Tiskanje

ah medmet

1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega

1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje

2. izraža čustveno prizadetost

2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh

2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh

3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah

7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o

8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah

9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o

9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh

10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

aj3 medmet

1. v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

2. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.1 izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh

3. izraža neprijetno spoznanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

4. izraža začudenje, ogorčenje; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, nestrinjanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

5.1 navadno v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah

7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o

7.1 izraža zadovoljstvo ob ugotovitvi, mnenju; SODOBNA USTREZNICA: ah

7.2 izraža privoščljivost; SODOBNA USTREZNICA: ah, o

8. izraža spodbudo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no

9. izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o

10. izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

10.1 izraža vdano prepričanje o povedanem; SODOBNA USTREZNICA: o

FREKVENCA: 57 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola

1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud

1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo

1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost

2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan

2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud

3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec

4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga

4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan

4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman

FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih

TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika

I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik

1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika

2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika

2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika

II. v pomenski vlogi

1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2.1 pogosto v obliki vprašanja

2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati

2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi

FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola

1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog

1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog

1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče

1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin

1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri

2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog

2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo

2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo

3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog

3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik

3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik

3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec

4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv

4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog

FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih

FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik

1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji

6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda

6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila

6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice

6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi

7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji

FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd

TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

buhrnik -a (buhrnik, vuhrnik, uhrnik) samostalnik moškega spola

1. kdor pridobiva premoženje s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno; SODOBNA USTREZNICA: oderuh

1.1 komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik

2. kdor hlepi po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno

FREKVENCA: 37 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

bukve -kov/-kvi (bukve, bugve, buhkve) množinski samostalnik ženskega spola

1. večje število trdno sešitih popisanih ali tiskanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga

1.1 biblijsko trak iz zlepljenih, enostransko ali obojestransko popisanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjižni zvitek

2. delo, stvaritev v obliki knjige; SODOBNA USTREZNICA: knjiga

3. večje število trdno vezanih listov za zapisovanje

4. večja enota obsežnejšega literarnega besedila; SODOBNA USTREZNICA: knjiga

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 37 delih

TERMINOLOGIJA: (božje) dolžne bukve , bukve lebna, bukve živih / žive bukve, grenke bukve, mašne bukve, mestne bukve, molitovne bukve, ročne bukve

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

ciljati nedov., F3, collimare, prou ṡadéti, eden s'drugim ſe tiṡzhati, zilati, s'enim okom meṡhati, namerjati ravnu; metari, zilati, reṡmèriti; tendere, napèti, zylati, naprei miſliti, ſtegniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik

1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan

1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten

1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren

2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten

2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen

3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan

4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat

FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

često (čestu, često) prislov

1. izraža precej veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, često

1.1 izraža precejšnjo frekvenco; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, večkrat

1.2 primrk. izraža več ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosteje, večkrat

1.3 elativ, v zvezi gar često izraža zelo veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: zelo pogosto

1.4 presež. izraža največ ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: najpogosteje, največkrat

1.5 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor često za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli

FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 40 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

danes (danas, donas, dones, danes, denas) prislov

1. na današnji dan; SODOBNA USTREZNICA: danes

2. v sedanjem času; SODOBNA USTREZNICA: dandanes, zdaj

FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 44 delih

FRAZEOLOGIJA: danes ali jutri/zajtro / danes kakor včeraj

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dar -u samostalnik moškega spola

1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar

1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina

1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina

2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar

2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu

3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar

3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent

3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih

TERMINOLOGIJA: dar/darovi (Svetega) duha

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati

1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti

1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati

2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati

2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri

4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati

6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov

FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih

FRAZEOLOGIJA: dobro dejati (komu/čemu), težko/žal dejati komu

TERMINOLOGIJA: dejati pokoro,pravi

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola

1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos

1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota

2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina

3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del

3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek

4. navadno s prilastkom kar predstavlja

4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del

4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del

5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža

5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del

5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del

5.2.1 v prislovni rabi

5.2.2 v pridevniški rabi

6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina

6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran

7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež

7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje

7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek

7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti

7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti

7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem

8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo

8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo

9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo

9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo

10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled

11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti del na/pri Kristusu, imeti del s kom, priti na del meču/štriku/rablju, priti/pasti na del hudiču/vragu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol

1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati

1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si

2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti

2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati

3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati

3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati

3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati

3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati

3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati

3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati

4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati

4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo

4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga

4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo

4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih

4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati

4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati

5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem

5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti

5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati

6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati

6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati

6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati

7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti

8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega

8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati

8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati

9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati

10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter

TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola

1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo

1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud

1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud

1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti

2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga

2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic

2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost

3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje

4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh

5. kar se uresničuje

5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo

5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

6. kar je uresničeno z delanjem

6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet

6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek

6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga

7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje

8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek

8.1 Boga oz. božjih oseb

8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti

9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje

10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost

FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja

TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

desen1 -snega (desan, desen) posamostaljeno

v zvezi na desen/desni/desno izraža stran, ki je v odnosu do človeka na nasprotni strani kot srce; SODOBNA USTREZNICA: na desno, desno

FREKVENCA: 46 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol

1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti

2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši

2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj

2.2 za kako lastnost, občutje

3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti

4. kdo; koga_tož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti

5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; koga_tož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti

6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje

6.2 kdo; koga_tož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si

7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati

8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti

8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti

8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči

9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dodelati -am (dodelati, dodejlati) dovršni glagol

kdo; kaj, (s čim) opraviti delo, gradnjo do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati, dograditi

FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

doliobrajtati -am dovršni glagol

kdo; kaj zmanjšati vsoto za določen znesek; SODOBNA USTREZNICA: odračunati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

dopasti -padem (dopasti, dapasti, depasti) nedovršni glagol

1. tudi v zvezah z dobro, bolje, najbolje/narbolje, kdo/kaj; komu/čemu [smiselni osebek], k čemu, pred čim, s čim biti tak, da ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajati

1.1 kaj; komu [smiselni osebek] izraža soglasje, zadovoljstvo

FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol

1. z aktivnostjo doseči uresničitev

1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti

1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik

1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti

2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati

2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti

3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati

4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti

5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti

6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti

6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

drugači prisl., F9, absolutè, popolnama, na en konez, nikár drugazhi, cilú takú; aliter, drugazhi; aliter se resolvere, drugazhi ſe reṡmiſliti; diffingere, tú ſturjenu reṡdréti, inu drugazhi ſturiti; diſsentire, nepervoliti, drugazhi miſliti; irrevocabilis, -le, kar ſe nemore naṡai vṡèti, kar ne more drugazhi biti; refutare, ṡavrézhi, odpovédati, drugazhi iṡkaṡati, de timu nei takú; reprimere, naṡai derṡhati, ṡupèt drugazhi potlazhiti, naṡai tlazhiti; transnominare, drugazhi imenovati, imè preminiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

drugi1 -ega posamostaljeno

I. k števniku

1. kdor/kar v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi

1.1 po funkciji, moči za eno stopnjo nižji od najvišjega; SODOBNA USTREZNICA: drugi

1.2 v zvezah k drugemu / v drugo v zaporedju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič

II. k zaimku

1. kdor ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug

1.1 kar ni tisto, na kar se misli, iz česar se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drugo

2. navadno mn. kdor v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug

2.1 kar v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drugo

3. v krščanstvu kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: drug

4. kar ni domače; SODOBNA USTREZNICA: tuje

5. v zvezi z eden/en izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi

5.1 izraža medsebojno razmerje

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

duhovno (duhovnu, duhovno) prislov

1. takó, da se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: v duhu, duhovno

1.1 takó, da se ponazarja bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: v prispodobi, metaforično

2. takó, da se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: versko

3. takó, da je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi

FREKVENCA: 54 pojavitev v 8 delih

TERMINOLOGIJA: duhovno vbog

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

farlih1 (farlih, gfarlih) nepregibni pridevnik

1. o katerem se domneva, da bo imel slabe, hude posledice; SODOBNA USTREZNICA: nevaren

2. ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevaren

FREKVENCA: 15 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

meniti nedov., F25, arbitrari, meiniti, ſhazati; atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; autumare, ſhazati, meiniti, ali preṡhtimati; censere, doṡdévati, meiniti; cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie, meini, de jo oben nevidi; conjicere, ſe ſumniti, méniti, domiſliti, vrézhi; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk; magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy, meini, de ſo nîe; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meini, je ene prave miſli; putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti; reor, reris, ratus, reri, meiniti; reri, meiniti; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliszha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; supponere, podſtaviti, meiniti, podvrézhi; supposui, ſin[!] meinil; suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh; teucrium, ernprais ṡeliṡzhe, eni meinio, de je Vergis main nit; prim. menioč

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

misliti nedov., F14, cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati; diſsentire, nepervoliti, drugazhi miſliti; insidiosus, -a, -um, tá kateri miſli eniga prequantati, inu ogolufati; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kai ſturiti; muto, -are, mutare mentem, drugu miſliti, preminiti; obversari, vſeṡkuṡi pred ozhmy biti, eno reizh veden miſliti, vſeṡkuṡi v'miſli, ali v'ſerzi iméti; praemoliri, poprei ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kai ſturiti; praetextus, -tus, kunṡhtnu ṡakrivanîe napreivṡetjá, kir eno drugo reizh eden naprei perneſſe, de ṡadobi kar miſli; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; recordari, ſe ſpumniti, ſe ſpametiti, na eniga ſumniti, miſliti; spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh, notar pildanîe, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my miſlimo, ṡmama; tendere, napèti, zylati, naprei miſliti, ſtegniti; terrena sapere, na poṡemilṡke rizhy miſliti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

misliti nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

nameriti dov., F2, collineare, enu s'drugim ſe tiṡzhati, ali ravnu perperjati, ali riſſati, prou namèriti; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

napeti dov., F7, arcum tendere, lok napèti; attrahere, k'ſebi potegniti, vleizhi, pukſho naviti, napeti; extendere, iſtegniti, reṡgrinîati, napeti, pretegniti; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; intentare, prititi, ſe groṡiti, ṡhugati, napeti, napinîati; tendere, napèti, zylati, naprei miſliti, ſtegniti; tetendere, napèti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

napreči dov., intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, napreizhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

neprivoliti dov., diſsentire, nepervoliti, drugazhi miſliti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

podstopiti se dov., F24, adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati, ſe naſloniti, ſe podſtopiti; attentare, ṡkuſhati, uſtiti ſe, podſtopiti ſe; connixus, -a, -um, kir ſe kai podſtopi ſturiti; moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kai ſturiti; molitus, -a, -um, tá kateri ſe podſtopi; pertentare, skuſſiti, ſe kai podſtopiti, k'rokam vsèti; remoliri, ṡupèt s'veliko mujo ſe ene rizhy podſtopiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

pozemeljski prid., F3, terrena sapere, na poṡemilṡke rizhy miſliti; terrenus, -a, -um, ṡemelṡki, poṡemelṡki; terrestris, -tre, poṡemilṡki

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

pregnati dov., F15, antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; antiperistasis, kadar mraṡ vrozhino preẛhene, ali vrozhina mraṡ; cacoëthes, tur ſylnu hud, kateri ſe ne puſty pregnati; dentium dolores colluere, boléẛni teh ẛoby s'pranîam pregnati; duram famem depellere, tó teṡhko lakoto pregnati, ſe naſititi; emaculare, madeshe pregnati; exterminare, ṡatreti, konzhati, iṡriniti, pregnati, vunſtrébiti; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrúp pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; peragitare, premetati, pregnati, preſjati, premajati; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; profligator, ṡadejaviz, kateri je tú ſvoje s'poṡhréſhnoſtjo pregnal; proscribere, eno reizh prepovédati, pregnati; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; repellere vim, -vi, ſylo s'ſylo pregnati; transigere, opraviti, odgnati, zhes pregnati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

premeniti dov., F18, altero, -are, preminiti, enu ẛa drugu dati, drugu biti; cambiare, preminiti, meinati; commuatare, preminiti, ſpreminiti, meinîati, ẛmeinîati; demutare, preméniti; emutare, preminiti; immutare, preminiti, meinîati; mutare, ſpreminiti, preminiti; mutare mentem, drugu miſliti, preminiti; permutare, preminiti, premeinîati, odminiti, ṡminiti; reformare, ponoviti, preminiti, ali v'eno drugo ṡhtalt poſtaviti, ali ſturiti; reformari, ſe ponoviti, odvreizhi, ſluṡhbó preminiti, ſe popraviti; remutare, ṡupèt preminiti, ṡupèt menîati; saxificus, -a, -um, kateri kai v'kamen oberne, ali preminy; stylum vertere, tù piſſanîe preminiti, inu popraviti; summutare, preminiti, odminiti; transnominare, drugazhe imenovati, imè preminiti; variare, preminiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

premišljovati nedov., F7, considerare, ſpomiſliti, premiſliti, premiſhlovati, ogledovati; cunctari, pozhakovati, odlaſhati, ſe muditi, premiſhlovati, ṡavlézhi; evolvere, reṡviti, odmotati, prebrati, premiſhlovati; memorare, premiſhlovati, ali ſe domiſhlovati, ſpumniti; pensitare, premiſhlovati; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; recogitare, ſe ṡupèt premiſliti, vezhkrát premiſhlovati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

reč ž, F273, adduplicare, topelt, ali v'dvei gubi ſturiti, dvei rizhi v'kupai poſtaviti; arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi bogovze; aspirare, perdihati, tudi ẛheléti k'eni rizhei priti; callens, kateri eno reizh dobru ẛná; immori, nad eno rizhjo vmréti, ali obleṡhati, inu vmréti, ſe mozhnu fliſſati; increbruit res proverbio, letá reizh je k'eni pripuviſti pérſhla; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; initia, te ṡvèṡe teh otrúk v'ṡibéli: tudi ene rizhy ṡazhetik; inolevit, ſe je vṡhè perraſlu, tú je vṡhè ſtara reizh; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interpolatrix, brangariza, katera ſtare rizhy po méſti predaja; moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kaj ſturiti; pensitata res, ena reizh dobru premiſhlena; peroratio, enu lipú naprei govorjenîe, od ene ali druge rizhy; quae âb re ſunt, kar ne ſliſhi k'leti reizhi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: reč ž, falsum, -si, opazhna rezh. Verant. [35: Falsus,a,m, Falsch, Nepraw opacsă; rezh Verant. nima]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

spametiti se dov., recordari, ſe ſpumniti, ſe ſpametiti, na eniga ſumniti, miſliti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

spomeniti -nem dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

spomniti dov., F11, cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati; in memoriam reducere, ſpomniti; memento, ſpumni; mementote, ſpumnite; meminero, bóm ſpumnim; meminiſse, pametiti, ſpumniti, ſumniti; memorare, premiſhlovati, ali ſe domiſhlovati, ſpumniti; monere, opominiati, spumniti; recominisci, ṡupèt ſpumniti, ṡupèt v'miſſel vṡeti; reminisci, ſpumniti, reṡmiſlovati, premiſlovati; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; prim. spominiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

spomniti se dov., F6, commemini, ſpumnim ſe, v'miſſel mi je perſhlu; comminisci, ſe ẛmiſliti, ſpumniti, ẛnaiti; memini, jeſt ſe ſpumnim, jeſt pumnim, pametim; probè memini, jeſt ſe cilú dobru ſpumnim; recordari, ſe ſpumniti, ſe ſpametiti, na eniga ſumniti, miſliti; reflectere se, ſe ſpumniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

stegniti dov., F3, protendere, naprei ſtegniti, vunkai ſtegniti; tendere, napèti, zylati, naprei miſliti, ſtegniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

sumniti nedov., F5, meminiſse, pametiti, ſpumniti, ſumniti; putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti; recordari, ſe ſpumniti, ſe ſpametiti, na eniga ſumniti, miſliti; suspicari, ſe doṡdevati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti, ſumniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

trahtati nedov., F7, cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati; commoliri, kai galufniga trahtati; inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti, ṡheléti; persectari, s'fliſſom is yṡkovati, ſe po eni rizhi mozhnu puliti, trahtati, reṡmiſhlovati; sectari, ṡa enim hoditi, vedin po eniga navuka ſturiti, trahtati; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati; sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

veden prisl., obversari, vſeṡkuṡi pred ozhmy biti, eno reizh veden miſliti, vſeṡkuṡi v'miſli, ali v'ſerzi iméti; prim. v'veden

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

zamahniti dov., intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.

zmišljovati nedov., F2, cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati; fictor legem, kateri poſtave ṡmiſhluje, inu daje

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.