Tiskanje

a3 [ime črke] sam. – ♦ P: 3 (TA 1566, KB 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

a1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola

ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola

1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih

FRAZEOLOGIJA: A ino O

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Àbadon -a m Abadon: ſteroga imé je 'Zidovſzki Abaddon KŠ 1771, 783

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abager -a m osebno lastno ime Abgar: V' tem kir Krajla Abagera tož. ed. v' tej desheli Edeſſa imenouani (III, 527) Ábgar, legendarni kralj v Edesi, o katerem piše → Evzebius 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abar [

] samostalnik moškega spola

Skit

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abarija [abarȋja] samostalnik ženskega spola

Skitija, tj. zgodovinska pokrajina severno od Črnega in Kaspijskega morja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abdenago m osebno lastno ime Abed Nego: Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abdija m osebno lastno ime Abdija: Kateru Abdia im. ed. Prerok je nekadaj k' Idumejetiom djal (II, 149) Abdíja, hebr. Obadjahu, prerok (SP Abd 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

abecedarium -ria samostalnik moškega spola

priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abel -na m osebno lastno ime Abel: Abel im. ed. je nedolshin, Cain je hudobin ǀ kry tiga nedolshniga Abelna rod. ed. ǀ na ſmert je bil Abelna tož. ed. vubil pred ozhmy Ozheta Adama ǀ je shlishal shtimo Boshjo, kadar G. Bug ga je po Abelnu mest. ed. uuprashal ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam or. ed. Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam Kashtrune Ábel, lat. V Abel, hebr. Hebel, Adamov sin, ki ga je iz nevoščljivosti ubil brat Kajn (SP 1 Mz 4,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april

FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abiezer m osebno lastno ime Abiezer: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo Abiezer im. ed. pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) Abiézer, Manasov sin (SP Joz 17,2); zapis je prevod spredaj navedenega lat. citata Maior eſt racemus Ephraim, vindemijs objezer.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime Abigajila: Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abimelek -lka m osebno lastno ime Abimeleh: krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abiron -a m osebno lastno ime Abiram: kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abisaj -a m osebno lastno ime Abišaj: Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abjater -ja m osebno lastno ime Abjatar: Odgovori Jonatas Syn tiga Mashnika Abiateria rod. ed. (V, 363) Abjatár, duhovnik (SP 1 Sam 22,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abner -a m osebno lastno ime Abner: Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abra(h)am -a m osebno lastno ime Abraham: Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abram -a m osebno lastno ime Abram: berem v' Svetim Piſſmi, de Abram im. ed. en zhaſs je ſtanoval v' tem meſti Haram ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama rod. ed. je bila snoſila ǀ en Angel rezhe k' Abramu daj. ed. Ábram, prvotno ime Abrahama (SP 1 Mz 12,1), preden ga je Bog preimenoval, rekoč: Ne boš se več imenoval Abram, temveč Abraham ti bo ime, zakaj postavim te za očeta množici narodov (SP 1 Mz 17,5); → Abra(h)am.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Absolon -a m osebno lastno ime Absalom: Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abulanari(us) -ija m osebno lastno ime Abulanarij: Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal zhes Firshta Abulanaria tož. ed. (V, 80)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abulensis m osebno lastno ime Avilski: Ta vuzheni Abulenſis im. ed. nam leto skriunust resloshij ǀ Abulensis im. ed. pravi ǀ Poſhluſhaite kai pravi ta Vuzheni Abulenſis im. ed. Álfonz Tostát Avílski, srlat. Alphonsus Tostatus (umrl 1455) z vzdevkom Abulensis po špan. mesti Avili, razlagalec Svetega pisma

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Abundij -a m osebno lastno ime Abundij: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Adalbert -a m osebno lastno ime Adalbert: de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Adam -a m osebno lastno ime Adam: Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec

FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Adolfus m osebno lastno ime Adolf: kakor je shivel Adolphus im. ed. duhouni ſyn S. Francisca (I/1, 188) ǀ Adolphus Appat im. ed. veni Kambri sapert po nozhi je bil sgorel (IV, 402)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Adonid -a m osebno lastno ime Adonis: neKateri ijh shenKajo temu nezhistimu maliKu Adonidu daj. ed., tu je tej nezhisti lubesni ǀ Bogina te lepote je tekla branit Adonida tož. ed., Boga te lubesni ǀ Ti ledih sò molili boga adonida tož. ed. Adónis, gr. Ἄδονις, ljubljenec Afrodite

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Adonija: trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

adriatiski -a -o pridevnik

v antiki ki se nanaša na Adrijo, morje med Grčijo in Sicilijo

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Adrikomus m osebno lastno ime Adrihomij: AdZevsiricomus im. ed. odovory (II, 477) Krístjan Adrihómij, srlat. Christianus Adrichomius (umrl 1533–85), niz. pisec, avtor dela Theatrum terrae sanctae

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Afričan [afričȁn] ali [afričȃn] samostalnik moškega spola

Afričan

PRIMERJAJ: Afrikanar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Afrika [ȃfrika] samostalnik ženskega spola

celina Afrika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Afrika -e ž zemljepisno lastno ime Afrika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Afrikanar [afrikȃnar] samostalnik moškega spola

Afričan

PRIMERJAJ: Afričan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Afrikanar -ja m prebivalsko lastno ime Afričan: po tem Kir je bil Afrikanerij tož. mn. premagal (I/2, 67) → Afrika

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Afrikanski -ega prid. osebno lastno ime Afriški: berem od Scipiona Affrikanskiga rod. ed. m (I/1, 190) → Scipio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Afrodizija -e ž osebno lastno ime Afrodizija: Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo v' hisho ene shleht loterze Afrodiſia im. ed. imenovane ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa Afrodiſia im. ed. ǀ ſe oberne k' Afrodisy daj. ed. (III, 160 s.) Afrodízija, neka priležnica v Catanii

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agag -a m osebno lastno ime Agag: Samuel ſe je bil reſerdil zhes Saurashnika boshiga Krajla Agaga tož. ed. (V, 401) Agág, amalečanski kralj (SP 4 Mz 24,7, 1 Sam 15,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agamemnon m osebno lastno ime Agamemnon: Silnu tudi ſo bily bogati Paulus Emilius … Agamemnon im. ed. (II, 411) Verjetno je mišljen Agamémnon, gr. Ἀγαμέμνων, mikenski kralj, glavni poveljnik Grkov v trojanski vojni.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aganipe zemljepisno lastno ime Aganipa: Poëtj pravio de je bil en hrib Parnaſsus imenovan, is tiga je ſveral en ſtudeniz Aganippe im. ed. imenovanj (III, 27) Aganípa, gr. Ἀγανίππη, studenec pesniškega navdiha ob vznožju Helikona, imenovan po istoimenski muzi. Janez Svetokriški ga zmotno locira pod Parnas.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agape ž osebno lastno ime Agapa: Ta greshna shena Agape im. ed. v'Fransko deshelo je bila perpelala Elipidiuſa de taiſti folk bi ſapelal (V, 67) Verjetno je mišljena Agápa, žena in privrženka heretika Prisciliana; → Priscilianus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agapita -e ž osebno lastno ime Agapita: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kmeteze S. Agapito tož. ed. (II, 194 s.) Dostopna literatura ne navaja nobene svetnice s tem imenom in nobene zavetnice kmetic s podobnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agapitus m osebno lastno ime Agapet: Sakaj Agapitus im. ed. Diaconus pravi ǀ Ali poshlushajte kaj pravi Agapitus im. ed. Diaconus ǀ Inu sklene Agapitus im. ed. ǀ kakor ozhitnu pravi Agapitus im. ed. Dianconus Agapét, diakon v cerkvi sv. Sofije v Carigradu (5.–6. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Hagara: Kakor tudi je shluſila ta reuna shena Agar im. ed., inu nje ſyn Ismael ǀ tej reuni sheni Agar daj. ed. ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni Agar daj. ed. ǀ Ali Angel ſapovej Agari daj. ed., de ima ſupet verniti v' Abramovo hisho ǀ kadar ſara ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar tož. ed. Hagára, lat. V Agar, Sarina dekla, ki je Abrahamu rodila Izmaela (SP 1 Mz 16,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agarenar -ja m prebivalsko lastno ime Agarjan: Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba: Enkrat ſo mimu njegoviga kloshtra rajshali Agarenary im. mn., kateri ſo bily Ajdje (I/1, 182) Agarján, stcslovan. agarěninъ, lat. Agarenus ← gr. ἀγαρηνός, naziv za muslimana, Turka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agata -e ž osebno lastno ime Agata: Is klejsh ſe spoſna S. Agatha im. ed. ǀ Na dan S. Agathe rod. ed. Divize ǀ ſo bily prishli ſnubit ſveto Agatho tož. ed. Sv. Agata, devica, mučena v Catanii med 249 in 251

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ageas m osebno lastno ime Na letu pride Aggæas im. ed. Prerok od Boga poslan (IV, 218) → Ageus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ageda ž zemljepisno lastno ime Agueda: V'tem lejti, 583 Gomocarius Capitan v'tem meſti Ageda im. ed. je bil eno zerkouno nyvo vſel (II, 542) Águeda, mesto na Portugalskem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agelius m osebno lastno ime Agelij: Pravi P: Agellius im. ed. (I/1, 226) ǀ Polj. Agellius im. ed. pravi, de G. Bug Angelom nej perpustil ſerce sturiti (I/2, 120) ǀ Kateru je dobru premislil, inu samerkal S. Agellius im. ed., rekozh (IV, 271) Agélij (umrl 1608), jezuit, razlagalec Svetega pisma

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

agenda -e samostalnik ženskega spola

protestantski cerkveni obrednik

FREKVENCA: 7 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ageslaus m osebno lastno ime Agezilaj: Tudi Ageslaus im. ed. Lacedemonski krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie perpravit (III, 165) Ageziláj, gr. Ἀγησίλαος, špartanski kralj (444–357 pr. Kr.), zmagoviti vodja prvega gr. pohoda proti Perzijcem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ageus -a/-eja m osebno lastno ime Agej: Inu raunu te miſli je bil Agæus im. ed. Prerok ǀ Ob zhaſſu Preroka Aggeuſa rod. ed. je bila vſtala ena velika lakota ǀ skuſi Aggea tož. ed. Preroka ym povej Agêj, lat. V Aggaeus, prerok (SP Ag 1,1); → Ageas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agilulf -a m osebno lastno ime Agilolf: Ta tryetia je bila Theodolinda, katera ſvojga Krajla Agilulfa tož. ed., inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Ágilolf, praoče Agilolfingov, po njem imenovanega najstarejšega bavarskega vojvodskega rodu, ki je vladal do 788, ko je oblast prevzel Karel Veliki.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agleas ž osebno lastno ime Agleja: S. Aleſſ je bil v' Rimi rojen, njegovimu Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus, Gospej Matteri pak Aglaes im. ed. (III, 360) ǀ Moje ime je Alexius, moj ozha je Euphemianus, moja Matti Aglaes im. ed. (III, 371) Aglêja, mati sv. Aleša

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agnes nepreg. ž osebno lastno ime Agnes, Neža: Agnes im. ed. kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ Vuduua Krajliza Agnes im. ed., katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes im. ed. de Monte Politiano ǀ gre obyskati Starishi S. Agnes rod. ed. ǀ ſe nej shonal Angela, ampak preusetnu ſe k' S. Agnes daj. ed. perblisha ǀ Spomnite na to Divizo Agnes tož. ed. 1. Sv. Néža, lat. Agnes, devica, mučena 303/304 v Rimu 2. Ágnes (pribl. 1025–1077), nem. cesarica 3. Sv. Néža Asíška (1197–1253)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agostinus m osebno lastno ime Avguštin: S. Agoſtinus im. ed. pravi (I/1, 202) ← it. Agostino; → Agustinus, → Avgustin(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agrigencius m osebno lastno ime Agrigentski: Gregor Agrigentius im. ed. s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal (II, 200) Ni jasno, kdo s priimkom po siciljanski pokrajini Agrigento je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agrikolaus -a m osebno lastno ime Agrikolaj: Agricolaus im. ed. neusmilenishi rata (III, 153) ǀ ſo tekli Agricolauſu daj. ed. pravit (III, 149) ǀ je bil poslal Agricolausa tož. ed. v' letu meſtu ſebaſte de bi vſe karshenike pomuril (III, 147) Agrikoláj, lat. Agricolaus (3.–4. stol.), cesarski namestnik v Armeniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agripa -a m osebno lastno ime Agripa: inu gdu nevej de Herodesh Agripa im. ed. je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ Iudouski krajl Agrippa im. ed. ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ ſim bral od agrippa rod. ed., kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia ǀ Menenia kadarkuli ie ſpolnil na dobruto, inu lubeſan ſvoiga hlapza Agrippa rod. ed. milu ſe ie iokol 1. → Herodež 1. 2. Agrípa, služabnik rimskega gospoda → Menenija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Agustinus m osebno lastno ime Avguštin: samerkajo kaj pravi S. Aguſtinus im. ed. (I/2, 92) ǀ S. Aguſtinus im. ed. pravi, de je dopelt gori vſtajane, namrezh te dushe, inu tiga teleſsa (II, 575) → Agostinus, → Avgustin(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ahab -a m osebno lastno ime Ahab: Acab im. ed. ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi ǀ ta je bil en ohernik kakor Acab im. ed. ǀ Od krajla Achaba rod. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba rod. ed., inu te greshne krajlize Jazabel ǀ kakor nekadai nad Krajlam Achabam or. ed. ǀ taushenkrat ohernio tribal s'Acabam or. ed. Aháb, kralj v Samariji (SP 1 Kr 16,28, Jer 29,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ahaja -e ž zemljepisno lastno ime Ahaja: kakor nam samorio ſprizhat Scithia, Europa, Thracia, inu Achaia im. ed. (III, 591) ǀ bo prishal Sveti Peter ter bo perpelau s'ſabo Rimsku Meſtu, kateru s' ſvojo pridigo k' pravi veri je perpravil. Sveti Paulus veliku Meſt, inu deshel. Sveti Andri Achaio tož. ed. (IV, 70) Ahája, gr. Ἀχαία, pokrajina na severnem delu Peloponeza ob Korintskem zalivu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ahajoski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Ahajce; SODOBNA USTREZNICA: ahajski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ahan -a m osebno lastno ime Ahan: Ti, ti ta tatinski Achan im. ed., kateri kar moresh ukradesh ǀ tatinski kakor Achan im. ed. ǀ ta je bil en tat, kakor Ackan im. ed. ǀ od tiga folsh Preroka Balama: od Achana rod. ed. Ahán, Karmijev sin, ki je ukradel predmete zakletve in bil zato skupaj s svojo družino in živino kamenjan (SP Joz 7,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ahaz m osebno lastno ime Ahaz: Krajl Achaz im. ed., od Kateriga stoij piſsanu (I/2, 47) ǀ sakaj bi bili huishi kakor Achaz im. ed., od kateriga Svetu piſſmu pravi (IV, 191) Aház, izraelski kralj, sin kralja Jotama (SP 2 Kr 15,38, Mt 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ahias -ja m osebno lastno ime Ahija: Ahias im. ed. ij grè napruti rekoz ǀ nej hotela de bi njo Ahas im. ed. posnal gdu je ona ǀ gre Preroka Ahia tož. ed. vuprashat ali nje bolni ſijn bode osdravil (I/2, 63) Ahíja, lat. V Ahias, hebr. Ahijjáhu, prerok iz Šila (SP 1 Kr 11,29)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ahiles -a m osebno lastno ime Ahil: Achilles im. ed. Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem oblezhe ǀ de bi glavo imèli s'shelesa … ſerze kakor Akilles im. ed. ǀ ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa rod. ed. ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala Achilleſa rod. ed. ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou Ahíl, gr. Ἀχιλλεύς, lat. Achilles, mirmidonski kralj, gr. junak pred Trojo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ahimaas -a m osebno lastno ime Ahimaac: Achimaas im. ed., kadar je bil posdravil Davida (II, 527) Ahimáac, lat. V Achimaas, Cadokov sin (SP 1 Sam 14,50)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ahimeleh m osebno lastno ime Ahimeleh: Veſselil ſe je Ahimelech im. ed., inu je djal, leta je taista sveta misa, na Katero bo postaulen ta shegnan Kruh S. Rejshniga Teleſsa Christuſſa ſijnu Bosſijga (I/2, 84) Ahiméleh, lat. V Achimelech, duhovniku v Nobu, ki ga je dal Savel usmrtiti (SP 1 Sam 21,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ahin m osebno lastno ime Ahim: de ſi lih ſo bilij veliki priatelij Boshij, kakor rekozh Abraham, Iſaak, Iacob … Ahin im. ed. (II, 49) Ahín, eden Jožefovih prednikov: Po preselitvi v Babilon se je Jojahínu rodil Šealtiél, Šealtiélu Zerubabél, Zerubabélu Abihúd, Abihúdu Eljakím, Eljakímu Azór, Azórju Cadók, Cadóku Ahím, Ahímu Eliúd, Eliúdu Eleazar, Eleazarju Matán, Matánu Jakob, Jakobu pa se je rodil Jožef, mož Marije, iz katere je bil rojen Jezus, ki se imenuje Kristus (SP Mt 1,12–16).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ahior m osebno lastno ime Ahior: Letu ie skuſil Achior im. ed., ſakaj ie reſnizo Holofernuſu govuril, ga ie bil ſapovedal s' shtriki kakor eniga tatu ſveſat (II, 398) Ahiór, poveljnik vseh Amonovih sinov, ki je Holofernu svetoval, naj ne napade Izraelcev, ta pa ga je dal zvezati in odpeljati k Izraelcem (SP Jdt 5,5).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ahor ž zemljepisno lastno ime Ahor: S. Hieronymus je dial, de Achor im. ed. je bila taiſta dolina, v' kateri G. Bug je bil sapovedal s' kameinam poſſuti, inu umorit Achana, kateri zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga Meſta Hiericho; inu de Achor im. ed. hozhe rezhi, smeshnaua, shraj, inu ropotaine (V, 560) Ahór, lat. V Achor, dolina (SP Joz 7,24), danes Vadi el Kelt

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ain [ime hebr. soglasnika] sam. m hebr. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ain – samostalnik moškega spola

za oznako zaporedja kitic v psalmu ime hebrejskega soglasnika; SODOBNA USTREZNICA: ajin

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ajaks m osebno lastno ime Ajant: ſim bral de na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis cit. rod. ed. ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v' podobi Shenski, tu je pravizo, miloſt, modruſt, pohleunoſt, poterpeshlivoſt, &c. (III, 423) Ajánt, lat. Aiax, -acis, gr. Αἴας, gr. junak pred Trojo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola

1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud

1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo

1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost

2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan

2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud

3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec

4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga

4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan

4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman

FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih

TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola

1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema

1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd

2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist

3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe

FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ajfrar -ja samostalnik moškega spola

1. ekspresivno kdor je zelo prizadeven, navdušen za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnež

2. kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež

FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ajsverus m osebno lastno ime Ahasver: Ie vidil Aisverus im. ed. to lepo Eſther, ter v'mej vſimy shenami ſvojga krajleuſtva ſa ſvoio Navesto jo iſvoli (II, 98 s.) Ahasvér, kralj v Suzi (SP Est 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Akab -a m osebno lastno ime → Ahab

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Akcius m osebno lastno ime Akcij: taiſtom vervaio, katerem Accius im. ed. Poeta nikuli nej hotel verovati Ákcij, lat. Accius (170–85 pr. Kr.), rimski pisec tragedij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Akosta m osebno lastno ime Acosta: kakor Acoſta im. ed. pravi (II, 241) Uriel Acosta (1587–1647), židovski filozof, ki se je dal krstiti, pa se je zopet vrnil v židovstvo, vendar so ga zaradi reformističnih hotenj prekleli.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Akteon m osebno lastno ime Aktajon: Phiſheio Poeti de Actæon im. ed. firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Kadar Actæon im. ed. je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti (I/2, 17) Aktájon, gr. Ἀκταίων, Aristajev sin, ki je opazoval Artemido (gr. Artemidi ustreza lat. Diana), ko se je kopala. Boginja ga je zato spremenila v jelena, ki so ga raztrgali njegovi lastni psi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Akvapendens zemljepisno lastno ime Acquapendente: Pride S. Rochus v' tu meſtu Aquapendens im. ed. imenovanu Acquapendente, mesto v srednji Italiji, kjer je sv. Rok v bolnišnici stregel kužnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Akvila. krajšava (?) osebno lastno ime Akvilan (?): Taku bere Aquila. im. ed. (IV, 217) Ker je zapis na koncu povedi, ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da ni krajšava, da je mišljen teolog in škof Péter Akvílski (umrl 1361); → Akvilanus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Akvilanus m osebno lastno ime Akvilan: v' tej vishi hudizhi ſo bily na ſvejt pleſſ pernesli, kakor Aquilanus im. ed. poterdi (V, 167) Bl. Bernardin iz Fosse (1420–1503); ker je Fossa v akvilski škofiji, se pogosto omenja kot Aquilanus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Akvilinus -na m osebno lastno ime Akvilinij: Aquilinus im. ed. Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga k' ſebi perpelat (III, 272) ǀ Dokler Aquilinus im. ed. je vidil de skuſi obeno martro nej mogal lozhit S. Floriana od lubesni Boshje (III, 273) ǀ je v' rokah Aquilina rod. ed. puſtil (III, 274) Akvilínij, državni namestnik v Noriku, ki je okrog 304 na ukaz cesarja Dioklecijana iskal in mučil kristjane, med njimi tudi sv. Florijana, ki je bil tedaj vojaški uradnik pri posadki v Lavriaku, danes nem. Lorch, vzhodno od Linza.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Akvinas cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: S. Thomash Aquinas im. ed. taku resklada (V, 454) → Akvinates, → Akvino, → Tomaž 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Akvinates cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: Se nezhudem de S: Thomash Aquinates im. ed. njega pusledno uro je lete S. beſsede piſsal ǀ S. Thomash Aquinotes im. ed. pak pravi → Akvinas, → Akvino, → Tomaž 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Akvino zemljepisno lastno ime de Akvino cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: Inu s. Thomas de Aquino samerka (I/1, 102) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny s' Thomasam De Aquino (III, 200) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas de Aquino (III, 428) Aquino, mestece v južni Italiji med Rimom in Neapljem, po katerem se je imenovala plemiška družina sv. Tomaža Akvinskega; → Tomaž 2., → Akvinas, → Akvinates.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Akvisgrana ž zemljepisno lastno ime Aachen: Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana im. ed. per Ceſſarju Ottonu III. (V, 90) Lat. ime nem. mesta Aachen je Aquae Grani, srlat. Aquisgranum.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Akvitanija -e ž zemljepisno lastno ime Akvitanija: v' tej desheli Aquitania im. ed. (IV, 349) ǀ Aquitanio tož. ed., Dalmatio, Rethio, Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil (V, 109) Akvitánija, frc. Aquitaine, pokrajina v jugozahodni Franciji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alanus m osebno lastno ime Alanus: Beatus Alanus im. ed. pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil ǀ kakor nas sagvisha B. Alanus im. ed. Alanus ab Insulis, frc. Alain de l'Isle (pribl. 1128–1203), menih, ki so ga zaradi njegove mnogostranske učenosti imenovali doctor universalis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Albanar -ja m prebivalsko lastno ime prebivalec Albanopolisa (?): Albanary im. mn. pak letu kar ner ble je ta mertvi lubil, taiſtu ſò shnym pokopali (V, 615) ǀ S' Albanery or. mn. imamo tu ner lubishi taiſtom dati, namrezh offer te Svete Mashe (V, 616) Ker se ime omenja v družbi antičnih ljudstev, so domnevno mišljeni prebivalci mesta Albanopolis v Armeniji, manj verjetno mesta Alba Longa pri Rimu, kasneje imenovanega Ager Albanus. Skoraj gotovo niso mišljeni balkanski Albanci.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Albanija -e ž zemljepisno lastno ime Albanija: Baiazet njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio; Albanio tož. ed., inu Moreo (IV, 162) Albánija, dežela na jugozahodu Balkanskega polotoka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alba Reale -e -e ž zemljepisno lastno ime Székesfehérvár: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali mest. ed., v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini (IV, 171) Alba Reale je it. ime mesta Székesfehérvár med Budimpešto in Blatnim jezerom, v katerem je bila do 1301 rezidenca madž. kraljev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alberik -a m osebno lastno ime Alberik: Enkrat ſe je bila prikasala Alberiku daj. ed. Appatu (III, 455) ǀ B. Alberico daj. ed. Ordna S. Bernarda je bila pernesla eno belo kuto (IV, 315) Sv. Alberík (pribl. 1050–1109), opat v Cîteauxu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Albertus -ta m osebno lastno ime Albert, Albreht: Albertus im. ed. Magnus tudi pravi de sa volo tiga je shal v'Nebu ǀ Albertus im. ed. Belgarski Firsht, ſe vſmili zhes tiga Gospuda ǀ Albertus im. ed. Vvoleſtain Kateri nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit ǀ odgovorj Albertus im. ed. Campenſis ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus im. ed. ta I ǀ Vladislaus Alberta rod. ed. Ogerskiga krajla ſyn 1. Sv. Álbert Véliki, srlat. Albertus Magnus (pribl. 1200–80), dominikanec, sholastičen filozof, učitelj Tomaža Akvinskega 2. Verjetno je mišljen Álbert, vladar katoliške Nizozemske (1599–1621). 3. → Voleštajn 4. → Kampensis 5. Álbreht I. (1255–1308), nem. cesar 6. Álbert II., ogrski kralj (1438–39)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Albinus m osebno lastno ime Albin: Albinus im. ed. per eni vezhery je bil ſnedil 100 rib, 100 tiz, 10 dyn, 20 liberz grosdja, 300 aushtrih, 500 fih (IV, 292) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus im. ed. Alcuinus, katiri je djal (V, 180) 1. Neki požeruh z imenom Albínus 2. → Alkuinus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alboinus m osebno lastno ime Alboin: Rosimonda longobardarska Krajliza, Kadar nje Krajl Albojnus im. ed. je bil vmerl (I/2, 109) Alboin (vladal 561–572), ustanovitelj langobardske države v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Albucius m osebno lastno ime Albucij: Sa ſrezhnega ſe je shtimal Albutius im. ed. de 25. lejt pres vſe samire je shivel s' ſvojo Terentio (III, 208) Verjetno je mišljen Tít Albúcij, lat. Titus Albucius (2.–1. stol. pr. Kr.), rimski pretor.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alciatus m osebno lastno ime Alcijat: kakor od Shtorkil pishe Alciatus im. ed. (I/1, 175) ǀ sa tiga volo ſo vſy dolshni petelina zhaſtiti, kakor je sapiſſanu puſtil ta Vuzheni Alciotus im. ed. (IV, 343) Andrêj Alciját, it. Andrea Alciati (1492–1550), pisec pravnih, zgodovinskih in literarnih knjig

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alcid -a m osebno lastno ime Alkeid, tj. Herakles: Od tot Poëti, de bi dali ſposnati to nepremagano muzh tiga ſerzhniga Alcida rod. ed., ſo njega malali s' Leuvio kosho, de bi dali ſaſtopit, de on je poſtaulen v' shtivejne teh Bogou (III, 102) Gr. bajeslovni junak Hêrakles, gr. Ἡρακλῆς, simbol moči in možatosti, se je po starem očetu Alkaju imenoval tudi Alkeíd, gr. Ἀλκείδης, lat. Alcides; → Herkules 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alcida [alcīda] samostalnik moškega spola

Alkidas

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alcion m osebno lastno ime Alkion: Krajl Antigonus, kadar je bil saſtopil, de njega Syn Alcion im. ed. je umerl (IV, 412) → Antigonus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

alef – samostalnik moškega spola

za oznako zaporedja kitic v psalmu ime hebrejskega soglasnika; SODOBNA USTREZNICA: alef

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alegambes m osebno lastno ime Alegambe: kakor je bil ſturil uni bogaboyezhi Duhouni od kateriga piſſe Alegambes im. ed. (V, 527) Fílip Alegámbe (1592–1652), jezuit, zgodovinopisec, avtor dela Bibliotheca scriptorum Societatis Jesu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aleksandra ž osebno lastno ime Aleksandra: pride v'Tempel Ceſſariza Alexandra im. ed., ter poklekne pred S. Juria (III, 234) Aleksándra, po legendi cesarica za časa sv. Jurija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aleksandrija -e ž zemljepisno lastno ime Aleksandrija: nje Ozha Krajl je bil umerl v' tem meſti Alexandria im. ed. ǀ dua brata is Alexandriæ rod. ed. ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio tož. ed. ǀ pride ſam Maximinus Ceſſar v' Alexandrio tož. ed. ǀ ob zhaſſu S. Marca hishe v' Alexandry mest. ed. ſo kakor kloshtri bily Ni gotovo, da je v vseh zgledih mišljeno egipčansko mesto Aleksandrija. Samo po Aleksandru Velikem se je v antiki imenovalo osem mest, po papežu Aleksandru III. pa se v severni Italiji imenuje Alessandria.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

aleksandrijski -a -o (aleksandriski) pridevnik

ki se nanaša na Aleksandrijo; SODOBNA USTREZNICA: aleksandrijski

FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aleksandrinus -na m osebno lastno ime 1. Aleksandrinec: KaKor pravi Clemens Alexandrinus im. ed. ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem Clemenam Alexandrinam or. ed. 2. Aleksandrijski: Philo Alexandrinus im. ed. ǀ S. Cirillus Alexandrinus im. ed. je hotel rezhi ǀ Sveti Cyrillus Alexandrinus im. ed. je djal 1. Klêmen Aleksandrínec (160–216), krščanski filozof, ustanovitelj aleksandrijske teološke šole 2. Fílon Aleksandríjski (30 pr. Kr.–50 po Kr.), mislec, ki je skušal s pomočjo alegorij in mistike spojiti židovsko teologijo in gr. filozofijo. 3. Sv. Ciríl Aleksandríjski (umrl 444), cerkveni učitelj, patriarh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aleksandro ab Aleksandro cit. pril. osebno lastno ime Alessandri: Alexander ab Alexandro tudi pishe, de v' tej desheli Gelonia imenovani (III, 460) ǀ Alexander ab Alexandro pishe, de Liſimacus je imel eniga pſſa (IV, 422) → Aleksander 6.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aleksius -a m osebno lastno ime Aleksij, Aleš: Alexius im. ed. ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda Euffemania ǀ Moje ime je Alexius im. ed., moj ozha je Euphemianus, moja Matti Aglaes ǀ kakor je S. Paulinus sahualil eniga Rimskiga Gospuda Alexiuſa tož. ed. is imenam 1. → Ales(ij) 2. Neki rimski gospod

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alemeon -a m osebno lastno ime Alemeon (?): kakor uni is imenam Alemeon im. ed., Syn tiga Purgaria Megakla v' tem meſti Delphi ǀ Od tiga Alemeona rod. ed. ſim bral, de on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa (V, 486) Morda je mišljen Alémeon, gr. tragiški junak. Vendar ni izključena napaka, namreč da je mišljen Alkmeon II., Megaklov oče; → Megakl(es).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alensis m osebno lastno ime iz Halesa: Alexander Alenſis im. ed. govorj (II, 234) Aleksánder iz Halesa, srlat. Alexander Alensis (umrl 1245), sholastični filozof in teolog, frančiškan; → Ales.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

aleph [ime hebr. soglasnika] sam. m hebr. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alerikus m osebno lastno ime Alarih: Alericus im. ed. Goterski Krajl s' eno veliko voisko je bil tu meſtu Rim oblegil (V, 574) Álarih I., zahodnogotski kralj (395–410)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ales. krajšava osebno lastno ime iz Halesa: Alexander de Ales (III, 431) → Alensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ales(ij) -sa m osebno lastno ime Aleš: S. Aleſſ im. ed. je bil v' Rimi rojen ǀ kakor naſh S. Aleſsi im. ed. ǀ pred ſmertio S. Aleſſa rod. ed. ǀ Oh velika, inu neperglihana pokorszhina S. Alſſa rod. ed. ǀ S. Aleſſu daj. ed. pak je sapovedal ǀ inu ga petlerju Aleſſu daj. ed. neſla ǀ glaſs is Nebeſs, kateri k' Aleſſi daj. ed. pravi ǀ vſy bote S. Aleſſa tož. ed. zhaſtili ǀ s' S. Aleſſam or. ed. Sv. Alêš, lat. Alexius, sin rimskega senatorja Evfemijana, je 17 let živel med berači v Edesi in umrl nepoznan v hiši svojega očeta med 402 in 417; → Aleksius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

alfa -e samostalnik ženskega spola

ime prve črke grške abecede; SODOBNA USTREZNICA: alfa

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

FRAZEOLOGIJA: alfa ino O

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alfonz(us) -za m osebno lastno ime Alfonz: Shpanski krajl Alphonſus im. ed. je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Alphonſus im. ed. Neapolitanski krajl ǀ Aragonski krajl Alphonſus im. ed. ǀ krajl Alphonſus im. ed. Caſtus imenovan ǀ Piſhe Alphonſus im. ed. Andrada ǀ Leto resnizo nam ſamore ſprizhat Firsht Alphonſus im. ed. ǀ Pater Alphons im. ed. v' duhu je posnal, de leta Gospud nebo hotel tu dobru imè tei dekelzi poverniti ǀ ſim bral od Alphonsa rod. ed. Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu Alfonsu daj. ed. de Caſtro Ordna S. Franciſca 1. Verjetno Álfonz X. Módri (1221–84), kralj Kastilje 2. Álfonz, neki napolitanski kralj 3. Ime Álfonz je nosilo več aragonskih kraljev 4. Álfonz Kástus, neki španski kralj 5. Álfonz iz Kástra (1195–1558), frančiškan, učenjak 6. → Andrada

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Algerus m osebno lastno ime Alger: kakor pravi Algierus im. ed. (II, 371) ǀ Kakor pravi S. Algerus im. ed. (III, 81) ǀ Sveti Algerus im. ed. sklene (V, 543) Algêr iz Liègea (umrl 1132), avtor knjige Liber de misericordia et justitia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik

1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska

2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali

2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna

2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah

3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta

3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu

4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali

4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska

4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga

4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)

4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom

5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak

6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

6.2 za izražanje nepričakovanega

6.3 za izvzemanje, omejevanje

6.4 za stopnjevanje

7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alkantara ž zemljepisno lastno ime Alcantarade Alkantara cit. pril. osebno lastno ime iz Alcantare: Nam bo poterdil Petrus de Alcantara (II, 121) Alcántara, mesto v španski provinci Cáceres, ki ga je 1217 pred Mavri ubranil 1156 ustanovljeni vojaško-verski viteški red, od tedaj poimenovan red iz Alcantare.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alkaran -a m stvarno lastno ime Koran: kakor de bi bili perſegli v' Mahometau Alcaran tož. ed. ǀ Satorai nezh nenuza de edn pravi jest verujem v's. Evangeli, inu vener shivi po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu mest. ed. ſapiſano je pustil ǀ katero ta hudobni sapelavi Mahomet ym je dal, inu v' ſvojm Alcharanu mest. ed. sapiſano puſtil → Alkoran

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alkibiades m osebno lastno ime Alkibiad: Alcibiades im. ed. eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti (I/2, 67) Alkibíad, gr. Ἀλκιβιάδης (451–404 pr. Kr.), atenski državnik in vojvoda, Sokratov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alkimus m osebno lastno ime Alkim: Alcimus im. ed., kateri ie folsh prizhe pelal zhes Iuda Machoberia, ie bil urshoh, de krajl Demetrius je bil Iudousko deshelo konzhal (II, 401) ǀ S. Alcimus im. ed. pravi (II, 583) 1. Álkim, veliki duhovnik, ki je naščuval kralja Demetrija, da je opustošil Judejo (SP 1 Mkb 7,5). 2. V dostopni literaturi ni zaslediti nobenega svetnika s tem ali podobnim imenom, morda je mišljen → Alkuinus, ki pa ni svetnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alkoran -a m stvarno lastno ime Koran: Mahomet pak od kershenikou v' ſvojm Alcoranu mest. ed. je sapiſſanu puſtil (IV, 19) ← arab. al ḳur'ān ‛koran’; → Alkaran

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alkuinus m osebno lastno ime Alkuin: Alcuinus im. ed. odgovorj (II, 50) ǀ Alcuinus im. ed. pravi, de ſonze je zhaſt tiga ſvejta (III, 332) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus Alcuinus im. ed., katiri je djal (V, 180) Albín Alkuín (735–804), teolog, svetovalec in učitelj Karla Velikega; → Alkimus 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Almagoras m osebno lastno ime Almagora (?): Almagoras im. ed., de ſi lih je bil vuzhen, vener is Egypta je bil prishal v' Athenes, de bi kaj noviga ſe navuzhil (V, 517)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Almarija -e ž zemljepisno lastno ime Almeria: ner poprej je bil oblegil tu meſtu Almario tož. ed. (III, 20) Almería, mesto ob sredozemski obali v južni Španiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

almožen -žna samostalnik moškega spola

1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina

2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine

FREKVENCA: 48 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

almožna ž, F2, eleemosyna, Almoṡhna, Buga imè dajanîe; mendicare, petlati, almoṡhno proſſiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

almožni -a -o pridevnik

1. ki se nanaša na tiste, ki dajejo miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski

2. ki je povezan s tistimi, ki so oskrbovani z miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

TERMINOLOGIJA: almožna hiša

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alo m osebno lastno ime Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kouazhij S. Alò tož. ed. (II, 194) Zapis izgleda kot krajšava za Alojzij, vendar dostopna literatura nobenega svetnike s tem ali kakim podobnim imenom ne omenja kot zavetnika kovačev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alojzija ž osebno lastno ime Alojzija: Thomash Morus, kadar njega Goſpa Aloysia im. ed. mu je bila piſſala, de nijh grad, inu vſe kar je bilu v'gradi je pogorelu (II, 179) Alójzija, agl. Alice, roj. Middleton, druga žena sv. Tomaža Moora

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alojzius m osebno lastno ime Alojzij: Pater Aloyſius im. ed. Novarinus leta urshoh da (III, 293) ǀ pravi Aloyſius im. ed. Veronenſis (III, 298) 1. Neki Alójzij iz Nováre 2. Morda je mišljen → Lipomanus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alverez m osebno lastno ime Alvarez: Sdai ſpumnim na letu kar pishe Franciſcus Alverez im. ed. (V, 258) Verjetno je mišljen Francisco Alvarez (15. stol.), škof v Siguenzi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Alvernija ž zemljepisno lastno ime Alverna: yh je bil prejel na hribu Alvernia im. ed. (III, 511) de Alvernia cit. pril. alvernski: Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa de Alvernia Alvêrna, gora, na katero se je 1. avgusta 1224 umaknil sv. Frančišek Asiški, kjer je po razsvetljenju dobil Kristusove rane.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ama2 [āma] samostalnik ženskega spola

švicarska reka Emme

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amadeus m osebno lastno ime Amadej: Amadeus im. ed. ordna S. Franciſca (II, 123) ǀ pravi ta Bogaboyezhi Amadeus im. ed. (III, 335) 1. João Mendes de Silva (1420–82), znan pod vzdevkom Amadêj, srlat. Amadeus, frančiškan 2. Amadêj, avtor pridig o sv. Mariji, ki so jih zmotno pripisovali Joãu Mendesu de Silvi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amalek -a m osebno lastno ime Amalek: Jeſt ſim samerkal, inu sraital vſe karkuli je Amalech im. ed. hudiga ſturil mojmu isvolenimu folku (V, 232) ǀ Bug je konzhal krajla Amalecha tož. ed., inu vus njegou rod (II, 111) ǀ ti pak ſi ſe shonal, inu shiviga puſtil Krajla Amaleka tož. ed. (V, 479) Amálek, Elifazov sin in poglavar v edomski deželi (SP 1 Mz 36,12)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amalekitar -ja m prebivalsko lastno ime Amalekov podanik: Amalechitery im. mn. ſo pregainali Iſraeliterie ǀ je bil pobil veliku taushent Amalechiterjou rod. mn. ǀ mojo voisko ſim bil potegnil zhes Amalechiterie tož. mn. ǀ S' tem oroshiam je bil premagal Moijſes Amaliciterie tož. mn. → Amalek

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amalteja -e ž osebno lastno ime Amalteja: Tudi vem de Poeti pravio de Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei daj. ed. eno poſodo Cornucopia imenuano (I/1, 77) Amaltêja, gr. Ἀμάλϑεια, nimfa, ki je na Kreti s kozjim mlekom hranila novorojenega Zevsa. Po drugem mitu je Amaltêja ime koze, ki je hranila Zevsa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aman -a m osebno lastno ime Haman: Ta hudobni Aman im. ed. vſijh vishah je hotu pogubiti, inu Konzhati te Iudje ǀ Aman im. ed. ta vishishi Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ je reis de Amon im. ed. Syrus je bil ſilnu bogat ǀ na tu faush toshbo tiga hudobniga Amana rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona rod. ed. ǀ Aſſuerus je bil povabil Amana tož. ed. v'goſtie ǀ ter sapovej obejſit tiga ſaurashniga Amana tož. ed. Hamán, lat. V Aman, Hamedátov sin, ljubljenec perzijskega kralja Kserksa, ki je sklenil pokončati Jude, vendar je bil sam skupaj s svojimi sinovi obešen 508 pr. Kr. (SP Est 3,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amand -a m osebno lastno ime Amand: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … korarij s. Amanda tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Amánd, belgijski apostol, škof v Maastrichtu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amarila [amarȋla] samostalnik ženskega spola

Amarilida

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amasija m osebno lastno ime Amacja: Prerok Amos je enkrat shal pridigvat resnizo temu pregreshnmu krajlu Jeroboamu ga ſrezha General Amaſia im. ed., ter ga pregovoria, de bi neimel takorshne ſuperne rezhy pridigvat Krajlu (V, 24 s.) Amacjá, lat. V Amasias, hebr. Amacjáhu, duhovnik v Betelu (SP 2 Kr 12,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amas(us) -sa m osebno lastno ime Amasis: Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſus im. ed. Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes, ali vender nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus im. ed., Taletes, inu Solon ǀ Amaſs im. ed. Faratarsku je bil preboden ǀ tudi Gioaba je bil resdrashil zhes Amaſa tož. ed. Verjetno je mišljen faraon Ámasis, začetnik 18. dinastije (okrog 1550 pr. Kr.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amata ž osebno lastno ime Amata: Nuna Amata im. ed., katera je bila vodenizhna (III, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amat(us) -ta m osebno lastno ime Amat: kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga, od S. Amata rod. ed. Senonenskiga S. Thomasha Cantuarienskiga, letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant (IV, 315) Dostopna literatura navaja dva svetnika s tem imenom: sv. Amáta iz Remiremonta (565–625), → Amasus, in sv. Amáta iz Sittna (umrl pribl. 690). Srlat. Senonensis je sicer pridevnik iz frc. krajevnega imena Sens.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ambrosius m osebno lastno ime Ambrozij, Ambrož: S: Ambrosius im. ed. sastopi od Christuſa ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Ambroſius. im. ed. Anſelmus → Ambrož

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ambrož -a m osebno lastno ime Ambrož: kakor pravi S. Ambrosh im. ed. ǀ pravi S. Ambros im. ed. ǀ S. Ambrash im. ed., de je zhaſt S. Troyze ǀ S. Amrosh im. ed. pak pravi ǀ Nikar skuſi zhebelle kakor S. Ambrosha tož. ed. ǀ vprashajte Svetiga Ambroſa tož. ed. ǀ inu tu vam ſprizhem s' S. Ambrosham or. ed. Sv. Ambróž, lat. Ambrosius (340–397), cerkveni učitelj, nadškof v Milanu, zavetnik voskarjev in čebelarjev; → Ambrosius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amerika [amȇrika

] samostalnik ženskega spola

celina Amerika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amerika -e ž zemljepisno lastno ime Amerika: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amerikanar [amerikȃnar] samostalnik moškega spola

Američan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amnon -a m osebno lastno ime Amnon: Amnon im. ed. ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ta salubleni Mladenizh … je bil sbolel … kakor en drugi Amnon im. ed. ſa volo lubesni ǀ s'beſſedami Davidave Hzhere Thamar, katera je djala Amanu daj. ed., kadar poſili je hotel nezhiſtoſt shnio doperneſti ǀ Abſolon povabi Amona tož. ed., de bi shal vun s'mejſta ſe reſluftat Amnón, Davidov sin (SP 2 Sam 3,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amon -a m osebno lastno ime → Amnon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amonitar -ja m prebivalsko lastno ime Amonec: Ammonitery im. mn. ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili (I/2, 209) ǀ kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje tož. mn. (IV, 167) ǀ preſtrashi nyh Saurashnike Ammoniterje tož. mn. (IV, 178) Amónci, gr. Ἀμμανὶτες, prebivalci kraljestva Amon vzhodno od Jordana z glavnim mestom Rabat, danes Aman, sovražniki Izraelcev (SP 2 Sam 23,37)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amore(us) -eja m prebivalsko lastno ime Amorejec: Vekshi britkuſt pozhutio, kakor Amorei im. mn., videozh de Arca, ali skrinia boshja je v' nyh deshelo prishla (V, 521) Amorêjci, lat. V Amoraei, nomadski predizraelski semit. prebivalci Palestine (SP 1 Mz 14,13)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amos -a in nepreg. m osebno lastno ime Amos: Amos im. ed. Prerok je djal ǀ Kmet je bil Amos im. ed. Prerok ǀ sagvisha nas skuſi Amoſa tož. ed. Preroka ǀ je shugal s' kuſi Amos tož. ed. Preroka ǀ Nad leto neuſmilenoſtio ſe nemorem sdershati, de bi neklagoval s' Amoſam or. ed. Prerokam Ámos, prerok (SP Am 1,1, Tob 2,6)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ampak (ampak, anpak) veznik

1. v protivnem priredju za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

1.2 za izražanje nepričakovanega

1.3 za omejevanje, izvzemanje

1.4 za stopnjevanje

2. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak

3. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

3.1 za vezanje dveh stavkov, ki se dopolnjujeta

4. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: približno 3000 pojavitev v 39 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amsan -a m osebno lastno ime Amasa: Ioab je bil abnera, inu amſana tož. ed. vbyl (II, 356) Amasá, Jeterjev sin, ki ga ja Absalom namesto Joaba postavil za poveljnika vojske in ki ga je po Absalomovi smrti ubil Joab (SP 2 Sam 17,25).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Amulius m osebno lastno ime Amulij: Hualio peld Bogine Minerue, kateriga Amulius im. ed. je bil ſmalal (III, 572) V antičnem bajeslovju je znan le Amúlij, lat. Amulius, rimski bajeslovni kralj, za katerega pa dostopni viri ne navajajo, da bi naslikal podobo Minerve.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ana -e ž osebno lastno ime 1. Ana: Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana: Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anaharzis m osebno lastno ime Anaharzis: Poshlushaio kaj pravi Anacharſis im. ed. (IV, 52) Anahárzis, gr. Ἀνάχαρσις, skitski plemič (6. stol. pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anakreon(tes) m osebno lastno ime Anakreont: Anacreon im. ed. pak en groſt vſame v' roko, inu kakor to pervo jagodo poshre, mertu okuli pade (IV, 399) ǀ gdu bi bil rekal, de Anacreantes im. ed. ſe bo ſadavil, kir je grosdje sobal (V, 518) Anakreónt, gr. Ἀνακρέων (560–478 pr. Kr.), lirski pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anaksagoras m osebno lastno ime Anaksagora: Anaxagoras im. ed. Philoſophus je djal (III, 332) ǀ Anaxagoras im. ed., kadar je bil saſtopil (IV, 412) Anakságora, gr. Ἀναξαγόρας (500–428), atenski filozof, matematik in astronom, učitelj Perikleja, Evripida in morda Sokrata; → Anasagoras

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anaksers -a m osebno lastno ime Anaksarh: ſim bral od Philoſopha Anaxersa rod. ed., katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) Anaksárh iz Abdêre, gr. Ἀνάξαρχος (pribl. 380–320 pr. Kr.), filozof Demokritove smeri, ki ga je Nikokreont Ciprski dal mučiti in ubiti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anaksialus -la m osebno lastno ime Anaksilaj (?): Pishe Phavorinus, de krajl Anaxialus im. ed. ſe je bil ſiſtaral, inu obeniga Synu nej imel ǀ Anaxialus im. ed. odgovorj ǀ ſo bily shli Anaxiala tož. ed. sa ſvit uprashat (III, 508) Morda je mišljen Anaksiláj, gr. Ἀνάξιλας (umrl 476/5 pr. Kr.), tiran v Regionu (danes Reggio v južni Italiji), ki pa je zapustil dva majhna otroka. Zapisi so morda prenarejeni po Pozejdonovem epitetu ἀναξιάλος.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ananija(s) -sa m osebno lastno ime 1. Hananja: Sakaj tudi Anania im. ed. Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Anania im. ed., Azaria, inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ de nej shkodoval Ananiasu daj. ed., Azariasu, inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania tož. ed., Azaria, inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij 2. Hananija: Anania im. ed., inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali ǀ spumnite de Annania im. ed. inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ta neſrezhni Ananias im. ed., inu njegova shena ſaphira ǀ Glihi vishi S. Peter je djal timu leshnivimu Ananiaſu daj. ed. ǀ je djal od S. Paula k' Annaniaſu daj. ed. 1. Hananjá, lat. V Ananias, eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6, 3,19); → Sidrah. 2. Hananíja, lat. V Ananias, mož, ki je z vednostjo žene Safire prodal posestvo, del izkupička dal apostolom, del pa zamolčal. Ko ga je sv. Peter povprašal po resnici, je umrl (SP Apd 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anas -a m osebno lastno ime Hana: Sydj ta offertni Annas im. ed. s' to Judousko Gosbodo ǀ Od Annasa rod. ed. ga pelleio h' Kaiffeshu ǀ s'verta Getſemani k'Annasu daj. ed., kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu, inu ſupet Pilatuſsu ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu daj. ed. Judouskimu Mashniku, de bi njemu raitingo dal od tvojga Nebeskiga vukà Hána, gr. Ἅννας, lat. V Annas, veliki duhovnik (6–15), Setijev sin, ki je tudi po preteku svoje službe ohranil naslov in velik vpliv (SP Lk 3,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anasagoras -ra m osebno lastno ime Anaksagora: Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga pametniga zhloveka Anaſſagoras im. ed. imenovaniga ǀ Pishe Laertius de letemu Anaſſagaru daj. ed. je bil en njegou ſoſſed eno praudo obudil (V, 572) ← it. Anassagora; → Anaksagoras

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anastazi(us) -sa/-ija m osebno lastno ime Anastazij: S. Anaſtasius im. ed. pravi de zhlovik is ſuoio lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ kakor pravi S. Anaſthasius im. ed. Niceta ǀ Ceſſar Anaſthaſius im. ed. je imel v' ſvojm Duori Riſſe ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius im. ed. Ariamno ǀ pishe Carolus Sigonius od Ceſſaria Anaſthaſia rod. ed. ǀ Glihi vishi je bil nasaj piſſal S. Anaſtaſiuſu daj. ed. Antiochenskimu Shkofu ǀ ſe imajo maszhovati zhes tiga hudobniga Ceſarja Anastasia tož. ed. 1. Sv. Anastázij, antiohijski patriarh (561–599) 2. Anastázij Silenciárij, lat. Anastasius Silentiarius, vzhodnorimski cesar (491–518) nizkega rodu 3. → Nicemus, → Niceta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anatolius m osebno lastno ime Anatolij: en iesni togotni zhlovek Amatolius im. ed. imenovan (V, 405) V zapisu je domnevno napačno natisnjen m namesto n, saj ustreznega imena z m dostopni viri ne navajajo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

andlati -am (andlati, handlati) nedovršni glagol

1. kdo; (zoper kaj) z dejanji, dejavnostjo dosegati uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: delati

2. kdo; s kom, s prisl. določilom načina kazati odnos do koga, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

3. kot slovarski zgled kupovati in prodajati dobrine za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovati, kupčevati

FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Andoinus m osebno lastno ime Antonij (?): Zhe S. Andoinus im. ed. Shpanigarjom je bil desh sphroſſil (IV, 438) Morda je mišljen eden od več svetnikov z imenom Antónij, srlat. Antonius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Andrada m osebno lastno ime Andrada: Piſhe Alphonſus Andrada im. ed., de v' Shpanski deſheli je bil en shlahtni Gospud v' tem lejti 1640 (III, 503) ǀ Pishe Pater Andreas Andrada im. ed. Jeſuieter (V, 218) 1. Alónso Andráda (1590–1672), biograf in asketski pisec 2. Morda je mišljen Andréas Nunéz de Andráda, avguštinec, samotar, avtor knjige Vergel de la escritura divina (Cordoba 1600)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Andreas m osebno lastno ime Andrej: Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus, Andreas im. ed., Gvido (III, 452) → Andrej

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Andrej [andrẹ̑j] samostalnik moškega spola

krstno ime Andrej

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Andrej -a m osebno lastno ime Andrej: Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei im. ed., S. Filip ǀ Ribizh je bil S. Andri im. ed. ǀ S: Andri im. ed. rajsha v'Schitio ǀ po exempelnu S. Andrea rod. ed. Svete miſly v' ſerze ukoreninit puſtil ǀ NA DAN SVETIGA ANDREA rod. ed. APOSTOLA ǀ Nuzoj Vgarska Krajliza Gertrudis Krajla Andrea rod. ed. Shena bo rodila eno Hzher ǀ obernimoſe k' S. Andreu daj. ed., kateru dua cella dny je perbit na krishu viſſil ǀ je bil poklizal dva brata, Petra, inu Andrea tož. ed., katera sta bila Ribizha ǀ Videm S. Andrea tož. ed., s' Krisham v' Rokah ǀ Nikar skuſi Jagnizhe, kakor S. Andrea tož. ed. Corſina 1. Sv. Andrêj, gr. Ἀνδρέας, apostol, brat sv. Petra, umrl na križu (SP Mt 4,18) 2. sv. Andrêj Corsini (1302–73), karmeličan in škof 3. Andrêj II., ogrski kralj (1205–35), oče sv. Elizabete; → Andreas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Andreja ž osebno lastno ime Andreja: Nuna Andrea im. ed., katera je bila kroff udobila (III, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Andronikus -ka m osebno lastno ime Andronik: Menem de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva, katerimu Andronicus im. ed. je bil en tern sderl s'noge, zhes veliku lejt ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize k'ſmerti ſo obſojeni bily, inu dokler tudi Andronicus im. ed. to ſmert ſi je bil sashlushil, inu raunu ta levu ga je imel restargat, ali kakor levu Andronika tož. ed. sagleda ga posna, inu mu nezh nu ne ſturj (I/1, 176) Sv. Andrónik, mučen pod Dioklecijanom pribl. 304

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anek [ānǝk] samostalnik moškega spola

bog dekel, deklet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anfion m osebno lastno ime Amfion: zagala je bila Niobes, kadar je shlishala de nje Mosh Anfion im. ed. je bil na vojski okuli perneſen (III, 565) Amfíon, gr. Ἀμφίων, Zevsov sin, ustanovitelj Teb, Niobin mož, umrl, ko je hotel porušiti Apolonov tempelj.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola

1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel

1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh

1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja

2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze

2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja

3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj

4. človek brez greha

FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih

TERMINOLOGIJA: angel zaveze/testamenta, veliki/višji angel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Angela ž osebno lastno ime Angela: Ta Bogaboyezha Diviza Angela im. ed. de Folignio (IV, 480) Bl. Angéla de Foligno (1248–1309)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

angelski1 -a prid. angelski: kakor vuzhi ta Angelski im. ed. m Dohtar s. Thomas ǀ aku vashe djajne je angelſku im. ed. s, tuje, aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ Shiher tedaj ta lepi Preimik is Angelske rod. ed. ž hishe bodo obdarshali ǀ ſe ti potſtopish to nedolshnoſt Angelsko tož. ed. ž, S. Claro udarit ǀ skuſi ſvojo Angelſko tož. ed. ž zhiſtoſt ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku tož. ed. s imè Seraphina gori vſela ǀ kronana s'to Angelsko or. ed. ž nedolshnoſtio → angel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

angelski2 -a -o pridevnik

ki se nanaša na Anglijo, Angleže; SODOBNA USTREZNICA: angleški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Angelus m osebno lastno ime Angelo: Pishe Angelus im. ed. Politianus, de v' tem Meſti Epheſo ty ſlepy Ajdje ſo bily en lep velik Tempel tej Bogini Multimammia imenovani ſturili (III, 142) → Policianus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anglija ž zemljepisno lastno ime Anglija: My vshe vejmo de vſe kezarije, nevere, inu malikovajne ſo na ſemlo ludje perneſli ſa volo nezhiſtoſti Anglia im. ed., Scotia, Suetia, Dania, hollandia, inu skoraj poloviza Nemshke deshele, inu Vogarskiga krajlevestua (II, 369) ǀ Affrica, Hiſpania, Egypt, inu Anglia im. ed. (III, 195) Ánglija, britanska grofija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anglus m osebno lastno ime Anglež: Kir ſamerka Thomash Anglus im. ed. (IV, 316) → Tomaž 7.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anhizes m osebno lastno ime Anhiz: AEneas kadar je vidil, de tu meſtu Troja je zhes, inu zhes gorelu, ſpomni de niegou lubi ſtari Ozha Anchiſes im. ed. ſe v' tem gorezhem meſti najde (V, 636) Anhíz, gr. Ἀγχίσης, Enejev oče

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anianus m osebno lastno ime Anijan: En Karshenik s' imenam Anianus im. ed. (IV, 23) Neki kristjan s tem imenom, o katerem piše Petrus de Natalibus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anibal -a m osebno lastno ime Hanibal: ble vſmilen je bil Anibal im. ed. Cartaginerski ǀ So Kakor Annibal im. ed., Kateri je vezhkrat vidil, de taisti ſloni ſo pobili njega lastne sholnerje ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala Anibala rod. ed. Hánibal, lat. Hannibal (246–183 pr. Kr.), kartažanski vojskovodja, osvojil vzhodno Španijo, premagal Rimljane pri Ticinu in ob Trebiji, prišel 211 pr. Kr. pred Rim in bil 202 pr. Kr. pri Zami premagan.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ankuri(us) m osebno lastno ime Ankurij: Plutarcus kar ner vezh more huali krajla Ancuria tož. ed. (III, 269)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Antev [antẹ̑v] samostalnik moškega spola

antično osebno ime Antej

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Antigonus m osebno lastno ime Antigon: Krajl Antigonus im. ed., kadar je bil saſtopil, de njega Syn Alcion je umerl (IV, 412) Ni jasno, kateri makedonski kralj je mišljen, saj niti Antígon I. (306–301 pr. Kr.) niti Antígon II. (276–239 pr. Kr.) ni imel sina z imenom Alkion.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

antikrist -a (antikrišt, antikrist) samostalnik moškega spola

1. kdor zanika Kristusovo božanstvo in/ali deluje proti njegovemu nauku; SODOBNA USTREZNICA: antikrist

1.1 kdor služi satanu; SODOBNA USTREZNICA: antikrist

FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Antim(i)us -a m osebno lastno ime Antim: jeſt ſim Anthimus im. ed. ǀ Pishe surius: De Maximianus Trinog je bil poſlal ſvoje sholnerje vlouit, inu sveſat S. Anthimiuſa tož. ed. (II, 403) Sv. Antím, gr. Ἄνϑιμος (mučen 302/303), škof v Nikomediji, danes İzmit v Turčiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Antiohija -e ž zemljepisno lastno ime Antiohija: je bil Captan v' tem Meſti Antiochia im. ed. ǀ Purgerij v'tem meiſti antiochia im. ed. imenovanem ǀ Pishe Matthæus Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ rod. ed. v'tu meſtu Thracunta Antiohíja, gr. Ἀντιοχέια, sirsko mesto, danes Antakya v Turčiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Antiohus -h(us)a m osebno lastno ime Antioh: Ie taisti boganerodni Antiochus im. ed., kateri hozhe perſilit tiga pravizhniga Eliazara ǀ Zhe truplu she shiviga Krajla Antiocha rod. ed. ie taku ſmerdelu ǀ koku imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa … Krajla Anticha rod. ed. ǀ bi ſe moglu meni sgoditi, kakor timu greshnimu Antiohu daj. ed. ǀ kozhia ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa tož. ed. pobila ǀ Ty oherni Antiochi im. mn. bi Zerkounu blagu nekradili Antíoh Epifán, gr. Ἀντίοχος Ἐπιφάνης, makedonski kralj Sirije (174–164 pr. Kr.) je preganjal Jude, ki so se osvobodili pod vodstvom Juda Makabejca (SP 1 Mkb 1,10).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Antistenes -na m osebno lastno ime Antisten: Antiſthenes im. ed. Philoſophus pak je djal ǀ Antistenes im. ed. Philoſophus je ſuojo modrust taku dragu predajal ǀ kar ſim bral od Antiſtena rod. ed. Philoſopha Antísten, gr. Ἀντισϑένης (444–366 pr. Kr.), filozof, Sokratov učenec, eden ustanoviteljev kinične šole

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Antitodus m osebno lastno ime Antitod (?): Hualio tudi mozhnu peld eniga Trobentaria, kateriga Antitodus im. ed. salu lepù je bil ſmalal (III, 573)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Antolin -a m osebno lastno ime Antolin: Jeſt bi mogal Nem. Nem. povedat od Ferdinanda Antolina rod. ed. Generala (III, 88) Na robu je referenca Pad. Chriſt polj.2.c.3 par. 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anton [antọ̑n] samostalnik moškega spola

krstno ime Anton

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anton -a m osebno lastno ime Anton: S. Anton im. ed. Pushaunik s'molitvo je te hude pregajnal ǀ Anton im. ed. de Padova ſapovej ribam, de imaio vkup priti boshjo beſſedo poshlushat ǀ S. Anton im. ed. Appat pak pravi ǀ en Mosh is imenam Anton im. ed., tiga je glava taku mozhnu bolela, de je imel obnorit ǀ Ceſſar Marcanton +im. ed. je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou ǀ ſe je bilu sgodilu ob zhaſsu S. Antona rod. ed. de Padua ǀ k' S. Antonu daj. ed. de Padova ſe je bil ſpovedal ǀ Paulus K'Antonu daj. ed. je djal ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, nikar levij, kakor Mark Antona tož. ed. ǀ poshle S. Antona tož. ed. motit, inu v' greh perpravit ǀ Pompeuſa, inu Marcantona +tož. ed. shnyh vojsko je bil pregnal ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery Krajla Marcantona +tož. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem Antonam or. ed. 1. Sv. Antón Véliki (250–356), egip. puščavnik 2. Sv. Antón Pádovski (1195–1231), cerkveni učitelj 3. Sv. Antónij Péčerski, (983–1073), začetnikov ruskega meništva 4. → Antonius 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Antoninus -na m osebno lastno ime Antonin: enkrat S. Antoninus im. ed. Florentinski skoff ie memu ene hishe shal ǀ kadar Antoninus im. ed., inu Brutus Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Antoninu daj. ed. Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi Commoda, de bi leta Ceſsar ratal 1. Sv. Antonín Pierozzi (1389–1459), škof v Firencah in teološki pisec 2. Márk Avrélij Antonín, lat. Marcus Aurelius Antoninus, rimski cesar (161–180) in pisec 3. → Anton 4. V drugem zapisu je Antoninus tiskarska napaka namesto Antonius, → Antonius 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Antonius -a m osebno lastno ime Antonij: krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Antverpija ž zemljepisno lastno ime Antwerpen: je shivela v' tem mesti Antverpia im. ed. (I/2, 212) ǀ v' tem meſti Antverpia im. ed. je bil en bogat Gospud (V, 165) Niz. Antwerpen, frc. Antvers, mesto v Belgiji, flamsko kulturno središče

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anzelmus -ma m osebno lastno ime Anzelm: S. Anſelmus im. ed. pravi ǀ beſsede S. Anſelma rod. ed. ǀ s' Svetem Anſelmam or. ed. Sv. Anzélm, srlat. Anselmus (1033–1109), škof v Canterburyju, cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anže [anžȅ] samostalnik moškega spola

Anže, tj. klicna oblika krstnega imena Janez

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anže m osebno lastno ime Anže, Janez: kar Anſhik ſe navuzhj, letu Anſhe im. ed. ſna (III, 594) ǀ Sakaj kar Anshik ſe navuzhj letu Anshe im. ed. ſna (III, 595) Danes se pregovor glasi: Kar se Janezek nauči, to Janez zna.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Anžek m osebno lastno ime Anžek, Janezek: kar Anſhik im. ed. ſe navuzhj, letu Anſhe ſna (III, 594) ǀ Sakaj kar Anshik im. ed. ſe navuzhj letu Anshe ſna (III, 595) → Anže

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

anžigel* -gla (anžigel*, anžidil) samostalnik moškega spola

kdor iz verskih nagibov živi v samoti, ločen od drugih ljudi; SODOBNA USTREZNICA: puščavnik

FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Apeles -a m osebno lastno ime Apel: zhudna tudi je bila taista tabla, na katero Apelles im. ed. Firsht teh Malariu je bil en Fironk smalal ǀ kadar Apelles im. ed. je bil taiſto premiſlil ǀ Xeuxes je bil poſnal Apellesa tož. ed. s' eniga ſamiga shtriha Apél, gr. Ἀπελλῆς (356–308 pr. Kr.), najslavnejši gr. slikar, prijatelj Aleksandra Velikega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Apicius -a m osebno lastno ime Apicij: taku pishe Titus Livius, ter pravi, de Apicius im. ed. kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou, inu shularz imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus (IV, 290) ǀ ta kateri hozhe Vitelliuſa, inu Apiciuſa tož. ed. (V, 341) Márk Gávij Apícij, lat. Marcus Gavius Apicius, rimski gastronom za časa cesarja Tiberija, o katerem piše Tacit, Anali 4, 4.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Apis m osebno lastno ime Apis: krajl Apis im. ed. pak bi rekal, nezh nej potrebnishiga zhloveku, kakor arznia (I/1, 51) ǀ Krajl Apis im. ed. pak je to saſtopnoſt bil vdubil, de je ſnal s' maſilam, inu s' shaubo bolesni oſdravit (IV, 194) ǀ eniga rogatiga vola Apis im. ed. imenovaniga sa ſvojga Boga ſo molili (III, 241) 1. Ápis, neki kralj 2. Ápis, egip. bog v podobi črnega bika z belo liso na čelu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

apocalypsis – samostalnik ženskega spola

opis videnj o koncu sveta; SODOBNA USTREZNICA: apokalipsa

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

apokalipsa -e samostalnik ženskega spola

opis videnj o koncu sveta; SODOBNA USTREZNICA: apokalipsa

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Apolinaris m osebno lastno ime Apolinar: dushe nej ſo ſvèsde, kokar Appolinaris im. ed. pravi (II, 64) Verjetno je mišljen Sulpícij Apolinárij, lat. Sulpicius Apollinaris (2. stol.), rimski pisec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Apòlion -a m Apolion: imé pa má Apollion KŠ 1771, 783

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

apologija -e samostalnik ženskega spola

pisni ali ustni zagovor, obramba kakega stališča, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: apologija

FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Apolon(ij)a -e ž osebno lastno ime Apolonija: S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft … S. Appolonia im. ed. zheſs bolesan teh ſob ǀ Dobre zaitinge perneſſem tebi, O Apollonia im. ed. ǀ Ene shive ſo rajshi hotele sgorit … kakor Apolonia im. ed. ǀ kakor je bila sturila S. Appolona im. ed. ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni daj. ed. imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Rihtar sapovej en velik ogin pershgat inu S. Apollonio tož. ed. kjekaj pellati Sv. Apolónija, aleksandrijska svetnica, mučena 249; → Polonija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Apolonius -ija m osebno lastno ime Apolonij: Apollonius im. ed., sakaj je hotel s'shazam cerkounem obogatit, je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ odgovorj Apollonius im. ed. ǀ piſhe Philoſtratus, od Appolonia rod. ed. Philoſopha ǀ Od krajla Achaba: Od Apollonia rod. ed., inu Antiocha krajla 1. Ni znano, kdo je mišljen. 2. Apolónij iz Tijane, gr. Ἀπολλώνιος (1. stol.), filozof, obnovitelj Pitagorovega nauka 3. Apolónij, vojskovodja kralja Antioha (SP 1 Mkb 3,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Apostata -a m osebno lastno ime Apostat: ſte bily oblubili, ali nej ſte dershali, temuzh, kakor endrugi Iulianus Apostata im. ed., ſte ſe ſramuvali kershanski shivèti, ter ſte ſe hualili, inu shtimali, kadar ſte moje sapuvidj prelomili ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata tož. ed. vubiti, prezej eno ſtrelo doli. vershe, kar Iulianus mertou doli pade ǀ Gdu je bil prebodil tiga hudobniga Iuliana Apoſtata tož. ed. Júlij Flávij Klávdij Juliján Apóstat, lat. Iulius Flavius Claudius Iuliānus Apostata, rimski cesar (361–363)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

apostol -a (apostol, apostel, apostal, apostos, apustol) samostalnik moškega spola

1. versko vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo, širijo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol

1.1 kdor je od Boga poslan oznanjat, širit Kristusov nauk, krščansko vero

1.2 kdor je od Boga poslan z določenim sporočilom, nalogo

2. v prvih desetletjih širjenja krščanstva kdor oznanja, širi krščansko vero, ustanavlja, vodi versko skupnost, opravlja verske obrede

3. kdor je od koga poslan z določenim sporočilom, nalogo; SODOBNA USTREZNICA: odposlanec, sel

FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

apostolicus – posamostaljeno

kar je povezano z apostoli

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Apostolinaris m osebno lastno ime Apolinarij (?): taku bere sidonius Apoſtolinaris im. ed. (I/2, 120) Če zapis vsebuje tiskarsko napako, je mišljen Sv. Sidónij Apolinárij (430/433–479/486).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

apostolski -a -o (apostolski, apostelski, apostoski) pridevnik

1. ki se nanaša na apostole; SODOBNA USTREZNICA: apostolski

2. ki je v zvezi s papežem kot naslednikom apostola Petra; SODOBNA USTREZNICA: apostolski

FREKVENCA: 51 pojavitev v 13 delih

TERMINOLOGIJA: apostolska cerkev, apostolska vera, apostolski list

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

apoteka -e (apoteka, apateka, apotoka) samostalnik ženskega spola

kjer se dobijo zdravila, dišave, kadila

FREKVENCA: 6 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Apronian(us) -na m osebno lastno ime Apronijan: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Berizhij s. Aproniana tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Aproniján, mučenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Apuleus m osebno lastno ime Apulej: Satoraj Apuleius im. ed. je djal enimu kateri s' ptujm blagam je bil dobre vole (III, 461 s.) Lúcij Apulêj, lat. Lucius Apuleius (pribl. 125–170), rimski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Apulija ž zemljepisno lastno ime Apulija: v' tej desheli Appulia im. ed. v' tem Meſti Bari (III, 598) Apúlija, lat. Apulia, pokrajina v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arabija -e ž zemljepisno lastno ime Arabija: S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio, v' Arabio tož. ed., v' Ponto, inu Judæmeio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby mest. ed., v' Affriki ǀ kamen, kateri v'Arabij mest. ed. ſe najde ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi, v'Araby mest. ed., v'Scity Ime označuje z Arabci poseljeno ozemlje Bližnjega vzhoda, manj verjetno tudi nadsaharske Afrike.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arabijar -ja m prebivalsko lastno ime Arabec: ty modri Arabiery im. mn. ſo leta priguvor imeli (V, 125) ǀ Semkaj ſe meni rajma, Kar pishe Pierius od Arabjerjou rod. mn. (I/2, 69) → Arabija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arabikus m osebno lastno ime Arabec (?): Arabicus im. ed. pak bere (IV, 213)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arad [

] samostalnik moškega spola

gorstvo Kavkaz

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arahites m prebivalsko lastno ime Arkejec: Kadar Chuſai Arachites im. ed. je bil Abſolona posdravil Salue rex, ſalue rex (II, 527) Arkêjci, lat. V Arachitae, starozavezno ljudstvo (SP Joz 16,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arak [ārak

] samostalnik moškega spola

mesto Edesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aram [āram] samostalnik moškega spola

svetopisemsko osebno ime Aram

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aram m osebno lastno ime Aram, Ram: de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Aram im. ed. (II, 49) Áram, Semov sin, rodovni oče Aramejcev, severozahodnih Semitov, in eden Jezusovih prednikov (SP 1 Mz 10,22), v Novi zavezi Ram (SP Mt 1,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aramatija nepreg. ž zemljepisno lastno ime Arimateja: je bil ſapiſſal v' leto Bratauszkino Joſepha od Aramathia rod. ed. (IV, 335) Arimatêja, gr. Ἀριμαϑαία, lat. V Arimathaea, mesto v Palestini (SP Mt 27,57)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arapin [

] samostalnik moškega spola

Arabec

PRIMERJAJ: Harap

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ararab m zemljepisno lastno ime Ararat: Na hribu Ararab im. ed. 100 000. na enkrat ſo bily martrani (I/1, 96) Mišljena je gora Ararat v Armenskem višavju v Turčiji, turš. Büyük-Aǧre daǧi, na kateri naj bi bilo po Rimskem martirologiju 22. junija 303 mučeno 10.000 kristjanov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arator m osebno lastno ime Arator: Ojlika je bila vſelej ſpomin te lubeſni inu myru, kakor Arator im. ed. je ſapiſſanu puſtil (II, 162) Arátor (6. stol.), rojen v Liguriji, krščanski pesnik, jurist in zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aratus m osebno lastno ime Arat: Plato pravi: de zhlovek je ena boshja shival … Aratus im. ed., de je blishna shlahta boshja (II, 351) Arát iz Sól, gr. Ἄραϑος, lat. Aratus (pribl. 315–245 pr. Kr.), gr. didaktični pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arbanar [arbānar] samostalnik moškega spola

Albanec

PRIMERJAJ: Arbanaš, Arbanija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arbanaš [arbanáš

] samostalnik moškega spola

Albanec

PRIMERJAJ: Arbanar, Arbanija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arbanija [arbánija] samostalnik ženskega spola

Albanija

PRIMERJAJ: Arbanar, Arbanaš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arbee zemljepisno lastno ime Kirjat Arba: nej ſte nikuli vekshiga urshoha imeli ſe jokati … s' Abraham, katiri je bil shal v' tu meſtu Arbee im. ed. ſe jokat nad ſvojo mertvo sheno Saro (IV, 442) Kirját Árba, lat. V Cariatharbee, mesto, kjer je umrla Abrahamova žena Sara (SP 1 Mz 23,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arbiter m osebno lastno ime Arbiter: kar je sapiſſanu puſtil Petronius Arbiter im. ed. (III, 194) Gáj Petrónij Árbiter, lat. Caius Petronius Arbiter (umrl 67), rimski pisec, Neronov prijatelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola

1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo

2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo

FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

ardelski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Erdeljsko, Sedmograško; SODOBNA USTREZNICA: erdeljski, sedmograški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Areco m zemljepisno lastno ime Arezzo: v' lashki deſheli v' tem meſti Arezzo im. ed. ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui (II, 405) Arezzo, mesto v jugovzhodni Toskani

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arelatensis m osebno lastno ime iz Arlesa: Piſſe Ceſarius Arelatenſis im. ed. od eniga, kateri vſeskusi je odnashal poverniti (II, 388) ǀ Kir samerka S. Cæſarius Arelatenſis im. ed. (V, 418) → Cezarius, → arelatenski

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Areopagita m osebno lastno ime Areopagit: V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj, inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita im. ed. ǀ S. Dionyſius Aroepagita im. ed. pravi od Seraphinou, de ſo polni lubesni Boshje Sv. Dionízij Areopagít, Grk, ki ga je za krščanstvo pridobil apostol sv. Pavel. Spisi, podlaga srednjeveške mistike, ki so jih pripisovali Areopagitu, so dejansko delo nekega neznanega novoplatonika iz palestinske Sirije, nastali okrog 500.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aresius m osebno lastno ime Arezij (?): Kakor piſhe Paulus Areſius im. ed., de v' tem lejti 225. ob zhaſſu Ceſſarja Gaila, inu Voluſiana, kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aretinus m osebno lastno ime iz Arezza: Ioannes Aretinus im. ed. piſſe De ena Matti je imela ſvojga ſijnu bolniga (II, 341) → Joanez 4.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arfaksat m osebno lastno ime Arfaksad: tamkaj ſta bila dua hudobna Zupernika, enimu je bilu imẽ Zaroe, timu drugimu Arphaxat im. ed. (III, 527)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Argenta m osebno lastno ime Argenta: pishe Argenta im. ed., de v'polski desheli je bila ena velika lakota (II, 330)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Argeus m zemljepisno lastno ime Argej: Kadar je letu S. Blash shlishal s' kusi Boshje noter dajaine je bil pobegnil na ta hrib Argeus im. ed. (III, 147) Argêj, gr. Ἀργαιον ὄρος, danes turš. Erdjias daǧ, gora v Kapadokiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Argiva ž zemljepisno lastno ime Argos: Argiva im. ed. ſe huali, de je bila porodila Telleſilo, katera je bila premagala tiga mogozhniga krajla Cleomona (III, 398) Árgos, gr. Ἄργος, mesto na Peloponezu; zapis Argiva temelji na lat. Argīva, tvorjenem iz stanovniškega imena Argīvī ← gr. Ἀργεὶοι ‛Argejci’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Argonavtika -e ž stvarno lastno ime Argonavtika: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Flaccus ſvojo Argonautico tož. ed. (IV, 310) Mišljeno je nedokončano delo v osmih knjigah z naslovom Argonávtika, ki ga je napisal rimski pisec Valerij Flak med 70 in 95.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arhelaus -a m osebno lastno ime Arhelaj: Archelaus im. ed. Macedenoski Krajl je dial, de Krajl nima nikuli ſe jokat ǀ kakor Euripides, kateri je bil povablen k' vezkery od krajla Archelauſa rod. ed. ǀ vezhkrat je vidil Archilauſa tož. ed. Arheláj, gr. Ἀρχέλαος, makedonski kralj (414–399 pr. Kr.), pri katerem je živel Evripid.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arhimedes m osebno lastno ime Arhimed: Archimedes im. ed. je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti (I/1, 117) Arhiméd, gr. Ἀρχιμήδης (287–212 pr. Kr.), gr. matematik, fizik in astronom iz Sirakuz

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ariabarcanus m osebno lastno ime Ariobarcan: Ariabarzanus im. ed. Krajl je bil povabil v' goſtje Aſſidamena Mileſiusa (IV, 292) → Ariabarcenis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ariabarcenis nepreg. m osebno lastno ime Ariobarcan: Veliko gvishnu lubesan je bil iskasal krajl Ariabarcenis im. ed. pruti ſvojmu Synu (IV, 447) ǀ zhe Syn Krajla Ariabarcenis rod. ed. ſe je jokal (IV, 447) Ariobarcán, satrap Artakserksa II. in od 368 pr. Kr. pontski kralj (umrl 336 pr. Kr.); → Ariabarcanus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ariadna -e ž osebno lastno ime Ariadna: Ariadna im. ed. pak nej hotela tiga Shenina ǀ Ariadna im. ed. nej hotela Boga Bacuſa ǀ lepo Dekelzo Ariadno tož. ed. ſo hoteli Bacuſu sa Neveſto dati Ariádna, gr. Ἀριάδνη, hči kralja Minosa na Kreti, ki je Tezeju pomagala ubiti Minotavra in priti iz labirinta. Postala je Dionizova, tj. Bakhova žena in bila povišana med zvezde.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ariamna -e ž osebno lastno ime Ariadna: ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius Ariamno tož. ed. (III, 207) Ariádna, hči in prestolonaslednica vzhodnorimskega cesarja Leona I. (457–74)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arias m osebno lastno ime Arij: kakor arias im. ed. Montanus piſse (II, 584) Bl. Árij Montán, srlat. Arius Montanus (1527–98), špan. razlagalec Svetega pisma in orientalist

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Ariofarnes -a m osebno lastno ime Ariofarnes: ſa Rihterja te praude ſo bily sbrali eniga Vuzheniga Philoſopha is imenam Ariofarnes im. ed. (II, 306) ǀ v'oblaſt tiga Vuzheniga Philoſopha Ariofarneſa rod. ed. (II, 437) Verjetno ni mišljen tračanski kralj Ariofárnes.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aristides -da m osebno lastno ime Aristid: Kadar Ariſtides im. ed. letu shlishi ǀ Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides im. ed. ǀ poshlushajte kaj Plutarcus pishe od Ariſtida rod. ed. Philoſopha ǀ nej poſnal Ariſtida tož. ed. (III, 179) ǀ de bi s' deshele bandishali Ariſtida tož. ed. Philoſopha 1. Aristíd, gr. Ἀριστείδης, (pribl. 530–467 pr. Kr.), atenski državnik, poveljnik pri Maratonu 2. Aristíd iz Téb, gr. Ἀριστείδης (5.–4. stol. pr. Kr.), slavni slikar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aristipus m osebno lastno ime Aristip: Ariſtippus im. ed. pak pravi (II, 508) ǀ kar je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus im. ed. Krajlu Dioniſiuſu (III, 6) ǀ Ariſtippus im. ed. Philoſophus je shlishal hualit eno Sheno, de je ſilnu lepa Aristíp iz Ciréne, gr. Ἀρίστιππος (435–355 pr. Kr.), filozof, Sokratov učenec, utemeljitelj nauka o hedonizmu, uravnavanem po notranji svobodi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aristoteles -la m osebno lastno ime Aristotel: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles im. ed. Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Aristoteles im. ed. pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu Aristotela rod. ed., Kateri pravi Aristótel, gr. Ἀριστοτέλης (384–322 pr. Kr.), slavni filozof, Platonov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arius m osebno lastno ime Arij: Arrius im. ed. je bil pozhil, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule (IV, 19) ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco … Arrius im. ed. skuſi Conſtanzo Ceſſarizo (V, 66) ǀ ta hudobni Arius im. ed., kir je vuzhil, de Verbum non erat ab æterno (III, 27) Árij, gr. Ἀρεὶος (pribl. 250–336), prezbiter v Aleksandriji, predstavnik antiohijske teološke smeri, heretik, ki je zanikal enotnost Svete Trojice s trditvijo, da Jezus Kristus ni Bog; → arijanar, → arianus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arkiadus -a m osebno lastno ime Arkadij: Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu daj. ed. (IV, 36) Flávij Arkádij, lat. Flavius Arcadius, vzhodnorimski cesar (383–408). Zapis ima morda tiskarsko napako namesto Archadiuſu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Armahanus m osebno lastno ime Armahan: Inu Trithemius, kakor tudi Armachanus im. ed. pisheo, de tudi MARIA Diviza je bila v' letej Bratauszhini (IV, 311) Jákob Usêrij Armahán, srlat. Jacobus Usserius Armachanus, avtor knjige Historia Dogmatica de Scripturis et sacris vernaculis (London 1689)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Armandus m osebno lastno ime Armand: Armandus im. ed. saſtopi te dushe v' vizah (V, 633) Verjetno je mišljen Armánd, frc. Jean-Armand le Bouthillier de Rancé (1626–1700), opat in reformator samostana Notre Dame de la Trappe v Normandiji.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Armenar [arménar] samostalnik moškega spola

Armenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Armenar -ja m prebivalsko lastno ime Armenec: Tacitus piſse, de nekadai je bila ta navada per Armenariah del. mn. m, de kadar dua Firshta ſta Saveso, inu myr ſturila, ſta roke ſi okaruavila, inu s' ſvojo laſtno kryvio ſta Saveso poterdila (V, 276) → Armenija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Armenija -e ž zemljepisno lastno ime Armenija: ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie rod. ed. ǀ S: Ierni grè v'Armenio tož. ed., kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali ǀ Ta Krajl je regeral v'Armenij mest. ed. Arménija, dežela med Malo Azijo, Kavkazom in Perzijo, v 9.–10. stol. samostojno kraljestvo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arnoldus -da m osebno lastno ime Arnold: kaj pravi Arnoldus im. ed. Carnotenſis ǀ taku vuzhj Maſhnike Arnoldus im. ed. Appat ǀ Arnaldus im. ed. ſe zhudi, de taiſte shivali, katire je vidil Pharaon, ſe vſe eno pasho imele per kraju te vode ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Organiſti s. Arnalda tož. ed. 1. → Karnotensis 2. Morda je mišljen Árnold iz Lübecka (umrl 1212), opat, ki je nadaljeval Helmoldovo kroniko Slovanov do 1209. 3. Sv. Árnold (umrl okrog 800), škof, zavetnik glasbenikov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arocus -a m osebno lastno ime Arok (?): G. Bug je bil dal enu veliku sposnajne te bolne oſdravit Euſculapiuſu, Arocusu daj. ed., Galenu, Hippocrateſu, inu veliku drugem (IV, 195) Ni znano, kdo je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aron [āron] samostalnik moškega spola

svetopisemsko osebno ime Aron

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Aron -a m osebno lastno ime Aron: Aron im. ed. je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè ǀ Dokler Aaron im. ed. ie bil ſtarishi, inu vzheneshi kako Moiſes ǀ ena ſuha vejza v'roki Arona rod. ed. Mashnika je zvetla ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni folk k'Aronu daj. ed. ǀ Ali ſakai ie Moyſeſa Aaronu daj. ed. naprei poſtavil ǀ je bil G. Bug Araonu daj. ed. dal, de kadar s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil ǀ Mojſeſſa, inu Arona tož. ed., tedaj my ſpoſtuimo ǀ Satorai G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona tož. ed. ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu … s'Aronam or. ed. Kadilu Áron, lat. V Aaron, Mojzesov starejši brat (SP 2 Mz 4,14, 1 Mkb 4,14)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Arseni(us) m osebno lastno ime Arsenij: Sveti Arſenius im. ed. je G. Boga proſſil, de bi ga od folsh Prerokou reshil ǀ Arſeni cit. zv. ed. beyshi od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai, aku n' hozhesh sapelan biti (V, 422) Sv. Arsénij Véliki (pribl. 354–pribl. 450)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Artabones m osebno lastno ime Artaban: Krajl Artabones im. ed. namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil (I/1, 3) Ni jasno, kateri od petih partskih kraljev s tem imenom je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Artakserkses -ksa m osebno lastno ime Artakserks: krajl Artaxerxes im. ed. je bil velik po celli ſamurski desheli, inu v' Indy ǀ Artaxerxes im. ed. krajl takorshnem je ſapovedal jesik prebosti ǀ kar je bil ſpoſnal krajl Artaxerſeſ im. ed. ǀ Artaxarſes im. ed. je ſpoſnal de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ tuliKain shlushabniku, KaKor Krajl Ataxerxes im. ed. ǀ Kakor ſe bere od Krajla Artaxerxa rod. ed. Artaksêrks I., gr. Ἀρταξέρξης Mακρόχειρ, hebr. Artahšásta, stperz. Artašatra, perz. kralj (465–424), Kserksov sin (SP Est 4,7, Est 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Artemon -a m osebno lastno ime Artemon: She huſhi ſtrah je bil krajla Artemona rod./tož. ed., kateri je bil taku mozhnu straſhan de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha (I/1, 26) V dostopni literaturi ni najti nobenega kralja z imenom Artémon, gr. Ἀρτέμων.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

artikul -a (artikul, artikol) samostalnik moškega spola

1. vsak od vsebinsko zaključenih delov določenega nauka, v besedilu navadno označen s številko; SODOBNA USTREZNICA: člen

2. osnovni, osrednji predmet obravnavanja; SODOBNA USTREZNICA: téma

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 21 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

as2 [ās] samostalnik moškega spola

ime črke a

PRIMERJAJ: a1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

as* [ime črke] sam. – ♦ P: 2 (KB 1566, KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Asa -a m osebno lastno ime Asa: Ali koku je mogal Aſa im. ed. premagat, inu preſtrashit, takorshno ſilnu veliko Samursko vojsko ǀ Aſa im. ed. je bil shrajfan s' veliko bolezhino na nogah, dokler eniga Svetiga Preroka je bil ſturil v' shelesu vkovat ǀ Prerok je Krajla Aſa tož. ed. ſvaril Asá, lat. V Asa, gr. Ἀσάφ, izraelski kralj (SP 1 Kr 15,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Asidamenus -na m osebno lastno ime Asidamen: Aſſidamenus im. ed. pak je djal ǀ Ariabarzanus Krajl je bil povabil v' goſtje Aſſidamena tož. ed. Mileſiusa (IV, 292)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Asizi zemljepisno lastno ime Assisi: Kadar pet taushent na enkrat yh je bilu v'tu Meſtu Aſsiſi im. ed. prishlu (I/2, 72) ǀ S. Clara je bila Hzhi eniga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda v' lashki deſheli v' tem meſti Aſſiſi im. ed. (III, 415) Assisi, mesto v it. pokrajini Peruggia, rojstni kraj sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Asmodeus -a m osebno lastno ime Asmodej: Aſmodæuſ im. ed. oblubi Luciferu, de hozhe Antona premagat (III, 97) ǀ Lucifer … poshle zhes njega tiga paklenskiga Generala Aſmodæuſa tož. ed. (III, 97) ǀ Nevejsh de ima hudizha Aſmodæuſa tož. ed. (IV, 297) Asmodêj, gr. Ἀσμόδαιος, zli demon (SP Tob 3,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Asterius -a m osebno lastno ime Asterij: Aſterius im. ed. pelle S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ ſe ſo puſtili karſtiti, ſlaſti Aſterius im. ed. ǀ Calfurius, da zhes Rihtarju Aſteriusu daj. ed. S. Valentina (III, 182) Astêrij, lat. Asterius, po nepotrjeni legendi sodnik, ki naj bi hotel sv. Valentina pripraviti k malikovanju, vendar se je sam spreobrnil v krščanstvo, potem ko je sv. Valentin povrnil vid njegovi slepi hčeri.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Astiages m osebno lastno ime Astiag: Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela, je bil sapovedal shiviga odrejti ta hudobni krajl Aſtyages im. ed. (III, 461) Astiág, gr. Ἀστυάγης (1. stol.), kralj v armenskem mestu Albanopolis, ki je dal sv. Jerneja živega odreti, nato pa obglaviti ali križati.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Asurus -a m osebno lastno ime Ašhur: Halaa Shena Aſſuruſa rod. ed. s' veliko martro … je bila porodila eniga Synu, ter mu je bila vſdela Jabes (IV, 382) Ašhúr, lat. V Ashur, Helin mož in Jabecov oče (SP 1 Krn 2,24)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Asverus -ra m osebno lastno ime Ahasver, Kserks: Glihj vishi Aſſverus im. ed. je bil poprej Mardoheuſa povikshal, kokor Amana puſtil obeſit ǀ slahtnu Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus im. ed. vſimu folku je bil naredil ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus im. ed. Amana ǀ Aſſuerus im. ed. je bil povabil Amana v'goſtie ǀ Aſsuerus im. ed. vſe Firshte, inu shlahtnike ſvojga Krajlevstva ſtu, inu oſemdeſset dny je shpishal ǀ Mardochæus je bil velik v' Dvori krajla Aſſuera rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera rod. ed. doſegil zhaſt, inu shlushbo ǀ Esther v'mej tulikain taushent je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera rod. ed. ǀ Eſther de ſi lih Bogo dopadezha, vener s'ſvojo lepoto je bila omezhila ſerze krajla Aſvera rod. ed. ǀ pohleuna Eſther ſe prikashe Aſsveru daj. ed. ǀ je bil resdrashil krajla Aſſvera tož. ed. zheſs ta Judouski folk ǀ per Krajlu Aſſveru mest. ed. ǀ kakor Eſther pred Aſſveram or. ed. Ksêrks, gr. Ξέρξης, hebr. Aḥašveróš, lat. V Asuerus (519–465 pr. Kr.), perzijski kralj (SP Est 4,6, Est 1,1, 10,1 Tob 14,15); → Kserkses

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Atalus m osebno lastno ime Atal: Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides, sa kateriga je bil dal Krajl Attalus im. ed. 100000. Kron (III, 572) Átal, lat. Attalus, gr. Ἄτταλος, kralj v Pergamu v Mali Aziji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Atanazius m osebno lastno ime Atanazij: Kakor ozhitnu pravi S. Athanaſius im. ed. ǀ samerka S. Atthanaſius im. ed. ǀ Kakor lepu govorij s. Athanasius im. ed. ǀ K' ſadnimu Ceſſar poshle po eniga Zupernika, s' imenam Athanaſius im. ed., ter sapovej de ima S. Juria s' ſtrupam umorit 1. Sv. Atanázij Véliki (295–373), patriarh v Aleksandriji, cerkveni učitelj 2. Neki čarovnik z imenom Atanazij, ki naj bi zastrupil sv. Jurija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Atenes -na m zemljepisno lastno ime Atene: S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes im. ed. prishal ǀ v'tem Meſti Attenes im. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes im. ed. nej bilu njemu gliha ǀ sakaj je bil is Athena rod. ed. v' Sicilio taku dalezh prishal Aténe, gr. Ἀϑῆναι, lat. Athēnae, glavno mesto Atike

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Atenijenzar -ja m prebivalsko lastno ime Atenec: h'kateri Atteniensary im. mn. ſo ga hotle perſilit (II, 37) → Atenes

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Atila -a m osebno lastno ime Atila: Attila im. ed. krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo (II, 186) ǀ odgovorj Attila: im. ed. … Jeſt ſim Ogerski Krajl, Boshja shtrajfinga (IV, 155) ǀ kadar je uprashal tiga neuſmileniga Krajla Attila tož. ed. (IV, 155) Átila, hunski kralj (433–453), imenovan Šiba božja; neustrezni prevod Ogerski Krajl se nanaša na srlat. citat Rex Hunnorum, napačno razumljen, kot da bi bilo napisano Rex Hungarorum.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Atilius -a m osebno lastno ime Atilij: Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Atlantes m osebno lastno ime Atlant: kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni, kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia, rame kakor Atlantes im. ed., roke kakor Herkules (I/1, 134) Atlánt, gr. Ἄτλας, bajeslovni velikan, ki na svojih plečih nosi cel svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Avendana m osebno lastno ime Avendana (?): Taku resklada ta Vuzheni Auandagna im. ed. (IV, 115) ǀ taku pishe Avendana im. ed. (IV, 293) ǀ Avendanna im. ed. pishe de Judouska Gospoda ſo denarje v' mej folk metali (IV, 295)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Avernus m osebno lastno ime Avern: Luetius Avernus im. ed. je tulikajn denarju kup ſpravil, de vus volni ſvejt ſe je na tem zhudil (II, 410) Neki antični bogataš.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Averoes m osebno lastno ime Averoj: od katere Aueroes im. ed. shular Mahometau je djal (IV, 18) Averój, srlat. Averrhoes, arab. Ibn Rušd (1126–98), arab. filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Avgust. krajšava osebno lastno ime Avguštin: taku piſhe S: August. im. ed. (I/1, 63) ǀ s'S. August. or. ed. rezimo (I/1, 72) ǀ Hozhem sklenit s's. August: or. ed. (I/1, 61) → Avgustin(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Avgusta ž zemljepisno lastno ime Augsburg: Kaj bi rekal Ceſſar Carolus. V. kateri 1530. v'tem Meſti Auguſta im. ed. ie bil ſapovedal. Blaſphemantes Sanctiſſimum Nomen Domini. Linguæ ad minimum perforatione, vel etiam abſciſſione, pro iniuriæ diuinæ grauitate caſtigandos eſſe, mandamus (II, 304) Augsburg, lat. Augusta Vindelicorum, švabsko, danes bav. mesto, v katerem je Karel V. 25. junija 1530 objavil izpoved protestantske vere, kot jo je njemu in državnemu zboru predložil Melanchthon.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Avgustin(us) -na m osebno lastno ime Avguštin: S. Auguſtinus im. ed. je bil vmerl v'tem kir Pſolme te pokure je molil ǀ Inu S. Augustinus im. ed. pravi ǀ S: Auguſstinus im. ed. bere ǀ sakaj S. Auguſtjnus im. ed. vam letu ſturiti sapovej ǀ od katere piſhe S. Auguſtin im. ed. ǀ vuzhenu je bil ſamerkal S. Auguſtin im. ed. ǀ Od Katere resnize veliku ſo piſsali: S. Hieronymus S. Ambrosh. S. Augoſtin im. ed. ǀ od te Bogaboyezhe Mattere S. Auguſtina rod. ed. ǀ jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina rod. ed. ǀ inu aku meni ne vervjete, verujte S: Augustinu daj. ed. ǀ poshlushajo s. Auguſtina tož. ed. Kaj pravi ǀ poshlushajte S. Augustina tož. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam or. ed. ǀ s's. Augustinam or. ed. pres vſiga konza ſe bom jokal ǀ ſledni resnizhnu more s'S. Augustinom or. ed. ſposnati ǀ ta kateri pamet imà bó s'Auguſtinam or. ed. rekal Sv. Avguštín, lat. Augustīnus (354–330), škof v Hiponu v Afriki, cerkveni učitelj; → Agostinus, → Agustinus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime Avgust: Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Avguštin [avguštȋn] samostalnik moškega spola

krstno Avguštin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Avicena -a m osebno lastno ime Avicena: Sturimo vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates, Auicenna im. ed., Euſculapius, inu vſy Arzati, inu Dohtary (V, 542) ǀ Avicenna tož. ed. Firshta teh Arzatou s' ſtrupam en drugi Arzat ga je bil vumuril (II, 355) Avicéna, srlat. Avicenna, arab. Ibn Sina (980–1037), arab. zdravnik in filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Avlus m osebno lastno ime Avel: enkrat Aulus im. ed. Gellius ſe je po mory pelal s'enem Philosopham (II, 419) ǀ Aulus im. ed. Gelius pishe, de cilu eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila (V, 443) Ável Gélij, lat. Aulus Gellius (roj. 120), rimski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Avrelianus -n(us)a m osebno lastno ime Avrelijan: Aurelianus im. ed. Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel ǀ Sabſtoin tedaj Aureliane cit. zv. ed. mislish ǀ Polè, Olybrius, kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed., v' tem lejti 278 ǀ V' tem lejti 170. ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed. ǀ ſam ga pele k' Aurelianu: daj. ed. Leta taku nagovory S. Vida ǀ ſe ſgodj tudi Aurelianuſu daj. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana tož. ed. ǀ V' vnim iſtim zhaſſu, kadar je krajloval na semli ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou, je bil poslal v' Sicilio Aureliana tož. ed., de bi vſe karshenike polovil, inu pomuril Lúcij Domícij Avreliján, lat. Lucius Domitius Aurelianus, rimski cesar (270–275) nizkega rodu, rojen pri Sremu v Panoniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Avrelius -a m osebno lastno ime Avrelij: Pishe Boronius, de tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus Aurelius im. ed., inu Lucus Verus ſta na semli regirala (IV, 185) ǀ En drugi na mejſti Dekle je pometal hisho Aureliuſa rod. ed. → Antoninus 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Avrilot osebno lastno ime Avrilot: Navuk te kokushi je dobru ohranila ta bogaboyezha Shena Maria Aurilot im. ed. (IV, 346)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

avstrijski -a -o (avšriški, avstriski) pridevnik

ki se nanaša na Avstrijo; SODOBNA USTREZNICA: avstrijski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

az* [ime črke] – ♦ P: 2 (BH 1584, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

az (as, az°) nesklonljivo, samostalnik –

ime črke A kot prve v azbuki ali abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Azarija -sa m osebno lastno ime Azarja: Anania, Azaria im. ed., inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ nej shkodoval Ananiasu, Azariasu daj. ed., inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania, Azaria tož. ed., inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij Azarjá, lat. V Azarias eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6); → Abdenago.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

aziatiski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Malo Azijo ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: maloazijski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Azija -e ž zemljepisno lastno ime Azija: Aſia im. ed., Affrica, America ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio ǀ en velik Philoſophus is Aſie rod. ed. ǀ is Aſſiæ rod. ed. v' lashko deshelo ſo bily kuharje perpelali ǀ kateri je bil pod ſvojo oblaſt Aſio tož. ed., inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ dokler nej ſo bily Rimlary Aſſio tož. ed. v' ſvojo oblaſt perpravili ← lat. Asia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Azor m osebno lastno ime Azor: vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Azor im. ed., Sadoh (II, 49) → Ahin

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Baal -a in nepreg. m osebno lastno ime Baal: So molili Boga, inu tudi Malika Baala tož. ed. (V, 512) ǀ sa urati tiga Tempelna ludje ſo molili tiga Malika Baal tož. ed. (V, 116) Báal, zahodnosemitski bog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

babelski -a -o (babelski, babeski) pridevnik

1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski

1.1 v Stari zavezi, v zvezi babelska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost

1.2 v Stari zavezi, v zvezi babelski turen zelo visok stopničasti stolp v Babilonu; SODOBNA USTREZNICA: babilonski stolp; danes podoba brezboštva in človeške ošabnosti v odnosu do Boga

FREKVENCA: 194 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Babilon -a m zemljepisno lastno ime Babilon: Sdaj aku shelite ſpoſnati gdu je is Jeruſalema, ali pak is Bobylona rod. ed. poshlushajte kaj s' en jeſik govori ǀ V' Babiloni mest. ed. tudi ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala ǀ en krajl v' Babyloni mest. ed. je bil ſturil poklizat vſe karshenike Bábilon, mesto ob Evfratu, prestolnica Babilonije. Zapisa mestniške oblike sta dvoumna in lahko spadata k → Babilonija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Babilonar -ja m prebivalsko lastno ime Babilonec: Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo … ni Babilonarij im. mn. modrust Danielavo (I/1, 74) ǀ Nezh bulshi nej ſo bilij Babilonerij im. mn. (I/1, 74) ǀ Dokler Babilonary im. mn. ſò mene sapuſtili (IV, 156) → Babilon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Babilonija -e ž zemljepisno lastno ime Babilon, Babilonija: una greshna Bobilonia im. ed., katera n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni ǀ is Babilonie rod. ed. tiga greha ǀ v' tu meſtu Babilonio tož. ed. ǀ de to naſho boganarodno Babilonio tož. ed. bo Konzhala Babilónija, sprva sumerska, od pribl. 2000 pr. Kr. semit. država v Mezopotamiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

babiloniski -a -o (babiloniski, babiloniški, bobiloniski) pridevnik

1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski

1.1 v Stari zavezi, v zvezi babiloniska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost

FREKVENCA: 49 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bahela -e ž osebno lastno ime Rahela (?): Satoraj Chriſtus Ieſus ſyn Boshy je s' Nebeſs doli prishal de bi ta dusha njegova naveſta ratala; ſa to lepo Bachelo tož. ed. 33 lejt je veliku preterpel (II, 64) Verjetno tiskarska napaka namesto Rachela (prim. II, 66: Bupertus namesto Rupertus), ki je tu lahko prispodoba Rahele, Labanove hčere, za katero je Jakob služil dvakrat po sedem let (SP 1 Mz 29,15–30); → Rah(a)el.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bajazet m osebno lastno ime Bajazid: Baiazet im. ed. njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio; Albanio, inu Moreo (IV, 162) Bajazid II. (1481–1512), sin turš. sultana Mohameda II.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bajer -ja (vejer, bajer) samostalnik moškega spola

večja kotanja z vodo; SODOBNA USTREZNICA: ribnik

FREKVENCA: 12 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bajerlink m osebno lastno ime Beyerlink: Bayerlink im. ed. pak piſſe zhuda od ſpomina Krajla Mithridates imenovaniga (V, 327) Beyerlink, avtor dela Magnum Theatrum vita humana, Mons Pietatis (Lyon 1656)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bakhus -a m osebno lastno ime Bakh: de bi Bachus im. ed. vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ pild tiga Boga Saturna, Iupitra, Bachuſa rod. ed., Vulcana ǀ Prepovedal je Bachuſu daj. ed. offer tiga pijanſtua, inu poshreshnoſti ǀ Dekelzo Ariadno ſo hoteli Bacuſu daj. ed. sa Neveſto dati ǀ Oshtery sò molili Bacuſa tož. ed. ǀ ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa tož. ed. Bákh, lat. Bacchus, Βάκχος, po izvoru traški bog bujne rasti, trte in vina

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bakhusov -a prid. Bakhov: Ali de bi Bachuſau im. ed. m Syn nebil hujshi faratar ǀ Bachuſavimu daj. ed. m Synu, je imè Puſt (V, 162) → Bakhus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Balaam -a m osebno lastno ime Bileam: Ti Balaam im. ed. ſi en velik norz, shivish kakor en hudizh ǀ edn pravi, de Balam im. ed. je bil ſlep ǀ od tiga folsh Preroka Balama rod. ed. ǀ Angeli nej ſo puſtili Balaamu daj. ed., de bi prekolnil ta isvoleni Boshj folk ǀ rekozh k'Balaamu daj. ed. ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh Preroku Balamu daj. ed. ǀ je bil preſtrashil Balaama tož. ed. folsh Preroka ǀ je govorila s'Balamam or. ed. Bileám, lat. V Balaam, mož, kateremu je moabski kralj Balak ukazal, naj prekolne Izraelce, po božjem naročilu pa jih je moral blagosloviti (SP 4 Mz 22,5). Bileám se na drugih mestih SP pojavlja kot zapeljevalec Izraelcev (npr. SP 4 Mz 31,8) in kot tip učitelja krivega nauka (SP Raz 2,14).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Balak -a m osebno lastno ime Balak: Letu je dobru vejdil Balaam, kateriga je bil poslal Moabiterski Krajl Balaac im. ed. ǀ Balaac im. ed. buga ǀ Inu cillu krajl Balach im. ed. je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ je vuzhil krajla Balaca tož. ed., v' kakorshni vishi imà v' greh perpravit Iſraeliterje Balák, moabski kralj (SP 4 Mz 22,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Balbin -a m prebivalsko lastno ime Balbin (?): kar Balbini im. mn. pisheio od Israeliterjou, kadar ſe ſo v' AEgypti nashli (IV, 66)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Balbina ž osebno lastno ime Balbina: Balbina im. ed., katera je imela veliko urozhino (III, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Balburga [balbȗrga

] samostalnik ženskega spola

krstno ime Valburga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Baldus m osebno lastno ime Bald (?): sakaj Franciſcus Baldus im. ed. je djal (IV, 53) ǀ kakor Franciſcus Baldus im. ed. je samerkal (V, 30)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Balentin [balentȋn] samostalnik moškega spola

krstno ime Valentin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Baltazar -ja m osebno lastno ime Belšacar: krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus Amana : Balthaſar im. ed. Daniela ǀ Pyaniz, kakor Baltaſsar im. ed. ǀ Babilonski Krajl Balthaſſar im. ed. ſe je bil sazhel treſti, inu potiti ǀ krajl Baldaſſar im. ed. je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode ǀ gdu nevej de tudi ſaine … Krajla Baltaſſaria rod. ed. … ſe ſo bile dopolnile Belšacár, lat. V Balthasar, babilonski kralj (SP Dan 5,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Baptista m osebno lastno ime Krstnik: Inu Ioannes Baptista im. ed. Vitellius pishe (I/1, 177) → Vitelius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Baraba -a m osebno lastno ime Baraba: Pilatus je bil na sbero dal Judom, de bi od ſmerti reshili Barabba tož. ed., ali Chriſtuſa ǀ meneozh de bodo raishi Chriſtuſa, kakor Barabba tož. ed. proſſili Barába, razbojnik, ki ga je Pilat za judovsko veliko noč skupaj z Jezusom predstavil ljudstvu. Judje so zahtevali, da Pilat Baraba izpusti, Jezusa pa obsodi na smrt s križanjem (SP Mt 27,16).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Barbara [bárbara] samostalnik ženskega spola

krstno ime Barbara

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

barbarski -a -o pridevnik

ki se nanaša na barbare; SODOBNA USTREZNICA: barbarski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Barcefa m osebno lastno ime Bar Cefa: Slaſti pak pravi Mojſſes Barcefa im. ed., de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti (V, 60) Bár Céfa (813–903), pisec, menih in kasneje škof v Bet Ramanu, Bet Kionaji in v Mosulu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Barel m osebno lastno ime Barol: pravi ta Vuzheni Ioannes Gabriel Barel im. ed. (II, 299) → Gabriel 2. vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bari zemljepisno lastno ime Bari: novo Zerku, katero je puſtil v' tem Meſti Bari im. ed. ſidat (III, 597) ǀ v' tej desheli Appulia v' tem Meſti Bari im. ed. (III, 598) ǀ ſe oberne pruti timu meſti Bari im. ed. (III, 598) Bari, mesto v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Barlaam -a m osebno lastno ime Barlaam: Barlaam im. ed. odgovorj (IV, 410) ǀ kadar ta mladi Joſephat je vidil S. Barlaama tož. ed. (IV, 410) Bárlaam, oseba iz srednjeveškega romana Barlaam in Jozafat, ki opisuje, kako je puščavnik Barlaam pridobil indijskega princa Jozafata za krščansko vero.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Barnabas -ba m osebno lastno ime Barnaba: kadar S. Paulus, inu S. Barnabas im. ed. v'tej Meſti liſtris (II, 208) ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba rod. ed. Apoſtela (III, 240) ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam or. ed. v' Panphilio (III, 244) Sv. Bárnaba, priimek levita Jožefa s Cipra, apostola (SP Apd 13,15)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Baronius m osebno lastno ime Baronij: od Kteriga piſhe Baronius im. ed. ǀ Pishe Baronius im. ed., de v'tem lejti 388 ǀ Piſhe Boronius im. ed. de Ceſſar Caius ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes Iudje ǀ Ceſſar Theodoſius, od kateriga pishe Boronius im. ed. Cézar Barónij, it. Cesare Baronio (1538–1607), cerkveni zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bartholomeus m osebno lastno ime Bartolomej: kakor je bil odgovuril ta imenitni Vuzhenik Bartholomæus im. ed. de Scobar (II, 174) ǀ njegou Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus im. ed., Andreas, Gvido, Gerardus inu Nivardus (III, 452) ǀ kakor pravi Bartholomæus im. ed. de Piſa (III, 477) 1. Neki Bartolomêj iz Escobarja v Španiji 2. Bartolomêj iz Pise (umrl pribl. 1401), pisec dela De conformitate vitae b. Francisci ad vitam Domini Jesu (1385–90)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bartolus m osebno lastno ime Bartol: Pravi shlahtni Gospudje ſò bily uni trje Bashadory is noviga ſvejta v'Rim poslani, od katerih pishe Daniel Bartolus im. ed. (V, 31) Dániel Bártol, it. Daniello Bartoli (1608–85), jezuit, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Baruh -a m osebno lastno ime Baruh: Baruch im. ed. Prerok govorij od ſveſd poprei, kakor ſo bile ſtvarjene ǀ kakor pravi Baruh im. ed. ǀ inu s' Prerokam Barukam or. ed. djala Báruh, pomočnik in tovariš preroka Jeremije (SP Jer 32,12, Bar 1,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

batel -a samostalnik moškega spola

vrsta čolna

FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Batildis ž osebno lastno ime Batilda: takorshne dekle ſo bile S. Julia, S. Lubetia, inu S. Bathildis im. ed. (V, 44) Sv. Batílda, žena frc. kralja Ludvika II. in mati Hlotarja III. (umrla pribl. 600)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bazanski -a -o (bazanski, basanski°) pridevnik

ki se nanaša na deželo Bašan; SODOBNA USTREZNICA: bašanski

FREKVENCA: 10 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bazilides -da m osebno lastno ime Bazilid: takorshen hlapez je bil S. Oneſimus, S. Baſilides im. ed., S. Policarpus (V, 44) ǀ zhes morje bil prepelal Baſilida tož. ed. (III, 500) Bazilíd (1. polovica 2. stol.), spoznavalec iz Aleksandrije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bazilikata -e ž zemljepisno lastno ime Bazilikata: ſo bili zhes morje ſe prepelali, inu v' deshelo Baſilicata im. ed. imenovano prishli ǀ kadar pak ſo supet v' Baſilicato tož. ed. ſe povernili (V, 261) Bazilikáta, it. Basilicata, pokrajina v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bazilisa -e ž osebno lastno ime Bazilisa: veſſelje, katiru ſta imela Julianus, inu njegova Neveſta Baſiliſſa im. ed. (V, 461) ǀ en Angel odpre ene slate Bukve, inu Julianu, inu Baſiliſſi daj. ed. pokashe de tudi nyh jmena ſo noter sapiſſane (V, 461) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sakonske s. Baſſi liſſo tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Bazilisa (3. stol.), žena sv. Julijana; → Julianus 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bazilius -a/-ija m osebno lastno ime Bazilij: kar naſs vuzhi S: Baſilius im. ed. rekozh ǀ s. Basilius im. ed. nam da sastopit ǀ Alexander Ceſſarja Baſiliuſa rod. ed. Syn ǀ po beſſedah S. Baſiliuſa rod. ed. ǀ poshluſhajte S. Baſiluſa tož. ed. ǀ inu S. Baſilia tož. ed. s' meram puſtj ǀ Grætia s' Baſiliuſam or. ed. 1. Sv. Bazílij (330–379), cerkveni učitelj in pisec, škof v Cezareji v Mali Aziji 2. Bazílij, oče cesarja Aleksandra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bdelium – samostalnik moškega spola

dišeča naravna smola rumene barve, pridobljena iz afriške komifore (Commiphora africana); SODOBNA USTREZNICA: bdelij

FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Beatriks ž osebno lastno ime Beatriks: shiher sdaj vam bodo dali imè Beatrix im. ed., tu je Isvelizhena (IV, 111) Beatríks, redovniško ime Gertrude von Turn

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Beda -a m osebno lastno ime Beda: Poshlushajte tudi kaj pravi Beda im. ed. ǀ od kateriga pishe ta zhastiti Beda im. ed. ǀ Venerabilis Beda im. ed. pishe ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim Bedam or. ed. Sv. Béda Častitljívi, srlat. Beda Venerabilis (674–735), agl. menih, pisec in cerkveni učitelj je bil za svetnika razglašen šele 1899, zato pred njegovim imenom ni predimka → s.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Behemot -a m osebno lastno ime Behemot: Gre Behemot im. ed. ǀ ſe oberne k' Behemothu daj. ed. ǀ inu pluni v Behemotha tož. ed. ǀ Lucifer … poklizhe Generala Behemata tož. ed. Behemót, eden Luciferjevih poveljnikov, v SP poimenovanje neke velike štirinoge živali, verjetno povodnega konja: Poglej Behemota, ki sem ga naredil kakor tebe, hrani se s travo kakor govedo (SP Job 40,15).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bę́ka 2., f. svoje ime ovci, Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bẹ́ł, adj. weiß; beli grad (v narodnih pesnih); beli dan, der helle Tag; za belega dne; ni bele ni črne ni rekel = er sagte gar nichts, Jurč.; belo perilo, frischgewaschene Wäsche; belo platno, weißgebleichte Leinwand; bela, ime beli kravi, ovci, Erj. (Torb.); — bela, die Bleichsucht = bela bolezen, Cig.; — belo imeti, den weißen Fluss haben, Cig.; belo, das Splintholz, Rez.-C.; — belo, das Fett vom Rothwild, V.-Cig.; — železo je belo, das Eisen ist glühend.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bel -a -o (bel, bejl) pridevnik

1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel

1.1 ki je moralno čist

1.2 ki vzbuja spoštovanje

2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel

2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo

2.2 v zvezi z lasje svetlo siv

2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih

TERMINOLOGIJA: beli vinar

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bela [bẹ̄la] samostalnik ženskega spola

naselje Bela na Koroškem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Belarminus m osebno lastno ime Belarmin: Bellarminus im. ed. pak pishe od ene Gospe (I/1, 194) ǀ sakaj Belarminus im. ed. pravi (I/2, 211) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Robertus Bellarminus im. ed. (III, 428) Bl. Róbert Belarmín (1542–1621), it. jezuit, kardinal in pisec, 1923 razglašen za blaženega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Belbog [bẹ̄lbog] samostalnik moškega spola

slovanski bog sreče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bẹ̑łča, f. ime beli kravi, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Beligrad [bẹ́ligrad] samostalnik moškega spola

srbsko mesto Beograd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Beli Grad m zemljepisno lastno ime Beograd: Soliman Selimanau Syn je bil padil v' Ogersko deshelo, ter Ogre je bil premagal, inu ym je bil vſel Beli Grad tož. ed., inu Budo Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) Sulejman II. Veličastni je 1521 zavzel Beograd in 1526 porazil Ogre pri Mohaču.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Belin [belȋn] samostalnik moškega spola

bog sonca, Apolon

PRIMERJAJ: Belineš, Jason

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Belineš [belȋneš] samostalnik moškega spola

bog sonca, Apolon

PRIMERJAJ: Belin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Belizarius -a m osebno lastno ime Belizar: Beliſarius im. ed. je bil ta ner zhaſtishi zhlovek na ſvejtu: k' ſadnimu ſe je bil Ceſſarju samiril (IV, 225) ǀ Kadar ta reuni Beliſariosa rod. ed. ſtan ſim premishloval (IV, 226) Belizár (505–565), vojskovodja carigrajskega cesarja Justinijana I., ki je končal v ječi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Belovizius m osebno lastno ime Belovizij (?): Belloviſius im. ed. pishe, de en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga peſſa (IV, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Beltrandus m osebno lastno ime Beltrand (?): B: Ludovicus Beltrandus im. ed. ſilnu ſe je bal (I/1, 27) ǀ Ta boga boyezhi Beltrandus im. ed. en dan, kir s'drugimi Duhounimy je govuril (V, 6) ǀ odgovorj Beltrandus im. ed. (V, 6) Morda je mišljen → Bertrandus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Belvacensis m osebno lastno ime iz Beauvaisa: kar pishe Vincentius Beluacenſis im. ed. ǀ Pishe Vincentius Belluacenſis im. ed. od ene Goſpe ǀ od kateriga Pishe Vincentius Beluacenſis im. ed. ǀ Samerka Vincentius Belvacenſis im. ed. Lat. ime frc. mesta Beauvais je Bellovacum; → Vincenc(ius) 2., → balvacenski.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benceslaus [benceslȃus

] samostalnik moškega spola

krstno ime Venceslav

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benečan [benečȁn] samostalnik moškega spola

Benečan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benečan -a m prebivalsko lastno ime Benečan: ſe hualio … Benezhani im. mn. s' tem ſrezhnem levam (III, 259) ǀ Selim Solimanau Syn, leta Benezhanom daj. mn. je bil vſel tu lepu Krajleuſtvu Ciprum (IV, 162) ǀ ampak tudi Benezhanam daj. mn. vſame tu Krajleuſtvu Negroponte (IV, 162) Mišljeni so državljani Beneške republike; → Benečija, → Benetke, → Venetus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benečanka ž prebivalsko lastno ime Benečanka: Ta tretja ena Benezhanka im. ed., katera je bila meni ſturila taku dolge roge (III, 66) → Benečan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benečija ž zemljepisno lastno ime Beneška republika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Benezhia im. ed. s' Lorenzam Juſtinianam (III, 200) Benéška repúblika (697–1797)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

benečki -a -o pridevnik

ki se nanaša na Benetke; SODOBNA USTREZNICA: beneški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benedab -a m osebno lastno ime Ben Hadad: General Benedab im. ed. s'eno veliko vojsko je bil oblegal (I/1, 54) ǀ krajla Benedaba tož. ed., inu njegovo vojsko je bil konzhal (II, 300) Bén Hadád, aramejski kralj (SP 1 Kr 15,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benedikta ž osebno lastno ime Benedikta: v'tem meſti Florentia eni ozhitni greshenzi s'imenam Benedicta im. ed. (II, 375)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benediktus -ta m osebno lastno ime Benedikt: de bi ſe imela naga po bodezhah ternah valati Kakor S. Benedictus im. ed. ǀ umerje Papesh Benedictus im. ed., na mejſti tega ſo bily isvolili Pelagiuſa ǀ ter je bil ſtopil v' ta Sveti Orden S. Benedicta rod. ed. ǀ Vidim tankaj Benedicta tož. ed. de nah po tem bodezhijm ternu ſe vala ǀ Maria Diviza s' Svetem Benedictam or. ed., inu s' Svetem Lorenzam 1. Sv. Benedíkt (480–543), it. menih, ustanovitelj benediktinskega meniškega reda 2. Benedíkt I., papež (575–79)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benetke [benẹ̑tke] množinski samostalnik ženskega spola

italijansko mesto Benetke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benetke -etk ž mn. zemljepisno lastno ime Benetke: S. Iſidorus pishe, de v' Benedikah mest. mn. je bil en shlahten Gospud (III, 215) Benétke, it. Venezia, prestolnica Beneške republike. Ta in pri → Benetki navedeni zapis imata nedvomno hiperkorektni i med d in k, saj tvorjenke → Benečan, → Benečanka in → Benečija govorijo za izpeljavo iz osnove Benetk-. K hiperkorektnemu zapisu prim. → odka, → mačka idr.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benetki -etk m mn. zemljepisno lastno ime Benetke: od rojſtua Svetiga Franciſca ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih mest. mn. ta bogaboyezhi Appat Joachimus (III, 509) Moški slovnični spol je v tem krajevnem imenu prvotnejši od ženskega, saj ime izvira iz slovan. *Bьnetьci ← rom. Veneticī; → Benetke.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Beneventuta ž osebno lastno ime Beneventuta: Nuna Beneventuta im. ed., katera na perſyh je raka imela (III, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benjamin -a m osebno lastno ime Benjamin: kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu Beniaminu daj. ed. ǀ kadar Joſeph je vidil ſvoiga lubiga brata Beniamina tož. ed. ǀ je poſtavil v'shakil tiga zartaniga Beniamina tož. ed. Bénjamin, najmlajši sin Jakoba in Rahele (SP 1 Mz 35,16 s.); → Benoni, → benjamin

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Beno m osebno lastno ime Beno: Beno im. ed. ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun, kar prezei ſo vumokenle (II, 122)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benoni m osebno lastno ime Ben Oni: Vener porodj eniga Synu, temu imè dà Benoni im. ed., tu je Syn te britkoſti Bén Oní, ime, ki ga je dala Rahela svojemu najmlajšemu sinu, preden je umrla. Oče Jakob ga je poimenoval → Benjamin (SP 1 Mz 35,18).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Benventus m osebno lastno ime Benventus: Nash brat Benventus im. ed. Eugubinus je bil en dober Kuhar (V, 43)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Berengarija -e ž osebno lastno ime Berengarija: venem Kloshtri S. Claræ v'Portugala je bila ena Nuna s' imenam Berengaria im. ed. ǀ hozhem dati mojo shtimo Berengari daj. ed. ǀ Comiſſarius prebere cegilze, ter najde de vſe ſo Berengario tož. ed. isvolile, sapovej Berengari daj. ed. de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Berengarius -a m osebno lastno ime Berengarij: V' ſtarih hiſtoriah ſem bral, de Berengarius im. ed. je bil poerbal to deshelo Provenzo, kakor pravizhnu je njemu shlishala, dokler on je bil ta ſtarishi Syn, ta mlaishi njegou brat, kakor en drugi Cain je bil Berengariusu daj. ed. nevoshliu (V, 205) Berengárij, mejni grof Furlanije, kralj v Provansi (915–925), umorjen 925 v Veroni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bergamo zemljepisno lastno ime de Bergamo cit. pril. iz Bergama: kakor berem od Polj. Franciſca de Bergamo Capucineria (II, 58) Bêrgamo, mesto v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Berhorius -ija m osebno lastno ime Berhorij: Berchorius im. ed. pishe, de ob niega zhaſſu v'tei desheli Pictania imenouani ſe ie ſgudilu (II, 340) ǀ vener Petrus Bercorius im. ed. je djal (III, 616) ǀ shiher bom s'Berchoriam or. ed. saupyl (I/1, 164) Péter Berhórij (umrl po 1361), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Beritum m zemljepisno lastno ime Bejrut: pride v' tu meſtu Beritum im. ed., kir en Lintvoren ſilnu velik veliko shkodo je dellal ludem (III, 230) Bêjrut, Βηρυτός, mesto v Libanonu; v zgledu je očitno uporabljena lat. tožilniška oblika.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bern. krajšava osebno lastno ime Bernard: kar govori s. Bern. im. ed. (I/1, 82) ǀ gori saupije S. Bern: im. ed. (I/2, 54) → Bernard(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bernardinus -na m osebno lastno ime Bernardin: S. Bernardinus im. ed. Senenſis pravi ǀ Bernardinus im. ed. de Buſtis ǀ Bernardinus im. ed. De Buſti ǀ Pishe Bernardinus im. ed. Corius ǀ Se nenajdeo vezh Bernardini im. mn., de bi ſvoje koſſilu pershparali, inu te lazhne naſſitili 1. Sv. Bernardín Siénski (1380–1444), frančiškanski pridigar in pisec; → Bernard 2. 2. Bernardín iz Bústa (15. stol.), frančiškan, pisec 3. → Korius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bernardus [bernȃrdus] samostalnik moškega spola

krstno ime Bernard

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bernard(us) -da m osebno lastno ime Bernard: Poshlushajte kaj pravi S. Bernardus im. ed. ǀ jeſt ſam, inu S. Bernard im. ed. pres viz ſmo v'Nebu prishli ǀ Klizhem tudi sa prizho vniga Bogabojezhiga Miniha Ordna S. Bernarda rod. ed. ǀ beſſede S. Bernarda rod. ed. Senenskiga ǀ ſe je bila prikasala S. Bernardu daj. ed. ǀ Drugi bodo S. Bernarda tož. ed. perglihali ti skryni ſtariga Teſtamenta ǀ bodem rekal s'S. Bernardam or. ed. 1. Sv. Bernárd (1090–1153), cerkveni učitelj, opat cistercijanskega samostana v Clairvauxu 2. → Bernardinus 1., → Bonevalensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Berodahe m osebno lastno ime Merodah: Kadar sashlishi Bobylonski Krajl Berodache im. ed., de Iſraelski Krajl Ezechias je oſdravil (IV, 211) Merodáh Baladán, babilonski kralj (SP Iz 39,1, 1 Kr 20,12)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Beron [

] samostalnik moškega spola

vrhovni bog, Jupiter

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bersabeja -e ž osebno lastno ime Batšeba: sastopi de je Bersabea im. ed. Vrjava shena ǀ v' pungradi Berſabea im. ed. je bila ſapelana ǀ de ima damu k'ſvoi ſheni Bersabei daj. ed. pojti ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei daj. ed. je yſkasal ǀ Ie vidil David to lepo Berſabeo tož. ed. ǀ David prefirbzhnu to lepo Berſabeo tož. ed. gleda ǀ Kakor David presheſtvu s' Berſabeo or. ed. sazhne tribat ǀ s'Berſabeio or. ed. greshiti ǀ je presheshtuu s'Berſabeo or. ed. tribal ǀ s'kusi nezhiſtot s'Berſebeo or. ed. tribano ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino … Davida s' Perſebeo or. ed. Batšéba, lat. V Bethsabee, Urijajeva žena, po umoru Urija Davidova žena (SP 2 Sam 11,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bertarius -ija m osebno lastno ime Bertarij: Nad katerim mozhnu ſe zhudi S. Bertorius im. ed. rekozh ǀ Poshlushajte s. Bertaria tož. ed. (I/1, 97) Sv. Bertárij, srlat. Bertharius (pribl. 810–884), opat v samostanu Montecassino, pesnik in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bertoldus m osebno lastno ime Bertold: Bertoldus im. ed. en greshni mladenizh s'kusi proshno S. Elisabeth je bil ſuoj leben pobulshal (I/1, 57)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bertramus -ma m osebno lastno ime Bertram: Bertramus im. ed. je shelil vejdit kaj pomeni tu prikaſajne ǀ Maria Diviza … enkrat timu Bogaboyezhimu Bertramu daj. ed. ſe je bila prikasala (III, 455) Verjetno je mišljen Bêrtram (587–623), ustanovitelj opatije Notre-Dame de la Couture.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bertrandus -da m osebno lastno ime Bertrand: odgovorij Bertrandus im. ed. (I/2, 58–59) ǀ Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus im. ed. v'tem meſti Tubara (V, 51) ǀ Semkaj ſe raima Kar berem od B. ludou. Bertranda rod. ed. (I/2, 58) Sv. Lúdvik Bertránd (1526–81), misijonar, razglašen za svetnika 1671; → Beltrandus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola

1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda

1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek

2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti

3.2 kar je izrečeno

4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo

4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved

5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved

6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek

7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik

7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica

8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo

9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda

9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila

9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice

9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi

9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu

10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo

11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo

12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč

FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah

TERMINOLOGIJA: deset besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bet – samostalnik moškega spola

za oznako zaporedja kitic v psalmu ime hebrejskega soglasnika; SODOBNA USTREZNICA: bet

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Betanija -e ž zemljepisno lastno ime Betanija: je bil perſilen v'Betanio tož. ed. pojti ǀ pridejo v'Bethanio tož. ed., vprasha Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ je shal ſvojo lubo Sveto Mater obiskati v' Bettanio tož. ed. ǀ ſmerti je vſel v'Bethani mest. ed. tiga mertuiga lazeruſa Betánija, kraj blizu Jeruzalema na vzhodnem pobočju Oljske gore (SP Jn 11,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Betaven m zemljepisno lastno ime Bet Aven: Dalej samerkam de raunu tu mejstu podle je bilu imenuanu: Bethauem: im. ed. taku taistu mejstu imenuje Oſeas: Vlulate in Bethaven cit. abl. ed. (I/1, 224) ǀ Poshluſhajte S: Hieronyma: … Bethaven im. ed. dicta est, ideſt Domus inutilis, domus Idoli, domus iniquitatis (I/1, 225) Bét Áven, lat. V Bethaven, kraj pri Betelu v Palestini (SP Joz 7,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Betel nepreg. zemljepisno lastno ime Betel: na tvistim mejstu Bethel im. ed., je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria G. Bogu h'zhaſti ſiſydal, eniga rauen tiga mesſta ſichem, tega druſiga na hribu Bethel im. ed. ǀ Ta drugi Altar v'Bethel mest. ed. s'vekshem fliſſam, inu andohtio je bil ſiſydal Bétel, kraj v Palestini (SP 1 Mz 12,8, 1 Mkb 9,50)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

beth [ime hebr. soglasnika] sam. m hebr. ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Betle(h)em -a m zemljepisno lastno ime Betlehem: Poijdimo tjakaj do Bethlema rod. ed. ǀ hozhemo ſe perblishat h'Betlhleemu daj. ed. ǀ kadar ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil prishli v' Bethlehem tož. ed. Jeſuſa obyskati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel priti, Mater katera je jmela njega poroditi, Betlehem tož. ed. kir je jmel roijen biti ǀ ſo bily prishli v' Behetlem tož. ed. dorovati ǀ v'Betlehemi mest. ed. je rojen veni preproſti ſhtalici ǀ vſe otrozhizhe v'Betleemi mest. ed. pomorit Bêtlehem, lat. V Bethlehem, Βηϑλεέμ, hebr. Bet Lehem, mesto v Palestini, kjer je bil rojen Jezus Kristus (SP Rut 1,1, Mt 2,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Betsajda -e ž zemljepisno lastno ime Betsajda: Joh, inu gorie tebi Corozoin, inu Bethsaida im. ed. (V, 584) ǀ bolan je leshal per Bajeriu bliſi Betſaide rod. ed. (IV, 494) ǀ Je en dan Nash Odreshenik Chriſtus Jesus sfaril tu meſtu Corozain, inu Bethsaido tož. ed. (V, 584) Betsájda, mesto v Palestini (SP Jn 1,44, Mt 11,21)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Betsajdar -ja m prebivalsko lastno ime Betsajčan: Spumnite na vniga slepiga zhloveka, Kateriga ſo bily Betſaijderi im. mn. h' Chriſtuſu perpelali (V, 322) → Betsajda

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Betsamitar -ja m prebivalsko lastno ime Betšemeščan: Betſamitery im. mn. ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu perblishat ǀ en greh velik tedaj ſo ſturili Bethſamiterij im. mn. ǀ je bila prishla v' deshelo teh Bethsamiteriou rod. mn. ǀ Zhe Bug je bil shtrajffal Bethſamiterje tož. mn., inu Philiſterje ǀ Taista skrinja te Israeliterje je shegnala, te Betusamiterje tož. mn. je pobila Prebivalci mesta Bét Šémeš, lat. V Bethsames, se v lat. V omenjajo kot Bethsamitae (SP Joz 15,10).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Betular -ja m prebivalsko lastno ime Betulijec: Taku de nje ſoſedje ſo jo tulikajn shtimali kakor Bettulerij im. mn. Iuditho ǀ kakor Bethulery im. mn. od Judithe ǀ Iokali ſe ſo Betulery im. mn. ǀ Srezhen, inu veſſeli dan je bil Betulerjom daj. mn., kadar ta ſerzhna Judith je bila Olophernuſu glavo odſekala → Betulija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Betulija -e ž zemljepisno lastno ime Betulija: kader tu meſtu Bethulia im. ed. v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu (II, 147) ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio tož. ed. rèshila (I/1, 180) ǀ Judith … Holophernusu je bila glovo odſekala, inu ſvoje meſtu Betulio tož. ed. pred pogubleinam obvarvala (V, 178) Betúlija, izraelsko mesto v ravnini blizu Dotana (SP Jdt 6,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bezjáča, f. 1) die Winzerin, "ker so Štajerci iz Zagorja dobivali viničarice", Zora V. 122.; — 2) die Bartaxt, die Schlichtaxt, das Bartbeil, Mur., Cig., Jan.; ("ime za sekiro po kraju, od kodar je prišla", Zora); — 3) eine Art kroatische Hirtenpfeife, C.; — 4) eine Art Pflaume, C., Št.-Valj. (Rad); — prim. bezjak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bias m osebno lastno ime Bijant: Ta modri Bias im. ed. pak odgovorj ǀ kakor Philoſophus Bias im. ed. ǀ krajl Bias im. ed. kateri je shabe celle tedne lovil 1. Bijánt, Βίας (okrog 570 pr. Kr.), eden sedmih modrecov iz Bijene v Joniji 2. Morda je mišljen Bijánt, Βίας, Melampov brat, vladar nad delom Argosa, o katerem piše Herodot, 2, 49.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

biblija -e samostalnik ženskega spola

stvarno ime zbirka vseh v kanon sprejetih besedil Stare in Nove zaveze kot temeljna knjiga krščanske in delno judovske vere; SODOBNA USTREZNICA: Biblija, Sveto pismo

FREKVENCA: 96 pojavitev v 22 delih

TERMINOLOGIJA: otročja/kratka biblija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bičovnat -a -o pridevnik

ki je poln trstičja; SODOBNA USTREZNICA: trstičen

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Biden [bīdǝn] samostalnik moškega spola

dunajsko predmestje Wieden

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bidermanus m osebno lastno ime Bidermann: Pishe Bidermanus im. ed. od eniga, kateri druge miſli, inu skarbi nej iemel ompak kej ſe najde dobru vinu (I/1, 193) Jakob Bidermann (1578–1639), nem. pisec, jezuit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bilhelm [bīlhelm] samostalnik moškega spola

krstno ime Viljem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bion m osebno lastno ime Bion: kar je nekadaj Bion im. ed. Philosophus djal (I/1, 126) ǀ Ta Modri Bion im. ed. tudi ſe je shpot dellal is takorshnih (III, 258) Bíon iz Borístena, Βίων (pribl. 300–pribl. 250 pr. Kr.), filozof mlajše kinične šole

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Birbake de Birbake cit. pril. osebno lastno ime Burlej (?): Glihi vishi s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas Ordna S. Romualda … Vvalterus de Birbache (II, 122 s.) (II, 123) → Valterus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Birinus m osebno lastno ime Birin: Hyacintus, Franciſcus de Paula, Martinianus, inu Birinus im. ed., kateri tudi pres zholna ſo ſo zhes glaboke, inu derezhe vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali (II, 121) Sv. Birín (umrl 650), škof, misijonar v Britaniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bistrína, f. 1) der schnelle Lauf des Wassers, Mur., Cig.; — 2) die Schärfe (z. B. des Auges, des Verstandes), Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) die Klarheit, Mur., Cig.; — 4) goveje in ovčje ime, Tolminski hribi, Kanin-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bitinius m osebno lastno ime Bitinijski: Pithius Bitinius im. ed. je bil taku bogat, de s' zhiſtiga ſlata je bil ſturil en velik drevu, inu eno terto s'ſlatimi grosdi (II, 410) Bitínija je bilo kraljestvo in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bitje2 -a samostalnik srednjega spola

1. glagolnik od biti;2 SODOBNA USTREZNICA: obstajanje, bivanje, življenje

2. kar je narava, bistvo, značilnost živega, bivajočega

2.1 kar je narava, bistvo, značilnost boga, božanstva; SODOBNA USTREZNICA: božanskost

3. kar obstaja z značilnimi lastnostmi kot posameznost; SODOBNA USTREZNICA: bitje, oseba

4. kar obstaja z nadnaravnimi lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: bog, božanstvo

4.1 o krščanskem Bogu izraža obstajanje v obliki treh božjih oseb kot enega Boga

FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Biturika ž zemljepisno lastno ime Biturika: v' tej desheli Biturica: im. ed. Je ena Lutersh Mati dojla (III, 89) Bitúrika je sicer antično ime pokrajine okrog Bordeauxa, vendar stvarno bolj ustreza osrednjefrancosko mesto Bourges, ki je v lat. zapisano kot civitas Biturigum, Biturigae, Biturix in Biturigas.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bizonius m osebno lastno ime Bzovij (?): Carolus Bizonius im. ed. pak kadar viſſokuſt teh shlahtnih Turnu je premiſlil (IV, 109) Morda je mišljen → Bzovius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola

1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba

1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor

2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje

2.1 del, enota imetja, premoženja

2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest

2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina

3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

TERMINOLOGIJA: kupsko blago, ležeče blago

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Blandina ž osebno lastno ime Blandina: kakor S. Marterniza Blandina im. ed. je djala (IV, 26) Sv. Blandína, mučena okrog 177 v Lyonu, zavetnica služkinj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Blanka -e ž osebno lastno ime Blanka: Nam ſamore ſprizhat Franska Krailiza Blanca im. ed., leta je bila nerodovita ǀ kakor Franska Krajliza Blanca im. ed. je djala k'ſvojmu Synu Ludovicu ǀ Hualio mozhnu Blanco tož. ed. Fransko Krajlizo, Mater S. Ludovica Krajla Sv. Blánka (1188–1252), mati sv. Ludvika; → Ludovik(us) 11.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Blaž -a m osebno lastno ime Blaž: S. Blash im. ed. ſe tudi nisku perkloni Rihtariu ǀ Na dan S. Blasha rod. ed. ǀ S. Blashu daj. ed. je bila perneſla ǀ sapovei S. Blasha tož. ed. ſlezhi, inu sa roke obeiſit ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … medveti, kakor S. Blaſſa tož. ed. Sv. Blaž, škof v Sebasti v Armeniji, mučen pribl. 316, pomočnik zoper vratne bolezni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bled -a -o (bled, blejd) pridevnik

1. ki je brez zdrave naravne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled

1.1 ki izkazuje manjšo mero prvotne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled

1.2 v zvezi zelo bled svinčene barve

1.3 ki ne izkazuje več prvotne kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: bled

2. v zvezi s konj ki je svetlo rumene barve

FREKVENCA: 23 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

blekati -am nedovršni glagol

kdo; koga_tož., s prisl. določilom načina delati, da ima kdo manj pomanjkljivosti, napak; SODOBNA USTREZNICA: izboljševati, izpopolnjevati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Blesensis -sa in nepreg. m osebno lastno ime iz Bloisa: kar je djal Petrus Bleſenſis im. ed. ǀ kakor Petrus Bleſensis im. ed. pravi ǀ inu letu piſhe Petrus Bleſſenſis im. ed. s' temy beſſedamy ǀ sakaj pravi … Petrus Bleſsen: im. ed. ǀ s' beſſedamy Petra Bleſensa rod. ed. Srlat. pridevnik Blesensis se nanaša na frc. škofovsko mesto Blois pri Orléansu; → Blosius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Blesila -e ž osebno lastno ime Blesila: Panteleon je djal: sdaj ſposnal, de Bleſilla im. ed. Hzhi Rimske Goſpe Paule je od Boga isvolena (V, 97) ǀ letej je bila umerla nje luba Hzy Bleſilla im. ed. ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate po vashi Hzheri Bleſilli mest. ed. ž (IV, 416) Blesíla (umrla 384), hči sv. Pavle; → Pavla

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

blizi2 prislov

1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu

1.1 pri mirovanju

1.2 pri premikanju

2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu

3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: blizi ino/ali daleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Blosius m osebno lastno ime Blosij: Pishe ludovicus Blosius im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Ludovicus Bloſius im. ed. ǀ kakor poterdi Bloſius im. ed. rekozh ǀ ena dusha is viz je proſſila Ludovica Bloſiuſa tož. ed. Frančíšek Lúdvik Blósij, srlat. Franciscus Ludovicus Blosius, frc. François-Luis de Blois (1506–66), reformator benediktinskega reda in mistični pisec; → Blesensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Boarus m osebno lastno ime Boarus: Sprizhat bi nam mogal uni shlahtni Gospud Boarus im. ed., katiri ſvoj greshni leben je bil pobulshal (V, 217)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bodi [bọ́di]

ime črke w

PRIMERJAJ: w

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Boetius m osebno lastno ime Boetij: Boetius im. ed. je piſſanu puſtil ǀ satoraj je djal Boetius im. ed. Anícij Mánlij Torkvát Severín Boétij, lat. Anicius Manlius Torquātus Severīnus Boethius (480–525), rimski državnik, prevajalec gr. filozofov in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Boeza m osebno lastno ime sakaj Bœza im. ed. pravi (III, 417)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bog2 [bọ̑g] samostalnik moškega spola

Bog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bog -a m osebno lastno ime Bog: G. Bug im. ed. shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly nashiga ſerza ǀ Bvg im. ed. nam pomagaj ǀ G. bug im. ed. ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona ǀ Ah moj Buh im. ed. ǀ nelubish tuojga Boga rod. ed. ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ rod. ed. poſlan ǀ od G: Buga rod. ed. ſe lozhi, inu beshij ǀ katera ima od boga rod. ed. oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ kateri G. Baga rod. ed. ozheta vashiga Nebeskiga lubite ǀ Ah Bogu daj. ed. stu taushenkrat vender ſe smili ǀ G. Bugu daj. ed. ſe v'punt poſtavi ǀ G. Bohu daj. ed. offrat ǀ Boga tož. ed., inu Angele bosh sa tuoje tovarshe imel ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà tož. ed. zheſtè ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga tož. ed. reshalil ǀ prezej bosh ob tuisti minuti ſe mogal taku salubiti v'Boga tož. ed. ǀ ſi bodo kejkaj per G: Bogu mest. ed. sahlushili ǀ nei vreden de bi per Bugu mest. ed. bil ǀ kakor mij s'Bugam or. ed. taku tudi Bug s'nami ǀ inu s'Bugam or. ed. ostanite ǀ ſazhne s'milim Bugom or. ed. shentovati ǀ s'Kusi ſpuvid s'Bogam or. ed. ſe ſpravi ǀ Clemens Papesh pak je djal, de Mashniki ſò ſemelski Bogovi im. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola

1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog

1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog

1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče

1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin

1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri

2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog

2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo

2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo

3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog

3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik

3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik

3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec

4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv

4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog

FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih

FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

boga [bogȃ]

ime črke b

PRIMERJAJ: b

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

boga [ime črke] sam. – ♦ P: 2 (BH 1584, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

boga nesklonljivo, samostalnik –

ime črke B kot druge v abecedi

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bogaime (boga, ime) prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bogaime prisl.* ♦ P: 6 (TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TO 1564, TL 1567); (boga ime) prisl.* ♦ P: 3 (TPs 1566, KPo 1567, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

boga ime

GLEJ: bogajme

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bogajme (bugajme, bogajme) prislov

izraža, da se kaj da iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu; SODOBNA USTREZNICA: vbogajme

FREKVENCA: 21 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bogašentovavski -a -o pridevnik

ki sramoti, zlorablja božje ime; SODOBNA USTREZNICA: bogokleten

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bogat2 -a -o pridevnik

1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat

1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat

1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti

2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat

3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen

3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat

4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten

FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Boginja2 [bogínja] samostalnik ženskega spola

boginja bogastva Junona

PRIMERJAJ: Slavina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bohinjec [bohȋnjǝc] samostalnik moškega spola

prebivalec Bohinja; Bohinjec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bojem [bōjem

] samostalnik moškega spola

Čeh

PRIMERJAJ: Čeh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bojevati -ujem (bojovati, bojevati, bajovati) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; (zavoljo koga), za koga/kaj, zoper koga, s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se

1.1 kdo; kaj [notranji predmet] udeleževati se (oboroženega) spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati

1.2 kdo; zoper koga/kaj vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se

1.3 kdo/kaj; za koga, s kom z različnimi postopki se udeleževati spopada

2. kot slovarski zgled ubijati, moriti, navadno divje, surovo

3. kdo dokazovati pravilnost ideje, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: braniti, zagovarjati

FREKVENCA: 208 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Boksius m osebno lastno ime Boksij: Od katere pravi Thomash Boxius im. ed. (IV, 312) → Tomaž 6.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bolan -lna -o pridevnik

1. ki je telesno oslabel zaradi motnje v razvoju ali delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolan

1.1 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem, s čim ki ima motnjo, navedeno v dopolnilu

1.2 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem ki ima motnjo delovanja organa ali skupine organov, navedenih v dopolnilu

2. ki zaradi določene motnje ne deluje pravilno; SODOBNA USTREZNICA: bolan

3. ki čuti duševne bolečine

3.1 v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom od česa ki je zaradi duševnega trpljenja telesno oslabel; SODOBNA USTREZNICA: bolan

4. ki ima menstruacijo

FREKVENCA: 289 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bolena -e ž osebno lastno ime Boleyn: od preshoſtva krajla Henrica, kateri ſe je bil ſalubil v'leto neſramno Anno Boleno tož. ed. (II, 369) ǀ s'to nasramno loterzo Anno Boleno or. ed. nezhistu je shivil (I/1, 108) Anne Boleyn (pribl. 1507–1536), druga žena angleškega kralja Henrika VIII. in mati kraljice Elizabete I.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova

1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj

6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti

6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

boljše1 (bulše, bolše, bujlše) primernik prislova

1. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

2. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

2.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3. primrk., v zvezi boljše imeti v večji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se

FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika

1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji

2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Boltazar -ja m osebno lastno ime Boltežar: ali ſvejsda li trem ſe je bila prikaſala: Gaspariu, Milicheriu, inu Boltaſariu daj. ed. (IV, 322) Bóltežar, srlat. Balthasar, po armenski legendi eden treh modrih z Vzhoda, ki so se prišli poklonit rojenemu Kristusu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bomberg m zemljepisno lastno ime Bamberg: blisu tiga meſta Bomberg im. ed. (II, 346) Bamberg, mesto na spodnjem Bavarskem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bonaventura -a m osebno lastno ime Bonaventura: S. Bonaventura im. ed. ſeraphinski Dohtar je piſſal ǀ taku tudi moj S. Bonoventura im. ed. ima lete ſuſebne try laſtnoſti ǀ pravi S. Bonaveetura im. ed. ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura rod. ed. Seraffinskiga Dohteria ǀ Na dan Svetiga Bonaventura rod. ed. Shkoffa ǀ bom perloshil beſſede S. Bonauentura rod. ed. ǀ S. Duh je bil dal S. Bonaventuru daj. ed. gorkuto Boshje lubesni ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Cardinali s. Bonaventura tož. ed. ǀ sa tiga volo s' S. Bonaventuram or. ed. porezhem Sv. Bonaventúra, pravo ime Giovanni di Fidanza (1221–74), frančiškan, kardinal in cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bonevalensis m osebno lastno ime iz samostana Bona Vallis: kakor pravi Bernardus Bonæ Vallenſis im. ed. (III, 454) Bona Vallis, frc. Bonneval, kraj ob Loiri s samostanom, ustanovljenim v 12. stol.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bonicius -ija m osebno lastno ime Bonicij: kakor ſe bere … od S. Bonitia Alvernenskiga rod. ed. (IV, 315) Bonícij, it. Bonizio (umrl pred 1099), škof v Sutriju severno od Rima, pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.

Bonifacius -a m osebno lastno ime Bonifacij: Bonifacius im. ed. ſj pusti ta restajeni sviniz v'usta liti (I/1, 82) ǀ Eny raishi resbeleni sfiniz ſi ſo puſtili v' garlu liti, kakor Bonifacius im. ed. (IV, 132) ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … shkofij s. Bonifaciuſa tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Bonifácij (672/3–754), nadškof v Mainzu, mučenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.