀ od tot moij grunti im. mn. ſò taku dobru rodovitni 4. razlog: nej djal S. Auguſtinus bres grunta rod. ed. ǀ de ſi lih nima gvishniga grunta rod. ed. njega taku ſodit ǀ v'letem imaio grunt tož. ed., inu sazheteK vſe zhednosti ǀ Logica vuzhij s' gruntam or. ed. ſvoje govorjenje sklenit ← srvnem. grunt ‛tla, zemlja, temelj, osnova, razlog’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

gùč -a m
1. govorjenje, oblikovanje besed, stavkov z govorilnimi organi: Gucs nasztáne z-glászi AIN 1876, 5; za nyidva viſzokoga gucsa i piſzanya volo KŠ 1771, 260; znamênya szo nê za pocsinka, nego za razmênya gucsa AIN 1876, 9; zvelikov ſzrcsnoſztyov 'zivémo vgucsi KŠ 1771, 533; o'zivávaj Nász v-gucsi i djányi KAJ 1848, 5; pren. Pannonii z-sterov szo po gucsi negda Hunovje i Avarci ládali KOJ 1848, 7; Nadale je v-gucs prineseno bilô AIP 1876, br. 1, 1
2. izražanje misli z govorjenjem: Eti je li od te ſegé právde gucs KŠ 1754, 6; ka je zdaj od mira nej gucs KOJ 1848, 120; Naj te pa zvnougim gucsom ne dr'zim KŠ 1771, 416
3. sestavek o čem, ki se podaja v javnosti: od minisztera 2 3/4 vöre dr'zánom gucsi napredáno AI 1875, kaz. br. 2
4. stavek: Kelkoféle gucsov razlocsávamo AIN 1876, 73

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

gúčanje -a s
1. govorjenje: nego vaſſe gúcsanye naj bou, tak, tak KŠ 1754; i gúcsanye tvoje je priſzpodobno KŠ 1771, 151; vu ſzvojem vnogom gúcsanyi poſzlühnejo KŠ 1771, 18; Kak ſzlatka ſzo cselüszti mojoj gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4
2. jezik: pouleg návadnoga gúcsanya véksega tála Szlovenov KOJ 1833, VI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

hohnjavec [hohnjȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor nerazločno govori tako, da zrak uhaja tudi skozi nosno votlino; nosljavec; hohnjač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

humorīstika, f. humoristično govorjenje ali pisanje, der Humor, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

hvalnik [hvālnik] samostalnik moškega spola

kdor hvali; hvalivec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

izkušávati, -am, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen: uho izkušava govorjenje, Dalm.; ti, pravični Bog, izkušavaš srca in obisti, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

jezičnik1 [jezȋčnik] samostalnik moškega spola
  1. kdor rad klepeta, klepetulja
  2. rastlina odolin, LATINSKO: Antirrhinum

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

jèzik -íka m
1. jezik, organ v ustih, zlasti pomemben za govorjenje: Lingua Jezik KMS 1780, A7b; Ah! naj ti ſzpejva moj jezik KŠ 1754, 254; Odprla ſzo ſze pa vüſzta nyegova i jezik nyegov KŠ 1771, 165; Eſzi ſzliſi jezika ravnanye KŠ 1754, 58; dotekno ſze je jezika nyegovoga KŠ 1771, 125; Mi tak gláſz jezika Gori podigávamo BRM 1823, 6; naj zdr'zi jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1754, 59; naj raſzladi jezik moj KŠ 1771, 226; Gda escse na jeziki nejmam ricsi moje KŠ 1754, 88; Goſzpodne ako te zjezikom nemre na pomocs zvati SM 1747, 64; Kakda [grešimo] z jezikom KŠ 1754, 37; edendrügoga lübimo nej li ſzamo zricsjom i zjezikom KŠ 1771, 340; z jezikom szvojim jálno gucsijo TA 1848, 5; I vidili ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KŠ 1771, 344; Od ludi jezikov nyegovo poſtenyé brániti KŠ 1754, 57; szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; I grizli ſzo jezike ſzvoje od boleznoſzti KŠ 1771, 795; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b
2. sredstvo sporazumevanja: tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik doſzta laſztivnoga má KŠ 1771, A7a; Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi je ono KOJ 1833, VIII; je pa potrejbno vſzákomi ſzakoga jezika i národa csloveki KŠ 1771, A4b; ſzem pouleg laſztivnoſzti naſega jezika pobougso BKM 1789, 4b; zdai pak na szlovenszki jezik preloſeni TF 1715, 1; mesztancsarje szo krscsánszke vöre, i szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; kai vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki TF 1715, 8; tak je i vſzákſem toga národa rázlocsnom jeziki nike nadigno KŠ 1771, A6a; v-csiſztom Tvojem Szlovenſzkom jeziki BRM 1823, II; more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je návcso KŠ 1771, A4a; 'zelejoucsi ſzvojim laſztivnim jezikom gucsécsega zvelicsanye KŠ 1771, A4b; teliko národa ino jezikov KŠ 1771, A5a; dáo na druge jezike razkládati KŠ 1771, A4b; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771, 156

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

jezljavka [jezljȃvka] samostalnik ženskega spola

ženska, ki predrzno ugovarja, odgovarja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

kədájšnji, adj. manchmalig: kedajšnje (njegovo) govorjenje, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

klafanje -a s nespodobno govorjenje: prepovej vſe lushte tega meſſa taku s'ſakonskimy, kakor s'ledih perſonamy tribat, inu vſe tu kar je en ſazhetik tiga meſſeniga lushta, kakor ie nesramnu shlatajne, tipajne, kushovaine, klafaine im. ed. ǀ nyh Klafajne im. ed., inu nezhiſtost je njemu mozhnu super ǀ ſe nemorem gori derſhati sa volo pyanstva, klafainia rod. ed., inu krega ǀ sa volo kushovajna, inu neſramniga klaffajna rod. ed. ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu, hudizhovainu, shentovainu, klafainu daj. ed. ǀ Kakor ſte do ſehmal nuzali vash jeſik sa sludovaine, inu klafaine tož. ed. → klafati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

klafarija [klafarȋja] samostalnik ženskega spola

nespodobno, pohujšljivo govorjenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

klafarija -e ž nespodobno govorjenje: kulikajn mertuashkyh ran prajmejo? s' kuſi pyanzhuajne, shertie, pleſſe, klafarie tož. mn. (II, 435) → klafati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

klepetavec [klepetȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor (rad) veliko govori, klepeta; klepetalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

kričanje [kričȃnje] samostalnik srednjega spola

kričanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

kvanta [kvȃnta] samostalnik ženskega spola
  1. lirska pesem
  2. bajka
  3. klepet, nepotrebno govorjenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

kvantač [kvantáč] samostalnik moškega spola

kdor kramlja, klepeta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

kvasalnik [kvāsau̯nik] (kvasavnik) samostalnik moškega spola

kdor neokusno, neprimerno govori; kvasač

PRIMERJAJ: kvasavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

kvasavec [kvāsavǝc] (kvasalec) samostalnik moškega spola

neroden, slab govorec

PRIMERJAJ: kvasalnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

logika ž logika: Logica im. ed. vuzhij s' gruntam ſvoje govorjenje sklenit (III, 14) ← lat. logica ← gr. λογική (τέχνη) ‛dialektika, veščina razmišljanja’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

mȃričkàk, pron. = marsikak, C.; — wie immer beschaffen: maričkaka zanikarna reč, schlechte, leichtfertige Sache, Dalm.; maričkako govorjenje, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

modrorečnik [modrorẹ̑čnik] samostalnik moškega spola

govornik, retor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

molitnik [molȋtnik] samostalnik moškega spola

kdor moli; molivec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

nanȃšati, -am, vb. impf. ad nanesti, nanositi; 1) herantragen, zusammentragen, Raj' b' letala nizko, Zbirala cvetje, Nanašala mladim Celo poletje, Vod. (Pes.); n. gnezdo = znašati gnezdo, Levst. (Zb. sp.); — anschwemmen; nalivi prst in sip nanašajo na cesto, Levst. (Pril.); — 2) mit sich bringen, Cig.; okoliščine tako nanašajo, Cig.; — govorjenje je tako nanašalo, das Gespräch führte darauf, M.; — 3) beziehen: na oko n., auf das Auge beziehen, Žnid.; — n. se na kaj, sich auf etwas berufen, Cig., Jan.; sich auf etwas beziehen, Mur., Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

nasadíti, -ím, vb. pf. 1) ansetzen: n. kokoš, eine Henne zum Brüten auf die Eier setzen; — jajca n. kokoši, einer Henne die Eier zum Brüten unterlegen; — n. ribe v ribnik, ribnik n. z ribami, den Teich mit Fischen besetzen, V.-Cig.; — 2) pflanzen, anpflanzen; drevje, cvetice n.; — 3) aufsetzen, anstecken; n. vrata, okno, die Thüre, das Fenster in die Angeln einhängen; n. bajonet, aufpflanzen, Cig.; n. mlinski kamen, den Mühlstein aufsetzen, Cig.; auf einen Stiel stecken, mit einem Stiele versehen; bestielen; n. sekiro, lopato, nož; n. na kol, aufpfählen; n. meso na vilice, aufgabeln; n. se na meč, sich ins Schwert stürzen, Ravn.; — nasadil se bo, er wird anrennen, Jan.; — n. se, sitzen o. stecken bleiben, auf den Grund stoßen (o ladji), Cig.; — 4) n. snope, die Garben zum Dreschen zurecht legen; — 5) n. koga, aufbringen, erzürnen, Cig.; tako govorjenje ga je zopet nasadilo, DSv.; nasajen biti, zornig, gereizt, übelgelaunt sein; — kratko nasajen, kurz angebunden, Erj. (Izb. sp.); razjezil sem tebe, ki si na kratko nasajen, Zv.; — 6) eine gewisse Menge anpflanzen, setzen; n. cvetlic po vrtu; veliko krompirja n.; — bepflanzen; n. vrt s cvetlicami; Polno je (vrtec) rožic nasajen, Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

nastáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) ansetzen, anstücken, Mur.; — n. govorjenje o čem, eine Rede anknüpfen, Cig.; n. govor o čem, etwas zur Sprache bringen, M.; — fortsetzen, Zora; — 2) zu einem bestimmten Zwecke hinstellen, aufstellen; n. kako posodo, da kdo kaj v njo da; — n. past, zanko, mrežo, vado, strup; — n. topove; n. komu meč na prsi, ansetzen; — n. sod, anzapfen; — n. uho, das Ohr näher bringen, um besser zu hören oder zu horchen; — n. komu nogo, jemandem ein Bein halten, damit er falle; — n. se, sich zu einem bestimmten Zwecke hinstellen; — 3) gründen, C.; n. zidanje, den Grund zu einem Gebäude anlegen, Cig.; — n. svetstvo, das Sacrament einsetzen, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

obetavec [obẹ́tavǝc] (obetalec) samostalnik moškega spola

kdor obljublja, obeta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

opravljanje -a s opravljanje, tj. slabo govorjenje o kom: polsot ſe najde offert, ohernia, ardria, ſaurashtvu, opraulajne im. ed., nezhiſtoſt ǀ Nehajte vy shene od offerti, marmraina, opraulaina rod. ed., nevoshlivoſti, inu pohushainia ǀ aku skuſi tvoje opraulaine tož. ed. ſi taiſto perſono v' shkodo perpravil ǀ skuſi grehe … oprauleine tož. ed. etc. ratamo kakor ene ſtrupene, negnusne kazhe

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ostrašiti [ostrášiti ostrȃšim] dovršni glagol

prestrašiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

povŕstən, -stna, adj. nach der Reihe aufeinander folgend: povȓstni red aritmetični, die arithmetische Reihenfolge, DZ.; povrstne številke, fortlaufende Zahlen, Cig.; povrstno govorjenje, geordneter Vortrag, Bas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pravíłən, -łna, adj. regelrecht, regelmäßig, Cig., Jan., M., Cel. (Ar.), nk.; — normal, Cig., Jan.; pravȋłna brzina, die Normalgeschwindigkeit, Cig. (T.); — correct, fehlerlos, Jan., Cig. (T.), nk.; pravilno govorjenje, die Orthoepie, Cig. (T.); pravilna pisava, nk.; — prim. pravilo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

prenadúti, -dmèm, (-dújem), vb. pf. zu sehr aufblähen, prenadut, schwülstig: prenaduto govorjenje, Z.; prenaduta pesem, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pretŕgati, -tȓgam, vb. pf. 1) durchreißen, entzweireißen; voda je jez pretrgala, Cig.; p. vrv; — p. se, reißen (intr.); vrv se je pretrgala; — dela, da se hoče p. (= na pretrganje), Cig.; — pretrgan, mit einem Darmbruch behaftet, Cig.; — mit vor Hunger eingefallenem Leibe: pretrgan konj, pretrgana krava, Z., jvzhŠt.; — unterbrechen; besedo, govorjenje p., Cig.; p. se, unterbrochen werden: procesija se je pretrgala; — 2) durchbrechen (intr.): p. iz ječe, Cig.; voda je pretrgala v hlev, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pridigar [prídigar] samostalnik moškega spola

pridigar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

pritrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) dazureiben; — 2) erreiben, Cig.; — 3) anbrechen, Cig.; — 4) unterdrücken: čulo se je govorjenje, tu pritrto, tam živo, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

prošnja [próšnja] samostalnik ženskega spola

prošnja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

prošnjavec [prošnjȃvǝc] samostalnik moškega spola

prosilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

razglasovavec [razglasovȃvǝc] (razglasovalec) samostalnik moškega spola

kdor širi govorice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

razlǫ́čən, -čna, adj. 1) scheidbar, trennbar, Jan. (H.); — 2) unterscheidbar: deutlich; razločno govorjenje; razločno povedati, govoriti, učiti; — 3) = različen, ogr.; — 4) = odločilen, entscheidend, Cig.; — 5) razločno, einzeln, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

rečnik [rečník] samostalnik moškega spola

govornik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

réjč tudi réč -i tudi ričí ž
1. beseda, jezikovna enota za označevanje pojmov: Ka vcsini eta rejcs ſztvoriti KMK 1780, 9; da razmis, ka vſzáka rejcs zadene BKM 1789, 7; Rêcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovêdanye dugoványa AIN 1876, 7; nego ſzamo edno rejcs povej KŠ 1771, 25; Na nyegovo rejcs ſze nakleknemo SŠ 1796, 8; ptühinszke litere, stere vu ptühinszkoj rêcsi sze nücajo AIN 1876, 6; nego vſzakov recsjov, ſtera zvüſzt Bo'zi zhája KŠ 1771, 11; i vö je vrgao te dühé li zricsjom KŠ 1771, 25; Tou nam pokáſejo ete recſi TF 1715, 44; Kotereſzo te ricſi TF 1715, 39; na miſzlimi ſztojo vſzigdár reicsi tvoje SM 1747, 83; Te naj vékſo zrok je márne ricsi KŠ 1754, 44; Naj bodo ricsih ete KŠ 1754, 4; i nistere neſzpodobne recsi BRM 1823, II; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; recsi so z-kotrig KAJ 1870, 6; Na zgovárjanye gledocs szo rêcsi stiriféle AIN 1876, 8; Koterie rázum teh recseh TF 1715, 18; Tak i od eti rejcsi ſcsiscsene ſzo nase peſzmi BKM 1789, 4; po gorivzétji szlovenszkih rejcsih med szvoje KOJ 1848, 8; Govorênya [szo] z-rêcsi KAJ 1870, 6; Od szillab i od rêcsi AIN 1876, 7; Vu obrácsanyi szam pohaszno deacske recsi KOJ 1833, V; Z-káksimi recsmi je potrejbno proſziti SIZ 1807, 3
2. kar je izraženo z besedami: Rêcs Goszpodna je csiszta TA 1848, 10; od stere je szpevao Goszpodni za volo récsi Kúsa TA 1848, 6; Ár što je legov, je dobre rêči nevrejden BJ 1886, 5; Nyegovo rêcs mam vervati BRM 1823, 7; zetakovom reicsjom onda oſzodi nyé SM 1747, 83; ricſi moje pa nigdár ne prejdejo KŠ 1771, 82; Tou ſzo rejcſi Kriſztusa BKM 1789, 19; Eto szo nakráczi nasse récsi SIZ 1807, 4; Naj zpoznas gvüsnoſzt oni rejcs KŠ 1771, 161; A ſteri pak etim recſem ne vörje TF 1715, 45; ſteri vorje tejm ricsém KŠ 1754, 210; záto, kaj ſzi nej vörvao recsim mojim KŠ 1771, 162; steri reicsi tve poſzlüsa SM 1747, 85; I tve ſzvéte rejcsi zdr'závati BKM 1789, 133; Na té ricsi záto mi merkajmo SŠ 1796, 15; nasse récsi, na ſtere récsi od váſz eden lejpi odgovor csákamo SIZ 1807, 4; uu etih recſih ſztoy vſza právda TF 1715, 18; Ka vörjemo po ricsáj dvanájſzetoga Stüka KMK 1780, 22; lepou pomali ino zponiznimi recsmi predkláda TF 1715, 7; Boug naz ſzteimi ricſmi kſzebi ſche pritégnoti TF 1715, 26; ſzem znasſega Goszpodna ricsmi tak vcsio KŠ 1754, 6a
3. navadno v zvezi rejč Božja evangelij, berilo: Reics Bosja oſztane vſzigdár SM 1747, 79; Rêcs bo'za KAJ 1848, VI; ta ſzvetloſcha reicſi Bosje ſzvéte TF 1715, 3; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; Truber, Bo'ze rejcſi ſzluga KŠ 1771, A6a; te Bo'ze rêcsi ſze dr'zi BRM 1823, 3; mi Bosjoi reicſi vörjemo TF 1715, 27; ſzvétoj nyegovo rejcſi vörjemo KŠ 1754, 160; Reics Bosjo ſzlisſimo SM 1747, 81; Gda kaj za Bo'so rejcs dr'zimo KŠ 1754, 19; ino ſzi nazveiſztil meni, po tvojoi ſzvétoi reicsi SM 1747, 67; naj on náſz varje vu ſzvojoj rejcsi KŠ 1754, 174; Pride Po ſzvojoj ſzvétoj rejcſi BKM 1789, 19; Molitev po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; nego zrecsjov Bosjov vküpe ſzklenyena voda právie kerſzt TF 1715, 32; gda naſſo hüdoubo z-Bo'zov ricsjouv odejvamo KŠ 1754, 20; naj gucsi, kako Bo'ze ricsi KŠ 1754, 22; poſzlüjhnite mojega kvám zdaj zagovárjanya ricsi KŠ 1771, 410
4. nauk: Rêcs nyegovo bôgajte BRM 1823, 8; naj ſze niscse nyegove rejcsi ne vcsi KŠ 1754, 163; tüdi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Vcsio náz vrecsei ſiveti TF 1715, 12; da naz obderſi, uu ſzvojoi reicſi TF 1715, 28; Da bi I 'znyega rejcsjom 'ziveli BKM 1789, 176; ka ſze nám po eti ricséjh odpüscsanye dá KŠ 1754, 206
5. besedilo: sze szpráviscse sz-precstenyom králeszke recsih odpré AI 1875, kaz. br. 1; dokoncsati v-králeszkoj rêcsih naprédáne dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; Liki je piſzano vu knigaj ricséjh E'zaiás proroka KŠ 1771, 173
6. govorjenje: Goszpodne poszlühni moio reics ABC 1725, A7b; na králeszko recs dáni odgovor AI 1875, kaz. br. 2; ino je rêč pazlivo poslüšala BJ 1886, 4; tanács ſzo dr'zali, kakbi ga zamre'zili vu rejcsi KŠ 1771, 73; vu rêcsi, I v-krſzti je nazôcsi BRM 1823, 5; Nêoszkrúno v-rêcsi, v-deli KAJ 1848, 4; Goszpodne, szlisaj recsi moje TA 1848, 4
7. obljuba: Lübézen k-tvojoj rejcsi SŠ 1796, 3; dáu nam je reics ſitka vekivecsnoga TF 1715, 3
8. govorica, jezik: Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi szamom je ono KOJ 1833, VII; csi sze ednouk pokopa vogrszka rejcs KOJ 1833, III
9. glagol: Verbum (rejcs, ige) KOJ 1833, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

retorika ž retorika, govorništvo: Retorica im. ed. vuzhj tu lepu govorjenje (III, 14) ← lat. rhētorica (ars) ← gr. ῥητορική (τέχνη) ‛retorika, govorništvo’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

rúžnogúčanje -a s prostaško, nespodobno govorjenje: Zdaj pa doli dejte i vi vſza eta preklinyanye, rú'znogúcsanye, zvüſzt vaſi KŠ 1771, 608

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

sklȃdati 2., -am, vb. impf. 1) in einer gewissen Ordnung zusammenlegen: aufschichten: drva, snopje skladati; na kup s., thürmen, Cig.; blago v krošnjo s. (einpacken); — zusammenschießen, contribuieren; — zusammenfügen; gnezda s., Nester bauen, Cig.; stene s kamena s., ogr.-Valj. (Rad); construieren, Cig.; — s. govorjenje, Reden führen, Krelj; s. sklep, rathschlagen, C.; — s. pesni (pesme) = pesmi zlagati, Gedichte verfassen, Verse machen, Cig.; — (Musikstücke, Gesangsstücke) componieren, Jan., nk.; — 2) s. se, passen, entsprechen, übereinstimmen, harmonieren: s. se s čim, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., nk.; — congruieren (math.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

šegàv, -áva, adj. 1) klug, pfiffig, schlau, Habd.-Mik., Dict., Cig., Jan., Dalm. (Reg.); k temu hudič šegavo pomaga ("meisterlich"), Krelj; šegavo komu v oči gledati, Zv.; čudno in šegavo ravnati s kom, Dalm.; šegavo govorjenje Ciceronovo, ("meisterliche Sprache"), Krelj; — 2) witzig, Cig., Jan., BlKr.-Mik., nk.; tudi: šégav, BlKr.-Erj. (Torb.); — 3) = nagajiv, vzhŠt.; — 4) launenhaft: šegav kakor vreme, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

špel [špẹ̄l] samostalnik moškega spola

stara beseda jezik, tj. sistem znakov za sporazumevanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

šuntovavec [šuntovȃvǝc] (šuntovalec) samostalnik moškega spola

ščuvalec, hujskač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

tajba [tȃjba] samostalnik ženskega spola

tajenje, tajba, tj. zanikovanje, nepriznavanje krivde

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

trobilo [trobílo] samostalnik srednjega spola
  1. cev za pogovore, prenašanje zvoka na manjše razdalje
  2. kdor neprestano govori iste reči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

učiti -im nedov. učiti: ſe pofliſſa kar ner vezh je mogozhe vuzhiti nedol. tiga Synu ǀ je bil kuto ſlekil, s'kloshtra pobegnil, inu nuno upelal, ter eno novo prekleto vero ſazhel uzhiti nedol. ǀ jeſt ij pravim s'farim, kregam, inu vuzhim 1. ed. ǀ ti vuzhish 2. ed. de ſe nimamo bati Boga reshalit ǀ Logica vuzhij 3. ed. s' gruntam ſvoje govorjenje sklenit ǀ Retorica vuzhj 3. ed. tu lepu govorjenje ǀ nasha natura naſs vuzhi 3. ed. to S. hualeshnost ǀ S. Augustin vuzhy 3. ed. de shtiri ſorte lubesni ſe najde ǀ G. Bug regera, oſkerbji, inu vuzhji 3. ed. vſe ſtuari ǀ Modruſt tiga ſvejtà uuzhj 3. ed. ǀ nas vzhy 3. ed. S. Grogor ǀ S. Thomash vzhj 3. ed., de skuſi gnado ratamo deleshni podobe Boshie ǀ Dokler ta Duhouni Paster yh nevuzhi +3. ed. ǀ Grammatica drugiga nevuzhij +3. ed. temuzh prau govorit ǀ vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite 2. mn. preklinat, inu sludjat ǀ sakaj vy starishi te S. molitvi yh nevuzhite +2. mn. ǀ yh neuzhite +2. mn. de bi imeli bejshat pred skushnavo ǀ aku ty starishy lubio ſvoje otroke, inu vuzhè 3. mn. ſtrah boshj ǀ vſe Matere imajo to lastnust de ſvoje otroke vuzhe 3. mn. hodit ǀ kakor vſy Theologi uuzhe 3. mn. ǀ kateri vzhè 3. mn. po vuku ſvetiga Duhà ǀ ty lubi Svetniki Boshy naſs vuzhio 3. mn. G. Boga hualit ǀ drugi yh vuzhijo 3. mn. molit teh deſset sapuvidi Boshyh ǀ Hozhesh de tuojm otrokam dobru pojde vuzhijh vel. 2. ed.+ strah Boshij ǀ te proſsimo vuzhinaſs vel. 2. ed.+ Kiekaj gori lèteti ǀ vuzhite vel. 2. mn. yh, sfarite proſſite yh, inu ſturite vſe kar je mogozhe, de nebodò pogublene sa volo vashe sanikarnoſti ǀ kaj dobriga ijh bosh vuzhil del. ed. m ǀ ſtrah Boshy yh je vuzhjl del. ed. m ǀ Katere vednu je vozhil del. ed. m, inu, vuprashal ǀ je vuzil del. ed. m v'kakorshni viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe ſturiti ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila del. ed. ž sapuvidi Boshye dershati ǀ my ſmo yh lepu vuzhili del. mn. m po tuoj sapuvidi shiveti ǀ zhe nej ſo ſvoje otrok sapuvidi Boshje vvzhili del. mn. m dershati ǀ de bi my ſe vzhili del. mn. m ǀ Matere ſo vuzhile del. mn. ž ſvoje otroke učiti se učiti se: kakor de bi hotel od vaſs ſe vuzhiti nedol. ǀ vſaj bi imeli ſe vuziti nedol. od te nepametne shivine ǀ ſe vuzhij 3. ed. antuerharsku dellu ǀ Vuzhimo ſe vel. 1. mn. tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga ǀ vuzhite ſe vel. 2. mn. vij hudobnij s'shkodo teh drugih nehati vaſhimu blishnimu shkoduati ǀ vuzhiteſe vel. 2. mn. vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel … ali malat kateri ſe nej poprej vuzhil del. ed. m ǀ de bi Se od njega vuzhili del. mn. m ǀ Vy shene de ſi, lih nihdar nejste rajtat ſe vuzhile del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ustáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, anhalten, im Fortgang unterbrechen, hemmen; u. kolo, uro; u. kam (namr. ladjo), irgendwo landen, V.-Cig.; u. komu kri (da mu ne teče več), jemandem das Blut stillen; u. komu govorjenje, besedo, jemandem das Wort nehmen, Levst. (Nauk, Zb. sp.); u. sklep, den Beschluss sistieren, DZkr.; — u. se, stehen bleiben; u. se pri kom, bei jemandem einkehren; — kri se mu je ustavila = nehala mu je teči; — 2) u. se komu, sich jemandem widersetzen; u. se biriču; — jed se mi je ustavila, das Essen widersteht mir.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vésti, védem, vb. impf. 1) führen, Jan., Ravn., nk.; (po drugih slov. jez.); z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; — 2) vede me, es gelingt mir: vse jo vede, kar ona hoče, Levst. (Rok.); — reč mi vede, die Sache schlägt zu meinem Vortheil aus, Cig.; ne bo jim vedlo, es wird ihnen nicht gelingen, C.; — 3) nützen, helfen: vede, es hilft, V.-Cig.; nič ne vede, Cig.; malo vede, C.; nič ti ne vede moje govorjenje, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 4) blago dobro vede, die Ware findet Abnahme, ne vede, findet keine Abnahme, Cig., Svet. (Rok.); — 5) za denar me trdo vede, es geht mir knapp mit dem Gelde, LjZv.; — 6) v. se, Ravn.; sich aufführen, sich betragen; vedel je, kako nesramno se vedeta sinova, Ravn.; — 7) kako se ti vede? wie geht es dir? Cig.; — kupčija se mu dobro vede, seine Ware findet einen guten Absatz, Cig.; delo se nam po sreči vede (geht glücklich vonstatten), Ravn.; ni se mu vedlo, kakor je sam hotel, LjZv.; — 8) v. se za kaj, sich um etwas handeln, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

vpę́riti, -im, vb. pf. 1) mit Federn, Zähnen u. dgl. versehen, Fr.-C.; v. dreto, das Schusterdrahtende mit der Borste versehen, C.; — v. cev v drugo (anschiften), C.; — 2) einleiten: vi mislite, da ste stvar prav dobro vperili, Zv.; v. govorjenje, eine Rede anknüpfen, Cig.; — 3) v. se, eindringen; v. se v kožo, C.; — vperil se je med nas, er hat sich eingedrängt, SlN.; vperile so se poskočnice najprvo bile mej Korošce, Levst. (LjZv.); ans Herz wachsen: Mat', eno dobim, Ta meni se vperi, Da za njo medlim, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zapreda [zaprẹ̑da] samostalnik ženskega spola
  1. zapletenostnepopoln podatek
  2. zapleteno govorjenjenepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zavítje, n. die Verdrehung: stori, da tvoje govorjenje bo ravno, čisto, brez vse šale in zavitja (zavitjà) Kast.-Valj. (Rad); die List, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

završíti, -ím, vb. pf. endigen, schließen, C.; svoje govorjenje je sklenil ali završil le-tako, Krelj; predno završim, Levst. (Nauk); z. sejo, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zmẹ́šati, -am, vb. pf. 1) zusammenmischen, vermischen, mischen; vino z vodo, pšenico z ržjo z.; — 2) verwirren, in Unordnung bringen; prejo z.; vse mi je zmešal otrok; zmešano govorjenje, verworrenes Gerede; — z. koga, jemanden verwirrt machen, aus der Fassung bringen; to ga je zmešalo; ves zmešan je bil; glavo komu z., jemandem den Kopf verdrehen, Cig.; zmešalo se mu je (v glavi, v možganih), pamet se mu je zmešala, er ist närrisch geworden, er hat den Verstand verloren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

zopergovorjenje sam. s ♦ P: 6 (TT 1560, TPs 1566, TL 1567, TT 1577, TT 1581-82, TPo 1595); (zoper govorjenje) sam. s ♦ P: 4 (TT 1557, TL 1561, KPo 1567, JPo 1578); (zopergovorjenje/zoper govorjenje) sam. s ♦ P: 2 (TO 1564, TC 1575); (zoper govorjenje/zopergovorjenje) sam. s ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

žlobudra [žlobȗdra] samostalnik ženskega spola

klepetulja, blebetač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

žlobudranje [žlobudrȃnje] (žlobedranje) samostalnik srednjega spola

klepetanje, žlobudranje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Število zadetkov: 98