boršt m, F21, castanetum, koſtanîou bórſht; collucare, poſſékati, en bórſht, ali eno loṡó; dumetum, en ternîa bórſht; echo, odbianîe [glasu] v'eni dolini, ali borſhtu; glandaria sylva, ṡhelodni borſht; ilicetum, -ti, zerou borſht; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lauretum, -ti, lorberṡki bórſht; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne smei ſékati; myrtetum, -ti, borṡht, ali vert takeſhnih drivès; nemorosus, -a, -um, locus nemorosus, meiſtu v'borṡhti, kir je goṡzhava; nemus, en luṡhten ṡelen borṡht; olivetum, -ti, vert, ali borṡht, ali hrib, ali gorra s'olikami naſajena; pinetum, -ti, enu meiſtu, ali borṡht ſmrékou, ali jelou; quercetum, -ti, hraſtou bórṡht, hraſtovina; saltus, -ti, en góſd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo; strages nemorum, doſti poſſékaniga borṡhta; sylva, -ae, ena hoſta, ali borṡht; sylva glandifera, bórṡht ṡa ṡhelod; sylvicula, -ae, en divji móṡh, kateri v'borṡhtih prebiva; sylvifragus, -a, -um, kateri drevjè podera, ali borṡhte poſekuje
cerkov1 ž, F22, adagia sunt: kir Búg ſvojo Cerkou ẛyda, ondukai hudyzh ſvojo capelizo pertiska; adytum, enu ṡkrivnu meiſtu v'Cerqui; aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe; aliqua [verba] per C. scribenda sunt, ut Christus, Cerkue, et alia similia; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gerṡhki deṡheli; arula, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; coemiterium, britof, kir ſe pokopavajo per cerquah; effata templa, Cerque s'enimi gviſhnimi inu ſuſebnimi beſſédami ṡhegnane; fanum, ena Cerkou; fanum expilare, Cerkou obrupati; Lauretum, Loret Cerkou Mariae Divize pod Racanatam; moschea, turṡka Cerkou; paganalia, -orum, vaſnu Cerqve ṡhegnanîe; Pantheon, la Rotonda, ta ſtara okrogla Cerkou v'Rimi; penetrale, -lis, vel Penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui; phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena Aidovṡka Cerkou; pinna templi, verh, tu narviſhe per Cerqui. Luc:4; quaestor, -oris, tá kateri pobera ṡa voiṡzhake, ali ṡa Cerque; Q. vix est in usu, praeter Buque, Cerque, quae verba etiam per K. ordinarie scribuntur; synagoga, -ae, ṡbiraliṡzhe, gmaina, ſhula, judovṡka ſhula, ali nyh Cerkou; templum, -li, Cerkou, Tempel
čavelj m, F7, axiculus, ena deszhiza, ali kliniz, klin, ali zaul; clavus, zhaul, ẛhibel, zvek, batiza; clavus capitatus, zhavul sa klizhanize, kluzhanize; clavus uncinatus, zhavul ẛa late; confibula, -ae, en zhavel, ali ṡhebel, s'katerim ſe pleh, ali panti perbijajo; impages, impagis, en notar ṡabyt ṡhebel, zhaul, ali klin; ruta caesa, pohiṡhtvu v'eni hiſhi, kar ṡhebel, ali zhaul ne darṡhy
deset štev., F35, decachordum, en inſtrument na deſſet ſtrún; decalogus, deſſet ẛapuvidi; decanus, zheṡ deſſet. Exod:18; decem, deſſet; decemscalmus, ena ladja s'deſſetimi veſly; decemviri, deſſet moṡhy v'eni pravdi, ali ſodbi; decennis, decenalis, deſſet leit ſtar; decuriare, na deſſet reṡdiliti; decurio, -nis, tá viſhi v'mei deſſetimi; dextans, deſſet deilu; duodecas, dvakrat deſſet; teſseredecas, ṡhtirikrat deſſet
deseti štev., F12, decanus, tehant, tá deſſeti; decimanus, tá deſſeti v'verſti; decimus, deſſeti, tá deſſeti; decumanus, kateri deſſetine pobèra, ali tá deſſeti v'eni verſti; decumus, -a, -um, tá deſſeti; denarius, tá deſſeti; deni, deſſeti, inu deſſeti; denus, tá deſſeti, deſſet ẛa ſléherniga
desetina ž, F7, decimae, -arum, deſſetine; decimare, deſſetiti, deſſetino jemati, ali dajati, ali pobèrati; decimatio, deſſetine pobèranîe; decumae, -arum, deſſetine; decumanus, kateri deſſetine pobèra, ali tá deſſeti v'eni verſti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; manceps, -cipis, en ṡhtantner, kateri zole ali deſſetine v'ſhtant ima, en primſhizh
dolina ž, F7, convallis, rován, ali dolina s'gorami ṡaperta; echo, odvrazhanîe glaſſú, ali ſhtime: odbianîe v'eni dolini, ali borſhtu; fluentiosa valis, ena dolina s'ropozhejozho tekozho vodó; gehena, paklenṡki ogîn, dolina te ṡhaloſti; lilium convalium, ſhamarize, iṡ dolyn lilie; pomum convalium, ſad, ali jabolka is dolyn; vallis, -is, dolina, dul
drevo s, F118, ammoniacum, enu drevú, s'kateriga gummi ſe zidy; arbor, drivú; atinia, -ae, vel vulnus, maklen, drévu; carchesia, ṡhtriki, inu luknîe na dréivu tiga jadra v'ladje, ali v'barki; cerasus, drivú; fagus, bukovu drevú; malus, -li, jablon: tudi tú drivú v'eni barki; matrix ligni, ſhverṡh v'driveſſi; morus, -ri, ena murva, drivú, murvovu drivú; palmosus, -a, -um, polhen palmovih drivès; pomum, -mi, ſléherni ſad od drivès; prunum, -ni, zveṡhplinu drevu; quercus, -us, hráſt, drivú; ramale, -lis, ena od driveſſa odtergana, ali odſeikana veya; sorbus, -bi, enu oṡkurſhovu drivú; succosa arbor, ſozhnu drivú, muṡgenu drivú; trabalis arbor, drivú ṡa bruna; virgultum, -ti, garmovje, inu niṡka driveſſa; prim. drev
flisati se nedov., F9, crebrescere, zhe dle li vezh ſe fliſſati, gmèrati, ṡgoditi; evigilare in studio, v'vuzhenîu ſe fliſſati; exercens, kateri ſe v'eni ali drugi rizhei fliſſa; immori, nad eno rizhjo vmréti, ali obleṡhati, inu vmréti, ſe mozhnu fliſſati; immori studÿs, nad ſhtuderanîam vmréti, ſe cilú ſylnu fliſſati; operare, délati, ſe mujati, fliſſati; quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhliu, kateri ſe fliſſa po dobizhku; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati; studere, ſe pofliſſati, ſe vuzhiti, ſe fliſſati, ſe paṡzhiti
gospodar m, F12, architriolinus, ſhtarſhina, ſtarſhina, hiſhni goſpodár, ali kluzhár; fugitivarius, kateri ſe podſtopi te vbéṡheozhe hlapze loviti, inu k'ſvoimu goſpodarju perpelati; herifuga, -ae, kateri od goſpodarja pobégne; herilis, et hoc herile, tega goſpodarja, kar goſpodarju ſliſhi; herus, -ri, goſpodár, moiſter, ali hiſhni goſpodár; leno, -onis, rufián, kúrb goſpodár; lintrarius, goſpodár takeſhne ladyze, kateri v'zholnizhi v'prég voṡi; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, tá viſhi brodnyk na murju, goſpodár; navarchus, ladje, ali barke goſpodár, ali Capitán, inu goſpúd; paterfamilias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni ozha
hišen prid., F18, aedilis, -is, en zimerman ali moiſter, per hiſhnih zimprih, ali ẛydeih; apophasis, enu ẛamerkanîe, ali regiſter hiſhniga blagá; architriolinus, hiſhni goſpodár, ali klúzhar; casaria, tá katera hiſhe varuje, hiſhna goſpodariza; expilator, ẛadevavez hiſhniga blagá, raṡboinik; frivola, -orum, maihina, ṡhleht hiſhna poſſoda; hera, -ae, Hiſhna goſpodinîa; herus, -ri, goſpodár, moiſter, ali hiſhni goſpodár; inventarium, -ÿ, popiſſovanîe hiſhniga iménîa, ṡlaſti po ſmerti; lar, -ris, ṡhkratel, hiſhni malyk, domazhi dúh; mater familias, goſpodinîa, hiſhna mati; pallaca, -ae, ena hiſhna kurba; pater familias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni ozha; penus, -ni, preṡkerblenîe ṡa hiſhno potrébo; repertorium, -rÿ, en regiſhter ṡa ṡamerkovanîe hiſhnih rizhy; sartum tectum, hiſhna ſtréha, ali hiſhnu poſtréſhje; supellex, vel suppellex, -cis, pohiſhtvu, vſá ṡhlaht hiſhna poſſoda
jablon ž, F2, malus, -li, jablon, tudi tú drivú v'eni barki; pomus, -mi, jablon
ječa ž, F9, captivare, v'jezho pelati, djati; captivitas, jezha, ſhuṡhenſtvu; carcer, jezha, voṡa, keiha, temniza; conjicere in carcerem, v'jezho vrézhi; ergastularius, kateri per jezhah vahta; ergastulum, -li, ena voṡa, kéha, jezha; ergastulus, -li, kateri takeſhne ludy lovi, kateri v'jezhi déva, ali ſtavi; obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen, neṡhtalten, ſmardliu, kakòr eden, kateri je bil dolgu v'eni jezhi; pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho perneſſe
komedija ž, F12, choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; Comedia, tragoedia; comicus, -ci, kateri eno ẛagledanîe ygro, ali comedio nareja; fori, -orum, tudi vodri, ali ſhtanti ṡa ludy k'gledanîu ygrè, ali Comedie; orchestra, -ae, en muſt, ali gank ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu ygranîa; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème; scena, -ae, en perkriti voder ṡa Comedie; scenicus, -ci, kateri v'Comediah ygrá; scenicus, -a, -um, kar h'tem Comediam nuza; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati; theatrum, -tri, hiſha k'gledanîu, ali okrogil plaz ṡa Comedie; tragoedia, ena Comedia, ali ozhitna ygra, katera ima veſſel ṡazhetik, ali en ṡhaloſtni konez
kuhati nedov., F22, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi; cervisarÿ, kateri vol kuhajo; coctilis, et coctile, kateru ſe radu kuha, ali ſe ima kuhati; coquere, kuhati; coquinari, coquere, kuhati; coquitare, vſeṡkuṡi kuhati; discoquere, reṡkuhati, kuhati; incoquere, ṡakuhati, ali v'meis kuhati; lixa, -ae, kateri gmain ſoldatom kuha inu pezhe na voiṡki; lixare, variti, ſpariti, kuhati, pariti, opariti; mellarius, -rÿ, kateri medizo kuha, ali déla; orizam coquere, raiṡh kuhati; patenarius, -a, -um, kateri v'eni takeſhni ponvi kuha; percoquere, prekuhati, ſylnu mozhnu kuhati, ali dokuhati; praecoquere, poprei kuhati, prekuhati; recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; rudicula, -ae, tú ṡhéleṡu ṡa ogîn popravlati, kadar ſe kai kuha; sacchararius, kateri zukir kuha, déla, ali pezhe; spatha, -ae, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo
ležati nedov., F54, abnoctare, po nozhi s'vunai leẛhati; acclinis, kar nisku leshy, je enumalu perpognênu; adjacere, poleg, ali bliẛu leẛhati, tik leẛhati, raven leshati; aegrotans, bolán leẛhati; alvus, trébuh, kir zhéva leṡhè; circunjacere, okuli leṡhati, oblezhi; jaceo, -ere, leṡhati; mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi leṡhè; praesidarius, -a, -um, ty voiṡzhaki, kateri v'eni brambi leṡhè; procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati; quod ex me est, kolikar na meni leṡhy; sagina, ſedlu, na katerim tá butora leṡhy; scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza leṡhè
mejaš m, F5, accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed, en nesnani v'eni desheli; collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejásh biti; confinis, confinarius, mejáṡh, ſoſſid, perkrainik; conterminus, -a, -um, mejásh; finitimus, ṡkraini mejáṡh, tá narṡkrainiſhi
mesto1 s, F58, ariopagitae, ſo bily v'tem méſti Athene ſodniki; chorographus, tá kateri od eniga meiſta, ali deṡhele piſhe; copiosa civitas, méſtu vſiga polnu; eversa urbs, ṡvernîenu, reṡkopanu méſtu; halosis, tú noter jemanîe eniga méſta, ſhturmanîe; imponere civitati praesidium, brambo v'méſtu poſtaviti; metropolis, tú imenitniſhe méſtu u'deṡheli, poglavitu méſtu; morbus vernaculus, boléṡan, katera li v'enim meiſti, ali v'eni desheli regiera; oppidum, en terg, ali meſtu
namakanje s, F3, buccelatum, en zukraſt bishkotez ẛa namakanîe, v'malvashÿ; embamma, -tis, ſléherna ṡhupa ẛa namakanîe; intinctus, -us, nemakanîe v'eni dobri ṡhupi, ali v ṡhenofi
nevarnost ž, F17, adagia sunt: kateri nevarnoſt lubi, ta v'ny pogine; capitale periculum, nevarnoſt tegà ẛhivota, inu ẛhivenîa; committere in discrimen, v'nevarnoſt dati; creare periculum alicui, eniga v'eno nevarnoſt perpraviti; discrimen, -nis, reṡlozhik, nevarnoſt; ereptus â periculo, odtet od nevarnoſti; exponere se periculo, v'nevarnoſt ſe vdati, poſtaviti; intutus, -a, -um, neṡhihar, v'nevarnoſti; labor, nevarnoſt, jamranîe, ṡhkoda, reva, inu nadluga, vbuṡhtvu; lethaliter, do ſmerti, v'nevarnoſti te ſmerti; naufragare, et ri, nevarnoſt v'ladji na vodi tarpéti; obÿcere se periculo, ſe v'nevarnoſt podati; periclitari, v'nevarnoſti biti; periclitatus, -a, -um, kateri je vagal, inu je bil v'eni nevarnoſti; periculosè, nevarnu, s'nevarnoſtjo; periculum, -li, nevarnoſt; sospitalis, -le, ṡaveitnik, kateri pred ṡhkodo, inu nevarnoſtjo varuje
neznani sam., F5, accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed, en nesnani v'eni desheli; advena, -ae, en ptuji, en perhodni, en neẛnani; alophilus, en neẛnani, inu ẛalublenyk v'ludske rizhy; commentor, kateri kai ẛnaide neṡnaniga; hospes, -tis, en oſhtèr, en gúſt, en neṡnani ali ptuji
oblast1 ž, F44, authoritas, obláſt, muzh inu obláſt; dictatura, -ae, tá obláſt, ali ſluṡhba tega viſhiga oblaſtnika v'Rimi; dignitas, obláſt, zháſt, vrednoſt; imperator, ceſsar: ali kateri ima obláſt ṡavkaṡati; imperium, povela: tudi Ceſſarṡku vladanîe: obláſt; investire, ogvantati, eniga v'eno obláſt poſtaviti, vlaſtiti; investitus, -a, -um, lipú oblizhen: v'eni oblaſti poterden; numen, -nis, Boṡhya múzh, Boṡhya obláſt, inu vola; poſsidere, poſeſti, v'ſvoji oblaſti iméti; potestas, obláſt; scema, oblaſt, zhaſt. Sap:6; subeſse, pod kakovo oblaſtjó biti
obličje s, F7, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; bifrons, s'dvéma zhelama, ali oblizhma; cubare in facie, na oblizhji leṡhati; facies, -ei, oblizhje; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème; personatus, -a, -um, oſhèmen, ali kateri takeſhnu oblizhje noſſi
oča m, F42, abba, ozha, po Judovsku; abbas, -tis, Apat, duhouni ozha opat; abavus, -vi, ozha predéda, dedou ſet [str. 10b ]; abavus, ozha predéda [str. 236a ]; abram, tá viſſoki ozha; ad patrem, k'ozhetu; agnata, blishnîa od ozheta tetta; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 30b ]; avus, dide, ozhetou, ali materin ozha [str. 236a ]; falsiparens, ne pravi ozha; frater germanus, brat po ozhetu inu materi [str. 90b ]; frater germanus, brat po ozhetu [str. 236b ]; generator, genitor, ozha, rodnyk; nutritius, -tÿ, gerob, ṡhpiṡhni ozha; nutritius parens, ṡhpiṡhni ozha, oṡkerblenyk; papa, Papeṡh, ozha; pappare, ſvojga ozheta klizati; parens, ozha, ali mati; pater, -tris, ozha [str. 155b ]; pater, ozha [str. 236a ]; paterfamilias, goſpodar v'eni hiſhi, hiſhni ozha; patriarcha, ozhák, viſhi ozha; patricida, kateri ozheta vbye; prothoparens, pervi ozha; providentia dei, Bûg je en reṡmiſhlen ozha; prim. poloča
odbijanje s, echo, odvrazhanîe glaſſú, ali ſhtime: odbianîe v'eni dolini, ali borſhtu
odvračanje s, echo, odvrazhanîe glaſſú, ali ſhtime: odbianîe v'eni dolini, ali borſhtu
opuščen del., F2, desertus, -a, -um, ṡapuṡzhen, opuṡzhen; obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen, neṡhtalten, ſmardliu, kakòr eden, kateri je bil dolgu v'eni jezhi
persona ž, F7, gemoniae, loltre, ṡlaſti ṡa te malefic perſone; heroum, heroi, en grob ſturjen h'zhaſti ene ṡhlahtne perſone; jus personarum, praviza katera perſono anṡedene; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème; personarum acceptio, velanîe teh perſón; quinio, tá peteri, ali pèt perſon
pod3 m, F3, contignatio, v'kup stavlenîe eniga vodra verh druṡiga, tudi podi, ali ſtropi v'eni hiſhi; laquear, -ris, s'tramu ṡgurni pod; solarium, tá ṡgurni ſtrob, ali pod
poflisanje s, gymnas, -dis, enu vadenîe, pofliſſanîe, ṡkuſhanîe v'eni, inu drugi rizhei
pohištvo s, F6, aedificium, -cÿ, zimper, ẛydanîe, pohishtvu; frivola, -orum, ſhleht pohiſhtvu; hypaethrus, -a, -um, enu pohiſhtvu pod nebam preṡ ſtréhe; ruta casa, pohiṡhtvu v'eni hiſhi, kar ṡhebel, ali zhaul ne darṡhy; supellex, vel suppellex, -lis, pohiſhtvu, vſá ṡhleht hiſhna poſſoda; tabulae matrimoniales, ṡhenitovanîa, ali pohiṡhtva piſma
ponva ž, F7, authepsa, -ae, tudi ponva s'ogniam ẛa jedt ſagreiti; cucuma, ena ṡheléṡna, ali kuffraſta ponva; patenarius, -a, -um, kateri v'eni takeſhni ponvi kuha; patina, -ae, ena ṡkléda, ali ena ponva pres ṡhtila; sartago, -nis, ponva, ponou ṡa zvertje; taganita, pohanîe v'ponvi; testus, ponva ṡa poṡhtete, ali torte; prim. ponov, povna
potrden del., F2, autenticus, -a, -um, prou laſtán, potardèn, kar pride ali ſe ſtury od imenitnih, inu poglavitih ludy; investitus, -a, -um, lipú oblizhen: v'eni oblaſti poterden
prebivanje1 s, F7, basileya, enu krailevu prebivanîe, tá nar lepſhi paláz, ali cerkou; contubernium, druṡhtvu, druṡhba, v'kupai ẛhivénîe, ali prebivanîe teh ṡholnerjeu, ali prebivaliszhe; conversatio, v'kúp prebivanîe, dobru ṡaderṡhanîe, pogovarjanîe; convictus, -ctus, po ordungi reja, v'kúp prebivanîe, vſakdanîa hrana, druſhtvu; habitatio, prebivanîe; penates, tudi tú domazhe prebivanîe; peregrinatus, vandranîe, ali v'eni ptuji deṡheli prebivanîe
ptuj prid., F9, abalienâre, odvsèti, odlozhiti, odvlézhi, odvrézhi, prózh dati, v'ptuje rokè dati; alieno, -are, v'ptuje rokè perpraviti, oddati, dergam dati; lautia, -orum, dary inu ſhenknege, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali; peregrè, v'ptuji deṡheli; peregrinator, vandrar v'ptuje deṡhele, berázh, rumar; peregrinitas, vandranîe, ali v'eni ptuji deṡheli prebivanîe; postliminio redire, ṡupèt naṡai na ſvoi dum priti, is ptuje rokè ṡupèt v'roke tega praviga goſpuda priti; relegare, v'ptuje deṡhele perſoditi; vinum exterum, vel peregrinum, unanîe, ali ptuje vinu
regirati2 nedov., F3, graſsari, pleiniti, rupati, regerati, v:g: kuga regira; morbus vernaculus, boléṡan, katera li v'enim meiſti, ali v'eni desheli regiera
skriven1 del., F4, abstrusus, -a, -um, odpahnên, ẛatiſnên, ẛadélan, ẛamaſhen, ṡkriven; conditus, -a, -um, ṡkranîen, ṡkriven; reconditus, -a, -um, ṡkriven, ṡkranîen, vtaknên; subnubilus, -a, -um, enu malu oblazhin, ali s'oblaki ṡkriven n a j s k r i v n e j š i, penetrale, -lis, vel penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui, tú narṡkriunéſhe meiſtu
skušanje1 s, F8, conamen, conatio, conatus, -us, ṡkuſhanîe; empiricus, kateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje; gymnas, -dis, enu vadenîe, pofliſſanîe, ṡkuſhanîe v'eni, inu drugi rizhei; periclitatio, vaganîe, ṡkuſhanîe; praetentatus, -tus, tú poprei ṡkuſhanîe, poprei vaganîe; proludium, -ÿ, preygranîe, poprei ygranîe, ali ṡkuſhanîe; sphaeromachia, -ae, tú vadenîe, ali ṡkuſhanîe te ygre, ali v'tei ygri s'ṡhogo; subreptio, occulta tentatio, ṡkrivnu ṡkuſhanîe
snaga2 ž, F8, amplustre, velika, inu lépa ſnaga v'eni barki; armilla, -ae, ſnaga na rokah, na rokah rinke, ketinize, ẛlate ẛapojnize, ẛhnore; bulla, -a, zir, ali ſnaga tega garla; decor, -oris, ſnaga, zir, lépa ſhtalt; dextrale, ſnaga deſnize; mundus mulieribus, ſléherna ṡhenṡka ſnaga, inu zir; ornamentum, -ti, ſnaga, zir; ornatus, -us, zir, ſnaga, ſprava k'lipoti, zhednoſt, liṡhpanîe
sodba ž, F16, arestum, sive decretum, v'ſodbi ṡrekanîe, reẛlozhenîe, rihtnu porozhenîe; censura, idem ac judicialis punitia, ſposnanîe ene ẛhtraffinge ṡkusi ſodbó; concisio, ẛdroblenîe, tudi ſodba; crisis, ſodba, ſojenîe, obſojenîe; decemviri, deſſet moṡhy v'eni pravdi, ali ſodbi; judicatio, ſodba, pravda; judicialis, -le, kar h'pravdi, ali ſodbi ſliſhi, pravdarṡki; judicialiter, s'pravdo, s'ſodbó; judicium, ſodba, obſojenîe, prauda, rihta, ṡaſtopnoſt; jus dicere, ſodbó oṡnaniti; morbi crisis, ſodba zheṡ boléṡan, kadar ſe natura s'boléṡanjo ṡkuſha; rogare sententiam, ſodbó pegerovati, ali proſſiti; sententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt, reṡlozhik, ſodba; sententiam ferre, obſoditi, ſodbo ſturiti; temerarium judicium, negviſhna ſodba; tranquilitas judicÿ, mehkota te ſodbè
sosed m, F9, accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed, en nesnani v'eni desheli; confinis, confinarius, mejáṡh, ſoſſid, perkrainik; convicaneus, bliṡhnî ſoſſid; paraecus, -ci, en ſoſſid; paricida, -ae, vbyenyk ſvoiga ozheta, ali matere, ali ſoſſéda; proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi; viciniſsimus, narbliṡhniſhi, ſoſſid; vicinus, -ni, ſoſſid; vicinus, -a, -um, bliṡhnî ſoſſid
srednje sam., F3, medium, -ÿ, tú ſrédnîe, ſreidoſt, ſréda; modiolus, -li, tú ſreidnîe v'kolleſſi, tú peiſtu; umbo, -onis, tú ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
strop m, F4, contignatio, tudi podi, ali ſtropi v'eni hiſhi; fornicare, gvelbati, gvelbe, ali ſtrope délati; lacunar, ſtrop; solarium, tá ṡgurnî ſtrob, ali pod
ščit m, F14, cetra, -ae, en maihin ſhpanski ṡzhit, ali tarzhiza; clypeus, en ẛzit, tarzha, bramba na rokah; mille clypei, tavṡhent ṡzitou; parma, -ae, en maihin ṡzyt, ali tarzha ṡa peiṡzhe; parmatus, -a, -um, eden s'enim takeſhnim ṡzytam branên; parmularius, -rÿ, kateri take ṡzyte, ali tarzhe déla, ali nuza; pelta, -ae, Polovizo eniga okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe; peltatus, -a, -um, kateri eno tako polovizo ṡhzyta nuza, ali noſſi; rationale, -le, naperſnik, na perſih ṡhzyt; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla; scutatus, -a, -um, scutifer, kateri ṡhzit noſſi, ali ima; scutum, -ti, tarzha, ſhilt, en ṡhzit, ali kai okrogliga; tragula, -ae, ena ſorta ſulize, ali ṡhyde, neikadai ſe je vtikala v'ṡzit; umbo, -onis, tu ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ščit m, cetra, -ae, shzhit. Hyp.410
šema ž, F3, larva, -ae, ena nozhna poſháſt, ſhema; larvatus, -a, -um, ſhemaſt, po puſtnu oblizhen, narien v'ſhemah; persona, -ae, ena zhloveṡka perſona, ena perſona v'eni Comedji, enu oblizhje ṡa ſhème
tarča ž, F9, clypeus, en ẛzit, tarzha, bramba na rokah; meta, -ae, zyl, tá dulni malinṡki kamen, tarzha; parma, -ae, en maihin ṡzyt, ali tarzha ṡa peiṡzhe; parmularius, -rÿ, kateri take ṡzyte, ali tarzhe déla, ali nuza; pelta, -ae, Polovizo eniga okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe; scopus, en zyl, ali tarzha, v'katero ſe ſtréla; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali batize; scutum, -ti, tarzha, ſhilt, en ṡhzit, ali kai okrogliga; umbo, -onis, tú ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
vagati nedov., F24, adagia sunt: dobru je na Boshye oblube vagati; aleam jacere, vagati, ſrèzho ṡkuſſiti; aſsipondium, kar en funt, eno librizo vaga; dipondiarius, -a, -um, kar dvá funta vaga; librare, vagati, vehtiti, luzhiti; periclitatus, -a, -um, kateri je vagal, inu je bil v'eni nevarnoſti; ponderare, vagati, reṡmiſliti; tentare fortunam, ſrèzho ṡkuſhati, vagati
vandranje s, F3, migratio, ſelenîe, vandranîe, preſelenîe; peregrinatio, vandranîe, rumanîe; pregrinitas, vandranîe, ali v'eni ptuji deṡheli prebivanîe
znotršnje (z'notršnje) sam., F2, penetrale, -lis, penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui, tú narṡkriunéſhe meiſtu; varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty krumpaſte
žebelj m, F4, clavus, zhaul, ẛhibel, zvek, batiza; confibula, -ae, en zhavel, ali ṡhebel, s'katerim ſe pleh, ali panti perbijajo; impages, impagis, en notar ṡabyt ṡhebel, zhaul, ali klin; ruta caesa, pohiṡhtvu v'eni hiſhi, kar ṡhebel, ali zhaul ne darṡhy
ženof m, F4, buprestis, enu ẛeliṡzhe grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut; intinctus, -us, nemakanîe v'eni dobri ṡhupi, ali v'ṡhenofi; oxyporum, -ri, ſalṡha s'mozhniga ṡeliṡzha ſturjena, s'jeſſiha, ṡhenoffa, popra, inu zheſna; sinapi et sinapum, -ui, ṡhènof
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ženof m, erysimum, dolge ſhenof Scopoli; glej opombo pri geslu dolg
župa ž, F12, caro jurulenta, meſſú v'ṡhupi; embamma, -tis, ſléherna ṡhupa ẛa namakanîe; garum, -ri, ribja maſt, ali ṡhupa, ena ſlanina; intinctus, -us, nemakanîe v'eni dobri ṡhupi, ali v'ṡhenofi; jus, -ris, ṡhupa; jusculum intritum, nadroblena ṡhupa; mustum lixivium, moṡht, kateri ſe ṡhupa imenuje; offa, tudi goſt mozhnik, ali krúh v'ṡhupi namozhen; panada, panadella, -ae, ena panadiza, s'kuhaniga kruha ṡhupa, ali mozhnik; retrimentum, -ti, en vun ſtlazheni, ali oṡmen[!] ṡhoft, ali ṡhupa; shupa, ſhupa [str. 265a ]; thermopotare, gorke ṡhupe pyti
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
en1 ena štev. en: en im. ed. m Angel je mozhneishi kakor vſy ludje ǀ ſe nenajde li ena im. ed. ž ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ enu im. ed. s letu je preteklu ǀ enu im. ed. s lejtu imà 365. dny ǀ eniga rod. ed. m ſamiga nepriatela ſe boijm ǀ netroshtaj ſe do vekoma ene rod. ed. ž ſame kapelze ǀ ti tudi unimu ubushizu ene rod. ed. ž droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ s'ene rod. ed. ž ſklede ſta jedila ǀ Kumaj edn s'eniga rod. ed. s Meſta, inu Kumaj dua s'eniga Roda rod. ed. m bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ǀ hlapez nemore, kakor enimu daj. ed. m ſamimu Gospudu vſtrezhi ǀ polovizo daite eni daj. ed. ž sheni, to drugo tei drugi ǀ raishi kakor en tož. ed. m ſam dan v' vizah terpeti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en tož. ed. m dan, en tož. ed. m teden, en meſsiz, inu cilu enu tož. ed. s lejtu ǀ poprej bi imel iſvolit vſe te, kakor ven +tož. ed. m ſam greh s'miſlio pervolit ǀ try ſvoje hzherij nan +tož. ed. m dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ eno tož. ed. ž ſamo kapelzo proſsi ǀ ſvojo erbszhino je bil predal s'eno tož. ed. ž ſkledizo lezhe ǀ nej nesramnosti de bi s'eno tož. ed. ž krono, s'erdezh slati ne sturil ǀ inu pſy … s'eno tož. ed. ž kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Lushej bi bilu cell ſvejt veno +tož. ed. ž peſt ſtiſnit, ali v' ven tož. ed. m maihen glaſſ zellu morje spravit, kakor popolnama od lete S. Skriunoſti govorit ǀ kadar pak na enem mest. ed. m ſamem glidu sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj, ali oslèpi, takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ tulikain Angelou je venim +mest. ed. m Chori, de obeden yh nemore ſishteiti ǀ ima vezh mozhij v'enim mest. ed. m perstu Kakor ti v'zelom shivotu ǀ de lahku obenem +mest. ed. m zhaſsu ſe kupzhuje ſa Nebeſsa, inu ſa te potrebne poſvetne rezhij ǀ v eni mest. ed. ž vri vſy bi pomerli ǀ ukupaj per eni mest. ed. ž misi sta jedla ǀ v'eni mest. ed. ž posteli sta ukupaj ſpala ǀ veni +mest. ed. ž uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ ueni +mest. ed. ž mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mest. ed. s mestu dolgu neostanejo ǀ po moy rajtengi venem +mest. ed. s lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Sam ioſve s' enem or. ed. m tovarsham ǀ s'eno or. ed. ž ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ Gregor Agrigentius s' enem or. ed. s perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ ſo yh bilij pred enem or. ed. s letam ſamerkali ǀ s' enim or. ed. s tvojm ozheſſam eden m eden: enkrat te ſedem modri tiga sueta ſe ſo ukupaj nashli, eden im. ed. je te druge vuprashal ǀ eden im. ed. taistih je na ſmertni poſteli leshal ǀ jest ſe neboijm drugiga, semuzh eniga rod. ed. nepriatela mojga ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu daj. ed. ſamimu ena ž ena: ta nepametna shivina … ena im. ed. ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho
en3 ena nedoločni člen (en): danaſs ſe imenuje en im. ed. m dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze ǀ morebiti de je bila ena im. ed. ž Firshtinia, ali krajliza ǀ kakor ena im. ed. ž Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Jeruſalem je enu im. ed. s ſvetu meſtu ǀ s'eniga rod. ed. m lepiga zhloveka ena garda ſpaka … je bil ratal ǀ Se boij eniga rod. ed. m pſa de bi ga neuvjedel, ene rod. ed. ž kazhe de bi ga nevupizhila ǀ Kakor slijesh vodo s'ene rod. ed. ž poſsode ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu daj. ed. m bogatimu Gospudu shlushil ǀ grè k'enimu daj. ed. m Paderiu ǀ pride k'enim daj. ed. m ſtudenizu ǀ Enkrat ſe pergliha eni daj. ed. ž ſerzhni Postojni ǀ pele Priorzo K'eni daj. ed. ž glaboki shterni ǀ s'kusi letu ponishajne en tož. ed. m vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ ali je vrednu s'en tož. ed. m kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ s'en tož. ed. m kratik lusht, s'en tož. ed. m maihin dobizhik, s'eno tož. ed. ž hudo miſſu ǀ v'en tož. ed. m nezhiſti greh je bila padla ǀ Sabinus enkrat je bil ven +tož. ed. m globok potok padil ǀ njega kakor eniga tož. ed. m ži. faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ s' eniga tož. ed. m ži. takorshniga greshnika je sabſtoin molit ǀ ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga +tož. ed. m ži. lepiga bobizha ǀ je bil pustil eno tož. ed. ž hisho sijdat ǀ Philiſterij ſo bilij ano tož. ed. ž skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ bi ſe podstopil s'eno tož. ed. ž gnado proſsit ǀ pade v'eno tož. ed. ž teshko, negnusno boleſan ǀ njega hlapz je bil vùeno tož. ed. ž glaboko vodo padil ǀ enu tož. ed. s lepu imè je bil nij dal ǀ S. Mattheush dershj s' enu tož. ed. s veliku zhudu ſvoje pobulshajne ǀ Kaj bote odgovorili na ſodni dan vy, kateri s' enu maihinu tož. ed. s blaga, s' eno tož. ed. ž maihino shkodo ſe praudate ǀ s' enu tož. ed. s nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio ǀ vy, kateri enù tož. ed. s takushnu skivejne pelete ǀ kakor hitru gnada S. Duhà pride venu +tož. ed. s zhlovesku ſerze ǀ variteſe vy de enutakushnu tož. ed. s+ shivejne ne bote pelali ǀ na enem mest. ed. m oslizhu je pelal eno lepo Gospo ǀ na enam mest. ed. m gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ ſe je prikasal venem +mest. ed. m ognenom oblaku ǀ nej li bil vumerl Cajn Kakor ena im. ed. ž diuiazhina v'enim mest. ed. m garmu ǀ v'venim mest. ed. m majhinim Vblatu stoij ǀ po eni mest. ed. ž dolgi bolesni ǀ veni +mest. ed. ž ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ Cleopatra v'eni mest. ed. ž slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Kir bi eden tega drugiga v'en mest. ed. ž shlizi vode vutupil ǀ Bug s'enim or. ed. m vezhnim malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ s'enem or. ed. m tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem or. ed. m ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ shnio della kakor s'enem or. ed. m ſtarem oslam ǀ s'kuſi eno or. ed. ž pravo grevingo ǀ General Benedab s'eno or. ed. ž veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ teh Sholnerjou eden je njegovo ſtran s'ena or. ed. ž ſulizo odperl ǀ ga neusmilenu s'enem or. ed. s polenam vbye ǀ bodo eni im. mn. m nesrezhni dneve prishli ǀ nyh hishe bodo kakor eni im. mn. m bogaboyezhi Kloshtri ǀ prideio v'kambro enij im. mn. m ſtrashnu veliki moshje ǀ ſhivè kakor eny im. mn. m preproſti otrozij ǀ My pak ſmo ene im. mn. ž negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ de bi gnado enyh rod. mn. mogozhnyh Gospudu doſegli ǀ je hotela po enih rod. mn. viſokih lujtrah hodit ǀ Poshle zhes Midio ene tož. mn. ž majhine tize ǀ imà ene tož. mn. ž Boshje laſtnoſti vſebi ǀ Kadar je hotel vene +tož. mn. ž oslove jaſli poloshen biti ǀ venih +mest. mn. oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy ǀ veneh +mest. mn. vashih hishah je vezh hudizhou
goba -e ž 1. goba: ſe boijvode de bi neutonel, ene iskere de bi ſe nespekal, ene gobe rod. ed. de bi ga neoskrunila ǀ ſo vſeli eno gobo tož. ed., leto ſo v'jeſſihu, inu v'shauzhu omezhili ǀ neſte gobe im. mn. katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ aku bo taiſte gobe tož. mn. jedil, de bo ſvoio naturo farderbal 2. rana, ki jo naredi gobavost: skuſi ta Sveti Karſt ſmò od gobe rod. ed. tiga greha ozhiszheni ǀ de s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob rod. mn. Sironskiga Generala Naamana ǀ je bil te ſmerzhe gobe tož. mn. vudubil ǀ osdravi otuk te offert: Vodenizo te ohernje: Gobe tož. mn. te nezhistosti ǀ s'negnusnimi gobami or. mn. od glave do nogh je bil obdan ǀ s'temy negnusnimy gobamy or. mn. tega greha ſo obdani ǀ Inu G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij gobamij or. mn. shtrajfal ǀ s'temy negnusnimi gobomy or. mn. je bil obdan ǀ Kadar ſe je nashal v'eni hishi en zhloviK s'gobami or. mn. obdan ǀ je bil s'gobamy or. mn. shtrajffal
hiša -e ž hiša: obena hisha im. ed. cella nej bila oſtala ǀ ſam od hishe rod. ed. do hishe rod. ed. je shal ǀ kateri suojga blishniga s'palzo s'hiſhe rod. ed. ſtepe ǀ jo dobru oklofeta, ter ſe shishe +rod. ed. pobere ǀ Danaſs je letej hishi daj. ed. doshlu isvelizhajne ǀ ſatorai Bug njega hiſho tož. ed. s'blagam napolni ǀ Nej hotel v'hisho tož. ed. pojti ǀ je bil on ſvoje blagu predal, inu tulikain slata s'kusi oknu v'nijh hijſho tož. ed. vergel ǀ krajl David je bil sapovedal to skrinio Boshjo poſtavit v' hiso tož. ed. tiga mosha Obededom ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi mest. ed. ſpala ǀ v'hishi mest. ed. te bogabojezhe vduve ǀ je pred eno hisho or. ed. vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe im. mn. teh ſakonskyh ǀ veliko otrouk veliku hish rod. mn., inu shivine, od katerih david govorj ǀ pſij nej ſo vezh hijsh rod. mn. vahtali ǀ nuzh ga saverne, de k' hisham daj. mn. nej mogal priti ǀ krajl s'ſuſebno dobruto ym je bil dal hishe tož. mn., inu nyve ǀ V' gmain hishah mest. mn. nemorem prebivat sa volo shentovaina lotrska hiša bordel: Letu mejstu nej obena loterska hisha im. ed., àmpak prebivalshe Boga Vſigamogozhiga ǀ Zhe pak pò ſili v' to lotersko hisho tož. ed. bosh sapovedal mene pelati ǀ Ima dvej nogi … s' eno nej grè v' Zerku, s' to drugo v' loterske hishe tož. mn. < slovan. *xy̋ša ← germ., prim. stvnem. hūs ‛hiša’
hraniti -im nedov. hraniti, tj. imeti spravljeno: de bi imeli varvat, inu fliſnu hranit nedol. shaz tiga shlahtniga zhaſsa ǀ imamo hranit nedol., inu varvat njega Svete Sapuvidi ǀ Jeſt hranem 1. ed. nekatere v' shazi moje gnade ǀ edn blatu v'eni piſsani shkatli hrani 3. ed. ǀ vshe 449. lejt cell ſe hrani 3. ed. ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih hishah, inu v'zhistim gvantu hranite 2. mn. ǀ nikar nehranite +2. mn. sa ta drugi dan ǀ mertua trupla v'hishi dolgu zhaſsa hranio 3. mn. ǀ v' Moshtranzah ga hranio 3. mn. ǀ mu dadò kluzh od Svete almarize, vſame kelih vun v' keterem ſe hranio 3. mn. ſveti ublati ǀ je taku v'ſuojm ſerzu drukanu hranil del. ed. m ǀ ſo imeli poſtavit to skrinio Boshjo, v' kateri ſo hranili del. mn. m Table Sapuvidi Boshyh
Kaligula -a m osebno lastno ime Kaligula: Ceſar Caligula im. ed. eniga kojnia je tulikain lubil, de ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi ſpala ǀ terdouraten … Kakar Faraon … Neuſmilen, kakor Caligola im. ed. ǀ berem od Ceſarja Caligula rod. ed. ǀ ob zhaſsu Ceſsarja Caligula rod. ed. ǀ ſo ſaurashili Rimlary Ceſarja Caligula tož. ed. Gáj Júlij Cézar Kalígula, lat. Caius Iulius Caesar Germānicus Caligula, rimski cesar (37–41)
Kleopatra -e ž osebno lastno ime Kleopatra: Cleopatra im. ed. v'eni slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Krajliza Cleopatra im. ed. ſi je bila saudala ǀ lepshi kakor krailiza Gleopatra im. ed. ǀ shlahtni kameni krajlize kleopatre rod. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni lete golufne Cleopatre rod. ed. ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa, Krajlize Cleopatræ rod. ed. ǀ krajl Marcus Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro tož. ed. udobit Kleópatra (69–30 pr. Kr.), egipčanska kraljica, ljubica Julija Cezarja in kasneje Marka Antonija
pisan -a prid. 1. pisan, različnih barv: de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan im. ed. m mu nej savupat ǀ nej roshize taku frishne, inu piſſane rod. ed. ž, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ Jeſt bi hotel imeti Eniga kojna, de bi imel glavo, urat, harbet, noge, inu trebuh kojnski, rep pak piſſan tož. ed. m, shpeglaſt, inu lep raunu kakor ga ima ta tiza pau ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga tož. ed. m ži. shtigilza ǀ Goſpodariou ſyn je tebi taiſti Moderz, taiſto piſſano tož. ed. ž Kitlo kupil ǀ kadar bi vidili, de edn blatu v'eni piſsani mest. ed. ž shkatli hrani ǀ oſſenize ſo eni piſſani im. mn. m zhervie ǀ lete pomenio sheme, katire ſo piſſane im. mn. ž ǀ ta muha sazhne leitat okuli teh piſſanih rod. mn. ſidou ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna, kadar ſvoje lepet piſsane tož. mn. ž peruti gleda ǀ te roshize nyh piſſane tož. mn. ž/s pereſſa polsdigneio ǀ s'temi piſſanimi or. mn. roſhizami, inu s'selenem sheliszom 2. napisan: Ta pushtob F, Ferahtan je napek piſsan im. ed. m ǀ v'tej piſsani mest. ed. ž sapuvidi 3. zapisan: kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh pridigah nashal de nebode prau piſsanu im. ed. s, ali rezhenu, taku pohleunu tebe s'beſsedami Iuliana Toletana proſsim ǀ od njega stoij piſsanu im. ed. s ǀ kakor Iacobavij otrozij, od katerijh ſtoj piſſanu im. ed. s ǀ v' djanju teh Iogrou piſsanu tož. ed. s najdem ǀ Boetius je piſſanu tož. ed. s puſtil 4. popisan: v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane tož. mn. ž
postelja -e ž postelja: tvoja poſtela im. ed. bo ena terda skala ǀ mehka postela im. ed. ſe vam bo terda, kakor kamen sdela ǀ ſim na levi ſtrani poſtele rod. ed. vidila eniga Samuriza ǀ bolan leshim is poſtele rod. ed. nemorem ǀ Po nozhi na tihama je s' poſtele rod. ed. vſtaiala ǀ s'ene postele rod. ed. v'to drugo vaſs bodo preklàdali ǀ fironk od poſtile rod. ed. potegne ǀ ta ſanikerna nej hotela s'poſtele rod. ed. vſtati ǀ ſi nevupa s'postele rod. ed. gori vſtati ǀ ſpoſtele +rod. ed. ſe nej mogla giniti ǀ je spoſtele +rod. ed. skozhil ǀ nej mogal is spostele +rod. ed. vſtati ǀ grè h' poſteli daj. ed. ſvoje tovarshize ǀ Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo tož. ed. ſtlal tej bolni Eliſabethi Raitenſi ǀ vſo poſtelo tož. ed. je smozhel ǀ na taisto postelo tož. ed. je to nasramno sheno k'sebi vabu ǀ je bila pripravila eno poiſtelo tož. ed. is gartrosh ǀ vſak dan ima na ſvojo postela tož. ed. ſe poſtavit ǀ od mise v'postelo tož. ed. vaſs morio neſti ǀ ſe poloshj napostilo +tož. ed., rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl ǀ je na ſmertni poſteli mest. ed. leshal ǀ v'eni posteli mest. ed. sta ukupaj ſpala ǀ pot poſtelo or. ed. ſe valaio ǀ hudizhi, kateri ſo okuli teh poſtel rod. mn. hodili ǀ Mehkam poſtelam daj. mn. ſo odpovedali ǀ ſim ſe valal po mehkih poſtelah mest. mn.
spati spim nedov. spati: druſiga neſna, ampak jeiſti, pyti, inu ſpati nedol. ǀ vſe skuſi tauzheio inu pilio, de cilu ſoſedje spati nedol. nemorio ǀ edn bo sdrau, inu veſſel shal ſpati namen., inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat namen. ǀ Jeſt ſpim 1. ed., inu dremam, moj General Timotheus pak zhuje, inu vahta ǀ cello nuzh ſlatku gori spish 2. ed. ǀ pauh, katiri cello ſimo ſpij 3. ed. ǀ De ſi lih edn dolgu zhaſſa ſpi 3. ed., vener k' ſadnimu ſe prebudj ǀ zhlovek sdaj zhuje, sdaj spi 3. ed. ǀ dekliza nej mertva, ampak spy 3. ed. ǀ Lazarus ſpy 3. ed., ter grem njega sbuditi ǀ kadar mij Spimo 1. mn., inu cilu na nashe Isvelizhejne posabimo ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite 2. mn. v' Zerkui ǀ dremate pak, inu spite 2. mn. kakor de bi nebilij en teden spalij ǀ sdaj truplu li pozhivaj, inu s'myram ſpij vel. 2. ed. ǀ Spy vel. 2. ed. li inu pozhivaj ǀ en dan kadar je ſpal del. ed. m Zvergilzi ſo bily planili zhes njega ǀ bosh spal del. ed. m, kakor Peter v'jezhi s'ketnami svesan ǀ do beliga dneva je ſpala del. ed. ž ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi ſpala del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla, inu veni poſteli Spala del. dv. m ǀ na goli ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali del. mn. m ǀ malu bodo spali del. mn. m, inu jejdilij ǀ kakor de bi nebilij en teden spalij del. mn. m ǀ po nozhi te druge Nune ſo ſpale del. mn. ž
strah -a/-u m strah: vener sledni strah im. ed. nej dober, inu huale vureden ǀ ſtrah im. ed. je dober, sakaj kadar v'eni hishi, v'enem mesti, ali desheli nej straha rod. ed., temuzh ſledni sturj, kar hozhe tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu ǀ vender pres vſiga ſtraha rod. ed. hushi s'ſvoymi grehy ſo ga martrali ǀ satorai nej greha de bi ga nedopernesli pres vſiga ſtrahu rod. ed. ǀ Od nuza tedai strahu rod. ed. Boshijga danaſs ijm bodem govuril ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti nagnenu, inu h'ſtrahu daj. ed. Boshimu ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti, imej strah tož. ed. Boshij ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah tož. ed. boshj ǀ te druge bò v'ſpodobnim ſtrahu mest. ed. dershala ǀ v'tuoijm s. strahu mest. ed. ſe bodem pofliſsal ǀ sa tiga volo v' ſtraku mest. ed., inu v' shaloſti shivè ǀ potle je zhiſtu, inu v' ſtrahi mest. ed. Boshim shivil ǀ de bi naſs v'ſtrahu mest. ed. dershal ǀ ſe pofliſsa v'strahu mest. ed. Boshijm jeh srediti ǀ leta yh opominala v'ſtraku mest. ed. Boshym shiveti ǀ s' ſtraham or. ed. ſe paſſeio ǀ G. Bug je hotel dati nam saſtopit s' kakorshno andohtio, straham or. ed., inu pohleunoſtio imamo v' zirkui prebivat ǀ s'tem S. Strahom or. ed. Prerok David je vſelej shal v'Tempel ǀ s'ſtrahom or. ed. je v'Cerkvi ſtal ǀ S. Auguſtinus s'straham or. ed. vezhkrat je djal ǀ s'ſtraham or. ed. Boshjm vaſhe dellu bote opravili
škatla -e ž šatulja: Kaj bi rekli N: N:, kadar bi vidili, de edn blatu v'eni piſsani shkatli mest. ed. hrani, slatu pak pusti de v'blati ſe vala (I/1, 148) ← it. scatola, srlat. scatula ‛zlata skrinjica, šatulja’ < castulus ‛zaboj, košara’, kar je manj. izposojenke iz stfrank. kasto ‛zaboj’.
škatlica -e ž skrinjica, šatuljica: krajliza Cleopatra v'eni slati shkatilci mest. ed. s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada (I/1, 141) → škatla
valjati -am nedov. valjati: Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit, inu vallat nedol. nago ǀ vy blatu vashiga teleſsa v'snashnih hishah, inu v'zhistim gvantu hranite, dusho pak pustite v'blati teh grehou valat nedol. ǀ ſim ſe valal po mehkih poſtelah, sdaj hudizhi po pakli mene valaio 3. mn. ǀ nergreshnishi ſim shivil, inu sapuvid Boshio pod nogami valal del. ed. m ǀ ta ſod ſo po plazu valali del. mn. m valjati se 1. valjati se: de bi ſe imela naga po bodezhah ternah valati nedol. ǀ v' blati te nezhiſtoſti, kakor ena shivina ſe valat nedol. ǀ sdaj ſe valash 2. ed. v' poſteli teh grehou ǀ nah po tem bodezhijm ternu ſe vala 3. ed. ǀ ſe v' blati te nezhiſtoſti uala 3. ed. ǀ Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal del. ed. m, inu de bi ſe neublatil ǀ neperpuſtij de bi ſe jeſt kokar ena shivina v' blati te nezhiſtoſti valala del. ed. ž 2. biti nepospravljen: Kaj bi rekli N: N:, kadar bi vidili, de edn blatu v'eni piſsani shkatli hrani, slatu pak pusti de v'blati ſe vala 3. ed. ǀ polomneni shulini, kateri pot poſtelo ſe valaio 3. mn.