advent [advȅnt] samostalnik moškega spola

advent

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

anahronīzəm, -zma, m. pomota glede na čas (dobo), der Anachronismus, Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

antifona -e samostalnik ženskega spola
spev na začetku ali koncu psalma; SODOBNA USTREZNICA: odpev, predspev
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

aržatka [āržatka] samostalnik ženskega spola

žepna ura

PRIMERJAJ: žat, žatka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

baba [bába] samostalnik ženskega spola
  1. stara ženska; baba
  2. pomočnica pri porodih; babica

PRIMERJAJ: težkulja, všegarica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

babica [bábica] samostalnik ženskega spola
  1. stara ženska, ostarela mati
  2. stara mati; babica
  3. nakovalo za klepanje kose
  4. pomočnica pri porodih; babica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

babina [bábina] samostalnik ženskega spola

stara ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bendiba [bendȋba] samostalnik ženskega spola

trgatev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

binkušti [bȋnkušti] (binkušte) množinski samostalnik ženskega spola

binkošti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

boj1 -a samostalnik moškega spola
1. oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj
1.1 zoper koga, s kom
1.2 kogarod.
1.2.1 vojaški spopad, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna
1.2.2 čas trajanja takega spopada
2. povzročitev smrti človeka; SODOBNA USTREZNICA: uboj, umor
3. stanje, ki ga povzročajo prepiri, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: nesloga
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

božič1 [bóžič] samostalnik moškega spola

božič, 25 december

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bóžji,* adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bradinstvo [bradȋnstvo] samostalnik srednjega spola

obdobje zrelosti pri moškem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

braditi se [bradīti se bradím se] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: bradovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bradovati [bradováti bradȗjem] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: braditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bratev* -tve samostalnik ženskega spola
1. odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev
1.1 čas trgatve
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

bržina [bržína] samostalnik ženskega spola

hitrost, naglost, prenagljenost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

buk [bȗk] samostalnik moškega spola

o kravi čas parjenja, gonitev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cagar -ja samostalnik moškega spola
naprava, ki meri čas s senco palice, nameščene pravokotno nanjo; SODOBNA USTREZNICA: sončna ura
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

càjt -a m
1. čas, neomejeno ali omejeno trajanje: Idö vrêmen, cajt AIN 1876, 42; Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73, BKM 1789, 314; Da nam je pa 'se czajt odhájati, záto proſzi SIZ 1807, 37; i v-tom cájti itak eden mládi szin na trónus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; odetoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8; i lagoji czájt netou'si KOJ 1845, 30; pren. Dáj mi pomoucs v-ſztiſzkávanyi, Czajt je ſzmilenoſzti BKM 1789, 320; Czajt je ſzmilenoſzti SŠ 1796, 124
2. v predložnih zvezah: Docajta szam jasz za volo priaznivoszti kricsao AIP 1876, br. 1, 7; Csi [ga] nepravicsno i pred czajtom na moko i ſzmrt oſzoudimo KŠ 1754, 55; priſao ſzi ſze pred czajtom mantrati ná ſz KŠ 1771, 27; Pred czajtom nikoga, naj bole pa düſevne paſztére, ne ſzoudmo KŠ 1771, 495; ka sze naj na palinko ne navádi, ár eto ga pri cajti predčasno zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; proszim pri cájti na znánye dati, ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Etak je moj 'sitek, Mino je priczájti SŠ 1796, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cajt [cȃjt] samostalnik moškega spola

čas

PRIMERJAJ: čas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cajt -a m čas: Zait im. ed. je govorit, zajt im. ed. je tudi malzati ǀ kuliku nenuznih, neurednih misli zhloveku noter pade ob zaitu mest. ed. te Svete molitue pred cajtom prezgodaj: nijh starishih truplu restargajo, inu pred zajtam or. ed. pod semlo per pravjo pri cajti/u 1. pravočasno: Duhouni per zaiti je bil sazhel na ſmert mislit ǀ ludje na leto uro per zajti mislio ǀ tuoje nijve per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh 2. zgodaj: dokler nej bilu sgona ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe neſamudilj ǀ Ali nikar li jeſt, inu Seſtre, Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti, inu nikar klagovati, dokler Gospud Bug je njega taku perzejti is tiga ſvejta poklizal ← nem. Zeit ‛čas’; → čajt, → cas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cas samostalnik moškega spola

GLEJ: čas

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cas -a m čas: dokler je zaſs im. ed. te miloſti ǀ nei vezh zaſſa rod. ed. k' eni dobri ſmerti ſe perpravit ǀ ob zaſsu mest. ed. taiste velike lakoti ǀ ukratkim zaſſu mest. ed. ima vumrejti V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih zgledih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Možnost naključne napake je manjša, saj je taka tiskarska napaka razmeroma redka. Predlog → čez je npr. 805-krat zapisan kot zhes in le dvakrat kot zes oz. zeſ; → čajt.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cimiti [címitinepopoln podatek cȋmimnepopoln podatek] nedovršni glagol

poganjati kali; kaliti; cimiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

cvesti [cvǝstȉ cvǝdȅm] (cvedeti) nedovršni glagol

cvesti, cveteti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

czas gl. čas ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

czas
GLEJ: čas1

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čajt -a m čas: bo skorej zhait im. ed. sheti ǀ sdaj je zhait im. ed. ſe opyanit pri čajti pravočasno: S. Duh per zhaitu bò reſvetil to Gospodizhno Claro ǀ sa tiga volo per zhajti mu leben okrati V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih primerih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Naključna napaka, zapis zh namesto z, je sicer precej redka, prim. vſe zheiſte ſo odperte (IV, 205); → čajtinge, → cas.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čàs -a m
1. čas, neomejeno ali omejeno trajanje: Od csaſzov pa i vrejmenov vám je nej potrejbno piſzati KŠ 1771, 621; da bi eden csaſz bilá, odiſla ſzta KŠ 1771, 390; do etoga cſaſza TF 1715, 46; do etoga csasza ABC 1725, A5b; do malo csaſza SŠ 1796, 40; po vſzem csaſzi cſéſzti ſzvoje TF 1715, 5; po tri vöre csaſzi SŠ 1771, 354; dokecs csaſz mámo SŠ 1771, 570
2. v zvezah: do časa začasno, krajši čas: 'zivémo eti do csaſza KŠ 1754, 160; je záto odiſao do csaſza KŠ 1771, 666; ta vidoucsa ſzo do csaſza KŠ 1771, 536; ali pa do csaſza vu Purgatorium KMS 1780, 82; Natom ſzvejti ſzi do-csaſza SŠ 1796, 24; tam je nihá docsaſza Szpati SŠ 1796, 17; Od dácse docsasza je vövzéta AI 1875, br. 1, 5;
po časi čez čas: jo po csaſzi kraj vzeme KŠ 1754, 178; po császi KOJ 1845, 5;
enčas nekaj časa: dveri encsasz gori odprejti KOJ 1845, 41; ino encsasz escse v Rimi pokouro csinio KOJ 1845, 81; Becs, steroga szo encsasz bránili KOJ 1848, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čas [čȁs] samostalnik moškega spola

čas

PRIMERJAJ: cajt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čas (cas, čas, čaš) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

čas -a m čas: bode ushe zhaſs im. ed. prishal na vezhnost spumnit ǀ Zhaſs im. ed. ſe je ſmeati, inu zhaſſ im. ed. ſe jokoti ǀ sdaj je zhas im. ed. ſe jokati, inu Boshij ſerd vtalishit ǀ nijmaio zhaſſa rod. ed. dolgu shtuderat ǀ Ti dolgu zhaſsa rod. ed. v'Cerkvi ſtoysh, inu molish ǀ G. Bug dolgu zhaſa rod. ed. je odnoshal nyh proshno ǀ en kratik zhaſs tož. ed. ſo ſpali ǀ en kratik zhas tož. ed. terpi vſe kar je na ſvejti ǀ Sturi poKuro doKler zhaſsimash tož. ed.+ ǀ ob zhaſsu mest. ed. tiga gmain potupa ǀ Ne plazha ob ſvojm zhaſsu mest. ed. purgar shtibre, prezei rubiga ǀ v'tem zhaſſu mest. ed. tega ſaurashtua ǀ v' tem zhaſſi mest. ed. mleku od nyh vshivaio ǀ v' kratkem zhaſſi mest. ed. je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ obzhaſsu +mest. ed. Velike nozhi ǀ moja S. gnada bo s'zhaſsam or. ed. premankala ǀ s'zhaſſam or. ed. taku ſe navadi, de kodar hodi tabak jamle ǀ s'zhaſsom or. ed. bodo na gauge prishli ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi im. mn. od katerih je S: Paulus prerokoval ǀ resnizhnu ſe samore rezhi od nashih zhaſſu rod. mn. ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih zhaſsou rod. mn. ǀ my ſmo dozhakali lete nesrezhne zhaſſe tož. mn. ǀ Bug nam poshle hude, inu nerodovite zhaſſa tož. mn. kratek čas kratkočasje, zabava: nei ſim sa dobizhik volo iegral, ampak s' en kratek zhaſſ tož. ed. ǀ kratki zhaſſi im. mn. tiga ſueita yh neſapeleio ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih zhaſſu rod. mn. ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih zheſſou rod. mn., moje ſerze omezhiti ǀ posvetne lushte, inu kratke zhaſse tož. mn. vshivate ǀ ta Ceſsar je zhes vſe druge kratke Zhaſse tož. mn. lubil ta lovu ǀ nei na druſiga mislila, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tož. mn. tiga meſſa ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh zhaſſah mest. mn. ǀ po vaſhih Kratkih zhaſsoh mest. mn. hodite pred časom prezgodaj: pred zhaſſam ſe seſtaraio, inu vezhkrat v' bolesni padeio ta čas tedaj: ta zhaſs vſe shivali ſe preſtrashio, ter nyh pasho sapuſte ǀ ta zhaſs je bila vſtala ena velika kuga v' meſti ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke shule → cas, → dolg2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola
1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3 v zvezi en čas
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
2.5 v življenju, bivanju
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čas2 zlog
v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čȃsar, -rja, m. kdor čas prodaja, der Pflastertreter, Kr.; — tudi: človek, ki je počasen, ki mečka, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čȃsəc, -sca, m. dem. čas, Mur., Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

časen -sna -o pridevnik
ki obstaja, se pojavlja omejen čas; SODOBNA USTREZNICA: začasen, minljiv
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

časi prislov
1. izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.1 v zvezi časi – časi izraža zapovrstnost povedanega pri menjavanju, izmenjavanju; SODOBNA USTREZNICA: včasih – včasih, kdàj – kdàj
1.2 izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku; SODOBNA USTREZNICA: najprej
2. izraža ne natančno določen čas, v katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: kdàj, nekoč
3. na nekaterih mestih; SODOBNA USTREZNICA: ponekod
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čaš samostalnik moškega spola

GLEJ: čas

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

čaš2
GLEJ: čas1

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čašu [mest. ed.] gl. čas ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čes2
GLEJ: čas1

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

četrtek [četŕtǝk] samostalnik moškega spola

četrtek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čez1 (čez, črez) prislov
1. izraža
1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čuvanje -a (čuvanje, čuvane, čuvajne, čuvajnje) samostalnik srednjega spola
1. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
2. prizadevanje, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: pazljivost, previdnost
3. v krščanstvu nenehna pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječnost
4. čas menjave nočne straže
FREKVENCA: 24 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

čuvenje -a samostalnik srednjega spola
1. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
2. v krščanstvu nenehna pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječnost
3. čas menjave nočne straže
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dȃn, dnę̑va, dnę̑, m. 1) der Tag, das Tageslicht; d. se sveti skozi okno, das Tageslicht dringt durch die Fenster ein, Cig.; na d. priti, ans Tageslicht kommen; na d. spraviti; sklenil je to kralju na d. dati, offenbaren, Ravn.; to je jasno kakor beli dan; pri belem dnevi, Mik., = po belem dnevi, LjZv., bei hellichtem Tage; za bele dni ne, = um keinen Preis, C.; d. se dela, es tagt; = d. poka, Cig.; d. se sivi, der Morgen graut, Cig.; dan se je storil, es ist Tag geworden; d. zvoniti, das Morgengeläute ertönen lassen; Predno še daní zvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); Čakajte, oj mati vi, Da danove odzvoni, Npes.-Jan. (Slovn.); ko je dnevi zazvonilo, Jurč.; Ko bo petelin k dnevu pel, Npes.-K.; pred dnevom, vor Tagesanbruch; = pred dnem; = do dne, Polj.; z dnevom, mit Tagesanbruch; z dnevom vstati; = za mladega dne, Cig.; velik d. je, es ist hoch am Tage, Cig., C., M., Kr.; bil je velik d., Jurč.; — po dnevi, bei Tage, (= po dne, Npes.-Vraz-Mik.; po dni, Guts., Npes.-Schein.); črez dan, tagsüber; še je dosti dne, es ist noch hoch am Tage; za dne, noch bei Tage, vor Einbruch der Nacht; d. se krajša, daljša, nimmt ab, zu; dan je dalji, kar petelin črez prag skoči, kar bolha zine, = der Tag ist nur um ein Unbedeutendes länger, Cig.; prišel je čas, "ko se dan skozi noč vidi", (= ko je noč zelo kratka), kakor kmet veli, Vrt.; noč ima ušesa, dan pa oči, bei der Nacht kann man gehört, beim Tage gesehen werden, Z.; noč in d., Tag und Nacht; = noč ter dan, Trub.; — tja v en dan, tja v dan, in den Tag hinein, ohne Zweck und Ziel (po nem.); — 2) der Tag (als Zeitabschnitt): vsak dan, täglich; dan na dan, dan za dnevom, Tag für Tag; živeti z dneva na dan, von einem Tage zum andern, Vrt.; v d. in noč, in 24 Stunden, Vrt.; dan hoda, tri dni hoda, eine, drei Tagreisen; en dan hoditi; dva dni; dva cela dneva; (dva cela dni, Dict.); ta dan, an diesem Tage; prej ta dan, tagsvorher; pred božičem ta dan, am Tage vor Weihnachten; tega dne, an diesem Tage; dne petnajstega meseca septembra; petnajstega (dne) kimavca, am 15. September; dan in leto pristaviti, das Datum beisetzen, Cig.; — dober dan! guten Tag! sveti d., der Weihnachtstag; na sveti d., am Weihnachtstage; na sv. Martina dan; tepežni d., der Tag der unschuldigen Kinder; sodnji d., der Tag des Weltgerichtes, der jüngste Tag; rojstni dan, der Geburtstag; vsednji dan, der Werktag, Cig.; dan, der Rechtstag, die Tagsatzung; dan dati, einen Tag ansetzen, Cig., C.; = d. postaviti, Dict.; dan opraviti, die Tagsatzung abthun, Z.; jutri imamo dan, Kr.; imela sta dan, LjZv.; — dan današnji, heutzutage; svoje dni, njega dni, einst (o preteklem, in bodočem času); njega dni je bilo dobro, Jurč.; od njega dni, von je her, Ravn.; tako-le bo njega dni pravo jutro napoknilo, Ravn.; on dan, neulich; ta dan, kürzlich, Polj.; drugi dan, übermorgen, Polj.; to bom pomnil vse svoje žive dni, Zeit meines Lebens; tudi: ves svoj živ dan, Jurč.; za živih dni so gazili ljudem po njivah žito, bei ihren Lebzeiten, Navr. (Let.); na stare dni, im Alter; — 3) dan zemlje, ein Joch Land, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dan1 [dȃn dnẹ̑va] samostalnik moškega spola

dan

PRIMERJAJ: pred nekaterimi dnevami

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola
1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

današnji -a -e (današni, današnji, donašni, današi, denašni, danešni, denaši) pridevnik
1. ki se nanaša na dan, ki pravkar poteka; SODOBNA USTREZNICA: današnji
2. v zvezah s čas, dan ki se nanaša na sedanjost; SODOBNA USTREZNICA: današnji
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 29 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

danji -a -e pridevnik
ki se nanaša na čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dnevni
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

davnost [dávnost] samostalnik ženskega spola

dolgotrajnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dečla [dẹ́čla] samostalnik ženskega spola

mlada ženska, devica

PRIMERJAJ: dekle

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dedec [dẹ̑dǝc] samostalnik moškega spola
  1. ded
  2. star moški; starec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dekle [deklȅ] samostalnik srednjega spola

doraščajoča ženska; dekle

PRIMERJAJ: dečla, deklica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

deklica [dẹ́klica] samostalnik ženskega spola

mlajše dekle; deklica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

deklič [deklȉč] samostalnik moškega spola

mlada ženska, devica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

deklištvo [deklȋštvo] samostalnik srednjega spola

deklištvo, devištvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

delavnik [dẹ́lavnik] (delovnik) samostalnik moškega spola

dan, ko se dela; delavnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

detece [dẹ̑tece] samostalnik srednjega spola

detece

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

detiščnost [dẹ́tiščnost] samostalnik ženskega spola

otroštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

devica [devíca] samostalnik ženskega spola

devica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dòba tudi dóuba -e ž doba, čas: velka dôba szmrt AIP 1876, br. 6, 2; do sze dobe SM 1747, 55; v-sztároj dóbi KOJ 1848, 3; Od dnévov pa Ivana krſztitela do ſzej doub KŠ 1771, 36; Vnogom táli i vnougo doubo je nigda Boug gúcsao Ocsákom KŠ 1771, 672

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol
1. kdo; kogatož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti
3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti
4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dokonjati -am (dokonati, dokonjati, dokojnati, dokojnjati, dekonati, dekonjati) dovršni glagol
1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
2. kdo/kaj; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
2.2 kdo; kaj, s čim izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; SODOBNA USTREZNICA: zaključiti
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo; kaj, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: izkazati
5. kdo; kogatož. narediti, da ima kdo dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolniti
6. kdo; kaj, (skozi kaj) narediti, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: končati
7. kdo prenehati biti živ; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: 208 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dolg2 -a prid. dolg: Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug im. ed. m, inu nej prevezh frishen ǀ koku dolh im. ed. m, inu shrok ima biti ta zholn ǀ koku dolga im. ed. ž, inu shroka je semla ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga im. ed. ž molitvu ǀ vſaka ura ſtu leit douga im. ed. ž ſe ym sdy ǀ Kateri imajo en dolh tož. ed. m nuſs ǀ Mojſſes je imel takorshno dolgo tož. ed. ž poterpeshlivoſt ǀ najde eno dougo tož. ed. ž shibo ǀ Se shtima, inu sheli enu dolgu tož. ed. s, inu srezhnu shivejnie ǀ venem dolgem mest. ed. m plajshi ǀ po eni dolgi mest. ed. ž bolesni ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim or. ed. m shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ oblezhen je bil s'enem dougim or. ed. m plaisham ǀ je bila meni ſturila taku dolge tož. mn. m roge ǀ shene imaio dolge tož. mn. m laſsij, inu kratko pamet ǀ v' Indij je ena deshela, v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge tož. mn. m noſſio dolg čas m želja, hrepenenje: meni je dolh zhaſs im. ed. po tebi ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs im. ed. po ſvoij lubi nebil Primerniška oblika je navedena pri → daljši.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen
3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje
3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa
4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen
5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik
5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere
6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

donda [dọ̑nda] samostalnik ženskega spola
  1. punčka
  2. nališpano dekle

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dopołdánski, adj. vormittägig; d. čas, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dopolnjen -a -o (dopolnen, dopolnjen, dopalnjen, dopelnen, depolnen, dopulnjen, doponen, dopulnen) deležnik
1. ki je dodan k čemu, kjer je prej manjkal; SODOBNA USTREZNICA: dopolnjen
2. ki je razvil dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolnjen
2.1 ki obstaja v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3. ki je narejen, izveden do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončan, opravljen
3.1 ki zaradi uresničenosti v polni meri preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: dopolnjen, končan
4. navadno v zvezah s čas, dan ipd.
4.1 ki je začel obstajati
4.2 ki je prenehal trajati; SODOBNA USTREZNICA: končan
5. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
6. ki je zahtevan, obvezujoč in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
7. ki je zamišljen, želen in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: udejanjen
FREKVENCA: 239 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dopridigati -am dovršni glagol
kdo; kaj dopolniti, zaključiti čas v službi pridigarja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati: karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas): vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

doprinesti [doprinésti doprinésem] dovršni glagol

biti določen čas v nekem stanju; preživeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

doprinesti -nesem dov. 1. opraviti, narediti, izvršiti: vſe kar ym je sapovedanu morio bugat, inu dopernesti nedol. sizer ſo shrtajfani ǀ vſe tu bi bulshi bilu doperneſti nedol., KaKor paK v'paKal priti ǀ je dolshan dobra djania doparnesti nedol. ǀ ene dobre, inu s. Manunge nemate G: Bogu doponaſti nedol. ǀ de li perloshnost imash v'greh te nezhistosti doparneſesh 2. ed. ǀ kadar greh doperneſesh 2. ed. v'shterno padesh ǀ kakor to shlushbo Boshio doperneſe 3. ed., prezej prozh s' ſvoio drushbo potegne ǀ en ſmertni greh doperneſse 3. ed. od G: Buga ſe lozhi ǀ en ſmertni greh doperneſſe 3. ed. ǀ kadar greh doperneſemo 1. mn. ǀ takorshne grehe, katere is zhloveske slabusti doperneſſimo 1. mn. ǀ je sadoſti zhe vy imate enu pravizhnu dellu, inu de taiſtu pravizhnu po Boshy voli doperneſſete 2. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio 3. mn., dokler ga pod semlo spravio ǀ de ſi lih veliku dobrih dell doperneſsejo 3. mn. vener obene dobre manunge nemajo ǀ s'en majhin dobizhik vſaki greh doperneſo 3. mn. ǀ hudizhu k'shlushbi, k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi rezhij ſe doperneſsò 3. mn. ǀ veliku ſadu dobrih dell doperneſsio 3. mn. ǀ malukadai enu dobru dellu doperneſò 3. mn. ǀ je sadosti de li velike grehe nedoperneſeio +3. mn. ǀ ſe nemorio sgovorit, de volnu greh nedoperneſsò +3. mn. ǀ po nozhi doperneſite vel. 2. mn. vaſho molitvu ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil del. ed. m uni nesrezhni hlapez ǀ Chriſtus je vſe lete zhuda doperneſsil del. ed. m ǀ de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ po nozhi ſam, ali ſamadrug ſi doperneſal del. ed. m ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu del. ed. m ǀ nej taku teshke rezhy njemu sapovedane, de bi jo volnu nedoperneſu +del. ed. m ǀ Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla del. ed. ž, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ jo sadarshij de nej taistu greshnu djajne doperneſla del. ed. ž ǀ obeniga greha nej ſo doperneſli del. mn. m ǀ kakor de bi bily en ſam greh dopernesli del. mn. m ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ Ta pushtob, Z, Zhaſs nej ſta dobru, inu nuznu doparneſli del. mn. m, de ſi lih S. Paulus vaſs je opominal ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ de bi vezh grehou nedopernesli +del. mn. m 2. preživeti (čas): tuoje mlade dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel del. ed. m V prvem pomenu je beseda kalk po nem. vollbringen ‛opraviti, narediti’, v drugem pa po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol
1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti
2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti
5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti
6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

doslužiti -im dovršni glagol
1. kdo; čemu, s prisl. določilom časa končati obveznost, ki traja določen čas; SODOBNA USTREZNICA: odslužiti
2. kdo; čemu narediti, da je kaj skladno z zahtevami, pričakovanji, kot jih izraža določilo; SODOBNA USTREZNICA: zadostiti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dostáti,* I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dostati -stojim dovršni glagol
1. kdo; kaj biti deležen česa hudega, slabega; SODOBNA USTREZNICA: prestati
2. kdo; kaj, s prisl. določilom načina biti določen čas v stanju, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3. kdo ostati v kakem položaju, stanju kljub težavam, neprijetnostim; SODOBNA USTREZNICA: zdržati
4. kdo; kaj napraviti, da se uresniči kaj obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
5. kaj; komu [logični osebek] biti primeren, pričakovan za koga; SODOBNA USTREZNICA: spodobiti se
FREKVENCA: 17 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

drag -a -o pridevnik
1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
TERMINOLOGIJA: drago korenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

draginja [dragínja] samostalnik ženskega spola

čas visokih cen materialnih dobrin; draginja

PRIMERJAJ: dragota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

draginja -e (dragina, draginja) samostalnik ženskega spola
1. stanje, ko primanjkuje življenjskih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: pomanjkanje
1.1 stanje, ko so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
FREKVENCA: 141 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

dragota [dragóta] samostalnik ženskega spola

čas visokih cen materialnih dobrin; draginja

PRIMERJAJ: draginja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

drstva [dȓstva] samostalnik ženskega spola

čas drstenja rib, drstenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ebehtnica [ẹ̄behtnica] samostalnik ženskega spola

praznik Marijinega oznanjenja, 25. marec

PRIMERJAJ: obahtnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

enakonočnost [enakonóčnost] samostalnik ženskega spola

enakonočje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

fant [fȁnt] samostalnik moškega spola

fant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

fantič [fantȉč] in [fȃntič] samostalnik moškega spola

fantek, fantič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

fantinstvo [fantȋnstvo] samostalnik srednjega spola

fantovska leta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Flinz [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

slovanski bog časa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

frkolin [frkolȋn] samostalnik moškega spola
  1. bahač, gizdalin
  2. majhen fant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

god [gọ̑d godȗ] samostalnik moškega spola

god

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

godnost [godnọ̑st] samostalnik ženskega spola

zorenje, godenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

goriiti [góriíti górigrẹ́m] (gori iti) nedovršni glagol

rasti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gorijemanje [górijemȃnje] (gori jemanje) samostalnik srednjega spola

napredek, razvoj, veljava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gorijemati [górijemáti górijémljem] (gori jemati) nedovršni glagol

razvijati se, rastinepopoln podatek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gospodnica [gospọ̑dnica] samostalnik ženskega spola

praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgust

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gǫ̑st, gǫ́sta, adj. 1) dicht; gosta trava, gosto drevje; goste lase imeti, einen dichten Haarwuchs haben; gosto platno, dichte Leinwand; gosto šivati; gosto sejati; gosto sito, feiner Sieb; gost glavnik, dichter Kamm; — gosta megla; — 2) dickflüssig, dick; gosta juha (kurze Brühe), gosta kri; — 3) oftmalig, Cig.; gosta služba, redka suknja, wer oft den Dienst wechselt, wird wenig ersparen, Npreg.-Mur.; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; gostih besed, redselig, Cig.; po gostem, po gosto, häufig; gosto, oft, gost(i) čas, häufig, vzhŠt.; — (compar. gostejši, gošči, C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.-C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gruden1 [grúdǝn] samostalnik moškega spola

december, gruden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gúsniti, gȗsnem, vb. impf., nam. golsniti, mucksen, Blc.-C.; ves čas ni gusnil, Tolm.-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

gvirati [gvȋrati gvȋram] nedovršni glagol

trajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

híp -a m
1. določen čas, trenutek: Zgoudilo ſze je pa tou okoli tiſztoga hipa, gda je v-Jeru'zálem ſou KŠ 1771, 555; Béla II. od toga hipa je z-pomáganyom szvoje 'sene szrecsno kralüvao KOJ 1848, 28; Kim sze toga hipa vidi v-nyega pridti KAJ 1870, 117; Csi ne pomore vſzáki hip SM 1747, 73; Gda i gde trbej Krſztiti? Vu vſzákom vrejmeni, vöri ino hipi KŠ 1754, 187; Bogá vu vſzákom Hipi zvisávala BKM 1789, 386; sze szkrivas vu hipi sztiszkávanya TA 1848, 8
2. primer: gda tajimo nazoucsnoszt káksega dugoványa, ali etaksega hipa meszto van i vannak sze dejva nincsen KOJ 1833, 123; Táksega hipa je rêcs vu nedokoncsanoj formi AIN 1876, 48
3. v zvezah: v eden hip, k ednomi hipi istočasno: nyegovo ſz. tejlo ino ſz. krv navküp vzéto, kednomi 'zlaki i eden hip jejmo ino pijémo KŠ 1754, 205; dvôji csizmov i dvôjega oblecsala tak nemorem k-ednomi hípi na szebi meti KAJ 1870, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hip [hȋp] samostalnik moškega spola

trenutek, hip

PRIMERJAJ: hipec, hipek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hipec [hȋpǝc] samostalnik moškega spola

trenutek, hip, hipec

PRIMERJAJ: hip, hipek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hipek [hȋpǝk] samostalnik moškega spola

trenutek, hip

PRIMERJAJ: hip, hipec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hitẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) eilen; čas hiti; mimo h., vorübereilen; — 2) sich beeilen; hiti, hiti z delom! beschleunige die Arbeit; hitim jesti, mlatiti, itd., ich beeile mich beim Essen, Dreschen, usw., vzhŠt.; kako mu hiti praviti, kar je čula! wie eilig sie ihm das Gehörte mittheilt! C.; — mit Eifer behaupten: zmerom ti je hitela, da jo bo vzel, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hitrica [hȋtrica] samostalnik ženskega spola

hitenje pri opravljanju dela; naglica

PRIMERJAJ: naglica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hitrost [hítrost] samostalnik ženskega spola

hitenje, hitrost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

hlapčič [hlȃpčič] samostalnik moškega spola

fantič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

iz,* I. praep. c. gen. kaže 1) reč, iz katere je premikanje ven namerjeno: aus; kdor iz kake reči pride, je bil v njej; iz hiše priti; iz luže v mlako = aus dem Regen in die Traufe, Cig.; odkod si? iz Zagreba; iz Rima priti, von Rom kommen; iz Lah priti, aus der Furlanei kommen, Goriš.; iz ojnic stopiti, über die Schnur hauen, Cig.; — iz uma je, er ist von Sinnen, Cig., Npes.-K.; — 2) tvarino, iz katere je kaj narejeno: aus, von; kadilnice so bile iz samočistega zlata, waren von reinem Golde, Ravn.-Mik.; kruh iz bele moke, weißbackenes Brot; iz ribje kosti, fischbeinern; — iz cela, aus einem Stück, Mik., C.; nav. iz celega; — človek je iz duše in telesa; — 3) začetek v času in čas, v katerem se kaj godi: iz leta v leto, von Jahr zu Jahr, V.-Cig.; iz mlada, von Jugend an, Mik.; iz početka, im Anfange, Cig.; iz nova (Cig., Jan., Mik.), iz novega, neuerdings; iz prva (Cig., Jan., Mik.), iz prvega, anfangs; — 4) nagib kakega dejanja: aus; iz jeze kaj storiti, aus Zorn etwas thun; iz hudobije, aus Bosheit; iz gole lakomnosti, aus purer Habsucht; — 5) način, kako se kaj godi: iz dobre volje, freiwillig; iz rade volje, gerne, Ravn.-Mik.; iz šale, im Scherz, Cig. (T.); iz srca rad, von Herzen gern; iz nevesti, unvermuthet, Met.-Cig.; iz nenada (nav. iznenada), unverhofft, Cig., Jan., Vrt., Mik.; iz ravna, gerade, C.; iz težka, -kega, schwerlich, kaum, C.; iz tiha, im Stillen, leise, gemach, C.; iz večega, größtentheils, C., Vest.; iz cela, ganz, vollkommen, vzhŠt., ogr.-C.; iz čista, ganz, durchaus, vzhŠt., C.; iz dobra, iz huda, im Guten, im Schlimmen, ogr.-C.; iz lahka, leicht, C.; iz lepa, im Guten, gutwillig, C.; iz nagla, plötzlich, ogr.-C.; — II. praef. pomenja: 1) premikanje, od znotraj ven namerjeno: heraus-, aus-; izbiti, heraus schlagen; izliti, ausgießen, izteči, herausfließen, izbrati, auswählen; — 2) dokončanje, zvršitev: iznoreti, austoben, izpiti se, sich durch Trinken zugrunde richten, izpeti se, sich müde singen, iztesati, etwas fertig zimmern; izčistiti, fertig reinigen; — 3) dosego namena: izprositi, izmoliti si kaj, sich etwas erbitten, durch Beten erlangen; — sploh iz nedovršnih glagolov dela dovršne: izvršiti; — (v mnogih slučajih je iz težko ločiti od s (z), ker narod navadno oboje enako izgovarja; naj se torej besede, ki niso pod iz-, iščejo pod s- ali z-); — 4) pogostoma z glagoli, ki so že z drugimi predponami zloženi, ne da bi se jim pomen bistveno izpremenil: izpregovoriti, izpodvezati; — III. sestavlja se z drugimi predlogi tako, da vsak del svoj pomen ohrani; prim. izmed, iznad, izpred, itd.; — prim. Mik. (V. Gr. IV. 211., 251., 529.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

iztéči, -téčem, vb. pf. 1) ausfließen, ausrinnen, auslaufen; vino je črez noč izteklo iz soda; kri mu je iztekla, er hat alles Blut vergossen, Cig.; — sich ausrühren (o prosu), Cig.; — ablaufen: ura je iztekla; čas je iztekel; pravda je iztekla; i. se, fällig werden: menica se je iztekla, Cig.; — 2) i. (se), einen Ausgang nehmen; dobro mu je izteklo, C.; vse mu po sreči izteče, Cig.; ni se po godu izteklo, die Sache ist nicht nach Wunsch ausgefallen, Cig.; volitve so se dobro iztekle, C.; in Erfüllung gehen: naj se izteče prerokovanje tvoje, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

izzoreti [izzorẹ́ti izzorím] dovršni glagol

dozoreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

jaro [nepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

pomlad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

jebat ratati [jebȁt rȃtati] dovršna glagolska zveza

spolno dozoreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

jesen2 [jesẹ̑n] samostalnik ženskega spola

letni čas jesen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

jesen1 [letni čas] sam. m ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.-Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn-Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

jutro1 [jútro] samostalnik srednjega spola
  1. jutro
  2. vzhod

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.-Mik.; k sebi kreniti, (z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, (opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kalender [kalẹ́ndǝr] samostalnik moškega spola

koledar

PRIMERJAJ: kolender

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kasnuta [kasnúta] samostalnik ženskega spola

odlašanje, obotavljanje, zadrževanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kesnoba [kǝsnóba] samostalnik ženskega spola

počasnost, obotavljivost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kimavec [kímavǝc] (kimovec) samostalnik moškega spola

september

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kolenček [kolẹ̑nčǝk] samostalnik moškega spola

najljubši otrok; miljenček; ljubljenček; varovanček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kolender [koléndǝr] samostalnik moškega spola

koledar

PRIMERJAJ: kalender

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kòmaj prisl.
1. komaj, izraža težavno uresničitev dejanja: i komaj odſztoupi od nyega vküp ga ſztrvſi KŠ 1771, 199; I tá govorécsi, komaj je ftiſao to lüſztvo KŠ 1771, 386; je tákse dejte domá komaj csakalo vrejmen za v-souloidejnye KOJ 1845, 7; Komaj je čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4
2. izraža zelo majhno mero: Ka je toga ſzvejta blágo? Komaj li edne Roké pejſzka vrejdno KŠ 1754, 264; Domou je komaj nikeliko prezovicsov neszrecse vujslo KOJ 1848, 9
3. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: Komaj je tou vo povedao, i tak ſze je pripetilo KM 1790, 20; i komaj bi priſli Kniduſi, plavali ſzmo pod Kretov KŠ 1771, 424
4. v zvezi komaj preminouče vremen nedovršni pretekli čas, imperfekt: komajpreminoucse (imperfectum) KOJ 1833, 55; Komaj preminôcse vremen, da je csinênye komaj dokoncsano AIN 1876, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kònec1 -nca m
1. konec, del, najbolj oddaljen od izhodišča: Finis Konecz KMS 1780, A9b; Konecz TF 1715, 48; posli Lázara, naj namocsi konecz prſzta ſzvojega vu vodou KŠ 1771, 226
2. kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na a) čas: doli ſzi je ſzeo zhlápcmi, da bi vido konecz KŠ 1771, 91; Od koncza ſzvejta KŠ 1771, 79; kai ſze Bogá ſzamoga doſztoy, kai je rezi zacsétka, i koncza SM 1747, 33; I ſzteim ſzklenyenim ali prikapcsenim konczom etoga ſzveita SM 1747, 37; Ja ſzem A ino O, zacsétek i konecz KŠ 1754, 89; Oh dobrouta vekivecsna, zacsétek moj, i konecz KM 1783, 3; K-konczi nyim kpomoucsi bou BKM 1789, 314; Ka-je 'sitka konecz SŠ 1796, 7; potom obráza drevenenye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8 b) dogajanje: teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 16; Satan razdejlo ſze je, nemore oſztáti, nego konecz má KŠ 1771, 110; Kteri grejhom koncza ne vcſinijo BKM 1789, 46; Králeſztvo nyegovo Koncza nede melo BRM 1823, 10; Mecsi nepriátelov je konecz na veke TA 1848, 7; Ki bojni konecz vr'ze po vszem szvêti TA 1848, 38; ka bi eti poszlavci pogodbov zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3
3. smrt: Ár oni konecz je ſzmrt KŠ 1771, 460; Zdr'zi ga vu právoj vöri notr do koncza KŠ 1754, 244; Ki konecz je pogibelnoſzt KŠ 1771, 598
4. v zvezi z dati, vzeti umreti, poginiti: da jih je 10 jezér na mesti koncza dálo KOJ 1848, 9; ruszki boj 'saloszten konecz je vzeo KOJ 1848, 119
5. izraža najvišjo možno mero, namen: Ki pa do koncza oſztáne, téſze zvelicsa KŠ 1771, 33; szluga pa beté'zen bodoucsi ſze je k-konczi pribli'závao KŠ 1771, 187; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz, na ſteroga gledoucs ſzo vö ſtámpane BKM 1789, 5b; Vszákoga Národa napinyávanye, i konecz v-tom sztoji KOJ 1833, IX
6. v prislovni rabi končno, nazadnje: i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nakonczi da donok obládamo ino boy ob TF 1715, 30; Dai mi i na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; Na konecz veli tam ſztojécsim: mér vám bojdi KŠ 1771, 261; Kakda je ſzpadno Sámſon konczovi vu Filiſzteuſſove roké KM 1796, 50; ina konecz konczi dare naſſa poſzleidnya vöra pride TF 1715, 30; Na konecz koncza pa dáj da jasz vu etoj vöri KŠ 1754, 239; naj, na konecz, kmeni hodécsa, me ne razdrá'zd'zi KŠ 1771, 231

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kositva [kosȋtva] samostalnik ženskega spola

košnja, čas košnje

PRIMERJAJ: košnja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

košnja [kóšnja] samostalnik ženskega spola

košnja, čas košnje

PRIMERJAJ: kositva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kozárina, f. "čas okolo 5. ure popoludne, ko pridejo koze s paše domov", Staro Sedlo-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kozoprsk [kozopȑsk] samostalnik moškega spola

oktober

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

krásti, krádem, vb. impf. stehlen; Bogu čas k., unthätig sein, faulenzen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

krátiti, -im, vb. impf. kürzen, Mur., Cig., Jan.; k. se, kürzer werden; volnate nogavice se v perilu kratijo, Cig.; dan se krati, Ljub.; čas komu (si) kratiti s čim, jemandem (sich) mit einer Sache die Zeit verkürzen, vertreiben; k. si trud, sich die Mühe sparen, C.; — schmälern: kruh k. komu, jemandem den Lebensunterhalt schmälern, Z.; k. komu pravico, čast, jemanden an seinem Rechte, seiner Ehre beeinträchtigen; ni jej hotel veselja kratiti, er wollte ihr nicht die Freude verderben, Jurč.; — vorenthalten, Cig.; kar je tebi prav, drugim ne krati, Z.; svojemu srcu veselje kratiti, Cig.; komu ljubezen k., Liebe versagen, Z.; — hindern, Cig.; ne kratim, ich habe nichts dagegen, Cig.; ali mi boš ti kratil? wirst du mich daran hindern? kdo ti krati? wer hindert dich? jvzhŠt.; krati svoji volji, brich deinen Willen, Dalm.; — k. se, sich weigern, Schwierigkeiten machen, Cig. (T.), Hal.-C., jvzhŠt.; krati se popraviti, er verweigert die Berichtigung, Levst. (Pril.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kres [krẹ̑s] samostalnik moškega spola

god Janeza Krstnika (24. 6.), ko je poletni sončni obrat; kres

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

krīza, f. odločilni čas (v bolezni, v političnem življenju i. t. d.), die Krise, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kronika [krọ́nika] samostalnik ženskega spola

kronika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

krstni dan [kȓstni dȃn] samostalnik moškega spola

krstni dan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kvartirati [kvartírati kvartȋram] nedovršni glagol

nastaniti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kvatre [kvátre] množinski samostalnik ženskega spola

kvatre, tj. vsak od štirih tednov z določenimi postnimi dnevi, porazdeljenimi na celotno cerkveno leto

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lẹ̑p,** lẹ́pa, adj. schön; lepo ga je videti, er nimmt sich gut aus; — lepo dišati, einen angenehmen Geruch haben, lep duh, angenehmer Geruch; — lepo vreme, schönes Wetter; lepo je, es ist schönes Wetter; lepa prilika, eine gute Gelegenheit; — lepi denarci, viel Geld, lepo reč žita smo pridelali, wir haben eine reichliche Getreideernte gehabt, Cig.; Denarja v skrinji je lepo, hübsch viel Geld, Npes.-Mik.; lep čas že, schon lange, Cig.; — lepo ravnati s kom, jemanden freundlich behandeln; z lepo, in Güte, auf gütlichem Wege (opp. z grdo); = z lepa, Mik.; = z lepim, Jan.; take ni bilo z lepa, eine solche war nicht leicht zu finden, Erj. (Torb.); na lepem vas bodo posvarili, Ravn.; za lepo bode vzel = dobro se mu bode zdelo, Gor.; lepo živeti, l. vesti se, wohlgesittet, anständig; to ni lepo, das ist keine Art; — lepega se delati, seinen Fehler beschönigen, Cig.; — (ironično) lepa je ta! eine saubere Bescherung! Cig.; lepo ravnaš z menoj! — compar. lepši; zavoljo lepšega, zur Zierde, damit es ein schöneres Aussehen habe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lẹsosẹ́čən, -čna, adj. lesosẹ̑čni čas, die Schlagzeit, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

letina [lẹ́tina] samostalnik ženskega spola

leto, poletje glede na pridelek; letina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

lèto -a s
1. leto, čas dvanajstih mesecev: Leto KMS 1780, A2b; Leto Eſztendö KM 1790, 94; Annus Leto KMS 1780, A8; Esztendö; letto KOJ 1833, 156; pétdeſzéto letto KŠ 1754, 23; Eto leto za nász vérte lagoje bilô AI 1875, kaz. br.; Na leta ſzlednyi vecsér BRM 1823, X; Oni sze nájbole od 179 ½ letta máo krouto szkrbijo KOJ 1833, VIII; lipa stera je cseresz leta jáko lepô cvela KAJ 1870, 112; vleti narodjenoga Kriſztuſa 1562 KŠ 1771, A6a; vu czejlom 'zitki ali leti KŠ 1771, 542; vpreminoucsem leti KŠ 1771, 542; Za dvej leti ide Atila nad Itálio KOJ 1848, 4; Nistera leta 'ze bitje tecsé AI 1875, kaz. br. 3; kſteroga 'zitki ſi escse petnájſzet lejt privrgao KŠ 1754, 242; I gda bi bio dvanájſzet lejt ſztar KŠ 1771, 171; i devét lejt 'ſiveo KM 1796, 10; tú'sna püsztina za nyim osztáne na vnogo lejt KOJ 1848, 4; pred 60 lejtih je vecskrát pri kravaj zapázo KOJ 1845, 118; koga tak dugo lejt ne vido AI 1878, 8; 25 let noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8; Za nistera lêta szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; pred szedmi leti kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; pred ſtirinájſzetimi lejtmi KŠ 1771, 550; Koje pred vnogo ſztou letmi, Szkrivno dr'zo Boug pred nami BKM 1789, 5
2. poletje: Leto Nyár KM 1790, 94; gda je 'ze vejka nyegova mejhka znájte, kaje blüzi leto KŠ 1771, 81; Leto KAJ 1848, IX; Potrejben je i vleti či vértinya ščé kaj na stol djáti BJ 1886, 8
3. življenjska doba: zdihávajo, da szo nej v-szvojih mládih lejtih v solo hodili KOJ 1845, 7
4. s prilastkom novoletni dan: Ev. Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Na tom mládom leti, Kriſztusa mi hválimo BKM 1789, 53; Po novom leti zná bidti escse prvle, szilje bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; od 1876-toga nôvoga leta AI 1875, kaz. br. 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

leto [lẹ́to] samostalnik srednjega spola
  1. leto
  2. poletje

PRIMERJAJ: pred nekaterimi letami

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

listenje [listénje] (lestenje2) samostalnik srednjega spola
  1. o jelenjadi čas parjenja, gonitev
  2. o ribah razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic; drstenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

listov gnoj [lȋstov gnọ̑j] (listognoj) samostalniška zveza moškega spola

november

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ločȋtək, -tka, m. das Abscheiden, die Trennung, der Abschied, C.; čas mojega ločitka, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ločȋtvọ, n. = ločitev: čas tvojega ločitva, Trub. (Post.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mali srpan [mȃli srpȁn] (srpan mali) samostalniška zveza moškega spola

mali srpan, julij

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mȃnjkati, -am, vb. impf. 1) mangeln, fehlen; en goldinar manjka, da jih ni sto; kruha jim manjka; sape mi manjka, ich habe keinen Athem; ne manjka mu ničesar, es mangelt ihm an nichts; še tega mi je manjkalo! das fehlte mir noch! — 2) m. se, fehlen: zdanji čas se manjka takih hlapcev po deželi, Ravn.-Valj. (Rad); ne manjka se ljudi, es fehlt nicht an Leuten, = es gibt Leute genug; ne m. se kruha, es gibt Brot genug; prim. it. mancare, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

máu in máo mála m, v prislovni rabi čas, časovno razdobje: od mojega detinſztva malü do etoga cſaſza TF 1715, 46; Mislenye Cslovecsánſzkoga ſzerczá je hüdo od detinſztva mau SM 1747, 8; Ka je do eti máu nei dál SM 1747, 73; Delai od etih mau vu mojoi Düſsi SM 1747, 49; Mislejnye ſzrczá cslovecsega je hüdo od detinſztva máo KŠ 1754, 71; Od eti máo je ſzin cslovecsi ſzedécſi KŠ 1754, 113; zemlé gibanye, kákſega je nej bilou, od koga máo ſzo lidjé bili na zemli KŠ 1771, 795; Ár, od ſteroga máo ſzo ocsáki záſzpali, vſza tak ſztojijo KŠ 1771, 722; ka je od zacsétka máo obdr'zano KŠ 1771, A2b; Od tiſztoga máo je zácsao Je'zus predgati KŠ 1771, 12; od ſzéga máo bodete vidili Sziná cslovecsega ſzedécsega na deſzniczi KŠ 1771, 91; ti morem zahváliti, ka ſzi me do eti máo na pobougsanye pocsakao KM 1783, 6; od ſzvoje mladoſzti máo ſze je navado mertücslivo 'siveti KM 1790, 44; ka ſzi nej pravicsno od mala tvojega z-zſrczá ſztálno lübo Bogá KM 1783, 285; Sámuel ſze je pa gyedrno paſcso od ſzvojega detinſztva máo pred Heliom Goſzpodni vörno ſzlü'ſiti KM 1796, 52; Ki nám je do tej mao, 'Zitek i zdrávje dao BKM 1789, 353; Od eti mao dobra vola BKM 1789, 24; Oni sze nájbole od 179 ½ leta máo krouto szkrbijo KOJ 1833, VIII; naj sze nebori prouti ravnitelsztvi, ka nikomi od Adama i Ejve máo rou'se nerodi KOJ 1845, 4; Vcsenyé sze k-vszáksemi máli z-molitvami, i z-kratkov popevkov zacsne KOJ 1845, 9; ne more na isztinszko pôt nájti, da do etoga mao niscse nê pokázao AI 1875, kaz. br. 1; Od 'zétve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mẹníti 1., -ím, vb. pf. wechseln, umwechseln, Mur., Cig., Jan.; dvajsetico mu je menil, Mur.; tauschen: m. kaj za kaj, Cig. (T.), C.; — ändern: leta mene čas in človeka, Jurč.; — m. se, abwechseln, Cig., Jan.; m. se s kom, mit jemandem tauschen, ogr.-C.; — vozovi se menijo, die Wagen weichen einander aus, vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mẹ̑sec, -seca, -sca, m. 1) der Mond; mladi, stari m., der zunehmende, der abnehmende Mond; m. (v jajcu), der leere Raum am Ende eines hartgesottenen Eies, Z., Gor., Dol.; — 2) der Monat; meseca (mesca) maja, im Monat Mai; — mali m. (t. j. čas od mlaja do mlaja), die Lunation, h. t.-Cig. (T.); — 3) morski m., der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Z.); — 4) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Koborid-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mesec1 [mẹ̑sǝc] samostalnik moškega spola

mesec, tj. dvanajstina leta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mȋhən, -həna, adj. = majhen, Guts., Goriš.-Mik., KrGora; mihen čas, Guts. (Res.); Mam miheno kajžo, Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

minuta [minȗta] samostalnik ženskega spola

minuta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mirǫ́vən, -vna, adj. friedlich, Friedens-, Meg., Cig., Jan., ogr.-M.; mirovni čas, Dalm.; mirovni vojvoda, der Friedensfürst, Trub. (Post.); mirovni stan, der Friedensstand, DZ.; — ruhig, friedfertig: A miroven bodi, veš? Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mladenič [mladẹ̑nič] samostalnik moškega spola

mladenič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mladenstvo [mladẹ̑nstvo] samostalnik srednjega spola

mladost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mladi [mládi] samostalnik moškega spola

mlad človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mladina [mladína] samostalnik ženskega spola
  1. mladi ljudje
  2. mlade živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mladost [mladọ̑st] samostalnik ženskega spola

mladost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mnǫ̑g, mnǫ́ga, adj. so mancher; mnog čas, so manchesmal, oft, Trub.; — mancherlei, Meg.; — mnogi, viele; mnoga leta, viele Jahre; mnogo, viel; mnogo let, viele Jahre; (na vzhodu: vnogi; govori se nav. le določna oblika: mnǫ̑gi, Cv. IV. 12.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

moženje [možénje] samostalnik srednjega spola

poroka, moženje

PRIMERJAJ: možitva, ohcet, ohcetovanje, svatba, svatovščina, ženitva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

možiti [možīti možím] nedovršni glagol

možiti, tj. dajati hčer v zakon

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

možitva [možȋtva] samostalnik ženskega spola

poroka, moženje

PRIMERJAJ: moženje, ohcet, ohcetovanje, svatba, svatovščina, ženitva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mrkanje [mŕkanje] samostalnik srednjega spola

o kozah čas parjenja, gonitev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mrsenje [mŕsenje] samostalnik srednjega spola
  1. odpor, gnus, želodčna slabost
  2. o zajcih čas parjenja, gonitev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

muditi [mudīti mudím] nedovršni glagol

s svojo prisotnostjo, početjem ovirati koga pri njegovem delu; muditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mudljivost [mudljívost] samostalnik ženskega spola

oviranje, zadrževanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

mulec [mȗlǝc] samostalnik moškega spola

moški, ki še nima poraščene brade

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

muša [múša] samostalnik ženskega spola
  1. tovorni konj
  2. stara krava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

naglica [náglica] samostalnik ženskega spola

hitenje pri opravljanju dela; naglica

PRIMERJAJ: hitrica, naglost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

naglost [náglost] samostalnik ženskega spola

hitenje pri opravljanju dela; naglica

PRIMERJAJ: naglica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nanésti, -nésem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge herantragen, zusammenbringen; veter je veliko prahu v sobo nanesel; — anschwemmen; voda je blata nanesla na travnik; nanesen svet, angeschwemmtes Land, Cig.; — 2) mit sich bringen; kakor beseda nanese, wie es das Gespräch mit sich bringt, M.; pogovor je tako nanesel, M.; čas in okoliščine so nanesle, C.; kakor nanese stvar, je nach der Art des Gegenstandes, Levst. (Nauk); prilika je tu ter tam nanesla, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nedelja [nedẹ́lja] samostalnik ženskega spola

nedelja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nedolǫ́čen 1., adj. nicht bestimmt, unbestimmt, Cig.; na nedoločen čas, auf unbestimmte Zeit, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nedostǫ́jən,* -jna, adj. unwürdig, ungebürlich, Mur., nk.; nedostojno vedenje, nk.; unpassend: n. čas, Meg.; — untauglich, ungeschickt, Meg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nekdina [nekdína] samostalnik ženskega spola

nekdanjost, stari časi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nemirka [nemȋrka] (nemirika) samostalnik ženskega spola

nihajoče kolesce v uri

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

nepravičas gl. čas, nepravi ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

noč [nọ̑č nočȋ] samostalnik ženskega spola

noč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

novaštvo [novȃštvo] samostalnik srednjega spola

začetno, prvo leto šolanja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

novicijat [novicijȃt] (noviciat) samostalnik moškega spola

redovniško pripravništvo; noviciat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obahtnik [ọ̄bahtnik] ali [ōbahtnik] samostalnik moškega spola

marec

PRIMERJAJ: ebehtnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obhǫ́dən, -dna, adj. 1) ambulant, Cig.; Begehungs-: obhǫ̑dna komisija, DZ.; obhodna straža, die Patrouille, Cig., Jan.; — Umlaufs-: obhodni čas, Sen. (Fiz.); — 2) umgehbar, Mur., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obletnica [oblẹ̑tnica] samostalnik ženskega spola
  1. obletnica
  2. pojedina ob obletnici kakega dogodka

PRIMERJAJ: garmus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obráčati, -am, vb. impf. ad obrniti: 1) umwenden, umkehren; o. voz, den Wagen umkehren; obračati, mit Wagen und Zugvieh umkehren; ko sem obračal, strlo se mi je kolo; o. kože, die Felle aufschlagen, Cig.; — herumbewegen, drehen: o. kolo; o. se, sich drehen; kolo se obrača; — 2) wenden: o. kako reč na vse strani; plašč po vetru o., den Mantel nach dem Winde drehen; = suknjo po burji o., Cig.; vodo na svoj mlin o., das Wasser auf seine Mühle leiten; o. se na levo, na desno, nach links, nach rechts Schwenkungen machen; o. oči na kaj, die Augen auf etwas werfen, Cig.; hrbet komu o., jemandem den Rücken kehren; pozornost o. na koga (kaj), die Aufmerksamkeit auf jemanden (etwas) lenken, nk.; vse na dobro o., alles zum Guten wenden; na bolje se obrača, es wendet sich zum Bessern; človek obrača, Bog obrne = der Mensch denkt, Gott lenkt; — o. se, sich (mit Anliegen) wenden; o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; — beziehen: grajo na-se o., Cig.; anwenden: postavo o. na kaj, DZ.; nauk na-se o., eine Lehre auf sich selbst anwenden, Cig.; — v smeh o. kaj. mit einer Sache spotten, sie ins Lächerliche ziehen, Cig.; — 3) verwenden, Gebrauch machen; čas dobro o., Cig.; v zlo o. denar, das Geld missbrauchen, Cig.; — 4) verfahren, umgehen, gebaren: po svoji roki o., nach eigenem Sinne handeln, C.; ni smel po svoji lastni volji obračati, Guts. (Res.); o. s čim, Jan., Z.; — o. svoje gospodarstevce, seine kleine Wirtschaft betreiben, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obrasti [obrásti obrásem] dovršni glagol

obrasti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obrȃt, m. 1) die Umkehrung, Cig. (T.); die Umkehr, Cig., Jan., Cig. (T.); die Umdrehung, Cig. (T.), C.; čas obrata, die Umdrehungszeit, Cig. (T.); — na obrat, auf einmal, flugs; Z., vzhŠt.-C.; — 2) die Schwenkung, Cig., Jan.; die Wendung, Jan., Cig. (T.), DZ.; solnčni obrat, die Sonnenwende, Jan.; — der Umschwung, C.; die Peripetie (im Drama), Cig. (T.); igra pride na obrat, Levst. (Zb. sp.); — 3) der Umsatz (von Geld), Cig. (T.); der Verkehr, Bes.; der Betrieb, DZ.; železnocestni o., der Eisenbahnbetrieb, DZ.; obratu izročiti železnice, die Eisenbahn in Betrieb setzen, DZ.; — 4) die Redewendung: o. v govorjenju, Cig. (T.); besede in obrati, Cv.; — umetni o., der Kunstgriff, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer (math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odę̑nka, f. čas po južini (od polu ene do druge ure), Luče (Št.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odkríti, -krȋjem, vb. pf. eine Decke oder Hülle, einen Deckel wegnehmen; abdecken, enthüllen; odkriti, kar je pokrito; streho o., das Dach abdecken; hišo o., das Haus des Daches berauben; — o. se, das Haupt entblößen; o. se komu, vor jemandem das Haupt entblößen; odkrit, entblößten Hauptes; — rudo o., Erz aufschließen, Cig. (T.); entdecken, Jan., nk.; (po nem.); — offenbaren: skrivnost o., svoje misli o., Cig.; čas bo to odkril, Cig.; o. komu srce, jemandem sein Herz aufschließen, Cig.; odkrije se mnogih src mišljenje, ogr.-Valj. (Rad); — odkrit, aufrichtig, Cig., Jan., C.; odkrito moramo povedati, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odlašati [odlȃšati] nedovršni glagol

prelagati, odlašati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odlog [odlȍg] samostalnik moškega spola

podaljšanje prvotnega roka; odlog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odložiti [odložīti odložím] dovršni glagol

odložiti, odgoditi, tj. narediti, da se kaj ne opravi ob določenem času

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odpọ̑vẹdən, -dna, adj. 1) Absagungs-: odpovedno pismo, Cig.; Aufkündigungs-: odpovedni čas, Cig.; — 2) abschlägig, negativ, Cig., Jan.; — 3) kündbar, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odstavček [odstȃvčǝk] samostalnik moškega spola
  1. otrok, ki se preneha dojiti
  2. mlada žival, ki se preneha dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

odvóliti, -vǫ́lim, vb. pf. auserwählen, Mur.; wählen, C.; o. krdelo na vsakem mestu, Dalm.; o. čas, sich die gehörige Zeit wählen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ohcet [ọ̑hcetnepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

svatba

PRIMERJAJ: moženje, možitva, ohcetovanje, svatba, svatovščina, ženitva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ohcetovanje [ohcetovȃnje] samostalnik srednjega spola

svatovščina, svatba

PRIMERJAJ: moženje, možitva, ohcet, svatba, svatovščina, ženitva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

okrátiti, -im, vb. pf. verkürzen, Dict., Jan., M.; dnevi ti bodo okračeni, Trub., kar je visoko, bo okratil, Dalm.; okratiš čas njegove mladosti, Dalm.; — verringern, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

okrúšiti, -krȗšim, vb. pf. rings abbrechen, durch Abbrechen beschädigen, C., Z.; kamen čas okruši, LjZv.; — o. se, sich ablösen (z. B. von der Mauer).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

osobẹnjevȃnje, n. = osobenjstvo: čas mojega osobenjevanja ("meiner Pilgrimschaft"), Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ostati [ostáti ostȃnem] dovršni glagol

ne prenehati biti; vztrajati; ostati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

osujak [osūjak] samostalnik moškega spola

marec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

otročaj [otročȃj] samostalnik moškega spola

majhen otrok

PRIMERJAJ: otroče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

otroče [otročȅ] samostalnik srednjega spola

majhen otrok

PRIMERJAJ: otročaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

otrok [otrȍk] samostalnik moškega spola

otrok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pametiva [pámetiva] samostalnik ženskega spola

tepežni dan, pametiva, 28. december

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pepelnica [pepeu̯nícanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

pepelnica, tj. sreda po pustnem torku

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

perfēkt, m. pretekli čas, das Perfectum (gramm.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pestrna [pẹ̑strna] samostalnik ženskega spola

pestunja, pestrna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

petek [pẹ́tǝk] samostalnik moškega spola

petek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

plečva [plẹ̑čva] samostalnik ženskega spola

čas pletja; pletev

PRIMERJAJ: pletva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pletva [plẹ̑tva] samostalnik ženskega spola

čas pletja; pletev

PRIMERJAJ: plečva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

podoráti, -órjem, vb. pf. durch Pflügen in die Erde bringen, unterpflügen; p. strnišče; p. rastlino, Cig.; zu-, einackern: seme, gnoj p.; pozebli ječmen podorati, da se kaj druzega poseje; čas vse podorje, Npreg.-Jan. (Slovn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

podvržek [podvȓžǝk] samostalnik moškega spola

najdenček, tj. najden otrok, ki so ga neznani starši zapustili

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pògȋbẹłn, -łna, adj. verderblich, schädlich, Cig. (T.), C., M.; gefährlich, Jan.; p. čas, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pognáti, -žénem, vb. pf. 1) antreiben; ko sedem na voz, požene voznik konje; poženi! fahr zu! v dir p. konje, die Pferde zum Schnellaufen antreiben, Cig.; p. z ostrogo, z bičem, anspornen, anpeitschen; — in Bewegung setzen; kolo p.; — beschleunigen, Cig.; pognana hoja, der Eilmarsch, Cig.; p. se, sich beeilen: poženi se, da hitro opraviš, C.; — p. kako reč, einen Nachdruck, einen Impuls geben, Cig.; kvišku p. ceno, den Preis auftreiben, Cig.; p. tožbo, eine Klage erheben, DZ.; p. pravdo, Levst. (Nauk); p. kaj na glavno razpravo, etwas zur Hauptverhandlung bringen, DZ.; — davonjagen, fortjagen; pognal me je kakor psa; p. koga po svetu, einen an den Bettelstab bringen, Cig.; — schleudern: kamen p.; — iskro p., Funken geben, Cig.; — p. se, schnellen: velika grozna riba se požene iz vode, Ravn.-Valj. (Rad); p. se za kom, jemandem nachstürzen, Cig.; — treiben: p. zamašek v steklenico, zagozdo v les; — skozi grlo, po grlu p., durch die Gurgel jagen, verthun, Cig., Jan.; kar dobiš po ženi, skozi grlo poženi! Cig.; p. kaj, etwas verthun, vergeuden, Cig., Jan., Ravn.; čas p., die Zeit verthun, Cig.; — 2) p. se za koga ali kaj, sich jemandes oder einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za kako reč, sich um etwas bewerben, etwas anstreben, Cig.; — 3) hervorwachsen machen, treiben (o rastju); kali, korenine, brst p., zu keimen, zu wurzeln, zu sprossen anfangen; sad p., Frucht bringen, Kast. (Rož.)-M.; — drevje je pognalo, die Bäume haben ausgeschlagen; — hervorwachsen, hervorsprossen; mladje je iz korenin pognalo; p. v vis, hoch aufsprossen, Nov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pokázati, -žem, vb. pf. zeigen; pokaži, kar imaš v roki! s prstom komu kaj p.; pot p., den Weg weisen; p. komu, kako se orje; vrata p., die Thüre weisen; zobe p. komu, jemanden anblecken; hrbet p. komu, jemandem den Rücken kehren; pete p., das Fersengeld nehmen, Jan.; — vorzeigen, vorweisen: p. pisma, izpričevala; — zum Vorschein bringen: čas bo pokazal, die Zeit wird lehren, Cig.; an den Tag legen; p. svojo slabost, svojo ničnost; z delom, v dejanju svojo ljubezen p.; — p. se, sich zeigen, zum Vorschein kommen, erscheinen; p. se v praznični obleki; p. se iz vode; solnce se je pokazalo izza oblakov; — pokazalo se je, es hat sich herausgestellt; — p. se hvaležnega, sich dankbar erweisen, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

poldan [pou̯dȃn pou̯dnẹ̑va] samostalnik moškega spola

poldan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

polnoč [pȏu̯nočnepopoln podatek pou̯nočȋ] samostalnik ženskega spola
  1. polnoč
  2. sever

PRIMERJAJ: polnočni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pomladan [pomladȃn] pridevnik

pomladen, pomladanski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pomladenje [pomladénje] samostalnik srednjega spola

pomlajenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pomrak [pọ́mraknepopoln podatek] (polmrak, pumrak) samostalnik moškega spola

mrak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ponedeljek [ponedẹ̑ljǝk] samostalnik moškega spola

ponedeljek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ponovljenje [ponovljénje] samostalnik srednjega spola

obnovitev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

popołdánski, adj. nachmittägig, Nachmittags-; popoldanska služba božja; popoldanski čas, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

porábiti, -im, vb. pf. 1) verbrauchen, aufbrauchen, Cig., Jan., C., nk.; vse milo p. pri perilu, nk.; — 2) Gebrauch machen, anwenden, benützen, Cig., Jan., C., nk.; pametno p. mladostni čas, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

porasti [porásti porásem] dovršni glagol

zrasti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pǫ́rən, -rna, adj. leer, Cig., Jan., Notr., Goriš.; na porno je v malin prinesel, Senožeče-Erj. (Torb.); gre poren domov (to je z voli ali konji brez voza), Z.; — offen, freie Aussicht gewährend, Jan., Kras-M.; porna dolina, Jan.; pred hišo je porno (= brez dreves), Z.; — p. biti, freie Zeit haben: ali si poren? hast du Zeit? Ist.; frei: porni čas, o pornih urah, Vrt.; dneva mi pornega malo ostaja, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

poročiti [poročīti poročím] dovršni glagol
  1. ukazati, naročiti
  2. poročiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

porod [pórod] samostalnik moškega spola
  1. porod
  2. novorojenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

poroka [porọ̑ka] samostalnik ženskega spola

poroka

PRIMERJAJ: poroštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

poroštvo [porọ̑štvo] samostalnik srednjega spola

porokanepopoln podatek

PRIMERJAJ: poroka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

posę̑bən, -bna, adj. besonder(er); posebne sobe; p. otrok, ein Seitenkind, Z.; imam čas za posebno (zu eigenem Gebrauch), Svet. (Rok.); von besonderer Beschaffenheit, nicht gewöhnlich; če ne bo kaj posebnega, ne bom prišel; to so posebne hruške; neko posebno vino; ta reč se reže s posebnimi noži; — posebno, besonders, insbesondere, vornehmlich; in besonderem Grade; deček je priden, posebno, kadar spi; prišel sem posebno zarad tebe; — posebno lep; — sonderbar, eigenthümlich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

posiviti se [posíviti se posȋvim se] dovršni glagol

osiveti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

post [pȍst pósta] samostalnik moškega spola

post

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

postarati se [postȃrati se postȃram se] dovršni glagol

postarati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

posvetiti2 [posvetīti posvẹ́tim] dovršni glagol

krajši čas svetiti; posvetiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

potéči, -téčem, vb. pf. 1) ein wenig laufen; proč p., Dalm.; — 2) potečem, ich werde laufen: kam potečem? ajdi poteko k tebi, Dalm.; — voljno potečeš po potu zapovedi božjih, Bas.; — 3) abfließen, ablaufen; voda je potekla; čas je potekel; — auslaufen, ausrinnen: vino je poteklo, der Wein ist aufgebraucht worden; — 4) dahinfließen, hervorfließen; Denite mi truplo Pod kap od pipe, Da ravno poteče V usta moja, Npes.-K.; potoki po celem svetu poteko, Jsvkr.; — hervorgehen, C.; p. iz ust naroda samega, Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

potẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad poteči; im Ablaufen begriffen sein, zuende gehen, zur Neige gehen; vino, čas poteka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

potrátiti, -im, vb. pf. unnothwendigerweise verbrauchen, vergeuden, verschwenden; p. denar, čas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

potrošìti -tròšim dov.
1. potrošiti, porabiti: Ali csi od ſzkopouſzti nikaj na ſzé ne ſzmej potrositi KŠ 1754, 36; i, csi kaj vecs potroſis, jaſz, gda nazáj pridem, nazáj ti dám KŠ 1771, 205; Gda bi pa on vſza potroſo KŠ 1771, 222; ne vzemete záto, naj vu vaſi náſzloboſztáj potroſite KŠ 1771, 751; zobſztom ſzam potroſo moucs mojo KŠ 1771, 816; ſtera je czejlo ſzvoje 'zivlejnye na vrácse potroſila KŠ 1771, 195; doſzta ſzo pri nyem potroſſili z-odánoga blága KM 1790, 72; na moske nepotrosi KOJ 1845
2. pojesti: Hitro ga popádne leszica i potrosi ga k-vecsérji KAJ 1870, 144
3. uporabiti čas: Dáj da dén dobro potroſim BKM 1789, 368; ſzem tak hüdou eto krátko vrejme 'zitka mojega potroso KŠ 1754, 240
potrošìti se -tròšim se
1. pojesti se, uničiti se: Vzemli ſze mi tejlo Potroſi od csrvouv BKM 1789, 419; Vzemli ſze mi tejlo Potroſi od csrvouv SŠ 1796, 100; Ka ſze te krüh ne potrosi BKM 1789, 230; glédajte, naj ſze eden drügoga ne potroſite KŠ 1771, 568
2. potrošiti se, porabiti se: Na ete dén sze vnogo pênez potrosi AIP 1876, br. 1, 5
potròšeni -a -o
1. potrošen, porabljen: Od Becsa városa za solé rainskih bode potroseno AI 1875, br. 2, 8
2. pojeden, uničen: ſzedem lejpi puni vláti, ſtere ſzo od ſzedem drügi ténki i z-erjov vdárjeni vláti potroſſene KM 1796, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pratika [prátika] samostalnik ženskega spola

koledar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

(prȃv), prȃvi, adj. recht, richtig; pravi čas; o pravem času; po pravem potu hoditi; to je prava, das ist das Richtige; pravo zadeti, den rechten Fleck treffen, Cig.; prava roka = desna r., vzhŠt.; ta ni pravi, das ist der Unrechte; po pravem zaslišati, förmlich vernehmen, DZ.; po pravem, eigentlich; = po pravi, C.; — = wahr, wahrhaft, wirklich; prava vera; pravo ime; prava cena, der wirkliche Preis; pravi davek, die directe Steuer, Levst. (Pril.); pravi čas, die wahre Zeit, pravi obzor, der wahre Horizont (astr.), Cig. (T.); prava količina, die reelle Größe, pravi denar, reelles Geld, Cig. (T.); prava velikost, die Lebensgröße, Cig.; — echt; pravo zlato; pravo prijateljstvo; leiblich: pravi brat, prava sestra; authentisch (hist.), Cig. (T.); pravi ulomek, ein echter Bruch (math.), Cig. (T.); pravi kot, ein rechter Winkel (geom.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); vollendet: pravi korenjak je, er ist ein ganzer Mann, Cig.; pravi norec, ein ganzer Narr! to je pravi tepec, ein Erzdummkopf, Cig.; pravi slepar, ein Erzgauner, Cig.; to je prava laž, das ist eine reine Lüge; prava reč! (iron. = eine Kleinigkeit), Z.; — ta adjektiv nima nedoločne oblike; prim. Cv. 1883, 12.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pravičas gl. čas, pravi ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prázen, -zna, adj. leer; p. sod, p. papir, prazna glava; prazni kraji, öde Gegenden; p. dobrega, Ravn.; — gehaltlos, schal; prazna pijača; prazna pesem; — nichtig, eitel; prazne besede, leere Worte; p. izgovor, eine leere Ausrede; prazna vera, der Aberglaube; p. up, eitle Hoffnung; p. strah, unbegründete Furcht; p. hrup, blinder Lärm; p. nič, eitel Nichts, Cig.; p. strel, ein blinder Schuss, Jan. (H.); ta je prazna, das sind faule Fische, Cig.; ni prazna, es ist nicht ohne, Cig.; — vergeblich; prazno pot storiti, Cig.; prazen udarec, ein Fehlstreich, Cig.; — vacant: prazno mesto; — prazni čas, die Muße, Cig., Jan.; prazna ura, die Freistunde, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

praznik [práznik] samostalnik moškega spola

praznik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

praznovati [praznováti praznȗjem] nedovršni glagol

praznovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pre-, I. adv. (praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

precvesti [precvǝstȉ precvǝdȅ] dovršni glagol

vzcveteti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

predpóstən, -stna, adj. (kar je pred postom) Vorfasten-; predpǫ̑stni čas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

predpretę́kəł, -tékla, adj. längst vergangen, vorvergangen, M.; predpretekli čas, das Plusquamperfectum, Jan., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

predzȋmski, adj. was vor dem Winter ist, vorwinterlich, Mur.; predzimski čas, der Vorwinter, Cig.; predzimsko delo, Guts.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pregȃnjati, -am, vb. impf. ad pregnati; 1) durchtreiben (z. B. Erbsen durch den Durchschlag), Cig.; — destillieren, Mur., Cig. (T.); (rus.); — 2) verjagen, vertreiben; prej so me klicali, zdaj me preganjajo, Mur.; gliste p., Cig.; čebele p., abtreiben, Cig.; — p. les, den Wald abtreiben, ausrotten, Polj.; — z vinom skrbi p.; s plesom, z ježo p. čas, die Zeit vertanzen, verreiten, Cig.; — verfolgen; sovražnika p.; potepuhe p.; nesreča ga preganja; — p. se, sich jagen, sich tummeln; oblaki se preganjajo na nebu, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

preglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) durchsehen, revidieren; p. knjigo, račune; visitieren, untersuchen; šolo p.; durchmustern; vojsko p., Cig.; — überblicken, überschauen; ni moči vsega polja p.; — 2) p. komu kaj, jemandem etwas nachsehen (z. B. eine Schuld o. Strafe); on tebi ne bode pregledal, Schönl.; — 3) p. se, sich versehen, Cig., Jan., C., Dalm.; — kdor se pregleda, zaigra, versehen ist verspielt, Cig.; — 4) = izpregledati, sehend werden, Mur., C., Dalm.; — zur Erkenntnis gelangen: čas bo prišel, ko boste pregledali, Burg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prehȃjati, -am, vb. impf. ad preiti, prehoditi; 1) durchschreiten, durchwandeln, Cig., Jan.; ves svet p., Cig.; ravan p., Levst. (Zb. sp.); skozi naše dežele so pogostoma prehajale soldaške tolpe, Erj. (Izb. sp.); — anwandeln; strah me prehaja, C.; zelena in rdeča me prehaja, ich wechsle die Farben, C.; ena težava za drugo jih prehaja, Škrb.-Valj. (Rad); — 2) (von einem Orte zum andern) hinübergehen; p. na ono stran, Cig.; p. od roda na rod, sich forterben, Cig.; sich fortpflanzen, Jan., (o bolezni) Cig.; svetloba prehaja iz enega sredstva v drugo, Žnid.; — ves čas p., immer müßig umhergehen, C.; p. se, hin und her gehen, sich ergehen = izprehajati se, Mur., Cig.; napihnjen se prehaja, Guts. (Res.); ne dela, temuč sem ter tja se prehaja, Jsvkr.; p. se po svetu, umherwandern, Cig.; — 3) die Form ändern, übergehen, Cig.; p. v ravan, sich verflachen, Cig.; barve prehajajo ena v drugo, die Farben verlaufen, Cig.; — 4) vorübergehen, passieren, Cig., DZ.; — vergehen, Cig., Jan., C.; dnevi prehajajo, C.; čas je že prehajal, es war bereits über die Zeit, Mur., Cig.; — 5) p. koga, jemandem im Gehen zuvorkommen, Cig.; — übersteigen (fig.), Jan.; — moja ura prehaja, meine Uhr geht vor, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prehóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) (einen Raum) durchgehen, durchwandern: veliko sveta p.; pot p., einen Weg zurücklegen; veliko potov p., viele Gänge machen, C.; Marija je po svetu hodila, Do sivega morja je prehodila, Npes.-Vraz; — durchtreten: podplate p., Cig., C.; pod p., Cig.; — 2) mit Gehen zubringen: ves čas, vse leto p. (auf Wanderungen zubringen), Cig.; — 3) p. koga, einem im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; — 4) krava prehodi, kadar se celo leto po teletu ne poja, Lašče-Levst. (Rok.); — 5) p. se, sich müde gehen, sich durch Gehen verderben, sich übergehen, Cig., Jan., Str.; — 6) die Füße zum Gehen bringen, zu gehen anfangen, Mur.; — 7) p. se, = izprehoditi se, einen Spaziergang machen, Met.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

preíti, preídem, ali: préjti, préjdem, vb. pf. 1) durchgehen, durchwandeln, durchwandern; veliko dežel p.; kako pot p., einen Weg zurücklegen, Cig.; človek v enem dnevu veliko prejde, jvzhŠt.; Nocoj bode prešel tri črne gore, Npes.-Mik.; prešla sva vrtec, Zora; — anwandeln, ergreifen, Jan. (H.); otožnost me preide, Z.; — 2) hinüber gehen; p. na ono stran, Cig.; ne morem p. črez blato, Cig., jvzhŠt.; kadar so bili že vsi prešli, so jih rekli s šibami tepsti, Kast.; — p. komu v roke, in jemandes Hände übergehen, DZ.; bolezen preide na koga (versetzt sich), Cig., (vererbt sich), Jan.; — 3) die Form ändern, übergehen: v hribce p., sich hügeln, Cig.; p. v kaj, sich in etwas auflösen, Cig.; — 4) vorübergehen; ni več videti vojakov, so že prešli, jvzhŠt.; — fortgehen, verschwinden; nekam je prešel, da nihče ne ve, kam = er ist verschollen, Cig., jvzhŠt.; prejde tako, kakor je prišel, Navr. (Let.); moje reči so mi nekam prešle, meine Sachen sind mir abhanden gekommen; — verloren gehen, zugrunde gehen, ogr.-C.; vergehen; dan za dnevom prejde; leto je prešlo, ein Jahr ist vorüber; čas mi je prešel, da sam nisem vedel, kako; (čas življenja) preide, kakor senca, Škrinj.-Valj. (Rad); veličanstvo hudobnih prejde enako jutranjemu oblaku, Ravn.-Valj. (Rad); to samo od sebe preide, kakor je prišlo, das heilt von selbst, Cig., jvzhŠt.; — še prejde, es lässt sich noch halten, Cig.; es geht noch an, jvzhŠt.; — 5) im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; p. koga: prešel ga je, er ließ ihn hinter sich, Cig.; tebe lahko prejdem, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prejẹzdáriti, -ȃrim, vb. pf. mit Reiten zubringen, verreiten: p. ves čas, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prekvȓhati, -am, vb. pf. hüstelnd, kränkelnd zubringen: ves čas p., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prenočevati [prenočeváti prenočȗjem] nedovršni glagol

prenočevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prenočiti [prenočīti prenočím] dovršni glagol

prenočiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

preplúti, -plóvem, -plújem, vb. pf. 1) durchschwimmen, Jan., C.; — durchschiffen, Jan., nk.; — 2) überschwemmen: voda je travnik preplula, C.; (pren.) čas je vas preplul, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prepovẹ́dati, -vẹ́m, vb. pf. verbieten; p. komu kaj; p. zidanje; p. komu kod pasti; tod je prepovedano ribe loviti; prepovedan čas, die verbotene Zeit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

presnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) umschöpfen, überschöpfen, Cig.; vino p., den Wein von den Hefen in ein anderes Gefäß überschenken, abziehen, Cig., Nov., Ip.-Erj. (Torb.); prim. pretočiti; — presnet, raffiniert (fig.), pfiffig, Cig.; njih goljufija, dasiravno še tako presneta, je zdaj bila očitna, Ravn.; verteufelt, verwünscht (v kletvicah in vzklikih); presneti tepec ti! presneta para! O predpust, ti čas presneti! Preš.; presneto ga je dal! er hat ihm gehörig mitgespielt! presneto je odgovarjal! er hat prächtig geantwortet! vino je presneto dobro! — 2) übernehmen: sin je od očeta presnel zemljo, vrt, njivo, travnik, Lašče-Erj. (Torb.); p. dolg, Dol., Notr.; morda je vsaj nekatere (narodne pesni) pozneje Vodnik presnel od njega (Zakotnika), Levst. (LjZv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prestopno leto [prestọ̑pno lẹ́to] samostalniška zveza srednjega spola

prestopno leto

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prešáliti se, -šȃlim se, vb. pf. mit Scherzen zubringen, verscherzen; p. se ves čas, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pretečen [pretečȅn] pridevnik

pretekli

PRIMERJAJ: prihodnji, pričajoč, pretečeni čas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pretečeni čas [pretečéni čȁs] samostalniška zveza moškega spola

jezikoslovje pretekli čas; preteklik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pretéči, -téčem, vb. pf. 1) durchlaufen; vso pot p.; mesto, polje p.; — pot komu p., jemandem quer in den Weg rennen: če preteče komu zajec pot, znači to nesrečo, Navr. (Let.); pretekla mu je stara baba pot, LjZv.; — durchfließen; — 2) eine bestimmte Zeit hindurch laufen: celo uro p., Cig.; — 3) vorbeifließen, verströmen; preteklo bode še mnogo vode, da se ta reč izdela; — vergehen, verstreichen (o času); kadar leto preteče; pretekel, vergangen; pretekli čas; preteklo nedeljo, am verflossenen Sonntag; (manj pravilno: pretečen); — 4) im Laufen zuvorkommen, den Vorsprung abgewinnen: p. koga.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

preživeti [preživẹ́ti preživím] dovršni glagol

preživeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prì, I. praep. c. loc. kaže 1) bližavo: bei: pri vratih stati; pri korenini odrezati drevesce; pri ognju se greti; ostati pri materi; služiti pri županu; pri nas ni te navade; pridigar pri Sv. Jakobu, Prediger an der St. Jakobskirche; pri nunah; pri sebi imeti kaj; pri koncu biti, am Ende oder zuende sein; kako ti je pri srcu? wie ist dir zumuthe? — pri luči, pri solncu, pri mesečini; — vse pri čislu in pri vagi dati, alles zählen und wägen, Dalm.; pri meri, nach dem Maße, Trub.; pri čislih, genau, Cig., C.; — 2) čas: bei; pri tej priči, in diesem Augenblicke, auf der Stelle; pri belem dnevu, bei hellichtem Tage; pri godu (prigodi), früh, Jan., Guts. (Res.), Rož.-Kres, Npes.-Schein.; pri času, frühzeitig, C.; — 3) dejanje, katerega se kdo udeležuje, ali stanje, v katerem kdo je, ali okoliščine: bei; pri delu; pri jedi; pri maši; gibčen pri plesu; pri miru biti, ruhig sein; pri miru pustiti, in Ruhe lassen; pri zdravi pameti biti, bei Vernunft (Trost) sein; ne biti sam pri sebi, seiner selbst nicht mächtig sein, Cig.; pri volji biti, gewillt, bereit sein; ne vem, pri čem sem, ich weiß nicht, woran ich bin; pri tem takem, bei so bewandten Umständen, Cig.; kmetje pri tem trpe; pri vsem tem, bei alledem; — 4) predmet, pri katerem se prisega: bei; pri moji veri! pri moji duši! pri moji kokoši! (po nem.); — II. adv. (praef.) (pri adjektivih) znači zmanjševanje: pribel, pričrn, prisladek, weißlich, schwärzlich, süßlich, Habd.-Mik.; — III. praef. znači: 1) bližavo, bližanje ali, da se doseže, kar se je nameravalo pri kakem dejanju: herbei-, hinzu-; privaliti kamen, prignati, prisesti, priti; prileteti; prižvižgati, pfeifend herbeikommen; prijeti, ergreifen; — 2) pridobivanje s kakim dejanjem: er-; priberačiti, erbetteln; privolariti, prigospodariti, priženiti, primožiti, priigrati, beim Ochsenhandel, bei der Wirtschaft, durch Heirat, beim Spiel erwerben; — 3) zmanjševanje: prigristi, anbeißen; prirezati vrhe drevesom, den Bäumen die Wipfel abstutzen; prismoditi si lase, sich die Haare ansengen; pripreti vrata, eig. die Thüre ein wenig zumachen, anlehnen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

priča [príča] samostalnik ženskega spola
  1. pričevanje
  2. sedanjost

PRIMERJAJ: na priči biti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pričajoč [pričajọ́č] pridevnik

jezikoslovje sedanji

PRIMERJAJ: pretečen, prihodnji, prični čas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prični čas [príčni čȁs] samostalniška zveza moškega spola

jezikoslovje sedanji čas; sedanjik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pričnost [príčnost] samostalnik ženskega spola

sedanjost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pridojničič [pridojníčič] samostalnik moškega spola

navrstnik, tj. kogar ob svojem otroku doji žena, ki mu ni mati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prihajáč, m. 1) einer, der irgendwo Unterstand hat, Svet. (Rok.); der Quartiergast, C.; za prihajača je pri kom, kdor ne služi, ampak le prihaja na nedoločen čas in pomaga delati, kadar nima drugega opravka, Gor., jvzhŠt.; — 2) der Ankömmling, Cig., Jan., C.; der Fremde, C.; — 3) = prežar, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prihǫ̑dnji, adj. künftig; prihodnji čas, die künftige Zeit, das Futurum, Jan.; v prihodnje, künftighin.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prihodnji [prihọ̑dnji] (prihoden) pridevnik

prihodnji

PRIMERJAJ: pretečen, pričajoč, prihodnji čas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prihodnji čas [prihọ̑dnji čȁs] samostalniška zveza moškega spola

jezikoslovje prihodnji čas; prihodnjik

PRIMERJAJ: prihodnji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prílogvrémen -a s nedovršni pretekli čas: Zvön eti tri glávni vrêmenov szojo escse prilogvrêmeni, kak: 1. Komaj preminôcse vrêmen AIN 1876, 47

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prilǫ́žən, -žna, adj. 1) anfügbar, Cig.; — angemessen, passend, Mur., Cig.; priložen čas, dan, Dalm.; zemlja priložna za rejo živine, Jap. (Sv. p.); — gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan.; — p. gospod, ein Herr, mit dem man leicht auskommen kann, Polj.; — geschickt, Štrek.; — 2) adjectivisch, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prodȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad prodati; verkaufen, feilbieten; na debelo, na drobno p., im Großen, im Kleinen, en gros, en detail verkaufen; na vago p., nach dem Gewichte verkaufen; po hišah p., hausieren, Jan.; dolg čas p., lange Weile haben, jvzhŠt.; čas p., müßig sein, Cig.; revo p., in Noth und Elend sein, Cig.; = siromaščino, revščino p., Z., jvzhŠt.; sitnost p., lästig fallen; zijala p., gaffen; svojo učenost p., seine Weisheit auskramen, Cig.; laži p., Lügen vorbringen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prosenec1 [prosẹ́nǝc] (prosinec) samostalnik moškega spola

januar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prosenica2 [proseníca] in [prosẹ̑nica] samostalnik ženskega spola

praznovanje v čast bogu Janu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prvina1 [prvína] samostalnik ženskega spola

kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu; prvina

PRIMERJAJ: prvotina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prvorojenčič [prvorojénčič] samostalnik moškega spola

prvorojenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

prvotina [prvotína] samostalnik ženskega spola

kar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu; prvina

PRIMERJAJ: prvina1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pšeníčən, -čna, adj. Weizen-; p. kruh; pšenična moka, slama; — pšenično govoriti, auf eine feine Art sprechen, Cig.; — pšenični čas, die Muße, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pubič [pȗbič] (pobič) samostalnik moškega spola

fantič, pobič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

punca [pȗnca] samostalnik ženskega spola

dekle, punca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

punčica [pȗnčica] samostalnik ženskega spola
  1. majhno dekle, punčka
  2. zenica
  3. čašni list pri cvetu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pust1 [pȗst] samostalnik moškega spola

pust, tj. dan, manj verjetno čas pred štiridesetdnevnim postom

PRIMERJAJ: pustni dnevi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pust1 -a m pust, pustni čas: nebo vejdil, kadai je bil Puſt im. ed. ǀ ob zhaſſu tiga puſta rod. ed. ǀ od puſta rod. ed. teh kershnikou je prerokoval ǀ celli puſt tož. ed. je vshemah hodel, inu noril ǀ je ena ſtara navada ob puſtu mest. ed. pleſſat ǀ slasti ò puſtu mest. ed. ǀ dobru meſsu jejsh, kakor o Pustu mest. ed. ǀ je vshe enaſtara navada ob Puſti mest. ed. dobre vole biti Skrajšano iz mesopust, kar je kalk po star. it. carnelevare, danes carnevale ‛pust’; → Pust

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pustni dnevi [pȗstni dnẹ̑vi] množinska samostalniška zveza moškega spola

pustni dnevi, tj. čas med svečnico in štiridesetdnevnim postom

PRIMERJAJ: pust1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

pustovati [pustováti pustȗjem] nedovršni glagol

praznovati pust; pustovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rȃł, -ȋ, f. 1) das Ackern, das Pflügen, Dict., Mur., Cig., Jan., Met., Rihenberk-Erj. (Torb.); z rali priti, vom Ackern kommen, Pjk. (Črt.); zdaj je dobra ral, Št.; = čas, kadar se orje, Valj. (Rad), BlKr.; ne vem, če ostanem do rali, Rihenberk-Erj. (Torb.); — bela njiva, črna ral, moder mož jo je oral (= pismo), Ip.-Erj. (Torb.); — 2) = izorana zemlja, das Baufeld, das Pflügeland, Cig., Jan.; kar je med dvema plantama rali, vrsto imenujemo, Vrtov. (Vin.); imeti preveč rali, Vrtov. (Km. k.); — 3) das Joch, der Morgen, Cig., Jan., Cig. (T.), kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rasti [rásti rásem] nedovršni glagol
  1. o živih bitjih rasti
  2. o rastlinah rasti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

razsǫ́dən, -dna, adj. 1) Entscheidungs-: razsǫ̑dnọ sodišče, das Erkenntnisgericht, Cig.; razsodni možje, die Schiedsmänner, die Schiedsrichter, Cig.; — entscheidend: razsodni žreb, Levst. (Zb. sp.); razsodni čas, die Krisis, Jan. (H.); — 2) urtheilsfähig, einsichtsvoll, Cig., Jan., DSv., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rezitva [rezȋtva] samostalnik ženskega spola

čas, ko se obrezuje vinska trta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rodovitnik [rodovȋtnik] samostalnik moškega spola

prednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rojstni dan [rójstni dȃn] samostalniška zveza moškega spola

rojstni dan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

rožencvet [rožǝncvȅtnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

junij

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

s 2., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.-Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

(s), stsl. sь, pron. le nekatere oblike tega zaimena se še rabijo: do sega malu, Skal.-Mik.; sega sveta, Krelj-Mik.; na sem svetu, Krelj-Mik.; do, od se dobe, Habd.-Mik.; od sega dne, ogr.-C.; po sem životu, nach diesem Leben ("po zym sywoty"), rok. iz 15. stol.-Mik.; v se noči, ogr.-C.; o si dobi (osidobi), BlKr.-Mik.; do sih čas, do sih pot, do sih krat, = dosihmal, C.; do seh (sih) dob, do seh (sih) mal, od seh (sih) mal, po seh (sih) mal, (nav. skupaj pisano).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sədánji, adj. = zdanji, jetzig, gegenwärtig; s. vek, nk.; sedanja cena, der laufende Preis, Cig. (T.); sedanja ura nam je znana, poslešnje ne vemo, Fr.-C.; s. čas, das Präsens (gramm.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sedmina [sedmína] samostalnik ženskega spola

sedmi dan po smrti, pogrebu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

semanji dan [sǝmánji dȃn] samostalniška zveza moškega spola

dan, ko je (letni) sejem; semanji dan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

semenj [sǝmə̏nj] (sejmen) samostalnik moškega spola

(letni) semenj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sivec [sȋvǝc] samostalnik moškega spola

starec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sivoglavec [sivoglȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor ima sive lase; sivolasec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sivora [sívora] samostalnik ženskega spola
  1. prepadno sivo skalovje
  2. stara, sivolasa ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sivost [sívost] samostalnik ženskega spola

obdobje starosti pri človeku

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

skrȃjnji, adj. der äußerste, der letzte, C.; skrajnji čas je uže, da greš, Vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

smrkavec [smŕkavǝc] samostalnik moškega spola

smrkav človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

snubiti [snubīti snúbim] nedovršni glagol

snubiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sobota [sobọ́ta] samostalnik ženskega spola

sobota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sodni dan [sọ́dni dȃn] samostalniška zveza moškega spola
  1. dan sojenja, izreka sodbo
  2. poslednji dan, ko bo Kristus sodil ljudem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

somrak [sọ́mrak] (sumrak) samostalnik moškega spola

somrak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spomlad [spomlȃd] samostalnik ženskega spola

pomlad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spomladánji, adj. = pomladanji, Frühlings-: s. čas, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

spomladánski, adj. Frühlings-; s. čas, -sko solnce.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sreda2 [srẹ̑da] samostalnik ženskega spola

sreda, tj. tretji dan v tednu

PRIMERJAJ: sreda1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

starati se [stȃrati se stȃram se] nedovršni glagol

starati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

starec [stȃrǝc] samostalnik moškega spola

starec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stari [stȃri] samostalnik moškega spola

star človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

starina [starína] samostalnik ženskega spola

stara stvar, starina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stàrost -i ž
1. starost, doba v človekovem življenju: Sztaroszt KAJ 1848, VIII; Sára vö zvrejmena ſztaroſzti je porodila KŠ 1771, 691; Ár ſztaroſzti ne gléda ſzmrt BKM 1789, 408; Zdáj sze Álmos za volo szvoje sztaroszti odpovej Vojvodsztvi KOJ 1848, 5; i nej ſzamo na ſztaroſzt, trſtvo i ſzveczko modrouſzt gledoucs KŠ 1771, 571; Zoltána da szvojo sztaroszt naprejprinásajoucs KOJ 1848, 9; i sztaroszt trôstaj ti KAJ 1848, 5; Ka ti tak fali na ſztaroszti KŠ 1754, 9a; naj ſzlü'zimo vu novoti duhá, i nej vſztaroſzti piſzka KŠ 1771, 461; Ki ſze vu ſzvojoj mladoſzti ne vcsi, objoucse ono vu ſztaroſzti KM 1790, 18
2. čas, potekel od rojstva koga: Sztaroſzt neſztanoma raſzté KŠ 1754, 274; Trészeti, i vecs lejt 'se más ti ſztaroszti KM 1783, 284; Vu tréſzetom leti nyegove ſztaroſzti KM 1796, 92; ſto more nyegovoga 'zitka ſztaroſzt vo povedati KŠ 1771, 815; Dočáka se jáko veliko starost AI 1878, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

starost [stárost] samostalnik ženskega spola

starost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stenidlo [stenídlo] samostalnik srednjega spola

kazalec pri sončni uri

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stráža -e ž
1. straža, oseba, skupina oseb, ki koga, kaj varuje, brani, nadzoruje: Pokopanye i ſztrá'za KŠ 1771, 92; paſztérje na pouli veroſztüvajoucsi i ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; on je zaiſztino koga drügoga na ſztrá'so k-nyemi mogao poſztaviti KM 1790, 64; Benetsáni szo vogerszko sztráso zevsze Dalmácie vözegnali KOJ 1848, 25
2. nočni čas v antiki, določen po straži: i okoli ſtrte ſztrá'ze je knyim priſao KŠ 1771, 121; Medtêm je prislo vrêmen sztrá'ze KAJ 1870, 94; I csi pride vu drügoj ſztrá'zi, ali vu trétyoj ſztrá'zi i nájde je tak KŠ 1771, 213; dabi znao hi'zni goſzpodár, vſteroj ſztrá'zi bi tát priſao KŠ 1771, 82

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

stŕniti 1., -nem, vb. pf. 1) zu einem Ganzen verbinden, vereinen, Mur., Cig., Jan., C.; z oblokom s., zusammenwölben, Cig.; predeli se strnejo drug z drugim (werden räumlich miteinander verbunden), DZ.; roke s., die Hände schließen, C.; — s. se, sich vereinigen, sich verbinden: s. se zoper koga, sich gegen jemanden verbünden, Vod. (Izb. sp.); obilo lučic se strne v eno samo luč, LjZv.; strnili sta se drevesi, die zwei Bäume sind aneinander gewachsen, Cig.; — trenotje, ko se strne človeku čas in večnost, Str.; — s. se, zusammenrücken, zusammentreten, Poh.-C.; ministranta se strneta, kadar se na sredi spodnje stopnice pred oltarjem priklonita vkupe, Lašče-Erj. (Torb.); vsi se v eno postat strnite! C.; barke se strnejo (laufen zusammen), Hip. (Orb.); s. se s kom, einem in den Wurf kommen, V.-Cig.; sich zu einer Schar vereinigen, sich rotten, sich scharen, Cig.; Judje so se strnili, Jap. (Sv. p.); — strne se boj, man wird handgemein, Cig., Ravn.; — 2) s. se, übereintreffen, übereinstimmen, Cig.; kako lepo se oboje božje bukve strnejo, natura in evangelij! Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sušec [súšǝc] samostalnik moškega spola

marec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

svatba [svȃtba] samostalnik ženskega spola

svatba, svatovščina

PRIMERJAJ: moženje, možitva, ohcet, ohcetovanje, svatovščina, ženitva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

svatovščina [svátovščina] samostalnik ženskega spola

svatba, svatovščina

PRIMERJAJ: moženje, možitva, ohcet, ohcetovanje, svatba, ženitva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

svečnica [svẹ́čnica] samostalnik ženskega spola

svečnica, tj. praznik očiščevanja device Marije, 2. februar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sveti večer [svẹ́ti večẹ̑r] samostalniška zveza moškega spola

sveti večer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

svit [svȋt] samostalnik moškega spola
  1. zgodnje jutro
  2. svit, svitanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šmarni dan [šmárni dȃn] samostalniška zveza moškega spola

šmaren, tj. veliki šmaren, 15. avgust, in mali šmaren, 8. september

PRIMERJAJ: šmaren

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

šola -e ž šola: Kakor ena shula im. ed. ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio ǀ vſtane gori, inu grè is shule rod. ed. ǀ aku nej shule rod. ed. na rokah imel ǀ s'mladiga sazhneio v' shulo tož. ed. hodit ǀ mu nej bilu sadosti de ſo v'shulo tož. ed. hodili ǀ úshuli +mest. ed. tiga ſvejtà ſe ſo navuzhili ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke shule im. mn. ǀ je po vſyh shulah mest. mn. hodil de bi ſe v' taiſtih kaj navuzhil ǀ nej rejſs kar v'shulah mest. mn. ste shlishali ← srvnem. schoule ← vlat. scōla < lat. schola ‛šola, nauk, učena razprava’ ← gr. σχολή ‛prosti čas, počitek, učen pogovor, šola’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

špas -a m šala, zabava: imaio glavo polno teh shpaſſu rod. mn., inu lushtu, katire ob puſtu ſo tribali ǀ quartam, pleſſu, pyanſtvi, lebingom, shpaſſom daj. mn. … ſo slavu dali ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale, inu shpaſſe tož. mn. shnio imele ǀ Takorshne shpaſſe tož. mn., inu kratke zhaſſe je Rimarjom dellal ǀ de s'tajſto bò ſvoje lushte, inu shpaſse tož. mn. imel ← nem. Spaß ‛šala, zabava, kratek čas’ ← it. spasso ‛zabava’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tačas [tačȁs] prislov

takrat, tisti čas

PRIMERJAJ: takrat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tačas (ta čas) prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

ta čas gl. čas, ta ♦ P: 2 (KPo 1567, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

takrat [takrȁt] prislov

takrat, tisti čas

PRIMERJAJ: tačas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.-Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče (schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko (werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče (geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem (nam. v o. l.), Podkrnci-Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc-Štrek. [Let.].

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

teden [tẹ́dǝn] samostalnik moškega spola

teden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tìstihájt prisl. tisti čas, tedaj: Nádasdi Ferentza, tisztihájt vogerszkoga Kroezusa, szo zgrabili KOJ 1848, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tółči, tółčem, vb. impf. schlagen; t. se po hrbtu; orehe t., Nüsse aufschlagen, aufklopfen; (im Mörser) stoßen; poper, cuker t.; kamenje t., Steine klopfen; — srce mi tolče, das Herz pocht mir; — dolg čas t., sich langweilen; — nemški t., deutsch radebrechen; — t. se, sich schlagen, fechten.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

torek1 [tórǝk] samostalnik moškega spola

torek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trátiti, -im, vb. impf. unnütz verwenden, vergeuden, verschwenden; denarje, čas t., tudi: t. s čim: z maslom trati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trditi [trdīti tŕdim] nedovršni glagol
  1. delati, da kaj postane trdo, trdno; utrjevati
  2. podpirati, potrjevatinepopoln podatek
  3. (trmasto) vztrajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trenutje očes [trenȗtje očẹ̑s] samostalniška zveza srednjega spola

trenutek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trjáki, m. pl. Pfingsten, Habd.-Mik.; narod na Kranjskem rabi to besedo za čas senjma, ki je v Ljubljani v začetku meseca maja: do trjakov, o trjacih; — po Mik. (Et.) nam. turjaki, prim. slovaški: turice, das Pfingstfest; toda prim. trojaki.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trojaci [trojáci] množinski samostalnik moškega spola

nedelja Svete trojice, tj. prva nedelja po binkoštih

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trojček [trọ̄jčǝk] samostalnik moškega spola

trojček, tj. vsak od treh pri enem porodu rojenih otrok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trojčič [trọ̄jčič] samostalnik moškega spola

trojček, tj. vsak od treh pri enem porodu rojenih otrok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

tròšiti tudi trošìti tròšim nedov.
1. zapravljati, porabljati a) čas: da bi nyemi ne trbelo vrejmena troſiti KŠ 1771, 405; veſzélo tá trosi dnéve ſzvoje SIZ 1807, 7; vnikom drügom vrejmena tak ne troſijo KŠ 1771, 396; vrêmena tak tam zaman ne troši BJ 1886, 5; kajbi tá troso dnéve ſzvoje SIZ 1807, 4; Veszélo je trosila vrêmen KAJ 1870, 13 b) denar: da more pouleg trplejnya tüdi trositi KOJ 1845, 122; Té vzemi kſzebi i troſi na nyé KŠ 1771, 409; Jaſz bom pa rad troſo KŠ 1771, 551; pejnez, naj je ſzlobodno troſsijo KM 1790, 26; Na ſzvojo deczo ſzo nikaj nej troſſili KM 1790, 70
2. uživati hrano: pecsén i kupico vina vu hintôvi je trosi KAJ 1870, 38

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

trpež [tȓpež] samostalnik moškega spola

trajnost, trajanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ukoreničiti [ukoreníčiti ukorenȋčim] dovršni glagol

ukoreniniti se

PRIMERJAJ: ukoreniniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ukoreniniti [ukoreníniti ukorenȋnim] dovršni glagol

ukoreniniti se

PRIMERJAJ: ukoreničiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ura [ȗra] samostalnik ženskega spola

časovna enota ura

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ura -e ž ura, tj. 1. časovna enota: ta menih 300. lejt je poshlushal to tizhizo, ter njemu ſe je ſdela ena ſama ura im. ed. ǀ en firtilz ure rod. ed. n'hozhesh obernjt, de bi Boshijo gnado vudubil ǀ Masha terpi polli urre rod. ed. ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre rod. ed. na vashom obrasu terpèti ǀ Tiza danas po luffti lejta, zhes eno uro tož. ed. Jagar jo vſtreli ǀ cello urro tož. ed. ſe nei ganil is meiſta ǀ meni k'troshtu nemorite, inu n'hozhete eno ſamo vro tož. ed. s'mano zhuti ǀ koku letu more biti, de veni uri mest. ed. ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ veni urri mest. ed. te ner bogatishi obusha ǀ v eni vri mest. ed. vſy bi pomerli ǀ duej celli urri tož. dv. je v'Nebeſſa gledal ǀ Tvoie leita, inu ure im. mn. ſo pretekle ǀ je bilù ſhteri vre im. mn. Kar je bil vmerl ǀ veliku urr rod. mn. od velike ſlatkusti je bila samaknena ǀ morje 6. ur rod. mn. raſte, 6. ur rod. mn. doli Iamle ǀ Ti kateri bodeſh ure tož. mn., inu ure tož. mn. pred enem zhlovekam gologlauu stal ǀ je viſſil nikar dvej, ali try urre tož. mn., ampak dua cella dny ǀ vij ſi vppate pres greha vrre tož. mn., inu vrre tož. mn. vaſsovati, ſmejati, pleſsati ǀ Shene pak ure tož. mn., inu vre tož. mn. ſe v'shpegu gledaio ǀ v' sheſteh urrah mest. mn. kuga je bila pomorila 70000. pershon ǀ ſtu, in ſeſtdeſset mil je bil ſturil po morij pres zholna, na ſvojm plajshu ſtoyezh v' 6. urah mest. mn. 2. (določen) čas: ura im. ed. pride de ſledni ima na ſvoj dum pojti ǀ kadar ſe je perblishovala njegova sadna ura im. ed. ǀ njegova ſmertna ura im. ed. ſe perblishvie ǀ njega pusledna ura im. ed. ſe je perblishuala ǀ Bo urra im. ed. prishla, de obedua ſe bota kaſſala ǀ vra im. ed. nje poroda ſe perblishuje ǀ nihdar nej ure rod. ed. de bi kaj hudiga ne bilu ǀ neodnashaj do tvoje ſmertne urre rod. ed. ǀ do poſledne vaſhe vre rod. ed. odnashate pokuro ſturiti ǀ kadar je bila h' tej sadni ſmertni uri daj. ed. prishla ǀ S: Thomash Aquinates njega pusledno uro tož. ed. je lete S. beſsede piſsal ǀ kakor ſe njemu godj to pusledno urro tož. ed. ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro tož. ed. potroshtan biti ǀ ob vaſhi ſmertnj uri mest. ed. ǀ vſy Judy ob eni gvishni urri mest. ed. ſo imeli konzani biti ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni vri mest. ed. vKupaj priti 3. priprava za merjenje časa: fliſſik kakor ura im. ed., katera nikuli s'myram neſtoj ǀ kakor je shlishala 11. biti na uri mest. ed. je uſe v' shtihi puſtila, inu damu tekla rekozh ǀ cell dan shlishimo ſgonit, inu ure tož. mn. biti ← srvnem. ūre ← stfrc. (h)ore < lat. hōra ← gr. ὥρα ‛doba, čas, ura’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

utegniti [utegnīti utẹ́gnem] dovršni in nedovršni glagol
  1. moči, biti sposoben
  2. imeti čas, utegniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

večer [vẹ̑čer] samostalnik moškega spola

večer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

večę̑rnje, n. = čas od kopščaka do noči, die Abendzeit, Podkrnci-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

večnost [vẹ̑čnost] samostalnik ženskega spola

večnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

velika noč [velīka nọ̑č] samostalniška zveza ženskega spola

velika noč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

veliki srpan [velīki srpȁn] (srpan veliki) samostalniška zveza moškega spola

veliki srpan, avgust

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

veliki traven [velīki trávǝn] (traven, mali) samostalniška zveza moškega spola

veliki traven, maj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vigred [vígred] samostalnik moškega spola

koroško pomlad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vójən, -jna, adj. Kriegs-, nk.; vojni čas, Notr.-Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vojénje, n. das Führen: v. (krave k biku): čas vojenja, Jan. (H.); — die Führung, die Leitung, (vojenjè) ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vö̀ra2 -e ž
1. ura, časovna enota: Hora Vöra KMS 1780, A8; Vöra KMS 1780, A3b; Vöra Óra KM 1790, 94; i vöra je 'ze prisla KŠ 1771, 48; Vöra že bije BJ 1886, 3; i okoli vöre ſzo ládje trtyé pretrpeli KŠ 1771, 635; Vsze tô od miniszter 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi naprêdáno AI 1875, kaz. br. 2; i ozdravlen je te poibics od tiſzte vöre KŠ 1771, 57; I ozdravo je ſzluga nyegov vu onoj vöri KŠ 1771, 25; Ob 11-toj vöri kral zacsévcsi csteti AI 1875, kaz. br. 1; i teliko vör ti zaman zahodis KM 1783, 288; 14 vör trplévsi ogen AI 1875, kaz. br. 8; Prigoudilo ſze je pa, liki po tri vöre csaſzi KŠ 1771, 354; Rad je steo v-práznih vöraj dobre knige KOJ 1845, 5
2. v zvezah: posleidna, skradna, smrtna vöra čas smrti: dare naſſa poſzleidnya vöra TF 1715, 30; gda naſſa ſzlejdnya vöra pride KŠ 1754, 175; Gda pride ſzmrti vöra BKM 1789, 19; Mo düso na ſzkrádnyoj vöri Porácsam tebi KŠ 1754, 269; je na ſzmrtnoj vöri etak zdihávao KM 1796, 54; i vu vöri ſzmrti naſſe KM 1790, 109

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vpríčən, -čna, adj. 1) anwesend, gegenwärtig, Cig., Jan., C.; na oltarju v., Burg.; — 2) jetzig, gegenwärtig: vprične ino prihodne nevarnosti, Schönl.; vprični čas, Kast., Guts.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vrę́dən 3., -dna, adj. frühzeitig: vrę̑dni krompir, Dol.; — prim. red = čas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vréme tudi vréime tudi vréjme -na tudi vréjmen -a s
1. čas: Tempus Vrejmen KMS 1780, A8; Vrejmen Idó KM 1790, 94; ſterim nyihovo vreime nepernáſſa tou ſzebov TF 1715, 7; kai da ono hüdo vreime pride SM 1747, 27; Kakda ſze obrné vrejmen na bolvánſztvo KŠ 1754, 10; Vrejme Dejve ſzpunyáva ſze BKM 1789, 3; liki mi je vrejmen dopüſcsalo BKM 1789, 3b; Steribi mogli pouleg vaſſega vreimena biti TF 1715, 7; Ár oni ſzonáſz malo vreimena kastigali SM 1747, 30; Gda je pa prisla punoſzt vrejmena KŠ 1754, 115; Ar ga je ſteo od vnogo vrejmena viditi KŠ 1771, 250; i doli ſzpiſzane do naſega vrejmena varvali BKM 1789, 2; Mi pa do tiſztoga vrejmena tu nehámo eden ſtertinyak vina SIZ 1807, 6; národe tisztoga vrejmena nej steo pretirati KOJ 1833, X; Modro nüczanye vrêmena KAJ 1848, VII; Do tisztoga vrêmena vzeme AI 1875, kaz. br. 2; vrêmena tak tam zaman ne troši BJ 1886, 5; Csi ſto vremeni bin dáva KŠ 1754, 10; steri zdai eno malo vreime ſaloſzni jeſzte SM 1747, 29; ſzem tak hüdo eto krátko vrejme potroso KŠ 1754, 240; i ſzkrblivo je zvidávao od njih ono vrejmen KŠ 1771, 7; Hválne peſzmi ſzo na vrejmen tak poſztávlene BKM 1789, 4; Na gvüsno vrêmen ſzlisajôcse Peſzmi BRM 1823, IX; O! blá'seno vrejmen KOJ 1833, IX; komaj csakalo vrejmen za v-soulo-idejnye KOJ 1845, 7; Vrêmen etak hitro preminé BJ 1886, 3; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni TF 1715, 47; vu potreibnom vreimeni ABC 1725, A6a; ſzvoi ſzád dá vſzvoiem vreimeni SM 1747, 25; Vu sterom (poſzleidnyem vreimeni) SM 1747, 29; vu vſzákom vrejmeni molécſi KŠ 1754, 113; Vtiſztom vrejmeni odgovorécsi Jezus ercsé KŠ 1771, 37; ki te vu etom ránom vrejmeni pozdrávlam KM 1783, 32; vu etom veſzelejsem vrejmeni pouzvo BKM 1789, 3b; Csi ſcsés, po vrejmeni bo’m ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; Na ſzmrtnom vrejmeni zovi ga SŠ 1796, 11; vu vrejmeni obſzlu'sávanya zapitka SIZ 1807, 3; nego sze vu zdásnyem vrejmeni zácsa o'sivati KOJ 1833, X; naj nezamüdi v-právom vrejmeni szpuniti KOJ 1845, 4; stero prineszé szád svoj, vu szvojem vrêmeni TA 1848, 3; Vörjem po krátkom vrêmeni bomo nazáj poglednoli AI 1875, kaz. br. 1; Po vrêmeni dete porasté BJ 1886, 10; pred vrejmenom more mrejti KŠ 1754, 38; Záto pred vrejmenom nikoga ne ſzoudte KŠ 1771, 496; Z-vrêmenom csedno 'zivlênye BRM 1823, VII; ſzkrovnoſzti od vrejmenov vekivecsni ſzkrite KŠ 1771, 486
2. slovnična kategorija za izražanje glagolskega dejanja: Rázlocsna vrêmena KAJ 1848, IX; Meſzta i vrejmena, ka gde KŠ 1771, 338; Vrêmena-rêcs AIN 1876, 43; vrejmena-adverbium naréditi KOJ 1833, 106
3. vreme: dobro vrejme KŠ 1754, 166; dobro vrejmen bode KŠ 1771, 53; dokecs je vrejmen dopusztilo KOJ 1848, 6; jeszenszko vrêmen lisztje zdrevja doli pometalo AI 1875, kaz. br. 7; Vu mokrom vremeni BRM 1823, IX

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vreme [vréme] samostalnik srednjega spola

vreme

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vreme1 [čas] sam. s ♦ P: 7 (KPo 1567, JPo 1578, DB 1578-Reg, DB 1584-Reg1,3, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vrstnica [vrstníca] samostalnik ženskega spola

ženska v razmerju do druge osebe približno iste starosti; vrstnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vrstnik [vrstník] samostalnik moškega spola

moški v razmerju do druge osebe približno iste starosti; vrstnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vsakčas gl. čas, vsak ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vtèhájt prisl. ta čas, tedaj: V-téhájt sze zgodi, da szi KOJ 1848, 111

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vzdígniti, -dȋgnem, vb. pf. heben, emporheben; v. kamen; v. lan, konoplje = razgrnjeni lan, konoplje zopet pobrati, Notr., Dol.; — ziehen: številko v.; v. srečko (žreb), ein Los ziehen, nk.; — beheben: v. denar, plačo; — aufjagen: pes zajca, srno vzdigne, Str.; — v. tožbo, eine Klage anbringen, nk.; — veranlassen: navod v. (prim. navod); v. cenitev, eine Schätzung veranlassen, Levst. (Nauk); — v. se, sich erheben, aufstehen; — v. se zoper koga, sich gegen jemanden auflehnen; — v. se, aufbrechen; čas je, da se vzdignemo; z vojsko se v. nad koga, proti komu, jemanden bekriegen, Cig., Jan.; — vzdignilo se mi je, ich habe mich erbrochen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vzeti [vzẹ́ti vzámem] dovršni glagol
  1. vzeti
  2. vzeti za ženo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

vznikniti [vznīkniti vznȋknem] (znikniti) dovršni glagol

vzkliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zablebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. 1) zu plappern anfangen; zablebetal je, es fuhr ihm das Wort heraus, Cig.; z. komu kaj, jemandem etwas zuplappern, Cig.; — 2) durch Plaudern versäumen oder verlieren: z. kosilo, čas, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zablésti, -blédem, vb. pf. 1) sich verirren, fehlen, Trub.-C.; = z. se: z. se s pravega pota, C.; — 2) verfaseln: z. čas, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

začəbljáti, -ȃm, vb. pf. 1) verflüstern, verkosen: čas z., Cig.; — 2) z. komu kaj, jemandem etwas zuraunen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

začenčáti, -ȃm, vb. pf. durch Plaudern versäumen, verschwatzen: čas z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

začvekáti, -ȃm, vb. pf. verschwatzen: z. čas, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zadẹ́ti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) aufladen (auf den Rücken, auf die Schulter); z. koga, kaj na hrbet, na ramo; z. komu kaj; križ z. na rame, das Kreuz auf sich nehmen, Vod. (Pes.); — 2) z. si = prizadeti si, sich bemühen, sich anstrengen, Mur., C.; dosti si je zadel, Mur.; mnogoteri si veliko zadene, Dalm.; — 3) anthun: kaj so mu vse zadeli, pa vendar nič ne reče, Mur.; vse zlo, kar so le vedeli in mogli, so jim zadeli, Krelj; oni so meni često veliko zlega zadeli, Dalm.; rane z. srcu, das Herz verwunden, Kast. (Rož.); Bog ne zadeni! Gott behüte! — tolikanj mu je zadela, sie drang so sehr in ihn, Dalm.; — 4) erklecken, Z.; povsod oči imeti, da vse ljudem zadene, Ravn.; to nam prav zadene, das wirkt, Blc.-C.; — 5) anstoßen; ob kamen z. z nogo; z vozom v zid z., an die Mauer anfahren; z. na koga, kaj, auf jemanden, etwas stoßen, Cig., Jan.; po poti je v tolovaje zadel, Ravn.; — (fig.) in Conflict gerathen: z. ob kaj, Cig. (T.); z. se, anstoßen: zadel sem se v vrata, ob mizni ogel; — 6) treffen; zadel je, kamor je meril; z. v tarčo; meriti v zajca in z. psa; dobro z. ptico; — vrsta, red zadene koga, es kommt an jemanden die Reihe; praznik zadene, es fällt ein Festtag ein, Cig.; — betreffen, ereilen: nesreča ga je zadela; vojska ni zadela te dežele, Cig.; — zadet biti, betroffen, interessiert sein, Cig., Jan.; — treffen, errathen; zadel si jo, du hast es getroffen, errathen; — 7) verthun, vergeuden, Z., Trub., Dalm.; čas z., Bas.; (prim. zadejati).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zadržàti tudi zaderžàti -ím dov.
1. zadržati, obdržati: Nede mogla mené zemla zadr'sati SŠ 1796, 60; Te posteni szirmák sze jo je zbranyü-vao zadr'zati KAJ 1870, 126; ali zobecsane plácse kaj doli vtrgnemo i zadr'zimo KŠ 1754, 50; Szebé ti zadr'si ár nejmam 'saloſzti SŠ 1796, 79; naj nikoga ne bi z-poroblenyá kaj zadr'sao KM 1796, 54; Tiſzi pa zadr'zao to dobro vino notri do eti máo KŠ 1771, 269; Bej'zali ſzte lipou, ſto váſz je zadr'zao KŠ 1771, 567; kintse szebi zadr'si KOJ 1848, 37; pren. ino za nyihovo voljo da nám nai vetakove prosnye nezadersi TF 1715, 29
2. zadržati, ne odpustiti: Ka vörnim morejo grejhe zadr'sati KMK 1780, 85; grejhe, ſterimkoli je pa zadr'zite KŠ 1754, 194; koterim pak nyihove greihe zaderſite TF 1715, 34
zadržàti se -ím se
1. zadržati se, ostati daljši čas: nemorem sze 'se du'se zadr'sati KOJ 1833, IIII
2. zadržati, ne odpustiti: grejhe, ſterimkoli je pa zadr'zite, tejm ſze zadr'zijo KŠ 1754, 194; greihi nevernim ſze pak doli zaderſio TF 1715, 34
zadržáni -a -o zadržan: Ovo nájem delavczov, zadr'záni od váſz kricsi KŠ 1771, 752; ali dönok je vu robſztvi zadr'sáni Paveo KM 1796, 129
zaderžéni -a -o zadržan: koterim pak nyihove greihe zaderſite, zaderſeni nyim boudo TF 1715, 34

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zadržati [zadržáti zadržím] dovršni glagol

zadržati, tj. narediti, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu

PRIMERJAJ: zadrževati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zadržávati -am nedov. zadrževati: Tartóztatni; zadr'sávati KOJ 1833, 175; Ono csloveka zadr'záva Od szteze vecsnoga plámna KAJ 1848, 3; Vu poszlov obvrsávanyi Károla pa Törszki Czaszar zadr'sáva KOJ 1848, 106; lagoji prilik ſze ogibati, ſtere náſz od Bogá lübéznoſzti zadr'sávajo KM 1796, 45; grêhov te mladoſzti Mi Ti nezadr'závaj BRM 1823, 141; Cſi bodes hüdoubo zadr'sávao, ſto more obsztáti KM 1783, 168; i da je ſzvojo plácso po ſparanyi zadr'savao KM 1790, 58; szo szvoje kmete vu lutheránsztvi zadr'sávali KOJ (1914), 152
zadržávati se -am se
1. zadrževati se, izogibati se: mogao szam sze od poszlovenüvanya naprejprihájajoucsih Péld zadr'sávati KOJ 1833, 13; Szám Gejza sze je doetimáo zadr'sávao za krsztsenika sze ováditi KOJ 1848, 11; szo sze z-turobnoszti od vszáke igre zadr'sávali KOJ 1848, 15
2. muditi se, ostajati daljši čas: mejſzta, vu ſteri ſze düſe zadr'sávajo KMK 1780, 16; vu tvojem ſzrczi, v nyem ſzi ſze zadr'sávao KM 1783, 146
3. dalj časa se pogovarjati: I zgoudilo ſze je, gda bi ſze one zadr'závale nad tejm KŠ 1771, 254

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zadržba [zadȓžba] samostalnik ženskega spola
  1. zadržek
  2. zamujanje, odlašanje

PRIMERJAJ: zadržek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zadržek [zadȓžǝk] samostalnik moškega spola
  1. zadržek
  2. zamujanje, odlašanje

PRIMERJAJ: zadržba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zadrževati [zadrževáti zadržȗjem] nedovršni glagol

zadrževati, tj. delati, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu

PRIMERJAJ: zadržati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zaglúmiti, -im, vb. pf. vergaukeln: čas z., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zahòd, -hǫ́da, m. 1) der Untergang (der Sonne): solnčni z.; — der Westen; proti zahodu; — 2) der Irrgang, die Verirrung, Cig.; — die Abschweifung, die Episode, Cig. (T.); — 3) der Umweg, Cig. (T.), Mik.; v zahod biti, abwegsam, abgelegen sein, Cig.; ta pot je preveč v zahod, BlKr.-C.; četrt ure v zahod, BlKr.; — 4) die Retirade, der Abort, Dict., V.-Cig., C., Erj. (Min.), DZ., Nov., Levst. (Pril.), Zora; — 5) die Einkehr: zahod imeti kje, t. j. imeti znance ali prijatelje, h katerim more človek potujoč zahajati, Dol.; sploh = kraj, kamor kdo zahaja, C.; tja je imel zahod ves ta čas = tja je zahajal, Let.; ako boš imel kaj zahoda v trg, wenn du einen Gang nach dem Marktflecken haben wirst, Svet. (Rok.); — kraj, kamor divjačina rada zahaja, das Lager (des Wildes), Podkrnci-Erj. (Torb.); — die Zuflucht: z. pravici, SlN.; — tudi: záhod, -hǫ́da, Valj. (Rad), Dol. in záhod, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zahóditi, -hǫ́dim, vb. pf. 1) zutreten: krtino z., durch Treten eben machen, Cig.; — 2) durch Herumgehen verlieren, verwandern, Mur., Cig.; leto sem zahodil, M.; čas, dan z., ogr.-Let.; — tele z.: krava je tele zahodila, ako ga nema v tretjem letu, Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) z. se, sich verirren, M.; — 4) einen Gang machen: nekam sem bila zahodila, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zakímati, -am, vb. pf. 1) zu nicken (= zu schlummern) anfangen, Cig., Vrt.; — 2) vernicken: ves čas z., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zakvásiti 2., -im, vb. pf. 1) verschwatzen: čas z., Cig.; — 2) neumno z., eine Dummheit sagen, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zalȃjnati, -am, vb. pf. 1) zu leiern anfangen, Z.; auf der Leier aufspielen, Jan.; — 2) verleiern: čas z., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zaməčkáti, -ȃm, vb. pf. 1) verknüllen, Z.; — 2) vertändeln, Z.; čas z., Cig.; — z. se pri kakem delu, sich verschustern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zamuda [zamȗda] samostalnik ženskega spola
  1. zamuda, zamujanje
  2. opustitev, opuščanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zamuditi [zamudīti zamudím] dovršni glagol
  1. zamuditi
  2. opustiti, ne se udeležiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zanorčeváti, -ȗjem, vb. pf. durch Scherzen, Possentreiben verlieren, verspassen: z. čas, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zaoráti, -orȃm, -órjem, vb. pf. 1) durch das Pflügen verdecken, einackern, unterackern, Cig.; gnoj z., Cig.; durch Pflügen ausfüllen, zupflügen: jamič z., Cig.; — z. mejo, den Rand des Ackers abpflügen, Cig.; — 2) beim Ackern hineingerathen: z. v tujo njivo; — (fig.) auf einen Abweg gerathen, Jan.; = z. jo: tako daleč smo jo zaorali! Levst. (Zb. sp.); — 3) zu ackern anfangen: z. njivo, Cig.; — (fig.) le pridi! zaorala bova, da boš čutil (= tepen boš), jvzhŠt.; — 4) verackern: z. čas, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zapẹsmáriti, -ȃrim, vb. pf. verdichten: z. čas, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zapovedan praznik [zapovẹ̑dan práznik] samostalniška zveza moškega spola

zapovedani praznik, tj. praznik, ki se praznuje kot nedelja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zaročiti [zaročīti zaročím] dovršni glagol

obljubiti poroko; zaročiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zaroki [zarọ́ki] množinski samostalnik moškega spola

zaroka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zased [zasẹ̑d] samostalnik moškega spola
  1. zborovanje, seja
  2. dan, ko je gospoda na zborovanju, seji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zasẹdẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sitzend bedecken: Komaj tol'k' oplela, kar je s svojo kiklo zasedela! Npes.-K.; — 2) versitzen: čas z.; — durch Sitzen starr, stumpf werden lassen: z. si nogo, Levst. (M.); — 3) z. se, zu lange sitzen; sich starr sitzen, Z.; durch Sitzen unpass werden, Cig.; — 4) z., haften bleiben: cmok mu zasedi na jeziku, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zastáti, -stojím, vb. pf. 1) durch Stehen verlieren, verstehen: čas z., Cig.; — 2) z. se, zu lange stehen bleiben: Lotova žena se je zastala in ozirala, Ravn.; — vom Stehen müde werden, C.; sich verstehen: živina se je zastala, (hat sich verstanden), Cig.; zastal, steif in den Gelenken, rehe: podkova za zastala kopita, das Reheeisen, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zašáliti, -šȃlim, vb. pf. verspaßen, verscherzen: čas z., Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zatépsti, -tépem, vb. pf. 1) zuschlagen, hartschlagen; z. zemljo, die Erde hart stampfen, C.; zemlja od dežja zatepena, die infolge des Regens nicht mehr lockere Erde, C.; dež zatepe setev, M.; — zatepeno srce, ein verstocktes Herz, Trub.; — zatepen, untersetzt, gedrungen (v. Körperbau), Dict., Ig (Dol.); — 2) mit Koth beschmutzen; z. obleko, Cig., C.; ves zatepen. Cig., BlKr., jvzhŠt.; — 3) durch Schlagen, Klopfen hineinbringen, einklopfen, Cig.; — z. se komu v glavo, sich in jemandes Gedanken festsetzen, Let.; — 4) z. juho z moko, Mehl in die Suppe einrühren, Mur., C.; — 5) verlieren, verlegen, Cig.; penez sem nekam zatepla, vzhŠt.-C.; — verloren gehen machen: nekoliko čebel zatepo dežji in plohe, Levst. (Beč.); — verthun, verschwenden, Cig., C.; z. čas, die Zeit vertändeln, Cig.; — z. se, vagierend sich verlieren, sich verirren, z. se kam, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zatrackáti, -ȃm, vb. pf. verschleudern, vertändeln, Cig.; z. čas, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zatrátiti, -im, vb. pf. verschwenden, verthun, vergeuden, vertändeln; z. denar, čas, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zdajci [zdājcinepopoln podatek] prislov

vsak čas, zdajci

PRIMERJAJ: zdaje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zdaje [zdáje] prislov

vsak čas, zdajci

PRIMERJAJ: zdajci

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zdájšni -a -o tudi zdájšnji tudi zdášnji -a -e prid.
1. sedanji, zdajšnji: Zdájsni nas Kráo Ferdinánd V. KOJ 1848, 123; Vougri szo nej zdájsnyega Kalendára steli gorivzéti KOJ 1848, 85; ino Magyare na zdájsno zemlo privodi KOJ 1848, 7; Jelen; zdásnyi, nazoucsen -a -o KOJ 1833, 161; Zdásnya zima je jáko neporédna AIP 1876, br. 1, 8; Vrêmen zná bidti: zdásnye AIN 1876, 47; nego sze vu zdásnyem vreimeni zácsa o'sivati KOJ 1833, X
2. v zvezi zdašnje vremen sedanji čas, sedanjik: Keliko je vreimenov Zdásnye (praesens) KOJ 1833, 55

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zdavnost [zdávnost] samostalnik ženskega spola
  1. čas davno pred nami; davnost
  2. zelo dolgo časovno obdobje; vek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zibni dan [zībni dȃn] samostalniška zveza moškega spola

petek

PRIMERJAJ: Ziba2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zima [zíma] samostalnik ženskega spola

zima

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zimovati [zimováti zimȗjem] nedovršni glagol

prezimovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zímski, adj. winterlich, Winters-; zimski čas, zimski večeri; zimsko vreme, zimska obleka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zǫ̑b, zǫ̑ba, zobȃ, m. 1) der Zahn; ima redke zobe pa goste laže, Npreg.-jvzhŠt.; modrostni zobovi, die Weisheitszähne, Erj. (Som.); z. vrzeljak, der Lückenzahn, Cig. (T.); z. izdreti, einen Zahn reißen; zobe dreti, Zähne reißen; po zobeh počiti koga, jemandem eine Maulschelle geben, Cig.; zobe kazati, die Zähne blecken o. fletschen; (fig.) seine rauhe Seite hervorkehren, Cig.; dobiti kaj za zobe, etwas zum Beißen bekommen, Zv.; zobe v steno tiščati = Hunger leiden, Št.-Glas.; zobje mu poganjajo, grejo, bibajo iz čeljusti, zobe dobiva, er zahnt, Cig.; dolge zobe imam, die Zähne stehen mir auf, Cig.; dolge zobe imeti po čem, nach etwas lüstern sein, Cig.; jezik za zobe! das Maul gehalten! jezik za zobmi držati = schweigen; priti ljudem v (na) zobe, ins Gerede kommen; črez zobe vleči koga, jemanden ausrichten, Jurč., LjZv.; = po zobeh nositi, Vrt.; ljudem se v (med) zobe dati, Anlass zur Nachrede geben; kdor se ljudem pod zobe da, tega le čas iz ust reši, Npreg.-Jan. (Slovn.); v zobe komu kaj povedati, jemandem etwas ins Gesicht, offen sagen; = pod zobe povedati, C.; trdo resnico pod zobe povedati, Jap. (Prid.); — vsi so se mu v zobe režali, alle lachten ihm ins Gesicht, Erj. (Izb. sp.); na zobe se mu obeša = za malo se mu zdi, Št.; — 2) der Zahn am Rechen, an der Säge, an einem Zahnrad u. dgl.; der Dorn im Schloss, Cig.; — die Felszacke, Cig., Jan., Cig. (T.); — zobje (na vrhu kake stene), die Zinne, Cig.; — 3) babji z., der Storchschnabel (geranium sp.), SlGor.-Erj. (Torb.); — tudi: die Hagebuttenrose (rosa canina), Cig., Vrt., Medv. (Rok.); ali: der Leindotter (camelina dentata), C.; — pasji z., die Hundszahnwurz (erythronium dens canis), Cig., Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

zoreti [zorẹ́ti zorím] nedovršni glagol

zoreti

PRIMERJAJ: oreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žat [nepopoln podatek] samostalnik moškega spolanepopoln podatek

žepna uranepopoln podatek

PRIMERJAJ: aržatka, žatka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žatka [žātka] samostalnik ženskega spola

žepna uranepopoln podatek

PRIMERJAJ: aržatka, žat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žegnanje [žẹ́gnanje] samostalnik srednjega spola

praznovanje godu zavetnika cerkve; žegnanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žéłna, f. = žolna, Cig., Jan.; želna drdra, čas bo bob sejati, Burg. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ženiti se [ženīti se žẹ́nim se] nedovršni glagol

ženiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

ženitva [ženȋtva] samostalnik ženskega spola

ženitovanje, svatba

PRIMERJAJ: moženje, možitva, ohcet, ohcetovanje, svatba, svatovščina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žétva -e ž
1. žetev: 'Zétva BRM 1823, IX; Jalova 'zétva KAJ 1848, IX; Etaksi hip szo szi navküpe 'sétvo i mlatitvo pogoudili KOJ (1914), 152; pren. 'zétva je pa ſzkoncsanye ſzvejta KŠ 1771, 45; Proſzte záto Goſzpodna te 'zétve, naj posle vö delavcze KŠ 1771, 31; naj posle vö delavcze vu 'zétvo ſzvojo KŠ 1771, 31
2. čas tega opravila: Od 'zétve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkocsila AI 1875, kaz. br. 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

živeti [živẹ́ti živím] nedovršni glagol
  1. živeti
  2. preživljati, prehranjevati

PRIMERJAJ: živiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žokati [žọ́kati žọ́kam] nedovršni glagol
  1. trpati, polniti
  2. muditi se, zavlačevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

žvížgati, -am, vb. impf. (ohne ein Instrument) pfeifen; Lepo je žvižgal ino pel, Npes.-K.; ž. komu kaj, jemandem etwas vorpfeifen; žvižgam si za kratek čas; pojdi rakom žvižgat! = geh zum Kuckuck! Žvižgaj, žvižgaj, črni kos! Npes.-K.; — veter žvižga skozi razpoke; — zischen: gad žvižga, kače žvižgajo; — svinčenke žvižgajo po zraku, mimo ušes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

Število zadetkov: 459