abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ahtati se nedov., F
2,
floccifacere, malu ſhtimati, ali malu
ſe ahtati ene rizhy;
postferre, ſe ne
ahtati;
prim. neahtati se
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
aj3 medmet1. v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.1 izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. izraža začudenje, ogorčenje; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, nestrinjanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 navadno v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
7.1 izraža zadovoljstvo ob ugotovitvi, mnenju; SODOBNA USTREZNICA: ah
7.2 izraža privoščljivost; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. izraža spodbudo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no
9. izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
10. izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
10.1 izraža vdano prepričanje o povedanem; SODOBNA USTREZNICA: o
FREKVENCA: 57 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ali2 vez. 1. ali:
slasti taistim Mashnikom, kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ satorai obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi, temuzh ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril ǀ drugi dan sapovej timu Pashetu de bi hitru vun shal vuprashat ali ſo ſturilij vshe Kar ijem je Krail sapovedal ǀ premiſlite ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen ſe voiskovati, inu premagat ſvoje ſaurashnike, te greshnike, inu greshinze 2. pa, toda, vendar:
Veliku je poklizanih, ali malu isvolenih ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò, ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (ali ta plemen nijm nezh nej shkodil) temuzh te Kateri ſo ijh bilij v'pezh vergli lete je bil ſeshgal ǀ Poſtavimo de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſe ſupet pruti Astrologu toshi, alj leta ga potroshta ǀ Moli uni, ter pravi: ozha nash, alivener Boga ne lubi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ambolten -tna -o (amboltn) pridevnikFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč
FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
antikati -čem nedovršni glagol samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
antverh -a m rokodelstvo:
ludem ta antverh im. ed. je taku dobru dopadu ǀ ne morete rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh im. ed. vam ſo napotu ǀ per ſvojmu dellu, inu antverhu daj. ed. ǀ vſakateri Purgar je mogal en antverh tož. ed., ali dellu ſnati ǀ hudizh ima vſe orodje ſa ſvoj antverh tož. ed. ǀ K'sadnimu ſe je bilu njemu stoshilu, de ſvoj antvarh tož. ed. sapustij ǀ kuhary, inu kuharze … kateri ſizer nekadaj ſo bily malu shtimani, inu shnyh antuerham or. ed. ſo ſtradali ← bav. srvnem. hantwërch, nem. Handwerk ‛rokodelstvo’; → andverh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
bati se nedov., F
20,
abhorreſcere, ſe ſylnu
bati;
afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti,
ſe bati;
formidare, ſe ſtraſhiti,
ſe bati, zagou biti;
hydrophoebus, kateri
ſe te vodè
bojy;
metuere, ſe ſtraſhiti,
ſe bati;
ne metuas, nikár
ſe ti ne
bui;
pavendus, -a, -um, kateriga
ſe moremo
bati;
pavere, ſe vſtraſhiti,
ſe bati, zagovati;
pertimere, pertimescere, ṡlú
ſe bati, ali ſtraſhiti;
praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu
ſe bati;
praemetuere, ſe poprei
bati;
praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu
bati;
reformidare, ſe ſylnu
bati, en velik ſtráh iméti;
subtimere, enu malu
ſe bati, ali ſtraſhiti;
subvereri, cilú malo
ſe bati;
timendus, -a, -um, kateriga
ſe je potréba
bati;
timere, ſe bati, ſe straſhiti;
verendus, -a, -um, kateriga
ſe je
bati, ſtraſhán;
vereri, ſe bati, ſe vpirati;
zelotes, -tis, en aifrar, kateri
ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
belezor (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gryphs, weleſôr, krizhek, qvajs
[Tu malu besedishe (Tmb) 1781, Rr 3b: Welſôr,a,m. yshi Qvajs]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
belkast prid., F
4,
subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi;
ſubalbidus, -a, -um, beilkaſt, enu malu beil;
ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali
beilkaſti, mnogitere farbe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
beseda ž, F
85,
catechumenus, eden
s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen;
cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna
beſſéda;
dictio, ena
beſſéda, ali rezhenîe;
elapsa verba, nepremiſhlene
beſſéde;
excipere verbis, s'beſſédo pokregati;
gloſsema, -tis, ena teshka
beſséda k'jslaganîu tega piſma;
inania verba, marṡikake praṡne
beſſéde;
inconstanter loqui, neobſtojezhnu govoriti, per eni
beſſédi neobſtati;
ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe,
s'beſſédo ali s'djanîam;
insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati,
s'beſſédo mozhnu naprei gnati;
interfari, v'meis govoriti, enimu
v'beſſédo ṡkozhiti;
loquela, govorjenîe,
beſſéda;
nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, nove beſsedne Buque, ali vſehſploh
beſsedy buque;
oblocutio, pregovor, tá ṡuparna
beſſéda, ṡupargovorjenîe;
ſeminiverbius, klaffar,
beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18;
ſententia, -ae, modru rezhenîe, modra
beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt;
verbum, -bi, beſſéda;
verbum caro factum est, tá
beſſéda je meſſú poſtala;
vocabulum, -li, ena
beſſéda;
vox, -cis, ṡhtima, glas,
beſſéda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnikaI. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
bijen -a -o deležnik1. (od koga, zavoljo česa, k čemu, s čim) ki je deležen udarcev, danih z namenom povzročanja bolečine oz. kaznovanja; SODOBNA USTREZNICA: udarjan, tepen
1.1 v zvezah z lice, obličje, (v kaj, po čem, s čim) ki je deležen udarcev v obraz, zadanih s sramotilnim namenom
1.2 ki je deležen uničevalnega udarca
FREKVENCA: 80 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in
obstajati:
nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi:
s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se:
li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se:
ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti:
mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
blatno prisl. blatno:
dokler je bilu vſe blatnu, inu s'ſmerdezhimi trupli nepolnenu (I/1, 98) ǀ de ſi lih je enu malu blatnu, desheunu, merslu nemore pojti, ſe boij shuline vublatit (I/1, 130)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
bodi vez., F
19,
esto, bodi ſi takú,jeſt puſtym taku biti, bodi;
evectus, -us, ena voṡhnîa
bodi ſi po ſuhim, ali po mokrim;
facinus, -oris, enu djanîe,
bodi ſi kakerſhnu hozhe;
farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ
bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe;
immolitus, -a, -um, ṡydan,
bodi ſi kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
panis comunis, ſléherna ſorta kruha, kakerſhen li koli krúh
bodi;
pannicularia, tú maihinu blagú kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi
bodi gvant, ali danarji;
perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu;
qualiscunque, kakerſhenkuli
bodi;
qualitercumque, v'kakerſhno kuli
bodi visho;
quantuluscunque, bodi ſi maihin kakòr kuli hozhe;
quantumcunque, kolikar kuli
bodi;
quocunque, kamer kuli
bodi;
quoquomodo, kakorkuli
bodi;
stupa, -ae, predivu, ſi
bodi lanenu, ali konopnu;
ubicunque, kirkuli
bodi;
undelibet, is katerigakuli meiſta
bodi, od kateriga kuli kraja
bodi;
usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati, ſi
bodi s'beſſedo, ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
bogastvo -a s bogastvo:
njegova mogozhnoſt, zhaſt, inu bogaſtvu im. ed. nebo dalei terpelu ǀ ta modri govorij od bogastva rod. ed. te vere, inu od bushtua dobriga djaina ǀ troshte je imel v'ſvojm bogaſtvi mest. ed. ǀ shelite Krajlovati v' bogaſtui mest. ed., v' zhaſti, inu v' lushtah ǀ ty bogati ſe ſo ſramovali v' ubogaſtvi mest. ed., inu v' obilnoſti teh poſvejtnih rezhi shiveti ǀ pod njegovim bogaſtvam or. ed. nikar isvelizhaine, ampak njegovu pogubleine skritu tizhj ǀ vſe zhaſtj mogozhnoſti, inu bogaſtva im. mn. malu zhaſſa na tem ſvejti terpè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
bogat2 -a -o pridevnik1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
bolha -e (bolha, bulha) samostalnik ženskega spola majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami; SODOBNA USTREZNICA: bolha
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
bolje prisl., F
10,
adagia sunt: Aku ſe eden vezh potlazhuje,
bojlè ſe povsdiguje;
eo melius, tim
bulie;
habitior, et hoc habitius, tolṡtéſhi, inu
bolè per ṡhivotu;
melior, et melius, -oris, bulſhe,
bulie;
melius, bulie;
meliuscule, enu malu
bulie;
mitè, mitius, mitiſsimè, krotku,
bulie krotku, cilú krotku;
multo melius, veliku, ali doſti
bulie;
praestat, bojle je, bulſhi je;
satis superque: prevezh, ṡadoſti:
satius, bulie, ſlobodniſhe
- najbolje (naj bolje) F3, myropola, -ae, kateri to nar ṡhlahtniſho inu narbulie diſſezho ṡhalbo predaja; optimè, narbulè, cilú dobru; ridibundus, -a, -um, ſmeyozhi kar nar bulè more
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
boljše1 (bulše, bolše, bujlše) primernik prislova1. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
2.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., v zvezi boljše imeti v večji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
boljši prid., F
3,
antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi;
meliusculus, -a, -um, enu malu
bulſhi;
potior es mihi, ti ſe meni
bulſhi ṡdyṡh
- najboljši (naj boljši) F5, aurum obrizum, tú nar bulſhe ṡlatú, zhiſtu ṡlatu; optimus, -a, -um, tá narbulſhi; pervigere, v'ti narbulſhi mozhi oſtati; potiſsimus, -a, -um, tá nar bulſhi, tá nar imenitniſhi; praecipua remedia, te narbulſhe arznie
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
brumen1 -mnega posamostaljeno kdor sprejema božje odrešenjsko delovanje in božjo voljo ter ravna v skladu z njima; SODOBNA USTREZNICA: pravični
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
bukve -kvi/-kev ž mn. knjiga:
Te ſo bilij Bukve im. mn. teh fardamanih ǀ Tedaj ſò njemu tiga Preroka Jeſaia Buque im. mn. bile podane ǀ G: Bug ga sbrishe prezej s'Bukvi rod. mn. ſvoje S: gnade, inu ga ſapishe v'bukve tož. mn. teh fardamanih ǀ kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi rod. mn. ǀ Vernimo ſe s'BuKvu rod. mn. teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve tož. mn. ǀ hitru sbriſhi s'tuojh bukov rod. mn. taiste beſsede ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve tož. mn. Illiades, inu Odeſſa imenovane ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque tož. mn., salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah mest. mn. tizhè ǀ kar v'Bukvoh mest. mn. teh Pushauniku ſe bere ǀ V Bukuoh mest. mn. te Ruth ſtoy sapiſsanu ǀ nej vedil ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah mest. mn. tih Isvolenijh ǀ vidi sapjſsanu v'Bokvoh mest. mn. vaſhe vejſti ǀ vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy or. mn. rajtingo delate < slovan. *bűky ← germ., prim. stvnem. buoh, got. bōkōs ‛knjiga’, kar je množina od bōka ‛črka’; → Bukve teh kraljev, → Bukve teh rihtarjev, → Bukve te Rut, → Kraljeve bukve, → Mojzesove bukve.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Bura m osebno lastno ime
Bura:
Tudi malu moder je bil uni Groff Burra im. ed., kateri en dan Franskimu Krajlu je bil shterideſſet taushent Kron udubil (V, 373)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
celo2 (cilu, celo, celu, cilo, cejlu) prislov1. izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
1.1 izraža polnost, ne samo delnost
2.1 (zelo) veliko mero ali visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: zelo
2.2 s pridevnikom ali prislovom v osnovniku najvišjo stopnjo lastnosti
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
cerkev -kvi/-kve ž cerkev:
hisha je bila kakor ena zerku im. ed. ǀ Cèrku im. ed. je predalezh ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana Cerku im. ed. ratala ǀ nuznishi meſtu sa molituo je Zirku im. ed. hisha boshia ǀ ena velika Cirku im. ed. je bila ſisydana ǀ ona vſame kluzhe od zerkui rod. ed. ǀ predereta syd te Zerkui rod. ed. ǀ 24. urr nei is Zerkui rod. ed. shal ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi rod. ed. ǀ ſe je shpot dellal is Zerkvi rod. ed. ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi rod. ed. ǀ ga je bil poſtavil na laihter taiſte Cerkvi rod. ed. ǀ Bug je perſilen s'Cerkvi rod. ed. bejshat ǀ je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila, inu s'Cerqui rod. ed. tekla ǀ Ta kateri bò pomagal grunt te Zerkue rod. ed. koppat ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve rod. ed. pomagal kopat ǀ grè s' Zerkue rod. ed. ble smersla, kakor je bila poprei ǀ is Zerkve rod. ed. grè ǀ s proceſſio od Cerkue rod. ed., dò Cerkue rod. ed. ǀ danas ſe obhaia Shegnajne te Boshje Zirkue rod. ed. ǀ nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi rod. ed. ǀ greſte pruti tej Zerkui daj. ed. ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj k' moj Zerkui daj. ed. ǀ ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi daj. ed. S. Medarda ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi daj. ed. pomagali ǀ gre tudi pruti Zerkvi daj. ed. ǀ grè pruti Cerkvi daj. ed. ǀ vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku tož. ed. puſtila ſidat ǀ je kupu apnu sa leto Zerku tož. ed. ǀ ſo bily eno Cerku tož. ed., inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat ǀ v'Cerku tož. ed. njega truplu neſsò ǀ ner poprej ſo v'zerku tož. ed. shli ǀ ſesazhne chrishat, inu v'Cerkvu tož. ed. bejshat ǀ Mashnik Cerkvu tož. ed. odpre ǀ de bi en sgon kupu s'eno cerqvu tož. ed. ǀ perzajtu ſo v'cerqvu tož. ed. prishli ǀ v'Cèrku tož. ed. nej mogla pojti ǀ v'Zirku tož. ed. shal ǀ prezej pojte s'vasho drushbo vzerku +tož. ed. G. Boga sahvalit ǀ v' zhaſſih ſi molil, ali v' zherku tož. ed. shal ǀ edn je bil shal v' Zirku tož. ed. molit ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui mest. ed. ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite v' Zerkui mest. ed. ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ ona v' Zerkvi mest. ed. je molila ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ v'Cerkvi mest. ed. ſtoysh, inu molish ǀ Nemate drugiga miſlit, inu dellat v'Cerkui mest. ed., ampak G: Boga hualit ǀ V'Cerkuvi mest. ed., kir ſi bil hudizhu odpovedal ǀ sdaj v'Cerqui mest. ed., sdaj v'hishi ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi mest. ed. prebivat ne puſtite ǀ je po Zirkui mest. ed. hodil ǀ V moj Cirkvi mest. ed. vy nemate drugiga dellat, ampak molit ǀ ony imaio v' Zirkvi mest. ed. Svete misly ǀ ſtole v'zirqui mest. ed. je rad popravlal ǀ ga zhaka pred zerkvio or. ed. ǀ pred Cerkuio or. ed. je ſvojo Ceſsarko Crono, inu mezh puſtil ǀ Tempelni nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi im. mn. ǀ nove Zerkve im. mn. ſe ſidaio ǀ veliku zerkui rod. mn. Bogu, Divizi Marij, inu Svetem Apoſtelnom h' zhaſti je puſtil ſydat ǀ u' poshlushainu boshie beſſede, u'obiſkajnu teh Cerkui rod. mn. ǀ Leta velik nuz, kateri pride od ſidajna teh Zerku rod. mn. ǀ Morebiti mislite sapuſtit sa vasho dusho Zerkuam daj. mn. ǀ Vſe krivizhnu blagu naſai poverne, inu kar nej vejdil komu shlishi da Zerkuam daj. mn., inu petlerjom ǀ velike almoshne Zerkuam daj. mn., inu shpetalam dati ǀ zerkvam daj. mn. ſta offrala ǀ sapuſtj veliku blaga Cerkvom daj. mn., inu petlerjom ǀ vſe Rimske Cerkvi tož. mn. obijskal ǀ ſvete Zerkvi tož. mn. pojti obiskati ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal, inu ſvete zerkui tož. mn. obiskati hodil ǀ Zerkue tož. mn. ſidamo ǀ Caribertus Franski Krajl je taku malu Zerkve tož. mn. shtimal ǀ kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve tož. mn. ǀ on, inu tudi njegou brat Gallus ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve tož. mn., inu Altarje ǀ Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue tož. mn., ter yh posvezhil ǀ andohtlivu nje Svete Zerke tož. mn. obyszheio ǀ koku ſe imaio v' Zerkuah mest. mn. sadarshati ǀ v' tréh zerkuah mest. mn. ǀ teh Lublanskih Zerkvah mest. mn. ſim vidil ǀ folk je s' proceſſio po zerquah mest. mn. hodil ǀ v'nashih Cerkvah mest. mn. G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva ǀ pojte takrat po Cerquah mest. mn. ǀ koku imamo v' Zirkuah mest. mn. ſe sadarshati ǀ v' Zirkvah mest. mn. ſe potſtopio preusetnu govorit ← germ. *kīrka ← srgr. κυρική za gr. κυριακή (οἰκία) ‛gospodova (hiša)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti
4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
coprniški -a -o (cuprniski, cuprniški) pridevnik1.1 protestansko, slabšalno ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
cviblati nedov., F
15,
addubitare, enu malu
zviblati, ſhe
zviblati;
addubitatus, -a, -um, eden, nad katerim ſe
zvibla;
ambigo, -ere, zviblati;
confluctari, zviblati, v'zviblanîu biti;
contari, zviblati, vpraſhati, yṡkati;
dubitare, zviblati;
dubitatus, -a, -um, ṡa kar ſe
zvibla;
haesitare, zviblati, jezati, od ſtraha molzhè ſtati;
nutare, zviblati, en zhas ene, en zhas druge vole biti: kimati;
subdubitare, enu malu
zviblati;
suspicari, meiniti,
zviblati, kei kai ṡkarbéti, ſumniti;
titubare, ſhlekedrati, omotihati, ſe ſpotikati, omahovati,
zviblati;
vacillare, ſe ſpotikovati,
zviblati;
venire in dubium, zviblati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
čakati -am nedovršni glagol1. biti, ostajati na kakem mestu, upajoč
1.1 kdo/kaj; kogarod., koga/kaj, na koga da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2 kdo; koga/kaj, na kaj da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.1 v nizu, namenjenem ponazoritvi načina zapovedovanja, kdo; s prisl. določilom kraja biti, ostajati na kakem mestu; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.2 kaj; s prisl. določilom količine časa biti, ostajati v kakem stanju; SODOBNA USTREZNICA: vzdržati
2. kdo; na koga ostajati na kakem mestu z določenim namenom, navadno skrivoma; SODOBNA USTREZNICA: prežati
2.1 kdo; na koga iskati priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežati
3. kdo/kaj; česa, kaj, na kaj živeti, upajoč, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.1 kdo; komu živeti, računajoč, da bo kdo od koga (upravičeno) kaj dobil; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.2 kdo/kaj; kaj, na koga/kaj, navadno s prisl. določilom načina biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
4. kdo/kaj; kaj, na koga/kaj zaupati komu/čemu, verovati v koga/kaj
5. kdo; kaj, s čim, navadno s prisl. določilom količine časa ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: odlašati, zavlačevati
6. kdo; na kaj, s prisl. določilom kraja in/ali časa biti, ostajati buden z namenom zaznati nevarnost; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
7. kdo; na kaj paziti na kaj, varovati kaj
8. kaj; na koga biti v prihodnosti namenjen, določen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
8.1 kaj; na koga biti pripravljen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
časi prislov1. izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.1 v zvezi časi – časi izraža zapovrstnost povedanega pri menjavanju, izmenjavanju; SODOBNA USTREZNICA: včasih – včasih, kdàj – kdàj
1.2 izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku; SODOBNA USTREZNICA: najprej
2. izraža ne natančno določen čas, v katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: kdàj, nekoč
3. na nekaterih mestih; SODOBNA USTREZNICA: ponekod
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
čast1 -i ž čast:
TErbej Sposnati de Ptolomeus Egijpterski Krajl je bil zhast im. ed. vſiih Egijpterski Kron ǀ Noeſs je nyh ozha vſe zhasti rod. ed. ureden ǀ lete lubeſnive beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti rod. ed., inu huale ſo bile vredne ǀ Obene zhastj rod. ed. tudi Ceſar Tiberius ſi nej bil sadubil ǀ nej hotel vezh shlishat od obene zheſtj rod. ed. ǀ h' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize je bil sapejl ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti daj. ed. Mariæ Divize poſtal ǀ k'veliki zhaſti daj. ed. yh polsdigne ǀ Bogu k'zhasti daj. ed. vſe nyh della offrajo ǀ Sdaj k'zhaſti daj. ed. Boshi ſe neshenio ǀ vſe vaſha della Bogu h'zhasti daj. ed. offrajte ǀ Bogu pak h'zhastij daj. ed. nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ ſo bily sazheli Altarje dellat h' zhaſtu daj. ed. S. Sebaſtiana ǀ zhast tož. ed., inu hualo toistom ſo pely ǀ Ajfrajte sa zhast tož. ed. Boshijo, inu Bug bode aifral sa zhaſt tož. ed. vaſho ǀ zhiaſt tož. ed., inu hualo G. Bogu dadò ǀ veliko zkaſt tož. ed. doſezhi proſſio ǀ per sdrauiu, inu zhasti mest. ed. vaſs ohrani ǀ s'veliko zhaſtio or. ed., inu oblaſtio v'lepeh, inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ nihdar obeden nej s'takushno zhastiò or. ed. v'Nebu prishal, Kakor Maria Diuiza ǀ ſe bo prikasal s'takorshne zhastjo or. ed. v'oblakih ǀ vſe zhaſtj im. mn. mogozhnoſti, inu bogaſtva malu zhaſſa na tem ſvejti terpè ǀ vſe zhaſty im. mn., kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio ſtanovitnoſti ǀ kulikajn lejt menite de bi jeſt mogal lete poſvejtne rezhy, inu zhaſti tož. mn. vshivat ǀ Leta slati pehar pomeni blagu, danarie, lepoto, zhaſtj tož. mn., lushte tiga meſſa ǀ velike shenkinge, zhaſty tož. mn., inu ſvojo Hzher sa sheno njemu oblubi dati ǀ Ali vener vſe lete zhastij tož. mn. je premagala zhast Ceſarja Trojana ǀ zhaſt zhes vſe zhaſtii tož. mn. Zapis zhastu se pojavi 6-krat in vsebuje napačno zapisan izglasni polglasnik.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
često (čestu, često) prislov1. izraža precej veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, često
1.1 izraža precejšnjo frekvenco; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, večkrat
1.2 primrk. izraža več ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosteje, večkrat
1.3 elativ, v zvezi gar često izraža zelo veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: zelo pogosto
1.4 presež. izraža največ ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: najpogosteje, največkrat
1.5 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor često za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
čez predl., ab hinc post annum, od sdai
zhes enu leitu;
ad haec, zhes letú;
aliquem allatrare, zhes eniga hudú govoriti;
canalis, en graben
zheṡ ror;
detractare, hudú
zheṡ eniga govoriti;
lex agraria, polṡka, ali
zhes pula poſtava;
modicum, malu,
zhes enu malu;
obsaevire, ſe
zhes eniga jeṡiti;
pernox, -ctis, celó núzh,
zhes ceilo núzh;
placa, -ae, ena berv
zhes vodó;
prodigiosè, zhes naturo;
quinetiam, já tudi,
zhes tú;
rex regum, krail
zhes kraile;
subdiu, zhes dán, po dnèvi;
succensere, zhes eniga ſa reſſerditi;
superstagnare, zheṡ yti,
zheṡ tezhi.
v:g: kadar voda
zheṡ veyer ali
zheṡ jeiṡ gre;
supervehi montem, zheṡ hrib preneſſen biti;
supra, ṡgorai, verhu, nad,
zhes, na
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran
1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek
2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez
2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na
3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad
3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad
4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno
4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg
5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez
5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper
7. za izražanje nadrejenosti
7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom
7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom
7.3 danes s predlogom nad z orodnikom
8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi
9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po
10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom
10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost
11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja
11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom
11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12. za izražanje usmerjenosti
12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom
12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom
12.3 dejanja, stanja, čustva
12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom
12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom
12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
čezdan1 -a -o deležnik1. ki je dan drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dan, izročen
1.1 v trpniku, (od koga), komu/čemu
2. komu ki je dan drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročen, prepuščen
2.1 čemu (k čemu) ki dopušča vpliv česa na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepuščen
3. komu ki je dan komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podarjen
4. (zavoljo česa) ki mora umreti zaradi česa pomembnega; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
čez eno malo [čez eno málo]
prislovna zvezakmalu
PRIMERJAJ: čez majhno, čez malo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
čez majhno [čez mȃjhno]
prislovna zvezakmalu
PRIMERJAJ: čez eno malo, čez malo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
čez malo [čez málo]
prislovna zvezakmalu
PRIMERJAJ: čez eno malo, čez majhno
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
čezostati -stanem (čezostati, čriezostati) dovršni glagol1. kaj; komu/čemu biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
2. kaj; (od česa), čemu s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
3. kdo/kaj izraža, da kdo/kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti se
3.1 kdo; komu, s kom ostati živ dlje od zakonca oz. družinskega člana/članov in se zaradi tega znajti v posebnem položaju, stanju; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3.2 kdo ostati živ; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo/kaj; pred čim ostati živ kljub negativnim okoliščinam; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: 111 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
čiga (čiga, čega) nesklonljivo, zaimek1. vpraš. zaim. izraža vprašanje po pripadnosti ali izvoru; SODOBNA USTREZNICA: čigav
1.1 v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih
1.2 za uvajanje naslovov, povzemalnih robnih opomb
2. poljubn. zaim. izraža svojino, pripadnost nedoločni, poljubni osebi; SODOBNA USTREZNICA: čigav
FREKVENCA: 79 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
čisto1 (čistu, čisto) prislov1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
človeški -a -o (človeski, človejski, človečski, človeški, človecski, človejčski, človiski) pridevnik1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim
1.2 ki je materialen, v nasprotju z duhovnim
1.3 biblijsko, v zvezah človeške roke/duše / človeški otroci ljudje
1.4 v zvezi človeško srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človeška žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človeški / človeški sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
čoln -a (čoln, čeln, čaln, čuln) samostalnik moškega spola1. manjše odprto plovilo; SODOBNA USTREZNICA: čoln
2. veliko plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja
FREKVENCA: 250 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
črepinja -e (čerpina, čerpinja, črepinja, čripina, čipina) samostalnik ženskega spola1.1 lončena posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru; SODOBNA USTREZNICA: nočna posoda
2. kos/košček razbite lončene posode; SODOBNA USTREZNICA: črepinja
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
črnkljast prid., F
3,
nigellus, -a, -um, zhernklaſt;
perniger, -ra, -rum, ſylnu zhern, ṡlú
zhernklaſt;
subniger, -ra, -rum, zhernklaſt, enu malu zhern
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Darius -a/-ija m osebno lastno ime
Darej:
Krajl Darius im. ed. je bil sapovedal ǀ ti taku malu shtimash miso mojga Gospuda krajla Dariuſa rod. ed. ǀ S. Piſſmu pravi od Daria rod. ed. krajla ǀ je bil poſlal shenkat Perſianskimu krajlu Dariuſu daj. ed. ǀ je bil premagal tiga mogozhniga Perſianskiga Krajla Dariuſa tož. ed. Darêj I. Véliki, perzijski kralj (522–486 pr. Kr.) (SP Dan 6,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
datelj -na (datel, tatel) samostalnik moškega spola1. dateljnova palma; SODOBNA USTREZNICA: datljevec
1.1 podolgovat, zelo sladek plod datljevca; SODOBNA USTREZNICA: datelj
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dati dam dovršni glagol1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dečla -e (dečla, dejčla) samostalnik ženskega spola1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
1.1 odrasla oseba ženskega spola, navadno mlajša; SODOBNA USTREZNICA: ženska, žena
2. oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
3. oseba ženskega spola do pubertete; SODOBNA USTREZNICA: deklica
4. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dejan3 -a -o (djan) deležnik negotovo, komu ki je posredovan, predstavljen z besedami z namenom, da kdo kaj izve; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, izražen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dejanje1 s, F
40,
acta, actorum, djanîa, rovnanîa;
actio, -onis, dolgovanîe, rounanîe, prauda,
djanîe, toshba;
actus, -us, djanîe, déllu, rovnanîe;
anathema, -tis, v'pano cerqueno
djanîe eniga pregréſhnika odlozhenîe od chriſtianske gmaine;
charis, dobru
djanîe, povernenîe, darovanîe, ẛahvalenîe;
commercium, djanîe, dolgovanîe, andel, kupzhuvanîe;
constellatio, teh ẛvéṡd
djanîe;
diſsimulatio, ṡakrivanîe, ne ṡakasanîe
v'dianîu tega kar v'ſerzi tazhy;
effectio, tú
djanîe, ali opravilu;
energia, -ae, ṡnoternîe
djanîe, ali déllu;
facinus, -oris, enu
djanîe, bodi ſi kakerſhnu hozhe: tudi enu pregreſhnu
djanîe, ena ſramotna pregréha, ena pregréha, hudobnu
djanîe;
factum, déllu,
djanîe;
ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali
s'djanîam;
jus actionum, praviza, katera doparneſſeniga
djanîa, ali dovgovanîa anṡadene;
opus, -ris, déllu,
djanîe, opravilu;
pragma, -tis, djanîe, ali opravilu;
tributoria actio, enu pravdnu
djanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
delati se nedov., F
8,
aspirat dies, dán
ſe déla;
diescit, dán
ſe déla, ſe dnévi;
dilucescit, dán
ſe déla, ſvitlú perhaja;
fingere amicitias, ſe priatel
délati;
illucere, illucescere, reſvitléti ſe, ſvitlú perhajati,
ſe dán
délati;
ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati,
ſe markakiga, ali ſmeſhniga
délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti;
justificari, sa pravizhniga ſpoṡnán biti,
ſe pravizhan
délati;
simulare, ſe hliniti,
ſe dober
délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
delečina ž, parasanga, -ae, ena
delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt fertilzeu mile, 13000 ſhulinou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
deset1 -ih in nesklonljivo, posamostaljenoFREKVENCA: 21 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
desetak -a samostalnik moškega spola1. srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
1.1 grška denarna enota, po vrednosti izenačena z rimskim denarijem; SODOBNA USTREZNICA: drahma
FREKVENCA: 26 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
deželski -a prid. deželski, posveten:
Duhouni stan ble Bogu dopade kakor deshelski im. ed. m ǀ ena Perſona Duhouna, ali deshelska im. ed. ž ǀ ſo Chriſtuſa h' Pilatuſu deshelskimu daj. ed. m oblaſtniku poslali ǀ v'duhonim ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim mest. ed. m ǀ dokler on v' deshalskim mest. ed. m ſtanu je tvoje Svete sapuvidi ſvejſtu dershal ǀ ni pred deshelsko or. ed. ž, ni duhouno Gospoisko prishla ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski im. mn. m ludje lahku doli vſamete ǀ v' prizho tulikajn Mashnikou, inu deshelskih rod. mn. Gospudou deželski m deželski gospod:
vy deſhelski im. mn. taku lahku morite v'Nebu priti ǀ de bi Sholnery, Deshelski im. mn., Duhouni, inu Shkoffi pó njegovem exempelnu hodili ǀ taku malu Mashniki od teh deshelskih rod. mn. ſò shtimani ǀ Lucifer s' leto sabelo sapele duhoune, inu deshelske tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
deževno prisl. deževno:
de li je enu malu blatnu, desheunu, merslu nemore pojti, ſe boij shuline vublatit (I/1, 130) ǀ kadar daugu zhaſſa je desheunu, kauneio deſſ, rekozh: sludi ga neſſe sdaj, kir ga nei potreba (V, 330)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
divjaščina -e samostalnik ženskega spola1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom; SODOBNA USTREZNICA: divjačina
1.1 prosto živeče, neudomačene, divje živali
2. velike, nevarne divje živali; SODOBNA USTREZNICA: zverjad
3. v Razodetju nadnaravno bitje, ki služi Bogu
4. v Razodetju nadnaravno bitje, ki služi satanu in odvrača ljudi od Boga
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dobiček -čka m dobiček:
Faush prizhaviz ſe ſgovarja de dobizhik im. ed. ga je oslepel ǀ kadar je rodovitnu ſe toshio de nej obeniga dobizhika rod. ed. ǀ lejtena ſo huda, nadauKi ſo preveliKi, dobizhKa rod. ed. malu, semla nerodovitna, drushina veliKa ǀ sa volo eniga maihiniga dobizhiga rod. ed. ǀ Kaj s'en dobizhik tož. ed. imash, Kadar druge golufash, dokler ſam ſebe ogolufash ǀ negledaite tulikajn na ta poſveitni lon, inu dobizhig tož. ed. ǀ imate tem vboſim sa vash nuz, inu dobizik tož. ed. dati ǀ eny ſò per dobizhiku mest. ed., drugi per sgibizhiku ǀ vſelej per dobizhku mest. ed. ostanesh ǀ s' ſvojm lastnem dobitzhikam or. ed. ǀ hudizh je bil folku s' dobizhikam or. ed. sabelil ǀ nemario ſa S. Masho, sa Pridigo, sa Odpuſtike, ampak li sa dobizhike tož. mn. → dobič
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dobri -ega posamostaljeno1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri
2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro
2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro
3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati
FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dohtarija -e ž akademska učenost:
Kadar bi Beſedniki reſnizo govorili, naſha Dohtaria im. ed. bi nam malu noter neſla (II, 395) → dohtar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol1. kdo; kogatož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti
3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti
4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dolg prid., F
102,
bicubitalis, dvá komulza
dolgu;
bipedalis, dvá zhevla ſhiroku, ali
dolgu;
caesariatus, s'dolgimi laſmy;
diutius, daile, pred
dolgim zhaſſom;
jubatus, -a, -um, grivaſt, kateri
dolge laſſe ima;
longaevus, -a, -um, ſtar, dolgu ṡhiu,
dolgiga ṡhivenîa ali zhaſſa;
longurius, -rÿ, ṡhtangaſt, prezei
dolg;
longus, -a, -um, dolg;
loquaciter, s'dolgim, inu nenuznim govorjenîam;
nasus aquilenus, dolg núṡ;
pedalis, -le, en zhreivel ſhirók ali
dolg;
praelongus, -a, -um, ſylnu
dolg, predolg, cilú
dolg;
praetexta, -ae, ena ſorta
dolṡiga gvanta per teh nekadanyh Rimlanih;
prolixus, -a, -um, dólg inu ſhirók;
promiſsa barba, dolga brada;
sexennium, -nÿ, ſheſt leit
dolgu;
tempus diuturnum, dolg zhas;
toga, ſuknîa,
dolga, inu do tál;
trieteris, -dis, try leita
dolg zhas
- daljši , F4, longior, dalſhi; longiusculus, -a, -um, nekoliku dalſhi; longulus, -a, -um, malu dalſhi; procudere, pokovati, s'kovanîam tenku ali dalſhe ſturiti
- najdaljši , solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: dolg prid., F
3,
bugula dolge konople Scopoli
[448: Bugula. Carniol. Touge Conoble; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni];
erysimum, dolge ſhenof Scopoli
[519: Erysimum. Carniol. Touge Scheneff; enako v seznamu Nom. Carn. Touge Scheneff];
melilotus, -ti, dolga detela Scopoli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dolijemati -jemljem nedovršni glagol1. kdo/kaj izgubljati moč, ugled, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: propadati
2. kdo/kaj; na čem, (pred čim) izgubljati
2.1 življenjske moči; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, pešati
2.2 telesno težo; SODOBNA USTREZNICA: hujšati
2.2.1 kaj izgubljati popolnost svojih značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, pešati
3. kdo/kaj; (na čem, v čem) izgubljati na številu, količini, obsegu; SODOBNA USTREZNICA: manjšati se
3.1 v zvezah z dan, luna, luč, kaj ciklično izgubljati na trajanju ali obsegu oz. jakosti (svetlobe); SODOBNA USTREZNICA: krajšati se, manjšati se, upadati
4. kdo/kaj; (na čem) izgubljati na intenzivnosti, kakovosti česa; SODOBNA USTREZNICA: slabeti
FREKVENCA: 49 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dosegamal, adv. = do sega malu, bisher, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dosegamal prislov do tega časa, trenutka; SODOBNA USTREZNICA: doslej, do zdaj
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dosti prisl., F
112,
complures, nyh
doſti ṡkupai, nyh
doſti;
copia, -ae, obilnoſt,
doſti, vſiga ṡadoſti;
equitium, -tÿ, doſti koyn v'kupai;
dapsilis, veliku,
doſti, inu obilnu;
demagis, doſti vezh;
facere multa verba, doſti govoriti;
loquacitas, jeṡizhnoſt,
doſti inu nenuznu govorjenîe;
magis vellem, jeſt bi hotel
doſti raiſhi;
multifacere, ſylnu hvaliti, ṡa
doſti derṡhati;
multipeda, -ae, kar
doſti núg ima;
multipotens, mogozh, kateri
doſti premore;
multo minus, doſti manîe;
multopere, ſylnu
doſti;
multus, -a, -um, doſti, veliku;
perpeti, pertarpéti, ali
doſti tarpeti, prebiti;
perplurimum, cilú ſylnu
doſti;
quantitas, -tis, doſti ali malu;
sumptus facere, doſti potroſhiti, vunkai dati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dosti1 -ih posamostaljeno1. izraža veliko število oseb od kake celote; SODOBNA USTREZNICA: mnogi, številni
1.1 izraža veliko število oseb sploh; SODOBNA USTREZNICA: mnogi, številni
2. izraža veliko količino česa; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko
3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: dovolj, zadosti
FREKVENCA: 74 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dosti2 -ih in nesklonljivo, nedoločni števnik1. izraža veliko količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko
2. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: zadosti, dovolj
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
doživeti -em/-im (doživejti, doživeti) dovršni glagol1. kdo; kaj, na kom v življenju biti deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: doživeti
1.1 kdo; kaj živeti do določene dobe, dogodka; SODOBNA USTREZNICA: doživeti
FREKVENCA: 13 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
drag -a -o pridevnik1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
drago2 (dragu, drago) prislov1. izraža, da je za kaj potrebno veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drago
2. izraža, da se komu/čemu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost
2.1 v zvezi drago vreden ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
FREKVENCA: 57 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
drak -a samostalnik moškega spola1. velika žival, ki vzbuja strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: zver, pošast
1.1 večglava leteča mitološka žival; SODOBNA USTREZNICA: zmaj
2. taka žival kot podoba hudiča ali zatiralca vernih
FREKVENCA: 55 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
droban* -bna -o pridevnik ki ima razmeroma majhne razsežnosti; SODOBNA USTREZNICA: droben
FREKVENCA: 22 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
drugi1 -ega posamostaljenoI. k števniku
1. kdor/kar v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 po funkciji, moči za eno stopnjo nižji od najvišjega; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.2 v zvezah k drugemu / v drugo v zaporedju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
II. k zaimku
1. kdor ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 kar ni tisto, na kar se misli, iz česar se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drugo
2. navadno mn. kdor v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
2.1 kar v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drugo
3. v krščanstvu kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: drug
4. kar ni domače; SODOBNA USTREZNICA: tuje
5. v zvezi z eden/en izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
drugi3 -a -o vrstilni števnik1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi
1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji
4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni
5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
drukan -a -o deležnik1. s tiskarsko tehniko prenesen na papir; SODOBNA USTREZNICA: tiskan, natisnjen
1.1 objavljen v tisku; SODOBNA USTREZNICA: natisnjen
FREKVENCA: 27 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
družinica -e ž družinica:
my bi radi petleriam almoshno podelili, ſamy pak poterbujemo, imamo otrozhizhe, dershinizo tož. ed., malu ſe perdella, letina je huda (V, 416 s.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
držati se nedov., F
27,
ab illo friget, ſe ṡmerslu pruti nĵemu
darṡhý;
aſsectari, ṡa enim hoditi, hitéti, s'véſtu
ſe eniga
derṡhati;
cohaerere, ſe v'kupai
derṡhati, v'kup ſtiſniti;
gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti,
ſe prevṡètnu
darṡhati, ſe ṡnaſhati;
ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati,
ſe ṡa markakiga
darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti;
insistere, nejenîati, ne nehati,
ſe mozhnu ene rizhy an vṡeti, ali
darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati;
laevam petere, na lévo ſtrán
ſe derṡhati;
levam tenere, na lévu
ſe derṡhati;
loci, -orum, materniza, v'kateri
ſe tú déte gori
darṡhy v'maternim telleſſi;
obniti, ṡupar
ſe darṡhati;
oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru
ſe volne
darṡhy;
sectari justitiam, ſe te pravize
derṡhati;
sospes, -tis, tudi en oṡdravlenyk, kir
ſe ſhe gori
derṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dvakrat prisl. dvakrat:
Sabinus li duakrat v'tedni je jedil ǀ De mars duakrat De ſvesda Venus je malu majnshi kakor ſemla ǀ kadar dan, inu nuzh ſo glih, kateru duakrat v' lejtu ſe sgodj ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat ǀ dvakrat v'lejti gredo h'Spuvidi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ej2 medmet1. v zvezi z nagovorom izraža prijazen odnos, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: ej
2. navadno v zvezi ej, ej izraža zatrjevanje, podkrepitev resničnosti izjave; SODOBNA USTREZNICA: ej, ej
3. izraža zahtevo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no
4. izraža nestrinjanje, nasprotovanje; SODOBNA USTREZNICA: ej
FREKVENCA: 24 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Elizeus -a/-eja m osebno lastno ime
Elizej:
KaKor je neKedai Eliſeus im. ed. PreroK vuprashal uno ubogo Vduvo ǀ Eliſæus im. ed. je shelel oſdravit te nesdrave vode v' tei desheli Jericho ǀ Eliſius im. ed. je bil taku naugmeral uni ſereptanski Uduvi enu malu moke ǀ kokor ſte bilij reſtargali ſaurashnike Eliſæuſa rod. ed. preroka ǀ Purgary gredò k' Eliseuſu daj. ed. Preroku ǀ mu ſvetovajo de bi ſe puſtil pelati v'IudausKo deshelo h'temu S. PreroKu Eliseu daj. ed. ǀ Bug je K'Eliſu daj. ed. djal ǀ Eliſeuſa tož. ed. Preroka vſyh vishah je hotel ulovit Syranſki krajl ǀ otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa tož. ed. ǀ s'kuſi Eliſea tož. ed. Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala Naamana Elizêj, lat. V Elisaeus, gr. Ἐλισαὶος, prerok (SP 1 Kr 19,16, Sir 48,12)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
en člen., amomum, enu maihinu drévze kakòr
ena divja tarta, da
en leip dúh;
angelus, en Angel,
en ſel,
en oṡnanîaviz, oṡnanenyk;
cisarius, en voṡnyk, ali kozhiaṡh
eniga voṡá s'dvéma koleſma;
dodrans agri, zheterti deil
ene nyve;
herbarium, en travnik;
hyn, ena gviſhna mèra. Ezech:14;
peristroma, -tis, en tebih,
en firank,
en Turṡhki tebih;
securis, -ris, ena ſikèra;
subniger, -ra, -rum, zhernkaſt,
enu malu zhern;
subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti;
transcriptum, ena copia piſma;
vitrarius, -rÿ, en glaṡhar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
enak prid., F
50,
aequalis, -lis, enák, enulik, ravnu tolik, glih raván;
aſsimilare, perglihati,
enák biti, ravnu takú biti;
bellutus, ṡvirini
enák;
blataria, enu bélu ṡeliszhe, pluzhniku
enaku;
concors, ẛloṡhén,
enake miſli,
enakiga ſerzá;
conformari, enák poſtati;
consentaneus, enake vole;
disparilis, ne
enák;
imitamen, enaku delanîe, poſnemanîe;
inconcinniter, neṡloṡhnu, nikár
s'enako ṡhtimo;
par, -ris, en par: tudi glih,
enák;
persimilis, -le, cilú
enák, cilú glih;
simillimus, -a, -um, cilú do konza
enák, inu podobin;
subsimilis, -le, enu malu
enák;
verisimilis, -le, glyh ti riſnizi, riſnizi
enák- enakejši , similior, -oris, doſti enakiſhi, ṡlú podobin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
farlih1 (farlih, gfarlih) nepregibni pridevnik1. o katerem se domneva, da bo imel slabe, hude posledice; SODOBNA USTREZNICA: nevaren
2. ki lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevaren
FREKVENCA: 15 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ferteljc m, parasanga, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt
fertilzeu mile, 13000 ſhulinou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
feržmagljiv prid., subcontumeliosus, -a, -um, enu malu shpotliu,
fershmagliu, sashpotliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
flis -a m gorečnost, marljivost, vnema:
Oh skerb, inu fliſſ im. ed. nesgruntan tiga dobrutliuiga Paſtiria Chriſtuſa Jesuſa ǀ de bi ta sanikarna, inu malu uredna kuharza bila enu malu fliſſa rod. ed. imela ǀ tulikajn skerbi, fliſſa rod. ed., inu terpleina ſi preſtal ǀ Kaj tedaj s' en fliſſ tož. ed., inu skerb imash sa isvelizhaine tvoje dushe ǀ Ta drugi Altar v'Bethel s'vekshem fliſſam or. ed., inu andohtio je bil ſiſydal ǀ inu s'vſem fliſſam or. ed. ſe bom pomujal ǀ s' vſo mozhio, inu fliſſam or. ed. ſe bote pomujal ner poprej vuzhiti vam perporozheni folk ǀ ſo s'velikim fliſsam or. ed., inu ajfram puſtili ſydat Cerkve, inu Altarje ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom or. ed. po vſeh kotah ǀ vſe nyh misli, inu fliſſe tož. mn. poſtavio ſadobiti lete poſvejtne rezhy ← srvnem. vlīʒ ‛gorečnost, marljivost, vnema’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
flisati se -am se nedov. truditi se:
Vy Nem. imate ſe fliſſat nedol., inu terpejti sa vſako dusho vam poduarsheno ǀ ſe potish, mislish, inu ſe fliſash 2. ed., de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ sa vſe druge rezhy ſe fliſſash 2. ed., mujash, inu skerbish ǀ je terbej de della, de ſe fliſsa 3. ed. ǀ nuzh, inu dan ſe fliſſamo 1. mn. ǀ sakaj li po tem semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate 2. mn. ǀ ludje nuzh, inu dan ſe fliſſaio 3. mn. ǀ vſy glidi ſe fliſsaio 3. mn. ga vun potegnit ǀ fliſſajteſe vel. 2. mn. s' blagam ǀ tulikajn je skerbel, inu ſe fliſſal del. ed. m sa isvelizhaine nashe dushe ǀ kadar bi jest bil taku ſe fliſsal del. ed. m volo Boshio dopolniti ǀ en kershenik bo vezh ſtregil, inu ſe fliſal del. ed. m ǀ 33. lejt ſe muial, flishal del. ed. m, inu krishan bil ǀ ſe ſi mozhnu mujala, inu fliſſala del. ed. ž ǀ de ſi lih bote ſiali, dellali, inu ſe fliſſali del. mn. m ǀ ſo gledali, inu ſe fliſsali del. mn. m, de bi obeniga tadla nebilu → flis
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
frajer m, baro, en
frajer, malu manſhi kakòr en graff, en ſlabodnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
franski -a prid. 1. francoski:
Caribertus Franski im. ed. m Krajl je taku malu Zerkve shtimal ǀ Sprizhat meni more Shpansha, Franska im. ed. ž, inu lashka deſhela ǀ G. Bug ga je bil isvololil sa Shkoffa tiga Franskiga rod. ed. m Meſta Turon ǀ Ie djal S. Remigius Franskimu daj. ed. m krajlu ǀ Hualio mozhnu Blanco Fransko tož. ed. ž Krajlizo ǀ Ta greshna shena Agape v'Fransko tož. ed. ž deshelo je bila perpelala Elipidiuſa ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku tož. ed. s, Shpansku ǀ v' Franſkem mest. ed. m krajlevſtvi je bil en Mogozhen Firsht ǀ she danashni dan ſo Erzogy v' Franski mest. ed. ž desheli ǀ v'Franski mest. ed. ž desheli 2. frankovski:
S. Conegundis Ceſſariza S. Hedvvigis Polska krajliza. S. Radegundis Franska im. ed. ž krajliza lety vſy ſe ſo poſtili cel advent ǀ kar je bil sapovedal Sveti Grogor ſturiti Franski daj. ed. ž Krajlizi Brunchildi Tvorjeno iz imena germanskega plemena Franki.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
gel prid., F
14,
capiteamenta, ti laſſi, na katerih ſtojè ti
geli tiffilzi v'gartroshi;
cerinus, gele farbe;
crocota, en ṡhenṡki gvant po ſtari ſhegi,
gele farbe;
flammeolum, en takeſhen maihen
giel ſhlár;
flammeum, -mei, en
giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile;
flavere, vel flavescere, gielbati,
giel ali ṡholt biti,
giel perhajati;
flaveus, giel ali gèlbaſt biti;
flavus, -a, -um, ṡholt,
giel;
gilvus, -a, -um, giel, giele farbe, rumen kakòr uſſek;
hiacynthus, -ti, tudi
gele ṡhide;
luteolus, -a, -um, kar na gèlu vleizhe, enu malu
gèlu;
sil, -silis, ena ſorta
giele ylovate ṡemlè, katera ſe naide v'jamah ṡlate, ali ſreberne rude
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
gelo sam., F
2,
inclinans ad crocum, vleizhe na shafranovo farbo, ali na
gèlu, kakòr ṡhafràn;
luteolus, -a, -um, kar na
gèlu vleizhe, enu malu gèlu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
gijel -a prid. rumen:
Ludje taku ſe fliſſaio sadobiti slatu, katiru nej druſiga kakor giella im. ed. ž semla (V, 486) ǀ Aku slatu jmam, kaj drusiga imam, semuzh enu malu gijele rod. ed. ž persti ← it. giallo ‛rumen’; izgovarjava je vprašljiva.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
gliha -e in nepreg. ž enakost, primerjava, primerljiv človek ali stvar, par:
Inu taku gliha im. ed. je bil S. Franciſcus Chriſtusu, de nej mogal ble gliha im. ed. biti ǀ S. Bernardus je bil gliha im. ed. S. Thadæuſu ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza Phænix, Sakaj neima ſebi glihe rod. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes nej bilu njemu gliha rod. ed. ǀ katerimu K'glihi daj. ed. ſledna mogozhnoſt je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ ena ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho tož. ed. ǀ ſe hozhe dobru oſhenit, ima gledat de ſvojo gliho tož. ed. vſame ǀ 50. lejt je v' takorshneh grehah shivil, de malu gliha rod. mn. ſe je njemu neshlu brez vse glihe neprimerljivo:
G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu, KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ← srvnem. gelīche ‛enakost’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
gluh prid., F
4,
obsurdefacere, eniga ogluſhiti,
gluhiga ſturiti;
obsurdere, ogluſhiti,
glúh biti. Isa:33;
subsurdus, -a, -um, enu malu
glúh;
surdus, -a, -um, gluh, ogluſhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
gorkota -e ž gorkota, toplota:
ſonzhna gorkuta im. ed. jo prezej reſtaja ǀ malu ſonzhne gorkute rod. ed. taiſti shkodi ǀ S. Duh je bil dal S. Bonaventuru gorkuto tož. ed. Boshje lubesni ǀ Leta Sveti Oblak nas bo obſenzhil pred gorkuto or. ed. ſerda Boshiga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
graf m, baro, en frajer, malu manſhi kakòr en
graff, en ſlabodnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
grdo prisl., F
24,
absurdè, oſtudnu, neſnashnu,
gardú;
barbarè loqui, gardú govoriti;
conscelerare, gerdú pregréſhiti,
gardú vmaṡati, omadeṡhiti;
convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati, ṡanizhovati,
gerdu lajati;
convulnerare, raniti, eniga drugiga s'ranami
gardú vdélati;
criminari, krivu ṡatoṡhiti,
gerdú gréſhiti;
defaectare, gardú vdélati;
flagitiosè, hardú, pregréſhnú;
foedè, gardù, neſnaṡhnu, ſmardezhe;
graveolens, kateri
gardú ſmardy, teṡhkiga duhá;
inconditus, -a, -um, nashtalten,
gardú ſturjen: tudi neskranîen;
indecorum, neſpodobnu,
gardú;
inelaboratus, -a, -um, neṡdélan,
gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu délla ſturjen;
inficere, oskruniti, vmaṡani,
gardú vdélati;
obscoenè, gardù, ṡhpotlivu, kurblivu;
peminosus, -a, -um, ſmardezh, kar
gardú ſmardy;
perditè, gardú, ṡgublivu;
sceleratè, oſtudnu,
gardú, pregréſhnu;
sordidè, gerdú, oſtudnu, ſmetnú;
subabsurdè, enu malu
gardú, inu norzhaſtu;
succurssorius equus, koyn, kateri
gardú hodi, inu ſtrèſſa;
torvè aspicere, poniglovu gledati,
gardú gledati;
turpiter, gardú, oſtudnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
grenjak prid., F
6,
acerbus, -a, -um, ṡkominaſt, kiſſil,
grenîak;
amarus, grenîak, goriup;
feleus, -a, -um, grenîak;
insuavis, neſladák,
grenîak;
peracerbus, -a, -um, ṡlu ṡkominaſt, cilú
grenîak;
subamarus, -a, -um, enu malu
grenîák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
grešnica -e ž grešnica:
Magdalena greshniza im. ed., inu Paulus preuſetnik ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza im. ed. ǀ en greshnik, ali greshenza im. ed. ſo tej nepametni shivini podobni ǀ glihi vishi ſe bò tebi greshnik, inu greshnizha im. ed. godilu ǀ v'imenu ſledniga greshnika, inu greshnice rod. ed. goſtory ǀ Maria Diviza enkrat ſe ie bila prikaſala v'tem meſti Florentia eni ozhitni greshenzi daj. ed. s'imenam Benedicta ǀ kadar bi eden letei greshinzi daj. ed. bil rekal ǀ ſlednimu greshniku, inu greshnizi daj. ed. da ſvojo cello miloſt ǀ ſe bo zhes to greshinzo tož. ed. vſmilil ǀ sheli de bi vſy zhiharnu greshniki, inu greshinze im. mn. vſe shusi per njemu bily ǀ ò vij grèshniki, inu grèshinze im. mn. ǀ Ah nesrezhni hreshniki, inu greshenze im. mn. ǀ vy greshniKi, inu, grèshenze im. mn. nemate zagovati nad Milostio Boshio ǀ Oh greshniki, inu greshnizec im. mn. nehajte od grehou ǀ kadar bi ty greshniki, inu gresnize im. mn. tulikajn krat bily ſe samirili enimu zkloveku ǀ Greshniki, inu grehinze im. mn. shivè Kakor ta nepametna shivina ǀ Oh reuni stan teh nasrezhnih, inu reunih greshniku, inu greshinz rod. mn. ǀ taushent greshnikou, inu greshenz rod. mn. ǀ ſilnu veliku greshnikou, inu greshniz rod. mn. ǀ malu greshniku, inu hreshinz rod. mn. ǀ greshnizam daj. mn. ta paklenski ogjn je perpraulen ǀ Nesapovej greſhenzam daj. mn. de bi imele eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca ǀ inu djal nam greshnikom, inu vam greshinzam daj. mn. ǀ Ioh nam grèshnikom, inu grèshinzam daj. mn. ǀ S. Bernardus klizhe vukupai vſe greshnike, inu greshnize tož. mn. ǀ martve greshnike, inu greshinze tož. mn. supet oshivy ǀ v'mej ozhitnimy greshnizamy or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
grešno prisl. grešno:
vera vam bode malu pomagala, aku taku greshnu bote shivèli ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti ǀ ona je greshnn shivela primer.> my paK ſhe vſelej greshnishi shivimo ǀ ſe nepobulshate, inu nesgrevate, ampak she greshnishi shivite ǀ ſvojga hudiga lebna nej pobulshal, ampak she greshnishi je shivil presež.> Inu sdaj kir nergreshnishi ſim shivil, inu sapuvid Boshio pod nogami valal, morem pred Rihtni Stol Boshj pojti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
grob prid., F
11,
acharis, -is, neprietin
groob, neludin zhlovik;
asperare, neſtornu ali
grobú ſturiti;
barbara gens, ludjè
groby, groṡoviti, neuſmileni;
bitrum, en debel, ali
grób gvant;
indiscretus, -a, -um, nepameten,
grob, nereṡdilen, nepremiſhlen;
inurbanus, -a, -um, kmetizhki,
grób, nepurgarṡki;
rudis, et hoc rude, grob, debel, tupaſt, kateri nyzh neṡná;
rusticulus, -a, -um, enu malu kmétiṡhki, inu
grob;
subagrestis, -ste, enu malu kmetiṡhki, inu
grób;
subobscoenus, -a, -um, enu malu nezhiſt,
gruób, inu neſramen;
subrusticus, -a, -um, enu malu kmetiṡhki, inu
gruob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
grozovit prid., F
23,
atrox, grosovit, ſlobán, ſylnu hud;
barbara gens, ludjè groby,
groṡoviti, neuſmileni;
crudeles terrae, groṡovite deṡhele;
dirus, -a, -um, groṡovit;
efferus, -a, -um, ṡlobán, taku mozhnu, kakòr de bi norel,
groṡovid, prehúd;
ferocire, divjati,
groṡovit perhajati;
ferox, et ferus, groṡovit, divji, divják;
ferox forma, tudi
groṡovite ſhtalti;
ferus, divji,
groṡovit;
horrendus, -a, -um, ſylnu
groṡovit, ali ſtraſhán;
horribilis, -le, groṡovit;
horrisonus, -a, -um, kar daje enu
groṡovitu ſhumenîe;
immania saxa, velike, inu
groṡovite ṡhkale;
pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; ſtraſhán,
groṡovit;
perhorrendus, -a, -um, ſylnu
groṡovit, inu ſtraſhán;
portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu
groṡovite rizhy dopernaſhajo;
praeferox, -cis, ſylnu divji, cilú
groṡovit;
subhorridus, -a, -um, enu malu
groṡovit, ali ſtraſhán;
tremendus, -a, -um, ſtraſhán,
groṡovit;
trucidatio, morjenîe,
groṡovitu vbyanîe;
truculentus, groṡovit, ſtraſhán;
trux, -cis, groṡovit;
tyrannicus, -a, -um, groṡovit, neuſmilen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
hoteti hočem nedov. 1. hoteti:
jest hozhem 1. ed. vſe morje v'to jamo spravit, inu stozhit ǀ Poprei ozhem 1. ed. govorit od lashnikou katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh ǀ Aku hozhesh 2. ed. dolgu shiueti, imej strah Boshij ǀ vſhe sastopimo, kaj hozhes 2. ed. rezhi ǀ ſe usdigne nezhistost, inu hozhe 3. ed. Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe 3. ed. obushat ǀ de ga ozhe 3. ed. per Rihtariu ſatoshit ǀ roko ſi data, de hozheta 3. dv. priatela biti ǀ aku hozhemo 1. mn. pred oblizhe Boſhje priti ǀ Kadar ſe hozhmo 1. mn. spovedat, inu obhajat ǀ hozgemo 1. mn. s' ſolsamy naſho nezhiſto dusho osnaſhit ǀ zhe ozhemo 1. mn. kupit ǀ vij hozhete 2. mn. od shalosti zagat ǀ kaku hozhte 2. mn. de bi Bug uniga ushlishel ǀ hozhite 2. mn. tu shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa ǀ Aku hozhate 2. mn. greha ſe varuat ǀ pred nymi hozheo 3. mn. myr imeti ǀ Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio 3. mn. taiſte Firshte ǀ sa suojga krajla ga hozhejo 3. mn. imejti ǀ Meſſary pak hozheó 3. mn., de bi ludjè meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ ſe hozhio 3. mn. taistiga greha prau ſpovedat ǀ ako pak hozhjo 3. mn. nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti ǀ nas kozheo 3. mn. v' greh perpravit ǀ otrokam puſtj, de dellaio kar hote 3. mn. ǀ raunu tu je hotel del. ed. m nam saſtopit dati Iob ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu del. ed. m objeti ǀ Aku bode hotal del. ed. m tebe v'keho svesaniga djati ǀ Bug hotil del. ed. m de bi taKu ne bilu rejſs ǀ Bug jo ne bo hatel del. ed. m imeti ǀ jeſt bi kotel del. ed. m moj leben vagat ǀ od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela del. ed. ž lozhit ǀ jem nej hotla del. ed. ž vezh pokorna biti ǀ Serce mu je hotelu del. ed. s ſe vtergat ǀ Vy dua bi hotela del. dv. m ſabſtoin Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ ſo hoteli del. mn. m en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel ǀ Atteniensary ſo ga hotle del. mn. m perſilit ǀ ſo nekotere dekelze ga hotele del. mn. ž kupit 2. pomožni glagol za tvorbo prihodnjika:
Ti ſi Petrus, inu na leto Skalo hozhem 1. ed. jeſt sydati mojo Cerkou ǀ poidi s' mano hozheua 1. dv. mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva, jutre pak hozheva 1. dv. mojga ſijnu snejsti ǀ ſe toshi zhes Iudje kadar ſo bily sklenili de hozheo 3. mn. Christusa vumorit ǀ Dauid nej hotel del. ed. m Boga sa myr proſsit ǀ jest bi n'hotel del. ed. m, de bi ſe kateri taku hudoben nashal ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel del. ed. m ǀ Ta hudi pak li hitel del. ed. m rezhi ǀ nihdar ij nej hotela del. ed. ž odpustiti ǀ jeſt bi n'hotela del. ed. ž vboga biti ǀ letu truplu, kateru ſe nej hotelu del. ed. s postit ǀ nej ſo hoteli del. mn. m dobra djajna doparnashat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli +del. mn. m pomuiat kjekaj pojti zanikane sedanjiške oblike n'hozhem 1. ed. shpota ſturiti moy shlahti ǀ vam n' hozhem 1. ed. tiga troshta okratit ǀ ſedaj ſe nezhem 1. ed. vezh zhudit de Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna ǀ n'hozhesh 2. ed. yh k'tuoj ohzeti pustiti ǀ nhozhesh 2. ed. tvoj reuni ſtan ſpoſnati ǀ nozhesh 2. ed. povedat Kulikukrat ſi greshila ǀ n'hozhes 2. ed. Kroh jeiſti ǀ Nehozhesh 2. ed. faliti ǀ nikar negolufaj, aKu nezhesh 2. ed. ogolufan biti ǀ n'hozhe 3. ed. ni mene, ni ozheta bugat ǀ meni nozhe 3. ed. pomagat ǀ ſdai nezhe 3. ed. tjmu reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh 3. ed.+ vejdit sa pokorshzhino pruti ſvojmu ozhetu ǀ ſta bila perſegla, de n'hozheta 3. dv. od pyanzhvojna nehat ǀ my n'hozhemo 1. mn. vezh poshlushat vaſhe fable ǀ aku v'tej ſodbi nhozhemo 1. mn. falliti ǀ ſe imamo varvat hudu ſodit, aku n' hozhomo 1. mn. ſojeni biti ǀ nihozhemo 1. mn. my nasho dusho ſa lashko deshelo dati ǀ neprej vsemiteſi de n'hozhete 2. mn. vezh pregreshit ǀ sakaj n'hozhte 2. mn. enu malu terpejti ǀ zhe meni nhzhete 2. mn. vero dati ǀ aku n'hozheo 3. mn. hudo ſmert ſturiti ǀ n'hozheio 3. mn. vezh praviga Boga molit ǀ nozhejo 3. mn. enu malu pomujat ǀ aku meni verjeti n'hozhejo 3. mn. ǀ nhozheo 3. mn. bugat hoteti reči pomeniti (v prevodu):
Kaj menio Nem. Nem. de hozhe rezhi 3. ed. ta Latinska beſſeda Religio ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: 3. ed. Noua Savesa ǀ Jubal, katiru imè hozhe rezhi 3. ed. odpuszhaine ǀ leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi 3. ed. zhiſt ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi 3. ed. dò vekoma sgublen biti ǀ premislite kaj hozhe rezhi 3. ed. do vekoma v' paklenskim ognu goreti Zveza hoteti reči se uporablja tudi v dobesednem pomenu, npr. S'kusi katere beſsede nam hozhe rezhi, de my nihdar nemamo zagat nad milostio Boshjo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
hriplječ del., F
2,
raucus, -a, -um, hriplezh;
subraucus, -a, -um, enu malu
hriplezh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
hud [hȗd]
pridevnik- slab
- razcapan, raztrgan
- močen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
hvaležnost -i ž hvaležnost:
Ta pushtop H, Hualeshnost im. ed., ſtoij krumpastu ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Hualeshnoſt im. ed. S. Thadeuſa ǀ k'ſnaminu te hualeſhnosti rod. ed., ſo bily njeh Ame peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ malu hualeshnoſti rod. ed. tebi skashemo ǀ to hualeshnost tož. ed. Bug nam je bil sapovedal she v'Starim Teſtamentu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
imeti imam nedov. 1. imeti:
vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati:
kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči:
ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti:
Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen:
Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
izkazati -kažem dov. izkazati, pokazati:
raunu leto riſnizo danaſs ijm hozhem iskasat nedol. ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel iskaſat nedol., v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſmò my dolshni v' hishi boshy ſe ponishat, inu zhaſt yskasat nedol. Krajlu zhes vſe Krajle ǀ ſim naprej vſel danaſs N: N: to dolshnust jskasat nedol. ǀ obene dobrute ble Bogu dopadezhe nemore en karshenik yskaſat nedol. ǀ v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nedol. nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ Meni, katiri vernem karſhenikom govorim nej treba skasat nedol., de Bug je sapovedal ſe poſtit ǀ inu vener taku malu zhaſti Tebi iskashem 1. ed. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh 2. ed. Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ od taiste velike Milosti Boshje, katero G: Bug iskashe 3. ed. tej greshni dushi ǀ ſtrejshe, brani, inu vſo dobruto yskashe 3. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe 3. ed. krajlu zheſs vſe krajle ǀ zhaſt, inu lubesan Vidu yskaſhe 3. ed. ǀ aku takorshna zhaſt ſe yskashe 3. ed. enimu zhloveku v' njegovi hishi ǀ veliko shalost inu poterplènie prutu timu bolnimu ijskashe 3. ed. ǀ Spodobnu je tedai de Marij Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo 1. mn. ǀ kaku malu hualeshnoſti tebi skashemo 1. mn. ǀ neboyteſe vy Gospoda, de bi zhaſt katiro Bogu iskashete 2. mn. bres velikiga lona oſtala ǀ katerimu Judje obene zhaſti neiskasheio +3. mn. ǀ iskashite vel. 2. mn. miloſt njegovi dushizi ǀ leto reſnizó danaſs N: N: bom iskasal del. ed. m ǀ veliko zhaſt je iskaſal del. ed. m tem poslanem shlushabnikom Bobylonskiga Krajla ǀ eni Gospej vſo zhaſt je yskasal del. ed. m ǀ vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal del. ed. m ǀ je Goſpud veliko miloſt ny is kasal del. ed. m ǀ ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala del. dv. m ǀ Ajdy bodo vekshi zhast iskasali del. mn. m ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom ǀ nashi katolish Firshti vſo zhaſt ſo taiſtom iskaſali del. mn. m ǀ andoht, inu zhaſt ſo JESUSU noter v' Zerkuah yskaſali del. mn. m ǀ Jogry na mory ſo JESUSU takorshno andoht, inu zhaſt yskasali del. mn. m ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale del. mn. ž izkazati se izkazati se, pokazati se:
zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat nedol. ǀ de bi ony imeli lubiti, inu hualeshni ſe yskasat nedol. ǀ dobrutliu, inu hualeshen ſe iskasesh 2. ed. Moj vſmileni Bug ǀ cilu najdem de ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe 3. ed. tem, od katerih kejkaj dobriga prajme ǀ Kumaj od deſset edn hualeshen ſe yskashe 3. ed. ǀ hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio 3. mn. ǀ cilu tize, kazhe, levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio 3. mn. ǀ Pojdite tjaKaj, inu ſe isKashite vel. 2. mn. Fariem ǀ mei deſſetimi en mei deſſetimi en ſam ſe je hualeshen iskasal del. ed. m ǀ hualeshni ſe bomo isKasali del. mn. m Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Izmael -a m osebno lastno ime
1. Izmael:
Iſmael im. ed. ſe iegra s'Isalkam ǀ Ismael im. ed. inu Iſaac de ſi glih ſyna eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ je shluſila ta reuna shena Agar, inu nje ſyn Ismael im. ed. ǀ ſe je bil resfrishal ta polmertvi Jsmael im. ed. ǀ Noter da Iſmaelu daj. ed. de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ Porodj Iſmaela tož. ed., kateriga od Abrama je bila snoſila ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga Synu Ismaela tož. ed. ǀ Agar pak she li v' tej desheli Canaan je bila Iſmaila tož. ed. porodila ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom Iſmaelam or. ed. hodila ǀ s' ſvojm ſynam Ismaelam or. ed. ſe je mogla pobrat s' hishe Abrahamaue 2. Jišmael:
Velik faratar je bil Iſmael im. ed. katiri ſe je bil v' goſtie Godoliuu povabil, inu po tem kir je njega dobrugoſtil, sdere tolih ter nanaglim Godolia tož. ed. per miſi okuli permeſe (V, 162) 3. Izmail:
Selim Baiazetau Syn je bil premagal Iſmaela tož. ed. Perſianskiga Krajla 1. Izmaél, sin Abrahama in Hagare (SP 1 Mz 16,11) 2. Jišmaél, Netanjajev sin (SP 2 Kr 25,23, Jer 41,1) 3. Izmaíl, perzijski kralj (15.–16. stol.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
izvoliti -im dov. izvoliti, izbrati:
pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja isvolit nedol. ǀ kadar bi en zhlovik perſilen bil iſvolit nedol. en ſam greh ǀ Chriſtuſa Jesusa sa ſvojga Shenina isvoliti nedol. ǀ ſam od ſebe zhlovik hudu miſli, inu isvoli 3. ed., nad katerem hudizh obeniga urshoha nema ǀ ſa ſvoio Navesto jo iſvoli 3. ed. ǀ Kadar Papeſha isvolio 3. ed. ǀ vy zhiſti isvolite vel. 2. mn. tiga ner zhiſtishiga ǀ je bil tebe v'mej tulikajn taushent ludij isvolil del. ed. m ǀ Eſaua ſa paklenskiga ie bil iſvolil del. ed. m ǀ Leta je katero je Bug isvulil del. ed. m ſa Neveſto mojmu Goſpudu Iſaku ǀ Bug je jo is volil del. ed. m Iſaku ſa Neveſto ǀ Tajſti, Katere SVETA TROYZA je isvolila del. ed. ž od vekoma ſa Nebesku krajleſtuu ǀ sholnerij, inu drugi ſo bilij Mariuſa sa Ceſarja isvolili del. mn. m ǀ Sakaj tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili del. mn. m shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo isvolile del. mn. ž izvoliti si izbrati si:
my imamo rajshi taushentkrat ſmert kokor greh ſi isvolit nedol. ǀ rajſſi bi ſi hotela ſmert isvoliti nedol. ǀ ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti nedol. ǀ Na lete zhednoſti imate gledat, inu takorshne ſi is volit nedol., katere ſo Bogu dopadezhe ǀ Jeſt ſi isvolem 1. ed. sa mojga Gospuda ſamiga G. Boga ǀ bulshi je ſi isvolim 1. ed. shlushit G. Bogu ǀ to vezhno paklensko martro ſi isvolish 2. ed. ǀ de bi enu malu lakote ne terpel to vezhno lakoto ſi isvoli 3. ed. ǀ raijshi ſi isvolio 3. mn. s'nijh velikim terplejniam v'paku k'tej vezhni martri pojtij ǀ Sberiteſi, inu isvoliteſi vel. 2. mn. sa vasho Vishishi to, katera je ta ner bulshi ǀ sakaj bi ſi ſmert isvolil del. ed. m ǀ ſa ſvoj offer ſi je is volil del. ed. m ǀ poprei bi ſi bila gnado boshio isvolila del. ed. ž ǀ de bi rajſhi ſmert ſi iſvolila del. ed. ž ǀ ſi ſo bily isvolili del. mn. m eno ſtrashno, ino britko ſmert ǀ en dan Driveſſa ſo bila ukupaj prishla, de bi eniga Krajla ſi isvolile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
jesti jem nedov. jesti:
di y nimaio dati ni jeiſti nedol., ni pyti ǀ nemorem jejsti nedol., nemorem spati ǀ nej mogal ni jejſti nedol., ni ſpati ǀ de li imajo dobru pyti, inu jeisti nedol. ǀ skuſi mirakel je bil taiſtom dal ieiſti nedol. ǀ on da apetit dobru pijti, inu jeſti nedol. ǀ Bug prepovedal vinu pyti, grosdie jèsti nedol. ǀ eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti nedol. ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou, na eno Sabboto Kruh jejsti namen. ǀ kadarkuli jeish 2. ed., ali pijesh ǀ v'Postu taku dobru meſsu jejsh 2. ed., kakor o Pustu ǀ de ſi lih jei 3. ed., vener ſe nemore naſitit ǀ Kmet jej 3. ed. kruh, inu pye vinu, katiru s' ſvojo roko ſi perdella ǀ dobru pye, inu jeij 3. ed. ǀ Ti bolni, inu cilu slabi ludje shiher meſſu jedò 3. mn. ǀ poſt je ſazhetik nebeskiga lebna, inu gliha teh Angelou, katiri nikuli nejedò +3. mn. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei vel. 2. ed., inu molzhi ǀ Jeſt vam bom poshilal pishata, inu taiſte jeite vel. 2. mn. ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil del. ed. m ǀ bi bil rad ſhelod jeidil del. ed. m ǀ nihdar nej gorkiga iejdil del. ed. m ǀ taiſte je kuhal, inu jedel del. ed. m ǀ kateribo ta S. kruh jejdil del. ed. m ǀ v' poſti je meſſu jeidila del. ed. ž ǀ sheina bo vſe s'kuſi jedila del. ed. ž, inu pijla ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla del. ed. ž, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ druſiga nebò jeidla del. ed. ž ampak semlo ǀ nej druſiga jeila del. ed. ž ampak srovu koreine ǀ ukupaj per eni misi sta jedla del. dv. m ǀ s'ene ſklede ſta jedila del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla del. dv. m ǀ samu sozhivie, inu sele ſo jeidili del. mn. m ǀ de bi tudi ribe jeidli del. mn. m ǀ tard kruch ſo jedli del. mn. m ǀ nej ſo ſi rokè vmili, kadar ſo kruch jèdilij del. mn. m ǀ eno slatko spisho ſo jejdili del. mn. m ǀ malu bodo spali, inu jejdilij del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile del. mn. ž ǀ matere ſo ſvoie otroke jedjle del. mn. ž ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat, de bodo raven Matere kokushi jeidle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
jezičen -čna prid. jezikav:
aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua Mati, ampak ſama, doKler ſi taku jesizhna im. ed. ž, samavolna, malupridna, inu malu brumna ǀ eno taku hudobno, jeſizhno tož. ed. ž, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ zhe vſamem eno jeſizno tož. ed. ž, ſama bo hotela govorit, inu me bò oglushila ǀ nebodite jeſizhni im. mn. m kakor laſtauze, de bi Goſpodarja, Goſpodinio opraulali ǀ meni ſe sdi, de ner vezh ieſizhnih rod. mn. opraulauzou ſe najde po beſſedah tiga Pſalmiſta ǀ imamo shene taku hude, nevolne, offertne, inu ieſizhne tož. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kadaj prisl., F
7,
ecquando, kadai;
febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè marṡliza, malu
kadai zhes en dán tarpy;
nequandò, de kei
kadai;
ne quando veniat, de kei
kadai ne pride;
nonnunquam, v'zhaſſi, kei
kadai, nekolikukrat;
siquando, aku
kadai;
unquam, kadai, keikai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kadar vez. 1. če:
gvishnu bi veliku nuzalu, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ Kadarbi eden njeh grehe piſsal ǀ bi eden tega drugiga v'en shlizi vode vutupil, Kader bi bilu mogozhe 2. kadar, ko:
kadar David je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata, inu njemu glavo odſekal Israelske shene ſo njemu nepruti shle s'zittrami, s' goſli, inu bobni ǀ kadarpak ſe navadi, nemore ſaſpati zhe nej pyan ǀ kadarta je vidu ſvojga sgubleniga ſijna ǀ k'nij pridem, hadar hozhem ǀ kader tu meſtu Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ kador ſo vidili, malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli ǀ Kadr je hotel oblaſt zhes semlo, inu nebu vſeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kako prisl., F
20,
fugam ardet abire, vus gory
kakú bi beṡhal;
informare, podvuzhiti, odpovedati prou
kaku je;
librator, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti,
kakú viſſoku ſe more ena voda napelati;
praescribere, naprei ṡapiſſati, enimu poveidati,
kokú ſe ima darṡhati;
qualiter, v'kakeſhni viṡhi,
kakú;
quam, kakòr,
kakú;
quamdiù, kakú dolgu;
quantenus, dokle,
kakú delézh, dokler;
quanto tempore, kakú dolgu;
quantulus, -a, -um, kakú malu maihin;
quantus, -a, -um, kakú velik, kolik;
quasi, kaku debi, ṡkorai;
quemadmodum, kaku, kakòr, v'kakerſhni viṡhi;
quoad, dokle, dokler, taku dolgu,
kakú dolgu, tolikain;
quomodo, kakú, v'kakeſhni viṡhi, ali
kokú;
quomodo ſe gerit? kakù ſe ponaſha;
quosque, taku dolgu,
kakú delezh, noter doklè;
usquequo? kakú dolgu? tudi, vſelei;
utputa, kakú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kakor prisl., immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi
kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
perpaululum, bodi
kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu;
quam, kakòr, kakú;
quamprimum, ṡdaici, precei,
kakòr hitru ſe more;
quantuslibet, velik
kakòr ſi hozhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Karibertus -ta m osebno lastno ime
Caribert:
Caribertus im. ed. Franski Krajl je taku malu Zerkve shtimal (IV, 274) ǀ Spumnite na Franzoskiga krajla Cariberta tož. ed. (I/1, 229) Caribert, pariški kralj (561–67)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kasan prid., F
8,
lentulus, -a, -um, en deil
kaſſán;
lentus, -a, -um, kaſſán, nemeren, mehák;
murcidus, -a, -um, en tempe nemaren, trempaſt,
kaſſán, nebaſt;
serus, -a, -um, poṡni,
kaſni, pozhaſni;
signipes, -dis, en leini,
kaſni peiṡhiz;
tardiloquus, -a, -um, kaſſán s'govorjenîam;
tardiusculus, -a, -um, enu malu
kaſſán;
tardus, -a, -um, kaſſán;
prim. kesan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kavkljanje s, F
4,
ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku
kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam;
ludicra ars, kunṡht tega
kauklanîa;
ludicrum, kauklanîe;
phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega ygranîa, ali
kauklanîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kavkljati nedov., F
2,
chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami ygrá: ali
kauklá, tranṡhèra;
ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti,
kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kesati se nedov., F
4,
dolere, ſe kaſſati, ṡhal biti;
poenitere, ſe ṡgrévati,
kaſſati, ṡhou biti, ſe ſpokoriti;
poenitet me, meni je ṡhou, me ṡgréva,
ſe kaſſám;
suppoenitare, ſe enu malu
kaſſati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kir prisl., F
161,
avius locus, kir nei obeniga poota;
educillum, oſtaria
kir ſe vinu tozhi, toverna;
epicaustorium, enu ogniṡzhe
kir ſe kuri ogîn;
habitabilis, kir ſe more prebivati;
libraria, -ae, kamra
kir ſe buque hranio;
locus nemorsus, meiſtu v'borṡhti,
kir je goṡzhava;
macellum, -li, meſniza,
kir ſe meſſú, ali druge jédne rizhy predajajo;
nucetum, -ti, vert, ali meiſtu
kir oréhi raſtejo;
ostia Danubÿ, kir Tonava v'murje tezhe;
panificium, -ÿ, kir kruh meiſio;
salicetum, -ti, verbovje,
kir verbe rade raſtejo;
submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu,
kir je malu vode v'meiṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kisel prid., F
34,
acidulus, -li, malu
kiſſil;
acidus, -a, -um, kiſſil;
asper, oſter, terd,
kiſſel, bridák;
durus, -a, -um, terd, okoren,
kiſſel;
hyrtus, kiſſil;
labrusca, -ae, vinika,
kiſſilu, ali divje groṡdizhe;
nimis acidus, prevezh
kiſſel;
oxytriphilon, tá
kiſſila detela;
perasper, -ra, -rum, cilú
kiſſil inu bridák;
poma acidula, kiſſila jabulka, liſnika;
vinum acidum, kiſſilu vinu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kisel prid., oxalis, -lis, vel dis, kisla detela Scopoli; glej opombo pri geslu detelja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kiselo sam., subacidus, -a, -um, enu malu kiſſil, na
kiſſilu vleizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
klamoteriti nedov., F
2,
hinc inde vacillare, et impengere, ſheſtoviliti,
klamoteriti;
ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati,
klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
klatiti se nedov., F
18,
agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom ygrá, inu
ſe po desheli
klati;
ambubaja, ena ṡhena, katera
ſe rada
klati, ena pyanka;
circumvagus, kateri
ſe povſod okuli
klati;
dispalare, ſem ter tám vleizhi,
ſe klatiti;
divagari, ſe okuli
klatiti;
emiſsarius, -rÿ, en nepokoini zhlovik, kateri
ſe okuli
klati, ali ṡkazhe, inu drugim nepokoi déla;
errare, ṡahajati, poot gréſhiti,
ſe klatiti, ſe ṡmotiti, faliti;
erraticus, -a, -um, kateri
ſe ſem ter tam
klati;
inerrare, ſe ſem ter tám
klatiti;
lurcari, ſe okuli
klatiti, inu ṡhterzati;
oberrare, ſe okuli ſem ter tám
klatiti;
omnivagus, -a, -um, katere
ſe povſod ſem ter tám
klati inu hodi;
pererrare, ſylnu ṡahajati,
ſe okuli
klatiti;
pervagari, ſem ter tám
ſe klatiti, vandrati, inu hoditi;
pervagatus, -a, -um, kateri
ſe je povſód
klatil, ſem ter tám hodil;
pervagus, -a, -um, klateṡh, kateri
ſe povſód
klati;
suberrare, enu malu ṡahajati, ali
ſe okuli
klatiti;
vagari, ſe ſem ter tám
klatiti, potépati, ſe vlazhiti, ṡhterlinkati;
prim. klateoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kleti kolnem nedov. kleti, preklinjati:
sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit, klet nedol., inu shentovati Boga ǀ sazhne hudizha kleti nedol., de je jo omotil ǀ ſe resjeſim, tagotim, kolnem 1. ed. preklinam ǀ ti is iese ſmeriash, inu kaunesh 2. ed. druge ǀ marmrash, kounesh 2. ed., shentujesh, inu ſe kregash ǀ kadaj ti kolnesh 2. ed., inu shentujesh ǀ govori hude greshne beſſede, de kolne 3. ed., preklina, po krivim ſe perſega ǀ kaune 3. ed. uro, inu zhaſſ, kir je bil v' taiſto hisho prishal ǀ mosh, inu shena … ſe ſaurashio kakor pſſ, inu mazhika, ter kauneta 3. dv. uro, inu dan, kadar ſta vkupai prishla ǀ kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta 3. dv., inu ſmeriata ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete 2. mn., ſusho, deſſ, veiter ǀ Kadar yh kounete 2. mn., inu toshite de vam shkodio ǀ vſy vaſs kauneio 3. mn., inu pravio de ſte hujshi kakor Turk ǀ kolneio 3. mn. uro, inu zhaſſ kadar ſo bili rojeni ǀ otrozy nekolneio +3. mn., netreskaio, ne tepeio ǀ na meiſti molitue, vas kolneo 3. mn. ǀ Neshentvai, nekolni +vel. 2. ed. kakor ena fardamana dusha ǀ Nikar nekouni +vel. 2. ed. taiſte ſtuary, katere na vſako beſſedo ſo pokorne ſvojmu ſtuarniku ǀ de bi zhlovek ſe reſieſil, ſmerial, klel del. ed. m, shentoval ǀ Ena shena je klela del. ed. ž deſh ǀ nemorem de bi ſe neiesila, Kregala, inu neklela +del. ed. ž ǀ kleli del. mn. m ſo ſusho, inu tudi deſſ de nei hotu priti ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali, vſe skuſi nekleli +del. mn. m, sludjali, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kljukanosast prid., subsimus, -a, -um, enu malu
klukanoſſast
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kmalu prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kmetiški prid., F
10,
attagiae, -arum, vttize,
kmetishke, pastirske hiſhize, utte;
capisterium, tudi ena
kmetiṡhka poſſoda;
endromis, -dis, ena ṡjmṡka debela
kmètiṡhka araſova ali masalanaſta ṡuknîa;
ruralis, -le, polṡki,
kmetiṡhki, kar na puli nuza;
rusticitas, grobúſt
kmetiṡhka;
rusticorum populus, kmetiṡhki fólk, ali ludſtvu;
rusticulus, -a, -um, enu malu
kmetishki, inu grob;
rusticus, -a, -um, kmetiṡhki, kar na pule, ali enimu kmètizhu ſliſhi;
subagrestis, -ste, enu malu
kmetiṡhki, inu grob;
subrusticus, -a, -um, enu malu
kmetiṡhki, inu gruob
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
komaj prisl. komaj:
Sabinus li duakrat v'tedni je jedil, inu taku malu de kumaj eni tizhizi bi sadosti bilu ǀ Agnes kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ kojn kumai, inu kumaj je bil vun prishal ǀ kumaj ga dozhaka, kadar ga sagleda ſe reſveſsely ǀ kumaj doli lesheio, kar na dauri sazhne ropotati ǀ kumai shteri Meſſize je bil ſtar ǀ dellauz bi na mejſti petize kumæj en grosh damu neſſil → biti1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Konstantinope/ol -(n)a m zemljepisno lastno ime
Konstantinopel:
Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel im. ed. od Conſtantina ǀ vſame ta Peld, ter po mory ſe pelle v' Conſtantinopel tož. ed. ǀ narpoprej pojmo v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku Meſtu Conſtantinopol tož. ed. ǀ Pelagius poshle v'Canſtantinopel tož. ed. S. Grogoria ǀ Honorius v' Conſtantinopoli mest. ed. ſe je neshal ǀ malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli mest. ed. ǀ V' tem lejti 312 je bila v' Conſtantinopolni mest. ed. … takorshna velika lakota Konstantinópel, lat. Constantinopolis, srgr. Κονσταντινόπολις, nekdanje ime mesta Carigrad, danes turš. İstanbul
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
krajcar m, F
3,
didrachmum, -mi, en ſtar danar, kateri velá 40.
kraizarjeu;
mina Attica, je neikadai dvanaiſt rainiṡh, inu trideſſeti
krajzarjou nemṡhkiga ṡhtivenîa velala;
obulus, malu vezh kakòr en
kraizar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kraljevstvo -a s kraljestvo:
cellu Engelendersku Krajleſtvu im. ed. je bil k' isvelizhenu perpravil ǀ Ta zholn pomeni tu Nebeſhku krajleustvu im. ed. ǀ moje Nebu bo vaſhe krajlevſtvu im. ed. ǀ Tu Nebesku Krajleuſtvu im. ed. je enaku deſſedim Divizam ǀ pridi k'nam tuoje krajlestvu im. ed. ǀ vam shlishi tu Nebeshku krajleveſtvu im. ed. ǀ Nabesku Krajlèuſtu im. ed. je glih enimu kupzu ǀ tajſtu kralevſtvu im. ed. je taku shlahtnu ǀ Bug Terminus je shermal pokrajne Rimskiga Krajleſtva rod. ed. ǀ ty vbosi bi bily erbizhi nebeſhkiga krajleuſtva rod. ed. ǀ poſseſs Nebeshkiga krajleustva rod. ed. doſegli ǀ is celliga ſvojga Krajleſtua rod. ed. ǀ polovizo ſvojga krajlevſtua rod. ed. je bil tajſti oblubil ǀ je bil ſapovedal shkoffa vbyti, inu Ceſſarizo s'krajlevſtua rod. ed. bandishati ǀ ſte kraily Nebeskiga kraileſtva rod. ed. ǀ bi poloviza vashiga krajleſtvua rod. ed. dal ǀ erbizhi Nebeshkiga krajleveſtua rod. ed. ǀ sdaj bi jest en Firsht Nebeſhkiga krajlestva rod. ed. ratal ǀ Aſsuerus vſe Firshte, inu shlahtnike ſvojga Krajlevstva rod. ed. ſtu, inu oſemdeſset dny je shpishal ǀ sa dobizhik Nebeſhkiga krajlestua rod. ed. nemorite eno uro zhuti ǀ to dusho ſa krajlizo Nebeskiga krajlevſtva rod. ed. poviksha ǀ to Erbszhino nebeshkiga krajlevustua rod. ed. bodete poſedli ǀ Chrish je ſcepter mojga krajleveſtva rod. ed. ǀ ſe vojskouati zhes ſaurashnike Rimskiga krajlevustva rod. ed. ǀ poloviza Nemshke deshele, inu Vogarskiga krajlevestua rod. ed. ǀ pred Crucifixam je klezhal, inu Boga sa ta Sveti myr ſvojmu Krajleſtvi daj. ed. proſſil ǀ malu yh bo v'Nebeshku Krajleſtvu tož. ed. prishlu ǀ sa Nebeshku Krajleustvu tož. ed. n'hozhe molit ǀ je rojen ſa ſemelsku, inu nebeſku krajlevſtvu tož. ed. ǀ Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu tož. ed. vſel ǀ Je regeral Rimſku krajleuſtvu tož. ed. Claudius Ceſſar ǀ Chriſtus je shal Nebeshku krajlestvu tož. ed. perpravit ǀ Catharini sapuſtil Kraileſtvu tož. ed. ǀ Nameſtnik Ceſſarja Decia zhes cellu krajlevstvu tož. ed. ſicilio ǀ Tigranu sheno, inu krajleveſtvu tož. ed. je bil povernil ǀ ima krajleveſtu tož. ed. poerbat ǀ leta bò krajlevuſtvu tož. ed. imel ǀ ſa Nebesku krajleſtuu tož. ed. morio biti glih pildu Synu Boshimu ǀ sa tu NebeshKu Krailestvu tož. ed. ǀ Abſolon mu hozhe kraleſtvu tož. ed., inu shivejne odvſeti ǀ taku majhinu shtimaio tu vezhnu nebesku Kraljeſtvu tož. ed. ǀ Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu tož. ed. pousdignel ǀ je jo v'Nebeſhku Krajleustuu tož. ed. pelal ǀ on je taisti Kateri shpisha nikar li enu ſamu Meſtu, deshelo, ali Krajleuſtuu tož. ed., ampak vſe Kar je shiviga na ſuejtu ǀ de bi veliku raijshi bily sgubili njeh kraljevustu tož. ed., kakor leto ſpodobno navado prelomili ǀ Ie proſsu Rasbojnik na Chrishu sa Nebeſhku krajlevustvu tož. ed. ǀ de bote tu Nebesku krajleſtu tož. ed. doſegle ǀ Liſimacus Macedonski krajl, kadar je bil ſvoje krajlevſtue tož. ed. s'en glaſs vode ſgubil ǀ ti ſi bil ta ner lepshi v'Iſraelskim krajleſtvi mest. ed. ǀ v' Franſkem krajlevſtvi mest. ed. je bil en Mogozhen Firsht ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi mest. ed. ǀ Abſolom en punt pò cellim krajleveſtvi mest. ed. zhes ozheta obudi ǀ v' tem krajlevſti mest. ed. Sicilia ǀ Bug je na ſvejti, kar je en krejl v'ſvojm krejleſtvi mest. ed. ǀ G. Bug eno ſtopino, eno dobro miſſu, enu ſvetu dellu s'Nebeskim Krajleſtvam or. ed. polona ǀ krajl Dauid, satorai de ſi lih je imel veliku opravit s'ſvojm krajleustvom or. ed. ǀ vezh kakor vſy shazi tiga ſvèta, kakor vſe krajleustva im. mn. ǀ je vezh uredna, kakor vſe kraileſtva im. mn. tiga Sveità ǀ vſe poſvejtne zhaſtj, bogaſtva, Krejleſtva im. mn., troshti, inu veſſelja spodobnu ſe imaio sanizhovati ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy rod. mn. ǀ vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi rod. mn., KaKor Alexander ta VeliKi ǀ mu oblubi dati doſti otrok, deshel, inu Krajleſtva tož. mn. (?) ǀ ti imash oblaſt nikar li zhes nashe krajlevſtua tož. mn., ampak tudi zhes nashe pershone ǀ mu pokashe vſe Krajleſtvua tož. mn. tiga ſvejta ǀ je bil oblubil njemu dati vſe krajleveſtua tož. mn. tiga ſvèta ǀ Veſselili ſe ſo tij Firshti Nebeſhki, Katere G. Bug je postavil regierat te Krajlestva tož. mn. → kraljev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kramar m, F
6,
cadurcum, -ci, rantoha ẛa
kramarje;
emax, -cis, en
kramar, kupez, ṡhelán kupa;
frivolarius, -rÿ, en
kramar, kateri okuli noſſi malu vrédne rizhy;
institor, -ris, en
kramar, ali kupez;
mercator, -ris, kramar, kupiz;
serarius, -a, -um, ṡhyd
kramar, ali tkaliz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kratko prisl. kratko:
Chriſtus hitru, inu kratku ijm odgovori kratko in malo kratko in malo:
Ali Bug ym odgovori, de kratku inu malu n'hozhe shnymi pojti ǀ onij kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ brat pak lete nej kratku, inu malu hotel shlishat kratko ne sploh ne, nikakor:
Kaj menite Nem. Nem., de Chriſtus je njemu nebeſſa dal sabſtoin? kratkune ǀ Morebit de miſli ta greshni ſvejt Konzhati? Kratku ne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kratko malo nikar [krátko málo nikȃr]
členkovna zvezaizraža zanikanje; sploh ne
PRIMERJAJ: kratko nikar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
krst -a m krst:
vaſh kerst im. ed., inu vera vam bode malu pomagala ǀ Na dan Chriſtuſaviga karſta rod. ed. je bilu veliku veſſelje ǀ pres S. Kerſta rod. ed. ǀ oprana s'vodo S. Kersta rod. ed. ǀ dokler k' S. kerſtu daj. ed. nepride ǀ s' mladiga je bil ta S. Karſt tož. ed. prejel ǀ Bug s'kusi S. kerst tož. ed. vaſs je bil ſturil erbizhe Nebeſhkiga krajlevstva ǀ shena, inu Hzhi ta ſveti karsht tož. ed. prajmeio ǀ skuſi ta Sveti kerſt tož. ed. ſmò ozhiſzheni od madesha tiga greha ǀ kaj ſte v' Svetem karſti mest. ed. Bogu oblubili ǀ v' Svetem Karſtu mest. ed. je bil vaſs oguantal s' ſvojem libereiam ǀ kaj pomaga v's. karstu mest. ed. G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati ǀ V'S. kerstu mest. ed. ſim vaſs bil gori vſel sa moje otroke ǀ try karſte tož. mn. imamo → krstiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kupčija -e ž 1. kupčija, trgovanje:
jest bi obushal, kadar leta kupzhja im. ed. bi meni poslu shla ǀ oh prekleta takushna Kupzhia im. ed. ǀ O zhudna cupzhia im. ed. ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie rod. ed., ne mash zhaſsa S. piſsmu brati ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje rod. ed. oberniti ǀ neterbej miſlit na kupzhio tož. ed. na posvejtna opravila ǀ ſo shli tiakaj, edn na ſvoje poile, ta drugi po ſvoj kupzhy mest. ed. ǀ Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij mest. ed. nefalish ǀ raishi greſte na pojle dellat, inu s' kupzhio or. ed. ſe martrat ǀ shiher kupzy kupzhie tož. mn. peleio ǀ ſupet vaſhe kupzhje tož. mn., inu barantie naprei vſamete 2. trgovsko blago:
KaKor en plaz na Katerem ſe sledna Kupzhia im. ed. predaia ǀ kadar bi my kupzi vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje rod. ed., ali blaga predali ǀ danas mojo kupzhio tož. ed. bom lahku predal ǀ sdaj uſso kupzhijo tož. ed. na raishi imam ǀ Vij kateri kupzhujete po ſuhijm, inu po mokrijm shelite morebiti de bi vashe kupzhije im. mn. ſrezhnu hodile → kupec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kupec -pca m trgovec, prodajalec:
Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
laskatati nedov., F
9,
circumfulgere, okuli
laskatati;
collucere, oſveititi,
laṡkatati;
explendescere, vun ſveititi, ſyati,
laṡkatati;
glarea, -ae, peiſſek per vodi, tá debeli peiſſek, kateri ſe na céſti ſveiti, inu
laṡkazhe kakòr ṡlatú;
internitere, v'meis ſe ſvitléti,
laskatati;
pollucere, laṡkatati, ſylnu ſvitléti, ſe puſtiti viditi, ṡlaſti ṡgoſtuvanîam;
sublucare, enu malu ſe ſvitléti, ali
laṡkatati;
superfulgere, zhes ſe ſvitliti, ali
laṡkatati;
translucere, v'prég ſyati, ſe ṡkuṡi ſvitléti, ali
laskatati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
letina -e ž letina:
Kaj bomo sazheli lejtena im. ed. ſo huda, nadauKi ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ malu ſe perdella, letina im. ed. je huda, doſti nam gori grè (V, 416 s.) ǀ je bil en bogat Mosh, kateri je imel eno taku dobro lejtino tož. ed., de nej vejdil kam blagu spravit (I/1, 170) Za prvi zgled bi bilo sicer mogoče nastaviti letino s in zapis pojmovati kot im. mn., vendar se zdi verjetneje, da se vezljivost z množinskima oblikama tu izkazuje pomotoma, saj take tvorbe v sloven. sicer ni zaslediti, pa tudi iz etimološkega vidika ne bi bila upravičena.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
libra -e ž denarna enota libra:
taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre rod. ed. nedalli ǀ ſe sgliha s'zholnariam s'eno libro tož. ed. ǀ on pravizhnu ſi ſashlushi eno libro tož. ed. ǀ nekateri pak ſò taku shleht sidary, de sid ſam od sebe ſe podere, de ſi lih nei potreſa, inu de si lih shleht sidaio, vener dober lon imeti hozheo, ter malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre tož. mn. ulezheio ← lat. libra ‛utežna in denarna enota’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ljubeznivo prisl. ljubeznivo:
malu poprei lubesnivu je bil njega nagouvril ǀ sazhne lubesniu yh gledat, maukat ǀ kateriga lubesniu obyeme, inu na ſvoje Boshje perſe pertiſne ǀ na ſvojo deſno ſtran ga pertiſne lubeſniu ǀ lubeſniuu s'vſem potrebnim oſkerbil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ljudje -di m mn. ljudje:
Ludje im. mn. ſo bily perſileni ſvojo deshelo pustiti ǀ ludie im. mn. ſamy ſebe motio, inu v'greh padejo ǀ O preproſti inu neumni ludie im. mn. ǀ Ludye im. mn. ſo njega sa Synu Boga Mercuriuſa dershali ǀ Oh reuni vy Neverni ludjec im. mn. ǀ Meſſary pak hozheó, de bi ludjè im. mn. meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ na ſvejtu bulshih ludy rod. mn., kakor ſo ony ǀ nekateru million ludy rod. mn. je bilu pomerlu ǀ malu ludij rod. mn. njega pridejo gledat ǀ nehualeshnost precleta teh greshnih ludi rod. mn. ǀ njegovu truplu veliku ludj rod. mn. v' Zerku sprajme ǀ vſe ſpovednize ſo polne lody rod. mn. ǀ s'Nebeſ je bil prishal pridiguat ludem daj. mn. ta strah Boshij ǀ greshne ludy tož. mn. vabi de bi ſe Spokorili ǀ vſe ludij tož. mn. je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih lushtu sapelati ǀ pred ludij tož. mn. lepi, lepu oguantani, inu Snashni prideio ǀ ſe je ſramuval v'mej ludij tož. mn. priti ǀ ushe je sazhela morit ludj tož. mn. v' nashi soſeski ǀ ſe pofliſa de ludje tož. mn. v'greh perpravi ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh mest. mn. neyskali ǀ per teh mladih ludeh mest. mn., malukadaj ſe kaj dobriga shlishi ǀ Rapsaces pred drugimi ludmy or. mn. je Boga preklinal ǀ v'mej ludmij or. mn. je prebival
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
majhen prid., F
169,
aetatula, -ae, maihina ſtaroſt, ali otroznoſt;
atriolum, enu
maihinu dvoriszhize;
collyrida, pogazhiza, en
maihin koſiz kruha;
cotona, vel cotana, ena ſorta
maihenih fig, ſylnu ſladkih;
curtus, -a, -um, kratik,
maihin;
dieicula, en kratek dán, en
maihen zhaṡ,
maihin dán;
ebriolus, en
maihen pyanez;
exilis, tenák,
maihin, ſúh;
forticulus, -a, -um, per
maihini mozhi;
parvus, -a, -um, maihen;
paulus, maihin;
peculiolum, enu
maihinu iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu;
vagitus, -tus, maihinih otrúk jók, ali jokanîe;
prim. mali - manji , minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti
- manjši , F12, baro, en frajer, malu manſhi kakòr en graff, en ſlabodnik; choenigion, padarṡke kleṡzhize ẛa vunkai jemati ne manſhe koṡzhize is rane; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; depretiare, na manſho zeino perpraviti; dimanare, odtezhi, manſhe vodè perhajati, naroṡen reſtezhi; diminutus, -a, -um, pomanſhan, manſhi ſturjen; helvellae, -arum, vſe gmain ṡeliszhe, vſe ṡhlaht ſorte tega manſhiga ſozhivja; minor, -oris, manſhi; minorare, ſovraṡhiti, manſhe dèlati; minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti; paetus, -ti, ṡhkilaſt, ali kateri voṡku glèda, ali ima enu okú manſhe kakòr tú drugu; signum, -ni, ṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; manjši sam.
- najmanjši , F3, aegitus, tá narmanſha tyzhiza; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſ[h]im perſtom na nogi; momentum staterae, narmanſhe vage nagnenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mȃł 1., m. die Malerei, das Gemälde, Cig., Jan., Gor., Ig (Dol.); lepemu malu se umetnost vidi malarja, naj ne vidimo tudi malarja, Ravn.-Valj. (Rad); živ m., grelles Gemälde, Ljubljanska ok.; — prim. malati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mȃł 2., m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.-Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.-C.; — od teh malov, Jap.-Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malȋ, einige Male, katere malȋ? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.-C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.-Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.-Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško (Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Malhus -h(us)a m osebno lastno ime
Malh:
inu malu poprej Malchuſu daj. ed. tu odsekanu uhu oſdravil (II, 560) ǀ Morebiti ta zhaſs, kadar Malku daj. ed. tu odſekanu uhu je bil osdravil, de ſi lih on je prishal Chriſtusa svesat (III, 386) Málh, lat. V Malchus, gr. Μάλχος, služabnik velikega duhovnika, ki mu je Peter odsekal uho (SP Jn 18,10)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mali prid., F
27,
adagia sunt: Te
male taty na galge obejſhajo, te velike ẛa miſo poſajajo;
aprilis, mali traven,
mali travn;
cunila, -ae, ta vertni
mali isop;
helix, tá
mala ſrobotina;
julius, ſerpán meiſſiz:
mali ſerpán, meſſiz;
pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt
malih pednîou;
seratula, tá
mala ṡhlahtna petonica;
thlaspiminus, tú
malu s'taṡhkizami ṡeliṡzhe;
prim. malo
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: mali prid., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta
male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
(mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja (arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.-M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.-Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? (iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., (nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
malo [málo]
prislovmalo
PRIMERJAJ: manj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
malo sam., F
13,
electyarium, ena arznia, katera ſe v'uſta vṡame, de ſe po
malim v'uſtih reſpuṡzha, inu po garlu tezhe;
eliquescere, po
malim reſtopiti;
illabere, illabi, ſe noter podati, ali paſti, po
malim v'kai padati, ſe ſpuṡzhati;
illapsus, -us, notar padenîe, tú po
malim inu tihu notar vleiṡenîe;
minutatim, od koṡza do koṡza po
malim;
mutire, gagati, ſhepetati, mehku inu po
malim govoriti. Exod:21;
parvitas, tú
malu, ta maihina reizh;
paucis contentus, s'malim ṡa dobru imeti;
paulatim, po
malim, pozhaſſi;
permodicè, cilú
s'malim;
psecas, -dis, tih deṡh, kadar po
malim parſhy;
vinum fugiens, vinu na
malim na nogi;
prim. pomalem - manje , F11, altamen, ali vſai, vener, pak, niṡhter, manîe; deunx, -cis, en funt, manîe eno unzho; duodeviginti, oſſemnaiſt: tú je dvá manîe dvaiſſeti; minus, manîe; multo minus, doſti manîe; parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu mile, 13000. ſhulinou; paulò minus, malu manîe; undequadraginta, eden manîe ṡhtirideſſeti, tú je devèt inu trideſſeti; undequinquaginta, eden mainîe pedeſſet; undetriginta, eden mainîe trideſſeti; undeviginti, eden mainîe dvaiſſeti
- najmanje , minimum, cilú malu, narmanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
malo prisl., F
143,
acidulus, -li, malu kiſſil;
addubitare, enu
malu zviblati, ſhe zviblati;
aliquantisper, enu
malu;
caeculus, kateri
malu vidi;
duriusculus, -a, -um, enu
malu terd, okorn;
frivolus, -a, -um, malu vréden;
longulus, -a, -um, malu dalſhi;
parum obest, malu manka;
subarroganter, enu
malu prevṡètnu;
subsentire, enu
malu merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
malo prisl. malo:
takushna shlahta malu bo mogla pomagat ǀ kratke zhaſse vshivate, sa Nebu malu marate ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu ǀ malu ludij njega pridejo gledat ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti, de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil, inu taku malu de kumaj eni tizhizi bi sadosti bilu ǀ eni ſo malu bulſhi ǀ malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli ǀ malu poprei lubesnivu je bil njega nagouvril ǀ mallu perdellate malo nepreg. s malo:
pokuſsi enu malu tož. ed., samerka, de je strup ǀ te bulshi ſpishe v'almaro skrijeta, inu ozheta s'enu malu or. ed. reipe s'hishe ſpravita → manje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
malo prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
malokateri -a zaim. malokateri:
Sledni zhlovik ſe pofliſsa sa sdrauje svojga teleſsa, ali sa sdrauje te dushe malu kateri im. ed. m ǀ malu kateri im. ed. m bi kejkaj pustil drukat ǀ malu katera im. ed. ž hisha je bila cella oſtala ǀ malu kateri im. mn. m na zhednoſti gledaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
malokedaj prisl. malokdaj:
malukadaj ſó kuhanu jedli ǀ je malukadai prasnik prasnoval ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil, kateri je hudu shivil ǀ malukedaj ſpati gresh de bi na bil pijan ǀ malu Kedaj ena brumna, inu zhista beſseda ſe is nijh ust shlishi ǀ nihdar nemoli, v'Tempel malukejdaj grè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
malopriden -dna prid. malopriden:
ſi taku jesizhna, samavolna, malupridna im. ed. ž, inu malu brumna (I/2, 5) ǀ malu pridne tož. mn. ž beſſede ima (III, 570)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
malovreden -dna prid. malovreden:
kakor je bil obſoden od Rihteria Nebeſkiga uni nenuzni, inu maluredni im. ed. m dol. hlapez ǀ de bi ta sanikarna, inu malu uredna im. ed. ž kuharza bila enu malu fliſſa imela ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga, inu maluvredniga rod. ed. m hlapza ǀ ta shena Agar je bila vodo od Boga ſproſſila sa ſvojga malu uredniga tož. ed. m ži. Synu Ismaela ǀ bi ga s'hishe vaſhe ſtepli, kakor nenuzniga, shkodliviga, inu maluredniga tož. ed. m ži. ǀ Oh vy maluuredny im. mn. m ludje ǀ jeſt vaſs nedershim sa kupzè teh shleht, inu malu urednih rod. mn. rezhy ǀ v'tu vezhnu paklensku jetje obſodil, kakor ene ſanikarne, inu maluuredne tož. mn. m hlapze presež.> k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi tož. ed. ž rejzh, namrezh to perst, ali gillu V pomenu ‛malo vreden, cenen’ se prislov vedno piše ločeno od prid., npr. jeſt vaſs nedershim sa kupzè teh shleht, inu malu urednih rod. mn. rezhy ǀ kateri sa lete malu vredne tož. mn. ž poſvetne rizhy taiſto sgubè.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
manjkati nedov., F
4,
deeſse, mankati, neſtajati;
medicamentum sarcoticum, [arznia] katera meſſú v'ranah rody, kadar ga
manka;
musicè, cilú popolnoma, kir nyzh ne
manka na kunṡhti tega peitjà;
parum obeſt, malu
manka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
manjkati -am nedov. manjkati:
proſſi de bi vſe prishle, ſakaj she ena manka 3. ed. ǀ Bogu nemanka +3. ed. druſih shlushabnikou ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala del. ed. ž ǀ malu je mankalu del. ed. s de od ſtraha nej ſo vmerli ← it. mancare ‛manjkati’; noben zapis v celotni besedni družini ne kaže na mehki nj, zato bi bilo mogoče nastaviti tudi mankati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
manjši sam., F
2,
ad minus, vſai
k'manſhimu [str. 14a ];
ad minus, vſai,
k'manſhimu [str. 15b ]- najmanjši , F4, minimus, -a, -um, tá narmanſhi; perpaululum, bodi kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu; tantillum, k'narmanſhimu, enu maizikinu; tantulum, cilú malu, k'narmanſhimu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
marati -am nedov. zmeniti se, zanimati se:
Pridigar imà s'to gorezho resnizo ſdravit ſvoje Poshlushavize, inu de ſi lih ſe toshio nima sa tu marat nedol. ǀ sa nyh samero nimaio nezh marat nedol. ǀ ty drugi nej gredo na gauge ali na galeio malu sa tu maram 1. ed. ǀ shlishim, de moj Syn Joſeph je she shiu, sa vſe tu drugu jeſt nezh nemaram +1. ed. ǀ sa priasnost Boshjo malu marash 2. ed. ǀ Ti nemarash +2. ed., inu neajfrash sa zhast, inu hualo Boshjo ǀ da ſnamine, de malu marà 3. ed. sa isvelizhajne ſvoje dushe ǀ en ſam je katiri malu mara 3. ed. sa boshio beſſedo ǀ nemara +3. ed. sa mres, sa ſnejh, sa blatu, sa neuarnosti ſvojga lebna ǀ kaj falj, kaj my maramo 1. mn., de li tudi my vshivamo ǀ my sa tu nemaramo +1. mn. ǀ kratke zhaſse vshivate, sa Nebu malu marate 2. mn. ǀ taku maihinu marate 2. mn. sa gnado vashiga Vſigamogozhiga Gospuda ǀ negledate, inu nemarate +2. mn. kaj s'enu tovarshtvu ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ malu sa dusho maraio 3. mn., de ſi glih ij hudu grè ǀ satu malu marajo 3. mn. ǀ nemaraio +3. mn. sa obeno neuarnost ni nijh shivota, ni dushe ǀ sa boshjo zhast nemarajo +3. mn. ǀ hudizh pravi, nezh nemarai +vel. 2. ed. sa Matro Christuſhavo, nihdar nepogledaj Njegove rane ǀ ta bolni ſe nej sahvalil, temuzh je raunu tulikain maral del. ed. m, kakor de bi njega letu nesadelu ǀ kakor de bi nezh nevedil, inu nemaral +del. ed. m sa Boga ǀ vezhkrat je bila kregana, ali ſa tu nej marala del. ed. ž ǀ taKu vam oblubem de nebote tuliKain marali del. mn. m sa te poſvejtne shaze ǀ taku vaſs je ſfaril mojſeſs, ali sa tu nej ſte nezh màrali del. mn. m ǀ sapuvidi boshie prelomio, kakor de bi nemarali +del. mn. m ni sa paku, inu cilu sa Boga ǀ shaloſtne dushe pravio: My bi tulikaj nemarale +del. mn. ž sa leta ogin, kateri nas shgé
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
markak zaim., F
3,
ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt,
markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam;
ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe
markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa
markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Mars2 m zemljepisno lastno ime
Mars:
ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru, Iupiter zin, Saturnus sfinz, Mars im. ed. sheleſu (II, 81) ǀ De ſvesda Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla. De ſvesda ſaturnus pet, inu devedeſsetkrat. De mars im. ed. duakrat De ſvesda Venus je malu majnshi kakor ſemla (II, 472) Márs, četrti planet našega osončja, v rimski religiji posvečen bogu Marsu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
martrati -am nedov. mučiti:
sapovej hudizhom, de imo Filetta martrat nedol. ǀ Moj Bug, inu Stuarnik ti mene zhudnu martrash 2. ed. ǀ is katerem Synu Boshiga martrarsh 2. ed., inu krishash ǀ kaku mozhnu mene martra 3. ed. moja vejſt, de jeſt ſim samauzhala moje grehe v' Spuvidi ǀ Synu Boshyga martra 3. ed., inu Chrisha ǀ tebe s'nashim greshnim djaniom reshalimo, inu martramo 1. mn. ǀ dushe pak hudizhi v'pakli martraio 3. mn. ǀ Nikar ga nemartraj +vel. 2. ed. dalej, sadosti je vshe terpel ǀ sa lon bosh ta vezhni ogin imel, kateri bo tebe vezh martral del. ed. m ǀ Hudizh je Saula marttral del. ed. m ǀ glava bo v'grob ſilila, omotiza bo martrala del. ed. ž, shelodiz obene shpishe ne bo obdershal ǀ ſo yh gajshlali, shgali, inu martrali del. mn. m ǀ teshke bolesni vaſs bodo martrale del. mn. ž ǀ Vy ſte ſedem ran, ali shtrajfinh, katere ſte martrake del. mn. ž to paklensko oblaſt martrati se truditi se:
raishi greſte na pojle dellat, inu s' kupzhio ſe martrat nedol. ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat nedol., inu vener nezh neulovit ǀ sakaj moj Priatel tulikajn ſe martrash 2. ed. ǀ cellu lejtu tardu dellate, inu ſe martrate 2. mn., ter vener malu ſpravite dokler tozha, Slana, inu ſusha taku po goſtim vam shkodio ǀ ti celli dan na nijvi ſi dellal, koppal, inu ſe martral del. ed. m ǀ de bi ſi lih ſe muiali, inu martrali del. mn. m nebomo nezh udobili ← srvnem. marter(e)n < stvnem. martiron, martaron ‛mučiti’; → martra
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
maša -e ž maša:
kadar je bila masha im. ed. vun, gre s' zerkvi ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar kadar S. Maſha im. ed. ſe bere ǀ ſo bly ena ſenza, ali figura offra S. Mashe rod. ed. ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe rod. ed. neſamudilj ǀ nerada gre h'S: Mashi daj. ed., nerajshi h'pridigi ǀ G: Bug jo vabi s'sgonam v'Cerku, k'S. Maſhi daj. ed. ǀ kadar en takorshen S. Dan bi neshal k' S. Maſſi daj. ed. ǀ vezhkrat ſim S: Masho tož. ed. v'Prasnik samudil ǀ grè v'Cerku, shlishi eno Maſho tož. ed. ǀ S. katol: Cerqu per S. Mashi mest. ed. naſs opomina ǀ nemoresh smeram polure per s: maſhi mest. ed. stati ǀ per pol mashi mest. ed. nej moli, per tej drugi pol mashi mest. ed. nej s' tovarsham, ali s' tovarshizo shlebedra ǀ per s. Maſhj mest. ed. ǀ pod masho or. ed. skuppai govorio, marmraio, ſmejeio, pò Cerkui oſeraio ǀ pod S. Maſho or. ed. ſe ſmejeio ǀ nei bil opravil taiſti dvei Sveti Mashi tož. dv. ǀ bodo sa vasho dusho Mashe im. mn. brane ǀ Kadar ſo bile s. Maſhe im. mn. vun, Pashe grè K'apnenizi ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash rod. mn. andohtlivu poshlushali ǀ Je dershal dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham daj. mn. ſtregla ǀ obeden nej hotel plazhat mashe tož. mn., katere ta pervi dan ſò bile brane ǀ nuzh, inu dan je quartal, inu sa S: Maſhe tož. mn., inu molitvu malu maral ǀ On bò s' ſvojmi Svetimi Mashami or. mn. pogaſſil ogin zapuščena maša zadušnica (?):
mashe sapushene rod. ed./tož. mn. sa mojo dusho neopraula < slovan. *mь̀s'a ← lat. missa iz liturgičnega stavka īte, missa est
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
máu in máo mála m, v prislovni rabi čas, časovno razdobje: od mojega detinſztva malü do etoga cſaſza TF 1715, 46; Mislenye Cslovecsánſzkoga ſzerczá je hüdo od detinſztva mau SM 1747, 8; Ka je do eti máu nei dál SM 1747, 73; Delai od etih mau vu mojoi Düſsi SM 1747, 49; Mislejnye ſzrczá cslovecsega je hüdo od detinſztva máo KŠ 1754, 71; Od eti máo je ſzin cslovecsi ſzedécſi KŠ 1754, 113; zemlé gibanye, kákſega je nej bilou, od koga máo ſzo lidjé bili na zemli KŠ 1771, 795; Ár, od ſteroga máo ſzo ocsáki záſzpali, vſza tak ſztojijo KŠ 1771, 722; ka je od zacsétka máo obdr'zano KŠ 1771, A2b; Od tiſztoga máo je zácsao Je'zus predgati KŠ 1771, 12; od ſzéga máo bodete vidili Sziná cslovecsega ſzedécsega na deſzniczi KŠ 1771, 91; ti morem zahváliti, ka ſzi me do eti máo na pobougsanye pocsakao KM 1783, 6; od ſzvoje mladoſzti máo ſze je navado mertücslivo 'siveti KM 1790, 44; ka ſzi nej pravicsno od mala tvojega z-zſrczá ſztálno lübo Bogá KM 1783, 285; Sámuel ſze je pa gyedrno paſcso od ſzvojega detinſztva máo pred Heliom Goſzpodni vörno ſzlü'ſiti KM 1796, 52; Ki nám je do tej mao, 'Zitek i zdrávje dao BKM 1789, 353; Od eti mao dobra vola BKM 1789, 24; Oni sze nájbole od 179 ½ leta máo krouto szkrbijo KOJ 1833, VIII; naj sze nebori prouti ravnitelsztvi, ka nikomi od Adama i Ejve máo rou'se nerodi KOJ 1845, 4; Vcsenyé sze k-vszáksemi máli z-molitvami, i z-kratkov popevkov zacsne KOJ 1845, 9; ne more na isztinszko pôt nájti, da do etoga mao niscse nê pokázao AI 1875, kaz. br. 1; Od 'zétve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
merkati nedov., F
20,
anchorarius, kateri
mèrka na tú;
asterias, kateri na zhloveska govorjenîa
mèrka;
astrologus, et astronomus, ṡveṡdar, kateri na ṡveiṡde
mèrka;
attendere, ahtati, na ſe gledati,
merkati, ṡkarbéti;
augur, Bogoviz, kateri na tyze
mèrka;
cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu
mèrka, de ſe ne ogolufa;
cavere, ſe varovati,
merkati, braniti, ſe ṡaderṡhati;
haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je
mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih;
inobservabilis, -le, na kateriga ſe ne more
merkati;
intende, merkai, poſluſhai;
invigilare, vahtati,
merkati, ahtengo dati;
observabilis, -le, na kar ſe ima dobru
merkati, inu ahtati;
observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na
nîega merka;
observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati;
pausarius, -rÿ, kateri
merka, kadai ſe ima poſtati;
praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri
merka, de ſe kai ne ṡgody;
proreta, -ae, tá kateri na ladji naprei ſtojy, inu
mèrka, ali ṡkarby;
providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou
merka, inu preṡkarby;
subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali
merkati;
subsentire, enu malu
merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati;
prim. merkajoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
milja ž, F
4,
Belus, -li, ena tekozha vodiza, dvei lashki
mili od méſta Ptolomaida, ima glashovat peiſſik;
milliarium, -rÿ, vel milliare, -ris, ena
myla, tavṡhent ſtopyn;
parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt firtelzeu
mile, 13000 ſhulinou;
sabbathi iter: ena laṡhka
mila, ṡakai nei bilu dopuṡzhenu ob ſabbotah daile hoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mir -u/-a m mir:
Sama lubesan, inu myr im. ed. te velike teshave ſakonske premaga ǀ TuKai ſe naide mijr im. ed., inu pozhitiK tiga Duha ǀ k'snaminu tiga myru rod. ed. eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ mu nej ſim meru rod. ed. ponozhi, inu po dnevi pustila de bi od greha nehal ǀ sakaj nam hozhesh dati kushik tiga vezhniga miyru rod. ed. ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù rod. ed. ǀ nikoli nej ſim mijru rod. ed. pred nijm imela ǀ na semli nikuli nej mirù rod. ed., inu pozhitka imela ǀ ſe boij ſerda Boshiga, pozhitka, inu mera rod. ed. ne najde ǀ malu kershenikou k' myru daj. ed. Nebeshkimu pride ǀ podpiſhiteſe temu s: Mijru daj. ed. ǀ Abſolona je pohleunu sa myr tož. ed. proſsil ǀ shelite na tem ſvejtu mijr tož. ed., inu pokoj imejti ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil, inu mijr tož. ed. ſturil ǀ Leta shena je imela ſe pofliſſat s' ſvojm mosham per myri mest. ed. shiveti ǀ poydi v' myri mest. ed. damu ǀ gre v' myru mest. ed. prozh vouk ǀ druge per myru mest. ed. puſtite ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru mest. ed. shivejti ǀ v'mijru mest. ed. shivèti ǀ s'ſoſſesko je v'miri mest. ed. shivil ǀ de bi takorshno isvolil, s'katero v'ſtrahu Boshim, inu v'myri mest. ed. bi shiveti mogal ǀ Ajdje ſo ſe zhudili nad leto veliko dobruto, inu myram or. ed. teh karskenikou ǀ S' myrom or. ed. ſe premaga kreg, inu ſaurashtvu z mirom v miru, pri miru:
mene inu moj folk s'myram puſtè ǀ poberiteſe prozh, inu s' myram me puſtite ǀ ym je djal, de bi li smyrom imeli ſtati ǀ ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſo s' myrom, inu tihu ſtale ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Ah puſtite me smeram, nej ſe enu malu odahnem ǀ videozh pak, de s' meram ſidi, sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s' mijrom puſtiti ǀ obene shene s'mirom nepuſti ǀ hudizh je ſmijram ſaula puſtil ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy ǀ cello nuzh ſmiram s' enim mejſti oſtane ǀ potagrom … je terbej ga ſmerom puſtiti, dokler ſam od ſebe bode preshal ǀ Puſtite ſmyram ptuie blagu ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ zhe ga ſmirom puſtimo my nebomo nezh shtimani
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
miren -rna prid. miren:
morje tihu, inu myrnu im. ed. s poſtane ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu tož. ed. s, inu veſselu novu lejtu poslati ǀ Taku myrni im. mn. m, de kadar shlishite de ſe dua kregata, ſe pofliſſate taiſte potalashit, inu spravit ǀ tii mijrni im. mn. m malu teshave imaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mlačen prid., F
12,
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti gorák;
egelidus, -a, -um, mlazhin, na polovico ledèn;
praetepere, poprei ṡmlazhiti,
mlazhnu ſturiti;
subfrigidus, -a, -um, mlazhin, hladán, napul marṡil;
tepefacere, mlazhnu sturiti;
tepefieri, mlazhin perhajati;
tepere, mlazhnu biti;
tepescere, mlazhnu ratati;
tepidarium, -rÿ, mlazhna kopel;
tepidare, mlazhiti,
mlazhnu délati;
tepidus, -a, -um, mlazhin;
teporatus, -a, -um, mlazhin ſturjen, enu malu ſegriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
moči morem nedov. moči:
zhakam dokler ner vezh morem 1. ed. ǀ nemorem +1. ed. terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ dokler grevinge nomorem +1. ed. imèti ǀ Sapovedaj aku moresh 2. ed. deſsu de ne bo tebe ſmozhil ǀ kaj ſhe vezh morish 2. ed. sheleti, ali imejti ò verna Dusha ǀ ti nemoresh +2. ed. to gnado ijm sturiti ǀ pred Bugam vener nemorish +2. ed. sakriti ǀ tvojga blishniga nemorish +2. ed. vidit ǀ en takorshen duor ſe more 3. ed. perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nemore +3. ed. ǀ pravi de pres tuoje Pershone shivejti namore +3. ed. ǀ K'snaminu te savese eno rano ſi ſturita na roKi, taKu de bi lih hotela edn na tiga drugiga posabil nemorita +3. dv., saKaj ta obluba je naroKi samerKana ǀ vſy morimo 1. mn. isvelizheni biti, aku li vſakateri po ſvojm ſtanu bo shivil ǀ kaj ſe hozhe nemozemo +1. mn. vſe bity, kakor je bila S: Brida ǀ taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo +1. mn. ǀ nemoremo +1. mn. vſe bity, kakor S: Theresia ǀ My ſe memorimo +1. mn. potroshtat ǀ vy delauzi, inu poſli ne morete 2. mn. rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh vam ſo napotu de nemorite +2. mn. G: Bogu shlushiti ǀ kóku vy shene morite 2. mn. rezhi, de hudizh vaſs je omotil ǀ kakor morio 3. mn. ſprizhat taisti, kateri vezhkrat ſe per merlizhah najdeo ǀ kaku moreo 3. mn. is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ nihdar nemorio +3. mn. nyh volo ſturiti ǀ tatije okraſti tebe nemoreo +3. mn. ǀ ni vejter, ni ſonze ga nemorjo +3. mn. reſtajati ǀ enu terdu ſerze udobi, kateru nimorio +3. mn. omezhit ni dobre misli, ni Svete Pridige ǀ kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal del. ed. m branit pred Boshyo ſtrelo ǀ vekshi snamina ſvoje lubesni nam nej magal del. ed. m puſtiti ǀ grehe G. Bug nej mogàl del. ed. m vezh sanashat ǀ obeden nej migal del. ed. m nio od hudizha reshit ǀ David nej nikoli mugu del. ed. m sadosti Boga sahualit ǀ Sdaj menem de obedn ſe nemore sgovorit, de bi po leteh shtengah te lubesni ne morel del. ed. m hodit ǀ ta zhlovik bi nemogal +del. ed. m od tuistih ſe lozhit ǀ takushna shlahta malu bo mogla del. ed. ž pomagat ǀ nej pryaſnoſti na semli taku velike, de bi nemogla +del. ed. ž farataria noter skrita biti ǀ obenu oroshje vas nebo moglu del. ed. s ranit ǀ yh sherma, inu brani pred vſem tem kar bi ym moglu del. ed. s shkodovat ǀ Ismael inu Iſaac … nej sta mogla del. dv. m pod eno ſtreho prebivat ǀ imaio malu buqvi, de bi ſi mogli del. mn. m pomagat ǀ vaſs ſtan vam nej napotu, de bi nemogli +del. mn. m G: Bogu shlushiti ǀ guishnu bi namogli +del. mn. m drusiga miſlit ǀ perloshnosti, katere tebe bi mogle del. mn. ž v'nezhistost perpravit K zapisu del. morel, tvorjenemu iz sedanjiške osnove, prim. še zgleda pri → premoči in → zamoči.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mogočnost -i ž mogočnost:
ſledna mogozhnoſt im. ed. je Slaba, sledna ſaſtopnoſt ie nepametna ǀ S. S. Vuzheniki pravio de vſe lastnusti Boshje, kakor je Modrust, Praviza, Sastopnost, Mogozhnost im. ed., Oskarblejne, Dobruta, inu Milost Boshja ſo ſam Bug ǀ de bi uſsai savolo njega mogozhnosti rod. ed. ſe imel njega bati ǀ Ta ner ble dopadezhe je moj Magozhnoſti daj. ed. offer S. Mashe ǀ je hotel dati ſposnati timu preproſtimu ſvejtu Svojo Mogozhnoſt tož. ed. ǀ Iest sim tebe skusi mojo Boshyo Mogozhnost tož. ed. ſtuaril ǀ takorshno mohozhnoſt tož. ed. reshalit ǀ V' nebeſſih pak bo per vſaketiri dushi s' ſvojo Boshjo modruſtio, mogozhnoſtio or. ed. ǀ Shelish de bi nihdar vezh ſe tebe neusdignil is suojo mogozhnostio or. ed. ǀ vſe zhaſtj mogozhnoſti im. mn., inu bogaſtva malu zhaſſa na tem ſvejti terpè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mrkak prid., F
4,
exosus, -a, -um, oſtuden, gnuſſen,
merkák;
odiosus, -a, -um, ſovraṡhliu,
merkák, oſtuden, naſtoren, kateri ſe omerṡi;
perodiosus, -a, -um, cilú
merkák inu oſtuden, ali ſovraṡhen;
subinsulsus, -a, -um, enu malu neſlán, norzhaſt,
merkák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mrzlica ž, F
15,
arida febris, merẛliza s'vrozhino;
carus, -us, mozhnu ſpanîe po
merṡlizi;
causon, onis, ena huda vrozhina, ali vrozha
merẛliza;
discutere febrem, merṡlizo otrèſti, prózh perpraviti;
febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſnim zhaſſi ali vri pridejo;
febrire, febricitare, marṡlizo iméti;
febris, marṡliza;
febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè
marṡliza, malu kadai zhes en dán tarpy;
febris periodica, seu interpolata, marṡliza katera otjide, inu pride;
febris pestilens, tá kuṡhna
marṡliza;
febris putrida, tá gnyla
marṡliza;
intervallatus, -a, -um, intervallata febris, marṡliza, katera vſák dán ne pride;
paraxismus, marṡlize ali boleṡni ṡazhetik;
recidiva febris, naṡai povernêna
marṡliza;
tertiana febris, marṡliza na tretji dán, treniza
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mrzlo prisl. mrzlo:
kadar pak G: Bug jo vabi s'sgonam v'Cerku, k'S. Maſhi de li je enu malu blatnu, desheunu, merslu nemore pojti, ſe boij shuline vublatit, boij ſe resmarasit (I/1, 130)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nadavek -vka m davek:
Kaj bomo sazheli lejtena ſo huda, nadauKi im. mn. ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ druſiga neshlishite, ampak od kupzhie, od draginie, nadauku rod. mn. (V, 472) Natančnejša pomenska definicija iz besedila ni mogoča. Besedo prevede Pleteršnik na osnovi drugih virov kot ‛Zusteuer, Aufgeld’, torej ‛pribitek’, in ob tem pomenu citira tudi Janeza Svetokriškega.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nadležen prid., F
10,
acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ẛlaſti otrokom
nadleshne;
creare fastidium, nadleṡhen biti;
fastidiosus, -a, -um, teṡhák,
nadleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden;
importunus, -a, -um, nadleṡhin;
incommodus, -a, -um, nedléṡhen;
molestus, -a, -um, nadleṡhin, ṡabavliu, teṡhak, ṡabavin;
perincommodus, -a, -um, ſylnu
nedleṡhin;
permolestus, -a, -um, ſylnu
nedleshin;
petulans, obliedin, nerodin,
nedleṡhin, obſedin, nerodliu;
submolestus, -a, -um, enu malu
nadleṡhin
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: nadležen prid., gravis, -ve, nadleſhne. Hyp. T. 2.c.3
[Vira nismo ugotovili; morda je to lekcionar iz l. 1715, Hipolitova 3. izdaja Hrenovih Evangelijev in listov iz l. 1612–13.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nadležno prisl., F
7,
fastidiosè, oſtudnu, prevṡètnu, nepokoinu,
nedleshnu;
importunè, nikar ob pravim zhaſſu,
nedlèṡhnu;
incommodè, nedléṡhnu;
molestè, nadleṡhnu, ṡabavnu;
perincommodè, cilú
nedleṡhnu;
permolestè, nedleṡhnu;
submolestè, enu malu
nedleṡhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
náime tudi nájme prisl. 1. namreč, izraža dopol-njevanje, pojasnjevanje prej povedanega: Koliko tálov má molitev Dva naime TF 1715, 26; okornoſzt k-Bougi naime pa, gda ſze koga bole bojimo KŠ 1754, 9; gda je nyega oszlôbodo z rok nepriátelov, naime z rok Saula TA 1848, 12; Bê'zi naime pred radosztjov KAJ 1848, 250 2. v vezniški rabi za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: vu Czirkvi delajo, naime gda greisnike vönka zapréjo TF 1715, 35; od mojega detinſztva malü, naime pak záto, kai ſzi TF 1715, 46; do etoga csasza, naime pa zato, kai szi ABC 1725, A5b; za tvoio moko, kteri ſzi na ime teda imel SM 1747, 59; Ár ſzem na eto na ime váſz vucso SM 1747, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
najti najdem dov. najti:
v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati:
rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
napuhnjen del., F
10,
afflatus, napihnîen,
napuhnîen, podrashen;
bullatus, -a, -um, ſylnu
napuhnîen inu offerten;
elatus, -a, -um, poviſhan,
napuhnîen, offerten, prevṡeten;
pneumonia, vel peripnevmonia, otúk trébuha, kadar je
napuhnîen;
pneumoniacus, -a, -um, komu je trébuh
napuhnîen, ali otekel;
superbus, -a, -um, offerten, prevṡètin,
napuhnîen, oblèdin, ohol;
turgidulus, enu malu
napuhnên;
turgidus, -a, -um, napuhnîen;
varix, -cis, napuhnîena ṡhyla, karzhna ṡhyla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
naš -a zaim. naš:
nash im. ed. m lubi Ozha Nebeſhki, naſs opomina ǀ naſh im. ed. m lubi Ieſus poshehmal bo naſſ im. ed. m Isvelizher ǀ Nasha im. ed. ž vera je perglihana eni gartroſhi ǀ od gnade S. Duha pride naſha im. ed. ž muzh ǀ Nashe im. ed. s telu je guant nashe dushe rod. ed. ž ǀ nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe im. ed. s truplu, inu naſhe im. ed. s meſsu ǀ v' maihinih rezheih ſtoy nàshe im. ed. s isvelizhaine ǀ put, kateri s'nashiga rod. ed. m shivota tezhe ǀ osdravi vſe bolesni nashe rod. ed. ž dushe ǀ letu nam ſe bo ſajnalu po nozhi naſhe rod. ed. ž ſmerti ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga rod. ed. m Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ vſelei ſe ima na oltariu naſhiga rod. ed. s ſerza najti ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu daj. ed. m Ozhetu Nebeſhkimu ǀ Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu daj. ed. m blishnimu imeti ǀ Sam G. Bug k'nashimu daj. ed. m vuku je hotel ta Sedmi dan od della nehat ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu daj. ed. m odreſheniku ǀ k'naſhimu daj. ed. m Nebeſhkimu Ozhetu ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo daj. ed. m Odresheniku Chriſtuſu ǀ shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi daj. ed. ž S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ je iskasal Naſhi daj. ed. ž Pomozhnizi S. Agnes Divizi, inu Marternzi ǀ sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash tož. ed. m folk ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh tož. ed. m shivot dokler je mlad ǀ imamo my nashiga tož. ed. m ži. praviga shiviga Boga sahualit ǀ Maria Diviza je bila v'Betlehemski ſtalizi porodila naſhiga tož. ed. m ži. lubiga Ieſuſika ǀ My ſmo ym nasho tož. ed. ž ſvètlobo kasali ǀ nemamo kruha sa naſho tož. ed. ž potrebo sadosti ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho tož. ed. ž oblast dal ǀ v'naſho tož. ed. ž oblast yh dati ǀ na nashe tož. ed. s Isvelizhejne posabimo ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu telu naſhe tož. ed. s ǀ nimamo yſkati, na ſemli naſſe tož. ed. s iſvelizainje ǀ Kulikajn tazih shkarpianu na Svejtu ob nashim mest. ed. m zahſsu ſe najde ǀ v' nashim mest. ed. m shivotu noſſimo ǀ bi djal S. Paulus kadar bi ob naſhim mest. ed. m zhaſsu shivil ǀ ob naſhem mest. ed. m zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra ǀ v'nashim mest. ed. m jeſiku ǀ v' tej nashi mest. ed. ž Zerkvi imamo popolnoma odpuſtike ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi mest. ed. ž deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ takusnih neurednih MashniKu v'naſhi mest. ed. ž desheli ſe nenajde ǀ zhiſtu prebivalshe v'nashi mest. ed. ž dushi ǀ v' nashim mest. ed. s ſerzi ǀ v' naſhim mest. ed. s ſerzu prebiua ǀ nar raijshi prebiva v'nashm mest. ed. s, ſerzu ǀ Nasha ſmert dishi po nashem mest. ed. s shiveniu ǀ nema ena minuta pretezhi, de bi v'naſhem mest. ed. s ſerzu G: Boga nehualili ǀ taku dolgu dokler s' nashim or. ed. m blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo ǀ nad naſhem or. ed. m pomozhnikam S. Jurjam ǀ s'uſo nasho or. ed. ž lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ my bomo leto ganili s' naſho or. ed. ž proshno ǀ kadar s'nasho or. ed. ž preprosto pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust ǀ mij s'naſho or. ed. ž vero G: Boga vidimo ǀ aku hozhemo en velik lon s' nashim or. ed. s maihinem dellam sadobiti ǀ tebe s'nashim or. ed. s greshnim djaniom reshalimo ǀ s'nashijm or. ed. s greshnim shivenjam ga reshalili ǀ nashi im. mn. m grehi ſo preveliKi ǀ nashi im. mn. m nemorio Dunaiu na pomozh priti ǀ naſhi im. mn. m ſtarishi ſo bily pregreshili ǀ oh nesrezhni zhaſsi naſhij im. mn. m ǀ Nashe im. mn. ž pregrehe ſo vſhe taku teshke ratale ǀ aKu naſsha im. mn. s serza ſo polne gnuſobe ǀ nasha im. mn. s della pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ S: manunga ſturj de vſe naſha im. mn. s dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ sa isvelizhenie nashih rod. mn. grèshnih dush ǀ sa odpushainje naſhih rod. mn. grehou proſsit ǀ pregreha nashyh rod. mn. pervih starishyh Adama, inu Eve ǀ shtriki naſhyh rod. mn. hudeh shejll ǀ ſmo sa vola nashijh rod. mn. pregrehou h'ſmerti obſojeni ǀ ſa volo naſhijh rod. mn. nagnusneh grehou ǀ naloshen s'butaro naſhij rod. mn. grehou gresh zhes Cedron ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih rod. mn. zhaſsou ǀ Sapuſtimo s' Paſterij zhedo naſyh rod. mn. grehou ǀ de bi nashim daj. mn. muzh dal Turke od Dunaia odgnati, inu premagat ǀ tulikajn nuza nashem daj. mn. dusham perneſe ǀ De bi tukaj naſhe tož. mn. ž proshne vſhlishal, nashe tož. mn. m grehe nam odpuſtil ǀ Christus je sa naſhe tož. mn. m grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ zhes naſse tož. mn. m ozhitne, inu ſkriune ſaurashnike ǀ rodovitne ſturij nashe tož. mn. ž dushe ǀ imamo naſse tož. mn. ž ozhy v'Nebu vſdignit ǀ de bi s' slatimi pushtobi yh v' nasha tož. mn. s ſerza sapiſſali ǀ de bi naſha tož. mn. s tarda ſerza ſe omezhila ǀ neſhe ſerze tož. mn. ž/s, inu dusho ozhiſtit ǀ v' nashih mest. mn. revah, inu v' terplejni ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih mest. mn. ſerzah ǀ tu tudi danaſs sheli ſturiti v'naſhih mest. mn. ſerzah ǀ ti jedernu v' nashyh mest. mn. potrebah nam napomozh pridesh ǀ aku v'nashyh mest. mn. ſerzoh ty grehij bodo prebivali ǀ Sa tiga volo vſyh nashjh mest. mn. potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo ǀ danas imamo pred nashimi or. mn. ozhmi ta ſtrashni Exempel ǀ s'nashimij or. mn. ozheſsamij vidimo ta kruh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
naugmerati dov. pomnožiti:
Eliſius je bil taku naugmeral del. ed. m uni ſereptanski Uduvi enu malu moke, de nikuli vezh kruha taiſti Uduvi nej premankalu (III, 281) ǀ imaio yh reslomit, inu tem lazhnem podeliti, aku hozheo, de G. Bug bo taiſtom naugmeral del. ed. m (V, 417) → gmerati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
navaden [navȃdǝn]
pridevnikki je v rabi; običajen, navaden
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nebeški -a prid. nebeški:
Ta je taisti Nebeſhki im. ed. m kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal ǀ ta Nebeshki im. ed. m shenin ſe nam iskashe kakor mi ſmo vuredni ǀ V'Kateri ta pravi Nebeshi im. ed. m shaz Christvs Iesus je bil sKrit ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki im. ed. m shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal ǀ Vſmileni G: Bug, inu krajl Nebeshiki im. ed. m ǀ Tebe pak, o Gospud Bug Neheſhki im. ed. m ozha pohleunu proſsim ǀ Manna, ali taista spisha Nebeſhka im. ed. ž je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Kaj vam danaſs govori ta NebeshKa im. ed. ž Reſniza Chriſtus Ieſus ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka im. ed. ž danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy ǀ ſonze NebeſhKu im. ed. s naſs gajshla s'tuliKain shtrajfingi ǀ Tu Nebeshku im. ed. s krajleſtvu je enaku enimu shenfovimu sernu ǀ pres lona Nebeſhkiga rod. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga rod. ed. m je padla ǀ jo oblezhe s'tem shlahtnim gvantam ſvoje Nebeſhke rod. ed. ž gnade ǀ jest ijh morem ozhetu Nebeshkimu daj. ed. m pokasat ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu daj. ed. m ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski; kakor Nebeſhki daj. ed. ž ǀ k'tej Nebeſhki daj. ed. ž vezherij ǀ sdaj bi ſe troshtala ta vezhni Nebeſhki tož. ed. m shaz doſezhi ǀ imamo premishluati ta Nebeshki tož. ed. m grosd Chriſtuſa Iesuſa ǀ Christus naſs je danaſs nauuzhil Ozheta Nebeſhkiga tož. ed. m ži. sa ſledni dar pohleunu sahvalit ǀ ſam bodem ozheta Nebeshkiga tož. ed. m ži. sa vaſs proſsil ǀ vſy shelite to krono Nebeſhko tož. ed. ž ǀ To sgubleno erbszhino Nebeshko tož. ed. ž supet ſmo bilij doſegli ǀ hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko tož. ed. ž ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo volo, sa Nebeſhku tož. ed. s veſelje ǀ je shal v'zerku krajleſtvu nebeſhu tož. ed. s iskati ǀ bodete sagviſheni Nebeshku tož. ed. s krajleſtvu sadobiti ǀ je shla v'NebeſhKu tož. ed. s Krajleustvu ǀ malu yh bo v'Nebeshku tož. ed. s Krajleſtvu prishlu ǀ Sedij Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim mest. ed. m ſtoli ǀ ſi shlushio en velik lon v'Nebeſhkim mest. ed. s krajlevſtvi ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm mest. ed. s krajleustvi ǀ prèd tem Nebeſhkim or. ed. m Rihtariam bo ſtal ǀ je vidil pred Krajlom Nebeſhkom or. ed. m stati ǀ vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom Nebeshkim or. ed. m ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal, oskerbel, inu is Nebeshkem or. ed. m lonam polonal ǀ Glihi vishi ſe sgodij s'to Nebeſhko or. ed. ž ſpisho ǀ ſte ſpishani s'to Nebeshko or. ed. ž Manno S. R: Teleſsa ǀ de bi gorezhi ratali kakor ſo ty Nebeſhki im. mn. m Seraphini ǀ v'katerem ſe najdeo vſy shazi Nebeshki im. mn. m ǀ Danaſſ ty Angeli Nebeſhkj im. mn. m veliku veſſejle oſnanio ǀ mozhy Nebeſhke im. mn. ž ſe bodo od ſtraha treſle ǀ Vrata Nebeshke im. mn. ž … ſe ſo odperle ǀ ne vidite de vrata Nebeshka im. mn. s ſo vamm odperte ǀ tulikajn kron Nebeſhkih rod. mn. sgubite ǀ vſyh troshtu Nebeſhkyh rod. mn. polne te sazhete S. Boshizhne prasnike ǀ Prerok Dauid ſe zhudi de Bug tulikajn gnad, darij inu shazu Nebeshkijh rod. mn. je zhloveku dal ǀ cilu na shazhe Nebeſhke tož. mn. m je bil posabil ǀ Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste Nebeshke tož. mn. m ǀ aku vy tam gori vſhivate taiste Nebeſshke tož. mn. m troshte ǀ S: Peter, katerjmu je bil kluzhe NebIshke tož. mn. m dal ǀ de bi molili, inu Nebeſhke tož. mn. ž rizhi premiſhluali ǀ takrat bosh li miſlil na Nebeſhke tož. mn. ž ſkriunusti ǀ mij pak s'S. Rus. T. ſi odpremo vrata Nebeſhke tož. mn. ž/s ǀ s'Kusi taiste Nebeſhke tož. mn. ž/s vrata noter poſtè → nebeski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nečist prid., F
7,
fornicarius, nezhiſt;
immundus, -a, -um, nezhiſt, neſnaṡhen, gerd;
impurus, -a, -um, nezhiſt, neſnaṡhen;
incontinens, -tis, neṡderṡhan: lotar,
nezhiſt;
insincerus, folṡh,
nezhiſt, ne ṡveiſt, neredlih;
obscenus, -a, -um, gard, neſnaṡhen,
nezhiſt, neṡhtalten;
subobscoenus, -a, -um, enu malu
nezhiſt, gruób, inu neſramen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nekoliko prisl., F
14,
absímilis, -le, nikár enák, nepodobin,
nékoliku enák;
advivere, ẛhivéti, dale ẛhivéti, ſhe
nékuliku perẛhivéti;
albidus, nekoliku beil;
aliquandiu, nékoliku zhaſſa;
aliquatenus, nekuliku dle;
aliquantum, nékuliku;
aliquod, nekuliku;
deletitia charta, papyr popiſſan, inu vener
nekuliku ſe s'nîega ẛbriſhe;
feroculus, -a, -um, nékoliku prevṡèten, ali offerten;
longiusculus, -a, -um, nekoliku dalſhi;
post modicum tempus veniam, zhes
nekolku zhaſsa bom perſhou
[poznejši pripis neznane roke];
quadantenus, enu malu,
nékuliku;
subulturius, nékoliku ṡmikajozhi kakòr en luin;
syllaba, -ae, ṡapopadenîe
nékuliku puṡhtobu k'eni ṡhtimi, en glid puṡhtobou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
neljuden prid., F
7,
acharis, -is, neprietin, groob,
neludin zhlovik;
inhumanus, -a, -um, neluden, odluden, nezhlovéṡki;
insulsus, -a, -um, neſlán,
neluden, neprieten;
morosus, -a, -um, oſtuden,
neluden, ſitin;
submorosus, -a, -um, neprietin, inu en deil ſovraṡhin, enu malu
neludin;
tetricus, -a, -um, klavorin,
neludin;
trico, -onis, en tak klaverni zhlovik, kateri ſe ne more k'ſmeihu perpraviti, ſvoje glavè,
neludin, nevolin, nevolán, prepiravṡki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
neprijeten prid., F
5,
acharis, -is, neprietin, groob, neludin zhlovik;
acharus, neprietin, oſtuden;
ingratus, -a, -um, nehvalèṡhen,
neprieten, nelublen, nehvaleṡhnik;
insusus, -a, -um, neſlán, neluden,
neprieten;
submorosus, -a, -um, neprietin, inu en deil ſovraṡhin, enu malu neludin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nepripraven prid., F
3,
ineptus, -a, -um, neroden, malu vréden, ṡa nyzh,
nepripraven;
inhabilis, -le, neperpraven, neperverṡhen, ṡa nyzh, nevréden;
intestabilis, -le, kateri je
neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nepripravno prisl., ineptè, malu vrédnu, neumnu,
nepripravnu, pomerṡkaku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
neroden prid., F
6,
immoriger, immorigeratus, reṡvajen,
neroden, neſranen
[!];
indisciplinatus, neroden, ṡkaṡhen;
ineptus, -a, -um, neroden, malu vrèden, ṡa nyzh, nepripraven;
lasciviare, vel lascivire, hotliu, inu pregréſhin biti, ali objeſten,
neroden, inu nepoſſajen biti;
licentiosus, -a, -um, prevezh ſlaboden, nepoſſajen,
neroden, ferbéṡhen;
petulans, obliedin,
nerodin, nedleṡhin, obſediu, nerodliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
neslan prid., F
2,
insulsus, -a, -um, neſlán, neluden, neprieten;
subinsulsus, -a, -um, enu malu
neſlán, norzhaſt, merkák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nesramen prid., F
25,
depudere, depudescere, neſramen biti;
effrons, preuzhen,
neſramin;
immodestus, -a, -um, neſramen, nezheden, nepokojen;
impudens, neſramen;
infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres zugla, nepametin,
neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl: 23,26;
inverecundus, -a, -um, neſramen, neſramoṡhliu;
mimi, neſramni raimi;
obscoenus, -a, -um, naſnaṡhen, kurbliu,
neſramen;
subimpudens, enu malu
neſramin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nesti nesem nedov. nesti:
velikukrat ſe taku opyanite de od mise v'postelo vaſs morio neſti nedol. ǀ nej vſame kulikajn ſi upa neſt nedol. ǀ sakaj tvojga Ediniga Sinka Jeſuſa v' Tempel offrat nesesh 2. ed. ǀ Golobiza neſſe 3. ed. to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù ǀ voda jo dal neſse 3. ed. ǀ neſe 3. ed. peld temu Gospudu, de bi ga plazhal ǀ peld damu nese 3. ed., na glavo eno norssko kappo mu smala ǀ G. Bug obeniga po ſili v' Nebeſſa neneſſe +2. ed. ǀ dua hudizha sgrabita tu truplu, inu predereta syd te Zerkui, inu tu truplu v' paku neſſeta 3. dv. ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete, inu ga gori neſſete 2. mn. pod ſtreho ǀ na dum nje Gospuda ozheta je neſseio 3. mn. ǀ s' proceſſio ga pò meſti neſſeio 3. mn. ǀ tem ſholnerjam neſsejo 3. mn. ǀ v'Cerku njega truplu neſsò 3. mn. ǀ kadar yh okuli neſſò 3. mn. s' Proceſſio ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu vel. 2. ed.+ eno roshizo ǀ pridite na pomozh Angeli nebeski, ter vſimite leto dusho ter neſſite vel. 2. mn. jo v' Nebeſſa ǀ derua je neſſil del. ed. m kakor en oſſil ǀ imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil del. ed. m v'Nebu ǀ vſak dan je ſvojmu Gospudu vſel eno trento Kruha, inu je jo v'pushavo neſil del. ed. m S. Roku ǀ Mashnik je S. Rus. T. vsdignil, inu vun neſſel del. ed. m ǀ na en velik hrib yh neſel del. ed. m ǀ kojna s' tavoram je na rami neſſu del. ed. m ǀ krajliza je neſsla del. ed. ž Jatnikom kroh sa almoshno ǀ dua Junaka kumaj ſta ga nesla del. dv. m na enim koli ǀ ta dua Mosha pak, katera ſta ga neſta del. dv. m ǀ Angelzij ſo njegovo dusho vſeli, inu v'Nebeſsa nesli del. mn. m ǀ hudizhe ſo bli odgnali, inu nje dusho v' nebeſſa neſsli del. mn. m ǀ ſo ga neſli del. mn. m v'krilu Ozheta Abrahama ǀ vſe karkuli ſo imeli ſo Jogrom neſrli del. mn. m ǀ ſamem shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle, inu nesle del. mn. ž kar na rami samorio naprej nesti govoriti:
En dan Krajliza mu sazhne mozhnu naprei neſti nedol., de ima Chriſtusa molit, inu lubit ǀ S. Karstnik je njemu to gorezho resnizo naprej neſsil del. ed. m ǀ resnizo ſo ludem naprej nesli del. mn. m, pò Christuſavih beſſedah noter nesti prinašati dohodek:
dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse 3. ed. taista shlushba ǀ tvoj Lon neneſe +3. ed. tulikajn noter ǀ Kadar bi Beſedniki reſnizo govorili, naſha Dohtaria bi nam malu noter neſla del. ed. ž Zvezi naprej nesti in noter nesti sta kalka po nem. vortragen oz. eintragen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
neštalten prid., F
14,
dedecorans, tá kateri ſpazhi, ali
neſhtaltnu ſtury;
dedecoratus, ſpazhen,
neſhtalten, oſramoten;
deformare, neſhtaltnu ſturiti, oſkruniti, ſpazhiti, ogérditi;
deformis, oſtudin, gerd,
neſhtaltin;
devenustare, v'puṡzhavo perpraviti, ogerditi,
neſhtaltnu ſturiti;
inconditus, -a, -um, neshtalten, gardú sturjen: tudi neskranîen;
ineffigiatus, -a, -um, neſhtalten, nepodoben, neſturjen po pravi podobi;
informis, neṡhtalten, gard;
mola uterina, enu
neṡhtaltnu meſſu, kateru v'maternizi raſte;
obscenus, -a, -um, gard, neſnaṡhen, nezhiſt,
neṡhtalten;
obsitus, -a, -um, opuṡzhen, neṡnaṡhen,
neṡhtalten, ſmardliu;
sordidus, -a, -um, gerd, vmaṡan, negnuſſin,
neṡhtaltin;
subturpis, -pe, enu malu oſtuden,
neṡhtaltnu, gard;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi po zhlovéṡkim ṡhivoti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
neumetalnost ž, F
2,
imperitia, nevmétalnoſt, pomankanîe na ṡnanîu, neṡvuzhenie;
ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt,
nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: neumetalnost ž, hebetudo, topuſt
neumetalnoſt P. Hyp. Th. Kemp. c.23
[str. 128: Ó Nevmétalnoſt inu terdúſt zhlovéskiga ſèrzá]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
neumno prisl., F
4,
blatire, berbrati,
neumnu govoriti;
dementer, nepametnu,
neumnu;
ineptè, malu vrédnu,
neumnu, nepripravnu, pomerṡkaku;
inscitè, nepametnu,
neumnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
neurnost ž, ineptia, nevrédnoſt, malu vrednoſt,
neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſedo ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
neusmiljen -a prid. neusmiljen:
Resnizo tudi goverè tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen im. ed. m Trinog ǀ terd, inu neusmilen im. ed. m se pruti njemu iskashe ǀ ta neuſmileni im. ed. m dol. Trinog Dionyſius je bil is Siracuſe pobegnil ǀ je vſelej shivel kakor en shkodlivi, inu neuſmileni im. ed. m dol. levu ǀ vasha goſpojska je s'vamy neuſmilena im. ed. ž ǀ vij ste taista neusmilena im. ed. ž sveriazhina ǀ Oh neuſmilenu im. ed. s taku ſerze ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni tiga neusmileniga rod. ed. m Diocletiana ǀ ta ſtrashna shtrajfinga te neusmilene rod. ed. ž kuge ǀ enimu takorshnimu neuſmilenimu daj. ed. m ſaurashniku sdash tuojga otroka ǀ vam ſe bo godilu kakor uni neuſmileni daj. ed. ž bogati Lesizi ǀ Bug poshle zhes njega tiga neuſmileniga tož. ed. m ži. Trinoga Baſiliska ǀ nam je poslal to Turshko neuſmileno tož. ed. ž vojsko ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu tož. ed. s ſerce teh Iudou ǀ s'kusi ſvoje neuſmileno tož. ed. s ſerze ǀ kaj bodò ouzhize s'to poshreshno, inu nauſmileno or. ed. ž sverino ǀ vy ſte taku neusmileni im. mn. m, de zhes tiga resmartraniga zhloveka ſe neuſmilite ǀ vy neuſmilene im. mn. ž Mattere, kakor yh porodite, malu skerbi vezh ſi vſamete ǀ kulikain takushnih neusmilenih rod. mn. ozhet, inu matter ſe najde ǀ Do vekoma bodo ſluſhni teh neuſmilenih rod. mn. hudizhu ǀ Ieſt imam tovarshtu, ali drugiga ne, ampak te ſaurashne, neuſmilene tož. mn. m hudizhe ǀ ulezhe zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi or. mn. Turky primer.> prezej je na tajſto posabil, inu she neusmileniſhi im. ed. m, inu terdejshi pruti Iſraeliterjom ratal ǀ bi rekli de neuſmileniſhiga rod. ed. m zhloveka ſe nemore na ſvejtu najti ǀ ſerze imate neuſmilenishi tož. ed. s, kakor ta nepametna shivina ǀ od s'unaj je imelu strashne ſaurashnike, ali she neusmilenishi im. mn. m ſo bilij s'notrej presež.> dadozh vam tiga ner hudobnishiga, inu neusmilenishiga tož. ed. m ži. Krajla Nabuchodonoſoria ǀ te nar neusmilenishi tož. mn. m Trinoge zhes taiste resdrashi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nevolja -e ž nejevolja:
Ah kaj s'ena nevola im. ed. ǀ jeſt nej ſim obene shaloſti, ali nevole rod. ed. imela ǀ Ozha pride, s' nevolo or. ed. mu dadò enu malu shupe, inu meſſa ǀ kar poſilimorite terpeti, inu taiſtu s'veliko nevolo or. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nevoljen -ljna prid. nejevoljen:
K'sadnimu neuolna im. ed. ž rata, ſe reſijeſi, s'poſtele skozhi, kruglo mu poda ǀ Goſpodary malu shtimaio hlapze, ſakaj ſo nepokorni, inu nevolni im. mn. m ǀ nevolni im. mn. m, inu nepoterpeshlivi rataio ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne im. mn. ž, nemarne, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ s' dobrimi beſſedami gledaio potalashit te nevolne tož. mn. m, inu ieſne ǀ imamo shene taku hude, nevolne tož. mn. ž, offertne, inu ieſizhne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nevrednost ž, F
4,
dedignatio, ferṡhmaganîe,
nevrédnoſt;
immeritum, -ti, nevſluṡhenîe,
nevrédnoſt;
indignitas, nevrédnoſt;
ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nezastopen prid., F
6,
excors, -dis, nepameten, zagliu,
nésaſtopen;
illiteratus, -a, -um, nevuzhen, v'buquah tega piſma
neṡaſtopen;
irrationalis, -le, neṡaſtopen, nepameten;
obscurare, ṡatemniti,
neṡaſtopnu narediti;
obscurus, -a, -um, ṡatomnen, temmán, pres ſvitlobe, teṡhák k'ṡaſtopnoſti,
neṡaſtopen, neṡnán, mrazhen;
subobscurus, -a, -um, enu malu temmán,
neṡaſtopin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nikar2 [nikȃr]
členekizraža prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi; nikar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Nikeforus m osebno lastno ime
Nikefor:
taku je samerkanu puſtil Nicephorus im. ed. ǀ Taku pisheo Theophilactus, Metafraſtes, Niceforus im. ed. Calixtus, inu drugi Sveti Phiſſary ǀ pishe Nicephorus im. ed., de ob zhaſſu Ceſſarja Theodoſiuſa, en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou je terpel, inu po cellem ſvetu ſe je shlishal Nikéfor, gr. Νικηφόρος (1197–1272), bizantinski polihistor
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
norčast prid., F
8,
blax, zartliu,
norzhas[t];
fatuus, -a, -um, norzhaſt, ṡmamlen, pres pameti, préproſt, norzhou;
furialis, -le, norzhaſt, nepameten, divják;
ineptire, ſe
norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti;
jocosus, -a, -um, ſhaukou,
norzhaſt, ſmeiſhen, preſhèren;
subabsurdus, -a, -um, oſtudin, enu malu
norzhaſt, inu ſam ſebi ṡupar;
subinsulsus, -a, -um, enu malu neſlán,
norzhaſt, merkák;
vecors, -dis, ṡmamlen,
norzhaſt, v'glavi ṡméſhan, pres pameti, pres ſarzá, zagliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
norčasto prisl., F
2,
nugatoriè, s'norzhio,
norzhaſtu;
subabsurdè, enu malu gardú, inu
norzhaſtu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nucati -am nedov. koristiti, uporabljati:
To arznio imate nuzat nedol. vy, Kateri imate bolesan te Offerti ǀ leta arznia nemore nuzhat nedol., ampak shkodovat Krajlu ǀ kaj nuza 3. ed. enimu, kateri na ſvetlom ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ nezh nenuza +3. ed. de edn pravi jest verujem v's. Evangeli ǀ vezh shkodimo, kakor pak nuzamo 1. mn. ǀ na meſti arznje ſtrup nuzamo 1. mn. ǀ ym nenuzate +2. mn., temuzh shkodite ǀ Kaj meni sdaj nuzaio 3. mn. moj veliki shazi ǀ ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo 3. mn. sa sdrauje te dushe ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio 3. mn. njegove loterie, presheshtva, pyanſtva ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio +3. mn. njih dobra della ǀ Nuzai vel. 2. ed. tedai verna dusha leto boshio arznio ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo vel. 1. mn. naſh shivot dokler je mlad ǀ Vſy greſhniki, inu greshinze nuzajte vel. 2. mn. to arznio ǀ Nuzaite vel. 2. mn. arznio te pokure ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal del. ed. m ǀ veliku Meſti bosh nuzhal del. ed. m ǀ tvojo pamet ſi nuzala del. ed. ž h'reshaleinu tvojga blishniga ǀ gvishnu bi veliku nuzalu del. ed. s, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ malu ti bo nuzhalu del. ed. s ǀ nym bi nezh nenuzalu +del. ed. s, meni paK bi veliKu shkodvalu ǀ aku leto arznio bote nuzali del. mn. m hitru bote oſdravili ← srvnem. nutzen ‛koristiti, biti koristen, uporabljati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
obetati -am nedov. obetati, obljubljati:
sazhne S. Juria proſſit, inu velike shenkinge obetat nedol. ǀ Ta greshni zhlovek ſe ſazhne milu jokat, inu obejtat nedol. ǀ ſe grimash, klagujesh, ijh s' veliko mujo yszhesh, inu shenkinge obejtash 2. ed. ǀ hudizha hozhete bugat, inu shlushit, kateri sa lon vam obeta 3. ed. to paklensko martro ǀ tu golufnu meſſu njemu obeita 3. ed. ǀ koku malu vy sa Nebeſſa obejtate 2. mn. dati ǀ de ſi lih vam veliku obeitaio 3. mn. ǀ ta Gospud je vſelej obetal del. ed. m, ali vener nihdar nej ſturil ǀ de ſi lih bo obejtal del. ed. m pokoren biti, vener nebo ſvoje beſſede dershal ǀ sledni je obeital del. ed. m, de hozhe sa nyh dusho molit ǀ veliku ſo njemu obeitali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
oblačen prid., F
9,
adnubilare, oblazhnu perhajati, ali biti;
inserenus, -a, -um, nejaſſen, nejaſni,
oblazhnu;
nubilare, ſe oblazhiti,
oblazhnu perhajati;
nubilosus, -a, -um, oblazhen;
nubilum, oblazhnu;
obnubilatum, oblazhnu;
obnubilatus, -a, -um, oblazhen, temmán;
praenubilus, -a, -um, ſylnu
oblazhin, inu od oblaku temmán;
subnubilus, -a, -um, enu malu
oblazhin, ali s'oblaki ṡkriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
oblak m, F
11,
caecias, en véter, kateri
oblake naſe vleizhe;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók
v'oblakih, kar deṡh pomeini;
innubilus, -la, -um, innubis, -be, neoblazhnu, jaſnu, pres
oblakou;
innubis dies, jaſni dán preṡ
oblakou;
iris, -iridis, maura, lok
v'oblakih;
nubes, -bis, oblák;
nubifugus, -gi, tá kateri
oblake preganîa;
nubigena, -ae, od
oblakou rojen ali ſturjen;
nubilus, -a, -um, temmán od
oblakou;
praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od
oblaku temmán;
subnubilus, -a, -lum, enu malu oblazhin, ali
s'oblaki ṡkriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
oblast -i ž 1. oblast:
njegova velika zhaſt, inu oblaſt im. ed. je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ nyh oblast im. ed. pride od G: Boga ǀ Artaxarſes je ſpoſnal de on obene oblaſti rod. ed. zhes vejter nima ǀ n'hozhe pokore, inu podvershen njegovi oblaſti daj. ed. biti ǀ je bil pod ſvojo oblaſt tož. ed. Aſio, inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ danaſs je njemu dana oblast tož. ed. zhes semlo, inu Nebu ǀ v'oblast tož. ed. tega paklenskiga volka ſi padla ǀ Strah, inu druge ſmeshnave snoterne nej ſò v'oblaſti mest. ed. zhloveka ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio or. ed. try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio or. ed. svojga Vishishiga morio prebivat ǀ imamo pod nasho ablaſtio or. ed. fante, inu dekle 2. pravica:
Fraiat je oblaſt im. ed. shiveti, kakor enimu dopade ǀ ima od boga oblaſt tož. ed. te kryvizhne vmorit ǀ nej obeniga, de bi imel oblaſt tož. ed. mene abſoluierat, ali rejshit od grehou ǀ ſam Bug ima oblaſt tož. ed. grehe odpuſtiti ǀ Mashnik s'leto oblaſtio or. ed., taku rekozh kakor en drugi Bug greshnikom odpuſti 3. dovoljenje:
pres oblasti rod. ed. mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit ǀ Se ſpodobi taku na tihom pobegnit, inu moje Hzhere pres moje oblaſti rod. ed. vpelati? ǀ Kadar je imel Adrianus martran biti, sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio, doseshe oblaſt tož. ed., grè pruti hishi ǀ obedn ſe nej mogal ganiti is mejſta, dokler ym nej bil oblaſt tož. ed. dal ǀ Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu, kateri je hotel Duhouni ratat, poprej pak je proſſil sa oblaſt tož. ed. ſvoje ſtarishi pokoppati ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio or. ed. tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco božja oblast božjast:
sazhneo bolnike kjekaj noſſit, kateryh ſilnu veliku je oſdravil, inu ſlaſti taiſte, katere Boshja oblaſt im. ed. je metala ǀ on je imel bodlaie, naduho, jetiko, vodenizo, metlaie, boshio oblaſt tož. ed. Zveza božja oblast je kalk po nem. Gewalt Gottes ‛božjast’, prim. tudi češ. boží moc ‛božjast’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
obvariti dov., elinare, obvariti, enu malu ṡkuhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
oddehniti se -dahnem se dov. oddahniti se:
Ah puſtite me smeram, nej ſe enu malu odahnem 1. ed. (V, 297)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
odsekan -a prid. odsekan:
ſo njeh urat perpogibale de bi ym bil odſekan im. ed. m ǀ ta odſekana im. ed. ž glava trykrat je pila poskozhila ǀ taiſto nuzh bo njemu glava odſekana im. ed. ž ǀ Maria pak je bila to odſekano tož. ed. ž roko na ſvoje meſtu poſtavila, inu sazelila ǀ Malku tu odſekanu tož. ed. s uhu je bil osdravil ǀ malu poprej Malchuſu tu odsekanu tož. ed. s uhu oſdravil ǀ levom sobi ſo bilij polomneni, inu parkle odſekane im. mn. ž ǀ imâ te oſekane tož. mn. ž glave pershiti h' truplam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ofrovati -ujem nedov. žrtvovati, darovati:
s'Kusi martro ſo bily perſileni MaliKon offrovati nedol. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem offruvati nedol. ǀ kakor pudemo pred oblizhe Boshje offrovati namen., inu moliti ǀ Trije krajli is dalnih deshel ſo perijesdili njemu offruati namen. ǀ kadar je v'Tempel shal molit, inu offruvati namen. ǀ Kadar ſo, shli Maſhniki Bogovom offrouat namen. ǀ poprej kakor je shal G. Bogu offrouati namen. je vſe ſvoje hishne ludy kupaj poklizal ǀ v'naſhih pak offrujemo 1. mn. tu pravu Iagne Boshje Christuſa Iesuſa ǀ spomin S. Rus. T. katiru Mashniki offruieio 3. mn. per S. Mashi ǀ malu lona bodo dosegli, dokler is ſerzam n'offruieio 3. mn. ǀ G: Bug ta element te vode n'hozhe de bi mu offroval del. ed. m ǀ zhe bo Bogovam offrouala del. ed. ž ǀ ſo pres prave andohti Malikam offrovali del. mn. m ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali del. mn. m → ofer
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
okoren prid., F
2,
duriusculus, -a, -um, enu malu terd,
okorn;
durus, -a, -um, terd,
okoren, kiſſel
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
on -a zaim. on:
on im. ed. m je kriviz, on im. ed. m je ta nehvaleshni, on im. ed. m je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ onje im. ed. m+ en slushabnek Boshij ǀ ona im. ed. ž hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ takrat sgubi vſe njega rod. ed. m dobra della ǀ je bil li perpelal niega rod. ed. m ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega rod. ed. m tribal ǀ aku hozhete v'njega rod. ed. m gnado priti ǀ v'nijega rod. ed. m Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti ǀ nikar tak shpot ne ſturiti G: Bogu v'njegi rod. ed. m lastni hishi ǀ njego duſho po ſili vun shniega +rod. ed. m potegni ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe, ſe ga rod. ed. m nevarvash ǀ uboga Mati, de nje rod. ed. ž hzhere ſo taku ſamavolne ǀ je vidila de hudizhy ſo bili nie rod. ed. ž Hzher obſedli ǀ nye rod. ed. ž mosha Vriasa puſtil ubyti ǀ Eliſabethi je prishal njé rod. ed. ž zhaſſ ǀ skusij ne rod. ed. ž muzh ti drugi Krajlujejo ǀ k'sadnimu je bila niemu nije rod. ed. ž nezhisto lubesan resodela ǀ po nij rod. ed. ž srezhi Christuſa najde per shterni ǀ s'nje rod. ed. ž sveraio vaſhi troshti ǀ v'nje rod. ed. ž offertni guant ſe oblezhe ǀ Krote ſe ſo bile povernile v'nije rod. ed. ž vſta ǀ samerka de uje rod. ed. ž ura je preblishuala ǀ Taku odnje +rod. ed. ž ſtoij piſsanu ǀ k'sadnimu je bila niemu daj. ed. m nije nezhisto lubesan resodela ǀ Israelske shene ſo njemu daj. ed. m nepruti shle s'zittrami ǀ ſe je hualil de nej nijemu daj. ed. m gliha v'ſuetuſti ǀ od lete je nyemu daj. ed. m Angel govuril ǀ v'njemu daj. ed. m, inu per njemu daj. ed. m vſe kar je vrednu lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ je prishal en potrebin shitu napuſsodo proſsit, ſim njemo daj. ed. m poſsodel ǀ kadar nimu daj. ed. m ſe ſaina, de ſe v'shpegu gleda ǀ bolesni Bug njenu daj. ed. m bil poslal kakor Jobu ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu daj. ed. m prishli ǀ de bi K'nemu daj. ed. m prishal ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu daj. ed. m poslal ſvojga Preroka Natana ǀ leta ſposna ta pravi urshoh ter h'niemu daj. ed. m rezhe ǀ krajl k'niemu daj. ed. m pravi ǀ je bilu prepovedanu ſe k'nyemu daj. ed. m perblishat ǀ v'shali rezhe k'nijemu daj. ed. m ǀ ſo k 'njemu daj. ed. m pelali eno obſedeno sheno ǀ proſſi de bi knjemu daj. ed. m prishla ǀ k'sadnimu k'nijmu daj. ed. m rezhe ǀ Ony ſo K'njem daj. ed. m rekli ǀ v'njemu daj. ed. m ſe najdejo vſi ſhazi modrusti ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu +daj. ed. m skerzhele ǀ kateri v' meni oſtane, inu jeſt vniemu +daj. ed. m ǀ gaſsi eniga petlerja najdesh mu daj. ed. m almoshno dash ǀ kadar mu daj. ed. m je bilu denariu premankalu ǀ v'cellem meſti nej daj. ed. ž nij gliha ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli, inu ny daj. ed. ž na shlushbo ſtregli ǀ ena oſtudna Krota je nij daj. ed. ž s'ust skozhila ǀ je nij daj. ed. ž hotu divistvu po ſili vseti ǀ ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia, ter je nii daj. ed. ž dial ǀ njj daj. ed. ž h'zhaſti ſo peili ǀ Sakaj taisti hodi k'ny daj. ed. ž v'vas ǀ k'nij daj. ed. ž doli v'Paku je bil shal ǀ dokler je kny +daj. ed. ž djal ǀ inu karny +daj. ed. ž popravizi neſhlishi supet naſaj poverniti ǀ hudizh y daj. ed. ž sazhne odſvetovat, de bi neshla ǀ Pridigary y daj. ed. ž pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ nihdar ij daj. ed. ž nej hotela odpustiti ǀ sdajzi peruta ji daj. ed. ž vpadeio ǀ kadar leti ſo njega tož. ed. m v'Imenu Boshijm proſsili ǀ Bug Apollo slednimu zhloveku je dal karkuli je niega tož. ed. m proſsil ǀ ſo ga shlofali, inu v'njega tož. ed. m plvali ǀ prezei ſe v'niega tož. ed. m saletò ǀ ſe u'niega tož. ed. m ſaleti ǀ na vus glaſs ga tož. ed. m klizhe ǀ duhouni ſo gà tož. ed. m proſſili ǀ Gà tož. ed. m vuprasha Koku je tebi ime ǀ sa ſvojga Dictatorja ſo gâ tož. ed. m isvolili ǀ ha tož. ed. m je vuprashal ǀ ſoga +tož. ed. m v' apnenizo verglij ǀ nezh n' hozheo sajn +tož. ed. m dati ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn +tož. ed. m pluvali ǀ shiba te lakoti gaije tož. ed. m+ tepla ǀ v'greh ſi njo tož. ed. ž perpravil ǀ volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio tož. ed. ž dati ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no tož. ed. ž seſhjgali ǀ kateri ſo vnjo +tož. ed. ž gledali ǀ jo tož. ed. ž bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo tož. ed. ž miſlil v'mesnizo predati ǀ Io tož. ed. ž krona s'krono Nebesko ǀ kadar ſe poſtij ſanjo +tož. ed. ž pokuro della ǀ semla te n'hozhe imeti, pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo +tož. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega tož. ed. s ži. nereſtargala ǀ ti s'nogami po nij mest. ed. ž hodesh ǀ kateri v' niej mest. ed. ž prebivaio ǀ je hotel Christuſu shlushiti, inu sa nym or. ed. m hoditi ǀ stonovitnu ſo sa nijm or. ed. m v'Nebu gledali ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm or. ed. m mashzuat ǀ ſo vezhkrat sa njim or. ed. m tekli ǀ poſhila sa nijm or. mn. ſuoje Bashadore ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm or. ed. m ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm or. ed. m spravili ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem or. ed. m bil ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym or. ed. m isgineio ǀ naſs vabi de bi myr shnim +or. ed. m ſturili ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ yszhe Arzata, de bi shnym +or. ed. m ſe jegral ǀ vſy ſo ſnym +or. ed. m potegnili ǀ nikuli nej ſo nad njo or. ed. ž enu otrozhe dellu samerkali ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio or. ed. ž hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ preshushtvu s'nio or. ed. ž triba ǀ na tihijm vun je s'njo or. ed. ž shal ǀ vſaketeri bò shiher shnio +or. ed. ž nezhistost tribal ǀ ſo ſe ony shnjo +or. ed. ž veſſelili ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita, inu zhe ona im. dv. m imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè ǀ Iacob, inu Ioannes ſo bili naproſsili ſvojo matter, de bishila Iesuſa proſsit, de bi nijh rod. dv. eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ taiſti greh je bil zhes mero od miloſti Boshe niema daj. dv. duema poſtaulena ǀ je shal v'Nazareth, inu je bil nyma daj. dv. podvershen ǀ Enkrat Jeſuſik dol k'c njema daj. dv. ſtopi ǀ je hotel potalashit, inu myr mej njma or. dv. ſturiti ǀ pred nyma or. dv. ga oKuliperneſseta ǀ aku Bug je bil taku vſmilen s' tabo, sakaj ti tudi nej ſi vſmilen shnima +or. dv. duema ǀ oni im. mn. m gluhi ſe dellaio ǀ ony im. mn. m obeniga neſaurashio ǀ onij im. mn. m kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one im. mn. ž neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh rod. mn. prebivalshe ǀ raijshi bily sgubili njeh rod. mn. kraljevustu ǀ veliku nijh rod. mn. ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ hozheo de nijeh rod. mn. shene bi nihdar ne imele veniga drugiga pogledat ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio njih rod. mn. dobra della ǀ Antuerharij ſo niih rod. mn. shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ ym bom k'nyh rod. mn. nuzu, inu troshtu yskasal ǀ k'njeh rod. mn. shpotu ǀ Kosho bi bil s'nijh rod. mn. doli sderl ǀ taiſta se nej ſo preſelila s'njeh rod. mn. mejſta ǀ s'nyh rod. mn. offertio perſilio de Moshje morio ohernio tribat ǀ v'nijh rod. mn. mladosti ſo padli v'nezhistost ǀ v'nyh rod. mn. ſerzah tako ſlatkust ſo pozhutili ǀ Serazenary ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh rod. mn. Cerku pojti ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh +rod. mn. kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh +rod. mn. nizheſer imaio priti ǀ shnih +rod. mn. veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ ſo jo tepli shnijh +rod. mn. molzhajnam ǀ shnjh +rod. mn. vezhno shkodo ſo shlishale ta ſtrashni odguvor ǀ tajſte imaio sanyh +rod. mn. grund, inu sagvishajne muzh te vojske ǀ kaku malu ſe yh rod. mn. najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit ǀ kulikain ſe ijh rod. mn. najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali ǀ inu kadar bi jeh rod. mn. vezh imeli, bi mogli eno vagat ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh rod. mn. najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je rod. mn. vener shivy ǀ ti ſi nym daj. mn. perloshnost dalla ǀ ta plemen nijm daj. mn. nezh nej shkodil ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem daj. mn. offruvati ǀ Bug ijm daj. mn. je bil en velik lon oblubil ǀ ſo proſsili de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ta hudi ſe oberne k'nym daj. mn., ter pravi ǀ de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ponozhi ym daj. mn. je ſvetil kakor tu rumenu ſonze ǀ shitu jem daj. mn. je bilu premankalu ǀ shpendio iem daj. mn. je bil perneſal ǀ Katero ſim jim daj. mn. bil vſel ǀ Kar ijem daj. mn. je Krail sapovedal ǀ kar iim daj. mn. ie bilu potreba ǀ marmrajo zhes nyh tož. mn. de so groby ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh tož. mn. obudila ǀ gvishnu de pres vſiga konza bi sa nijh tož. mn. proſsila ǀ v'Nebeſsih yh tož. mn. bo obilnu polonal ǀ s'laſmij ijh tož. mn. je briſsala ǀ zhes Boga marmrajo de jeh tož. mn. nej hotel vſhlishat ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je tož. mn. vener shivy ǀ Iyh tož. mn. ſlezheio ǀ satorai per nyh mest. mn. prebivat nemore ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih mest. mn. deshelah imaio ǀ sa nymi or. mn. neshpegaite ǀ obeden mej nymi or. mn. nej skerbel ǀ pred nymi or. mn. hozheo myr imeti ǀ gdu mej nimy or. mn. sheli v'Nebu priti ǀ pred nijmi or. mn. bi ſe bily annali ǀ Nej zviblat de v'mej nimi or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ǀ vſe kar je shivu bilu ſa nimij or. mn. je shlu ǀ ſe ſazhnete s'nymy or. mn. kregat ǀ v'mej niimi or. mn. je bil en Astrologus velik priatel Capitana ǀ veliku lejt shnimi +or. mn. ſe ſò vojskovali ǀ ſturite shnimy +or. mn. kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam ǀ Koku bi mogal shnijmi +or. mn. obogatit ǀ s'ſnaminom shnimij +or. mn. je govorila ǀ kratku inu malu n'hozhe shnymi +or. mn. pojti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
oni -a zaim. oni:
kakor je bil sturil uni im. ed. m firsht s'Dino ǀ vni im. ed. m je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù ǀ Vny im. ed. m purgar jo da sa en mernik pſhenize ǀ un im. ed. m mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit ǀ Kakor je skuſila una im. ed. ž hudobna shena ǀ Vna im. ed. ž shena pride K'ſpuvidi ǀ ſadu nej ſte perneſli, kakor unu im. ed. s nerodovitnu figavu drivu ǀ Takushni ſo kakor vnu im. ed. s drevie, kateru v'Indiah raste ǀ berem od uniga rod. ed. m Philosopha ǀ v' hisho vniga rod. ed. m Phariſerja ǀ Chriſtus je bil oshivil Syna une rod. ed. ž vduve ǀ hisha vne rod. ed. ž boge matere ǀ unimu daj. ed. m ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ Kar ſe je bilu sgodilu vnimu daj. ed. m shlahtnimu Goſpudu od Kateriga ſe bere ǀ Christus je bil prishal h'unimu daj. ed. m zhudnimu vejeriu ǀ Nej grè edn k'unimu daj. ed. m bogatimu, inu nej rezhe ǀ Gdu je bil odpru usta uni daj. ed. ž poshreshni ribi ǀ Vni daj. ed. ž vduvi n'hozhete nastrani stati ǀ My ſmo vidili, kadar ta, inu un tož. ed. m greh ſo doperneſli ǀ nej ſim nezh naprei poslal na vnſvejt tož. ed. m+ ǀ ſpumnite na uniga tož. ed. m ži. neſrezhniga Gospuda ǀ je bil osdravil vniga tož. ed. m ži. glushza ǀ sagarmi, sabliska, inu v'vniega tož. ed. m ži. treshi ǀ Gdu je bil pogaſel uno tož. ed. ž ſilnu gorezho Babilonsko pezh ǀ KulikajnKrat je leto, ali vno tož. ed. ž s. sapuvid prelomil ǀ unu tož. ed. s figavu dreu je bil Chriſtus preklel ǀ jeſt ſim v'letem, inu unem mest. ed. m grehu sapopaden ǀ de bote na tem, inu na vnem mest. ed. m ſvejtu lon doſegli ǀ de nej na unim mest. ed. m ſveiti shtrajfan ǀ vidi de taku oſtru na tem ſvejtu, inu na vnim mest. ed. m ſo shtrajfani ǀ hozhem jejſti v' tej, ali uni mest. ed. ž kambri ǀ kakor pod unem or. ed. m piſſelzam medù, kateriga je bil Ionatha poshrejl ǀ bom ſaupil s'unem or. ed. m Angelom v'Reſodovejni ǀ veliko priasnost ima s' tem, inu unim or. ed. m ǀ s' uno or. ed. ž bogaboyezho ſophio ǀ uni im. mn. m stari S. Ozhaki kateri ſo to resnizo sposnali ǀ Vni im. mn. m ſlepij ſamij ſo sa Christuſam tekli ǀ eni ſo malu bulſhi kakor uny im. mn. m od katerih pishe Delrio ǀ unij im. mn. m pſij, kateri ſo bily krajlizo Jezabel reſtargali ǀ neſte vnij im. mn. m verzhy is Canà Golileà ǀ Vnii im. mn. m folsh prizhe, kateri ſo bily poterdili ǀ Vny im. mn. m trye Mladenizhi ſo molili v' tej resbeleni Babilonski pezhi ǀ une im. mn. ž preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele … nej ſo bile perpraulene ǀ tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale vne im. mn. ž shene, od katerih Isaias pishe ǀ Od unih rod. mn. Duhounih, de ſò vuzheni ǀ obari naſs Bug od tazih shkarpianu, inu ob vnijh rod. mn. Kazh od Katerijh S. Ioan: Karsnik govorij ǀ suetust unijh rod. mn. treh mladenizhu ǀ Se bodo vidili grehy vnih rod. mn. shenskih pershon ǀ ſe ym godi kakor unem daj. mn. Gospudem, od katereh S. Chryſostomus pishe ǀ ſmèm perglihat vnem daj. mn. hudobnem, nehualeshnem Judom ǀ Gdu je bil savesal usta unim daj. mn. lazhnom, inu poshreshnom levom ǀ ſe nam bo godilu Kakor vnim daj. mn. nesrezhnim, od Katerih Ieremias pravi ǀ Spumnite na une tož. mn. m Angelze Seraphine ǀ kakor ſi bil sapelal vne tož. mn. m maloverne, katiri ſo tvoj Prasnik prasnovali ǀ je mislilna une tož. mn. ž zhudne lujtre Katere od ſemle do Nebeſs ſo doſegle ǀ G. Bug na vneh mest. mn. zhudnih lujtrah mu ſe je bil perkasal ǀ s'unimij or. mn. hudobnimi ǀ s'unimy or. mn. beſsedamy skriunuſti polnimi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
oslabljiv prid., subdebilitatus, -a, -um, enu malu ſláb,
oſlabliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ostaniti dov. ostati:
kaku malu ſe yh najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit, temuzh rayshi v'njeh negnuſni bolesni oſtanit nedol. ſi isvolio (I/1, 145) → ostati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ostuden prid., F
22,
absúrdus, -a, -um, gard,
oſtuden, ṡkrùn;
acharus, neprietin,
oſtuden;
deformis, oſtudin, gerd, neſhtaltin;
exosus, -a, -um, oſtuden, gnuſſen, merkák;
fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nedleṡhen, zhuden, neluſhten,
oſtuden;
foedus, -a, -um, gard,
oſtuden, ſmerdèzh;
inconcinnus, -a, -um, nefleten, neſnaṡhen,
oſtuden, neṡloṡhen;
indecorus, -a, -um, oſtuden, nezheden, nelubeṡniu;
inelegans, -tis, oſtuden, nelubesniu, nezheden;
infandus, -a, -um, ena
oſtudna reizh, od katere ſe ne ſpodobi govoriti, negovorjezhi;
lurida vina, oſtudna, nedopadajezha vina;
luridus, -a, -um, oſtuden, nagnuſſen, bléde farbe;
morosus, -a, -um, oſtuden, neluden, ſitin;
odiosus, -a, -um, ſovraṡhliu, merkák,
oſtuden;
perabsurdus, -a, -um, cilú
oſtuden, vmaṡan, neſnaṡhin;
perodiosus, -a, -um, cilú merkák inu
oſtuden, ali ſovraṡhen;
perturpis, -pe, ſylnu gárd,
oſtudin;
scelerosus, -a, -um, sceleratus, -a, -um, polhin gardih
oſtudnih pregréh;
subabsurdus, -a, -um, oſtudin, enu malu norzhaſt, inu ſam ſebi ṡupar;
subturpis, -pe, enu malu
oſtuden, neṡhtaltn, gard;
turpiculus, -a, -um, enu malu
oſtudin;
turpis, -pe, gard, ſramotin,
oſtudin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
otročji -a prid. 1. otroški:
taisti ſmeh nej bil otrozhij im. ed. m, temuzh moshKi ǀ je otrozha im. ed. ž navada takorshnem ſe ſmeiati ǀ Nej ſo otrozhje im. mn. ž jegre, nej ſo fable vezhnuſti ǀ Kaj s'en ſad ſi dal Bogu v' tvojh otrozhih mest. mn. lejtah ǀ ta kateri je nje leben v' utrozhih mest. mn. lejtah premislil 2. otročji:
Ceſſar Honorius, nej bil li otrozhi im. ed. m ampak en velik norz ǀ nikuli nej ſo nad njo enu otrozhe tož. ed. s dellu samerkali ǀ ſo taku otrozhy im. mn. m, inu nepametni, de na mejſti Nebeſſ enu malu semle ſi isvolio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
otroštati se -am se dov. potolažiti se:
ſe enu malu otroshtaio 3. mn. (II, 574) → troštati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ovčica -e ž ovčica:
ie bil kakor ena oderta auzhiza im. ed. ǀ ouzhiza im. ed. kakor vidi volka ſe prestrashi ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma nihder obene auzhize rod. ed. vmorit ǀ Ob zhaſsu pak njega terplejna, inu martre je bil perglihan eni nedolshni ouzhizi daj. ed. ǀ Kakor volk Kateri ouzhizo tož. ed. prezej sa urat popade ǀ On je taisti dobrutlivi Paſter, kateri to sgubleno auzhizo tož. ed. je prishal s'Nebeſs yskati ǀ vouk nasai shivo uozhizo tož. ed. perneſe ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi mest. ed., leſsiza per Sajzu ǀ nezh ſe nemate bati, de ſi lih ſte krotke, inu ſlabe ouzhize im. mn. ǀ Polek tiga ſte tudi dolshni vashimu duhounimu Paſteriu pokorni biti, kakor ene krotke, inu pohleune auzhize im. mn. ǀ Ali kakor ſo bily gnado S: Duha preieli s'strashnih ouzhiz rod. mn. ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Chriſtus yh je bil ouzhizam daj. mn. perglihal ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize tož. mn. v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ sa nyh podvershene auzhize tož. mn. malu marajo ǀ Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize tož. mn. paſti, kar prezej kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati te sgublene ovzhize tož. mn. ǀ sa nyh podvershene vuzhize tož. mn. malu ſta marala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pa1 vez. pa:
bi radi ſpet ledig bili, pa naj vezh mogozhe ǀ kadar noter prideio bi spet rade vun pershle, pa nemorio ǀ Jeſt bi hotel rad dellat pa sa volo moje bolesni nemorem ǀ ſe malu zhaſsa gleda, pa gre po svoijm opravilu ǀ ona hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi, inn de bi ſe dershala, kakor ena nuna, panemorem Mnogo pogosteje se uporablja → pak1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pak1 vez. pa:
nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza, inu blaga, jest pak bodem vaſh shlushabnik, inu Hlapez ǀ David ijm bode vezh pomagal s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ ſim njemo poſsodel, pakzhes shteri miſize dopelt je meni povernel ǀ Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi, ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe ǀ lete ſo li fable, resnizhnu pakje de Gospud Bug nam samore, inu tudi hozhe dati karkuli mij shelimo ǀ ta dan pah pred ſmertio je shlishala Angele boshje pejti → pa1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pamet [pámet pámeti]
samostalnik ženskega spolapamet, razum
PRIMERJAJ: nespamet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Pedagogus m stvarno lastno ime
Vzgojitelj:
Pedagogus im. ed. pishe od eniga, kateri nuzh, inu dan je quartal, inu sa S: Maſhe, inu molitvu malu maral ǀ kakor skuſi leto pergliho Pædagogus im. ed. poterdi Dikcija sicer kaže, da bi bilo treba ime pojmovati kot vzdevek, vendar dostopna literatura ne navaja nobenega učenjaka, za katerega bi bil značilen. Zato se zdi verjetneje, da je z imenom mišljeno delo Παιδαγωγός, lat. Paedagogus, sloven. Vzgojítelj, ki ga je napisal Klemen Aleksandrinec.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pepel -a m pepel:
Angel ogen doli restroſsi, kar prezej vſe pepel im. ed. rata ǀ sdaj ſi prah, inu pepeu im. ed. ǀ Kadar na pyauko enu malu pepela rod. ed. potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi ǀ s'potoku je shabe ſturila is praha muhe; s'pepela rod. ed. nevarne rane ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie, Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel tož. ed. na rano poſtaviti ǀ Gredò dalezh gledat, inu molit teh lubih Svetnikou, inu Svetniz koshize, inu pepeu tož. ed. ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi, inu vſe zhednoſti v' pepu tož. ed. perpravi ǀ vſe bodo poshgali, inu v'pepel tož. ed. perprauili ǀ shupa ſe reslye meſſu ſe v' pepeli mest. ed. povala ǀ Vudari po pepelu mest. ed., kar prezej ludje, inu shivina negnusne, inu britke rane ſo vshafali ǀ s' pepelam or. ed. ſe je bil potroſſil ǀ s' pepelom or. ed. potroſſiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
petindevetdesetkrat prisl. petindevetdesetkrat:
De ſvesda Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla. De ſvesda ſaturnus pet, inu devedeſsetkrat. De mars duakrat De ſvesda Venus je malu majnshi kakor ſemla (II, 472)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pičlo prisl., parcè, ṡkopú,
pizhlu, malu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
plav prid., F
31,
bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka,
plave ſpumladnîe roṡhize;
cumatile, en
plav gvant;
cyaneus, -a, -um, plave farbe;
hyacinthus, -ti, ena
plava ṡpomladnîa roṡha;
intubus, -bi, vel intubum, -bi, vel intybum, -bi, endivia
s'plavim zvétjam, cicoria;
irinus, -a, -um, od
plavih lily ſturjenu, is
plavih lily;
ravidi oculi, zherne ali
plave ozhy;
smaragdus, -di, en leip ṡhlahtni
plavi kamen, ṡhmarál;
subceruleus, -a, -um, enu malu
plave farbe;
violaceus, -a, -um, plave farbe, violine farbe,
plau
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
plesniv prid., F
11,
emucidus, pléſniu;
marcidus, -a, -um, gnyl,
pléſniu, ṡkaṡhen;
mucere, pleiſnivu biti;
mucescere, pleiſniviti,
pleiſnivu perhajati;
mucidus, -a, -um, pleiſniu;
panis mucidus, pleſniu krúh;
praerancidus, -a, -um, prevezh ṡhoutou, ali
pleiſniu, ſylnu
pleiſniu;
rancidulus, -a, -um, enu malu
pleiſniu, ali ṡhaltou;
rancidus, -a, -um, pleiſniu, gnyl, ſmerdliu, ṡhavtou, ṡhaltou;
subrancidus, -a, -um, ṡhaltaſt, enu malu
pleiſniu;
prim. plesnov
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
poboljšanje -a s poboljšanje:
ſe nevidi obenu pobulshaine im. ed. per ludeh ǀ malu pobulshaina rod. ed. per takorshneh poshlushavzih ſe vidi ǀ misli koku bi mogal leto loterzo h' pobulshainu daj. ed., inu h' pokuri perpravit ǀ k'vashimu pobulſhaniu daj. ed., de nerezhem k'shpotu ǀ Bug s'Kusi shtrajfinge yh sheli K'pobulshajniu daj. ed. perſilit ǀ S. Mattheush dershj s' enu veliku zhudu ſvoje pobulshajne tož. ed. ǀ nevarnu je odnashat pobulshajne tož. ed. nashiga shiuleina ǀ sazhneo mislit na pobulshaine tož. ed. ſvojga shiveina ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie tož. ed. s'hnijm spravili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
podeliti -im dov. podeliti, dati:
Gospud Bug je perpraulen nam ſvojo Sveto gnado podeliti nedol. ǀ je bil sapovedal enimu saromaku, kateri je imel en ſam hleb kruha, de bi imel taiſtiga reslomit, inu timu lazhnimu podelit nedol. ǀ kaj ſi ti s'en karshenik, kateri nikar li nepodelijsh +2. ed. en piſilz kruha petlariom ǀ tebi podeli 3. ed. ta nebeski shaz ſvojga Reshniga Teleſſa ǀ po goſtim ſe obhaiete, radi tem uboſym almosno podelite 2. mn. ǀ pohleunu te proſsim, podeli vel. 2. ed. meni tulikajn zhaſsa shiveti, de bi ſi ſolsamy mogal moje madeshe oprati ǀ O Angeli Nebeski! O Boshy, podelite vel. 2. mn. meni enu malu vashe lubesni ǀ naſhe reve ſi na ſe vſel, de bi tvoje troshte nam podelil del. ed. m ǀ my bi radi petleriam almoshno podelili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
podstopiti se -im se dov. drzniti si:
ſe nej ſmejla potſtopit nedol. niega dotekniti ǀ ſe ſmeio potstopit nedol. zhes Boga toshit ǀ ſe nej ſmela potstopiti nedol. ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit nedol. rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma podstopit nedol. Boga proſsit ǀ zhe v' neglaunem grehi ſe potſtopish 2. ed. vshiti S. Rus. T. ǀ V'Cerkvi ti ſe podstopish 2. ed. to nezhisto Bogino Venus gledat ǀ njega reshalit ſe pod ſtopish 2. ed. ǀ en shleht zhlovek ſe potſtopi 3. ed. rezhi Mashniku, molzhi Far ǀ Fernandus Luſitanus ſe podſtopi 3. ed. rezhi, de velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ ta greshni zhlovik, de ſe podstopi 3. ed. samirit enimu taku Mogozhnimu Gospudu ǀ obedn ſe nepodstopi +3. ed. ni Boga ni druge ſtvarij, ni hudizha vrshoh dellat ǀ Obedn ſe nepotstopi +3. ed. danaſs rezhi kar je nekadaj Bion Philosophus djal ǀ O nepametni ludje! de taku ſe potſtopite 2. mn. govorit ǀ vy ſe podſtopite 2. mn. toshit zhes Boga ǀ ſe potſtopio 3. mn. to nezhiſto Bogino Venus gledat ǀ sledno nespodobnoſt dopernashat ſe podſtopio 3. mn. ǀ cilu ene shene ſe podstopio 3. mn. v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile ǀ kadar Gospodar, ali Gospodinia yh vidi, ſe nepotſtopio +3. mn. uſet en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ jeſt se nebom tiga potſtopil del. ed. m, sakaj ſim prevezh slap ǀ na oroshje malu ſaſtopen, ſe je potſtopel del. ed. m s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ jeſt ſim ſe podstopil del. ed. m moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ jest, kateri ſim en zhervizh te semle ſe bom podstopil del. ed. m priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil del. ed. m dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel del. ed. m biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ S: Gilibertus ſe je podſtopel del. ed. m rezhi ǀ Gdu ſe bode podstopu del. ed. m sdaj ſodit Krajla Cambiſa ǀ obedn bi ſe nepostopel +del. ed. m prèd niega s. oblizhe priti ǀ ony ſo ſturila tiga malika, ter ſo ſe potſtopili del. mn. m taiſtiga na leta Sveti hrib Oreb poſtavit ǀ Iudje, kateri ſe ſo bily podstopili del. mn. m preusetnu rezhi G: Bogu ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili del. mn. m k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali, bi ſe nepoſtopili +del. mn. m s' drugimi govorit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
podvržen -a prid. 1. podvržen:
Zhlovek od Shene rojen en kratek zhaſs shivj, inu veliku revam je podvershen im. ed. m ǀ Jesa je taku gmain mei ludmy, de Seneca je djal, de skorej obedn ſe nenaide, de bi letej nespodobnoſti nebil podvershen im. ed. m ǀ zhlovek, kateri je mertuashki, inu grehom poduarſhen im. ed. m ǀ bulshi bi bilu, de bi zhlovek mutaſt bil, de bi tulikajn grehom nebil podvarshan im. ed. m ǀ kateri od svesd suojga rojstvua je podvarshen im. ed. m ǀ ena barca na mory je podvershena im. ed. ž ſtu nevarnoſtam ǀ nej ſmerti podverſhana im. ed. ž, kokar Epikurus je dial ǀ neſrezhna je nasha zhloveſka natura. katera ſledno minuto ſtu, inu ſtu neuarnoſtom je podverſhena im. ed. ž ǀ kulikajn revam je ena shena podvershæna im. ed. ž ǀ naſha duſha je podversena im. ed. ž duhounim bolesnom ǀ naſhe truplu je podvershenu im. ed. s tem bolesnom ǀ Eni veliki revi vſy ludje ſó podversheni im. mn. m ǀ od grehou katerem ſte poduarsheni im. mn. m ǀ moshie letem grehom ſo ble podvershani im. mn. m, kakor shene ǀ Shene veliku vekshi revam só podvarshene im. mn. ž, kokar Moshe 2. podložen:
tudi Chriſtus Jeſus je bil do Smerti pokoren, inu poduarshen im. ed. m ǀ nyh podversheni im. ed. m dol. folk ne sna te sapuvidi Boshje ǀ hlapez je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja, ta potversheni im. ed. m dol. ſvojga krajla ǀ Krajly imaio oblaſt zhes truplu ſvojga podversheniga rod. ed. m folka ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi, de bi imel mojmu podvershenimu daj. ed. m folku nepravizhne novize naloshit ǀ Satorai ieſt nemorem prehvalit taiſte Mashnike, kateru ſuoi podvershni tož. ed. m dol., inu nym srozheni folk ſo nauzhili ǀ Nepotrebne vojske sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo inu svoj podversheni tož. ed. m dol. folk obushajo ǀ Vy Nem. imate ſe fliſſat, inu terpejti sa vſako dusho vam poduarsheno tož. ed. ž ǀ bote pred vaſhom podvershenom or. ed. m folkom mogli rajtingo dati ǀ n'hozhemo njemu pokorni, inu potversheni im. mn. m biti ǀ Vy pak Farmani, inu podvershene im. mn. ž dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu Fajmoshtru, inu duhounimu Paſterju ǀ tebi vſe ſtauri ſo podverſhene im. mn. ž, inu pokorne ǀ tudi shene ſo is meſſa, inu letem grehu poduershane im. mn. ž ǀ sa isvelizheine teh dush vam poduershenih rod. mn. ǀ sapovej ſvoim podvershenim daj. mn. hudizhom ǀ Nehaite vy oblaſtniki vashe podvershane tož. mn. m kmete taku neusmilenu dreiti ǀ jeſt ſim vſelej ſe pofliſſal, kakor en duhouni Paſtir moje podvarshene tož. mn. ž ouzhize vishat na pot Nebeskiga Krajleſtva ǀ sa nyh podvershene tož. mn. ž auzhize malu marajo ǀ Skerbnu je mirkal na dushe njemu poduarshene tož. mn. ž ǀ Krajl Heliogabolus, kadar je shal ſvoje podvershene tož. mn. ž/s mesta obyskati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
poklican -a prid. poklican:
padar je bil poklizan im. ed. m, leta uprasha Gospo, zhe ima rute ſa flajshtre ǀ taiſto nuzh je bil Peter poklizan im. ed. m pred Rihto Boshjo ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi poklizana im. ed. ž ǀ vſy bomo k'ſodbi, inu k'rajtingi poklizani im. mn. m ǀ veliku je poklizanih rod. mn., malu pak isvolenih
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pokusiti dov., F
9,
degustare, pokuſſiti, ṡkuſſiti;
delibare, pokuſſiti;
gustare, pokuſſiti, pokuſhati;
libare, pokuſsiti;
praegustare, poprei
pokuſſiti, poprei ṡkuſſiti;
praelibare, poprei
pokuſſiti;
prolibare, h'pervimu enu malu
pokuſſiti, poprei
pokuſſiti;
regustare, ṡupèt
pokuſiti, v'drugu pokuſhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pokusiti -im dov. pokusiti:
G. Bug ie njemu bil prepovedal en gvishen ſad pokuſſit nedol. ǀ ſtegne ſvoio roko sazhne taistiga tipat, ga uterga, inu pokuſi 3. ed. ǀ pokuſſi 3. ed. eno kaplo troshtou Nebeſkih ǀ en slat pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil, pokuſsi 3. ed. enu malu, samerka, de je strup ǀ pokushi 3. ed. troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio, pokuſſio 3. mn., inu skuſi letu shleht dellu gnado boshio sgubè ǀ trosht, inu slatkuſtic, nebeske je bil pokuſil del. ed. m ǀ nei obene rezhi pokuſſil del. ed. m ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala inu pokuſila del. ed. ž Tvorjeno iz kúsiti < pslovan. *kűsiti ← got. kausjan ‛pokušati, preizkusiti (hrano)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pomagati -am dvovid. pomagati:
takushna shlahta malu bo mogla pomagat nedol. ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nedol. nemore ǀ koku hozhem jest tebi pomagati nedol. kir ſam malu imam ǀ je shelel enimu bolniku pomogat nedol., inu ga osdravit ǀ ſam ſi nemorem pomogat nedol. ǀ tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti, ſegrejti, inu vſem pomogati nedol. ǀ gredo tem drugim pomagat namen. ǀ inu vener taiſti vun nepomagash +2. ed. ǀ Shena pomaga 3. ed. Moshu v'Nebeſſa priti ǀ kaj pomaga 3. ed. v's. karstu G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati, aku lete vſak dan prelomite ǀ sam pomoga 3. ed. ſe slazhit ǀ Nezh nepomaga +3. ed. veje tiga dreva odſekat, aku korenina ſe vun neſdere ǀ jo pomagate 2. mn. zukat, inu pregainat ǀ aku v'potrebi ſe najde vſy mu pomagaio 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio +3. mn. v'Nebu ampak v'Paku ǀ Moj Gospud krajl pomagaj vel. 2. ed. meni ǀ hitru pomagaimi vel. 2. ed.+ vun ſizer vtonem ǀ pomagajnam vel. 2. ed.+ tedaj O Krajliza Nebeſhka KejKaj gori K'tebi priti ǀ kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure Bug ti pomagai vel. 2./3 ed. ǀ Bug pomagai vel. 2./3 ed. vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio ǀ Pomagaite vel. 2. mn. Svetniki Boshj, pridite na pomozh Angeli nebeski ǀ Svetniki, inu Svetnize Boshie, pomagajte vel. 2. mn. nam sahvalit Chriſtuſa Jesusa ǀ pomogaite vel. 2. mn. ym, de shegen Boshy bò zhes vaſs prishal ǀ Ah pomogajte vel. 2. mn. y is te nevarnoſti ǀ Pomagajtemi vel. 2. mn.+, branitème moj ozha hozhe mene vbyti ǀ Dohtar pomogajtemi vel. 2. mn.+, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ David ijm bode vezh pomagal del. ed. m s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ de bi njemu doli is gauh pomagau del. ed. m ǀ Zhe Nash S. Varih je pomogal del. ed. m, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali, inu tepli ǀ nezh vam nej pomagala del. ed. ž vasha martra ǀ veliku arzny skuſhaio, ali vſe nezh nej pomagalu del. ed. s ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi pomagali del. mn. m ǀ kadar bi taiſti nepomagali +del. mn. m bi vſe konez vſelu kar je na ſemli ǀ pokure, obhajla, molitve vam nebodo nezh pomagale del. mn. ž ǀ Lete beſſede nej ſo nezh pomogale del. mn. ž Zapisi s korenskim o verjetno odražajo o-jevsko izreko fonema a za m (→ pomazan), manj verjetno gre za vpliv dovršnika pomoči.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pomarskako prisl., ineptè, malu vrédnu, neumnu, nepripravnu,
pomerṡkaku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pomujati -am dov. potruditi se:
vener nozhejo enu malu pomujat nedol., inu poshtentat de bi kjekaj gori prishli pomujati se potruditi se:
inu vender ſe n'hozhemo enu malu pomujat nedol. ǀ Theodoſius je tudi mogal ſe pomuiet nedol., inu voiskovat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli pomuiat nedol. kjekaj pojti ǀ po moy rajtengi venem lejti … ſe pomuiash 2. ed. 192 urr ǀ O greshni folk tulikain ſe pomujash 2. ed. osdrauit tuoje telu, kadar sboly ǀ Sakaj Chriſtus tulikajn ſe pomuia 3. ed. kadar hozhe Lazaruſa oshiveti ǀ Satoraj Satan ſe pomuja 3. ed. kar ner vezh more ǀ ſa taiſto tulikain ſe pomvia 3. ed. ǀ nikuli ſe taku nepomuje +3. ed., inu nepofliſſa nas v' ſvojo oblaſt perpravit, kakor takrat kadar samerka, de nasha posledna ura ſe perblishuje ǀ My fliſſik ob ſvojm zhaſſu dellamo, ſejemo, ſe pomujamo 1. mn. kar ner vezh nam je mogozhe ǀ neskerbite, ter ſe nepomujate +2. mn. de bi vaſhi otrozi to lepo podobo teh ſhlushabnikou Boshyh doſegli ǀ vſi ſe pomujejo 3. mn. po vuku tiga Nebeshkiga Mojstra nashe vſta nam odpreti ǀ te druge shtorkle v'klnu vodo noſsio, inu pogaſit ſe pomujeio 3. mn. ǀ n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni de ſi glih Bug, inu Angeli ſe pomujaio 3. mn. osdravit ǀ pomujetaſe vel. 2. mn., pofliſſajteſe h' shterni te gnade priti ǀ s'vſem fliſſam ſe bom pomujal del. ed. m ǀ je veliku govuril, veliku ſe pomuial del. ed. m ǀ kadar bi ſe nebily pomujali del. mn. m kej gori pojti ǀ Iogrij ſe ſo pomujeli del. mn. m taiſtiga iſgnati → mujati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
popek2 m, F
8,
gemma, -ae, tudi berſt,
popki, ozhiza na tertah;
gemmare, gemascere, berſt, ali
popke gnati;
nympha, en malu reṡzviten
popek na roṡhi;
oculi arborum, popki na drevji;
oculi ramorum, popki na vejah;
panicula rosarum, mah, ali volna v'gartroṡhnih
popkih;
utriculi, ty neraṡzviteni
popki per roṡhah;
verticillum, -li, vel verticillus, -li, en ſhirok, okrogli roṡhni
popik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
poroditi -im dov. roditi:
v'BethlemsKi shtalazi je njega imela poroditi nedol. ǀ Ie bila spozhela ta brumna shena lia ta zhetertikrat, inu porodi 3. ed. eniga ſyna ǀ Vener porodj 3. ed. eniga Synu, temu imè dà Benoni, tu je Syn te britkoſti ǀ kadar hzher porodimo 1. mn., mosha, inu shlahto malu reſveſſelimo ǀ kakor porodio 3. mn. nyh otroka na taistiga pasabio ǀ vy yh na ſvejt porodite vel. 2. mn. ǀ Danaſſ taiſti vſelej ſaperti pungrat ſe je odperl, inu to belo lilio ſa sdravje nashih dush je porodil del. ed. m ǀ tuoja mati je tebe v'grehu spozhela, inu porodila del. ed. ž ǀ njega dvej shene ſò porodile del. mn./dv. ž 12. Patriarkou Judouſkiga Roda poroditi se roditi se:
kateru ſe porodi 3. ed. pod ſnaminam te Vage ǀ Kadar ena Hzhi ſe porodij 3. ed. vus volni svejt ſe joka ǀ zhlovek ſe porodj 3. ed., raſte, inu shivj v' tem blatnem, inu grenkem morij tiga ſvetà ǀ njegovi mladi ſlepy ſe porodè 3. mn. ǀ S. Gothard ſe je bil porodil del. ed. m v' Parski desheli tu lejtu 980 ǀ danaſs ſe je porodila del. ed. ž Diviza Maria
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
poslušalec -lca m poslušalec:
Sdaj bi hotel veidit od tebe moj poshlushaviz im. ed. ǀ letij tuoji poshlushavizi im. mn. ſo fajn Gospudij, inu fajn Gospe ǀ de bi mei temi isvoleni ſe nashli, kakor ſe troshtam de ſe bodo nashli moy Poslushavizi im. mn. ǀ Premiſlite moy Poshlushauzi im. mn. ǀ Vam moj pushlushavizi im. mn. nej treba, de bi v' takorshno nevarnoſt ſe podali ǀ Melantius Purgar na ſrejd Poshlushavizou rod. mn. ſtopi ǀ tedaj jest nemorem danaſs vſe ſerza moijh Poshluſhavizou rod. mn. vkrasti ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou rod. mn. sadene ǀ k' troshtu moyh bogaboyezhih Pushlushauzou rod. mn. ǀ kaj bi imel drugi dan Svojm Poshlushavizom daj. mn. naprej perneſti ǀ S. Paulus je djal ſvojm Poshlushavizam daj. mn. ǀ nekateri Pridigary ſe boje resnizo ſvojm Poshluſhavizom daj. mn. povedat ǀ kakor je nekadaj proſſil ſveti Macharius ſvoje Poshlushavize tož. mn. ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze tož. mn. s'leto nenuzno pridigo gori dershim ǀ en dan Dauid je ſvoje Poshluſhavce tož. mn. vpraſhal ǀ malu pobulshaina per takorshneh poshlushavzih mest. mn. ſe vidi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
poslušati nedov., F
12,
audire, ſliſhati, ẛaſliſhati, ſluſhati,
poſluſhati;
auscultare, poſluſhati, na uhu vleizhi;
chodum, poſluſhai;
dignari audire, rad
poſluſhati;
fastidire preces alicuius, eniga proſhnîe ne radu
poſluſhati;
inaudire, ṡaſliſhati,
poſluſhati;
intende, merkai,
poſluſhai;
obaudire, ſluſhati, s'pokorṡzhino
poſluſhati. Eccl:39;
obtemperare, volgati, ſluſhati,
poſluſhati;
persentire, poſluſhati, ali ṡaſliſhati;
subauscultare, na ṡkrivnim
poſluſhati;
subsentire, enu malu merkati, inu
poſluſhati, ali ṡaſliſhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
posoda -e ž 1. posoda:
kadar ena poſſoda im. ed. je polna, de li enu malu ſe gane, prezej zhes gre ǀ poſsoda im. ed. vashiga serza je umadeshena, inu negnusna ǀ kadar je poſoda im. ed. polna ena ſama kapla ſturj de zhes grè ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode rod. ed. ǀ Kakor slijesh vodo s'ene poſsode rod. ed. ǀ je bila s'rok sbila taisto poſodo tož. ed., s'katere ſo hoteli vodo pyti ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo tož. ed., ali umivalnik is shenskeh speglu ǀ imaio njemu perneſti eno novo zhiſto poſſodo tož. ed., inu ſolj ǀ de imà eno poſſoda tož. ed. s' Kruham napolnit ǀ Ogin, inu voda nemorio veni poſſodi mest. ed. prebivat ǀ nezh neostane v'poſsodi mest. ed. ǀ je imela venem verzhu enu maihinu ojla ter je bila is taiſtiga vſe poſſode tož. mn. napolnila ǀ Goſpud Bug velike shuda je ſturil v'boſſodah mest. mn. lonzharskih 2. posodje:
vidio shpampet polomnen, skrinje resbite, gvant, inu nje zier resmetan, vſa poſſoda im. ed. reſtauzhena, nje truplu pak venem koti je par nagu leshalu ǀ glashi, inu druga poſsoda im. ed. vſa resbita ǀ is Chrystalla lepa shlahtna poſsoda im. ed. ſe della ǀ v' kateri ſe najde veliku ſreberne, inu slate poſſode rod. ed. ǀ druge poſsode rod. ed., inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu zhipine
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pošpeglati se -am se dov. pogledati se v ogledalu:
moshje ſe dolgu negledaio u'shpegu, temuzh li enu malu ſe poshpegla 3. ed. (II, 469) → špeglati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
poštentati dov. potruditi se:
vener nozhejo enu malu pomujat, inu poshtentat nedol. de bi kjekaj gori prishli (II, 91) → štentati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
potler prisl., F
16,
deindè, potler;
etiamnum, ali
potler;
exin, et exinde, potehmál,
potler;
paulò post, enu malu
potler;
porrò, daile, vſai, ali, gviſhen, dolgu zhaſſa
potler;
post, potler, potle, po;
postea, potler;
posterius, potler, poſehmál;
postmodum, potler, po tehmál;
quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de
potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá;
reptitius, -a, -um, pozhaſſi raſtejozhi, inu
potler velik, ali imenitin ratati;
rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu
potler rata ternaſtu, inu bodezhe;
seminarium, -rÿ, enu meiſtu, kir ſe pelzarji redè, de ſe
potler preſajajo;
supermandare, potler dvezhiti;
superredere, verhu jéſti, ali
potler jéſti;
tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu ṡviejo, inu
potler ſhe li ṡhtrike vun délajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
potrebovati -ujem nedov. 1. potrebovati:
Jeſt pak guishnu veliku vezh poterbuiem 1. ed. ǀ kadar nar ble njegove gnade potrebujem 1. ed., on sa mene vezh nemara ǀ jeſt nepoterbujem +1. ed. teh vineriou ǀ ſe nepofliſash vnkaj vlezhi vodo gnade boshje, katero tulikain poterbujesh 2. ed. ǀ en ribizh kateri cello nuzh je v'vodi ſtal, poterbuje 3. ed. vina, inu ſi ga sashlushi ǀ sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje 3. ed. ǀ Sonzhe nepoterbuje +3. ed. vekshi ſvetlobe: Slonoua Kuſt nepoterbuje +3. ed. perila, ſnejh nepoterbuje +3. ed. bèleshi biti ǀ G. Bug obene rezhi nepoterbuie +3. ed. ǀ nepotrebuje +3. ed. luitra kakor uni Angeli ǀ ie taku bogat de nepotrebuie +3. ed. obene rezhij ǀ G. Bug vshe vei kar my poterbuiemo 1. mn. ǀ my bi radi petleriam almoshno podelili, ſamy pak poterbujemo 1. mn., imamo otrozhizhe, dershinizo ǀ karkuli mij shelimo, potrebujemo 1. mn., inu proſsimo ǀ ti vejsh de mij poterbujmo 1. mn. to ſveto pohleunoſt, aku hozhemo Bogu dopadezhi biti ǀ Bug hozhe de raunu vy, katiri poterbujete 2. mn. ſamy, de imate tem vboſim sa vash nuz, inu dobizik dati ǀ vaſh Nebeſhki Ozha vej, de vy vſiga tiga potrebujete 2. mn. ǀ vſe kar shelite, inu potrebuijete 2. mn., sastoin vam hozhe dati ǀ Karkuli shelite, ali poterbojete 2. mn. ǀ aku N: N: kej kaj poterbujte 2. mn. ǀ vy nepoterbujete +2. mn. moje molitvize ǀ leta andverh je taku nuzen, de krajly, inu Ceſſary ga poterbujeio 3. mn. ǀ ſoſebnu ty mlady gnade boshie poterbuieio 3. mn. ǀ ym oblubish dati vſe Karkuli poterbujejo 3. mn. ǀ Vſy ludje poterbujeo 3. mn. zhaſt G. Bogu dati ǀ ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti s' ſpisho, inu s'vſem kar potrebujeio 3. mn. ǀ od ſpovidnika pak obeden ym neſmej govorit de ſi glih tega ble poterbuſejo 3. mn. kakor Arzata ǀ malu mleka je poterboval del. ed. m ǀ karkuli bode od njega shelal, inu proſsil, ali poterbual del. ed. m ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde, de bi nyh della nepoterbual +del. ed. m ǀ V'mladosti ſe oſkerbè, s'tem kar v'ſtaroſti bodò poterbovali del. mn. m ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola del. ed. ž Maria Diuiza ozhiſzhena bita ǀ taku mozhnu ſmò taiſto poterbuali del. mn. m sa sdrauje nashe bolne dushe ǀ vſe karkuli bomo potrebovali del. mn. m 2. živeti v pomanjkanju:
Vſe tvoje blagu vboſim sa Boshio volo dati, inu potle poterbovati nedol., inu petlati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
potrositi -im dov. potrositi:
nej hotel umrejti na poſteli, ampak je bil puſtil pepel potroſſit nedol. ter gori ſe je polushil ǀ s' pepelom potroſſiti nedol. perpuſtili ǀ Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi 3. ed. ǀ veliku slata, inu danariou potroſsi 3. ed. po poti, pò katerem S. Anton je hodil ǀ s' pepelam ſe je bil potroſſil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
poznati -am dvovid. 1.nedov. poznati:
kaku ga hozhem posnat nedol., dokler ga nei ſim nikuli shlishal govorit ǀ cilu Angeli Nebeski nemorio s' vſo ſvojo saſtopnoſtio posnat nedol. misly tiga zhloveka, ampak ſam G. Bug ǀ hozhe poſnati nedol. shlahtnoſt tiga Roda ǀ aku hozhemo poſnad nedol. eniga zhloveka ǀ jeſt pak jo poſnam 1. ed., ſa tiga volo ji malu ſaupam ǀ Ieſt dobru posnam 1. ed. Herodesha on je en savit ſhelom, en goluf ǀ Jeſt vaſs nepoſnam +1. ed., poberiteſe v' paku ǀ Grehe tuoje Matere posnash 2. ed., ſvoje lastne nepremiſhlish ǀ Poſsnash 2. ed. tvojo roko, inu tvojo kry ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash +2. ed. ǀ njega vuprasha, ali posna 3. ed. te ludij ǀ od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna 3. ed. ǀ ta kateri je nepoſna +3. ed., bi menil de je slatà uredna ǀ kateri je bil Chriſtuſa trykrat satail, inu perſegal, inu rotil de Chriſtuſa neposna +3. ed. ǀ vy posnate 2. mn. dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano ǀ ſe annat vſiga tiga, katiru poſnate 2. mn. de je super volo Boshjo ǀ mene poſnajo 3. mn., de ſi lih po nozhi pridem ǀ de yh ludje posnaio 3. mn. de ony ſe poſtio ǀ Od teh Isvolenih pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo 3. mn. ǀ nepoſnaio +3. mn. te ſvetle nebeske skriunoſti ǀ sa gnoine bule saſtopi te skriune grehe, katire dokler Spovedniki yh neposnaio +3. mn., yh tudi osdravit nesamorio ǀ je posnal del. ed. m ſkriune misly ſvojh bratou ǀ To veliko mozhnust, inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal del. ed. m Krajl David ǀ Leto reſnizo S. Catharina Senenſis je dobru posnala del. ed. m ǀ Ta preproſta dusha, katera nej pushtobo poſnala del. ed. ž na ſemli ǀ enkrat dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla, ta dokler jo nesta posnala del. dv. m serze ſi vſame spovedat ſe ǀ kateri ſo urednost Christuſavo posnali del. mn. m, shtimali, inu lubili ǀ vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali del. mn. m 2. dov. spoznati:
Is oblizha nei mogal posnat nedol. de je Syn Boshj ǀ nej ſo mogli poſnat nedol. zhe leta modruſt je Boshia, ali zhloveska ǀ dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal, she poſnam 1. ed. de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat ǀ Kaj jeſt vidim? neposnam +1. ed. zhe je ena oderta auzhiza v' garmi terniavem ali pak en odert, inu reſekan zhlovek ǀ koku tedaj posnash 2. ed. de je Krajl nebeſkiga krajleſtva ǀ kakor levu Andronika sagleda ga posna 3. ed., inu mu nezh nu nezh ne ſturj ǀ aku biſtru v'ſonze gleda, taku leto ſa ſvojo tizo poſna 3. ed. ǀ bolnik ne vidi, inu neposna +3. ed. kaj je pod bulo ǀ nej hotela de bi njo Ahas posnal del. ed. m gdu je ona ǀ Kadar ta greshna Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala del. ed. ž, inu zhes taiſte ſe sgrevala, je tekla h' Chriſtuſu na kolena pade ǀ tudi taiſti neverniki bodo posnali del. mn. m, de je Syn Boshy Chriſtus Jesus ǀ de ſi lih bote vidili vashe velike grehe, inu bote poſnali del. mn. m de ſte malu dobriga ſturili ǀ ſe varuaio de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali +del. mn. m ǀ de bodo zhiſtu vidile, inu poſnale del. mn. ž vſe tadle poznati se 1. nedov. poznati se, videti se:
v' zhaſſih mu ſe vinu posna 3. ed., kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 2. dov. biti prepoznan, spoznati se:
tem pride veliku shenskih pershon s' floram pokrite, de ſe nej ſo mogle posnat nedol. ǀ is tega ſe posna 3. ed., de je ta pravi Belzoar ǀ S'djaina ſe posna 3. ed. kaj zhlovik, veruje ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna 3. ed. zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ ſe pouerne v' kloſhter, posgonj, s' Vratarjam ſe nepoſnata +3. dv. ǀ taiſti, kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio 3. mn. is tega folsh danaria
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
preč prisl. proč:
vſy pojte prezh, de bom enu malu premislil moje rezhy (V, 298) → proč
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
predaleč prisl. predaleč:
v'Cerku, k'S. Maſhi de li je enu malu blatnu, desheunu, merslu nemore pojti, ſe boij shuline vublatit, boij ſe resmarasit, inu Cèrku je predalezh (I/1, 130)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prekisel prid., subacidum, enu malu
prekiſſilu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prelivati -am nedov. prelivati:
kir je bil sazhel prelivat nedol. ſvojo Sveto kry sa isvelizheine nashih dush ǀ mojo kry preliuam 1. ed. ǀ katere shene sa malu uredne rizhij vezhkrar prelivajo 3. mn. ǀ vſaku lejtu veliku taushentou ludy kry prelivaio 3. mn. ǀ Chriſtus je raunu takrat ſvojo Sveto Reshno kry sa isvelizheine vſyh dush prelival del. ed. m ǀ obrishite ſolſe is vashih ozhy, katere ſte prelivali del. mn. m lete dny
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prepirati se -am se nedov. prepirati se:
ſe ſazhnete s'nymy kregat, inu preperat nedol., praudat, inu preklinat ǀ nikar ga she ble ga drashit inu odgovariat, inu ſe shnim prepirat nedol. ǀ vſeskuſi s' mosham ſe prepera 3. ed. ǀ s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate 2. mn., kregate ſourashite ǀ saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe, inu shnio nepreperajteſe +vel. 2. mn. ǀ jeſt ſe nebom shnim preperal del. ed. m ǀ kadar ſta ſe preperala del. dv. m sa Moiſseſau truplo ǀ ti vuzheni ſe ſo veliku sa volo tega potili, preperali del. mn. m, inu shtuderali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
preprost pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prestrašen del., F
15,
attonitus, preſtraſhen, od ſtraha, ali zhudovanîa oterpnên;
consternatus, preſtraſhen, uſtraſhen;
conterritus, ẛbojèz,
preſtraſhen;
conturbatus, preſtraſhen, ẛméſhan, ẛmoten, ſpazhen, reṡhalen;
exanimis, preſtraſhen, na pol mertou;
exterritus, -a, -um, vſtraſhen,
preſtraſhen;
infractus, -a, -um, napozhen, reṡbyt: tudi ne
preſtraſhen;
lymphaticus, -a, -um, lymphatatus, -a, -um, eden
preſtraſhen de grè ob pamet, kir je neikai v'vodi vidil;
pavidus, -a, -um, ſtraſhán, plaſhán,
preſtraſhen;
performidatus, -a, -um, preſtraſhen, ſylnu groṡán, ṡalu ſtraſhán;
perterritus, -a, -um, ṡlu vſtraſhen,
preſtraſhen;
perturbatus, -a, -um, ṡméſhan, ṡlu ṡmoten, ſpazhen, reṡhalen, ṡmamlen,
preſtraſhen;
scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojézhi, ſtraſhán;
stupefactus, -a, -um, oterplen od ſtraha,
preſtraſhen;
trepidulus, -a, -um, enu malu
preſtraſhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pretežak prid., F
2,
gravare, nakladati, teṡhák biti,
preteṡhák biti;
subgravis, -ve, enu malu
preteṡhák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prevelik prid., F
7,
affectatio, preveliku poẛhelenîe;
attelani, ſo bily eni ſramotni ludjè, katerih lotarnia je bila v'ygrah
prevelika;
mediocris, -cre, ſrédnî, niti
prevélik, niti premaihen;
nimius, -a, -um, neṡmaſſin,
prevelik;
pica, -ae, tudi teh noſſezhih ṡhèn
prevelik luṡht, ali ṡhela;
redundatio, prevelika obilnóſt de zhes grè;
subgrandis, -de, dobru velik, enu malu
prevelik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prevzeten prid., F
11,
arrogans, prevẛeten, offerten;
efferre, vun noſſiti, ſe ṡnaſhati,
prevṡèten biti, vunkai neſti;
elatus, -a, -um, poviſhan, napuhnîen, offerten,
prevṡèten;
fastosus, -a, -um, prevṡèten, ohol;
feroculus, -a, -um, nékoliku
prevṡèten, ali offerten;
ferox forma, prevṡèten ẛa volo lépe ſhtalti: tudi groṡovite ſhtalti;
jactatio, prevṡètna hvala;
magniloquus, -a, -um, velikiga, inu viſſokiga govorjenîa,
prevṡèten s'beſſédo;
subarrogans, enu malu
prevṡèten;
superbiloquentia, -ae, prevṡètnu, inu offertnu govorjenîe;
superbus, -a, -um, offerten,
prevṡètin, napuhnîen, oblèdin, ohol
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prevzetno prisl., F
8,
arroganter, prevẛètnu;
fastidiosè, oſtudnu,
prevṡètnu, nepokoinu, nedleṡhnu;
ferociter, groṡovitnu,
prevṡètnu;
gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe
prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati;
jactans, -tis, ſam ſebe
prevṡètnu hvaleozh;
jactanter, prevṡètnu;
subarroganter, enu malu
prevṡètnu;
sublatè, viſſoku,
prevṡètnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pričen [príčǝn]
pridevnikprisoten; pričujoč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prid -a m prid:
malo prida malo prida, malo vreden:
kokar ena Samaritanarza, katera je bila malu prida rod. ed. (III, 70)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
priden -dna prid. koristen, dober:
koku ſe ima ſponashat, inu sadarshati eden, de bo urenden te huale, de je en ſvejſt, inu priden im. ed. m Shlushabnik (IV, 80) ǀ Zhe jeſt na vaſhe oblizhe, malu pridniga rod. ed. s ſamerkam (II, 203)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pridobiti dov. pridobiti:
sa tiga volo je bil reſtallal ſvoim shlushabnikom ſvoje danarie, ter taiſtom je bil sapovedal kupzhovati, inu perdobiti nedol. ǀ nezh dobriga nej bil ſturil, nezh nej bil perdubil del. ed. m (I/1, 170) ǀ kakor unimu kateri je bil dua centa perdubil del. ed. m (I/2, 180) ǀ Ali sakaj tulikajn lona da timu kateri je veliku, kulikajn timu kateri je malu perdubil del. ed. m (I/2, 180)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
priglihan -a prid. primerjan:
Ob zhaſsu pak njega terplejna, inu martre je bil perglihan im. ed. m eni nedolshni ouzhizi ǀ Nasha vera je perglihana im. ed. ž eni gartroſhi ǀ Vſe kar je na ſvejti, inu vſe kar zhlovek na ſvejti ſi more ſmislit, ali vshivat, ſamerkam de je perglihanu im. ed. s eni reizhj, katera malu terpj, ali je enu nezh ǀ Ty verni karsheniki pak ſo perglihani im. mn. m klaſsovjom ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane im. mn. ž roshi, travi, sheliſzhi, pereſi → priglihati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prijaznost -i ž 1. prijaznost:
obena rejzh nej nuznishi kakor prava priaſnoſt im. ed. ǀ Cicero pravi od priaſnoſti rod. ed. ǀ nej pryaſnoſti rod. ed. na semli taku velike, de bi nemogla farataria noter skrita biti ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt tož. ed. ponovish ǀ sa priasnost tož. ed. Boshjo malu marash ǀ Nad katero priasnoſtio or. ed. mozhnu ſe je zhudil Dionyſius 2. ljubezenska voljnost:
kakor skuſi tu shkodlivu shmajhlajne priasnoſt tož. ed. ſe vdobi ǀ Ti neſramoshliua shena, klafash, tovarshtvu s' tem, inu s' unem dershish, hisha po nozhi, inu po dneui ym je odperta, s' vſaketerim priasnoſt tož. ed. dellash, kamer te poklizheio tezhesh ǀ ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost tož. ed. s'eno moshko pershono ǀ preveliko priaſnoſt tož. ed. je imel s'Mujshkro tajſte Firshtine → pranost
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prilesti [prilẹ́sti prilẹ̑zem]
dovršni glagolprilesti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
primeriti -im dov. nastaviti, pomeriti:
vſamejo en debau shebel na roko desno permirio 3. mn., s'enem teshkem kladvam ga satauzhejo primeriti se zgoditi se:
bi ſe moglu permirit nedol., de kejkaj nenuzniga, ali nespodobniga kateri ne rekal, ali ſturil ǀ Malu kadaj ſe permiri 3. ed. de bi eden dobro ſmert ſturil, kateri je hudu shivil ǀ en dan ſe permeri 3. ed., de je shla mimu enih gvishnih Gospudou ǀ kadar bi ſe permirilu del. ed. s, de edn bi udaril eno noſezho sheno ǀ kadar bi ſe permerilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
priti -idem dov. 1. priti:
vunkaj ſe je bal priti nedol. dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu ǀ ena preveliKa shtrajfinga ima zhes naſs prjti nedol. ǀ pred oblizhe Boshie pritè nedol. nemore ǀ imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 1. ed. ǀ ti jedernu v' nashyh potrebah nam napomozh pridesh 2. ed. ǀ Bug prezej v'Paradish pride 3. ed., inu Adama ijszhe ǀ Pridé 3. ed. en greshnik pred ſpovednika Nemeſtnika Boshiga ǀ vſe karkuli hudiga, inu grenkiga nam na semli nam ſe godj, vſe letu sa volo nashih grehou pridi 3. ed. ǀ obena spisha nepride +3. ed. na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ po Dohtarja poshle, inu aku hitru napride +3. ed. ta bolni ſe jesi ǀ prideta 3. dv. dua Duhouna to Goſpo obiskat ǀ v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo 1. mn. sdravi ǀ v'Cerku pred njega oblizhe pridete 2. mn. ǀ neprjdete +2. mn. v' tu nebesku Krajleſtvu ǀ kakor v'Cerku prideio 3. mn. doli sedeio ǀ prideo 3. mn. kobilize katere vſe skuſi skaklaio ǀ malu ludij njega pridejo 3. mn. gledat ǀ varvaio, de rihte negnuſne na miſo neprideio +3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi vel. 2. ed., inu poloshi tvojo roko na njo ǀ Pridite vel. 2. mn. ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom, inu s' muio oblosheni ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal del. ed. m pridiguat ǀ kadar spet na semlo je bil priſhal del. ed. m ǀ on ie ob pamet pershil del. ed. m, je obnoril ǀ na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal del. ed. m ǀ de bi k'nijm s'Nebes na semlo pershel del. ed. m ǀ kadar bi bilu terbei bi ſupet s' Nebeſſ pershu del. ed. m ǀ kateri je noter prsihal del. ed. m nej ſmel dergdam gledat temuzh nje pild ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom v' peſti neprishal +del. ed. m ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla del. ed. ž ǀ bo ura prishla del. ed. ž, de ſe bodo tvoje ozhij odperle ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal priſhla del. ed. ž ǀ kadar ſo bila piſſma inu poshta persla del. ed. ž, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ ſe je treſſil de bi is nebeſſ shtrajfinga Boshia zhes njega neprishla +del. ed. ž ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu del. ed. s obijskati ǀ enkrat je bilu veliku Minihou vukupaj prishlu del. ed. s ǀ tulikain kobilz je bilu pershlu del. ed. s enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla del. dv. m ǀ ſta bila preposnu pershla del. dv. m ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli del. mn. m ǀ Angelzi ſo is Nebes doli pershli del. mn. m ǀ Nezviblaite Nem. Nem., de bi vy nepershli +del. mn. m v' nebeſſa ǀ de bi Kjekai gori naprishli +del. mn. m ǀ de bi tudi vy k'njemu neprishli +del. mn. m ǀ te strashne ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle del. mn. ž ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle del. mn. ž duſhe teh isvelizenih ǀ de bi kej mazhiku v' roke neprishle +del. mn. ž 2. izhajati:
de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala, dokler od eniga ſerza prideta 3. dv. ǀ kateri od Adama pridemo 1. mn., smò v grehij pozheti ǀ ò vy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy zhaſtite, inu hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko od Katere prideo 3. mn., inu ſe napolnio vashi troshti 3. znesti:
zhe vſe Praſnike vkupaj srajtamo … pride 3. ed. 220 urr gori priti nastati:
od tot je tajsti prjgvuor gori priſhal del. ed. m k sebi priti zavesti se:
ſe prebudim, inu ſam k'ſebi pridem 1. ed. ǀ polè nanaglem k' ſebi pride 3. ed., tiga Viſhishiga pohleunu proſſi naprej priti 1. zdeti se:
sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti nedol. de ſim ſe perbila v' ta Kloshter ǀ zhudnu meni naprej pride 3. ed., de G. Bug sa ſnaminie tiga myru poſtavi Lok, dokler Lok je ſnaminje tiga boia, inu vojske, nikar tiga myru ǀ ſlatke nam naprej prideio 3. mn. vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ je bila meni naprei prishala del. ed. ž una hiſtoria, katero pishe Cæſarius ǀ ym je preteshku, inu pregrenku naprej prishlu del. ed. s ǀ lahku bi tebi naprej pershlu del. ed. s 2. priti na um, spomniti se:
Sdaj meni naprej pride 3. ed. kar ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle ǀ Sdaj meni naprej pride, kar od Ceſsaria Nerona piſsanu najdem ven priti razvedeti se:
ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu +del. ed. m, de nje mosh nesvedil ǀ jest ſe boijm ene ſame rizhij, de bj vun ne prishlu del. ed. s, jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prst2 -i ž prst:
de bi perloshnost imel premiſhluati de bò perſt im. ed. ratal ǀ Mosh je bil ſtuarjen is perſti rod. ed., Shena is rebra tiga mosha ǀ kaj drusiga imam, semuzh enu malu gijele persti rod. ed. ǀ Bug je bil zhloveka is perſtj rod. ed. ſtuaril ǀ is perstj rod. ed., inu nikar is vode, ali is luffta ǀ je bil ſtuaril tiga perviga Mosha Adama s'perſti rod. ed. ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh, namrezh to perst tož. ed., ali gillu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
rabin(us) -na m rabin:
En Judouski Rabin im. ed. Salomon imenovan, je djal ǀ Rabbinus im. ed. pak Samai imenovan, leta saſtopi te beſſede od Karsheniku, Katerih tudi cilu malu bo prishlu v'tu Nebeſhku Mestu Syon ǀ Rabini im. mn. ſo djali, de G. Bug ſvejt je ſtuaril sa volo Meſsiave Matere ǀ Ty Rabbini im. mn. te beſsede saſtopio od tijh isvolenih ǀ vuzhi en nouu vuk, kateri ſe nesgliha s'uukom tijh Philoſophou, inu Iudouskouh Rabinou rod. mn. ← srlat. rabbinus ‛rabinski’ iz rabbi ← hebr. rabbī ‛moj učitelj’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
rajža -e ž pot, potovanje:
Gospud je bil neſaj s'rajshe rod. ed. prishal ǀ v'Sabboto sazhne rayshat taisti teden malu rayshe rod. ed. ſturij ǀ ona prezej na raisho tož. ed. ž ſe poſtavi ǀ na raisho tož. ed. eniga pſſa vſame ǀ na katero dalno, inu nevarno rajsho tož. ed. S. Grogor s' velikem veſſeljam ſe poſtavi ǀ ſta bila nyh reisho tož. ed. obernila skuſi tu Meſtu Miro ǀ vſe neuarnoſti na taiſti dalni rajshi mest. ed. ǀ sdaj uſso kupzhijo na raishi mest. ed. imam ǀ Na raiſy mest. ed. je naſha popotinza, v' potrebi naſha pomozh ǀ vy ſte velike skerby, velike neperloshnoſti, inu teshke raishe tož. mn. sa nyh volo imeli ǀ v' velike nevarnoſti ſe podal, inu teshke rajshe tož. mn. preſtal ǀ vezhkrat na rajshah mest. mn. v'nevarnosti ſe naijdete ← srvnem. reise ‛pot, potovanje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
raniti dov., F
15,
cicatricare, raniti, rano ſturiti, reẛraniti;
consauciare, s'nekaterimi ranami
raniti;
contemerare, reṡhaliti,
raniti, oſramotiti;
convulnerare, raniti, eniga drugiga s'ranami gardú vdélati;
distringere, tudi ẛavoṡlati, ṡadergniti, vboſti, enu malu
raniti;
excisare, iṡpukati, tudi
raniti, isſékati;
laedere, omraṡiti, ṡhaliga ſturiti, poṡhkoditi,
raniti, vreiditi, oſſeiniti;
oblaedere, raniti, poṡhkoditi, vréditi, kai ṡhaliga ſturiti;
praeterradere, mimú gredozh obriti, ali
raniti,;
referire, ſe braniti, inu okuli ſebe
raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti;
sauciare, raniti, rane ſturiti;
violare, omadeṡhiti, oſramotiti,
raniti, ſylo ſturiti, k'nezhaſti ſturiti;
vulnerare, raniti, raneniga ſturiti, poréṡati;
vulnerasti cor meum, ti
ſi moje ſerzè
ranil, ali vṡèl;
vulnificus, -a, -um, kateri
rani, ali eniga poſſéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
razbijenje s, F
7,
fractura, -ae, predertje,
reṡbyenîe;
fragilis, -le, lahku
k'reṡbyenîu, ſlabu, ſláb, gnyl, rotán;
frivola, -orum, maihina, ṡhleht hiſhna poſſoda, lahka
k'reṡbyenîu, malu vrédna;
graſsatio, graſsatura, reṡbyenîe;
naufragium, ſtrenîe,
reṡbienîe, ali potoplenîe barke, ali ladji, ẛa volo velikih viharjou, inu fortune na murju;
piratica, -ae, raṡboi na morji, na morji
reṡbienîe;
ruptura, -ae, predertje,
reṡbyenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
razcveten del., nympha, en malu
reṡzviten popek na roṡhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
razgreven del., subfervefactus, -a, -um, enu malu vreil, ali
reṡgriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
razsrditi dov., F
3,
exacerbare, reṡdraṡhiti,
reſſerditi, reṡhaliti;
obacerbare, eniga ſylnu
reſſerditi, ali reṡdraṡhiti;
soboffendere, enu malu reṡhaliti, ali
reſarditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
razveseliti -im dov. razveseliti:
obedn nam nemore ble nuzat, pomagat, inu nas resveſſelit nedol. kakor G. Bug ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih resveſeslit nedol. ǀ ſe je troshtal na taiſtim mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat, inu ſvoje, inu ſvoyh sholnerju ſerze reſveſseliti nedol. ǀ reizh, katira nam ner ble nuza, pomaga, inu resveſſeli 3. ed. ǀ taku tudi Jubilæum resveſſelj 3. ed. vſe verne dushize ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli 3. ed. zhlovesku serze ǀ AKu sheli naſs potroshtat, taku ner poprei resveſselij 3. ed. naſhe serce ǀ Lepa, inu slatka je tuoja shtima, de cilu moje serze resveſeli 3. ed. ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo, ter reſveſſelj 3. ed., inu resfetj cell ſvejt ǀ labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje, de vſe reſveſseli 3. ed. te, kateri ga shlishio ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli 3. ed. nyh shaloſtna ſerza ǀ kadar hzher porodimo, mosha, inu shlahto malu reſveſſelimo 1. mn. ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè 3. mn., ſame pak nezh neshlishio ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio 3. mn., inu reſlushtaio ǀ s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vel. 2. mn. vashe Zagovitna ſerza ǀ ga je bil resveſſelil del. ed. m, inu napoil ǀ de bi s'ſvojo lepoto Nebeſsa reſveſselila del. ed. ž ǀ tiga groſovitiga Holofernuſa je bila premagala, inu celli Iſraelski folk reſveſſelila del. ed. ž ǀ Maria Diuiza s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala, inu resveſselila del. ed. ž ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu del. ed. s reshalenu, inu ſertitu ſerzè Boshje ǀ de bote v'Nebeſſih taiſte resveſſelili del. mn. m ǀ inu cello Nebeſhko drushbo reſveſselili del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile del. mn. ž, inu reslushtale te Nebeſke ǀ tiga shalostniga Syna tuoga ſi reveſselila del. ed. ž razveseliti se razveseliti se:
ſo ga troshtali, de bi ſe imel resveſſelit nedol. ǀ nad letem Samim ſe imate reſveſſelit nedol. ǀ s' mano ſe imate reſveſſeliti nedol. ǀ pravi de bi ſe imeli reſveſſelitj nedol. ǀ Vrshoh gvishnu velik imajo shenske Pershone danaſhni dan ſe resveſseliti nedol. ǀ ſpodobnu tedaj pravizhna dusha ſe imash resveſſeliti nedol. ǀ imash vezh ſe reſveſſelitè nedol. kakor de bi imela gnado vſe iesike govorit ǀ ſe s'tabo Nem. novu shegnani Maſhnik resveſſelim 1. ed. ǀ Jeſt ſe reſveſſelim 1. ed. ǀ Se reveſselim 1. ed. tudi s'zhloveskem ſpolam ǀ na lete beſſede ſe resveſſeli 3. ed. Natalia ǀ kadar leto sgubleno najde, ſe taku mozhnu resveſſelj 3. ed. kakor de bi bil vſe neshal ǀ tedaj nej moje ſerze ſe reſveſſeli 3. ed., inu potroshta ǀ kadar ga sagleda ſe reſveſsely 3. ed. ǀ ſe resveſselj 3. ed. sledni ſpovedniK ǀ tudi vſy ty drugi ſe resveſsele 3. mn. ǀ kadar pak Shena Synu porodj, Mosh, shlahta, priately se resveſſelè 3. mn. ǀ ſe reſveſſelé 3. mn. Nebeſſa, praſnuje semla ǀ Krajliza Nebeska reſveſſeliſe vel. 2. ed. ǀ Krajliza nebeska resneſſeliſe vel. 2. ed., zhaſt bodi Bogu ǀ resveſſeliteſe vel. 2. mn., ter s' andohtlivo shtimo sa mano sapejte ǀ Reſveſſeliteſe vel. 2. mn. s' ouzhizo, sakaj je njeſrezha de nej konez vſela ǀ Resveſſelite ſe vel. 2. mn. tedai verne dushe ǀ REsveſselite vel. 2. mn. ſe ò verne Dushe ǀ Ah Angelzi moij resveſselit vel. 2. mn. ſe Kar nar vezh morite danaſhni dan ǀ Bobylonski Krajl ſe je shnim resveſſelil del. ed. m ǀ Sam Menecrates ſe je bil reſveſſelil del. ed. m ǀ ſe je bil taku mozhnu resveſselil del. ed. m, de od veſselja je dial ǀ s' Svetem Grogoriam ſe je bil resveſſil del. ed. m ǀ Gdubi bil mej vamy, kateri bi ſe neresveſselil +del. ed. m ǀ Mati S. Catharine mozhnu ſe je bila resveſſelila del. ed. ž ǀ vſy bi ſe Nem. Nem. resveſſelili del. mn. m ǀ Ty pravizhni ſe bodò resveselili del. mn. m ǀ vſi ſe bomo resveſselili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
razžaliti dov., F
11,
contemerare, reṡhaliti, raniti, oſramotiti, v'ſhpot perpraviti, vmadeṡhiti, vmaṡati;
contristare, reṡhaliti;
degraſsari, opléniti, opuliti,
reṡhaliti, reṡbyti, na pooti obrupati;
exacerbare, reṡdraṡhiti, reſſerditi,
reṡhaliti;
exasperare, reṡdraṡhiti,
reṡhaliti;
infestare, reṡhaliti, ṡabavlati;
infestus, -a, -um, ſovraṡh, ṡhkodliu, ṡupern, kateri muje ne ſhpara eniga
reṡhaliti: tudi ſe imenuje
infestus tajſti, katerimu ſe ṡhkoda, ali martra ṡadeiva;
infligere, dati, vrézhi,
reṡhaliti, naloṡhiti;
insultare, reṡhaliti, ſtrahovati, saṡkozhiti, zhes eniga ſe uṡdigniti, nagajati;
offendere, reṡhaliti, ſpotakniti, ṡaderviſhati, ſe ṡamiriti;
suboffendere, enu malu
reṡhaliti, ali reſarditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
rdečkast prid., F
13,
crustumium, ardezhaſte hruṡhke;
insuasum, -si, ena farba
ardezhkaſta inu dimnaſta, katero ſo nékadai is dimnatiga kapanîa narejali;
mala rubeliana, ardezhkaſta jabulka;
pelles arietum rubricatae, ardezhkaſte ovnove koṡhe, ardezhi kordován;
rubellio, -onis, ena morṡka riba
ardezhkaſta;
rubicundus, -a, -um, ardezhkaſt, rumen;
rubus, tá ternaſti, inu
ardezhkaſti garm;
rufare, ardezhkaſtu, ali rumenu délati;
rufulus, -a, -um, ardezhkaſt, arjavaſt;
subminia, -ae, ena ſuknîa,
ridezhkaſta, ṡkorai ardezha;
subrubere, ardezhkaſt biti, enu malu ṡaridezhiti;
subrubicundus, -a, -um, ardezhkaſt;
subrutilus, -a, -um, enu malu
ardezhkaſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
reč -i ž reč, stvar:
kaj s'ena rejzh im. ed. zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi ǀ obena perſilena reizh im. ed. Bogu ne dopade ǀ ena rezh im. ed. v'to drugo ſe preoberne ǀ kadar je pouablena paſsti koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh im. ed. jo nemore sadarshati ǀ obena reijzh im. ed. vam nebode mogla veliku shkode sturiti ǀ tu je premaihina, inu shleht rejz im. ed. ǀ ena beſſeda je ena maihina reish im. ed. ǀ Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy rod. ed. odpovedal ǀ nej taku shleht rezhij rod. ed. na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali, inu lubili kakor G. Boga ǀ ſe nenaide rezhj rod. ed. na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala ǀ de ijm nej bilu terbej takorsh ne nespodobne rezhi rod. ed. sturiti ǀ G: Bug nihdar nemore obene rizhij rod. ed. poſabit ǀ Nej rizhi rod. ed. na semli de bi zhlovek imel ble sheleiti ǀ sakaj tedaj Syn Boshi taiſtu eni taku maihini reizhi daj. ed. pergliha ǀ ſamerkam de je perglihanu eni reizhj daj. ed., katera malu terpj, ali je enu nezh ǀ je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh tož. ed., namrezh to perst, ali gillu ǀ she eno reizh tož. ed. imam vam povedat ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi rejzhi mest. ed., de te druge deſhele y napumozh prideio ǀ kaj s'ene hude rezhy im. dv. morio lete duei biti ǀ is dveih rezhy rod. dv. ſe lubesan sposna ǀ Plutarcus je djal, de dvej rezhy tož. dv. vſy ludje shelè doſezhi ǀ lete poſvejtne rezhy im. mn. nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ te nar manshi rezhij im. mn. ga prestrashio ǀ Katere ſtrashne rizhy im. mn. ſo en ozhitni ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ de eden vej naturo, inu liſtnuſti vſyh ſtvarjenih rezhy rod. mn. ǀ sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij rod. mn. ǀ ſe perpuste obnorit od lubesni teh posvetnih rizhij rod. mn. ǀ vmerje tem poſvejtnem rezhjem daj. mn., inu dolgu zhaſſu shivj ǀ k'tem slatkim rezhem daj. mn. ſo silnu nagneni ǀ Vſaku drivu ima try rezhy tož. mn., namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne prepovedane rezhij tož. mn. ǀ mu je bil vſe druge ſtuarjene rezhj tož. mn. podvarshene ſturil ǀ katero zhes vſe ſtuariene rezky tož. mn. bi imeli shtimati ǀ sazhnete klaffat, inu druge nespodobne rizhy tož. mn. tribat ǀ katere shene sa malu uredne rizhij tož. mn. vezhkrar prelivajo ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi tož. mn. sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ v' maihinih rezheih mest. mn. ſtoy nàshe isvelizhaine ǀ per teh semelskih rezheh mest. mn. ǀ S. Agatha vſyh rezhejh mest. mn. poſvejtnih je bila ſlaba, inu posabliva ǀ G. Bug je iskasal zhuda v' vſyh rezheyh mest. mn. ǀ vaſha semla je nerodovitna, de vſijh rizeh mest. mn. pomankajne imate ǀ vmej drugmi rezhmy or. mn. tudi letu je naſaj piſſal ǀ Drugi malio sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo, s' katerimi rezhmi or. mn. ſe shpishaio ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy or. mn. ſa zhlovesku shiulenie
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
reči rečem dov. reči:
Kir hozhe rezhi nedol. de je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ mene vſhe saſtopio kaj hozhem rezhi nedol. ǀ kakor bi hotela rezhij nedol. ǀ nei obeniga v'zerkvi de bi mogal rezh nedol. de on je bres kakorshne reve ǀ Obedn nemore rezk nedol., jeſt nemorem imeti dobre vole ǀ leta je vekshi, greh, Kakor vam ſe neodkryti, ali vam nerezhi +nedol. Vasha Gnada ǀ Hozhe rezhe nedol. Senin Nebeski ǀ otrozi ſo zhemerni, sdaj me perſilio de hudu rezhem 1. ed., sdaj de hudizhu ijh isdam ǀ nerezhem +1. ed. de s'denarjemi jo Kupio ǀ ti ſi en vſmilen Paſtir, shiher rezhesh 2. ed. ǀ inu vener nerezhesh +2. ed. huala G: Bogu ǀ takrat hudizh y rezhe 3. ed. nej ſim jest tebi pravil, de ſe bo tebi taku godilu? ona rezhe 3. ed., kaj hozhem ǀ Bug mu nerezhe +3. ed. greshnik ali zhlovek, ampak norz ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo 1. mn. ǀ inu vener nerezhete +2. mn., Huala Bogu ǀ Naj rekò 3. mn. drugi kar hozhejo ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio, inu beſsede narekò +3. mn. ǀ Obeden ne rezi vel. 2. ed. jest nemorem Bogu shlushit ǀ nikar nerezi +vel. 2. ed. de tvoy Maliki ſo Bogovy ǀ satorai ſposnajmo, ter rezimo vel. 1. mn. ǀ Vupraſhajte vy eniga otroka, inu rezite vel. 2. mn. mu ǀ Rizite vel. 2. mn. vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki vuredni imenuani bitij ǀ rizite vel. 2. mn. nemorem imam katar ǀ s' pravem vkupajnam recite vel. 2. mn. ǀ s'Davidam rezhite vel. 2. mn. ǀ nikar nerezite +vel. 2. mn. de nemorite taku brumnu shivejti ǀ Pater, rezitemu vel. 2. mn.+ nej Teſtament ſturj ǀ sa volo tiga bom rekal del. ed. m, kar Ovidius pravi ǀ de bi nihdar ene hude beſſede nerekal +del. ed. m ǀ leta shena je k'meni rekla del. ed. ž ǀ vij bi ga prezei od vaſs ſunili, inu rekli del. mn. m poberiſse prozh ǀ Kadar bi Boga lubili, inu shtimali, bi nerekli +del. mn. m je teshku, nemorem odpuſtiti ǀ Kaj bi rekle del. mn. ž Ceſſarize, inu Krajle zoper reči oporeči:
saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe 3. ed. netagotiteſe, inu shnio nepreperajte
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
repa -e ž repa:
dokler semla je bila terda, kakor kamen, selle, inu repa im. ed. ſi nej ſo mogli pomagat (V, 333) ǀ te bulshi ſpishe v'almaro skrijeta, inu ozheta s'enu malu reipe rod. ed. s'hishe ſpravita (II, 331) ǀ Drugi malio sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo tož. ed. (IV, 17)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
respective cit. prisl. oziroma:
Silnu, ſilnu veliku yima hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima Bug v'Nebeſsih (I/2, 149) ← srlat. respective ‛oziroma’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
reven prid., F
12,
aerumnosus, revin, kumerin;
afflictus, ẛhaloſtin, reshalen,
révin, nevolin, resdján;
desolatus, ṡapuṡzhen,
réven, edyn;
exulare, v'pregnanîu
réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti;
feſsus vitâ, réven, ſyt ṡhivénîa;
miser, -a, -um, vbog,
réven, nadloṡhen, nerobe, edyn;
miserabilis, -le, réven, nadluṡhen;
pauper, vbóg,
réven, ſyroten;
revilescere, k'nizhemer priti, ali perhajati,
reivin poſtati;
sunamitis, ena
révna shalostna jetniza, ali shunîza;
tugurium, -rÿ, ena uta, ali
revna kozha;
vilis, -le, révin, ṡanizhovan, malu vrédin, ṡkrun, ṡhleht, ṡanikern
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
rodovit -a prid. rodoviten, ploden:
Isaac je proſſil Boga sa ſvoj Sheno Rabeko, de bi rodovita im. ed. ž ratala ǀ obena rosha nej taku radovita im. ed. ž, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet lili rodj ǀ aku semla je rodouita im. ed. ž, leto rodovitoſt imà od nebeſſ ǀ s' rodovite rod. ed. ž, nerodovito je bil ſturil ǀ taku malu shtimaio taiſto dobro rodovito tož. ed. ž deshelo ǀ nyve trauniki, inu venogradi ſe bodo selenili, inu rodoviti im. mn. m ratali ǀ kakor ty radouiti im. mn. m vinogradi ǀ vashe nyve inu vinograde pred slano, inu tozho obuarval, ter s' ſvojm S. shegnam rodovite tož. mn. ž ſturiti presež.> katera ſizer je bila ta ner rodovitishi im. ed. ž semla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
(s), stsl. sь, pron. le nekatere oblike tega zaimena se še rabijo: do sega malu, Skal.-Mik.; sega sveta, Krelj-Mik.; na sem svetu, Krelj-Mik.; do, od se dobe, Habd.-Mik.; od sega dne, ogr.-C.; po sem životu, nach diesem Leben ("po zym sywoty"), rok. iz 15. stol.-Mik.; v se noči, ogr.-C.; o si dobi (osidobi), BlKr.-Mik.; do sih čas, do sih pot, do sih krat, = dosihmal, C.; do seh (sih) dob, do seh (sih) mal, od seh (sih) mal, po seh (sih) mal, (nav. skupaj pisano).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sabota -e ž sobota:
K' ſpomnimu ſtvarienia tiga Svejta, inu zhloveskiga Spola, je bil sapovedal prasnovati Dan te Sabbote rod. ed. ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto tož. ed. ſe, je k' zhaſti Mariæ Divize poſtal ǀ en Purgar na veliko Sabboto tož. ed. je v' kerſti dershal eno Dekelzo ǀ ſo bile prishle Saboto tož. ed. jutru k' Boshjmu grobu ǀ ta kateri v'Sabboto tož. ed. sazhne rayshat taisti teden malu rayshe ſturij ǀ Proſsite pak, de vaſh bejg ne bò po simi; ali ob sabboti mest. ed. ← srlat. sabbata ← gr. σάββατον ← hebr. šabbath, aram. šabbətā ‛sobota’; → sabata
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Samaj m osebno lastno ime
Samaj (?):
Rabbinus pak Samai im. ed. imenovan, leta saſtopi te beſſede od Karsheniku, Katerih tudi cilu malu bo prishlu v'tu Nebeſhku Mestu Syon (I/2, 143)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Samaritanarica -e ž prebivalsko lastno ime
Samarijanka:
una greshna Samaritanarza im. ed., Madalena (II, 452) ǀ kokar ena Samaritanarza im. ed., katera je bila malu prida (III, 70) ǀ kar je prerokoval Samaritanarzi daj. ed. (III, 15) → Samaritanar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
samo člen. samo:
vſe kar je semelskiga sanizhuie, inu ſamu tu Nebeſhku yshzhe ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah imeti eniga suestiga pomozhnika ǀ Samu tu veimo de vſi ſmo poklizani, ali cilu malu je teh isvolenih ǀ pravio, de ſamù presheshtu ie prepovedanu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
samovoljen -ljna prid. samovoljen:
kateru je mogal v' Cerkvi en nepokoren samovolen im. ed. m shlishat ǀ on je ſamavolen im. ed. m, inu nebrumen ǀ kadar bi on hotel ſamu volen im. ed. m jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna, ſamavolna im. ed. ž, inu nepokorna ǀ nej kriua Mati, ampak ſama, doKler ſi taku jesizhna, samavolna im. ed. ž, malupridna, inu malu brumna ǀ Poprej je bila preuſetna, inu samovolna im. ed. ž ǀ Bo una shena, ali dekilza ſama volna im. ed. ž, inu nepokorna ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno, lepo, pametno, ſamavolno tož. ed. ž, inu ſanikarno ǀ Te druge pak je puſtil v' temmi ſvoje nevere, inu hudobnoſti, v' katero ſamovolni im. mn. m ſo padli ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni im. mn. m ǀ Bug je ſtuaril sheno is rebra tiga mosha, nikar ushe de bi dal ſaſtopit, de bodo terdouratne, inu ſamovolne im. mn. ž ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne im. mn. ž, inu hude ǀ te jeſne ſardite ludij krotke ſturj, te ſamovolne tož. mn. ž pokorne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sanje1 sanj ž mn. sanje:
vprasha ſvoje Modre kaj lete ſaine im. mn. pomenio ǀ kar nekateri od ſain rod. mn. pisheo ǀ de bi en Daniel prishal lete ſaine tož. mn. meni resloshit ǀ nuzoj ſim imel ene zhudne ſajne tož. mn. ǀ JEſt ſizer malu, ali cilu nezh ne darshim na ſaijne tož. mn. ǀ mozhnu je sfarila tajſte kateri v'ſajne tož. mn. ſo vervali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Saracenar -ja m prebivalsko lastno ime
Saracen, Arabec:
ſim bral od Alphonsa Caſtilianskiga Krajla, katerimu v' deshelo ſo bily padli Saracenary im. mn. ǀ njegovi Saurashniki Sarazenarij im. mn., ſò bily zhes njegove sholnerje s' veliko mozhio padli ǀ Serazenary im. mn. ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh Cerku pojti ǀ de ſi lih je malu ſoldatou imel, je bil 100000 Saracenarjou rod. mn. pobil ǀ po navadi teh Seracenarjou rod. mn. ǀ namejſti Ferdinanda v' tem zhaſsu en Angel Boshy ſe je voiskoval, inu ſarazenarje tož. mn. reſpodil ǀ Serazenerje tož. mn. is syda tiga kloshtra je vergla Saracéni, srlat. Saraceni, srgr. Σαρακήνοι so bili nomadsko arab. ljudstvo med Sirijo in Arabijo, vendar je vsaj iz nekaterih zgledov razvidno, da so mišljeni muslimani, Arabci, ki so od 711 do 1492 vladali sprva večjemu, od 11. stol. dalje pa vedno manjšemu delu Pirenejskega polotoka.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sareptanski -a prid. iz Sarepte:
kakor je skuſila una Sereptanska im. ed. ž Vduva ǀ Dobra, inu vſmilena je bila Sareptanska im. ed. ž shena, katera Eliſeu Preroku je bila ſturila eno kambro perpravit ǀ Eliſius je bil taku naugmeral uni ſereptanski daj. ed. ž Uduvi enu malu moke ǀ Vprashajte uno Sereptansko tož. ed. ž Vduvo Sarépta, mesto pri Sidonu (SP 1 Kr 17,9)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
segreven prid., teporatus, -a, -um, mlazhin ſturjen, enu malu
ſegriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
seno -a s seno:
kaj tu ſinu im. ed. v'pakli della ǀ njegova velika zhaſt, inu oblaſt je raunu kakor ſinù im. ed., kateru malu zhaſſa ſelenu oſtane ǀ k'ſadnimu ſa ſvoj boppen ſi je bil isvolil en pushil ſinà rod. ed. ǀ en velik vuſs ſina rod. ed. ǀ v'prasnik ſi letu ſinu tož. ed. pokoſsel inu ſpravil ǀ po pushavah je hodil, travo, inu ſenù tož. ed. je jedil ǀ Detezhe JESUS v' teh preproſtih jaſalzoh na bodezhem ſeni mest. ed. je leshal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Senokrates m osebno lastno ime
Ksenokrat:
Senocrates im. ed. Philoſophus je ta lepi nauk dajal ſvoim shuleriom, de imaio veliku poshlushat, sakaj imaio dopelt ushesha, inu malu govorit, aku n'hozheio falit, sakaj imaio en ſam jeſik (II, 336) Ksenokrát, gr. Ξενοκράτης (339/8–315/4), filozof, Platonov učenec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sestra -e ž 1. sestra:
Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra im. ed. Maria ǀ Brat s' bratom, sestra im. ed. s'sestro, ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej kratku, inu malu hotel shlishat, de bi njegova ſeſſtra im. ed. vſela Flavina ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre rod. ed. ǀ Amnon ſvoje seſtre rod. ed. Thamar ſe neshona ǀ piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte, Seſstre rod. ed. Marie Magdalene ǀ kar nekadaj S. Grogor Nazianzenus je djal od ſvoje Sestre rod. ed. Gorgoniæ ǀ Sveti Bernardus ſvoj ſeſtri daj. ed. je bil odgovuril ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri daj. ed. Thamar divishtvu vſel ǀ de bi veni minuti, na enkrat sgubil Ozheta, Matter, Brata, ſeſtro tož. ed., otroke, prjatela ǀ Njega sapuvid je de brat ima brata, ſestro tož. ed. ſaurashit ǀ dajte meni sa Neveſto Vasho Seſtro tož. ed. Mechildis ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino. Amana s' ſvojo ſeſtro or. ed. Thamar ǀ Brat s' bratom, sestra s'sestro or. ed., ſyn s'materio ſe prauda ǀ nej poterboval gnad, inu odpuſtikou, katerih vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ſo deleshni ǀ nikar li jeſt, inu Seſtre im. mn., Shlahta, inu Priately, vſy enaku imaio urshoh ſe veſſeliti ǀ kadar Jobavi Sinovy ſo ſvoje Seſtre tož. mn. v' goſtie povabili 2. članica bratovščine:
MARIA Diviza je Shtifterza lete S. Bratauszhine ſposnaio vſy bratje, inu ſeſtre im. mn. ǀ Kateri Sveti ludje ſo bilij sazheli leto S. Bratauszhino … od katerih bratou, inu ſeſter rod. mn. Clemens ta VIII. taku govorj ǀ Jeſt bom nekatere gnade od bratou inu ſeſter rod. mn. Svetiga Scapulirja prejete skuſi miloſt MARIE Divize Nem. Nem. povedal ǀ uſe letu je k' enimu velikimu troshtu bratam, inu ſeſtram daj. mn. S. Roshenkranza ǀ ſoſebnu delsehne ſvoje miloſti, inu gnade ſturi brate, inu ſeſtre tož. mn. te S. Bratauszhine de Carmine 3. prijateljica:
Odprimi moja luba priateliza, moja ſeſtra im. ed., sakaj moja glava je polna roſſe po poli sestra polsestra:
proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra im. ed. Thamar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Sion m zemljepisno lastno ime
Sion:
ſonzhnu meſtu na hribu ſion im. ed. ſyſidanu ǀ Katerih tudi cilu malu bo prishlu v'tu Nebeſhku Mestu Syon im. ed. ǀ Kumaj dua s'eniga Roda bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ſyon im. ed. ǀ Shegnaj Tebe Lublana G. Bug, ex Sion cit. Sión (SP 2 Kr 19,31), prvotno jugovzhodni jeruzalemski grič, kasneje Davidovo mesto, v preroškem oznanjevanju prestolnica mesijanskega časa, v Novi zavezi podoba nebeškega Jeruzalema
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
skazati se dov., F
6,
frontem explicare, ſe veſſèl
ṡkaṡati;
gratiam habere, ſe hvaleṡhni
ṡkaṡati;
ineptire, ſe norzhaſtiga
ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti;
instrumentum, -ti, orodie, naredba, ſprava, perprava, pravdna piſma, vſá ṡhlaht piſma, s'katerimi
ſe ṡviṡha, ali
ṡkaṡhe;
praestare amorem, ſe priaṡniu
ṡkaṡati, ali priaṡnoſt ṡkaṡati;
prominere, viſhe biti, vun ſtati, zhès druge gledati,
ſe ṡkaṡati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
skopo prisl., F
5,
parcè, ṡkopú, pizhlu, malu;
parciarius, -a, -um, kateri
ṡkopú, inu pomalim dily;
perparcè, cilu ṡhparovnu, v'pizhlu, cilú
ṡkopú;
solerter, kunṡhtnu, hitru, modru,
ṡkopú;
tenaciter, ṡkopú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
skriti -ijem dov. skriti:
Strauſſ pak ſvoje jaiza pokopà, inu skrie 3. ed. v' pejſik ǀ mosh skrje 3. ed. pod klop en shelesen mosher ǀ vidi ta bolna v'S. Vblatu Christuſa Iesuſa kateri tudi harbet ij oberne, inu do vekoma niega S: oblizhe ij skrije 3. ed. ǀ te bulshi ſpishe v'almaro skrijeta 3. dv., inu ozheta s'enu malu reipe s'hishe ſpravita ǀ varshejo Kamen sa suojm blishnom, inu roko skrijejo 3. mn. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila del. ed. ž ǀ ſonze je bilu od shalosti omedlelu, inu suojo svetlobo skrilu del. ed. s ǀ ta gnadliua Gospodizhna Graffinia v' tem Svetem Kloshtru nebodò ſvojo ſvetlobo skrili del. mn. m, temuzh she dalei vun respreſtrili ǀ vſe slatu bi bile skrile del. mn. ž skriti se 1. skriti se:
ſe more veno strashno pushavo skriti nedol. ǀ skorai ima ſe ſkriti nedol. v' to zherno ſemlo ǀ sdaizi je shal tiakai ſe skriti namen. ǀ David letu ſvej ſe skrie 3. ed. u eno luknio s' ſvojmi priateli ǀ byshy prozh, ſe skrje 3. ed., inu tepena biti ſe obvarva ǀ shena ſe v' kambro skrye 3. ed., inu saprè ǀ pod peruti te kokushi ſe skryeio 3. mn. ǀ pod peruti ſvoje matere ſe skrijejo 3. mn. ǀ Sherjali, Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle, ali paK ſe sKrijei 3. mn. v'ſvoie gnesda ǀ skriteſe vel. 2. mn. pod ſenizo Vaſhiga Odreshenika ǀ S. Grogor ſe je bil preblekil, pobegnil inu pod eno skalo skril del. ed. m ǀ kam ſe bosh skrila del. ed. ž ǀ Hudizhi ſe ſo bilij prestrashili, inu skrili del. mn. m 2. pri primerjanju biti slabši, ne dosegati:
vſe goſtarie, inu vezherie ſe imaio skriti nedol. pred goſtario Ceſſaria Auguſta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
skriven1 del., F
4,
abstrusus, -a, -um, odpahnên, ẛatiſnên, ẛadélan, ẛamaſhen,
ṡkriven;
conditus, -a, -um, ṡkranîen,
ṡkriven;
reconditus, -a, -um, ṡkriven, ṡkranîen, vtaknên;
subnubilus, -a, -um, enu malu oblazhin, ali s'oblaki
ṡkriven n a j s k r i v n e j š i, penetrale, -lis, vel penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui, tú
narṡkriunéſhe meiſtu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
skrun prid., F
3,
absúrdus, -a, -um, gard, oſtuden,
ẛkrùn, vmaẛan, neſnashin, nepodobin;
spurcus, -a, -um, ṡkrun, vmaṡan, neſnaṡhin;
vilis, -le, revin, ṡanizhovan, malu vredin,
ṡkrun, ṡhleht, ṡanikern
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
skuhati dov., F
5,
concoquere, ṡzerati, dobru v'shelodzi
ṡkuhati;
decoquere, dobru
ṡkuhati;
elinare, obvariti, enu malu
ṡkuhati;
excoquere, ṡkuhati, ṡadoſti
ṡkuhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
slab prid., F
38,
analectes, ſlábe pameti;
enervare, ſlabiga ſturiti, ob múzh perpraviti, múzh vṡèti;
enervatus, -a, -um, preṡ mozhy,
ſláb, nevézhen;
flaccescere, uvèlu ali
ſlabú perhajati;
iners membris, ſlabih glidou;
invalidus, -a, -um, ſláb, bolán, pres mozhy;
labefacere, labefactare, ſhvoh, ali
ſlabú ſturiti, omamiti;
labefieri, ſlab perhajati, oſlabiti;
langvere, ſláb, mlahou, v'viel biti;
langvidus, -a, -um, ſláb, mlahou, v'viel;
meraculus, -a, -um, enu
ſlabu vinu, v'katerim je malu vodé;
oblangvere, ſlab, ali truden biti, oſlabiti;
sublestus, -a, -um, ſláb, nehiter, mlahau, omahliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
slabodnik m, F
2,
baro, en frajer, malu manſhi kakòr en graff, en
ſlabodnik;
libertus, -ti, kateri je ſlaboden ſturjen, inu leidig rezhen,
ſlabodnik;
prim. slobodnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
slan prid., F
9,
alex, -alicis, arink,
ſlana riba;
halecula, ena maihina
ſlana riba, ṡlaſti arink cilú maihin;
muria, -ae, ſlanamurja,
ſlana voda;
oliva conditanea, olive
v'ſlani vodi nariene;
salarius, -rÿ, kateri ſul, ali
ſlane rizhy predaja;
slana, ſlana reiz
[!],
salsa;
salsus, -a, -um, ſlán;
subsalsus, -a, -um, enu malu
ſlán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
smešen prid., F
9,
dicterium, -ji, ena
ſmeſhna, kunṡhtna beſſéda, ali govorjenîe;
ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali
ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti;
jocosus, -a, -um, ſhaukou, norzhaſt,
ſmeiſhen, preſhèren;
lepidus, -a, -um, ſhavkou, lubeṡniu,
ſmeiſhen;
mimographus, -phi, eden, kateri neſramne
ſméſhne péſmi ṡlaga;
mimus, -mi, en zvèrgelz, en
ſméſhni kauklerṡki zhlovik, kateri ṡná vſe oponaſhati;
perlepidus, -a, -um, ſylnu ſhaukou, cilú lubesniu, inu
ſmeiſhin;
perridiculè loqui, cilú
ſméſhne, inu ſramotne rizhy govoriti;
ridiculus, -a, -um, ſmeiſhin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
smrdeč -a prid. smrdeč:
karsnarje terbej shtimati, inu nikar yh sashpotovati, rekozh de je en ſmerdezh im. ed. m andverh ǀ ta skleda je bila negnusna, nesnashna, inu ſmerdezha im. ed. ž ǀ Smerdezha im. ed. ž, inu negnuſna v'greheh je leshala ǀ letu ſe nej ſpodobilu pravi S. Ambros, de bi v'taiſtem grobu poprej enu zherviu, inu ſmerdezhe im. ed. s mertuaſku truplu leshalu ǀ vſame en bokau ſmerdezhe rod. ed. ž uode ǀ ti karshenik vezh shtimash eno Krono, en kratik lusht tvojga ſmerdezhiga rod. ed. s meſſa ǀ raishi tvoje ſerze offrash eni ſmerdezhi daj. ed. ž ſtuari ǀ vezh en ſmerdezhi tož. ed. m dol., kratki lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ Jeſt vezh lubem eno ſmerdezho tož. ed. ž pershono ǀ S. Petra Herodesh je bil sapovedal poſtavit veno glaboko, inu ſmardezho tož. ed. ž jezho ǀ tu ſmerdezhe tož. ed. s koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim mest. ed. m gnoju leshezhiga vidili ǀ S. Vitus v' tej ſmerdezhi mest. ed. ž kehi, kir velike neperloshnoſti je terpel ǀ enu malu moke v'ſmerdezhi mest. ed. ž vodi ſmozhene ǀ v'tvojm ſmerdezhem mest. ed. s ſerzu ǀ takushne dushe ſo ſmerdezhe im. mn. ž ǀ Filonides je bil taku poln ſmerdezhih rod. mn. ran ǀ Mojſſes ſvojo palzo v' te grenke, inu ſmerdezhe shterne tož. mn. ž poſtavi ǀ de bi pogaſsil v'ſvojm truplu te smerdezhe tož. mn. ž ijskrè ǀ tudi je bil te ſmerzhe tož. mn. ž gobe vudubil ǀ je te ſmerdezha tož. mn. s trupla jedil ǀ ſta prebivala v'teh ſmerdezhoh mest. mn. grobah teh mertvih ǀ v' ſmerdezah mest. mn. truplah teh greshniku prebivat nemore ǀ je bilu vſe blatnu, inu s'ſmerdezhimi or. mn. trupli nepolnenu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
soldat -a m vojak:
Martin je bil en Soldat im. ed., kateri she nej bil karshen ǀ leta ſoldat im. ed. je bil vbit ǀ En Saldat im. ed., kateri je vahtau eniga obesheniga zhloveka je shliſhal tu klagovajne te shalostne uduve ǀ Leo s' gmain ſoldata rod. ed. je bil Rimski Ceſsar ratau ǀ uſy Soldati im. mn., inu zholnary ſo bili potonili ǀ Rezite sdaj vy ſoldati im. mn., katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku na voiski sgubili ǀ de ſi lih je malu ſoldatou rod. mn. imel, je bil 100000 Saracenarjou pobil ǀ je dal meni, inu mojm Soldatom daj. mn. takorshno mozh ǀ zhes vſe ſoldate tož. mn., inu brizhe ← it. soldato ‛vojak’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sončen -čna prid. sončen:
en gorak vejterz, inu ſonzhna im. ed. ž gorkuta jo prezej reſtaja ǀ hozhe, de sonzhna im. ed. ž, inu Nebeska ſvetloba njega prideo zhaſtiti ǀ ti ſi tuiſtu gnadlivu ſonzhnu im. ed. s meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ malu ſonzhne rod. ed. ž gorkute taiſti shkodi ǀ s'kusi to ſonzhno tož. ed. ž gorkuto tu gnesdu ſe vuname ǀ ſo ſe odperle taiſte Nebeſke ſonzhne im. mn. s/ž urata ǀ jeſt ſim vidil enkrat ene sonzhne tož. mn. ž ſilnu lepe dauri ǀ je vidil … Taiste sonzhne tož. mn. s/ž urata → roža, → prihod, → zahod
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sovražen prid., F
9,
inimicus, -a, -um, ſovraṡhnik,
ſovraṡhen;
invisus, -a, -um, ſovraṡhen;
laborare ex invidia, ſovraṡhen biti;
odibilis, -le, ſovraṡhen;
perodiosus, -a, -um, cilú merkák inu oſtuden, ali
ſovraṡhen;
perosus, -a, -um, raminu ṡlú
ſovraṡhin, kateri eniga raminu ṡlu ſovraṡhi;
subinvisus, -a, -um, enu malu
ſovraṡhen;
submorosus, -a, -um, neprietin, inu en deil
ſovraṡhin, enu malu neludin;
subodiosus, -a, -um, enu malu
ſovraṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Spadus m osebno lastno ime
Spad:
Spadus im. ed. Perſianskiga krajla Dariuſa hlapz (I/1, 84 s.) ǀ odgovori Spadus im. ed., dokler jest vidim de ti taku malu shtimash miso mojga Gospuda krajla Dariuſa (I/1, 85) ǀ kadar letu jevidil ſpadus im. ed., milu je sdihual (I/1, 85) Spád, lat. Spadus, služabnik perzijskega kralja Dareja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
spati spim nedov. spati:
druſiga neſna, ampak jeiſti, pyti, inu ſpati nedol. ǀ vſe skuſi tauzheio inu pilio, de cilu ſoſedje spati nedol. nemorio ǀ edn bo sdrau, inu veſſel shal ſpati namen., inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat namen. ǀ Jeſt ſpim 1. ed., inu dremam, moj General Timotheus pak zhuje, inu vahta ǀ cello nuzh ſlatku gori spish 2. ed. ǀ pauh, katiri cello ſimo ſpij 3. ed. ǀ De ſi lih edn dolgu zhaſſa ſpi 3. ed., vener k' ſadnimu ſe prebudj ǀ zhlovek sdaj zhuje, sdaj spi 3. ed. ǀ dekliza nej mertva, ampak spy 3. ed. ǀ Lazarus ſpy 3. ed., ter grem njega sbuditi ǀ kadar mij Spimo 1. mn., inu cilu na nashe Isvelizhejne posabimo ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite 2. mn. v' Zerkui ǀ dremate pak, inu spite 2. mn. kakor de bi nebilij en teden spalij ǀ sdaj truplu li pozhivaj, inu s'myram ſpij vel. 2. ed. ǀ Spy vel. 2. ed. li inu pozhivaj ǀ en dan kadar je ſpal del. ed. m Zvergilzi ſo bily planili zhes njega ǀ bosh spal del. ed. m, kakor Peter v'jezhi s'ketnami svesan ǀ do beliga dneva je ſpala del. ed. ž ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi ſpala del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla, inu veni poſteli Spala del. dv. m ǀ na goli ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali del. mn. m ǀ malu bodo spali del. mn. m, inu jejdilij ǀ kakor de bi nebilij en teden spalij del. mn. m ǀ po nozhi te druge Nune ſo ſpale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
spomniti -im dov. 1. pomisliti:
na ſodni dan bò prepoſnu ſpumnit nedol., inu rezhi; oh neſrezhna jeſt ǀ Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit nedol., kadar bo v'ſvoje krajleustvu priſhal ǀ bode ushe zhaſs prishal na vezhnost spumnit nedol. ǀ Nasha Matti Sveta Katolish Karshanska Zerku vſak dan nas opomina, de bi imeli na tu nam oblublenu Nebesku Krajleſtvu ſpomnit nedol. ǀ De bi my perſileni bili pogostem na Nebeſſa Spomnit nedol. ǀ kakor ena shivina ſe valat, nikuli s' pravem ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit nedol. ǀ potle je bil Judom sapovedal vſakiteru lejtu ſpoumnit nedol. na taiſto gnado ǀ jeſt ſpumnim 1. ed. kaj te ſtare Rimske hiſtorje pravio ǀ Spumnim 1. ed., de S. Grogor je djal ǀ kadar shlishim garmejti, spumnem 1. ed. na ſodni dan ǀ veliko shaloſt pozhutem, kadar ſpomnim 1. ed., de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ Sdaj Spomnim 1. ed. kar v' Svetem Piſſmi ſim bral ǀ kadar ſpòmnim 1. ed., de Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou dial ǀ kadar spoumnim 1. ed., de krajl Salomon ǀ Spumnish 2. ed. de tvoj blishni je tebe v' shkodo perpravil ǀ ne ſpumnish 2. ed. na tuoio dusho ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish 2. ed. ǀ na oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine ſtoy nikuli nespumnish +2. ed. ǀ Ti premiſhlovash grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish +2. ed. ǀ kulikajn leit je vshe preteklu, de tvoi Ozha, tvoia Matti etc. So umerli, inu ti Syn, ti Hzhi nikuli nespolnish +2. ed. na nyh ſadnio proshno, inu tvoio oblubo, de bi taiſtem pomagal is viz ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish +2. ed. ǀ vezhkrat ſpumni 3. ed. na ſvojga vola, inu Kojna, Kakor pak na ſvojga Odreſhenika ǀ cel teden nespumni +3. ed. na Boga, inu, Na dusho ǀ ta katiri pogoſtem na nebeſſa ſpomni 3. ed., vſe poſvejtne rezhy sanizhuje ǀ obedn vezh na taiſto nespomni +3. ed. ǀ nihdar vezh na taiste nespolni +3. ed. ǀ na Boga nihdar neſpolni +3. ed., nihdar nemoli, v'Tempel malukejdaj grè ǀ Nezhnudite ſe vezh, kadar spumnite 2. mn. de ta greshni Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba ǀ Inu ne ſpumnite 2. mn. de On je taisti dobrutlivi Paſter ǀ kadar pak ſpomnite 2. mn. na vasho oblubleno nebesko deshelo ǀ na nebeſſa nikuli nespumnite +2. mn. ǀ nikar enkrat na G. Boga, ali dusho vasho neſpumnite +2. mn. ǀ Vy vidite na zeſti, na gaſſi, v' Zerkvi Peld Chriſtuſau, ſnamine Svetiga krisha, ter nespoumite +2. mn. na njegovo veliko lubesan ǀ De Chriſtus Jesus nebo vrshoha imel ſe zhes vaſſ toshit, de nespolnite +2. mn. na tu nebesku veſſelje, katiru vam je perpravil ǀ Na dusho malu Kadaj ſpumnio 3. mn. ǀ kadar imaio pomankajne spumnio 3. mn., de Syn Boshi sa nasho volo je vbuſizh ratal ǀ v' nyh potrebah na vbushtvu Synu Boshiga spomnio 3. mn., inu s' veſſeljam preneſſò ǀ malu kadaj ſpomnio 3. mn. na Nebesku veſſelje ǀ takorshni tudi na ſvojo posledno uro nespomnio +3. mn. na zhaſt boshio ǀ na dusho tiga mertuiga nihdar nespolnio +3. mn. ǀ kulikain ſe yh najde, kateri cilu takrat na G: Boga neſpumnio +3. mn. ǀ de neſpolnio +3. mn. de Bug yh vidi ǀ Sa tiga volo ludje taku greshnu shivè, dokler na G. Boga neſpomnio +3. mn. ǀ karsheniki ſo taku nehualeshni letei nesgruntani lubesni Boshj, de na leto nespounio +3. mn. ǀ klezhejozh te proſſim ſpumni vel. 2. ed. de ti ſi naſs ſtuaril ǀ spumni vel. 2. ed. ti tudi ſi druge v'shpot perpravil ǀ ſpunmi vel. 2. ed. de ti tudi unimu ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ ſpomni vel. 2. ed. na vniga dolshnika od kateriga Chriſtus je djal ǀ Spomni vel. 2. ed. na nebeſſa, ter bosh ſe greha sdershal ǀ Spoumni vel. 2. ed., O greshni zhlovek ǀ S'spominam spaumni vel. 2. ed., inu ohrani ǀ Oh moj vſmileni Jesus! nikar mene ne sapuſti, pomagaimi, ter nespomni +vel. 2. ed. na grehe moje mladoſti ǀ hudizh pak pravi nespolni +vel. 2. ed. nikuli na Martro Chriſtuſavo ǀ ſpomnimo vel. 1. mn., kar Chriſtus je djal ǀ spumnite vel. 2. mn. de Annania inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ſpumnite vel. 2. mn., de tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad te semle ǀ ſpumniti vel. 2. mn. na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal ǀ Spomnite vel. 2. mn. na to ſveto Vduvo Judith ǀ ſpomnite vel. 2. mn. na ta veliki lon, kateriga G. Bug vam bo v' Nebeskih dal ǀ spaumnite vel. 2. mn. Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili ǀ Spauumnite vel. 2. mn. na Firsshta Lautaria, kateri Cerkve je bil odrupal ǀ Syumnite vel. 2. mn. na tu kar pishe S. Lukesh ǀ Iona Prerok takrat je bil na G. Boga ſpumnil del. ed. m kadar ta poshreshna riba ga je bila posherla ǀ en cell dan nej ſi li enkrat na mene spumnil del. ed. m ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil del. ed. m, KirKuli bi tebe vidil ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil del. ed. m na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa ǀ ſim bil spolnil del. ed. m, na tu kar pishe Vitrovius ǀ Zhe bosh na tuojo dusho ſpumoil del. ed. m, nebosh greshil ǀ kadar bi ſpomnila del. ed. ž ti shenska perſona, de Bug tebe vidi ǀ kulikajn shtihu ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila del. dv. m ǀ vezhkrat naſs sapezhati s'Kugo de bi ſpumnili del. mn. m de ſmò njegovi hlapzi ǀ de bi ty shivi spumnili del. mn. m na ſmert ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili del. mn. m na leta poterdi, inu sapusheni Tempel ǀ Ah Bug hotel! de bi vſy Nem. Nem. spomnili del. mn. m de G. Bug yh vidi ǀ Bug vam moy Ribizhy daj shegen, de kadar kuli bote en ulak ſturili, de bi tulikajn rib potegnili, inu de my Capucinery ſe cello ſimo poſtimo ſpolnili del. mn. m, inu de bi tudi ribe jeidli, kadar bi yh imeli 2. spomniti se:
nemorem ſpumnit nedol., de bi bil bral od eniga Lonzharia, de bi bil ſvèt spomniti se spomniti se:
Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh, inu ondi ſe ſpomnish 2. ed., de tvoj brat ima keikaj super tebe Zapisi z -ol-n- so hiperkorektni in kažejo na dvoglasnik -ou̯-n-, ki je nastal po disimilaciji iz -om-n-.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
spraviti -im dov. spraviti, tj.
1. doseči, da kdo ali kaj nekam pride ali nekam gre:
jest hozhem vſe morje v'to jamo spravit nedol., inu stozhit ǀ nej vejdil kam blagu spravit nedol. ǀ obene beſsede vezh Mashnik nej mogal od nje spravit nedol. ǀ KaKor en dobritlivi Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit nedol. ǀ per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh, inu pod streho spravish 2. ed. ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi 3. ed. s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ ozheta s'enu malu reipe s'hishe ſpravita 3. dv. ǀ cellu lejtu tardu dellate, inu ſe martrate, ter vener malu ſpravite 2. mn. dokler tozha, Slana, inu ſusha taku po goſtim vam shkodio ǀ vſelej s'hishe yh ſpravio 3. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio, dokler ga pod semlo spravio 3. mn. ǀ v'prasnik ſi letu ſinu pokoſsel inu ſpravil del. ed. m ǀ en velik shaz ſi je spravil del. ed. m v' Nebeſſih ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal, kai s'en Orffeus vaſs bode vukaj spravil del. ed. m ǀ ſi je bila spravila del. ed. ž takorshno veliko doto ǀ v'Nebeſki ſkeden ſpravili del. mn. m 2. pobotati, pomiriti:
inu kadar kej ſe skregaio, de ſupet yh ſpravio 3. mn. spraviti se spraviti se, pobotati se:
ſi dolshan ſe spravit nedol. s' tvojm blishnim ǀ aku shelij ſupet suojo dusho ozhistit, inu s'G. Bugam ſe ſpravit nedol. ǀ pojdi poprei ſe spravit namen. s' tvojm blishnim ǀ poprei kakor ſe s' tvojm blishnim spravish 2. ed. ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish 2. ed. ǀ Ti me nebosh nikuli mogal sa tvoio sheno imeti, aku poprei ſe s' moim bratam nespravish +2. ed. ǀ ta Kateri je bil nepriatel Boshij, supet s'Kusi ſpuvid s'Bogam ſe ſpravi 3. ed. ǀ dokler s' nashim blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo 1. mn. ǀ sakaj tedaj s'Bugam ſe neſpravite +2. mn. ǀ ſpraviſe vel. 2. ed. s' tvoim nepriatelam ǀ sdai ſpokoriteſe, inu s' Bugam ſe spravite vel. 2. mn. ǀ sdaj s' Bugam spravite ſe vel. 2. mn., ter rezite ǀ de bi ta greshni ſe shnym ſpravil del. ed. m ǀ bosh od greha nehal, inu ſe s' Bugam spravil del. ed. m ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh de bi ſe s'Bugam pravu sprauil del. ed. m ǀ rada bi ſe bila spravila del. ed. ž s' to bogato ǀ de bi ſe shnim ſpravila del. ed. ž s'kusi eno pravo grevingo ǀ de bi ſe shnym ſpravili del. mn. m, myr ſturili, inu od grehou nehali ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm spravili del. mn. m (v)kup(aj) spraviti zbrati:
prezei ſvojo veliko vojſko vkup ſpravi 3. ed., inu sa Israelitery potegne ǀ v'Kratkem en dobru denariu vuKupai spravi 3. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino, spravite vel. 2. mn. vkup ta folk ǀ de vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik samudil, inu v'taki vishi veliku blaga vukupaj ſpravil del. ed. m ǀ Luetius Avernus je tulikajn denarju kup ſpravil del. ed. m ǀ krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil del. ed. m ǀ General Gedeon je bil vkupaj spravil del. ed. m dua inu trydeſſeti taushent sholnerjou ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila del. ed. ž h' Caiphesu ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili del. mn. m skupaj spraviti zbrati:
tulikain shita je bil skupai spravil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sramovati se nedov., F
7,
attrita fronte, kateri
ſe pregréhe ne
ſramuje;
dispudere, ſe cilú
ſramovati, ſe ſylnu
ſramuvati;
erubescere, ſe ſramovati, ſramovanîe iméti;
pudefieri, pudere, ſe ſramovati;
suppudere, ſe enu malu
ſramovati;
verecundari, ſe ſramovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
srdit prid., F
9,
biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu
ſerdite ẛhare;
furibundus, polhen ſerda,
ſerdit, jeṡan;
infensus, -a, -um, na eniga cilú
ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen;
iracundus, -a, -um, kateri je hitru
ſardit, kreigarṡki;
iratus, -a, -um, ſardit;
percitus, -a, -um, vdarjen, ṡlu reṡjeṡin, inu
ſerdit;
rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu
ſerdit, inu jeṡin;
stomachosus, -a, -um, ſerdit, nepoterpeṡhliu, gnuſſán;
subirasci, ſe vzhaſſi enu malu ſarditi, ali
ſardit biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
srditi se nedov., F
10,
aegrè ferre, sa slù vsèti,
ſe ſerditi;
aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati,
ſe ſerditi, ṡhou djati, lubiti;
apprehendo, k'ſerzi ſi gnati, ſe ẛavṡèti, hitru
ſe ſerditi;
de nihilo irasci, ẛa niſhter
ſe ſerditi;
indignari, ſe enimu ferṡhmagati,
ſe ſarditi;
infensare, ſe mozhnu
ſerditi, ſe reṡlobiti, resjeṡiti, reṡdraṡhiti;
irasci, ſe ſarditi;
stomachari, ſe ſarditi, nepotarpeṡhliu biti, ſe jeṡiti;
subirasci, ſe vzhaſſi enu malu
ſarditi, ali ſardit biti;
succendi contra aliquem, ſe ſarditi zhes eniga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sreča1 [srẹ́ča]
samostalnik ženskega spolasrečno naključje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
stan -u m 1. stanje:
Polè, v' kakushen neſrezhen ſtan tož. ed. greh tiga … reuniga zhloveka perpravi ǀ ta greshni zhlovek ſposna ſvoj nevarni ſtan tož. ed., ſe k' G. Bogu is praviga ſerza oberne ǀ gre tankaj en Mashnik, ga vidi, v'taistim tudi reunim ſtanu mest. ed., gà pustileſhati ǀ Kadar ſo jo v'tem ſtanu mest. ed. te druge shivali vidile, ſe je taiſtom ſmilila ǀ leta Syn veliko shaloſt pozhuti, sakaj on je v' ſtani mest. ed. taiſto erbeſzhino vshivat ǀ Kakor pak dusha ſe lozhi od teleſſa, takrat je v' ſtani mest. ed., de bi mogla Boga vidit 2. stan, tj.
človekovo stanje glede na zakonsko zvezo, poklic ali družbeni sloj:
ſakonski ſtan im. ed. je veliku teshei kakor ledig ǀ ta duhouni ſtan im. ed. ſe je bil pre teshak sdel ǀ Stan im. ed. teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga ſtanu rod. ed. ǀ je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu rod. ed. ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu vashimu ſtanu daj. ed. ſpodobnyh ǀ sakaj ste v'sakonski ſtan tož. ed. ſtopile ǀ nekiteri kmetushki ſtan tož. ed. malu shtimaio ǀ Kadar Bug bi ne bil mene v'ta duhouni stan tož. ed. poklizal ǀ koku ſte v'vashim duhounim ſtanu mest. ed. shiveli ǀ Se nimaio tedai ſramovati v'ſvojm Stanu mest. ed. oſtati ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu rod. mn. ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor ǀ vſyh ſtanu rod. mn. moshke pershone, Krajly, Papeshi, Firshti, Mashniki, Dohtary, Shlahniki, Purgary, inu Gmain moshie ſo sheleli, inu pomagali Chriſtuſa umorit ǀ vſym pred ozhy poſtavim Davida, kateri je vſe ſtani tož. mn. skuſil ǀ te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany tož. mn. teh ludy ǀ uſe ludij, vſe ſtanij tož. mn. uabi k'ohzeti Nebeſhki ǀ S. Martin je try ſtane tož. mn. imel, je bil sholnier, Minih, inu Shkoff ǀ vſih treh ſtanih mest. mn. ſe je taku dobru ſadershal ǀ Nam lepu Sveti Martini vſyh ſtanah mest. mn., kakor dalaj Nem. Nem. bodo shlishali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati:
kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj.
narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika:
jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se:
shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti:
dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati:
de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden:
s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža):
krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža):
je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti:
je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti:
je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi:
nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti:
ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti:
aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
strah -a/-u m strah:
vener sledni strah im. ed. nej dober, inu huale vureden ǀ ſtrah im. ed. je dober, sakaj kadar v'eni hishi, v'enem mesti, ali desheli nej straha rod. ed., temuzh ſledni sturj, kar hozhe tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu ǀ vender pres vſiga ſtraha rod. ed. hushi s'ſvoymi grehy ſo ga martrali ǀ satorai nej greha de bi ga nedopernesli pres vſiga ſtrahu rod. ed. ǀ Od nuza tedai strahu rod. ed. Boshijga danaſs ijm bodem govuril ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti nagnenu, inu h'ſtrahu daj. ed. Boshimu ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti, imej strah tož. ed. Boshij ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah tož. ed. boshj ǀ te druge bò v'ſpodobnim ſtrahu mest. ed. dershala ǀ v'tuoijm s. strahu mest. ed. ſe bodem pofliſsal ǀ sa tiga volo v' ſtraku mest. ed., inu v' shaloſti shivè ǀ potle je zhiſtu, inu v' ſtrahi mest. ed. Boshim shivil ǀ de bi naſs v'ſtrahu mest. ed. dershal ǀ ſe pofliſsa v'strahu mest. ed. Boshijm jeh srediti ǀ leta yh opominala v'ſtraku mest. ed. Boshym shiveti ǀ s' ſtraham or. ed. ſe paſſeio ǀ G. Bug je hotel dati nam saſtopit s' kakorshno andohtio, straham or. ed., inu pohleunoſtio imamo v' zirkui prebivat ǀ s'tem S. Strahom or. ed. Prerok David je vſelej shal v'Tempel ǀ s'ſtrahom or. ed. je v'Cerkvi ſtal ǀ S. Auguſtinus s'straham or. ed. vezhkrat je djal ǀ s'ſtraham or. ed. Boshjm vaſhe dellu bote opravili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
strašiti se nedov., F
7,
formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti;
horrere, ſe ſtraſhiti;
metuere, ſe ſtraſhiti, ſe bati;
pavescere, ſe ſtraſhiti, ſtraſhliu perhajati;
pertimere, pertimescere, ṡlu
ſe bati, ali
ſtraſhiti;
subtimere, enu malu
ſe bati, ali
ſtraſhiti;
timere, ſe bati,
ſe straſhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
strupen -a prid. strupen:
greh kadar ſerze eniga zhloveka obdà je taku ſtrupen im. ed. m, de tei dushi vezhno ſmert perneſe ǀ ta ſtrupeni im. ed. m dol. glaſſ nebo ta pervi greh ǀ je bil njega sadel ta ſtrupene im. ed. m dol. glaſſ vezhniga pogubleina ǀ Ena ſtrupena im. ed. ž kazha ſe je shonala tiga nedolshniga S. Paula ǀ kuga pride od ſtrupeniga rod. ed. m luffta ǀ greha ſe bote ble bali, kakor ſtrupene rod. ed. ž kazhe ǀ en drugi bo kaj ſtrupeniga rod. ed. s posherl ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni tož. ed. m dol. mezh nenuzali ǀ takorshno ſtrupeno tož. ed. ž kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili ǀ eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno tož. ed. ž sheno je prenashal ǀ preusetnost ta lepi peld v'Katerim ſi stuarjen v'eno strupeno tož. ed. ž spako te je preminila ǀ tu grenku, inu ſtrupenu tož. ed. s vinu teh grehou Hishnimu Goſpodariu pourazhash ǀ kakor pred ſtrupeno or. ed. ž kazho je bejshala ǀ je bil s'enoſtrupeno +or. ed. ž ſtrelo preſtrelen ǀ ratamo kakor ene ſtrupene im. mn. ž, negnusne kazhe ǀ nej ſo ludje temuzh strupene im. mn. ž Kazhe ǀ Hercules Celticus pak, leta je bil sgruntal, inu sazhel dellat tryak is teh ſtrupenih rod. mn. kazh ǀ lufft je bil kushen ratal, od teh ſtrupeneh rod. mn. kazh ǀ s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga tož. ed. m ži. gada ǀ Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ nei hotel nie ſtrupene tož. mn. ž beſsede poshlushat ǀ imaio ſilnu shkodliue, inu ſtrupéne tož. mn. ž ozhy presež.> v'mej vſmij jesiki meni ſe sdi, de je ta ner hushi, shkodlivishi, inu ſtrupenishi im. ed. m, kateri preklineio s'hudizham
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
stvar -i ž stvar, tj.
kar je Bog ustvaril, skoraj v vseh primerih
živo bitje:
Zhlovek je ta ner shlahtnishi ſtuar im. ed. na ſemli ǀ obena ſtuar im. ed. nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ ſe ne more is tega sklenit, de Shene ſo ena shleht ſtuar im. ed. ǀ ſledna ſtvar im. ed. jo lahku premaga ǀ ta stuar im. ed. taku malu suojga stuarnika shtima ǀ nej obene perglihe od ſtuari rod. ed. h'Stuarniku ſvoimu ǀ gvishnu nej shlahnishi ſtvari rod. ed. kokar ſi ti ò dusha ǀ obedn ſe nepodstopi ni Boga ni druge ſtvarij rod. ed., ni hudizha vrshoh dellat ǀ vſakateri ſtvari daj. ed. je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal: Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam ta Firmament ǀ Nema savupat v'obeno ſtuar tož. ed., sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ O nesrezhna, inu nesgruntana lubeſen Boshija, de taku lubi to nehualeshno, inu hudobno ſtuartiga tož. ed.+ zhloveka ǀ vſe ſtuary im. mn. veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale ǀ vſe shive ſtuari im. mn. ſo noter prebivat mogle ǀ Lete ſtuari im. mn. nej ſò hude ſame od ſebe, ampak dobre ǀ ſuejsde nimajo jeſika, inu ſo mertve, inu nikar shive ſtuarij im. mn. ǀ druge ſtuarij im. mn. ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ tebi vſe ſtauri im. mn. ſo podverſhene, inu pokorne ǀ Vſe ſtvary im. mn. tebi k' nuzu ſtvarjene vpieio ǀ je preklet od Nebeſſ, inu semle, inu od vſyh ſtuary rod. mn. ǀ de bi mij drugim stvarom daj. mn. letu offrali ǀ netoshite zhes Boga, inu zhes njegove ſtuary tož. mn. ǀ od vekoma vſe ſtuarij tož. mn. popolnoma poſna ǀ pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga inu njegove ſtvary tož. mn. ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij ſtuarij or. mn., katere je Bug ſtuaril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
svitleti se nedov., F
6,
internitere, v'meis
ſe ſvitléti, laṡkatati;
micare, ſe laṡkatati, magatati,
ſe ſvitléti;
nitella, aurea nittella, laṡkazheozha ṡlata ṡernza, katera
ſe v'mei peṡkam
ſvitlè, ali naidejo;
praefulgere, ſylnu ſe laṡkatati, cilú mozhnú
ſe ſvitleiti;
sublucare, enu malu
ſe ſvitléti, ali laṡkatati;
translucere, v'prég ſyati,
ſe ṡkuṡi
ſvitléti, ali laskatati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
šentovanje -a s izgovarjanje božjega imena po nemarnem, preklinjanje:
shentovajne im. ed., inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei greh ǀ shentovaine im. ed. tuoio dusho vumorij ǀ V' gmain hishah nemorem prebivat sa volo shentovaina rod. ed., inu kletvine teh ſtarish ǀ jeſt ſim malu molil, veliku kletvine, inu shentovajna rod. ed. ſturil ǀ hozhesh ſe sdershat od kletvine, sludivaina inu shentvaina rod. ed. ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu, hudizhovainu, shentovainu daj. ed., klafainu ǀ skuſi jeso, ſaurashtvu, nevoshlivoſt, pyanſtvu, shentovaine tož. ed., nezhiſtoſt, oprauleine etc. ratamo kakor ene ſtrupene, negnusne kazhe ǀ shentovajne tož. ed., inu kletvino nemore poshlushat ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti, v' nezhiſtoſti v' lotery, v' preshishtvi, v' golufy, v' tatvini, v' shentovajni mest. ed., v' hudizhovaini, v' pyanſtvi ǀ ſi bil li navaien taiste sapluvati s'tuoim shentovaniam or. ed. ǀ ſtu, inu ſtukrat shlofajo Chriſtusa s' shentovajnam or. ed. ǀ Se opyanio, klaflaio s'shentovajnom or. ed. od mise vſtaneio ǀ kulikajn hudiga s'shentvajnom or. ed. Bogu ſte ſturili → šentovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
šest -ih štev. šest:
sheſt tož. mn. velikih kloshtru je bil ſturil siſydat ǀ V'tem Mesti Thebes shest tož. mn. taushent na enkrat je bilu martranih ǀ zhes ſheſt tož. mn. lejt hozheta supet na tajſtu mejſtu vkupaj priti ǀ en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht tož. mn. meſizou je terpel ǀ venem tednu ſeſſt tož. mn. dny vam shenka ǀ v' sheſteh mest. mn. urrah kuga je bila pomorila 70000. pershon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
škoditi -im dvovid. škoditi:
obeden vam nebode mogal shkodit nedol. ǀ vſe tu zhloveku ſhkodit nedol. ſamore ǀ ſam ſebi veliku ble shkodish 2. ed. ǀ aku taiſtom kaj shkodesh 2. ed. ǀ taiſtem nezh neshkodesh +2. ed. ǀ malu ſonzhne gorkute taiſti shkodi 3. ed. ǀ obena rejzh na ſvejtu tulikajn neshkodi +3. ed. hudizhu Kakor ena prava ſpuvid ǀ vezh shkodimo 1. mn., kakor pak nuzamo ǀ ym nenuzate, temuzh shkodite 2. mn. ǀ urozhina, mres, veiter, tozha, inu ſusha vam shkodio 3. mn. ǀ Katere silnu tem deshelam shodio 3. mn. ǀ ozheſſam neshkodio +3. mn. ſamu to velike rezhy, ampak tudi ta ner mainshi reizh ǀ ta plemen nijm nezh nej shkodil del. ed. m ǀ Kadar pak otrok bi nagledal v' ozhy tiga bolniga zhloveka, bi taiſtimu nezh neshkodlu del. ed. s → škoda
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
škodljiv -a prid. škodjiv:
shkodlivu im. ed. m, inu hudoben je bil ratal, de gauge ſi je bil sashlushil ǀ od kot je pershil en taku shkodliu im. ed. m, inu ſmerdezh ogin ǀ k'taisti ta shkodlivi im. ed. m dol. hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ greh je ena grosovitna, inu shkodliva im. ed. ž ſpaka ǀ Zhe pak hozhete de ta sphisha vam bo nuzna, inu nikar shkodliua im. ed. ž ǀ tu kar je nerodovitnu obenimu nej dopadezhe, de ſi glih nej shkodlivu im. ed. s ǀ S. Rus. T. … zhe pak v' grehi ſe vshije je shkodliu im. ed. s ǀ bote shlishali od tiga shkodliviga rod. ed. m inu ſtrashniga greha ǀ urshoh te shkodlive rod. ed. ž urozhine ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga rod. ed. s more prozh potegniti ǀ ſe jeſite videozh de kaj hudiga, ali shkodliuiga rod. ed. s ſò ſturili ǀ raunu taku ſe sgodij timu shkodlivimu daj. ed. m zhloveku ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi tož. ed. m dol., inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ tiga shkodliviga tož. ed. m ži. gada je tulikain zartlala ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo tož. ed. ž shival iskati ǀ nihdar tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu tož. ed. s, inu greshnu telu naſhe ǀ tulikain tu shkodliu tož. ed. s naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo ǀ sakaj ſe li per tem sdkodlivim mest. ed. s gori dershite, inu mudite ǀ My pak ſmo ene negnusne muhe, inu shkodlivi im. mn. m zhervizhi ǀ she danaſhni dan te shkodlive im. mn. ž iskre ſe vidio ǀ ti ſe varvash teh shkodlivih rod. mn. shpish ǀ kateri taku shkodliue tož. mn. m navuke dajò ǀ bolnikom shkodlive tož. mn. ž shpishe prepovedò ǀ imaio ſilnu shkodliue tož. mn. ž, inu ſtrupéne ozhy ǀ My ſmò pò sgul krivih, inu shkodlivih mest. mn. potih hodili ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi shabamy, shkodlivimy or. mn. komary, muhami primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi im. mn. ž Kakor ozhij tega basilishka presež.> v'mej vſmij jesiki meni ſe sdi, de je ta ner hushi, shkodlivishi im. ed. m, inu ſtrupenishi, kateri preklineio s'hudizham ǀ lety ſo ty ner hujshi, inu shkodlivishi im. mn. m → škoda
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
šolin2 m, F
5,
decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet
ſhulinou dolga, s'katero ſe nyve, ali grunti mèrio;
diaulos, dvanaiſtſtú
ſhulinou dolgu;
parasanga, -ae, ena delezhina ṡemle, malu manîe kakòr pèt fertilzeu mile, 13000
ſhulinou;
stadium, -dÿ, ſheſtú
ſhulinu dolgu;
versus, en koṡ polá, ali grunta, kateri je 100.
ſhulinu dolg, inu ſhirok
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
špotljiv prid., F
2,
cavilla, cavillatio, ſhpotliva beſſéda, ẛaṡhmagovanîe, ẛapluvanîe;
subcontumeliosus, -a, -um, enu malu
shpotlivu, fershmaglivu, sashpotlivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
špotljivo prisl., F
6,
dechachinari, ſe
ṡhpotlivu ſmeyati;
irridiculè, ſméſhnu,
ṡhpotlivu;
joculariter, ṡhpotlivu, ſhavkovu;
obscoenè, gardú,
ṡhpotlivu, kurblivu;
ridicule, ſmeiſhnu,
ṡhpotlivu;
subcontumeliosè, enu malu
ṡhpotlivu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
štiman -a prid. 1. cenjen, čislan:
aku dalej eden vandra vezh je shtiman im. ed. m ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu im. ed. s od teh Modrih ludy, de letu nemorio preshazat ǀ nej rezhi na semli taku shlahtne, inu shtimane rod. ed. ž ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde, te piſſane rozhe, tu veliku shtimanu tož. ed. s ſlatù, ſrebru, perlne, shlahtne kameine ǀ pred drugimy Gospudy ſe je hualil de je greshil s' eno shlahtno veliku shtimano or. ed. ž Dekelzo ǀ gdu bi drugazhi ſodil, dokler ta dua shtimana im. dv. m Gospuda ſta letu sprizovala ǀ taku malu Mashniki od teh deshelskih ſò shtimani im. mn. m ǀ takorshne dobre della ſo kakor enu nezh od Chriſtuſa shtimane im. mn. ž/s 2. pojmovan:
obedn n' hozhe sa norza shtiman im. ed. m biti ǀ ta katiri vekshi norzhie ſmisli, inu triba, pametnishi je shtiman im. ed. m presež.> S. Karſtnik je bil ta ner shtimanishi im. ed. m v celli Judovski desheli → štimati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
štimati1 nedov., F
7,
computare, tudi okleiſtiti, okopati, otreibiti,
ẛhtimati;
existimare, ſhtimati, ſhazati, takú derṡhati;
existimator, -ris, tá kir
ſhtimá, ali ſhazuje;
floccifacere, malu
ſhtimati, ali malu ſe ahtati ene rizhy;
magnipendere, ſylnu viſſoku
ṡhtimati inu hvaliti;
posthabere, ne
ṡhtimati;
respectare, ṡhtimati, zhaſt dati, reṡgledovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
štimati -am nedov. 1. ceniti, čislati:
dusho imamo vezh kokar vus volni ſvet shtimati nedol. ǀ ſamu letu Nebesku Krajleſtvu ſe imà shtimati nedol., inu yskati ǀ iest tuoio dusho tulikain shtimam 1. ed. de rat, inu volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio dati ǀ sa tiga volo jeſt veliku shtimam 1. ed. leta andverh ǀ vezh shtimash 2. ed., vezh lubish en denar, kakor pak G: Boga tuojga odreſhenika ǀ ſam ſebe shtimash 2. ed., vſe druge sanizhujesh ǀ tvoje ſmerdezhe truplu vezh sktimash 2. ed. kakor dusho, inu G. Boga ǀ on tebe shtima 3. ed. tulikain kakor ſam sebe ǀ kateri taiſto maihinu ſtima 3. ed. ǀ ſledni ſam ſebe ſhtima 3. ed., druge sa greshne dershi ǀ Kadar edn nezh nima obedn ga neshtima +3. ed. ǀ taku malu G: Boga shtimamo 1. mn., inu lubimo ǀ lubesniviga Gospuda nesposnano, neshtimamo +1. mn., inu nelubimo ǀ taku malu shtimate 2. mn. to nebesku slatkuſt ǀ vy karsheniki neshtimate +2. mn. enu takorshnu Krajleſtvu ǀ ludje tebe vidio, hualio, shtimaio 3. mn., inu sa bogabojezho Perſhono dershè ǀ nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo 3. mn., inu zhastè ǀ aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio 3. mn. ǀ taiſte majhine della, katere ludje nezh neshtimaio +3. mn., preobilnu polona ǀ ony slatu, ſrebru, inu veliku prehodiſzhe neshtimaio +3. mn. sa drugu, ampak sa tu, de taiſtom shlushi sa dobru shivit ǀ Shtimajte vel. 2. mn., inu lubite ò nazhisti lushte tiga meſsa ǀ shtimaite vel. 2. mn. zhes vſe ſtuarjene rezhy Nebeſſa ǀ taku malu vash leben neshtimaite +vel. 2. mn., inu vashe otroke nikar nesapuſtite ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal del. ed. m ſuojga Precepteria Platona ǀ kateriga ti ſi taku malu ſhtimal del. ed. m, kateriga ſi tulikajn krat reshalil ǀ Mosha nej nezh shtimala del. ed. ž, vſe hishne pod nogami je hotela imeti ǀ Tudi Poeti ſó petelina shtimali del. mn. m ǀ bi io tudi vezh ſhtimali del. mn. m ǀ Palomena ſo tulikain stimali del. mn. m Loodicenſery ǀ je nej taku shleht rezhij na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali +del. mn. m, inu lubili kakor G. Boga 2. imeti za, pojmovati:
JEſt ſizer malu, ali cilu nezh ne darshim na ſaijne, inu shtimam 1. ed. ſa norzhie, kar nekateri od ſain pisheo ǀ jeſt te danashne ozhitne greshnike sa pametne shtimam 1. ed. ǀ sa ſrezhniga shtimaio 3. mn. Lazaruſa ǀ vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila, de bi jo vſy sa dekelzo shtimali del. mn. m štimati se 1. hvaliti se, ponašati se:
nihdar nema zhloviK ſe shtimati nedol., de bi bil prevezh ſvèt, inu pravizhen ǀ ſe shtima 3. ed. s'tem s: Imenam ǀ Vni ſe shtimà 3. ed., de vſe ſnà ǀ Sakaj ſe tulikain shtimate 2. mn. ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi shtimala del. ed. ž ǀ kadar eniga s'laſsio ſte ogolufali, inu ſte ſe shtimali del. mn. m rekozh 2. imeti se za:
neuredna ſe shtima 3. ed. mati Boshia ratat ǀ de ſi lih ſe shtimaio 3. mn. ſa Modre, inu vuzhene ſo norzi ǀ Sa ſrezhniga ſe je shtimal del. ed. m Albutius ǀ on ſe sa pravizgniga shtimal del. ed. m ǀ sa Deklo ſe ie shtimala del. ed. ž ǀ She sa ſrezhnishi bi ſe shtimali del. mn. m ← it. stimàre ‛ceniti, imeti za, čislati’ < lat. aestimāre ‛ceniti, čislati, misliti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ta2 ta določni člen (
ta):
Jubal je bil ta im. ed. m pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico ǀ kateru prepovej ta im. ed. ž sheſta ſapuvid Boshja ǀ tu im. ed. s ſonze je bilu od shalosti omedlelu ǀ beſsede tiga rod. ed. m dobrutliviga Dauida ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega rod. ed. m greha ſo obdani ǀ je bil s'tiga rod. ed. m veſseliga Paradisha stepen ǀ lastnust te rod. ed. ž semle na ſe potegne ǀ jest gori hozhem vſtati s'te rod. ed. ž jame te rod. ed. ž nezhistosti ǀ Pishe Nicolaus Leonicenus, de en gvishen folk iste +rod. ed. ž shlahtne Grekish deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ od tiga rod. ed. s prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ kashel tjga rod. ed. s marmrajna ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega rod. ed. s ſaurashtua ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna urata tigá rod. ed. s meſta Gaza ǀ ſo vun shli s'tiga rod. ed. s zhistiga Telleſsa Marie Divize ǀ vinu resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu daj. ed. m bolnimu ǀ ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu daj. ed. m grosdu Botrus ǀ ſdai nezhe tjmu daj. ed. m reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor edn ſe h'temu daj. ed. m S: Sacramentu prebliſha ǀ ſe je bil podstopil pojti k'temu daj. ed. m S. Preroku Samvelu ǀ eden k'timu daj. ed. m drugimu je djal ǀ pruti tei daj. ed. ž deshele te oblube ǀ k' tey daj. ed. ž dushi pravi ǀ keha polna kryvizhnih ludy k'tej daj. ed. ž grenki ſmerti obſojenih ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej daj. ed. ž Skrinij Boshij perblishat ǀ je poshilal v'shulo h'tei daj. ed. ž nepametni shivini ǀ Iudith je opominala k'tei daj. ed. ž Sueti, inu nuzni pokuri ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu daj. ed. s martvimu truplu ǀ vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu daj. ed. s nebeshkimu veſseliu poklizal ǀ Luna pak je polna ta tož. ed. m shterynaiſti dan ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta tož. ed. m vezhni ogin vurezhi ǀ tiga tož. ed. m ži. punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ ta nedolshni, ſa tiha tož. ed. m ži. dolshniga, bò mogal vmrejti ǀ Eua kadar je bila tega tož. ed. m ži. praviga Synu porodila ǀ Mojſses je bil sturil to tož. ed. ž skrinjo Boshjo poslatiti ǀ vaſs bode v'to tož. ed. ž paklensko jezho vergal ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato +tož. ed. ž nepokorno ǀ takushnim per Misi tu tož. ed. s pervu mejstu ſo dali ǀ S. Paulus je bil v'tu tož. ed. s Meſtu Athenes prishal ǀ vtu +tož. ed. s Meſtu Rages ǀ po tem mest. ed. m gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ kar je sgubil v'tem mest. ed. m zhaſſu tega ſaurashtua ǀ Vashe trupla gnieio v' tei mest. ed. ž zherni semli ǀ v' tey mest. ed. ž slati Moshtranzi ǀ v'tej mest. ed. ž slati Mohtranzi, katera ſtoy na S. Misi tiga Altarja ſe najde ena takushna arznia ǀ Prerok Danjel nej bil od levu v'tei mest. ed. ž Babilonski iami reſtargan ǀ Hoſanna v' ti mest. ed. ž viſſokuſti ǀ nah po tem mest. ed. s bodezhijm ternu ſe vala ǀ pò tim mest. ed. s meſti Jeriho hodit, inu prangat ǀ v'tem mest. ed. s Mesti Taranto, anno 1531. En Gospud dolgu zhaſsa je neuarnu bolan leſhal ǀ Kadar bi v'ten mest. ed. s mesti eno lushtno komedjo komedianti dershali ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem or. ed. m greshnom, kadar moli ǀ sakaj li po tem or. ed. m semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem or. ed. m dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ je ovarval shpansko deshelo pred to or. ed. ž ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ s'to or. ed. ž nasramno loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ Sto +or. ed. ž ner lepshi tanzhizo ſo bily ogvantani ǀ My ſe hozhemo ſtem +or. ed. s ner bulshem vinom napolniti ǀ en ſam syn je njega laſtni, ta im. dv. m druga dua pak de ſta pankarta ǀ vſy ſo bili v' tejh mest. dv. meistah ſodomi, inu v' Gomori sgoreli ǀ pride v'Rim, kir ty im. mn. m nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali ǀ ti im. mn. m povableni samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni ǀ kateriga nuzh, inu dan tij im. mn. m Chori teh Angelou zhastè ǀ tj im. mn. m gmain ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ lete ſo bile te im. mn. ž nar vezhi loterze tiga ſvejta ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh rod. mn. ſaurashnikou prelili ǀ Tem ſgublenem je pravi pot prutu desheli tyh rod. mn. isvolenyh ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih rod. mn. Isvolenijh ǀ shibo tijh rod. mn. shtrajfing v'rokah dershi perprauleno ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh rod. mn. nagnuſnih lushtu sapelati ǀ na uogeleiih tiih rod. mn. gaſs ǀ vſi Chori the rod. mn. Angelu ſe ſo veſselili ǀ v' shtazunah tes rod. mn. kupzou ǀ s'teh rod. mn. creatur katere je Bug ſtuaril ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh rod. mn. pravizhnih ǀ per tih rod. mn. ledig nemore prebivat ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem daj. mn. reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ vezh savupal, kakor tim daj. mn. drugem ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm daj. mn. zhistim tij vezhni troshti ǀ ſe oberne h'tem daj. mn. drugim ter pravi ǀ tize shive, ſo k'tem daj. mn. smalanem letele ǀ gauge nej ſo sa te tož. mn. m velike taty, ampaK sa te tož. mn. m maihine ǀ ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te tož. mn./dv. s ſlatke imena Iesus, Maria ǀ voda te tož. mn. ž lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ v'te tož. mn. ž narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali ǀ Katere G. Bug je postavil regierat te tož. mn. s Krajlestva ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te mest. mn. pravizhneh ǀ v'teh mest. mn. ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti ǀ pred temi or. mn. deshelskimi gologlavi morite ſtati ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy or. mn. pohleunimy ta ner pohleunishi ǀ shpegaio sa timi or. mn. drugimy ǀ eden v' mej timy or. mn. vishishimy Gospudy ǀ s'temy or. mn. negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi or. mn. greshnimi ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij or. mn. negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Bug yh je bil s'timy or. mn. gorezhni Kazhamai oſtraſil ǀ je bila ena slata misa s'timi or. mn. nar shlahtniſhimi kamini shtikana
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
takoršen -šna zaim. takšen:
en takorshen im. ed. m duor ſe more perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ Naſha Pomozhniza S. Margeta je bila en takershen im. ed. m ſrezhni kupz ǀ aku en gard zhlovek ſe noter gleda, inu takorshin im. ed. m ſe noter vidi ǀ je bila takorshna im. ed. ž lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali ǀ ena takorshhna im. ed. ž bi po reſnizi Mashniku odgovorila ǀ takorshnu im. ed. s ſerze je kamenitvu, inu bodezhe ǀ Ah terdu, ſmerslu ſerze takorshniga rod. ed. m zhloveka ǀ nihdar takurshniga rod. ed. m shpota Zerkvam nej ſte ſturili ǀ takorshne rod. ed. ž nature so shene, pokashy shenkinge potezhe kamer hozhesh ǀ ijm nej bilu terbej takorsh ne rod. ed. ž nespodobne rezhi sturiti ǀ ſte takorshniga rod. ed. s tardiga ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ enimu takorshnimu daj. ed. m neuſmilenimu ſaurashniku sdash tuojga otroka, tuojo sheno, tuoiga mosha ǀ ſe reſerdè zhies njega, ter mu piſſejo en takorshen tož. ed. m lijſt ǀ leta ſa ſabor je bil en takershen tož. ed. m ſmrad puſtil ǀ enu cellu meſtu takorshniga tož. ed. m ži. nepokorniga ſynu ima ubyti ǀ ſi je bila spravila takorshno tož. ed. ž veliko doto ǀ Skuſi pohushajne ty greshni ludje v' takarshno tož. ed. ž boleſan ſo ga perpravili ǀ sa takershno tož. ed. ž lubesan Bug bo tebi malu lona, inu huale ǀ takorskno tož. ed. ž veliko shtrajfingo ſo ſi ſashlushili ǀ mene puſti tkorshno tož. ed. ž veliko martro terpeti ǀ je bil takorshnu tož. ed. s veliku shtimajne v' Rimi ſi sadubil ǀ ſim v' takorshnem mest. ed. m ſtanu de poſvejtna zhaſt nemore meni shkodovat ǀ ty slabi ludje ſe preſtrashio po takorshnim mest. ed. m poti bodezhem hodit ǀ ſe je v'takorshnem mest. ed. m reunem ſtanu nashal ǀ S. Duh ſvejtoua v' takorshni mest. ed. ž neuarnosti v' grob pojti ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni daj. ed. ž revi ǀ bodò vtakorshni +mest. ed. ž vishi poshlushali ǀ My ſe v' takorshnim mest. ed. s vbushtui, inu lakoti najdemo ǀ Obari mene Bug s' takorshnem or. ed. m golufam tu ner manshi tovarshtvu imeti ǀ ſe prestrashi nad takorshno or. ed. ž oſtro ſodbo Boshjo ǀ s'takorshno or. ed. ž martro ſvojmu Goſpudu polona ǀ Gdu je bil s'takarshno or. ed. ž groſovitno ſmertio Nicanoro vumoril ǀ ſe bo prikasal s'takorshne or. ed. ž zhastjo v'oblakih ǀ gledaite tedaj de bodo is takorshnem or. ed. s ſerzam opraulene ǀ je shla k' martri s'takorshnem or. ed. s veſſeljam, kakor de bi shla na ohzet ǀ takorshni im. mn. m exempelni vam ſe neraimaio ǀ vejm, de v'tej Boshij veshiſe ne naideio takorshne im. mn. ž shene ǀ Ah kulikajn takorshneh rod. mn. Cainu ſe najde na ſvejtu ǀ veliku takorshnih rod. mn. norzou ſe najde ǀ gorie takorshnem daj. mn. nepokornem, inu puntarskam greshnikom ǀ takorshnim daj. mn. maihinu nuza boshio beſſedo poshlushat ǀ bi bulshi bilu sa takorshne tož. mn. m de bi nebilij karsheniki ǀ tokorshne tož. mn. m bo shtrajfal ǀ sakaj Shenin Nebeſki takorshne tož. mn. ž nepreshazene shenkinge oblubi ǀ de bi vy nozoi nebil ſpal, inu takorſhne tož. mn. ž ſaine nebil imel ǀ Syn Boshy, bo ene takurshne tož. mn. ž zhudne goſtarie perpravil ǀ naulesh yszhete takorshna tož. mn. s mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ 50. lejt je v' takorshneh mest. mn. grehah shivil ǀ per takorshnih mest. mn. folsh Prerokoh ǀ fliſſnu ſe varvat pred takorshnimi or. mn. folsh Preroki
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
takovšen -šna zaim. takšen:
takushen im. ed. m je konz tiga shivenia ǀ bo en takushin im. ed. m potreſs de semla bo Kakor shiba ſe trèſla ǀ en tatushen im. ed. m bi tardeshi ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ takushna im. ed. ž shlahta malu bo mogla pomagat ǀ takushniga rod. ed. m poſla ene ure per hishi bi nedarshali ǀ takuſhniga rod. ed. m offra n'hozhe imeti ǀ nihdar takushne rod. ed. ž neſrezhe nej ſmo zhakali ǀ Kadar bo Kai takushniga rod. ed. s imel ǀ takushen tož. ed. m trosht ſo pozhutili ǀ taiſta shena ſvimu moſſu en takushin tož. ed. m shpot je ſturila ǀ obena ſtuar nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen tož. ed. m ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ drivu, Kateru en takushn tož. ed. m hud ſad perneſse ǀ takushniga tož. ed. m ži. hudobniga ſynu imaio s'kamejnom poſſuti ǀ Kadar bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga tož. ed. m ži. Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta ǀ Gdu je bil dall takushno tož. ed. ž muzh temu mladimu Sampſonu ǀ vſvojh uſtah takuſhno tož. ed. ž ſlatkust je pozhutil ǀ ſama ſebe, inu naſs v'takushna tož. ed. ž revo perpravi ǀ kei bo nashal takushnu tož. ed. s tardu oblazhilu ǀ kej bo nashal tukushnu tož. ed. s oroshje ǀ vy ob takushnim mest. ed. m reunim zhaſsu ſe morite ſmejati ǀ v' takushni mest. ed. ž vishi zhast, inu hualo ſi sashlushil ǀ ſe ij perkashe v'takushni mest. ed. ž gardi podobi ǀ ſe v'takuſhni mest. ed. ž vishi lubio de edn timu drugimu gnado Boshjo, inu tu Isvelizhejne voshio ǀ vtakushni +mest. ed. ž vishi nikar Boga, temuzh hudizha hualite ǀ v'taKushnim mest. ed. s terpleniu ǀ s'takushnim or. ed. m shpotam je mogla s'hishe pojti ǀ obarnaſs G. Bug pred takushno or. ed. ž nepokorshino ǀ obeden nej s'takushno or. ed. ž zhastiò v'Nebu prishal ǀ stakushno +or. ed. ž molitvo ſe nesashlushi Nebu ǀ Takushni im. mn. m Prasniki meni ne dopadeio ǀ takuſhni im. mn. m nebodo polonani ǀ Oh nesrezheni, inu preprosti takshni im. mn. m ludje ǀ takushne im. mn. ž dushe ſo ſmerdezhe ǀ takushna im. mn. s della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha ǀ kulikain takushnih rod. mn. ſe naide, kateri cellidan per misi sydè ǀ kulikain ſe takushneh rod. mn. ludij najde ǀ malu takuſhnih rod. mn. ſe najde ǀ huala Bogu, takusnih rod. mn. neurednih MashniKu v'naſhi desheli ſe nenajde ǀ takushnim daj. mn. per Misi tu pervu mejstu ſo dali ǀ Tem takushnem daj. mn. ſe bo godilu, kakor Galaoditerjom ǀ ſam G. Bug h'takushnim daj. mn. govorij ǀ G. Bug taKuſhne tož. mn. m ludy, Kateri shpegaio sa timi drugimy n'hozhe imeti ǀ takushne tož. mn. ž pokure naloshj, katere nej mogozhe dopernesti ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne tož. mn. ž norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ona takoshne tož. mn. ž misli ima ǀ Bug ga saguisha de s'kusi njega bo zhudedeſha takushna tož. mn. s delal ǀ V' takushnih mest. mn. velkih grehah ǀ naſs videozh s'takushnimi or. mn. revami obdane Zapisi, ki kažejo na takšen, so nastali po moderni vokalni redukciji iz takušen, slednje pa iz takovšen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
tamkaj prisl. tamkaj:
je vejdil de tamkaj levi prebivaio ǀ tankaj bomo vidili tiga novu isvoleniga Ceſarja ǀ tamkai ſe troshtam tebe najti ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
taškica ž, F
2,
lonchitis, ṡeliṡzhe, paſtirṡke
taṡhkize;
thlaspiminus, tú malu
s'taṡhkizami ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
tekoč2 delež. mimogrede:
aKu v'zhasijh moshije ſe gledajo v'shpegu, ſe negledaijo dolgu, temuzh tekozh, ſe pogleda ſe malu zhaſsa gleda (I/2, 131)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
telo -esa s telo:
de li njeh telu im. ed. je sdrau, malu sa dusho maraio ǀ kaj s'enu veliku veſelje dusha, inu telù im. ed. tiga pravizhniga zhloveka bodo ta zhaſs imeli ǀ kakor je bil is Materniga Teleſſa rod. ed. prishal ǀ dusha od teleſsa rod. ed. ſe je hotela lozhit ǀ s' britko mortro ſvojga S. TELESSA rod. ed. ǀ je bil s' materniga telleſſa rod. ed. Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ de bi tu lubu sdrauje ſvojga telleſsa rod. ed. doſegil ǀ kar more shkodovat dushi, inu teleſſu daj. ed. ǀ kateri tvojmu teleſsu daj. ed. shlushio ǀ vezh shkarbè sa telu tož. ed., kakor pak sa dusho ǀ dusho, inu tellu tož. ed. je bil sgubil ǀ uſe gnade ſa dusho, inu tellù tož. ed. ſe ſproſſio ǀ dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu telú tož. ed. ǀ de nebote ſapelani na dushi, inu na teleſſu mest. ed. ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu mest. ed. ſtà bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ karkuli nij bi moglu na dushi ali pak na telleſsu mest. ed. shkodit ǀ v'maternemtelleſſu +mest. ed. ſo bili poſvezheni ǀ she v' Maternem teleſſi mest. ed. je bil s' gnado Boshjo napolnen ǀ Pognadana, inu shegnana ſi gvishnu, ò Maria Diviza, na dushi, inu telleſſi mest. ed. ǀ obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj mest. ed. noſſit Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ v'teleſsi mest. ed. ene Divize sakrit ſtoij ǀ kir do vekoma s'dusho, inu teleſsom or. ed. bomo terpeli ǀ de bi hudizh ga neuſel s' dusho, inu s' teleſſam or. ed. ǀ kir s'dusho, inu teleſſom or. ed. pudeio ǀ s'taiſtiga mejſta s'dusho, inu telleſsom or. ed. je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ vſak dan s'semle v'luft s'teleſsam or. ed. ſe polsdigne ǀ vſiga je bil reſtaukel, inu s'dusho, inu s'teleſſam or. ed. v' paku neſſil ǀ Bug ga je s' dusho, inu s'telleſsom or. ed. v'paradish poſtavil ǀ bi dobru bilu sa vashe dushe, inu teleſſa tož. mn. ǀ je vashe dushe, inu teleſsa tož. mn. lepe, inu zhiſte ſturila sveto rešnje telo sveto rešnje telo:
ſvete Almare, kir ſvetu Reshnu Tellu im. ed. ſe hrani ǀ S. Reshnu Tellù im. ed. … je ena krafftna shpisha ǀ na Dan S. Reshniga Teleſſa rod. ed. ǀ est ſim tebe pognadil s'kruham mojga S. Rèshniga Teleſsa rod. ed. ǀ Skuſi leto veliko vezherio nam je hotel dati saſtopit S. S. Sacrament Svetiga Reshniga TELESSA rod. ed. ǀ Jeſt bom tebe pognadal s' kruham S. Reshniga Telleſſa rod. ed. ǀ je ſoſebno andoht, inu upaine imel pruti Svetimu Reshnimu Teleſſi daj. ed. ǀ ſo k' ſvetimu Reshnimu Telleſſu daj. ed. posgajnuali ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV tož. ed. Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa ǀ negremo Boga v'S. Reſhnimu Teleſsu mest. ed. gledat, ampak ſamy ſebe kasat ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam or. ed. vaſs obhajeio ǀ pred S: Rèshnim Teleſsom or. ed. ſe najdeio ǀ cilu Mashnik s'S: R: Teleſsam or. ed. v'rokah ſe prestrashi ǀ zhaſtiti Christuſa JESSVSA v'S. Reshnem Telleſſam or./mest. ed., kakor ſvojga praviga Shtifterja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
teman prid., F
22,
adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati, ẛazherkati,
temnú ſturiti;
caligare, temnu biti;
color surdus, temna farba;
dare caliginem, temnu ſturiti;
fuscus, -a, -um, pramaſt, ali
temne farbe;
inobscurare temmó, ali
temnu ſturiti;
nox illunis, nuzh pres lune,
temna;
nubilus, -a, -um, temmán od oblakou;
obnubilare, temnu narediti, pooblazhiti;
obnubilatus, -a, -um, oblazhen,
temmán;
obnubilus, -a, -um, temmán;
obscurans, ṡkrivajozhi,
temnu délajozhi;
obscurari, obscurum fieri, temnú perhajati;
obscuratus est sol, ſonze je
temnu ratalu;
obscurus, -a, -um, ṡatemnen,
temmán, pres ſvitlobe;
opacare, ſonzhnu, ali
temnu délati, ali ſturiti;
opacus, -a, -um, od goſtiga drevja
temmán;
perobscurus, -a, -um, temán;
praenubilus, -a, -um, ſylnu oblazhin, inu od oblaku
temmán;
subobscurus, -a, -um, enu malu
temmán, neṡaſtopin;
tenebrosus, -a, -um, temmán;
unio exaluminatus, en leip ſvitál perlin, kateri je zhiſt, inu nei
temmán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
tenak prid., F
22,
acicula, -ae, tudi ena dolga
tenka morska riba, po lashku Guſelli;
acutulus, -a, -um, en deil oſter,
tenák, ali ẛhpizhaſt;
argutus, tenák, pregnán, madál;
attenuare, tenku ſturiti, potaniti, ſtenzhati, pomanſhati;
carbasus, carbasius, tenku platnu, s'tankiga platna;
ciccum, ena
tenka koṡhiza v'margaranah v'mei ẛarnîam;
color remiſsus, tenka farba;
exilis, tenák, maihin, ſúh;
gracilescere, tenák perhajati;
gracilis, -le, etiam gracilentus, tenák, subtyl, lagák;
panniculus, -li, enu lipú
tenku ſukenze;
perargutus, -a, -um, ṡlu pregnán, ſylnu
tenák, ſylnu
tenák, cilu hiter;
perexilis, -le, cilú
tenák, maihin, ſúh;
pergracilis, -le, cilú
tenák, ſubtyl, lagák, maihin;
persubtilis, -le, cilú
tenák, inu ſubtyl;
pertenuis, -nue, cilú
tenák, ſylnu meihen;
procudere, pokovati, s'kovanîam
tenku ali dalſhe ſturiti;
subtenuis, -nue, enu malu
tenák;
subtilis, -le, tenák;
tenellus, -a, -um, mekák,
tenák, zartan;
tenuis, -ue, tenák, lagák, maihin, drobán
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ter vez. in, ter:
mishi, inu podgane, inu karte je lovil, ter ſam je miſhinze dellal ǀ ſo k'nogam sa nimy shli, ter zhast, inu hualo toistom ſo pely ǀ Poshle grille zhes Masovio, ter cello taisto deſhelo ſo bile konzhale ǀ sagarmi, sabliska, inu v'vniega treshi, ter perprizhi pepel rata ǀ Bo vni Gospud, vna Gospa, kadar eden mimu nyh grè, tèr ſe ym neodkrije, ali neperpogne ǀ je dolgu zhaſſa pridigval venem Perſianskim Meſti, terje lepu vuzhil taiſti folk ǀ Krajl puſtj iskat taiſtu sheliszhe, terna rano deneio, inu Ptolomæuſa osdravio ǀ Tersa nyh lon ym nebosh dall temuzh enu malu mane sa nijh shpisho ǀ Kadar tu shlishi Tahmar Rihtnim hlapzom da en persten, inu eno palzo teryh proſsi de bi taiste Rihtariu neſli ǀ sheme, inu norzhie ſte v' andoht obernili … greh v' pokuro, rer vſakatiri v' ſvojm ſerzi misli, ter s' Patriarham Jacobam, pravi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
težak1 prid., F
16,
alter, alteris, ſvizhena
teẛhka kugla k'vsdigovanîu;
difficilis, teṡhki, teṡhák;
difficultas, teṡhka reizh, teṡhkúſt;
gravare, nakladati,
teṡhák biti, preteṡhák biti;
gravis, -ve, teṡhák, obloṡhen;
ingestabilis, -le, nenoſliu,
teṡhák k'noſhnî;
navis suburrata, ladja s'debelim peiṡkom
teṡhka ſturjena;
onerariae naves, teṡhke ladje s'blagom naloṡhene;
onerosus, -a, -um, teshák, kar doſti vaga, inu ſtury teṡhavo;
perdifficilis, -le, cilú, ali ſylnu
teṡhák;
pergravis, -ve, ſylnu
teshák;
ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali obilne;
praegravis, -ve, ſylnu
teṡhák, preloṡhen, prevezh naloṡhen;
subdifficilis, -le, enu malu
teṡhák;
tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en
teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
tičica -e ž ptičica:
taku malu de kumaj eni tizhizi daj. ed. bi sadosti bilu ǀ G: Bug poshle eno tizhizo tož. ed., katera ſilnu slatku je pejla ǀ k'ſadnimu vun pride, de ta menih 300. lejt je poshlushal to tizhizo tož. ed., ter njemu ſe je ſdela ena ſama ura ǀ Te druge tize vuzhe pejti ſvoje mlade tizhize tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
togotiti se -im se nedov. togotiti se:
s' enu nezh bodo sazheli ſe tagotit nedol., ſerditi (V, 406) ǀ sa ſledno majhino rejzh ſuperno ſe resjeſim, tagotim 1. ed., kolnem preklinam (II, 192) ǀ saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe +vel. 2. mn., inu shnio nepreperajteſe (III, 66)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
trma -e ž svojeglavost, muhavost, kaprica:
Sdaj k'zhaſti Boshi ſe neshenio, neuprasheio kaj s'ene terme rod. ed., inu nature je, inu kaku je neuajena (V, 90) ǀ Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per kateri ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo tož. ed. (III, 66)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
trpečen -čna prid. trajajoč:
sakaj li po tem semelskom, inu malu terpezhnem mest. ed. s tulikajn ſe fliſsate (I/1, 71)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
trpeti2 nedov, F
10,
bilustris, -tre bellum, ena voiṡka, katera deſſet leit
terpy;
cephalaea, -ae, cephalagia, velika glave boléẛin, kir dolgu zhaſſa
terpy;
decennale bellum, voiṡka katera deſſet leit
tarpy;
durare, terpéti;
febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè marṡliza, malu kadai zhes en dán
terpy;
perannare, doſti zhaſſa ṡhivéti, enu leitu
tarpeiti, inu ṡhivéti;
perdiuturnus, -a, -um, kar dolgu zhaſſa
tarpy;
perpetuitas, vézhnúſt, tu kar vſelei
tarpy;
quinquennalis, -le, kar pèt leit
terpy;
trinoctialis, -le, tréh nozhy, kar try nozhy dolgu
tarpy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
trpeti -im nedov. 1. trpeti:
jest morem veliku lakote terpeti nedol. ǀ to bogo dusho pustimo terpèti nedol. lakoto, inu ſheio ǀ sa njegovo volo je hotel terpeiti nedol., inu umreiti ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti nedol., de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti namen., inu Chrishan biti ǀ v'pakli gorim takushno martro terpim 1. ed. ǀ s' te iskre bosh sposnal kakorshno martro terpin 1. ed. ǀ tulikajn ſa leto sgubleno ouzhizo terpish 2. ed. ǀ kulikain terpi 3. ed. kadar orje, ſeje, inu shajnie ǀ Bug ſe veſſelj, kadar zhlovek volnu terpj 3. ed. ǀ ſrezhna dusha katera na semli rada sa Boshjo volo lakoto, jnu shejo terpei 3. ed. ǀ veliku dobriga ſturj, inu polek nezh neterpj +3. ed. ǀ velikukrat terpimo 1. mn. de tardimu Kaminu bi ſe imeli ſmilit ǀ Vy pak terpite 2. mn. po ſili, sa poſvètni dobizhik ǀ de bi imel pridigvat od martre, katero terpe 3. mn. v' taiſtim ogniu ǀ de ſi lih veliku terpè 3. mn. vener frishni, inu veſseli ostaneio ǀ na gaugah bom en fertelz terpel del. ed. m martro ǀ kulikain ſi terpèl del. ed. m sa paku ǀ to vezhno lakoto bo na vnem ſvejtu terpil del. ed. m ǀ kar je torpel del. ed. m ǀ veliko martro v' porodi je terpela del. ed. ž ǀ kulikain je ona terpèla del. ed. ž, kadar je kose, inu koshlizhe paſsla ǀ tu dobru je veliku terpelu del. ed. s, inu nepoterpeshliu ratalu ǀ kulikain ſo terpeli del. mn. m ty S. S. Puszhauniki ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna nuza terpèli del. mn. m ǀ taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli del. mn. m, ſe nej ſo ſiſtarali ǀ de bi v' vizah dolgu neterpeli +del. mn. m ǀ de bodo s' taiſtem vashim dobrem dellam Bogu dolh plazale, ali vſai mainshi martro terpele del. mn. ž 2. prenašati:
ty hudobni nemorio terpeti raven ſebe te pravizhne ǀ nemorem terpeti nedol., di bi my dva ſaurashnika bila ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti nedol. ǀ nesamoresh ene gorezhe iskre eno minuto terpeiti nedol. ǀ zhe volnu terpish 2. ed. tvojo boleſan ǀ sakaj jo tedaj pod ſvojo ſtreho terpish 2. ed. ǀ zhes tuojo zhast, inu reputation neterpish +2. ed. de bi eden ti sturil ǀ faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti, inu ne terpi 3. ed. ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite +2. mn. ǀ jo neiſo v' ſoſeski terpeli del. mn. m 3. trajati:
sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi 3. ed. ijshzhete ǀ en kratik zhaſs terpj 3. ed. ǀ vſhe tulikain leiſt ta saurashna vojsKa tèrpi 3. ed. ǀ vſe nyh misli, inu fliſſe poſtavio ſadobiti lete poſvejtne rezhy, inu lushte, katere taku malu zhaſſa terpe 3. mn. ǀ en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou je terpel del. ed. m ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli, ter po cellem ſvejtu ſe je bila reſtresla, ter deſſet lejt je terpela del. ed. ž ǀ ob zaſsu taiste velike lakoti, katera ſedem lejt je terpèla del. ed. ž ǀ bogaſtvu nebo dalei terpelu del. ed. s, kakor ena roshiza ǀ ſa Nebeſſa, katere bodo do vekoma terpele del. mn. ž/s je bulshi shena, kakor mosh biti ǀ vener nebodò ſtu lejt terpèle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
trstje2 s, F
2,
vinea calvata, vinograd, kateri ima malu
terſtja;
vinetum, -ti, terſtje, kir vinṡke terte raſteo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
truden prid., F
24,
acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa
trudne glide, vude, ẛhyle, ali kite;
defatisci, trudin perhajati;
defeſsus, -a, -um, truden;
defetisci, truden biti,
truden poſtati, ſe utruditi;
delaſsare, vtruditi,
trudnu ſturiti;
elaſsescere, truden perhajati;
fatigatus, -a, -um, truden;
feſsus, truden;
laceſsitus, -a, -um, draṡhen,
truden;
laſsare, truditi,
trudniga ſturiti;
laſsari, trudin poſtati;
laſsescere, truden biti, tarpéti;
laſsulus, -a, -um, enu malu
trudin;
laſsus, -a, -um, trudin;
oblangvere, ſlab, ali
truden biti, oſlabiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
učen del., F
18,
addoctus, -a, -um, pervuzhen, podvuzhen, dobru
vuzhen;
canonista, v'duhovnih pravdah
vuzhen;
doctus, -a, -um, vuzhen;
eloquentia, -ae, vuzhenu lipú govorjenîe, ṡgovornoſt;
juriconsultus, -ti, et jurisperitus, -ti, en v'pravdah
vuzhen;
litterator, -oris, malu v'piſmi
vuzhen;
musicus, -ci, peiviz, v'peitju
vuzhen;
sciens, veideozhi,
vuzhen;
semidoctus, -a, -um, na polovizo
vuzhen- uèenejši , scientior, vuzhenéſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
uho ušesa s uho:
skuſi enu uhu tož. ed. noter skuſi tu drugu vun ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù tož. ed. odſeka ǀ je bil enimu enu vhu tož. ed. odsekal ǀ Nashe vsheſſa im. mn. bodo potroshtane, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale ǀ ſo ga ozhy bolele, ſobe, ushesha im. mn. ǀ Vsheſa im. mn. bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ Sahvalem vaſs moje vſeſſa im. mn., de ſte ſe gluhe dellale ǀ kadar Eva bi bila vſesha im. mn. saperta ǀ veim de veliku gluhih, inu bres usheſſ rod. mn. ſe letukaj najde ǀ ſe datakne s' parſtam njegovih vſheſſ rod. mn. ǀ poshlusha nesramne klafarske beſſede, is vsheſſ rod. mn. gredo h' ſerzi ǀ Tvoje Svete beſſede ſo slatke mojm vſheſſam daj. mn. ble kakor med ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa tož. mn. do ſerza poide ǀ Ima dua vsheſſa tož. mn./dv. ǀ de li ſvoje usheſſa tož. mn. ſaperte dershj ǀ uſheſsa tož. mn. ſi je ſatiſnel ǀ skuſi vſheſſa tož. mn. shlishi, skuſi jeſik govorj ǀ zhe li ushesha tož. mn. imà odperte ǀ odpri vsheſa tož. mn. tuoja ǀ de G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi pomozhi, inu vshesha tož. mn. k'vashi proshni imel ǀ usheſa tož. mn. ſi satiſne ǀ beſſede negredò v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa tož. mn. ǀ morebiti de neketeri mei vami cilu nimaio vshesa tož. mn. ǀ ſatiſnite vashe vsheſe tož. mn. ǀ ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe, v' vshesah mest. mn. shraj teh fardamanih ǀ mozhnu falish, aku menish de tuoja shtima bode nar ble v'ushesah mest. mn. tega ſpouednika ostala ǀ v'vſheshah mest. mn. teh ludy imajo shumejti ǀ Takorshni le s' vsheſſami or. mn. poshlushaio ǀ kar s' usheſſami or. mn. shlishite v' ſerzi ohranite ǀ nej sadoſti s' vſheſſami or. mn. taiſto shlishat ǀ malu nuza s' vsheſſamy or. mn. poshlushat, aku do ſerza nepride ǀ s'vſheſami or. mn. poshlusha ǀ boshio beſſedo nikar li s' usheſſy or. mn., ampak tudi s' ſerzam poshlusha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ukrasti -adem dov. 1. ukrasti:
hozhemo tudi zhloveku ta zhaſs vkrasti nedol. ǀ kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti nedol., kadar samerka de Rihter ga vidi ǀ kadar sheli blagu ſvojga blishniga vkraſſti nedol., poſſili vſeti ǀ kateru tatje nebodò mogli vkraſti nedol. ǀ kar moresh ukradesh 2. ed. ǀ kadar Njemu eno dusho vkradesh 2. ed. ǀ nej sadosti de nezh neukradesh +2. ed. ǀ eden enu malu vKrade 3. ed. prezei na gauge shnim ǀ y ukrade 3. ed. nye otroka shiviga ǀ kadar edn v'krade 3. ed. en ardezh slati ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije ne ukradejo 3. mn. ǀ lete po nozhi vkradejo 3. mn., inu shnimi pobegneio ǀ vſak dan njemu kaj v'kradejo 3. mn. ǀ obeniga negolufaio, obenimu nevkradeio +3. mn. ǀ zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil del. ed. m ǀ Rasbojnik, de ſi lih je veliku vkradil del. ed. m ǀ poverni nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel del. ed. m ǀ shena yh je vkradla del. ed. ž, inu Bug vej koku ponuzala ǀ Rasbojniki nebodo tebi ta shaz vkradili del. mn. m ǀ kar ſo obrupali, inu ukradli del. mn. m, polovizo ſò timu Gospudu dali 2. odtegniti:
On ſi je ukradil ſpajne, de bi tudi po nozhi vahtal nad ſvoimy ouzhizhy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
umreti umrjem dov. umreti:
Jeſt videm de morem umreti nedol., de ſi lih nerad ǀ je bil k' ſmerti obſojen, inu je mogal umreiti nedol. ǀ per katerimu ta tatvina ſe najde, on ima umrejti nedol. ǀ Sabſtoin ſe je troshtat dobru vmrèti nedol., kadar edn v'grehoh shivi ǀ rajshi hozhe vumrèti nedol., kakor greh dopernesti ǀ Kaj ſe boysh od lakote vmreti nedol. ǀ vſi ſo imeli od lakoti vmrejti nedol. ǀ rajshi ſo hoteli na tiſtem mejſti vumrejti nedol. ǀ ſe ſo bali od lakote umrèti nedol. ǀ pres Spuvidi, inu Mashnika more vmreiti nedol. ǀ ſo skorej od lakoti imeli vmrejtij nedol. ǀ Iest taKu shivim, KaKor de bi ſledno uro imel vmret nedol. ǀ telu more enkrat umereti nedol. ǀ na krishu shpotlivu vmereiti nedol. ǀ Po ſili umeriem 1. ed., inu nevejm, kam pujdem ǀ vmeriesh 2. ed., inu de vekoma ſe fardamash ǀ Edn mej tima dvema umerje 3. ed. ǀ na te beſsede vmerje 3. ed., inu do vekoma Nebu sgubij ǀ kadar ym shena umerie 3. ed. ǀ Ie shivil kakor ena nepametna shivina, vmerie 3. ed. tudi kakor shivina ǀ vumerje 3. ed. Ceſar ǀ umarje 3. ed., ter hudizhy v'ta peklenski ogin ſo ga pokopali ǀ kadar en priatel vumarie 3. ed. ǀ vumarje 3. ed., nje truplu gori de nejo ǀ Vmarie 3. ed. en Firsht, Syn poerba deshelo ǀ kakor eden shiui, taku tudi vmarje 3. ed. ǀ ozhy ſapre, inu v'marie 3. ed. ǀ ta isvoleni neumerje +3. ed. taku dolgu, dokler na semli ſi nesashlushi Krono od vekoma njemu perprauleno ǀ de od lakoti neumerjemo +1. mn. ǀ Greshniki, inu grehinze shivè Kakor ta nepametna shivina, taku tudi vumerjo 3. mn. ǀ vmerjo 3. mn., inu do vekoma ſo fardamani ǀ kadar vmerjò 3. mn., takrat glava ym doli omahne ǀ de nikuli neumerjo +3. mn. ǀ en bogat Goſpud je umerl del. ed. m ǀ ga peko dokler je bil vmerl del. ed. m ǀ seneca raijshi bi bil vumerl, kakor pak de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ v'mej katerimi je bil tudi vmer del. ed. m Aron, Mojſes, inu njega ſeſtra Maria ǀ de bi neumerl +del. ed. m s' to vezhno ſmertio ǀ kadar njegova Ceſariza je bila umerla del. ed. ž ǀ Danaſs bosh vmerla del. ed. ž ǀ Vna je vumerla del. ed. ž v' nje narlepshi mladoſti ǀ je bila ob otroKa prishla, inu tudi ona vmerlaj del. ed. ž inu ſvojga ozhetaje bil pustil od laKoti vmrèti ǀ oſsem, inu dvajſeti taushent pershon Moshkih inu shenkih vkupaj je bilu vmerlu del. ed. s ǀ s' naglo ſmertio ſta bila umerla del. dv. m ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna ſta bila vmerla del. dv. m ǀ Dohtary ſo djali de bodo v' kratkem umerli del. mn. m ǀ malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli del. mn. m ǀ s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli del. mn. m ǀ Dushe katere bres ſmertniga greha ſo umerle del. mn. ž V zgledu Kakor ſe rodimo, sazhnemo umreti je glagol napačno rabljen namesto → umirati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
v'časi (včasi) prisl., F
16,
aliquando, nékadai,
v'zhaſſi;
interdum, v'zhaſſi;
interquiescere, v'meis pozhivati,
v'zhaſſi pozhivati, pokoi iméti;
intervisitare, v'zhaſſi domá obyṡkati;
nonnunquam, v'zhaſſi, kei kadai, nekolikukrat;
quandoque, v'zhaſſi, nékadai;
subinde, vzhaſſi, vzhaſſi ter
vzhaſſi;
subinvitare, vzhaſſi vabiti, ali povabiti;
subirasci, ſe
vzhaſſi enu malu ſarditi, ali ſardit biti;
sublegere, ṡpodai brati, podbrati,
v'zhaſſi ter
v'zhaſſi brati;
submonere, ṡdai ter ṡdai opominati,
vzhaſſi opominati;
subremigare, vzhaſſi veſlati, ali s'veſly voṡiti;
subtristis, -te, v'zhaſſi ṡhaloſten
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
v'mes prisl., F
102, I.
immiscere, ṡméſhati,
v'meis ṡméſhati;
immiscere, ſe
v'meis meſhati, ali pazhati;
incoquere, ṡakuhati, ali
v'meis kuhati;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas,
v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti;
interjicere, v'meis vreizhi;
intermedius, -a, -um, kar je
v'meis, ali poleg;
intermiscere, v'meis ṡméſhati;
interpositus, -a, -um, v'meis poſtavlen, vloṡhen;
intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti;
intertextus, -a, -um, v'meis tkán, ṡhtikan;
intervallum, praṡnoſt, proſtor
v'meis;
interveniens, interventor, kateri
v'meis pride;
intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati;
permistus, -a, -um, preméſhan, v'kupai ṡméſhan,
v'meis ṡméſhan;
subaratus, -a, -um, kei kai kar je bron
vmeiṡ;
subcandidus, -a, -um, beilkaſt,
v'meis s'beilim ṡmeiſhan;
subeunt morbi, boleṡni
v'meis prideo;
submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode
v'meiṡ;
subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; II.
immixtio, v'meis meiſhanîe;
interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vandrati -am nedov. potovati, potepati se:
sa volo tega Saurashtua je mogal po ſvejtu ſe klatit, inu vandrat nedol. ǀ aku dalej eden vandra 3. ed. vezh je shtiman ǀ malu shtimajo taiste, Kateri nej ſo po ſvejtu vandrali del. mn. m, inu rajshali ǀ te dvej ſirote ſo po ſvejtu vandrale del. mn./dv. ž ← srvnem. wandern ‛potovati, seliti se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vbosti dov., F
4,
compungere, ẛboſti,
vboſti, ſtréti;
distringere, tudi ẛavoẛlati, ṡadergniti,
vboſti, enu malu raniti;
pungere, boſti,
vboſti;
repungere, ṡupèt
vboſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vdova -e ž vdova:
ſe reſerdj vduva im. ed., ter y dà en par dobrih shlaferniz ǀ Vuduua im. ed. Krajliza Agnes, katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ ena vboga uduva im. ed. raishi almoshno dà, kakor pak ena Vasha gnada ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih vezh premore shenkinga, kakor praviza, vezh en bogat, kakor en bushiz, vezh en shlahtnik kakor ena ſiromashka uduua im. ed. ǀ una Vduua im. ed. Sereptanska ǀ v'hishi te bogabojezhe vduve rod. ed. ǀ klagovajne te shalostne uduve rod. ed. ǀ Vuzhiteſe vy shene od Svete Elisabethe uduue rod. ed. ǀ Vni vduvi daj. ed. n'hozhete nastrani stati ǀ Eliſius je bil taku naugmeral uni ſereptanski Uduvi daj. ed. enu malu moke ǀ Grè k'eni uduvi daj. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu, hlapzu, dekli, Andverharju, Goſpudu, Groffu, vuduvi daj. ed., ſapusheni ſirotizi ǀ uno sapusheno siromashko vduvo tož. ed. vſy zukaio, inu pregaineio ǀ rajshi grem proſſit leto vbogo uduvo tož. ed. ǀ de bi ſturil krivizhno ſodbo zhes eno vbogo vudovo tož. ed. ǀ Hozheo taiſte Vduve im. dv. ſe an vſeti ǀ en lep Exempel na leteh dveh vduvah mest. ed. m imajo vſe vduve im. mn. ǀ Kateru skuſio te vboge, inu sapushene vuduve im. mn., inu Sirote ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Vudove im. mn. S. Franciſco ǀ vuduvam daj. mn. je pomagal ǀ vduvam daj. mn., inu tem sapushenem ſirotizam ſo pomagali ǀ neuſamite blagu vudvam daj. mn., inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ sapushene vduve tož. mn. ſim vſelej shirmal ǀ boge sijrote golufa, uduve tož. mn. pregajna ǀ Sdaj morem potroshtat Vudovize, inu Vudove tož. mn. ǀ per nekaterih Vduvah mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
večkrat prisl. večkrat:
vezhkrat je bila kregana ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali ǀ vezh krat je samaknena bila ǀ vezkrat zhes tu meſtu Gaza je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiadu ǀ vezhrat vaſs ſim kregal, inu ſfaril ǀ katere shene sa malu uredne rizhij vezhkrar prelivajo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
veliko prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
veljati -am nedov. veljati:
de bi imela velati nedol. taushent ardezhyh ſlatou ǀ perlin gnade Boshje vezh vela 3. ed. kakor vuſſ volni ſvejt ǀ vezh vela 3. ed. kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske Alexandra Macedonskiga ǀ Vella 3. ed. tudi ſedlu, inu bersda ǀ en faush denar, kateri nezh nevela +3. ed. ǀ ta cashtrun nevela +3. ed. try vinarje ǀ pred G. Bugam nezh nevala +3. ed., kakor ozhitnu pravi Agapitus Dianconus ǀ ti vshe ſi sposnal kulikajn velaio 3. mn. ǀ nasha della pres dobre manunge nezh nevelaio +3. mn. ǀ taushent kron je velal del. ed. m ǀ taiſta ſama vezheria je en million, duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala del. ed. ž ǀ ona nej hotela drugazhi, ampak de bi tu nje uelalu del. ed. s ǀ daj tem vboſim, inu bo raunu tulikajn velalu del. ed. s, kahor de bi meni v' roko dal ǀ Nekadaj ſó malu velali del. mn. m, inu shtimani bily kuhary, inu kuharze ǀ nej ſo uelali del. mn. m ǀ de bi mi nezh nevelali +del. mn. m ǀ je bil puſtil potopit ſvoje zholne, ali barke, katere veliku millionou ſo velale del. mn. ž Verjetno tvorjeno iz izposojenke iz it. vaglia ‛vrednost, veljava’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
Venus2 nepreg. ž zemljepisno lastno ime
planet Venera:
Venus im. ed. je ena dobra, inu ſrezhna ſvejsda (III, 559) ǀ ſvesda Venus im. ed. je malu majnshi kakor ſemla (II, 472) Vénera, drugi planet našega osončja, v rimski religiji posvečen boginji Veneri
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vica s mn. vice:
Danas bom Nem. Nem. iskaſal, de ſe viza im. mn. najdeio ǀ ſe enu meiſtu najde, kateru my Viza im. mn. imenujemo ǀ aku pride v' viza tož. mn. malu terpi ǀ zhe bote v'Viza tož. mn. prishli → vice
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
videti nedov., F
35,
acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de
ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir
ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa;
appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti
viditi;
caecultare, hudú
viditi, en ṡhleht pogled iméti;
caeculus, kateri malu
vidi;
cernere, viditi, gledati;
difficile nobis videtur, nam
ſe teṡhku
vidi;
extantia, bitje, kar je kai
viditi;
extare, biti, vun gledati, vun
ſe viditi, ſe ṡnaiti;
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera
ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza
vidi;
phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza,
ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze;
sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku
ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal;
senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety,
ſe vidio glavize gole;
ut probaretur, de bi
ſe vidilu, ali ṡkuſſilu;
videbitur, ſe bó vidilu;
videre, viditi;
visibilis, -le, videozhi, kar
ſe more
viditi;
visus est, ſo ga
vidili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
visok prid., F
52,
académia, -ae, viſſoka ſhula;
alto precio, predragu,
viſſoke zeine;
altus, viſſok;
excelsus, -a, -um, viſsok;
famosus, -a, -um, imeniten,
viſſokiga glaſſá, inu imèna;
fastigium tenere inter homines, v'viſſoki zhaſti biti v'mei zhovéki
[!];
pelagus, -gi, viſſoku morjè;
peplus, -li, en ṡa
viſſoke praṡnike gvánt;
sublimis, -me, viſſok, ſylnu
viſſok, previſſok
- višji , F12, confiscari, enu blagú h'Ceſſarski kamri potegniti, ali drugi viſhi Goſpodṡki; dictatorius, -a, -um, kar ſliſhi enimu viſhimo[!] oblaſtniku; dictatura, -ae, tá obláſt ... tega viſhiga oblaſtnika v'Rimi; eminulus, enu malu viſhi; exuperare, premozhi, poviſhati, imenitniſhi biti, viſhi biti; fasces, -cium, ena butora, ali puſhel ſhib, katere ſo nékadai pred viſho Goiſpoiṡko noſſili; nauclerus, -ri, viṡhar te ladje ali barke, tá viſhi brodnyk na murju, goſpodár; patriarcha, ozhák, viſhi ozha; praefectorius vir, en viſhi Capitán na voiṡki; praefectus, -a, -um, en naprei poſtavleni, valput, viſhi ſluṡhabnik; primatus, -tus, ta viſha oblaſt; prodictator, -oris, en viſhi oblaſtnyk; prim. vihši
- najvišji , F2, abruptiſsimae petrae, tú narviſhe pezhovje; summus, -a, -um, tá narviſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vleči -čem nedov. 1. vleči:
Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu):
krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati:
Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar):
malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati:
dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati:
hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se:
s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
voščiti -im dvovid. 1. želeti:
nihdar vezh ga nemoresh lepu pogledat, nikar dobru voshit nedol. ǀ Imamo taiſtim s' Lacedemory voszhit nedol., inu od G. Boga ſproſſit ta vezhni pozhitik ǀ vekshi neſrezhe niemu nemoresh voſzhit nedol. ǀ Kaj pomaga drugim hudu voſhit nedol., dokler tebi ſe bode hudu sgudlu ǀ sa tiga volo mu voszhim 1. ed. de bi ſe ſadavil ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim 1. ed. ǀ Satorai jeſt voſzhem 1. ed. Nem.N., de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem ſerzu ǀ Je guishnu en velik Boshy dar en dober ſpomin imeti, kateri dar voshim 1. ed. is ſerza danas Nem. Nem. ǀ ſe troshtash, eno taku dobro ſmert ſturiti? jest jo tebi voshem 1. ed., ali teshku ſe bo sgodilu ǀ druge ſrezhe, inu gnade neshelim, inu ſi nevoszhim +1. ed., ampak v' hisho tiga Nebeskiga Krajla priti ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish 2. ed. ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu sdash, ſmert voſzhish 2. ed. ǀ ga ſaurashish, pregajnash, inu vſe tu hudu voshish 2. ed. ǀ stukrat smert voshzhesh 2. ed. taisti tuoi shlahti ǀ s'jesikom vam voshzhi 3. ed. en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ David to ner hushi revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi 3. ed. ǀ vſy shelite imeti ta S. Myr, katiriga danas vam voshi 3. ed. Chriſtus JESUS ǀ ſe skregata, inu ſtu treskou edn timu drugimu voshita 3. dv. ǀ eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite 2. mn. ǀ edn timu drugimu vſe tu dobru voszhio 3. mn. ǀ aku ym dobru voszhio 3. mn. ǀ taushenkrat ſmert mu voſzhio 3. mn. ǀ ym ſmert voshzhio 3. mn. ǀ edn timu drugimu gnado Boshjo, inu tu Isvelizhejne voshio 3. mn. ǀ nej ſim hudiga obenimu voszhil del. ed. m, ampak ſim vſe lubil ǀ Jeſt bi voshil del. ed. m, de bi vſy my ene takorshne pameti bili ǀ Ah vy katiri taku radi pleſſete, vam bi voſzhil del. ed. m, de bi vidli kaku hudizhi mej vami skakaio, kadar vy pleſſate ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie voshila del. ed. ž ǀ nikar vshe de bi ga kleli, ſmert voszhili del. mn. m ǀ timu mertvimu ſò ta vezhni pozhitik voſzhili del. mn. m ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu, obilnu novu lejtu voshili del. mn. m ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali vſe skuſi nekleli, sludjali, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili del. mn. m 2. privoščiti:
Vener ſe zhes njega neuſmilish, ene ſolſe njemu nevoshish +2. ed. ǀ je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi +3. ed. ǀ Kadar nar lepshi beſsede zhloveku vuoshzhjo 3. mn., takrat nar ble ogolufajo ǀ te lazhne petlerje pak s'palzo s'hishe ſtepejo, inu eno droftinizo kruha nevoszhio +3. mn. ǀ morem sapuſtit moje blagu, katiru ſim taku teshku vkupai ſpraulal, inu ſam ſebi ſi ga neiſim voszhil del. ed. m ǀ de bi li enkrat v'tebe pogledal, ali eno ſamo dobro besſedo tebi vuoshzhil del. ed. m 3. dodeliti, dati:
ga proſſi, de bi hotel njemu en kotiz v' ſvoj hishi voszhit nedol. ← stvnem. *wunṡki̯an > wunsken ‛želeti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vredan pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vreden prid., F
93,
afariae, -arum, lashnîue nyzh
vrédne rizhy;
benemeritus, dobru
vrédin;
credibile, vrédnu verovanîa, verjezhe;
dignus, -a, -um, vréden;
frivolus, -a, -um, malu
vréden;
inclitus, et inclytus, prezhaſtlivu, brumen, imenitin, prezhaſtit, hvale
vréden;
laudabilis, -le, hvale
vréden;
praestans, verli,
vrédin;
ridendus, -a, -um, vrédin ſméha,
vrédnu ṡhele
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vrednost ž, F
8,
axioma, vrédnoſt, zhaſtitlivoſt;
axiomaticus, kateri
vrédnoſt ima;
dignitas, obláſt, zháſt,
vrédnoſt;
et dignitas ſenum canities. Prov:20.v:29. inu
vrédnoſt teh ſtarih ſo ſivi laſſe;
ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu
vrédnoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam;
pannicularia, tú maihinu blagú, kateru en jetnyk ſabo v'jezho parneſſe, ſi bodi gvant, ali danarji, de li nei zhes pèt ṡlati
vrédnoſti;
praestantia, -ae, vrédnoſt, imenitnoſt;
valor, -oris, velanîe,
vrédnúſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vrel prid., F
4,
fervens, vrózh,
vreil;
fervidus, -a, -um, vrózh,
vrél, gorák, fliſſik;
infervefacere, ṡavréti,
vreilu ſturiti;
subfervefactus, -a, -um, enu malu
vreil, ali reṡgriven
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vsak -a zaim. vsak:
vſaka im. ed. ž slatkuſt ima ſvoio grenkuſt ǀ uſaka im. ed. ž kambra je imela ſvoje laſtnu imè ǀ Vſaku im. ed. s drivu ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ poſt taiſto ſzera, ena shaloſtna miſſu taiſto premini, uſaka minuta io pili, uſaku im. ed. s leitu taiſto poshera ǀ KaKor Malin, Kateri mele vſaKe rod. ed. ž ſorte shitu ǀ vſak tož. ed. m lubi dan je pijan ǀ uſak tož. ed. m lubi dan je goſtarja dershal ǀ vsak tož. ed. m dan cell Sveti Roſhenkranz je molil ǀ ſak tož. ed. m dan S. Roshenkronz je molila ǀ vſakdan tož. ed. m+ s'miſsljo, s'beſſsedo, s'diajnem G: Boga reshalio ǀ sahvalite tedaj G: Boga ſa vſaki tož. ed. m dol. dar ǀ Vsaki tož. ed. m dol. dan je lebal, inu pyanzhoval ǀ my tudi imamo G. Boga ſa vſako tož. ed. ž dobruto inu gnado sahvalit ǀ uſako tož. ed. ž nuzh kadar je na poſtelo ſe poloshil ǀ kadar sa vsako tož. ed. ž beſsedo nerezhe vasha gnada ǀ ſim ta shivi ſtudeniz, katerj premorem vſakko tož. ed. ž shejo ogaſiti ǀ vſaku tož. ed. s jutru en slushabnik ie mogal v'njega Kamro priti ǀ vsaku tož. ed. s lejtu je shlishal ta sedmi, inu oſsim dan ſeptembra eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko ǀ Vſazu tož. ed. s jutru bote vidli vezh ludy na plazi kupuvati ǀ saſaku +tož. ed. s malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe ǀ ob vſaki mest. ed. ž uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit ǀ v'ſaKi mest. ed. ž potrebi na pumozh priti vsak(i) m vsak, vsakdo:
vſak im. ed. vshje tu zhiſtu Svetu reshnu Telu ǀ vſaki im. ed. ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti imela, inu vſakiga tož. ed. po njega voli naſſitila, inu reslushtala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vsakateri -a zaim. vsak:
vſakateri im. ed. m terh ima ſvojga Rihtaria ǀ vſakitiri im. ed. m zhlovek shelj tu kar je dobru ǀ vſaketiri im. ed. m zhlovek ima dobru samerkat ǀ vſakatera im. ed. ž zhebela ima ſvoje opravilu pres pozhitka ǀ Vsaketera im. ed. ž deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data ǀ uſakatera im. ed. ž hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga boga ǀ vſakateru im. ed. s drivu, kateru dobriga ſadu neperneſe bo poſekanu, inu v' ogin vershenu ǀ shiher grè v' tovarshtvu vſaketeriga rod. ed. m poshteniga zhloveka ǀ s'uſakateriga rod. ed. m, buchſtoba ſturimo eno beſſedo ǀ od vſakatere rod. ed. ž hude beſſede, misli, inu diaina bo mogal teshko raitingo dati ǀ uſaketerimu daj. ed. m zhloveku je dial ǀ vſakateri daj. ed. ž ſtvari je enu laſtnu mejſtu sa prebivalszhe dal ǀ Vna, ſe huali de vſaketeri daj. ed. ž Goſpody ſi uppa kuhat ǀ v' vſakaterimu daj. ed. s meſti imaio kupze imeti ǀ de bi vſakateri tož. ed. m lubi dan shlishal pejti Angele nebeske ǀ vſaketeri tož. ed. m tedn ſe ſo duakrat terdu poſtili ǀ uſakateri tož. ed. m Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ perſij ſvoie reskrite ſo derſhale vſakateriga tož. ed. m ži. zhloveka klizale, de bi yh ſeſal ǀ is tiga ſtola je vſaketeriga tož. ed. m ži. shuleria vidil ǀ vſakatero tož. ed. ž rano sna oſdravit ǀ Vni ſe huali de vſaketero tož. ed. ž boleſan ſna osdravit ǀ na uſaketero tož. ed. ž dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela semla ǀ Chriſtus JESVS uſakatero tož. ed. ž Sabboto, tu je uſakateri Prasnik je shal v' tempel timu folku to Boshjo beſſedo pridiguat ǀ vſakateru tož. ed. s lejtu je njemu sapovedal ǀ imate vſakitiru tož. ed. s jutru poprei, kakor ſonze vſtane, pobrati ǀ vſakatiru tož. ed. s lejtu try dny obnorè ǀ je bil Judom sapovedal vſakiteru tož. ed. s lejtu ſpoumnit na taiſto gnado ǀ vſaketeru tož. ed. s dellu je gor vſel ǀ shiher molimo na gaſsi, na zheſti, v' hishi, inu vſaketirim mest. ed. m koti ǀ kulikajn takorshnih norzou vſaketerem mest. ed. m ſtanu ſe najde ǀ na vſaketeram mest. ed. m taleriu je bil en Pushilz ǀ v'ſaketerem mest. ed. m shenskim ſtanu bote te ner bulshi neshli ǀ V' nebeſſih pak bo per vſaketiri mest. ed. ž dushi s' ſvojo Boshjo modruſtio ǀ vſakatiri mest. ed. ž drofftinizi ſi bil terpleini podvershen ǀ v'ſakateri mest. ed. ž prebiva, kakor de bi ena ſama duſha bila ǀ v'tej vishi bo G. Bug vſakateri mest. ed. ž dushi prebival ǀ G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim mest. ed. s meſti ſvoj gvishni, inu domazhi jeſik ǀ sa vſakaterim or. ed. m shtiham en glashik vina bi popili ǀ vſakatere tož. mn. ž bolesni oſdravi vsakateri m vsak, vsakdo:
vſaketeri im. ed. bò shiher shnio nezhistost tribal ǀ vſakiteri im. ed. ſvoje dellu huali ǀ vſakatiri im. ed. povei kar ſe njemu sdi ǀ Vsakitiri im. ed. sheli k'mahu, inu h'pozhitku priti ǀ Vſakoteri im. ed. pak ſkuſi ſvoje dellu ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri im. ed. ſvojmu bratu is vashih ſerzy ǀ vſakitirimu daj. ed. ſe bulshi godj v' ſvoj, kakor ptuy desheli ǀ Vſakaterimu daj. ed. dopade, kadar edn enimu drugimu resnizo povei ǀ Gospud sapovei hlapzam, de imaio vſaketirimu daj. ed. en glaſſ vina natozhit ǀ vſakatirimu daj. ed. enu malu pepela je na glavo poſtavil ǀ s' vſaketerim or. ed. priasnoſt dellash ǀ s' uſaketerem or. ed. ſe prepera, krega, prauda
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti:
naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti:
nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj.
vzeti za ženo ali za moža:
Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se:
poročiti se:
Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se:
Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti:
ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti:
ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se:
inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se:
ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti:
Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati:
jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti:
kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost:
Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se:
slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se:
serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti:
vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti:
ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje:
veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti:
preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
za predl. I.
s tož. 1. za:
sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash folk ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo ǀ on grè sà njo shpegat ǀ s enu maihinu zhaſti, blaga, inu lushta, katere na semli ym oblubio to vezhno paklensko martro sa lon ſi isvolio ǀ ſposnajo cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben greh ǀ s' obeno poſvejtno reizh nej ſò marali ǀ nej s'eniga ſamiga greshnika parpraulena miloſt Boshja ǀ de nebomo s'prasnik prepovedana della dellali ǀ saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe 2. zaradi:
zhe je v' pakli sa tuoje pohujsheine ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu ſourashniku za + tož. ž prid./zaim. + voljo zaradi:
vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil ſvoim puntarskom Purgariom ǀ sa tiga volo Bug naſs je taku mozhnu lubil ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine ǀ Sa volo tiga klaguje s: Chrijsostomus ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal ǀ vni je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù II.
z or. za:
poſhila sa nijm ſuoje Bashadore ǀ Sa desham pride lepu ureme, sa oblazhnem pride ſonze, sa ſimo pride ſpumlat ǀ Ta Kateri shpega ſa ſvoim bliſhnim, inu na njega tadle, inu grehe gleda ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato nepokorno
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zadrgniti dov., F
3,
distringere, tudi ẛavoṡlati,
ṡadergniti, vboſti, enu malu raniti;
illaqueare, ṡadergniti, v'ṡadergo vjeti;
strangulare, ṡadaviti,
ṡadargniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zahajati1 nedov., F
11,
aberrare, ẛaiti,
ẛahajati, s'praviga pota poiti;
declinare, ſe ogniti, umakniti, ṡaiti, odſtopiti,
ṡahajati, v'ſtran poiti;
deerrare, ṡahajati;
deflectere â via, ẛaiti,
ẛahajati;
deviare, ṡahajati, ṡaiti, ſe od poota odverniti, s'vunai pota hoditi;
digredi, odſtopiti,
ẛahajati, prózh poiti;
errare, ṡahajati, poot gréſhiti, ſe klatiti, ſe ṡmotiti, faliti;
evagari mente, s'pametjo
ṡahajati;
exerrare, ṡa veliku
ṡahajati;
perrerare, ſylnu
ṡahajati, ſe okuli klatiti;
suberrare, enu malu
ṡahajati, ali ſe okuli klatiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zahvaliti -im dov. zahvaliti se:
zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat, inu sahvalit nedol. tega od kateriga kejkaj dobriga je prejel ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit nedol., inu shgane offre jem offruvati ǀ en ſam je bil prishal Chriſtuſa sahvalit namen. ǀ kadar ſo ſaurashnike premagali prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit namen., inu oroshie offrat ǀ ner poprej ſo v'zerku shli, Boga ſahvalit namen. ǀ Sahvalem 1. ed. vaſs moje vſeſſa, de ſte ſe gluhe dellale, kadar je bilu nevarnu s'poshlushajnam Bogá, ali blishniga reshalit ǀ Jeſt ſahvalem 1. ed. moje Bogove, de nej ſim Shena, ampak Mosh ǀ Ieſt vaſſ sahvalim 1. ed. moje ozhy, te ſte saperte ſtale, kadar je bilu nevarnu gledat sa isvelizheine moje dushe ǀ ali sahvalish 2. ed. ti G: Boga ǀ inu vener Boga ſa to veliko gnado nihdar nesahvalish +2. ed. ǀ k'misi ſedesh, inu od mise vſtanesh, inu Boga nesahvalesh +2. ed. ǀ malu kateri Boga sahvali 3. ed. sa ſvoie sdravie ǀ Boga nesahvali +3. ed., inu nezhestj ǀ my kadar enimu potrebnimu kai dobriga ſturimo, zhakamo de naſs sahuali 3. ed. ǀ My tebe perserzhnu, inu pohleunu sahvalimo 1. mn. ǀ Sahvali vel. 2. ed. Boga de ſim Chriſtian, ſizer bi tebe na ſtu koſſu reſtargal ǀ pravi k'tovarshom, sadosti vſhe imamo, vſtanimo, inu Boga sahvalimo vel. 1. mn. ǀ sahualimo vel. 1. mn. sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki nej ſò deſegli ǀ sahvalite vel. 2. mn. tedaj G: Boga ſa vſaki dar, kateriga vam da ǀ ſahvalite vel. 2. mn. vy G Boga is praviga ſerza s' Jobam rekozh ǀ Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil del. ed. m ǀ gdu bo taku boganaroden de vſelej ne bo G: Boga sahualil del. ed. m, kadar eno gnado od njega preime ǀ ſvoie roke je bila v'Nebu usdignila, inu G: Boga sahvalila del. ed. ž ǀ prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili del. mn. m zahvaliti se zahvaliti se:
Na dobruto preieto nihdar nemash posabit, temuzh pohleunu ſe sahvalit nedol. ǀ veliku vezh ſmò my dolshni ſe sahvalit nedol. G: Bogu ǀ ta bolni ſe nej sahvalil del. ed. m ǀ Vener ſe nesahvalil +del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zaničovan del., F
3,
contemptus, -a, -um, ferrahtan,
ṡanizhovan, ṡaverṡhen;
evilescere, ferrahtan,
ṡanizhován biti;
vilis, -le, revin,
ṡanizhován, malu vrédin, ṡkrun, ṡhleht, ṡanikern
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zaničovati nedov., F
10,
aspernari, ẛanizhovati, ẛa nyzh derṡhati;
contemnere, ferrahtati,
ẛanizhovati, oduriti;
convitiari, ferṡhmagovati, ozhitati,
ẛanizhovati, gerdu lajati;
despernere, ṡanizhovati, frahtati;
despicere, ſramotiti,
ẛanizhovati, ẛaſhpotovati;
detestare, tayti,
ẛanizhovati;
nihili facere, nihili pendere, ṡanizhovati, ṡavrézhi, ṡa nyzh derṡhati;
poenitendus, -a, -um, tú kar ſe ima
ṡanizhovati, ṡavrézhi, od kateriga ſe ima malu derṡhati;
spernere, ṡanizhovati, ṡaṡhmagati, odgnati, ferrahtati;
temnere, ṡanizhovati, ferrahtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zanikrn prid., F
11,
credulitas, ẛanikernu verovanîe, ſhelmario verovati;
discinctus, -a, -um, tudi lein, tragliu,
ṡanikeren;
ignavus, dolor, en beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga,
ṡanikarniga;
inaniloquium, govorjenîe
ṡanikernu, klaffanîe;
incuriosus, -a, -um, nemaren,
ṡanikern;
inutilis, -le, nepridin, knizhemer,
ṡanikern, nenuzhin;
nauci homo, ṡanikerni zhlovik;
raccha, ṡanikern, pres pameti;
remiſsus, -a, -um, odpuṡzhen, reṡvajen, nemarin,
ṡanikern, tragliu, odvien, doli puṡzhen;
vanus, -a, -um, ṡanikern, nizhemern, laṡhnyk, vpuhil;
vilis, -le, revin, ṡanizhován, malu vrédin, ṡkrun, ṡhleht,
ṡanikern
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zanikrn -a prid. malomaren, nemarljiv:
on je bil en brumen, inu pravizhen Mosh, ali ſilnu sanikern im. ed. m ſvoje ſynuve ſtrah Boshy vuzhiti ǀ je reiſſ de ſim bil sanikern im. ed. m, inu len v' shlushbi boshi ǀ potle ſazhne ſanikarn im. ed. m v' shlushbi boshj prihaiat, ſtu inu ſtu misly imà kadar moli ǀ je bil sanikarn im. ed. m ratal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. n'hozhe po ſimi dellat: po lejti bo petlal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. hozhe, inu n' hozhe, sakaj bi hotel ta Kranzel nebeski, pak bi n' hotel hudizhave skushnave premagat ǀ de bi ta sanikarna im. ed. ž, inu malu uredna kuharza bila enu malu fliſſa imela ǀ je taku lena, inu ſanikarna im. ed. ž, de nikuli ſa obenu dellu neprime ǀ ta ſanikerna im. ed. ž nej hotela s'poſtele vſtati ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno, lepo, pametno, ſamavolno, inu ſanikarno tož. ed. ž ǀ tiga leniga, in ſanikarniga tož. ed. m ži. pak ſapovej ſveſaniga v'tu glaboku jetie vrezhi ǀ kadar ſmò sanikarni im. mn. m de volje neperkladamo, de k'bakli kaj neperkladamo ǀ aku pak bote sanikerni im. mn. m shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla ǀ ludje ſo taku ſanikerni im. mn. m, traglivi, inu leni ǀ ſe je letu sgodilu k' shpotu teh kezheriou, inu nehualeshnih, inu sanikarnih rod. mn. karshenikou ǀ s'ſlabih mozhni, s'sanikarnih rod. mn. fliſsni v'shlushbi Boshy rataio ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih ſtury pravizhne, s'sanikernih rod. mn. v'shlushbi Boshy ſtury fliſsik ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj mozhne; te sanikarne tož. mn. m, inu lene v'shlushbi Boshij ſturj fliſik ǀ v'tu vezhnu paklensku jetje obſodil, kakor ene ſanikarne tož. mn. m, inu maluuredne hlapze ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè tož. mn. m, inu lene v'Nebu imeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zapopaden -a prid. prijet, zasačen:
kadar enimu tatù ta pervi krat Rihtar leben shenka, aku ſupet je v'tatvinj ſapopaden im. ed. m, prezej sklenemo de bò na gauge obſojen ǀ v'preshushtvi je bila sapopadena im. ed. ž ǀ ſo bili perpelali eno shenoc v' presheſtvi sapopadano tož. ed. ž ǀ leta dua pak katera ſta letu resnesla, ſta bila shelma sapopadena im. dv. m, inu k' ſmerti obſojena v grehu zapopaden imajoč greh:
imate vasho duhouno bolesan ſpovedniKu povedat, inu rezhi jeſt ſim v'letem, inu unem grehu sapopaden im. ed. m ǀ Shene pak ſo ledig tiga greha, ali cilu malu katera je v'tem ſapopadena im. ed. ž ǀ je hotel try velike greshnike v' teh gregah sapopadene tož. mn. m preoberniti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zardečiti se dov., subrubere, ardezhkaſt biti, enu malu
ſe ṡaridezhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zaslišati dov., F
5,
audire, ſliſhati,
ẛaſliſhati, ſluſhati, poſluſhati;
inaudire, ṡaſliſhati, poſluſhati;
persentire, poſluſhati, ali
ṡaſliſhati;
persentiscere, kei kai
ṡaſliſhati;
subsentire, enu malu merkati, inu poſluſhati, ali
ṡaſliſhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zastopen -pna prid. razumen, pameten, vešč:
Glihi vishi ſtury G. Bug s'namy KaKor en saſtopen im. ed. m Arzat ǀ on mlad, na oroshje malu ſaſtopen im. ed. m, ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ Vsy my dobru vejmo, de en saſtopem im. ed. m Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ David je bil en star satopen im. ed. m, inu serzhan vojshak ǀ ta Vuzheni, inu saſtopni im. ed. m dol. Dion skoraj bi bil vumerl od prevelkega zhuda ǀ kar ſim enkrat bral od Eniga Saſtopniga rod. ed. m Dohtaria ǀ satiga volo sbere eniga vuzheniga, inu saſtopniga tož. ed. m ži. Præcepteria ǀ pravio ty ſaſtopni im. mn. m S. Vuzheniki ǀ Vij ſastopni im. mn. m Dohtary, inu Arzati ǀ Sa tiga volo bom druge Ludy ſaſtopne tož. mn. m, inu uzhene uprashal ǀ Bukve Ezechiela Preroka, katere ſturè vuzhene, inu saſtopne tož. mn. m te preproste ludy primer.> Gdu je bil vuzhenejshi, inu sastopnishi im. ed. m Pridigar, kakor glaſs S: Duha ǀ nej bilu, inu tudi nebode na semli zhloveka vuzheneshiga, inu sastopnishiga rod. ed. m, kakor je bil on presež.> danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi im. ed. m, inu Modrèſhi Arzat ǀ poshleio klizat tiga ner saſtopnishiga tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ zholnary ſo bily ty ner ſaſtopnishi im. mn. m ǀ ter bi celliga ſvejta vſe te narkunshtnishi, inu ſaſtopnishi tož. mn. m moiſtre poklizali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zašpotljiv prid., F
2,
contumeliosus, -a, -um, ſhpotliviz, ferṡhmagluṡki, ſramotni,
ṡaſhpotlivi;
subcontumeliosus, -a, -um, enu malu shpotliu, fershmagliu,
sashpotliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zašpotovanje -a s zaničevanje, zasmehovanje, prezir:
Letu sashpotovajne im. ed. bi ſe moglu enimu maihinu ſdejti ǀ kadar bi ſledni sashpoturajnie rod. ed. ſe bal, malu kateri bi kejkaj pustil drukat ǀ de bi ne bil sashpotovajna rod. ed., inu ſaurashtva vreden ǀ taku bò ſashpotovaina rod. ed. ureden ǀ je hotel imeti tudi shpisho tiga sashpotuvajna rod. ed., inu sanizhovajna ǀ Letakorshni poſvejtni Vuzheniki nejſo shtimaina, ampak ſaſpotovajna rod. ed. uredni ǀ pousot je terpel tepejne, sashpotovajne tož. ed., sapluvajne ǀ menio skuſi sashpotovaine tož. ed. teh druſih ſami ſebe hualit ǀ ſa lon druſiga nej imela, ampak ſuvajne, inu sashpotovanie tož. ed. ǀ ta kateri hozhe Nebeſſa kupt, imà pregainene, sashpotuvajne tož. ed. terpeti ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Eliſabetha ſvoje preneſenu ſaſpotuajne tož. ed. → zašpotovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zato prisl. zato:
de pak dusho meni ſi osdravil sa tu tebi malu hualem dam ǀ inu vi ſte sa tu shaloſtna ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zaupati -am dov. zaupati:
Nema savupat nedol. v'obeno ſtuar ǀ Nej shlahte taku blishne, de bi na semli mogal edn timu drugimu saupat nedol. ǀ S. Baſilius opomina vſe greshnike, inu greshnize, de bi imeli savvpat nedol. v' to veliko miloſt Boshjo ǀ njemu ſe imate perporozhit, inu nikar neſaupat +nedol. v'priatele, inu v'priatelze ǀ U'tebe saupam 1. ed. Gospud ǀ savupam 1. ed. v' tvojo veliko miloſt ǀ ſatoraj ſavupam 1. ed. v' tvojo miloſt ǀ ſa tiga volo ji malu ſaupam 1. ed. ǀ prevezh ſavpash 3. ed. na tvojo pokuro ǀ pò potrebi zhloveka oſkerbi, ker v'njega Dobruto savupa 3. ed. ǀ misli, de miloſt boshia vener more velika biti, na leto saupa 3. ed., v' grehu oſtane ǀ kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa 3. ed. ǀ G. Bug njemu shiher sauppa 3. ed. ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie, inu neſaupa +3. ed. ǀ obedn tat timu drugimu nesaupa +3. ed. ǀ vkupaj ſe sazhneta grevat, shalovat, jokat de ſta G. Boga reshalila, potle saupata 3. dv. v' miloſt Boshjo ǀ saupamo 1. mn. de ta potrebni desh nam bosh sproſſila ǀ V'mladoſt veliku ſaupaio 3. mn., vener Daniel je djal, de hitru praide, kakor dem ǀ G: Boga na pomuzh klizhejo, inu na letu oroshje savupajo 3. mn. ǀ kateri letemu nyh leben, inu dusho savpaio 3. mn. ǀ mu neſaupaio +3. mn., temuzh de s'piſſmam poterdi ǀ mozhnu ſe samirio G. Bogu taisti Kateri na njega dobruto nesavupaio +3. mn. ǀ Savupaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuszheni ǀ Saupai vel. 2. ed. Syn, tvoj grehy ſo tebi odpuszheni ǀ Savpaj vel. 2. ed. moj ſyn, sakaj tvoy grehi ſo tebi odpuzheni ǀ ſavupai vel. 2. ed. moj ſyn, tuoij grehi So tebi odpushzheni ǀ Savgpaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuſzheni ǀ Pojdi sdaj O tardouratni greshnik, ter saupaj vel. 2. ed. timu folsh Preroku hudizhu ǀ nikar ijm nesavupaj +vel. 2. ed. moj Prerok ǀ Saupaite vel. 2. mn. tedaj tudi vy, katiri shelite enu dobru djaine ſturiti ǀ savupajte vel. 2. mn. v' leto nesgruntanu veliko miloſt Boshio ǀ ſavupajte vel. 2. mn. v' miloſt Boshjo ǀ Nikar prevezh nesaupajte +vel. 2. mn., temuzh v'strahu Boshijm shivite ǀ mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal del. ed. m ǀ Morebiti de bo v'ſvojo pamet savupal del. ed. m, inu v'modrust ǀ Kader je Peter ſam na ſebe ſavpal del. ed. m, je imel vtonit ǀ Satorai v' letu S. ime je ſaupal del. ed. m ǀ krajl Balach je veliku ſavupal del. ed. m v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ ti ſi sauupal del. ed. m v'babijevere, inu v'zupernje ǀ De bi ſi lih hotel mene konzhati nebom zagala, ampak v' njegovo miloſt savupala del. ed. ž ǀ moje ſerze ſe je shiher na njo ſavupalu del. ed. s ǀ ſo saupali del. mn. m v'proshno suoje mattere ǀ aku ſami na ſvojo mozh bomo ſaupali del. mn. m, taku bomo utonili ǀ bote sauppale del. mn. ž nikar s'marterniki, temuzh s'nezhiſtomy Moshmij veliko pranost dellat zaupati se drzniti si, upati si:
pred drugimi ludij bi ſe nihdar ne savupala taKu priasniva biti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zdrav -a prid. 1. zdrav:
edn bo sdrau im. ed. m, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ aku zhlovek je ſdrau im. ed. m, nej bolan ǀ bo spet sdraua im. ed. ž, inu frishna gori vſtala ǀ po cellem shivotu je bila ſdraua im. ed. ž ratala ǀ nehodimi vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava im. ed. ž biti ǀ de li njeh telu je sdrau im. ed. s, malu sa dusho maraio ǀ de li tu telu je sdravu im. ed. s ǀ nej glida, inu uda sdraviga rod. ed. m na njemu ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga rod. ed. s na njemu ǀ kakor tu vinu resfrisha tiga sdraviga tož. ed. m ži., inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ aku je hotel sdravo tož. ed. ž glavo odneſti ǀ de glavo S. Bonaventura frishno, inu sdravo tož. ed. ž v' grobu ſo nashli ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu tož. ed. s, obilnu novu lejtu voshili ǀ letu je bil hudizh sdrauu tož. ed. s Jobu puſtil ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua im. dv. m is Shkaffa uſtaneta ǀ v'uashi pak hishi vſy ſo sdravi im. mn. m ǀ postiteſe dokler ſte sdravy im. mn. m, sakaj kadar bote bolni, nebote mogli ſe postiti ǀ vſelej mozhni, inu sdraui im. mn. m oſtali ǀ kadar ſò mlada, inu sdraua im. mn. s driveſſa bile ǀ de bi malu otrouk v'vashi desheli sdrauih rod. mn. neshlu ǀ te bolne je oſdravila, te sdrave tož. mn. m per mozhi ohranila 2. zdravilen:
leta shpisha je bila taku sdrava im. ed. ž, inu nuzna, de taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu im. ed. s ojle, inu mleku ǀ bom perglihal unimu sdravimu daj. ed. m ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina, inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi ǀ ta sveti Sacrament te poKure, ali Spuvidi, meni naprej pride Kakor … ene sdrave im. mn. ž toplize svete Reshne Krij Christuſa Iesuſa primer.> kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi im. mn. ž, veſſelejshi, inu bulshi farbe ǀ Vener MARIA Diviza je sdravishi im. ed. ž, inu vſmilenishi kakor taiſti wajer ǀ ſe njemu sdelu de obena spisha sa njega bi nebila sdravishi im. ed. ž, kakor te shabe, skledenze imenovane presež.> ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe, inu, Kadar obena bi nemogla pomagat, sa to nar sdravishi tož. ed. ž, inu nuznishi spoſnajo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zelen -a prid. zelen:
cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen im. ed. m oſtane ǀ aku ta seleni im. ed. m dol. maioron tuojga vupajnia je uſagnil ǀ sjutrai je bila selena im. ed. ž, ò poldan ardezha, pruti vezheru pak bela ǀ Dionyſius Carthuſianus od ſinà pravi, de danas je selenu im. ed. s, jutre je ſuhú ǀ oblaſt je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu im. ed. s oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ ſo bile ſnedile vſe kar je seleniga rod. ed. s bilu ǀ poshle kobilze, inu vſe kar je ſeleniga rod. ed. s konzhaio ǀ od dalezh je vidil en selen tož. ed. m garm s' ogniom obdan ǀ vidi per potu enu selenu tož. ed. s figovu drivu ǀ Chriſtus vgleda enu veliku ſelenu tož. ed. s figavu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem or. ed. s sheliszom ǀ de bi taiſte rezhy selene im. mn. ž, ali ardezhe bile ǀ v' Jerihi ſe najdeio try ſort gartroshe, namrezh ſelene im. mn. ž, ardezhe, inu bele ǀ kaj pomeni, de po gaſſah selena im. mn. s driveſſa, po potih lepu dishezhe seheliszhe, inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ na mejſti krajleve krone je en kranzel is ſelenih rod. mn. veizh noſſil ǀ terta te karshene dushe poshene te selene tož. mn. ž mladize ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih mest. mn. pungradah ſe paſejo ǀ Kakor edn gleda s' shpegli selenimi or. mn. tiga ſaurashtva
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zemeljski -a prid. zemeljski, posveten:
nikar en semelski im. ed. m krail, ampak Ozha Nebeski je Njemu dal vſo ſvojo oblaſt ǀ S. Germanus pravi de Zerku je enu semelsku im. ed. s Nebu ǀ ſi vezh shtimal enu maihinu semelskiga rod. ed. m dobizhika, kakor ta veliki shaz gnade boshie ǀ vſe kar je semelskiga rod. ed. s sanizhuie ǀ vſe kar je semilskiga rod. ed. s ǀ Nam je poslal kluzh nikar h' timu semelskimu daj. ed. m, ampak h' timu Nebeskimu Paradishu ǀ ſvoje shlushabenze je perglihal nikar li enimu semelskimu daj. ed. s Krajleſtvi ǀ aku G. Bug mene nepuſtj v' leto semelsko tož. ed. ž Zerku ǀ v'obeno ſemelsko tož. ed. ž rejzh ſe ne bom ſalubila ǀ dokler li semilsko tož. ed. ž, inu poſvejtno manungo imajo ǀ Joh, inu gorje! taiſtom kateri, li na tu semelsku tož. ed. s mislio ǀ je rojen ſa ſemelsku tož. ed. s, inu nebeſku krajlevſtvu ǀ sakaj li po tem semelskom mest. ed. s, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ lushti semelski im. mn. m ſe njemu gnuſſé ǀ Clemens Papesh pak je djal, de Mashniki ſò ſemelski im. mn. m Bogovi ǀ katerimu vſe creature Nebeſke, inu semelske im. mn. ž na shlushbo ſtresheio ǀ zhe li ſemelske im. mn. ž rezhij naſs potroshtajo ǀ de ſi puſtè ludje sapelati od teh semelskih rod. mn. rezhy ǀ te lepe shtime teh semilskih rod. mn. Muſikantu ſo kakor en shraj teh shab ǀ ſte taku preproſti, inu neumni, inu taku salubleni v' semelske tož. mn. ž rezhy ǀ zhlovek ſe poniſha kadar ima semelske tož. mn. ž/s, inu po ſveitne opravila ǀ raishi per teh semelskih mest. mn. rezheh ſe gori dershe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zemlja -e ž 1. zemlja, tj.
prst, zemeljska površina in
ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja:
obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla im. ed. ǀ Semla im. ed. katera nima obeniga grunta, inu vener ſe negane ǀ vy ſte ſemla im. ed. is katere rasteio ǀ lujtra, katera od semle rod. ed. do Nebeſs je dosegla ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle rod. ed. slatu ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne pokrajne te ſemle rod. ed. ǀ vſak dan s'semle rod. ed. v'luft s'teleſsam ſe polsdigne ǀ imaio perpognene nyh misly, inu shelje k' semli daj. ed. ǀ ſi bil ſapovedal ſemli daj. ed. de bi imela roditi roſse, zheliſzhe, dreuie ǀ tize mertve ſo na semlo tož. ed. padale ǀ v'tem zhaſsu je ſtuaril ſemlo tož. ed., inu Nebu ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo tož. ed. ǀ malu ſe yh najde Kateri bi hoteli v'Nebu gledat, temuzh li v'ſemlo tož. ed. ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo tož. ed., inu v'posvejtne lushte postavio ǀ shivali glavo, inu ozheſſa v'ſemlò tož. ed. obernene dershè ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli mest. ed. hodi ǀ per ſemli mest. ed. oſtaneio, inu na semli mest. ed. nyh lon yshzhejo ǀ zhegar koshize she na samli mest. ed. taku lepu deshe ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj mest. ed. prebiual ǀ veſselje v'semli mest. ed., sakaj samerka de skoraj po tej bode nje ſtuarniK hodil ǀ sa leto jeſt skerbim, inu nikar sa letu kar je nasemli +mest. ed. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo or. ed., Kateriga liſejo ǀ bo myr ſturil mej Bugam, inu zhlovekam, mej ſemlo or. ed., inu nebeſſah ǀ ſo bilj sholneriom sapouedali, de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò or. ed. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo or. ed. proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou 2. dežela:
Bug je bil obvarval to ſemlo tož. ed. Geſsen pred to gmain ſtrajfingo teh muh Pomeni ‛prst’, ‛zemeljska površina’ in ‛ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja’ so v nekaterih zgledih težko ločljivi, zato so navedeni mešano.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zgolj prisl., F
9,
acoetum, mèd,
ẛgul zhiſt mèd;
legio, -onis, ena voiṡka
ṡgúl junakou h'ṡhtritanîu, ena mozhna mnoṡhiza, iṡbranih ṡholnerjou;
merus, -a, -um, ṡgul ſam, ceil, neṡméſhan;
persolus, -a, -um, ṡgul ſam;
pulpa, -ae, ṡgúl meſſú pres koſty;
purus, ṡgúl, zhiſt, ſnaṡhen;
submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode v'meiṡ;
tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu,
ṡgul gnui;
testaceus mons, en hrib v'Rimi
ṡgul is zhripyn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zlagati se zlažem se dov. zlagati se:
sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat nedol., kryvizhnu ſe perſegat ǀ ſakaj ſe slashesh 2. ed. Kadar tebe ſpovednik vuprasha ǀ sakaj ti ſe slashes 2. ed. S. Duhu ǀ Annania ſe slashe 3. ed., rekozh, de ne, ampak de vſe danarie je perneſil ǀ Kadar bi li en ſam laſs enimu padel, Kadar ſe slaſhe 3. ed. ǀ ſvojm ſtarishom nikuli resnize nepovedò, ampak ſe ſlasheio 3. mn. ǀ de ſi lih ſe slasheio 3. mn., di li ym nuza ǀ Imash vejdit, de ſe nejſi meni slagal del. ed. m, ampak S. Duhu ǀ levu pravi ti ſi ſe slegal del. ed. m ǀ Eudoxia Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu slagala del. ed. ž ǀ morebiti de ſta ſe slagala del. dv. m ǀ varite de ſe nebote slagali del. mn. m ǀ Anania, inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali del. mn./dv. m ǀ ſte ſe meni s' lagali del. mn. m ǀ kadar bi my kupzi vezh krat ſe neslagali +del. mn. m bi malu kupzhje, ali blaga predali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zmočen -a prid. 1. omočen:
taiſtu Svetu Meſtu, kateru je ſmozhenu im. ed. s s' Kryvio teh Svetyh Apoſtelnou (IV, 337) 2. namočen:
druſiga nej jeidil, ampak pruti vezheru enu malu moke v'ſmerdezhi vodi ſmozhene rod. ed. ž (II, 187)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
znati -am nedov. 1. znati:
vſakateri Purgar je mogal en antverh, ali dellu ſnati nedol. ǀ letu ſo dolshni vſi vejdit, inu snati nedol. ǀ Jeſt morem rezh, karkuli ſnam 1. ed. ǀ odgovori ta bolni, kaj mi govorite od molitvi, jest obene nesnam +1. ed., sakaj vſhe 40 lejt ſim molitvu sapustil ǀ vſaj ſnash 2. ed. brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash, ali cilu malu snash 2. ed. ǀ od drugiga nesnash +2. ed. gouorit, inu miſlit ǀ Vni ſe shtimà, de vſe ſnà 3. ed. ǀ Snamine eniga praviga karshenika nej li ſamu de sna 3. ed. snamine s: Chrisha sturiti ǀ nyh podversheni folk ne sna 3. ed. te sapuvidi Boshje, nesna +3. ed. ſe spovedat ǀ druſiga neſna +3. ed., ampak jeiſti, pyti, inu ſpati ǀ Vni ſe huali de vſaketero boleſan ſna osdravit, de li is ludy danarie is golufà, de ſi lih nezh neſnà +3. ed. ǀ my morimo yskat, shelit, inu ſe pofliſſat kulikajn hozhemo, inu snamo 1. mn. ǀ vy ſnate 2. mn. tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ Vaſhi otrozi snaio 3. mn. fable, inu fatti pravit, snaio 3. mn. klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs, nesnaio +3. mn. Zheshena ſi Maria, nesnaio +3. mn. S. Verè ǀ aku poprei S. ſapuvide neſnaio +3. mn. ǀ snaio klafat, inu nesnanio +3. mn. ozha Naſs ǀ ozha nej ſnal del. ed. m dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ Iesus Kakor ſyn Boshy je vezh snal del. ed. m, Kakor vſy Angeli ǀ zhe vſamem eno mlado nebo snala del. dv. m goſpodinit … zhe vſamem eno mutaſto, nebò ſnala del. ed. ž mene potroshtat ǀ k'obenimu dellu bi ſe nesnala +del. ed. ž parpravit ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala del. dv. m lagat, ble kakor pſ lajat ǀ de bi snali del. mn. m smerit koku dolga, inu shroka je semla ǀ de bi tu dobru, od hudiga reslozhit ſnali del. mn. m ǀ roke, katere ſò ble ſnale del. mn. ž ſtreti. Stembre tiga malikovaina 2. poznati:
On pak ym je bil odgovuril; riſnizhnu jest uam povem, jest vaſs nesnam +1. ed. ǀ vener le treh mi imena ſnamo: 1. mn. Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ onij nesnajo +3. mn. ni mojga Ozheta, ni mene ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo +3. mn. sazhetka, inu konza ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula snali del. mn. m, katera pravi 3. vedeti:
sledni je dolshan snati nedol., namrezh skriunust s: Troijce, de ſo trij s: Pershone, inu vener en ſam Bug ǀ sdaj ſamy nevemo kej ſmo, inu neſnamo +1. mn. koku sazheti ǀ she nej ſo ludje sa ta dua greha snali del. mn. m ǀ ſa kateri greh bi nebily nikuli vejdli inu ſnali del. mn. m, kadar takorshni prekleti ludje, bi yh nebily vuzhili znati se poznati se, biti viden:
Inu po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih krau vunkai gredozh, de po vſim AEgypti nej bilu garshih, inu lete garde ſo bile posherle te lepe debele, vener ſe nei na nyh snalu del. ed. s, ampak ſo bile garde, inu madle kakor poprei
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zunaj2 predl. z rod. 1. zunaj:
mosh je bil ſtuarjen ſunai Paradisha, shena je bila ſtuariena v'Paradishi 2. razen:
uſy Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ſunaj tiga goſpuda, dokler je Scapulir imel ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze, katera ſe je bila ſa tajſto skalo popadila ǀ vſe s'kuſi Boshjo volo ſe sgodj, s'unei ſamiga greha ǀ obeniga mejſta ſunai pakla nimamo ǀ vſem ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ kakor de bi vſy fardamani bily sunai eniga ſamiga ǀ vſe ſe je veſſelelu, sunaj Lucifera, inu njegovih tovarshou ǀ mej tulikain taushent Pershon, s'vnaj Marie Madalene, inu Rasbojnika ǀ vſy bodo v' nebeſſa prishli ſunei malu nyh, katiri ſamy hozheo fardamani biti ǀ nihder, v' obeni vishi zhloveka nymaio vbiti, s'unej Rihtne goſpojske, katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ ſapovej vſe malike reſtauzhi s' vnej eniga ſamiga ǀ Vſe ludij rosa tiga madesha je bila smozhila s' unej te lepe Marie Divize
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
žalovati -ujem/-am nedov. 1. žalostiti se, obžalovati:
veliku vezh ti tardouratni greshnik, inu greshinza bi ſe imeli bati, inu shalovati nedol. ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati nedol., inu klaguati ǀ shalovati nedol., klogovati, inu ſe grimat do ſmerti ǀ Nimamo tedaj urshoha shalvati nedol. ǀ Vmerl je Bachus, ſa tiga volo mozhnu ſe resveſſelim, polek pak mozhnu shalujem 1. ed., de on je puſtil eniga Synu, katiri nej nezh bulshi ǀ Se jokam, inu shalujen 1. ed., kadar meni slu, ali hudu gre ǀ Se jokash, shalujesh 2. ed., inu zagujesh kadar deſset guldinariu sgubish ǀ nej ſi prau veſsela, sdihash, shaluiesh 2. ed. Kodor hodesh ǀ ti shalovash 2. ed., inu klagviesh kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ kaj tedaj morebiti, de Ti veſſelje teh Angelou shaluash 2. ed. ǀ ti neshalouash +2. ed., inu ſe negrimash v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ shaluje 3. ed., inu jamra, kakor de bi nezh ne imel na ſveiti ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili: Nad katerem shaluie 3. ed. s: Ambrosh ǀ Sa volo te velike vaſhe preusetnosti, inu nemarnosti pres vſiga konza klaguje, inu ſhalvje 3. ed., ter Nebu inu semlo klizhe poshlushat njegovu klagovajne ǀ En ſam je, kateri neshalvie +3. ed., kadar spomni de je boshio sapuvid prelomil ǀ mi tukaj doli shalujemo 1. mn. naſhe reve ǀ Angely tvoy brati shalujemo 1. mn. na tvoim pogublejni ǀ kadar enu ſamu oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite, ſe grimate, pres vſiga konza shalujete 2. mn. ǀ nad leto zhlovesko nepametio ſe zhudite, inu shalvate 2. mn. vy Angeli Nebeski ǀ ſe ym sdy, de nezh nimaio, satoraj shalujeio 3. mn., klagujeio, inu iamraio ǀ Sa lete shaloſtne saſtopi, taiſte, katiri shaluieio 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo 3. mn., ga fliſsnu yshzheio ǀ Isvelizhani ſo ty, kateri shaluio 3. mn. ǀ aku en glid je bolan vſy ty drugi glidi shaluaio 3. mn. ǀ neshalujeio +3. mn., de ſe edn ym neperklaina ǀ Jokajteſe, inu shalujte vel. 2. mn. vij pravizhne dushe ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte +2. mn. de nejſte moshie ǀ jeſt ſe nebom sa tu grimal, inu shaloval del. ed. m ǀ jest ſim ſe zhudil, inu shalual del. ed. m, inu jokal ǀ letu bom do moje ſmerti shalval del. ed. m ǀ Gdu je ble shaluval del. ed. m ǀ pres vſiga konza je shalaval del. ed. m ǀ Gdu tedaj bi neshalual del. ed. m, inu ſe nejokal, dokler ta stuar taku malu suojga stuarnika shtima ǀ shaluala del. ed. ž je tudi semla, v'tem Kir je vidila de tulikajn shtrajfingom je bila podvershena ǀ bo v' temnizi shalovala del. ed. ž ǀ leti Svetniki is lubesnio ſo shalovali del. mn. m, videozh de nyh blishni bodo pogubleni ǀ De pak gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily, sa tu nejſo nihdar veliku shaluvali del. mn. m 2. žalovati:
nimate urshoha shalovati nedol. po Ranzimu Nem. ǀ veliku zhaſſa yh ſhalovati nedol. ne nehajo ǀ s'Ieruſalema ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati namen. na tem mertvem Lazeruſam ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate 2. mn. po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio 3. mn. ǀ is lufta mertue na semlo padaio, otrozy klaguieio, matere shalveio 3. mn. ǀ nikar neshalujte +vel. 2. mn. po Ranzam Nem., dokler ſe je reishil od vſiga hudiga ǀ njega blishni je shaloval del. ed. m svojga vola, kateri mu je bil vzerknil ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna nepotroshtnu ſe je jokal, inu shaloval del. ed. m ǀ njegovi otrozy ſo ga shalovali del. mn. m li ſedem dny ǀ So vſij shalovali del. mn. m, inu jozali, inu jokali, inu njih lepe guante slekli, inu troraske oblekli ǀ po ſmerti ſo shalovale del. mn. ž kakor te sapushene ſirotize
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
žaltast prid., subrancidus, -a, -um, ṡhaltaſt, enu malu pleiſniu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
žaltav prid., F
4,
praerancidus, -a, -um, prevezh
ṡhoutou, ali pleiſniu, ſylnu pleiſniu;
rancidulus, -a, -um, enu malu pleiſniu, ali
ṡhaltou;
rancidus, -a, -um, pleiſniu, gnyl, ſmerdliu,
ṡhavtou, ṡhaltou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ženofov -a prid. gorčičen:
taku malu ga shtimaio, kakor de bi she shlehtnishi bilu, kakor je enu shenofovu im. ed. s sernu (V, 568) ǀ nash Odreshenik Chriſtus Jesus je perglihal Nebesku Krajleſtvu enimu shenofovimu daj. ed. s ſernu (V, 567) → ženfov
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
živeti -im nedov. živeti:
ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti shiveti nedol. ǀ Bug sapovej zhistu shivèti nedol. ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru shivejti nedol. ǀ pojdi dellat aku hozhesh shivit nedol. ǀ kadar menimo shiveiti nedol., shiveine od nas beishj ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti nedol. ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti nedol. ǀ pofliſſuiteſe taku v'vashim ſtanu shueti nedol., de bote ta nebeski lon doſegli ǀ vezhkrat ſo si naprej vſeli brumnu, inu bogaboyezhu shivetè nedol. ǀ de bi mej ludy shla prebivat, inu shivit namen., kakor ludem ſe ſpodobi ǀ jest nejſim obena loterza, shivim 1. ed. s'moim mosham kakor Bug sapovej ǀ vener neshivim +1. ed. taku lepu, inu brumnu ǀ shivish 2. ed., kakor en Turk, inu Ajd ǀ aku ti neshivish +2. ed. Kakor ſe ſpodobi enimu zhloveku ǀ shivi 3. ed. po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ pod njegovo brambo inu pokorszhino shivj 3. ed. ǀ tresnost sturj de zhlovik dolgu zhaſsa sdrau shivij 3. ed. ǀ v'grehi, inu v'lushti shivy 3. ed. ǀ kakor eden shiui 3. ed., taku tudi vmarje ǀ en takorshen poshreshin zhlovek dolgu zhaſſa neshivj +3. ed. ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps, inu mazhika shivita 3. dv. ǀ My na tem ſveiti shivimo 1. mn. vſe skuſi v' nevarnoſti te ſmerti ǀ my, kateri ſhivimo 1. mn. v'S. khat: kers: Cerkvi ǀ vſe vashe shivozhe dny greshnu shivite 2. mn. ǀ kersheniki ſe najdeio, kateri hushi shivè 3. mn. kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ taku ſe bo godilu taiſtem, kateri v' ſourashtui shivé 3. mn. ǀ ſhivè 3. mn. kakor eny preproſti otrozij ǀ vſij ti drugi Meniki ſvèteshi shjvè 3. mn. kakor jeſt ǀ nej ſo pravi ludje, sakaj na shive 3. mn. Kakor ſe ſpodobi pametnim ludem ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive 3. mn. ǀ nekateri Mashniki neshive +3. mn. kakor nyh ſtan pelè ǀ shivi vel. 2. ed. li kakor ena shivina, prelomi li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ Sledni oſtani v'ſvojm ſtanu, inu shivj vel. 2. ed., kakor ſi dolshan shiveti ǀ Nikar prevezh nesaupajte, temuzh v'strahu Boshijm shivite vel. 2. mn. ǀ pravizhnu andleite, inu bogaboyezhe shjvejte vel. 2. mn. ǀ dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil del. ed. m ǀ veliku lejt v' nezhistosti je shivel del. ed. m ǀ nimate urshoha shalovati po Ranzimu Nem. rekozh, ali meneozh, de je malu zhaſſa shivu del. ed. m ǀ tudi Madalena je nezhiſtu shivela del. ed. ž, vener je isvelizhana ǀ dolgu zhaſsa v'grehi je shivèla del. ed. ž ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu neshivela +del. ed. ž ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela del. dv. m ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli del. mn. m ǀ aku taku greshnu bote shivèli del. mn. m ǀ de bi tudi njegovi otrozi brumnu, inu pravizhnu shjveli del. mn. m ǀ veliku lejt ſo ſhiveli del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele del. mn./dv. ž živeti z živeti od, preživljati se z:
Vam greshnikom nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam shiveti nedol. ǀ s' golufio, inu ohernio shiuish 2. ed. ǀ od ſemena tiga shita zhlovek kroh ima s' katerem shivj 3. ed. ǀ nyma drugiga, temuzh tajſto kravzo, s' mlekom katere ona, inu nje otrok shivita 3. dv. ǀ nam perneſſe tulikajn lepiga inu shlahtniga ſadu is katirim my shivimo 1. mn. ǀ ſó shiveli del. mn. m s' ſadam te semle, inu cilú malukadaj ſó kuhanu jedli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
životen -tna prid. telesen:
kupzhie teh poſvejtnih rezhy, inu shivotnih rod. mn. lushtou kratku, inu malu ſe nej hotela potſtopit (III, 342) ǀ ſpumnite de nejſte kakor ta nepametna shivina, katira ſe visha po ſvojh shivotneh mest. mn. pozhutikah (V, 313)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
žleht prid., F
36,
communis tela, gmain platnu, ali
ṡhleht;
exiliter, cilú
ṡhleht, ali malu;
infirmae nuptiae, ſlaba ohzet,
ṡhleht, kumern;
pervilis, cilú
ṡhleht, kar nyzh ne velá;
sanus, male sanus, per
ṡhleht pameti, neṡdrou;
subinanis, -e, malu vrédin, en deil
ṡhleht;
vagabunda foemina, tranta, ena
ṡhleht ṡhena;
varus, -a, -um, ṡhleht- najžlehtnejši (naj žlehtnejši) F2, infimi homines, ty narṡhlehtniſhi ludè; mediastinus, -ni, en kuhenṡki pob, ali fant, kateri tú nar ṡhlehtniſhe déllu per hiſhi opravla
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
žleht pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
žolnir -ja m vojak:
èn dan ta sholner im. ed. ſvoje perſy reskrie ǀ S. Martin je try ſtane imel, je bil sholnier im. ed., Minih, inu Shkoff ǀ kadar bi uni ſholner im. ed. li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ S. Jacob je bil en ribizh, nikar sholnjer im. ed. ǀ S. Martin ta ſvejt sapuſtj, inu is' sholneria rod. ed. Minih rata ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja rod. ed. k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju daj. ed. ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu daj. ed. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria tož. ed. na mertve shlake ſtepli ǀ s'suojo shibo taistiga sholnerja tož. ed. po glavi vudari ǀ Iest videm Eniga ſholnerja tož. ed., kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal ǀ Slon ſe je hotel maszhovati nad tem sholneriam or. ed., satorai sa nym v' potok skozhi ǀ bi G. Bug nebil perpuſtil hudizhom sadavit dua sholneria tož. dv. ǀ sholnerij im. mn. hitru na pot ſe postavio ǀ sholnery im. mn. nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ ty greshni ſholnerij im. mn. ſo ga vahtali ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery im. mn. jejsti ǀ teh Sholnerjou rod. mn. eden je njegovo ſtran s'ena ſulizo odperl ǀ Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh shlonerjou rod. mn. ǀ s'eno veliko companio sholneriou rod. mn. ǀ ſvoje, inu ſvoyh sholnerju rod. mn. ſerze reſveſseliti ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu rod. mn. vſak dan je sphishal ǀ s' malu shelnerjou rod. mn. ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom daj. mn. Davida ob leben perpravit ǀ je taku govuril ſvoijm sholnerjom daj. mn. ǀ K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom daj. mn. de imaio shturmat meſtu ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam daj. mn. neſsejo ǀ nyh Capitan k'sholneriam daj. mn. pravi ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie tož. mn. ǀ vkup sholnerje tož. mn. Klizheio, inu sbiraio ǀ ta Gospud ſholnerje tož. mn. vkupaj poklizhe ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Sobe v'ſholnerje tož. mn. ǀ On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh mest. mn. ǀ S'Rimskimi sholnerij or. mn. ſo bilij shli Christuſa loviti ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery or. mn. ſe je bratil ← srvnem. solner ‛vojaški plačanec’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.