absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol versko, kdo; od česa, kogatož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ahtati -am nedovršni glagol1. kdo; na kaj prisojati čemu pomembnost
2. kdo; kaj iskati način za dosego, uresničitev česa
3. negotovo, kdo; k čemu prizadevati si čim prej narediti kaj; SODOBNA USTREZNICA: hiteti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ajfrati -am nedovršni glagol1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
andlati -am (andlati, handlati) nedovršni glagol1. kdo; (zoper kaj) z dejanji, dejavnostjo dosegati uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: delati
2. kdo; s kom, s prisl. določilom načina kazati odnos do koga, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
3. kot slovarski zgled kupovati in prodajati dobrine za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovati, kupčevati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
aniti -grem nedovršni glagol samo v 3. osebi, kaj; koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
anjemati se -jemljem se nedovršni glagol kdo; česa delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
antikati -čem nedovršni glagol samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
anvzeti si -vzamem si dovršni glagol kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
apelirati -am nedovršni in dovršni glagol1. kdo; (od česa do česa), na koga/kaj prositi za (pravno) presojo na višji stopnji
1.1 kdo; od česa, od koga/česa h komu/k čemu prositi za ponovno obravnavo česa pred drugim razsojevalcem v upanju na ugodnejšo rešitev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
arba [ārba]
samostalnik ženskega spolazunanje žensko spolovilo; vulva
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati
FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ardrati se -am se (ardrati (se), hardrati se) nedovršni glagol kdo; zoper koga, med kom, s kom medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
arfati -am nedovršni glagol kdo; kaj, na čem igrati na arfo
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
babiti -im nedovršni glagol kdo; komu pomagati pri porodih kot babica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bajati -am nedovršni glagol kdo s pomočjo posebnih sposobnosti napovedovati prihodnje ali razlagati pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
basati -am nedovršni glagol kot slovarski zgled tlačiti, polniti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bati bojim nedovršni glagol samo v nizu glagolov in v pesmih1. kdo; koga/česa, pred čim čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; kogarod., kogatož. čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bati se bojim se nedovršni glagol1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
beliti -im (beliti, bejliti) nedovršni glagol1. kdo; (s čim) pokrivati z beležem ali belilom; SODOBNA USTREZNICA: beliti
2. kdo; kaj močno segrevati; SODOBNA USTREZNICA: beliti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
besediti -im nedovršni glagol kdo; za koga govoriti v korist koga; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
besediti se -im se nedovršni glagol kdo; za kaj medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, stališči drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
biti1 bijem nedovršni glagol1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
biti se bijem se nedovršni glagol1. kdo; s kom/čim udeleževati se oboroženega spopada, boja; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; za kaj udeleževati se spopada sploh; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
1.2 kdo; s kom, (s čim) udeleževati se besednega spopada; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 17 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
blagosloviti -im nedovršni in dovršni glagol1. versko, kdo; kogatož. prositi za božjo naklonjenost za koga; SODOBNA USTREZNICA: blagosloviti, blagoslavljati
2. kdo; kaj podeliti/podeljevati znamenje svoje naklonjenosti in ljubezni; SODOBNA USTREZNICA: blagosloviti, blagoslavljati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
blazȋnski, adj. blazinska kost, das Grundbein (os basilare), V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
blazneti -im nedovršni glagol kdo/kaj ne imeti urejenih, pravilnih misli, predstav, biti zmeden; SODOBNA USTREZNICA: blazneti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
blazniti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož. (s čim) zapeljevati v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (na čem, v čem) spravljati v negotovost ali v zmoto; SODOBNA USTREZNICA: blazniti
3. kdo/kaj; kogatož. (od česa) spravljati stran, v oddaljenost od česa
4. kaj; kogatož. povzročati nezadovoljstvo
5. kdo/kaj; koga [nikalni rodilnik] delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj; SODOBNA USTREZNICA: motiti
FREKVENCA: 37 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
blazniti se -im se nedovršni glagol1. nedov. in dov., kdo; na kom, nad kom delati/narediti kaj moralno slabega; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati se, pohujšati se
2. kdo; na čem, nad kom/čim imeti (in izražati) slabo, napačno mnenje o kom ali o čem; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
3. kdo; v čem delati napake; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
FREKVENCA: 29 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
blesti bledem nedovršni glagol1. kdo nerazločno govoriti besede brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljati
1.1 kdo zmedeno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: blesti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bleščiti se -im se (blešiti se, blejšiti se) nedovršni glagol1. brezoseb. biti obsijan z močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
1.1 kaj oddajati močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bliskačem
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bliskati -am nedovršni glagol1. brezoseb. v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati
1.1 kdo/kaj; (iz česa), kaj povzročati tak pojav
2. ekspresivno, kdo; (s čim) ognjevito, vzneseno govoriti
3. odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 18 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bliskati se -am se nedovršni glagol1. navadno brezoseb., kdo/kaj; s prisl. določilom kraja v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
2. kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
FREKVENCA: 22 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
blisketati -ačem nedovršni glagol kdo/kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
blisniti se -em se dovršni glagol kaj na hitro močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisniti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bližati se -am se nedovršni glagol1. kdo/kaj; h komu/k čemu prihajati bližje v prostoru; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
2. kaj; k čemu prihajati časovno bližje; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
3. kdo; h komu postajati duhovno soroden, povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bljuvati bljujem (bluvati) nedovršni glagol kdo izmetavati iz želodca; SODOBNA USTREZNICA: bruhati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bobnati -am nedovršni glagol kdo ritmično udarjati na boben, pavke, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnati, igrati na pavke
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bobotati -očem nedovršni glagol ekspresivno, kdo vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, čenčati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bobotlite
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bogati2 -am (bugati, bogati) nedovršni in dovršni glagol1. kdo; koga/kaj narediti tako, kot kdo zahteva, predlaga; SODOBNA USTREZNICA: ubogati
1.1 kdo; kaj upoštevati pri svojem ravnanju
FREKVENCA: 12 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bogovati -ujem nedovršni in dovršni glagol1. kdo; komu s pomočjo posebnih sposobnosti napovedovati prihodnje ali razlagati pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževati
1.1 vedeževati s pomočjo stika z duhovi; SODOBNA USTREZNICA: zarotovati
FREKVENCA: 23 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bojevati -ujem (bojovati, bojevati, bajovati) nedovršni glagol1. kdo/kaj; (zavoljo koga), za koga/kaj, zoper koga, s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; kaj [notranji predmet] udeleževati se (oboroženega) spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati
1.2 kdo; zoper koga/kaj vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
1.3 kdo/kaj; za koga, s kom z različnimi postopki se udeleževati spopada
2. kot slovarski zgled ubijati, moriti, navadno divje, surovo
3. kdo dokazovati pravilnost ideje, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: braniti, zagovarjati
FREKVENCA: 208 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bojevati se -ujem se (bojovati se, bojevati se) nedovršni glagol1. kdo; (zavoljo česa), zoper koga/kaj, (nad čim), s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; s kom/čim vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
2. kdo/kaj; s kom/čim uporabljati silo drug proti drugemu z namenom obvladati koga/kaj ali doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
3. kdo; (zavoljo koga) načrtno, intenzivno si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 97 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bolehati -am nedovršni glagol kdo biti telesno oslabel zaradi duševnega trpljenja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
boleti -im nedovršni glagol1. kaj/brezoseb.; koga motiti koga s telesno bolečino
2. kaj/brezoseb.; kogatož. povzročati močne duševne bolečine; SODOBNA USTREZNICA: boleti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bosti bodem nedovršni glagol1. kdo/kaj; (okoli česa), koga/kaj, v koga, s čim z ostrim predmetom povzročati komu pekočo telesno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2. kaj; kogatož., (pod kaj, v kaj) povzročati komu duševno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2.1 brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek], (v čem) čutiti ostro bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
FREKVENCA: 52 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bosti se bodem se nedovršni glagol kdo s premišljenimi, posmehljivimi besedami se medsebojno prizadevati, žaliti; SODOBNA USTREZNICA: zbadati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
braniti se -im se nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, proti komu, zoper koga, pred kom, (s čim) z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se
1.2 z besedami, mislimi (iz svetopisemskega izročila)
1.2.1 kdo; komu/čemu, zoper koga/kaj, (s čim) izražati voljo ne podleči čemu; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se čemu
2. kdo; čemu, pred čim, (s čim) delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati se, ščititi se
2.1 kdo; česa prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, nasprotovati čemu
3. kdo; česa, čemu z besedami, dejanjem izražati voljo
3.1 ne ubogati koga; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, braniti se
FREKVENCA: 107 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
brati berem nedovršni glagol1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
brcati -am nedovršni glagol1. kdo; (s čim) suvati, udarjati, tolči z nogo; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. ekspresivno, kdo; zoper kaj ne pustiti se obvladati, ne dopustiti, dovoliti česa; SODOBNA USTREZNICA: upirati se
FREKVENCA: 22 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
brečati -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; (okoli koga, na kaj) med letenjem se oglašati z enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: brenčati
2. kaj; čez koga tresti se od vznemirjenja; SODOBNA USTREZNICA: trepetati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
brisati brišem nedovršni glagol1. kdo; koga/kaj, (s čim) delati koga/kaj suhega/suho, čistega/čisto z drgnjenjem; SODOBNA USTREZNICA: brisati
2. kdo; kaj delati, da kaj ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: brisati
FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
briti brijem nedovršni glagol1. kdo; koga/kaj rezati dlake tik ob koži; SODOBNA USTREZNICA: briti
2. kdo; kaj krajšati, odstranjevati lase, dlako; SODOBNA USTREZNICA: striči
FREKVENCA: 17 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
brklja [bȓklja]
samostalnik ženskega spolakost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
brliti -im nedovršni glagol kdo nepravilno obračati zrklo glede na smer gledanja; SODOBNA USTREZNICA: škiliti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
broditi -im nedovršni glagol kdo; (skozi kaj) s težavo iti skozi kaj ovirajočega; SODOBNA USTREZNICA: prebijati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
brusiti1 -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj s ponavljajočim se premikanjem brusila delati kaj ostro; SODOBNA USTREZNICA: brusiti
2. kaj; kaj, (ob kaj) drgniti ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: brusiti
FREKVENCA: 12 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
brusiti2 -im nedovršni glagol ekspresivno, kaj; kaj s silo izmetavati v velikih količinah; SODOBNA USTREZNICA: bruhati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
bučati -im nedovršni glagol brezoseb.; od koga, s čim [smiselni osebek] dajati močne, zamolkle glasove; SODOBNA USTREZNICA: bučati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
buditi -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; (iz česa, k čemu), kogatož. delati, da kdo postane buden; SODOBNA USTREZNICA: buditi
1.1 kdo; kaj povzročati zaznavanje kakega organa
2. kdo; kogatož., (v čem, s čim) povzročati prehajanje iz mrtvega stanja v živo; SODOBNA USTREZNICA: buditi
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
buhrati -am (buhrati, vuhrati, uhrati) nedovršni in dovršni glagol1. kdo; med kom posojati/posoditi na zelo visoke, oderuške obresti ali prodajati za zelo visoko, oderuško ceno
1.1 kdo; kaj, (na kom, nad kom, s čim) pridobivati/pridobiti premoženje s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
2. kdo hlepeti po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
cagati -am nedovršni in dovršni glagol1. kdo/kaj; s prisl. določilom vzroka biti v stanju/priti v stanje, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupovati, obupati
1.1 kdo; na kom/čem, v čem izgubiti/izgubljati upanje, prepričanje, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupati, obupovati nad kom/čim
2. kdo; pred čim čutiti strah pred kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 299 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
cagovati -ujem nedovršni glagol1. kdo/kaj biti v stanju, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupovati, obupavati
1.1 kdo; na čem izgubljati upanje, prepričanje, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupovati nad čim
2. kdo; pred kom, nad čim čutiti strah pred kom ali čim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 51 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
cartati -am nedovršni glagol kot slovarski zgled s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen; SODOBNA USTREZNICA: razvajati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
cartljati se -am se (cartlati se) nedovršni glagol kdo; s kom medsebojno se ljubkovati; SODOBNA USTREZNICA: crkljati se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
cediti -im (ciditi) nedovršni glagol1. kot slovarski zgled pretakati skozi cedilo; SODOBNA USTREZNICA: cediti
2. kdo; kaj s cedenjem kaj izločati; SODOBNA USTREZNICA: cediti
3. kdo; kaj, (po čem) spuščati tekočo snov v majhnih količinah; SODOBNA USTREZNICA: cediti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
celiti -im (celiti, ciliti) nedovršni glagol1. v nedoločniku delati koga/kaj celega/celo, navadno rane; SODOBNA USTREZNICA: celiti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
cerati -am nedovršni glagol kdo delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: porabljati, trošiti
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
cijaziti° -im (cijaziti, cjaziti) nedovršni glagol kdo; koga s silo povzročati, da se kdo hitro, sunkovito premika po podlagi; SODOBNA USTREZNICA: vlačiti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
cimprati -am nedovršni glagol1. kdo; kaj, na kaj delati, postavljati kaj z gradbenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: graditi
2. kdo; (iz česa), kaj obdelovati les, da se oblikujejo umetniški predmeti; SODOBNA USTREZNICA: rezbariti
FREKVENCA: 140 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
cirati -am nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj delati kaj (bolj) lepo, navadno z dodajanjem okrasja; SODOBNA USTREZNICA: krasiti, lepšati
1.1 kdo/kaj; kogatož., s čim delati koga boljšega v duhovnem, moralnem smislu
2. kdo; koga/kaj pripisovati komu/čemu veliko pomembnost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovati
FREKVENCA: 40 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
coprati -am (cuprati, coprati) nedovršni glagol1. kdo; koga z nadnaravnimi silami vplivati na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarati
1.1 protestansko, slabšalno, kdo opravljati verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 18 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
craga [3. os. ed.] gl. cagati ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
craga
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
crkniti -em dovršni glagol slabšalno, kdo prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: crkniti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
curati -am nedovršni glagol kdo; (na kaj) opravljati malo potrebo; SODOBNA USTREZNICA: urinirati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
cvesti cvetem (cvesti, cvasti, cvejsti) nedovršni glagol1. kdo/kaj biti v fazi, ko so razviti cveti, cvet; SODOBNA USTREZNICA: cvesti, cveteti
2. ekspresivno, kdo/kaj; (od česa, v čem) biti uspešen pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: cvesti, cveteti
2.1 ekspresivno, kaj obstajati v veliki meri; SODOBNA USTREZNICA: cveteti
FREKVENCA: 58 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
cviblati -am (cbivlati, cbivulati°, cviblati, cbiblati, cvivlati, cbiflati, cbiblati, cviflati) nedovršni in dovršni glagol1. kdo/kaj; kaj, na kom/čem ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti
2. kdo; kaj odločati se med več možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: omahovati, biti negotov
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čakati -am nedovršni glagol1. biti, ostajati na kakem mestu, upajoč
1.1 kdo/kaj; kogarod., koga/kaj, na koga da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2 kdo; koga/kaj, na kaj da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.1 v nizu, namenjenem ponazoritvi načina zapovedovanja, kdo; s prisl. določilom kraja biti, ostajati na kakem mestu; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.2 kaj; s prisl. določilom količine časa biti, ostajati v kakem stanju; SODOBNA USTREZNICA: vzdržati
2. kdo; na koga ostajati na kakem mestu z določenim namenom, navadno skrivoma; SODOBNA USTREZNICA: prežati
2.1 kdo; na koga iskati priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežati
3. kdo/kaj; česa, kaj, na kaj živeti, upajoč, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.1 kdo; komu živeti, računajoč, da bo kdo od koga (upravičeno) kaj dobil; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.2 kdo/kaj; kaj, na koga/kaj, navadno s prisl. določilom načina biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
4. kdo/kaj; kaj, na koga/kaj zaupati komu/čemu, verovati v koga/kaj
5. kdo; kaj, s čim, navadno s prisl. določilom količine časa ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: odlašati, zavlačevati
6. kdo; na kaj, s prisl. določilom kraja in/ali časa biti, ostajati buden z namenom zaznati nevarnost; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
7. kdo; na kaj paziti na kaj, varovati kaj
8. kaj; na koga biti v prihodnosti namenjen, določen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
8.1 kaj; na koga biti pripravljen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čarati -am nedovršni glagol kot slovarski zgled z nadnaravnimi silami vplivati na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
častiti2 -im (častiti, čestiti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) izražati priznanje velike vrednosti, veljave; SODOBNA USTREZNICA: častiti
2. versko, kdo/kaj; kogatož., (za kaj) izkazovati čast, spoštovanje z molitvami, obredi; SODOBNA USTREZNICA: častiti
3. kdo/kaj; (od koga), koga/kaj prisojati komu/čemu veliko vrednost, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: čislati, ceniti
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
česati češem/česam nedovršni glagol1. kdo; koga potegovati po kom/čem z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: praskati
2. kot slovarski zgled povzročati neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju; SODOBNA USTREZNICA: srbeti
3. kdo; kaj z orodjem uravnavati, gladiti; SODOBNA USTREZNICA: česati
FREKVENCA: 15 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
česti2 [2. os. ed.] gl. hoteti, ti ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
česti2GLEJ: hoteti, ti
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čeve [1. os. dv.] gl. hoteti ♦ P: 1 (DB 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čeveGLEJ: hoteti
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čezdajati -dajem nedovršni glagol1. kdo; komu, kaj delati, da kaj prehaja k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dajati, izročati
2. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja delati, da kdo pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čezdati -dam dovršni glagol1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.1 kdo; komu, kaj izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug odloča o njem; SODOBNA USTREZNICA: izročiti se, predati se
1.2 kdo; kaj narediti, da se kaj lahko uporabi; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2. kdo; komu/čemu, koga narediti, da kdo preide k drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
2.1 kdo; koga, s prisl. določilom namena odločiti, da se s kom kaj zgodi s kaznovalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2.2 kdo; čemu, koga dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
3. ekspresivno, kdo; koga (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: pahniti
4. kdo; koga, s prisl. določilom vzroka sporočiti nasprotniku, sovražniku kaj obremenilnega za koga z namenom škodovati mu; SODOBNA USTREZNICA: izdati
5. kdo; koga ne preprečiti, ne ubraniti, da kdo kaj dela, da se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: 55 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čezdišputirati -am dovršni glagol kdo; koga premagati koga v izmenjevanju mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čeziti -grem nedovršni in dovršni glagol1. kaj tekoč čez rob se pojavljati/pojaviti na razmeroma veliki površini; SODOBNA USTREZNICA: razlivati se, razliti se, poplavljati, poplaviti
2. kaj; (od česa), komu izraža, da se vsebina česa zaradi prenapolnjenosti razliva čez rob
3. kaj; na koga izraža, da je kaj namenjeno komu; SODOBNA USTREZNICA: veljati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čezjemati -jemljem nedovršni glagol1. kdo postajati večji po številu, moči; SODOBNA USTREZNICA: naraščati, povečevati se
2. kaj dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg; SODOBNA USTREZNICA: naraščati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čezohraniti -im dovršni glagol1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti
2. kaj; česa s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čezostajati -am nedovršni glagol kaj biti še neporabljen, nevštet; SODOBNA USTREZNICA: ostajati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čezostati -stanem (čezostati, čriezostati) dovršni glagol1. kaj; komu/čemu biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
2. kaj; (od česa), čemu s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
3. kdo/kaj izraža, da kdo/kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti se
3.1 kdo; komu, s kom ostati živ dlje od zakonca oz. družinskega člana/članov in se zaradi tega znajti v posebnem položaju, stanju; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3.2 kdo ostati živ; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo/kaj; pred čim ostati živ kljub negativnim okoliščinam; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: 111 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čezpojti -pojdem dovršni glagol kaj; (od česa), komu izraža, da se vsebina česa zaradi prenapolnjenosti razliva čez rob
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čezpomagati -am nedovršni glagol kdo; komu delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pomagati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čezpričati -am nedovršni in dovršni glagol1. kdo; koga, (s čim) utemeljeno kazati/pokazati, da je to, kar kdo misli, govori ali piše, neresnično, nepravilno, neutemeljeno; SODOBNA USTREZNICA: zavračati, zavrniti
1.1 kdo/kaj; česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem) delati/narediti, da kdo kaj dojame, se česa zave, zlasti napačnega mišljenja in delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati, opozoriti
2. kdo; česa koga narediti, imeti koga za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: obdolžiti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čezpričovati -ujem nedovršni glagol kdo/kaj; česa, kogatož. delati, da kdo dojame kaj, se zave česa, zlasti napačnega mišljenja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čimejo se
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čimiti se -im se/-em se (čimiti se, čimeti se*) nedovršni glagol kaj delati nastavke listov, poganjkov; SODOBNA USTREZNICA: brsteti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čistiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj odstranjevati umazanijo; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
1.1 kdo; kaj, (s čim) z drgnjenjem dajati površini lesk; SODOBNA USTREZNICA: loščiti
1.2 v trpniku, v judovstvu, kaj; (s čim) obredno odstranjevati, kar je v kultu neželeno, prepovedano
2. kdo; koga/kaj, (s čim) odstranjevati primesi; SODOBNA USTREZNICA: čistiti, prečiščevati
2.1 kdo; kaj odstranjevati odvečno
3. v krščanstvu, kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem, s čim) izničevati negativne moralne lastnosti pri kom; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
FREKVENCA: 47 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čistiti se -im se nedovršni glagol kaj odstranjevati povzročitelja bolezni; SODOBNA USTREZNICA: čistiti se, zdraviti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čo [1. os. ed. itd.] gl. hoteti ♦ P: 8 (KB 1566, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, DC 1584, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čołnìč, -íča, m. dem. čoln; 1) kleiner Kahn, der Nachen; Nezvesta, bodi zdrava! Čolnič po mene plava, Preš.; — 2) das Weberschiffchen, Jan.; das Schiffchen bei der Nähmaschine, DZ.; — 3) das Kahnbein, das Schiffbein (os scaphoideum), V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čos zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čuditi se -im se nedovršni glagol1. čutiti in izražati presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čuditi se
1.1 kdo; čemu, na čem, v čem, na čim, nad čim
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa
FREKVENCA: 190 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čudovati se -ujem se nedovršni glagol kdo; čemu čutiti in izražati presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čuditi se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čuti čujem/čujo (čuti, čujti) nedovršni glagol1. biti buden, ne spati; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, v nedoločniku; po čem
2. kdo; za koga, nad kom skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
3. kdo; čez koga/kaj, nad kom posvečati komu/čemu vso skrb, pozornost; SODOBNA USTREZNICA: bdeti nad kom/čim
3.1 prizadevati si, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega
4. v krščanstvu, kdo; (kako) biti nenehno pozoren, pripravljen na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuti, biti čuječen
FREKVENCA: 284 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čutiti -im nedovršni glagol1. kdo; kaj zaznavati s čutili; SODOBNA USTREZNICA: čutiti
2. kdo; kaj ugotavljati kaj z zavestjo, mišljenjem; SODOBNA USTREZNICA: čutiti, zavedati se
3. kdo; kaj nagonsko dojemati, predvidevati kaj; SODOBNA USTREZNICA: slutiti
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
čutiti se -im se nedovršni glagol kaj; s prisl. določilom načina občutiti, dojemati stanje, kot ga nakazuje določilo; SODOBNA USTREZNICA: počutiti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dahniti -em (dahniti, dehniti) dovršni glagol1. kdo; v koga z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak; SODOBNA USTREZNICA: dahniti
1.1 kdo; komu, koga/kaj, v kaj dati komu kaj, ustvariti pri kom kaj; SODOBNA USTREZNICA: vdihniti
FREKVENCA: 20 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dajati dajem nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dajati se dajem se nedovršni glagol1. v zvezi z v, kaj; (v kaj) delati, da je osebek deležen stanja, ki ga izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dajati se
2. kaj; s prisl. določilom kraja prihajati v kaj; SODOBNA USTREZNICA: vstopati
3. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu, (v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 24 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
daniti se -im se nedovršni glagol brezoseb., kot slovnični zgled prehajati iz noči v dan; SODOBNA USTREZNICA: daniti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
darovati -ujem dovršni in nedovršni glagol1. kdo; od česa, komu, koga/kaj, (s čim) narediti/delati, da kdo dobi/dobiva kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdariti, podariti
1.1 nedov., kdo; koga delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdarovati
2. v judovstvu, kdo; komu, kaj podeliti/podeljevati oz. dati/dajati kaj Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnjo, zaobljubo ali zahvalo; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
2.1 dov., v krščanstvu, kdo; čemu koga, kaj izraža izročitev Jezusa Kristusa kot žrtvenega jagnja, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kdo; komu kaj, koga s kom/čim podeliti/podeljevati kaj iz lastne moči; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdarovati
FREKVENCA: 116 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dati dam dovršni glagol1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dati se dam se dovršni glagol1. z nedoločnikom, kdo; komu/čemu, (v čem, s čim) izraža
1.1 osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se, pustiti se
1.2 z nikalnico možnost, da se z osebkom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se
2. v zvezi dati se za last, kdo; komu izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug dobi (pravno priznano) pravico do njega, da razpolaga z njim; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti se
3. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
4. v krščanstvu, kdo; komu, (k čemu), za koga/kaj sprejeti, vzeti nase trpljenje in smrt z odrešitvenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati se
5. s samostalnikom, kdo; komu, h komu začeti biti to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: postati
6. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
7. kdo; (v čem) postati opazen, viden; SODOBNA USTREZNICA: razkriti se, razodeti se
8. v zvezi z v, kdo; (v kaj) narediti, da je osebek deležen stanja, kot ga izraža samostalnik
8.1 z izglagolskim samostalnikom, kdo; na kaj izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik
9. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu/čemu, (skozi koga/kaj, za koga, v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 177 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dati si dam si dovršni glagol z nedoločnikom, kdo; čemu izraža osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se, pustiti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
davati -am nedovršni glagol1.1 s prisl. določilom kraja da kaj prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo; čemu, kaj delati, omogočati, da kdo/kaj lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo; kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3. kdo; (iz česa), komu, kaj podeljevati, dodeljevati komu kaj iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. v trpniku, kaj; komu, (s čim) darovati kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5. kdo; komu, kaj delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati
6. v trpniku, kaj; (v čem) delati, da kaj opravlja določeno nalogo in s tem zadovoljuje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: uporabljati
7. kdo; komu, h komu, koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
8. kdo; kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
daviti -im nedovršni glagol1. kdo; koga s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje; SODOBNA USTREZNICA: daviti
1.1 kdo; kogatož. moriti s stiskanjem grla
1.2 kdo; kogatož. nasilno ravnati s kom, mučiti koga
FREKVENCA: 29 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dedit [3. os. ed. pret.] glag. dov. cit. lat. ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
definirati -am dovršni in nedovršni glagol kdo; kaj podati natančno določitev in razlago pojma; SODOBNA USTREZNICA: definirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dejati1 dejem/dem (djati, gjati) dovršni glagol1. kdo; komu/čemu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
2. kdo; k čemu, kaj dati (k) čemu še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
3. kdo; česa, koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride
3.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
3.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
3.2.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj (prisilno) kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dati
4. kdo; (h komu, k čemu), kaj narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
5. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha kaj imeti na sebi, nositi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti, sleči
6. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti na določenem mestu, v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
7. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
8. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kaka lastnost, stanje preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti
8.1 kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga; SODOBNA USTREZNICA: odtujiti
9. kdo; kaj (k čemu) narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa; SODOBNA USTREZNICA: porabiti
10. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
11. kdo; kaj narediti, da se kaj more zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočiti
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati
1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti
1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati
2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati
2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri
4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati
6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dejati3 dem/dejem (djati, gjati) dovršni in nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu, h komu, kaj, s kom, (s čim) izraziti/izražati z besedami; SODOBNA USTREZNICA: reči, govoriti
1.1 v pretekliku, v primerjalnih odvisnikih, kdo; s prisl. določilom časa poudarja veljavnost že povedanega; SODOBNA USTREZNICA: reči
1.2 v paru z drugim glagolom rekanja, kdo/kaj; h komu, kaj napoveduje poročani govor, navadno v obliki dobesednega navedka; SODOBNA USTREZNICA: dejati, reči
2. kdo; kaj, na kaj izraziti misel, mnenje o čem; SODOBNA USTREZNICA: praviti, meniti
2.1 kdo; komu, kaj izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: pripomniti
3. kdo; kaj izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, veleti
4. v medmetni rabi, navadno v 1. osebi ednine izraža
4.1 kdo; kaj (trdno) prepričanost osebka; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2 kdo; komu, kaj opozorilo, svarilo; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.1 kdo; kaj poudarja povedano; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.2 kdo; komu, kaj uvaja lastno spoznanje, prepričanje; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
5. kdo; komu, kaj dati, določiti ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
5.1 kdo; čemu, kaj uporabiti za kaj ime, kot ga določa dopolnilo, vsebinsko pa pojasnjuje sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dejati se1 dejem se/dem* se (djati se, dijati se°) dovršni glagol1. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
2. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
3. v zvezah z blizu, bliže, kdo; h komu priti bližje komu; SODOBNA USTREZNICA: približati se
FREKVENCA: 14 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
delati se -am se (delati se, dejlati se) nedovršni glagol1. kaj biti v stanju nastajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati
1.1 kaj izraža prehajanje v to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: nastajati
2. s prilastkom, kdo/kaj; komu, proti komu, (pred kom, s čim) kazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja; SODOBNA USTREZNICA: delati se
2.1 v vlogi vezi, kdo; kdo, komu, h komu, koga z besedami, dejanji kazati, da je kdo kaj, kar se zdi težko verjetno ali neverjetno; SODOBNA USTREZNICA: delati se
3. v zvezi delati se deležen koga/česa, kdo; koga/česa biti udeležen pri kaki dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: udeleževati se
4.1 določeno lastnost; SODOBNA USTREZNICA: postajati
4.2 (višji) družbeni položaj; SODOBNA USTREZNICA: postajati
FREKVENCA: 64 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
deliti se -im se (deliti se, diliti se) nedovršni in dovršni glagol1. kdo/kaj; (iz česa), v kaj iz celote se ločevati, cepiti v samostojne enote; SODOBNA USTREZNICA: deliti se
2. kdo; v čem, med kom imeti različne poglede, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: razhajati se
2.1 kdo; zoper koga biti, delovati proti komu
3. negotovo, v zvezi deliti se po množici postajati številčnejši; SODOBNA USTREZNICA: množiti se
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
delomo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dem1 [1. os. ed.] gl. deti [reči] ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dem1
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
desetiti -im nedovršni glagol kdo; komu, kaj dajati komu desetino od česa; SODOBNA USTREZNICA: desetiniti
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
deti1 denem dovršni glagol1. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride
1.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati
2. kdo; (od česa), koga/kaj narediti, da kdo/kaj ni več skupaj s kom/čim drugim; SODOBNA USTREZNICA: ločiti
3. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
4. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti
5. nedov., s samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 48 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
devati -am (devati, dejvati) nedovršni glagol1. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj prihaja/pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
2. kdo; komu, kaj delati, da kdo kaj dobi, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3. kdo; koga delati, povzročati, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga/kaj (v kaj) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 67 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dežiti -im (dežiti, dažjiti, dažiti, dežjiti°, dižiti) nedovršni glagol1. brezoseb.; čez koga/kaj padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: deževati
1.1 kaj; kogatož., na koga obdariti, oskrbeti z dežjem
2. kaj; čez koga, na koga padati, razsipavati se v veliki količini; SODOBNA USTREZNICA: deževati
2.1 biblijsko, kdo/kaj; kaj, čez koga v veliki količini dajati, pošiljati kaj
FREKVENCA: 78 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dihati diham/dišem nedovršni glagol1. kdo zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati; SODOBNA USTREZNICA: dihati
1.1 kot slovarski zgled težko, glasno dihati; SODOBNA USTREZNICA: sopsti
2. kdo; v kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak; SODOBNA USTREZNICA: dihati
3. ekspresivno, kdo/kaj biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
4. kaj; s prisl. določilom kraja biti, zadrževati se kje; SODOBNA USTREZNICA: gibati se
FREKVENCA: 16 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dirjati -am nedovršni glagol1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro teči; SODOBNA USTREZNICA: dirjati
1.1 kdo; (s čim) hitro se premikati, navadno na konju ali vozu; SODOBNA USTREZNICA: dirjati
1.2 kdo; nad koga, za kom hitro se premikati proti komu z namenom izvršiti nasilno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: napadati
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
disputirati -am (disputirati, dišputirati) nedovršni glagol1. kdo; od koga/česa, (iz česa), kaj, s kom izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljati
1.1 kdo; od česa izmenjavati mnenja o kakem vprašanju v obliki disputa; SODOBNA USTREZNICA: disputirati
1.2 kdo; od česa, kaj obravnavati kako intelektualno ali moralno vprašanje z različnih vidikov v mislih ali pisani besedi
1.3 kdo; od česa, kaj, s kom izmenjavati mnenja sploh
1.4 kdo; od česa, s kom ostro izmenjavati mnenja; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
2. kdo; zoper koga izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
FREKVENCA: 58 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
disputirati se -am se (disputirati se, dišputirati se) nedovršni glagol1. kdo; iz česa, zavoljo česa, s kom izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljati
1.1 kdo izmenjavati mnenja sploh
1.2 kdo; iz česa, od česa, zavoljo česa, kaj, za kaj, nad čim, s kom ostro izmenjavati mnenja; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 32 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dišati -im nedovršni glagol1. kaj; s prisl. določilom načina oddajati, dajati določen vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišati
1.1 evfemistično, kdo oddajati, dajati neprijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: zaudarjati, smrdeti
2. kdo/kaj; kaj z vohom zaznavati; SODOBNA USTREZNICA: vohati
3. kaj; komu, pred kom biti tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajati
4. kaj dajati, povzročati slutnjo prisotnosti
FREKVENCA: 54 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
divjati -am nedovršni glagol1. kdo/kaj; čez koga, zoper koga z nasilnimi dejanji izkazovati svojo jezo, zlobo; SODOBNA USTREZNICA: divjati
2. ekspresivno, kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjati
3. kdo fizično izražati strah, skrb zaradi česa; SODOBNA USTREZNICA: tresti se
4. kdo; s prisl. določilom načina ne ravnati v skladu z razumom, normami
FREKVENCA: 103 pojavitve v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dobivati -am nedovršni glagol1. s širokim pomenskim obsegom, kdo/kaj; komu, kaj s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa; SODOBNA USTREZNICA: dosegati, pridobivati
2. kdo; komu, k čemu, koga, s prisl. določilom načina vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobivati
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina prejemati denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
3.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina služiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
4. kdo/kaj; kaj, v kom/čem z uspehom končevati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagovati
5. kdo; kaj z bojem spravljati tuje ozemlje pod svoj nadzor; SODOBNA USTREZNICA: zavzemati, osvajati
6. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničevanje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobivati
FREKVENCA: 62 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dočakati -am dovršni glagol1. kdo; česa, kaj, na kom, s prisl. določilom načina s čakanjem priti do česa, doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: dočakati
2. kdo; česa, koga/kaj ostati živ do določenega dogodka, dobe; SODOBNA USTREZNICA: dočakati, doživeti
FREKVENCA: 67 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dodelati -am (dodelati, dodejlati) dovršni glagol kdo; kaj, (s čim) opraviti delo, gradnjo do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati, dograditi
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dogledati se -am se dovršni glagol kaj zadovoljiti svojo potrebo, namen, željo po ogledovanju; SODOBNA USTREZNICA: nagledati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol1. kdo; kogatož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti
3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti
4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dojiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj hraniti otroka, mladiča tako, da sesa mleko iz dojk, seskov; SODOBNA USTREZNICA: dojiti
2. kot slovarski zgled iztiskati, odvzemati mleko iz vimena; SODOBNA USTREZNICA: molsti
FREKVENCA: 32 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dokonjati -am (dokonati, dokonjati, dokojnati, dokojnjati, dekonati, dekonjati) dovršni glagol1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
2. kdo/kaj; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
2.2 kdo; kaj, s čim izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; SODOBNA USTREZNICA: zaključiti
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo; kaj, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: izkazati
5. kdo; kogatož. narediti, da ima kdo dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolniti
6. kdo; kaj, (skozi kaj) narediti, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: končati
7. kdo prenehati biti živ; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: 208 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dokonjavati -am (dokonavati) nedovršni glagol v trpniku, kaj delati, da se uresniči kaj obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doletlačiti -im nedovršni glagol kdo; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolibiti -bijem nedovršni glagol kdo; kaj, s prisl. določilom kraja z udarci spravljati koga iz pokončnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pobijati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolibrisati -brišem nedovršni glagol kdo; kaj delati, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati, brisati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolidreti -derem nedovršni glagol1. kdo; komu, kaj odstranjevati komu kožo, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: odirati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) s silo delati, povzročati, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: uničevati, razdirati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolidržati se -im se nedovršni glagol kdo; k čemu kazati zanimanje za kaj manj vrednega, slabšega od zaželenega
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doliiti -grem (dolijiti) nedovršni glagol1. kaj; komu [smiselni osebek] ne biti pri kom v zadostni količini ali meri; SODOBNA USTREZNICA: manjkati, primanjkovati
2. kaj izgubljati pomen, veljavo
3. kaj; brez česa zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati nujno potrebne lastnosti za obstajanje; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, propadati
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doliizbrisati -brišem dovršni glagol kdo; kaj, (s čim) narediti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doliizmalati -am dovršni glagol kdo/kaj; koga/kaj, (v čem) z besedami predstaviti, prikazati kaj; SODOBNA USTREZNICA: opisati
FREKVENCA: 7 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doliizmiti -mijem dovršni glagol kdo/kaj; komu, kaj narediti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doliizprati -perem dovršni glagol kdo; (iz koga), kaj narediti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doliizrajtati -am dovršni glagol kdo; proti komu, kaj narediti, povzročiti, da kdo nima več določenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: spregledati, odpustiti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolijemati -jemljem nedovršni glagol1. kdo/kaj izgubljati moč, ugled, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: propadati
2. kdo/kaj; na čem, (pred čim) izgubljati
2.1 življenjske moči; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, pešati
2.2 telesno težo; SODOBNA USTREZNICA: hujšati
2.2.1 kaj izgubljati popolnost svojih značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, pešati
3. kdo/kaj; (na čem, v čem) izgubljati na številu, količini, obsegu; SODOBNA USTREZNICA: manjšati se
3.1 v zvezah z dan, luna, luč, kaj ciklično izgubljati na trajanju ali obsegu oz. jakosti (svetlobe); SODOBNA USTREZNICA: krajšati se, manjšati se, upadati
4. kdo/kaj; (na čem) izgubljati na intenzivnosti, kakovosti česa; SODOBNA USTREZNICA: slabeti
FREKVENCA: 49 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolileči -ležem dovršni glagol1. kdo namestiti se, spraviti se v vodoravni položaj; SODOBNA USTREZNICA: leči
1.1 kdo namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka; SODOBNA USTREZNICA: leči
1.2 kdo namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi bolezni; SODOBNA USTREZNICA: leči
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolileteti -im nedovršni glagol kaj spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol; SODOBNA USTREZNICA: povesiti se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doliležati -im dovršni glagol1. kdo; s prisl. določilom kraja ostati v ležečem položaju zaradi poškodbe, izgube življenja; SODOBNA USTREZNICA: obležati
2. kdo/kaj doživeti poraz v boju; SODOBNA USTREZNICA: biti premagan
3. kdo izgubiti moč, moči; SODOBNA USTREZNICA: omagati
3.1 kaj izgubiti vrednost; SODOBNA USTREZNICA: biti razvrednoten
4. kaj zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podreti se, zrušiti se
FREKVENCA: 21 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolimalati -am nedovršni glagol kdo; kogatož. predstavljati, prikazovati koga/kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: opisovati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolimetati -mečem nedovršni glagolFREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doliobešati -am nedovršni glagol1. kdo; kaj nameščati kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi; SODOBNA USTREZNICA: obešati
2. kdo; kaj premikati kak del telesa tako, da je usmerjen navzdol; SODOBNA USTREZNICA: povešati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolioprati -perem dovršni glagol1. kdo; kaj, (s čim) z vodo odstraniti kaj s česa; SODOBNA USTREZNICA: sprati, oprati
2. kdo; kaj narediti, povzročiti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipadati -am nedovršni glagol1. kaj; iz česa, od česa, na kaj po zraku pomikati se navzdol; SODOBNA USTREZNICA: padati
1.2 zaradi izgube, oslabitve vezi
2. kdo/kaj zaradi telesne, duševne prizadetosti prihajati iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: padati
3. kdo; (k čemu, na kaj, pred kom) spuščati se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: padati
4. kdo prenehavati izpolnjevati obveznosti, norme kake skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: odpadati
5. kdo prihajati v moralno oporečno versko stanje; SODOBNA USTREZNICA: padati
FREKVENCA: 27 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipahniti -em (dolipahniti, dolipehniti) dovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož. narediti, povzročiti, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatreti
2. kdo; kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatreti, odpraviti
3. kdo; iz česa, koga narediti, povzročiti, da kdo pride iz kakega stanja oz. v kako stanje; SODOBNA USTREZNICA: spraviti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipasti -padem dovršni glagol1. kdo/kaj; v koga/kaj, na kaj, s prisl. določilom kraja po zraku se premakniti navzdol; SODOBNA USTREZNICA: pasti
1.1 zaradi izgube ravnotežja
1.3 zaradi oslabitve, izgube vezi
2. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja zaradi telesne, duševne prizadetosti priti iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: zgruditi se
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja spustiti se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: pasti
4. kaj zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podreti se, zrušiti se
5. kaj; od česa preiti iz pokončnega položaja v smer proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: povesiti se
6. kdo; od koga/česa prenehati s sprejemanjem, upoštevanjem kakega nauka, nazora; SODOBNA USTREZNICA: odpasti
7. kaj izgubiti vpliv, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: pasti
FREKVENCA: 251 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipehati -am (dolipahati) nedovršni glagol1. kdo; (iz česa), koga s silo delati, da kdo pade od kod; SODOBNA USTREZNICA: pehati
2. kdo; kogatož., (s čim) delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipobiti -bijem dovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož., (s čim) s silo spraviti koga iz pokončnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pobiti, potolči
1.1 kdo; kogatož. z udarcem/udarci, silo koga ubiti; SODOBNA USTREZNICA: pobiti
FREKVENCA: 23 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipobrisati -brišem dovršni glagol kdo; kaj napraviti, povzročiti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipoklekniti -em (dolipoklekniti, dolipoklegniti°) dovršni glagol1. kdo postaviti telo v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage; SODOBNA USTREZNICA: poklekniti
1.1 kdo; (na kaj) postaviti telo v tak položaj v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: poklekniti
FREKVENCA: 42 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipolagati -am nedovršni glagol1. kdo; kaj delati, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podirati
2. v trpniku, kaj; (skozi kaj) razglašati za neveljavno; SODOBNA USTREZNICA: razveljavljati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipoložiti -im dovršni glagol1. kdo; kaj narediti, da osebek kaj preneha imeti na sebi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
2. kaj; kaj narediti, da kaj pride s česa; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
3. kdo; kaj narediti, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podreti
4. kdo; kaj nehati kaj kazati, uresničevati, delati; SODOBNA USTREZNICA: opustiti
5. kdo; kaj, s prisl. določilom načina narediti, da osebka kaj ne bremeni več; SODOBNA USTREZNICA: odkupiti se, odrešiti se
6. kdo; kaj, (s čim) narediti, povzročiti, da kaj neha veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
7. v trpniku, kaj; (za koga) dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: plačati
7.1 kdo; komu, kaj narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino; SODOBNA USTREZNICA: povrniti
FREKVENCA: 45 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipoložiti se -im se dovršni glagol kdo namestiti se, spraviti se v vodoravni položaj zaradi bolezni; SODOBNA USTREZNICA: leči
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doliposaditi se -im se dovršni glagol kdo odpovedati se visokemu, vplivnemu položaju; SODOBNA USTREZNICA: postati skromen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doliposekati -am (doliposekati, doliposejkati) dovršni glagol1. kdo; kaj z udarjanjem z ostrim predmetom narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla; SODOBNA USTREZNICA: posekati
1.1 kdo; kaj z udarjanjem z ostrim predmetom odstraniti; SODOBNA USTREZNICA: zbiti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipostavljati -am (dolipostavlati) nedovršni glagol1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; SODOBNA USTREZNICA: odstavljati
2. kdo; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipripogibati -ljem (doliperpogibati) nedovršni glagol kdo; kaj delati, povzročati, da je zgornji del česa usmerjen navzdol, proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: pripogibati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipripogniti se -em se (doliperpogniti se) dovršni glagol kdo; (proti čemu), s čim premakniti zgornji del telesa navzdol, proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: skloniti se
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipripraviti -im (doliperpraviti) dovršni glagol1. kdo; kaj s silo narediti, da kaj, zlasti objekt, razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: porušiti
2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj) narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipriti -pridem dovršni glagol1. kdo; česa narediti, povzročiti, da kaj nezaželenega (pri kom) preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: rešiti se, znebiti se
2. kaj; (pri kom) izgubiti veljavo, pomen
FREKVENCA: 19 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doliprositi -im nedovršni glagol kdo; česa [nikalni rodilnik], komu, koga izražati željo, da kdo osebku odpusti, kar je storil slabega, neprimernega; SODOBNA USTREZNICA: prositi za odpuščanje
FREKVENCA: 11 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolipustiti -im dovršni glagol1. kdo; od česa prenehati kaj delati, povzročati; SODOBNA USTREZNICA: popustiti
1.1 kdo; od česa, kaj prenehati imeti, izražati določen odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: opustiti
2. kdo; kaj, na čem narediti, povzročiti, da kaj ne obstaja več ali da obstaja le v manjši meri; SODOBNA USTREZNICA: odpustiti, odpisati
3. kdo; koga/kaj, (v čem, s čim) narediti, da kdo/kaj pride na nižje mesto, položaj; SODOBNA USTREZNICA: spustiti
4. kdo/kaj; kaj premakniti kak del telesa tako, da je usmerjen navzdol; SODOBNA USTREZNICA: povesiti
FREKVENCA: 51 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolirezati -žem nedovršni glagol kdo; kaj s rezilom odstranjevati sadeže z rastline; SODOBNA USTREZNICA: rezati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolisedati -am (dolisejdati, dolisedati) nedovršni glagol kaj nameščati se, spravljati se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, spodnjim delom telesa; SODOBNA USTREZNICA: sedati, usedati se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolisesti -sedem (dolisesti, dolisejsti) dovršni glagol1. kdo; (k čemu, s kom), s prisl. določilom kraja namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici; SODOBNA USTREZNICA: sesti, usesti se
2. kdo; od česa spustiti se z jezdne živali; SODOBNA USTREZNICA: razjahati
FREKVENCA: 66 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolisneti -snamem dovršni glagol1. kdo; (iz česa), koga/kaj narediti, da kdo/kaj več ne visi, ni pribit(o), ni nameščen(o); SODOBNA USTREZNICA: sneti
1.1 kdo; kaj narediti, da kaj preneha biti del česa; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolisprati -perem dovršni glagol1. kdo; kaj (s čim) z vodo odstraniti kaj s česa; SODOBNA USTREZNICA: sprati
2. v trpniku, kaj; (s čim) narediti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolisprositi -im dovršni glagol1. kdo; komu, kaj s prošnjami doseči, da se kaj razveljavi; SODOBNA USTREZNICA: izprositi
2. kdo; česa [nikalni rodilnik], komu s prošnjami doseči, da kdo spremeni prvotno odločitev
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolispustiti -im dovršni glagol kdo; koga/kaj, (po čem), s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride z višjega mesta, položaja na nižjega; SODOBNA USTREZNICA: spustiti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolistaviti -im nedovršni glagol kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolistopiti -im dovršni glagol1. kdo; od česa prenehati vztrajati pri čem; SODOBNA USTREZNICA: odstopiti
2. kaj zaradi določenega dejstva prenehati obstajati; SODOBNA USTREZNICA: propasti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doliteptati -am (dolitaptati) nedovršni glagol kdo; kogatož. delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doliti -grem nedovršni glagol kaj; komu [smiselni osebek] ne biti pri kom v zadostni količini ali meri; SODOBNA USTREZNICA: manjkati, primanjkovati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolitlačiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož., (s čim) delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
2. kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da se kaj kaže, nastopa v čim manjši stopnji; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 70 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolitolažiti -im nedovršni glagol kdo; kaj, (s čim) povzročati, da kaj postane manj intenzivno, manj izrazito; SODOBNA USTREZNICA: miriti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolitreti -tarem nedovršni glagol1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da je kaj v zelo slabem stanju; SODOBNA USTREZNICA: uničevati
2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj, pri kom) delati, povzročati, da kaj (pri kom) preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 63 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolitrgati -am nedovršni glagol kdo; komu/čemu, kaj delati, povzročati, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti; SODOBNA USTREZNICA: odrekati, odtegovati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolivdariti -im dovršni glagol1. kdo/kaj; komu, kaj meniti, trditi, da kdo ni upravičen do tega, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: odreči
2. kdo; kaj poškodovati kaj tako, da propade; SODOBNA USTREZNICA: uničiti
FREKVENCA: 10 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolivgibati -ljem nedovršni glagol kdo; kaj delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; SODOBNA USTREZNICA: upogibati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolivleči -em (dolivlejči, dolivleči) nedovršni glagol1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj delati, da kdo ne dela, upošteva česa; SODOBNA USTREZNICA: odvračati
2. kdo; kogatož., (s čim) delati, povzročati, da kdo/kaj dosega nižjo stopnjo od predhodne; SODOBNA USTREZNICA: zmanjševati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolivleči se -em se (dolivlejči se) nedovršni glagol kaj; (proti čemu) biti čedalje nižji v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: spuščati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolivreči -vržem (dolivreči, dolivrejči) dovršni glagol1. kdo; koga/kaj s silo spraviti koga/kaj na tla, v ležeči položaj; SODOBNA USTREZNICA: vreči
2. kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatreti
3. kdo/kaj; kogatož. doseči, da nasprotnik v boju odneha, se ne bojuje več; SODOBNA USTREZNICA: premagati
4. kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
FREKVENCA: 34 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolivsedati se -am se (dolivsejdati se) nedovršni glagol kaj; s prisl. določilom kraja premikati se v navpični smeri navzdol; SODOBNA USTREZNICA: pogrezati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolivšibovati se -ujem se nedovršni glagol kaj upogibati se, kriviti se zaradi teže bremena; SODOBNA USTREZNICA: šibiti se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolivtrgati -am dovršni glagol1. kdo; komu, kaj narediti, povzročiti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti; SODOBNA USTREZNICA: odreči, odtegniti
1.1 kdo; komu, na čem narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; SODOBNA USTREZNICA: skratiti
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolivzdigniti -em dovršni glagol kdo; kaj narediti, da kaj ni več nameščeno na čem; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolivzeti -vzamem dovršni glagol1. kdo; (od česa), koga vzeti od kod; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
2. kaj; (od česa) izgubiti življenjske moči; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, opešati
3. kaj; (v čem) izgubiti na intenzivnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, zmanjšati se
4. kdo; (iz česa), kaj na osnovi česa priti do védenja, spoznanja; SODOBNA USTREZNICA: ugotoviti, spoznati
4.1 nedov., kaj; (iz česa) slediti, biti vidno
FREKVENCA: 15 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolizatreti -tarem dovršni glagol v trpniku, kaj; (s čim) narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: zatreti, odpraviti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolizbrisati -brišem dovršni glagol kdo; (od česa), kaj narediti, da kaj (navadno slabega, oporečnega) ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolizdreti -derem dovršni glagol kdo; (od česa) kaj z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj od kod; SODOBNA USTREZNICA: izdreti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doližreti -em nedovršni glagol ekspresivno, kdo; komu, kaj z grizenjem uničevati; SODOBNA USTREZNICA: žreti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolsesti -sedem dovršni glagol kdo; (s kom) namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici; SODOBNA USTREZNICA: sesti, usesti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dolžiti -im (dolžiti, dulžiti, delžiti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj česa, kogatož. kaj, kogatož. zavoljo česa, kogatož. nad čim domnevati, izražati mnenje, da kdo/kaj dela, povzroča kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti, obtoževati
1.1 kdo; kogatož. za kaj izražati mnenje, da je kdo koga oškodoval v zvezi s čim; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti
1.2 kaj; kogatož. vzbujati komu zavest o moralni neprimernosti lastnega ravnanja, mišljenja
1.3 versko, kaj; kogatož. povzročati, da si kdo zasluži božjo kazen
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
domaiskati -iščem nedovršni glagol kdo; kogatož. iti, priti h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov; SODOBNA USTREZNICA: obiskati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
domaobiskati -iščem dovršni glagol1. kdo; kogatož., (s čim) iti, priti h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov; SODOBNA USTREZNICA: obiskati
2. kdo; kogatož., (s čim) dati, določiti komu kazen; SODOBNA USTREZNICA: kaznovati
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
domisliti se -im se dovršni glagol1. kdo; kaj z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti predstavo česa; SODOBNA USTREZNICA: domisliti se
2. kdo; iz česa kaj z gledanjem, opazovanjem česa priti do določenih zaključkov; SODOBNA USTREZNICA: razbrati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
domisliti si -im si dovršni glagol kdo; kaj z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti predstavo česa; SODOBNA USTREZNICA: domisliti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
domišljati se -am se nedovršni glagol1. kdo; kaj z razmišljanjem oblikovati, ustvarjati predstavo česa; SODOBNA USTREZNICA: zamišljati si, predstavljati si
2. kdo; kaj usmerjati dejavnost v zavesti v kaj, da bi prišlo do jasnosti, zaključkov; SODOBNA USTREZNICA: razmišljati, premišljevati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
domišljavati se -am se (domišlavati se) nedovršni glagol kdo usmerjati dejavnost v zavesti v kaj, da bi prišlo do jasnosti, zaključkov; SODOBNA USTREZNICA: razmišljati, premišljevati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
domovpostaviti -im (domovpostaviti, domupostaviti) dovršni glagol1. kdo; komu kaj izraziti mnenje, da je kdo zaslužen za kaj; SODOBNA USTREZNICA: priznati
2. kdo; komu kaj dopustiti, da kdo drug odloča o čem; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
donašati -am nedovršni glagol kaj; česa [nikalni rodilnik], komu povzročati, omogočati, da je kdo deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: prinašati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
donesti -em dovršni glagol1. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja z nošenjem spraviti na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: prinesti
2. kdo; kaj preživeti kaj težkega, hudega brez večjih negativnih telesnih ali duševnih posledic; SODOBNA USTREZNICA: prenesti, prestati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopadne [3. os. ed.] gl. dopadniti* ♦ P: 1 (TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopadne
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopadniti* -em nedovršni glagol kaj; komu [smiselni osebek] biti tak, da ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopasti -padem (dopasti, dapasti, depasti) nedovršni glagol1. tudi v zvezah z dobro, bolje, najbolje/narbolje, kdo/kaj; komu/čemu [smiselni osebek], k čemu, pred čim, s čim biti tak, da ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajati
1.1 kaj; komu [smiselni osebek] izraža soglasje, zadovoljstvo
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopeljati -am (dopelati) dovršni glagol1. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja s prevoznim sredstvom spraviti na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: pripeljati
2. kdo; kogatož., v kaj povzročiti, da kdo pride v stanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopolniti -im/-em (dopolniti, dopelniti, dopalniti, depolniti, dupolniti, dopulniti) dovršni glagol1. kdo/kaj; kaj, (v čem) dati (k) čemu še kaj, kar manjka; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
1.1 s svojo prisotnostjo narediti, da kaj obstaja v največji možni meri ali najboljši možni obliki
2. z aktivnostjo doseči uresničitev
2.1 kdo; kaj, (za koga, s čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: storiti
2.1.1 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
2.2 kdo; kaj, (skozi koga) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3 kdo; kaj, na kom česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3.1 nedov., kdo; kaj, (s čim) delati, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
2.4 kdo; kaj, v kom česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
3. kdo; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
3.1 uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
4. kdo; kaj, med kom, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
5. v zvezi z leto, kdo; kaj živeti do pričakovane dobe; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
5.1 v zvezi dopolniti čislo dni koga, kdo; kaj pustiti, omogočiti komu živeti do pričakovane dobe
6. kdo prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopolnjovati -ujem (dopolnovati, dopulnovati) nedovršni glagol1. kdo; kaj, (v čem) dajati (k) čemu še kaj, kar manjka; SODOBNA USTREZNICA: dopolnjevati
1.1 kdo; kaj delati, da je česa več; SODOBNA USTREZNICA: množiti
2. v trpniku, kaj; na kom, nad kom z aktivnostjo dosegati uresničitev česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
FREKVENCA: 9 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopolnjovati se -ujem se (dopolnovati se, depolnovati se) nedovršni glagol kaj; v kom izraža, da je kdo deležen tega, kar označuje osebek; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopovedati -vem (dopovedati, dopovejdati) dovršni glagol kdo; od česa, komu/čemu s pojasnjevanjem, utemeljevanjem prepričati koga o čem; SODOBNA USTREZNICA: dopovedati
FREKVENCA: 21 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doprinašati -am (dopernašati) nedovršni glagol1. z aktivnostjo dosegati uresničitev
1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
1.3 v trpniku, kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjati
2. kdo; kaj, na kom, nad kom, (s čim) z aktivostjo dosegati, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: kazati
3. kdo; kaj, (v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati
FREKVENCA: 164 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti
2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti
5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti
6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopustiti -im (dopustiti, depustiti, dapustiti) dovršni glagol1. kdo/kaj; komu, kaj ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj godi/zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
1.1 kdo/kaj; od česa, komu/čemu, kaj dati pristanek za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dovoliti
2. kdo/kaj; kaj priznati za možno, resnično, veljavno; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopuščati -am (dopuščati, dopušati) nedovršni glagol1. kdo; komu kaj ne preprečevati, ne braniti, da se kaj godi/zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dopuščati
1.1 kdo; komu kaj dajati pristanek za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dovoljevati
FREKVENCA: 7 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dopuščavati -am nedovršni glagol1. kdo; komu kaj ne preprečevati, ne braniti, da se kaj godi/zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dopuščati
1.1 kdo; komu kaj dajati pristanek za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dovoljevati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dorasti -em dovršni glagol kdo; kaj doseči končno stopnjo rasti; SODOBNA USTREZNICA: dorasti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doseči -sežem (doseči, deseči) dovršni glagol1. nedov., kaj; s prisl. določilom kraja biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
2. kaj; s prisl. določilom kraja s premikanjem priti kam; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči
3. kdo; kaj z iztegnjeno roko priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči
4. kdo; s prisl. določilom časa biti, obstajati do časa, kot ga izraža določilo; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči
5. kdo; kaj ostati živ do konca trajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: preživeti, doživeti
6. kdo; s prisl. določilom kraja, s prisl. določilom časa s premikanjem priti kam do določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: dospeti
7. kdo/kaj; koga/kaj, do koga, s prisl. določilom načina z dejavnostjo, prizadevanjem priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči
8. kdo/kaj; kaj, (s čim) popolnoma, do konca razumeti, spoznati; SODOBNA USTREZNICA: doumeti
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničenje dejanja ali udeleženost pri dejanju, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 154 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dosegati -am nedovršni glagol1. kaj; s prisl. določilom kraja biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
2. kaj; s prisl. določilom kraja pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
3. kaj izraža omejitev trditve na kaj; SODOBNA USTREZNICA: tikati se
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dosegovati -ujem nedovršni glagol kaj; od česa do česa zajemati določeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: segati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dostati -stojim dovršni glagol1. kdo; kaj biti deležen česa hudega, slabega; SODOBNA USTREZNICA: prestati
2. kdo; kaj, s prisl. določilom načina biti določen čas v stanju, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3. kdo ostati v kakem položaju, stanju kljub težavam, neprijetnostim; SODOBNA USTREZNICA: zdržati
4. kdo; kaj napraviti, da se uresniči kaj obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
5. kaj; komu [logični osebek] biti primeren, pričakovan za koga; SODOBNA USTREZNICA: spodobiti se
FREKVENCA: 17 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dotakniti -em (dotakniti, dotekniti, dotagniti°) dovršni glagol1. kdo; koga/kaj, (s čim) približati se tako, da pride do bežnega stika; SODOBNA USTREZNICA: dotakniti se
2. kaj; koga/kaj povzročiti duševno bolečino, trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: prizadeti
3. kdo; kaj na kratko, nekoliko spregovoriti o čem; SODOBNA USTREZNICA: dotakniti se, omeniti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dotakniti se -em se (dotekniti se, dotakniti se, dotagniti se°, dotegniti se°) dovršni glagol1. kdo/kaj; koga/česa približati se tako, da pride do bežnega stika; SODOBNA USTREZNICA: dotakniti se
1.1 evfemistično, kdo; kogarod. opraviti spolno združitev s kom; SODOBNA USTREZNICA: občevati
2. kaj; koga/česa delovati na koga tako, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju; SODOBNA USTREZNICA: vplivati
3. kdo; česa, s čim na kratko, nekoliko spregovoriti o čem; SODOBNA USTREZNICA: omeniti
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doteči -em dovršni glagol kdo; kogatož. s hitrim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dotegniti -em dovršni glagol kdo; kaj s premikanjem priti kam; SODOBNA USTREZNICA: doseči
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dotičuje [3. os. ed.] gl. dotikovati ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dotičuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dotikati -kam/-čem nedovršni glagol kdo/kaj; kaj, (s čim) biti, prihajati tako blizu česa, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dotikati se -kam se/-čem se nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/česa biti, prihajati tako blizu, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
2. kaj; kogarod. povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati
3. kaj; česa biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
4. kdo; česa delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvajati si
FREKVENCA: 29 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dotikovati dotičujem nedovršni glagol kdo; s čim dajati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati; SODOBNA USTREZNICA: nakazovati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dovršiti -im dovršni glagol1. kdo; kaj, s čim narediti, da se kaj kot celota konča s čim kot svojim zadnjim sestavnim delom; SODOBNA USTREZNICA: zaključiti
2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
FREKVENCA: 13 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dovršiti se -im se dovršni glagol kaj; s prisl. določilom načina izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo; SODOBNA USTREZNICA: dokončati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
doživeti -em/-im (doživejti, doživeti) dovršni glagol1. kdo; kaj, na kom v življenju biti deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: doživeti
1.1 kdo; kaj živeti do določene dobe, dogodka; SODOBNA USTREZNICA: doživeti
FREKVENCA: 13 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
drastiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož., na kaj, zoper koga/kaj spodbujati k slabim, škodljivim dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: hujskati
2. kdo; kogatož. spravljati v jezo, razburjenost; SODOBNA USTREZNICA: dražiti
FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dražiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož., kogatož. kaj, kogatož. k čemu, (s čim) spodbujati k dejanjem, zlasti slabim, škodljivim; SODOBNA USTREZNICA: hujskati
1.1 kdo; kogatož., kogatož. na koga, kogatož. zoper koga/kaj povzročati, da kdo deluje odklonilno, nasilno proti komu/čemu; SODOBNA USTREZNICA: ščuvati
1.2 s samostalnikom, kdo; kaj, kogatož. k čemu, (skozi koga) povzročati, da pri kom nastane čustvo, duševno stanje, kot ga določa dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: vzbujati
2. kdo; kogatož. z besedami ali dejanji povzročati komu duševne ali telesne težave, neprijetnosti; SODOBNA USTREZNICA: žaliti, nadlegovati
2.1 kdo; kogatož., (v čem, s čim) z besedami ali dejanji spravljati v jezo, srd; SODOBNA USTREZNICA: jeziti, srditi
3. kdo; (s čim) prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; SODOBNA USTREZNICA: zapeljevati
4. kot slovarski zgled zadrževati, zatirati, obvladovati
FREKVENCA: 106 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
drčati -im nedovršni glagol kdo/kaj; s prisl. določilom kraja zelo hitro se premikati; SODOBNA USTREZNICA: drčati, dirjati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dremati -ljem (dremati, drejmati) nedovršni glagol1. kdo biti v stanju med budnostjo in spanjem; SODOBNA USTREZNICA: dremati
2. ekspresivno, kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven; SODOBNA USTREZNICA: dremati, spati
FREKVENCA: 37 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
drengati -am (drengati, drejngati) nedovršni glagol1. kdo; (okoli koga), koga tesno obdajati; SODOBNA USTREZNICA: stiskati
2. ekspresivno, kdo; kogatož., (s čim) povzročati, da je kdo v neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: stiskati, tlačiti
FREKVENCA: 11 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
drengati se -am se (drengati se, drejngati se) nedovršni glagol1. kdo; na koga, po čem tesno, močno se približevati komu; SODOBNA USTREZNICA: gnesti se, drenjati se
2. kdo; h komu vsiljivo si prizadevati pridobiti naklonjenost koga; SODOBNA USTREZNICA: siliti se
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
drenjati -am (drejnjati, drejnati) nedovršni glagol1. kaj; (skozi kaj) s težavo se premikati skozi kaj ovirajočega; SODOBNA USTREZNICA: riniti se
2. kaj; koga [nikalni rodilnik] s silo, pritiskom povzročati, da kdo naredi, dela kaj, česar noče, ne želi; SODOBNA USTREZNICA: siliti
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
drenjati se -am se (drejnati se) nedovršni glagol kdo; za kaj, (s čim) zelo si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: potegovati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dreti1 derem nedovršni glagol1. kaj silovito in hitro teči; SODOBNA USTREZNICA: dreti
2. ekspresivno, kdo s silo se premikati skozi kaj ovirajočega; SODOBNA USTREZNICA: prodirati, prebijati se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dreti2 derem (drejti, dreti) nedovršni glagol1. kdo; čemu, kaj odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: dreti, odirati
2. ekspresivno, kdo; kogatož. izkoriščati, izrabljati koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odirati
2.1 kdo; kogatož., (skozi koga) pridobivati denar od koga s pomočjo laži, prevare
3. brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek] čutiti krčevite, sunkovite bolečine
4. ekspresivno, kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja z dejavnostjo dosegati, da kdo/kaj pride na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spravljati
5. kdo; kaj s silo delati, da kaj ni več celo; SODOBNA USTREZNICA: razdirati, podirati
5.1 kdo; koga/kaj od česa s silo ločevati od česa; SODOBNA USTREZNICA: trgati
6. ekspresivno, kdo/kaj; koga/kaj povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju, navadno z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: napadati, mučiti
FREKVENCA: 63 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dreti se derem se nedovršni glagol ekspresivno, kdo/kaj; za kaj, po čem aktivno delati za dosego, pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: gnati se, pehati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
drokati -am nedovršni glagol negotovo, kdo; (s čim) slišno, topo udarjati ob tla; SODOBNA USTREZNICA: topotati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
drugočdvečiti -im (drugučdvečiti, drugučdvejčiti) nedovršni glagol kaj ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta; SODOBNA USTREZNICA: prežvekovati
FREKVENCA: 21 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
drukati -am nedovršni glagol1. kdo; kaj, (s čim) prenašati s tiskarsko tehniko na papir; SODOBNA USTREZNICA: tiskati
1.1 v trpniku, kaj uporabljati (tudi) v tiskanju; SODOBNA USTREZNICA: tiskati
FREKVENCA: 27 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
drukniti -em dovršni glagol kaj; na kaj s silo delovati; SODOBNA USTREZNICA: pritisniti
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
družiti -im nedovršni glagol1. kdo; kaj k čemu delati, da je kaj kje v vse večji količini; SODOBNA USTREZNICA: kopičiti
2. kaj; kogatož. k čemu delati, da kdo postane član kake skupine; SODOBNA USTREZNICA: pridruževati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
družiti se -im se nedovršni glagol kdo/kaj; h komu/k čemu, s kom/čim biti rad in večkrat skupaj s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
FREKVENCA: 40 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
držati se -im se nedovršni glagol1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se
1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se
2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se
3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se
3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov
4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu
4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se
5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dušiti -im nedovršni glagol ekspresivno, kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo ne more normalno, svobodno živeti, delovati; SODOBNA USTREZNICA: dušiti, zatirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dvečiti -im (dvečiti, gvečiti) nedovršni glagol kdo; kaj, s čim drobiti z zobmi; SODOBNA USTREZNICA: žvečiti, gristi
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dvigniti -em dovršni glagol1. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
1.1 v zvezi dvigniti oči, kdo; kaj pogledati, usmeriti pogled kvišku
2. kdo; česa [rodilnik količine] s prijemom/prijemi narediti, da kaj ne leži več na tleh; SODOBNA USTREZNICA: pobrati
3. kdo; kaj, (s čim) narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane; SODOBNA USTREZNICA: postaviti, zgraditi
4. kdo; kogatož. narediti, povzročiti, da se kdo pojavi kje z določenim namenom, z določeno nalogo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
5. kdo; koga [rodilnik količine] narediti, da pride skupaj večje število ljudi, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: zbrati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dvigniti se -em se dovršni glagol1. kdo spraviti se, priti iz ležečega položaja; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti se
2. kdo; (v čem) spraviti se na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti se
2.1 kdo; (s čim) z upoštevanjem česa doseči spremembo negativnega čustvovanja v pozitivno; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dvigovati -ujem nedovršni glagol1. kdo; zoper čemu, koga spodbujati koga k slabim, škodljivim dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: hujskati
2. kaj; kaj delati, povzročati, da kdo/kaj pride v stanje notranje napetosti zaradi pričakovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: vznemirjati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dvojiti1 -im nedovršni glagol1. kaj; od česa delati, da kaj ni več skupaj; SODOBNA USTREZNICA: ločevati
2. kaj; kaj ločevati v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti, cepiti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dvojiti2 -im nedovršni glagol1. kdo; kaj, na kom/čem ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti
2. kdo; kaj, v čem ne znati se odločiti med več možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: omahovati, biti negotov
FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dvojiti se2 nedovršni glagol kdo; na čem, nad čim ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
eksaminirati -am (eksaminirati, ekseminirati) dovršni in nedovršni glagol1. kdo; kogatož. ustno ugotoviti/ugotavljati, preveriti/preverjati znanje koga; SODOBNA USTREZNICA: vprašati, spraševati
2. kdo; kogatož. strogo in natančno izprašati/izpraševati koga z namenom ugotoviti resnico; SODOBNA USTREZNICA: zaslišati, zasliševati
FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
erbati -am dovršni in nedovršni glagol1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: naslediti
2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; SODOBNA USTREZNICA: prevzeti
2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest
3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti, zapuščati
FREKVENCA: 180 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
erjo [3. os. mn. itd.] gl. rjuti ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
erjovem [1. os. ed. itd.] gl. rjuti ♦ P: 4 (TPs 1566, TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ernče [3. os. mn.] gl. renčati ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
erpergovati -ujem (erpergovati, herpergovati, epergovati, erbergovati) nedovršni glagol1. kdo; kogatož. sprejemati popotnike, tujce na dom, ponujati prenočišče; SODOBNA USTREZNICA: gostiti, prenočevati
2. kdo; s prisl. določilom kraja spati, bivati, preživljati noč zdoma
FREKVENCA: 101 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fehtati -am nedovršni glagol kdo meriti se s kom v telesni dejavnosti, zlasti v borilnih veščinah, da se ugotovi, kdo je boljši
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fehtati se -am se nedovršni glagol1. kdo; s kom meriti se s kom v telesni dejavnosti, zlasti v borilnih veščinah, da se ugotovi, kdo je boljši
2. kdo; s kom udeleževati se spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ferahtovati -ujem nedovršni glagol1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ferajhati -am nedovršni glagol kdo; kaj, (s čim) enakomerno prekrivati stene z gašenim apnom, mešanim z vodo; SODOBNA USTREZNICA: beliti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ferbegati se -am se (ferbegati se, fervegati se) dovršni glagol kdo; koga/česa zavestno narediti, da osebek česa zaželenega ne dobi, nima več; SODOBNA USTREZNICA: odpovedati se
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ferordnati -am dovršni glagol1. kdo; h komu/k čemu, koga/kaj, s prisl. določilom načina določiti, nameniti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: izbrati
1.1 kdo; s kom izraziti voljo, kako naj bo; SODOBNA USTREZNICA: odločiti
FREKVENCA: 34 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
feržmagati -am (feržmagati, feržmaati) nedovršni glagol1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: 27 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
feržmagati se -am se nedovršni glagol kaj; komu [smiselni osebek] izraža, da kaj s svojo neprimernostjo koga užali; SODOBNA USTREZNICA: zamalo se zdeti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
firmati -am dovršni glagol kdo; kogatož. podeliti zakrament potrditve v veri; SODOBNA USTREZNICA: birmati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
flancati -am dovršni in nedovršni glagol1. nedov., kdo; kogatož. dajati sadike v zemljo, da bodo rastle; SODOBNA USTREZNICA: saditi
2. dov., kdo; koga/kaj postaviti na primerno, ustrezno mesto
2.1 nedov., kdo; koga/kaj delati, da kdo/kaj začne kje obstajati, se razvijati
FREKVENCA: 20 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fratati -am (fratati, feratati) dovršni glagol1. kdo/kaj; komu, proti komu, koga, s prisl. določilom sredstva s kršitvijo zaupanja predati ali izpostaviti koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdati
2. kdo; kaj ne izkazati do česa odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdati
3. kdo; kaj razkriti kaj, kar bi moralo ostati zaupno, skrito; SODOBNA USTREZNICA: izdati
4. nedov., kaj; kogatož. delati kaj vidno, opazno; SODOBNA USTREZNICA: razkrivati
FREKVENCA: 162 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
fratovati -ujem (fratovati, feratovati) nedovršni glagol1. kdo; kogatož. s kršenjem zaupanja predajati ali izpostavljati koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdajati
2. kdo; kaj ne izkazovati do česa odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdajati
FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
galufamo [1. os. mn.] gl. goljufati ♦ P: 1 (DC 1580)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
glodati nedov., F
3,
ambedo, -ere, objédati,
glodati;
os rodere, kúſt
glodati;
rodere, griſti,
glodati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gobec [gọ̑bǝc]
samostalnik moškega spolagobec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
gobec -bca
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
govoriti nedov., F
101,
affari, govoriti;
attice loqui, dobru
govoriti;
barbarè loqui, gardú
govoriti;
blatire, berbrati, neumnu
govoriti;
detractare, hudú zheṡ eniga
govoriti;
dictare, naprei
govoriti, kir eden popiſhuje;
falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh
govori;
fandus, kar je vrédnu de
ſe govory;
fari, govoriti;
figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti
govoriti;
genuino rodere, gardú od eniga
govoriti, fershmagovati;
intercalare, v'meis poſtaviti: letú
ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita;
loqui blandè, zhiblati, priaṡnivu
govoriti;
mutus, -a, -um, mutaſt, kateri ne more
govoriti;
obtrectare, eniga ferrahtati, hudú
govoriti, opravlati;
recitator, -oris, kateri glaſnu
govory, ali bere;
traulus, -li, kateri teṡhku
govory;
veripatiens, potarpeṡhliu riſnizo ſliſhati, kateri rad tarpy, kadar mu
ſe riſniza
govory;
prim. govarjoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
grča [gŕča]
samostalnik ženskega spolagrča
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
grideljnica [grídǝljnica]
(gredeljnica) samostalnik ženskega spoladel tehtnice v obliki razcepa, na katerem visi vodoravna os in ima na vrhu jeziček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
hče [3. os. ed. itd.] gl. hoteti ♦ P: 1 (TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
hoč [2. os. ed.] gl. hoteti ♦ P: 2 (TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
iglíca, f. dem. igla; 1) kleine Nadel; — kleiner Stift; — 2) ein eiserner Nagel am Wagen, der das Vorder- oder Hintertheil desselben an dem Langbaume festhält, Cig., Ljub.; iglica gre skozi oplen, blazino, soro in os, Gor., Notr.; — der Deichselnagel, der die Deichsel im Deichselarme befestigt, Cig., Dol., Gor.; — der Jochnagel, C.; jarmove iglice so lesene ali železne, Levst. (Zb. sp.); — iglica je zataknjena v konec kambe ter jo drži v jarmu, Štrek., Notr., Dol.; — der Sperrnagel in den Sägemühlen, V.-Cig.; — das Schemeleisen der Weber, Cig.; — 3) iglíca, zemlja z gnilim igličevjem, Poh.; — 4) = igla 3): iglica se mora kosi odbrusiti z oslo, Dol.; — 5) die Meernadel, Cig.; pogl. igla 4); — tudi: der Steinbeißer (cobitis taenia), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — 6) rastline: eine Art Storchschnabel (geranium), SlGor.-C.; — die Hauhechel (ononis), Z.; — = jaglec, Dol.; — naglaša se tudi; iglicà, Gor.-Valj. (Rad), in íglica.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
iskažuješ [2. os. ed.] gl. izkazovati ♦ P: 2 (DM 1584, TfM 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
isleko [3. os. mn. itd.] gl. izleči 1 ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
izbrišuje [3. os. ed.] gl. izbrisovati ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
izkažuje [3. os. ed.] gl. izkazovati ♦ P: 4 (TT 1560, TPs 1566, TL 1567, TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
izkažuje [3. os. ed. itd.] gl. izkazovati ♦ P: 4 (TR 1558, TAr 1562, TO 1564, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
izkažuje se [3. os. ed.] gl. izkazovati se ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
izmem [1. os. ed. itd.] gl. izeti ♦ P: 4 (TE 1555, TT 1557, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
izrene [3. os. ed.] gl. izgnati* ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
iztegnuje [3. os. ed.] gl. iztegnovati ♦ P: 1 (TL 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ižene [3. os. ed.] gl. izgnati ♦ P: 2 (TC 1555, TO 1564)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ižene [3. os. ed. itd.] gl. izgnati ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
já os. zaim., samo imenovalnik jaz: Ia-szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Ja ſze li oſzmeávam ſnyih SM 1747, 74; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; Ovo ja ſem zvami vſzákom vrejmeni KŠ 1754, 112; ja ſzam, ne bojte ſze KŠ 1771, 49; ja ſzem Kriſztus KŠ 1771, 79; I ja ſzam ſze jáko joukao KŠ 1771, 775; Tak bodem zadoſzta Etak oſznáj'zen ja BKM 1789, 366
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jàs tudi jès méne os. zaim. jaz: vorjem kaiſzem jaſz veliki greisnik TF 1715, 37; Ino csi glih bi jasz hodil po temnih douli ABC 1725, A8b; Vu vſzákom vreimeni jaſz vu moiem ſitki SM 1747, 83; Toga ſzlejpoga ſzem jaſz ocsi bio KŠ 1754, 52; Jaſz iſztina krſztsávam váſz vu vodi KŠ 1771, 10; Moj Jezus, jaſz te ſzkrijem BKM 1789, 20; Jaſz ſze vüpam v-tebi ſzamom SŠ 1796, 3; prouti tomi ne sztánem ni jaſz, ni Mati SIZ 1807, 4; Hválim jaſz tebé BRM 1823, 7; jasz szamsze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; Kabi bio jasz brezi tébe KAJ 1848, 3; Jasz pa po vno'zinoszti dobrôte tvoje sao bodem TA 1848, 5; Jasz 'ze i z-téntov znam piszati KAJ 1870, 7; tô jasz dobro znam AI 1875, kaz. br. 7; Jaz szam cslovek AIN 1876, 15; zamüditi se jas bojim jáko BJ 1886, 6; on bode kazal od méne SM 1747, 15; mocsnejſi je od méne KŠ 1771, 10; Ka 'selejs Goszpodne od méne KM 1783, 2; drugih od méne jaksih Zemlákov KOJ 1833, III; kak dugo sze scsés z méne vszegavêcs szpozábiti TA 1848, 10; I csi de kre méne moj Bog KAJ 1870, 5; miloſcha nyegova kmeni TF 1715, 41; vſterom ſzeje meni vola ſzpunila TF 1715, 38; meni nikai nebode falilo ABC 1725, A8b; meni ſze je potrejbno od tébe krſztiti KŠ 1771, 10; i ti kmeni prihájas KŠ 1771, 10; Dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, Ab2; Oh da bi’ 'ze kmeni sztoupo BKM 1789, 14; Té 'sitek je Kriſztus meni Ino vſzejm lidém ſzpravo SŠ 1796, 4; Hodi k-meni z-miloſztjov BRM 1823, 9; Vido szam loczné prouti meni natégnyene KOJ 1833, V; stero szi meni zapovedao TA 1848, 6; kak hüdô je je meni KAJ 1870; Oblübi meni, Jo'zef, ka ne bodes vecs kradno AI 1875, kaz. br. 7; Poveimi na konecz konczi, koterie haſzen etoga katechiſmuſſa TF 1715, 48; ino moi pehár mi pun natácses ABC 1725, A8b; ino mi da blaſenſztvo SM 1747, 78; Povej mi péto Bo'zo zapouvid KŠ 1754, 35; vkom ſze mi je dopadnolo KŠ 1771, 10; Szpravoſzi mi nebéſza BKM 1789, 403; Drejmle ſze mi KM 1790, 8; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi SŠ 1796, 3; edno malo dopuscsejnya mi engedüje SIZ 1807, 3; Vermo mi v-ednom Bôgi BRM 1823, 4; med sterimi szo sze mi te edne KOJ 1833, IIII; Prepadno mi je obráz moj TA 1848, 5; ka szi mi dön’k vcsino KAJ 1870, 8; ár sze me kucsa podérala AIP 1876, br. 3, 7; On mené paszé vu ednom zelénom travniki ABC 1725, A8b; nejmaj drügi Bogouv pouleg méne KŠ 1754, 8; naſzledüj mené KŠ 1771, 26; ka ſzi mené eto noucs obarvao KM 1783, 1; Düsna vejſzt mene tou'zi BKM 1789, 14; Da bi mené zapelao BRM 1823, 5; Szprevájaj mené KAJ 1848, 4; To mené, Jo'zef, jáko 'zaloszti AI 1875, kaz. br. 7; jas povem vučiteli, ka si mené šálo BJ 1886, 5; kakoje pravicſno za mé na kris dáno TF 1715, 40; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725, A8b; Ne vtergne me precz od nyega SM 1747, 78; Zrok, ſteri me je na piſzanye podigno KŠ 1754, 3a; naſzledüjta me KŠ 1771, 12; za grejsnika me vadlüjem, ka ſzam KMK 1780, 79; moj Boug! pomozi me BKM 1789, 273; Vzemi me vu tvoje krilo SŠ 1796, 3; Vcsini me nevolnoga BRM 1823, 7; obátrivalo me je vüpanye KOJ 1833, V; posztavi me vu csészt TA 1848, 6; On me naj svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; Ar szi ti primeni ABC 1725, A8b; kiſzte leprai vmeni vüpanye imeli SM 1747, 83; ár ſzte vi od pocsétka pri meni bili SM 1747, 15; te mocsni düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 63; ka ne vörjejo vmeni KŠ 1771, 441; Vüpaj ſze vmeni cslovek grejsni BKM 1789, 67; Drági gouſzt primni ſze ſztavi BKM 1789, 32; Bojdi vumni, Jaſz vu tebi BKM 1789, 234; za vſza Tvoja zmenom dobra vcſinenyá TF 1715, 46; nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; Ti naprávlas pred menom eden ſztol ABC 1725, A8b; ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; da vrág pekléni nikakſe moucſi nad menom ne vzeme SM 1747, 47; neſztanoma hodi pred menov KŠ 1754, 14; ki pa za menom pride KŠ 1771, 10; Vszi szo pred menom grejsni BKM 1789, 14; kak scsés vcsini zmenom SŠ 1796, 3; Ne placste vecs nad menom SŠ 1796, 5; szem z hüdim plácsao tomi zlo'znomi z menom TA 1848, 6; Preszvêti nad menom, Ocsa, tvoje lice KAJ 1870, 5; ti zmenom bojdi BJ 1886, 7; Muva szva mladénca AIN 1876, 15; Muvi delave AIN 1876, 18; ſzmiluj ſze nad nama ſzin Dávidov KŠ 1771, 30; Vnogo vrejmena ſzam Hudou potroso jeſz BKM 1789, 386; toliko szam jesz tebi vrêdna AI 1875, kaz. br. 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jemej [2. os. ed. vel.] gl. imeti ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jete [2. os. mn. vel.] gl. jesti ♦ P: 1 (DC 1585)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
jščite [2. os. mn. vel.] gl. iskati ♦ P: 1 (TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kalne [3. os. ed.] gl. kleti ♦ P: 2 (TC 1575, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kalni [3. os. ed.] gl. kleti ♦ P: 1 (TL 1561)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kalnite [2. os. mn. vel.] gl. kleti ♦ P: 1 (TT 1560)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kalno [3. os. mn.] gl. kleti ♦ P: 1 (TR 1558)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kelnejo [3. os. mn.] gl. kleti ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kelni [2. os. ed. vel.] gl. kleti ♦ P: 1 (TL 1561)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kelno [3. os. mn.] gl. kleti ♦ P: 1 (TC 1575)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kì, pron. rel. indecl. v padežih, razen imenovalnika, z dotičnimi krajšimi oblikami osebnega zaimka 3. os.: ga, je, mu, ji, itd.; der, welcher; mož, ki nas je videl, žena, ki smo jo videli; predlog stoji pri zaimku 3. os.: prijatelji, ki smo pri njih bili, Levst. (Sl. Spr.); oči, ki nebeško veselje igra po njih, Ravn.-Mik.; — prim. ker, kir.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kolne [3. os. ed.] gl. kleti ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kolomast [kolomȃst kolomastȋ]
samostalnik ženskega spolamazivo za os pri kolesu voza; kolomaz
PRIMERJAJ: kolomaz
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kolomaz [kolomȁz]
samostalnik moškega spolamazivo za os pri kolesu voza; kolomaz
PRIMERJAJ: kolomast
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kost [kọ̑st kostȋ]
samostalnik ženskega spolakost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kost ž, F
31,
eburneus, -a, -um, od naſlonove
koſty;
exos, exoſsis, pres
koſty;
medulla, -ae, muṡeg
v'koſtéh;
os, oſsis, kúſt;
os obrodere, kúſt oglodati;
piscem exoſsare, ribje
koſty ſtrébiti;
sepia, -ae, ena morṡka ſipa, beila inu s'trakmy, kakòr Calamare s'eno beilo
koſtjo v'ſebi, morṡki paik;
spina, -ae, tern, ribja
kúſt, grebèn;
vertebra, -ae, vel verticuli, sive spondili, ṡklèpi per
koſtéh, na perſih, na nogah, na harbtiṡzhu, kateri ſe giblejo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kost -i
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
krebanjiti se nedov., os torquere, krebanîti ſe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kriviti1 nedov., F
2,
aduncare, kriviti;
contrahere os, uſta
kriviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
križna kost [krȋžna kọ̑st]
samostalniška zveza ženskega spolakrižnica, križna kost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kukavica [kúkavica]
samostalnik ženskega spola- ptica kukavica, LATINSKO: Cuculus canorus
- trtica, tj. kost iz zraslih vretenc na spodnjem koncu človeške hrbtenice
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kura [kúra]
samostalnik ženskega spola- perutnina
- parna kost medenice v dimljah; sramnica
PRIMERJAJ: kuretina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
kurjica1 [kȗrjica]
(kurica1) samostalnik ženskega spola- rastlina divji ječmen, LATINSKO: Hordeum spontaneum
- žensko spolovilo
- parna kost medenice v dimljah; sramnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ledjena kost [lẹ́djena kọ̑st]
samostalniška zveza ženskega spolakost črevnica
PRIMERJAJ: ledjenska kost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ledjenska kost [lẹ́djenska kọ̑st]
samostalniška zveza ženskega spolakost črevnica
PRIMERJAJ: ledjena kost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lémežən, -žna, adj. lemežna kost, die Pflugschar (anat., vomer, os impar), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lȋh, adj. unpaarig, ungerade, Cig., Jan., C., Hrušica-Erj. (Torb.); liho število, ungerade Zahl, Cig. (T.), Cel. (Ar.); lihi dnevi v mescu, Navr. (Let.); liha kost, die Pflugschar (vomer, os impar), Cig.; lih-sodev (v igri), gerade-ungerade, Cig., Pot.-C., Tolm.; = lih ali soda, Malhinje na Krasu-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
lugajte [2. os. mn. vel.] gl. lagati ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
máčehin, adj. der Stiefmutter; mačehina kost, das Kreuzbein (os sacrum), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
magače se [3. os. ed.] gl. megetati se ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
meč m, F
28,
ensis, mezh;
gladiator, en fehtar na
mezh ṡvuzhen;
gladius, mezh;
harpe, -es, ena vkrivena ſabla, ali
mezh;
os gladÿ, oſtrúſt
mezha;
parazonium, -ÿ, en tolih, en voiṡki
mezh;
pyrricha, plèṡ
s'mezhy;
stricto gladio, s'nagim
mezhom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
menejo [3. os. mn.] gl. meniti ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
merejo [3. os. mn.] gl. meriti ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mí mé mé os. zaim. mi: kaibiſze mi Bogá bojali TF 1715, 13; doklem mi vszi ktebi pridemo ABC 1725, A7a; Jeli moremo mi dobra dela cſiniti KŠ 1754, 80; kako i mi odpüſcsamo du'znikom naſim KŠ 1771, 18; Csigli ſzmo mi eſcse decza KM 1790, 20; Premiſzlimoſzi i’ mi tudi SIZ 1807, 9; Mi tak gláſz jezika Gori podigávamo BRM 1823, 6; Ország, v-sterom mi Szlovenye prebivamo KOJ 1833, VIII; kako jáko krouto námje potreibna TF 1715, 7; Nám je dáni eden vrács SM 1747, 87; vöro, ſterov Kriſztuſevo vrejdnoſzt knám prikápcſimo KŠ 1754, 82; i knám ſzi je priglihne vcsino KŠ 1771, 65; ka je nám ſztebom Jezus KŠ 1771, 27; Jeli ſzmo du'sni Oltársko ſzveſztvo k-nám vzéti KMK 1780, 62; Ocsa ſzmiluj ſze nám KM 1783, 22; Známo, Ka nám je vſzejm mrejti BKM 1789, 420; nej nám trbej na ſzé táksega kejpa gori vzéti KM 1790, 20; Dobro známo, ka nam je vſzejm mrejti SŠ 1796, 7; vassa csi naj nam bou nas pomocsnik SIZ 1807, 4; Csi ogen, nepriátel Vzeme nam vſze blágo BRM 1823, 5; ár ſztvoriteo je nám z-Paradi'soma vövr'senim KOJ 1833, IX; sztári mertüki szo nam dugo szlü'zili AI 1875, kaz. br. 6; ščé z velikimi skákami nam odbežati AI 1878, 3; tak moremo náſz i vſze naſſe Bougi gori ofrüvati KŠ 1754, 104; I ſzeſztre nyegove nejli ſzo vſze pri náſz KŠ 1771, 47; I ne vpelaj náſz vu ſzküsávanye KŠ 1771, 18; je Perſona z cslovekom poſztánola, naj bi náſz odküpila KMK 1780, 5; On nász vſzigdar rad pomága BKM 1789, 289; Szpoumeni ſze znáſz, oh Bo'se BKM 1789, 61; on, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; vu tiváristvo vküpsztoupiti, i stero nász v-nyem obdr'si KOJ 1833, VIII; I takáj od náſz vſze kraj odloucsi SŠ 1796, 5; zdaj, ka náſz od toga vcsi vadlüványe SIZ 1807, 9; Jezus, Li za náſz volo ſzi prisao BRM 1823, 9; kača nas zavárala AI 1878, 3; Prinaz je veliki mraz AIP 1876, br. 1, 5; ino neiga med nami ſteribi dobro cſinio TF 1715, 19; ino znami rodjenoga greiha voljo TF 1715, 19; nai tak raszté tvoi ország med nami ABC 1725, A7a; niti tebe prav ſzpoznanye med namie opüscheno SM 1747, 86; dobra dela Boug je more vnami zacséti KŠ 1754, 80; Vſzáki med nami ſzám za ſzébe racsun dá Bougi KŠ 1754, 86; znami Boug KŠ 1771, 6; ár kricsi za nami KŠ 1771, 51; po'salüvanye etak moremo vu nami pobüditi KMK 1780, 71; i csiſzto ſzrczé vu nami ſztvoris KM 1783, 48; Szmiluj ſze nad nami BKM 1789, 349; Vla'zi ka je vnami ſzüho BKM 1789, 118; Znami v-csinenyá dobroga SŠ 1796, 17; csi tak zacsnemo kaj vcsiti, kak pred nami drügi Národje KOJ 1833, V; Szmilüj sze nad námi, Goszpodne BRM 1823, 1; naj ſze radüje veſz odvejtek vu nami SIZ 1807, 4; Goszpodne pozdigni nad nami szvetloszt licza tvojega TA 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mìdva mìdve mìdve os. zaim. midva: Midva jeiva zetoga ograda drevja ſzád SM 1747, 5; Csi ſze midva dneſz ſzoudiva za toga volo KŠ 1771, 351; Boug naj vszém odpüszti, kak midva tebi odpüsztiva KOJ 1845, 20; Midva szva priaznivo med szebom vküp dr'zala TA 1848, 44; Eti szo vszi lederne sörce meli, kak midva KAJ 1870, 85
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
momimo [1. os. mn.] gl. moliti ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
mrdati nedov., F
3,
adagia sunt: s'nuſſam
mardajo;
nasum movere, mêrdati s'noſſam;
os movere, s'uſtmi
merdati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nač2 [2. os. ed.] gl. hoteti, ne ♦ P: 1 (TC 1574)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nadejo [3. os. mn.] gl. najti ♦ P: 1 (TE 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nagaj neš [2. os. ed.] gl. naganjati ♦ P: 1 (TM 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nagane [3. os. ed.] gl. naganjati ♦ P: 4 (TPs 1566, TL 1567, TC 1575, TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
naklane [3. os. ed.] gl. naklanjati ♦ P: 4 (TT 1557, TO 1564, TC 1575, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nanosi [3. os. ed.] gl. ne, nositi ♦ P: 1 (TC 1550)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
naozdravi [3. os. ed.] gl. ne, ozdraviti ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
napelnjuje [3. os. ed.] gl. napolnjevati ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
náred -i ž os pri vozu: Tengely; náred KOJ 1833, 175; Potácske sze na náredaj obrácsajo KAJ 1870, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
natagne [3. os. ed.] gl. natakniti ♦ P: 1 (TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
natəkníti, -táknem, vb. pf. 1) aufstecken, anstecken; n. kaj na kol, na rog, na vilice; n. kolo na os; n. prstan na prst; einhängen: n. vrata, okno; anziehen: n. rokavico na roko; n. na-se obleko, sich schnell ankleiden; vse na-se n., sich alles auf den Leib hängen, alles auf Kleidung aufwenden; — n. komu kaj na nos, einem etwas auf die Nase binden; — 2) reizen, C.; nataknjen, gereizt, verdrießlich; ves jezen in nataknjen, Ravn.; prim. nasajen; — 3) bestecken: čelada s perjem nataknjena, Dict.; — s koljem n. (n. pr. grah), pfählen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
naznanje2 [3. os. ed.] gl. naznanjati ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ne4 [3. os. ed.] gl. biti 2, ne 2 ♦ P: 1 (TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
neč2 [2. os. ed.] gl. hoteti, ne 2 ♦ P: 2 (TC 1574, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nečem [1. os. ed. itd.] gl. hoteti, ne 2 ♦ P: 16 (*P 1563, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nečo [1. os. ed.] gl. hoteti, ne 2 ♦ P: 1 (TC 1575)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nečo [1. os. ed. itd.] gl. hoteti, ne 2 ♦ P: 14 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
neču [1. os. ed. itd.] gl. hoteti, ne 2 ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nehočem [1. os. ed.] gl. hoteti, ne 2 ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nej [3. os. ed. itd.] gl. biti 2, ne 2 ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nejli sem [1. os. ed. itd.] gl. biti 2, li 2, ne 2 ♦ P: 3 (DPa 1576, DB 1578, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nej li sem [1. os. ed. itd.] gl. biti 2, li 2, ne 2 ♦ P: 3 (TE 1555, TT 1557, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nejma [3. os. ed. itd.] gl. imeti, ne 2 ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nejmam [1. os. ed. itd.] gl. imeti, ne 2 ♦ P: 8 (DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, DC 1584, BH 1584, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nejmašli [2. os. ed.] gl. imeti, li 2, ne 2 ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nemam [1. os. ed. itd.] gl. imeti, ne 2 ♦ P: 26 (TC 1555, TE 1555, TT 1557, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
neoč [2. os. ed.] gl. hoteti, ne 2 ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
neote [3. os. mn.] gl. hoteti, ne 2 ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
neotidejo [3. os. mn.] gl. ne 2, oditi ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nete [3. os. mn.] gl. hoteti, ne 2 ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ni3 [3. os. ed.] gl. biti 2, ne 2 ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
njídva -e -e os. zaim. onadva: Nyidva sta se za svojo deco trüdila BJ 1886, 16; ne ſzkrbi ſze od nyidva, nego KŠ 1754, 66; ali Boug je nyidva ſzprejcsanya nej gori prijao KM 1796, 7; nego nyidva nezáj pelaj kbrati tvojemi KŠ 1754, 66; Gda bi pa Boug nyidva kárao, i pitao KM 1796, 7; naj tej nyidva lübijo BJ 1886, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
noč [2. os. ed. itd.] gl. hoteti, ne 2 ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
noč3 [2. os. ed.] gl. hoteti, ne 2 ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nočem [1. os. ed. itd.] gl. hoteti, ne čl. ♦ P: 1 (BH 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
nočo [1. os. ed.] gl. hoteti, ne 2 ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
obari [2. os. ed. itd. vel.] gl. obariti* ♦ P: 30 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, MD 1592, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
obaruj [2. os. ed. vel.] gl. obarovati ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
obijskavam [1. os. ed.] gl. obiskavati ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
obimem [1. os. ed. itd.] gl. objeti ♦ P: 4 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, BH 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
oblegali [3. os. mn.] gl. oblagati 1 ♦ P: 1 (TL 1561)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
obseje [3. os. ed.] gl. obsijati* ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
obuyo [3. os. mn.] gl. obiti 2 ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
oč2 [2. os. ed.] gl. hoteti ♦ P: 2 (KB 1566, KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
očeš [2. os. ed. itd.] gl. hoteti ♦ P: 2 (*P 1563, MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
očo [1. os. ed. itd.] gl. hoteti ♦ P: 1 (KB 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odperje [3. os. ed.] gl. odperati ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odperjo [3. os. mn.] gl. odperati ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odperjo se [3. os. mn.] gl. odperati se ♦ P: 1 (TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odrene [3. os. ed.] gl. odgnati ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odtme [3. os. ed.] gl. odteti ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odtne [3. os. ed.] gl. odteti ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odtni [2. os. ed. vel.] gl. odteti ♦ P: 1 (TkM 1579)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
od tresite [2. os. mn.] gl. odtresti ♦ P: 2 (TE 1555, TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
odvežujem [1. os. ed. itd.] gl. odvezovati ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
oglodati dov., F
8,
arrodere, odgriṡniti,
oglodati;
circunrodere, okuli objeſti,
oglodati;
corrodere, oglodati, ṡgriſti;
derodere, oglodati;
erodere, ogriſti,
oglodati;
obrodere, oglodati;
os obrodere, kúſt
oglodati;
praeripere officium, ſluṡhbó prevṡèti, ali poprei
oglodati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ojnik [ojník]
(vojnik) samostalnik moškega spolaklin, s katerim pritrdijo kolo na os
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
okraj [okrȁj]
samostalnik moškega spolarečni breg, rob
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
omadižete [2. os. mn.] gl. omadežiti ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
òn òna òno os. zaim. on: Ino i on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; On ohládi moio Dusso ABC 1725, A8b; on ma vſza, ki tebe ma SM 1747, 91; i on nyou od náſz gori vzeme KŠ 1754, 135; On nám 'zelej dobro BKM 1789, 10; Ká'ze, kâ je on vszê ocsa KAJ 1848, 3; On čuva na hižo AI 1878, 7; I da ſzte vi nyega roda KM 1783, 234; More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 6; idoucſi ſzo ſze 's-nyega oſzmejávali KM 1796, 77; a ki pa 's-nyega nebode pio SIZ 1807, 6; Nyega miloscsa je vnôga BRM 1823, 2; ár sze nyega szrd szkoro pode'zgé TA 1848, 3; Nyega nogé szo tak kuszte KAJ 1870, 93; csi kak naj vecs stevci okol nyaga sztôpijo AIP 1876, br. 1, 2; nej szam sze ga mogao vcsakati KOJ 1833, IIII; Lidjé se ga bojijo AI 1878, 7; protivinſztva nyemi necsini TF 1715, 15; ani ſze nyemi vollya ne ſzpuni ABC 1725, A6a; Krepkoſzt jákoſzt nyemu das SM 1747, 85; Nyemi ſze jaſz podavan SM 1747, 70; Priſztoupmo knyemi ſzprávim ſzrczom KŠ 1754, 136; ſzmerti vrejdnoga je nej vcsinyeno nyemi KŠ 1771, 251; Angyele nyemi ſzlü'sijo KMK 1780, 10; Da ſze dopádne nyemi BKM 1789, 15; Nyemi vſzigdár dvorili bodemo SŠ 1796, 8; tam je prouti nyemi ſztano KM 1796, 9; Nyegov brat je prouti nyemi kricsao KM 1790, 20; ino mojo dobro-volo k-nyemi ſzam rad ſzkázao SIZ 1807, 38; Gda nyemi je táksi trôst dao BRM 1823, 2; Návcso sze je, da nyemi je nej potrejbno KOJ 1845, 4; On iscse tüdi, da nyemi Valentinián nevouscsi KOJ 1848, 3; Aldüj nyemi KAJ 1848, 7; Pride csin nyegov na glavô nyemi TA 1848, 6; Pojbics ga je pomilüvao, tá nyemi je dao eden jedini gros KAJ 1870, 8; na one dnéve sze nyemi plácsa doli potégne AI 1875, kaz. br. 3; Včasi njemi odgovárjajo kokotje AI 1878, 3; Potom nyemi je šteo pregrešnice pokázati BJ 1886, 5; vöruie kerſchenik, damuie zginoti SM 1747, 80; recsmo poſzluſaimo SM 1747, 81; Dao ſzi me ti poſtenyé BKM 1789, 85; Ki bode 's nyega jo, naj mu bou na zdrávje SIZ 1807, 43; kaibi nyega lübili TF 1715, 13; koteri nyega na pomoucs zovéjo ABC 1725, A6a; Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſimi glédali KŠ 1754, 143; i skripali ſzo zobmi na nyega KŠ 1771, 363; Boug je ſztvouro csloveka, naj nyega ſzpozna KMK 1780, 10; Csi vüpanye vnyem máte, Nyega moucs pomága BKM 1789, 10; i tak nyega opüsztiti KOJ 1833, X; miloszt Od nyega má, ki nyega zná postüvati KAJ 1848, 10; kak zászlobov obvzemes nyega TA 1848; öt (nyaga) AIN 1876, 33; ino nyega spesničkov dobro zdregao BJ 1886, 5; artiga neſche Boug brezi kaſtige niháti TF 1715, 13; ar ga nesche Bogh brezi kastige niháti ABC 1725, A4a; vu tvoioi ſzerditoſzti ne pokáraiga SM 1747, 63; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; i joukale ſzo ga KŠ 1771, 251; Za ſtero ga hválimo BKM 1789, 17; i vörno ga je pomágala KM 1790, 68; Na ſzmrtnom vrejmeni zovi ga na-pomoucs SŠ 1796, 11; gláva ga naj ne boli SIZ 1807, 6; Csi ga scsém verno ſzlü'ziti, tak mi vſze dá BRM 1823, 316; Steri bi ga i prêk groba Vcsino hüdi duhôv roba KAJ 1848, 3; Pojbics ga je pomilüvao KAJ 1870; naszlejdnye ga strehov pokrije BJ 1886, 6; inoſze vnyem ſzamom vüpali TF 1715, 13; vſzo vüpazen Záto jaſz vnyem poloſim SM 1747, 75; Záto nyega morem lubiti, moliti i vnyem ſze vüpati KŠ 1754, 113; i vörvali ſzo vu nyem vucseniczke nyegovi KŠ 1771, 269; naj vörjete vonom, ſteroga je on poſzlao KŠ 1771, 284; Da bi pri nyem pocſivao BKM 1789, 17; Vſza vnyem mám, ká ſzo vugodna SŠ 1796, 5; gori ſzo zevreli v-nyem csemérje, a teliko KM 1796, 8; Vogrszki národ je vu nyem prebivajoucse národe nej steo pretirati KOJ 1833, X; Ka za bin sze v-nyem nahája KAJ 1848; Na tô je vnyam krv 'zerjáva grátala AI 1875, kaz. br. 7; záto doszta bilô, ki szo pri nyam dáli delati AIP 1876, br. 1, 6; Dvakrat szmo prinyam bili AIN 1876, 32; benne (v-nyam) AIN 1876, 35; pri nyemi AIN 1876, 35; Pri nyem správlajo i obeda BJ 1886, 8; Ti verno ſnyim ſiveu boudes TF 1715, 9; dabiszmo tak pod nyim mogli osztánoti ABC 1725, A7a; csi 'znyim navküp trpimo KŠ 1754, 137; Stera je bila pred nyim vu vſzoj miloscſi BKM 1789, 17; Gda je povſzéd za nyim drkao KM 1790, 20; Záto ſze nej trbej nám nad nyim plakati SŠ 1796, 56; ki ſze naj 's-nyim vu vſzem vjedina SIZ 1807, 7; pod nyim kejp precsiszte Materé bo'se KOJ 1845, 6; povszéd tú'sna püsztina za nyim osztáne KOJ 1848, 4; Nicsesztna je pred nyim vsza zvisenoszt KAJ 1848, 7; Jožeki odpüsto ino se žnyim zméro BJ 1886, 6; ona kako nikákſa moucs TF 1715, 3; ona ſetüie ga te jerlo vzeme SM 1747, 82; Kaj ona Szina bô rodila BRM 1823, 4; I ona obcsüti radoszt i bolezen KAJ 1870, 10; una je ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6a; Reics Bosja oſztane nyei niſcse nemre proti SM 1747, 79; On pa ercsé nyey KŠ 1771, 117; ino k-nyej ſzvojo lübézen gori je nadigno SIZ 1807, 4; tak sze nyej vidlo, da bi AI 1875, kaz. br. 7; ka je k-nyê dosztavek nê prilo'zen AIN 1876, 12; Kak nejveč njej mogočno sveta spraviti živáti AI 1878, 10; Ercsé ji Jezus KŠ 1771, 268; Za'seni ji: náj prvo ſzvojo právo vöro SIZ 1807, 28; Oh! ti ji daj obszebi Mimo idti KAJ 1848, 372; jáko ji je mrzlo KAJ 1870, 62; ſnyegove ſzvéte ſzmrti ino nyou nazveſcsávati TF 1715, 41; kai na nyou paſzko máte SM 1747, 25; i on nyou od náſz gori vzeme KŠ 1754, 135; Ki drügomi jamo kopa, ſzám v-nyou ſzpádne KM 1790, 18; ino ſzebi nyou podlo'sno vcsinta SIZ 1807, 7; ti donk nyou nezavr'si KOJ 1833, VI; Steri plebánus je ali bode za nyou mou's KOJ 1845, 5; ino se trüdijo za nyou BJ 1886, 11; Kaj Bôg nyô odlôcsi BRM 1823, 10; zavezo mojega kerſzta nego ſzem ono zoucſi vergal SM 1747, 48; radi poſzluſali ino ſzejo jáko vcſili TF 1715, 14; Reics Bosjo ſzlisſimo, na pametjo vzemo SM 1747, 81; i na punitio hocses zdárom SM 1747, 69; ár jo je Kriſztus odküpo KŠ 1754, 129; vö jo potégnovſi i ribicske na brejg KŠ 1771, 46; da jo nyemi z-dobre-voule dájo SIZ 1807, 5; Kak ká bi jo steo odati KAJ 1848, 4; On jamo kopa, i szkopa jo TA 1848, 6; večkrat se proti postávi tistim, ki jo šče kaštigati AI 1878, 9; Bosja Sz. reics, kotera prinyei ſztoy TF 1715, 44; Dabi jaſz zvelicsanye, vu nyei mogel dobiti SM 1747, 68; Vſzah dugoványa ſzo po nyeih vcſinyena SM 1747, 11; i doſztai je, ſteri po nyej hodio KŠ 1754, 143; ka po nyej KŠ 1771, 79; Da v-nyê naidem trôst KAJ 1848, 18; kotera prinyei ino ſzyouv vküper ſztoy TF 1715, 44; radüjo ſze navküp 'znyouv KŠ 1754, 133; ka pod nyouv KŠ 1771, 79; Vsza ſirouka zemla 'znyouv puna je BKM 1789, 2; Ali kak je 's-nyouv gori zvézanov naprej priſao KM 1790, 20; ka szam 'snyouv tvoj haszek pomiszlo KOJ 1833, VI; da bi nyéno szrczé prédnyov v-zibeli bilo AI 1875, kaz. br. 7; vſze tecsáſz, dokecs ſze ono [dete] vmoucs gori vzeme TF 1715, 7; kai da ono hudo vreime pride SM 1747, 27; záto, ár ſze ono z-Bo'sov právdov protivi SIZ 1807, 9; Ono je dête AIN 1876, 15; ſzvéto imé na pomoucs zváli, nyé molili TF 1715, 13; zvelicsanye, nego nam je i dati more KŠ 1754, 110; Vzéli ſzo záto tejlo Jezuſovo i závili ſzo je vprté KŠ 1771, 331; z-lübéznoſztyom tvojom je (srce) zasgi KM 1783, 2; Ona ſzta eden drugomi prouti SM 1747, 26; Naj oniva med ſzebom do ſzmrti 'sivéta KMK 1780, 87; Gda bi pa onedva eſcse gúcsala klüſztvi KŠ 1771, 350; Onedva ſzta pa doli ſztepla prájh z-ſzvoji noug KM 1796, 127; I oneva ſzta prepovedávala KŠ 1771, 257; kaj ſze oneva páli na ovom ſzvejti nájdeta SIZ 1807, 12; gda bi nyidva notri vu oblák sla KŠ 1771, 199; ár nyidva vszigdár vu vno'sinszkom potrebüjeta verbum KOJ 1833, 40; Csi bi nyidva vküpnapregla KAJ 1870, 42; Tam zapazita nyiva lêpo nyivo AIP 1876, br. 10, 7; i nyidva mo'snya je prázna oſztánola KM 1790, 26; Boug blagoſzlovi vu vſzákom nyidva pobo'snom dugoványi SIZ 1807, 6; ár tou selej odnyiva rejcs Bo'sa SIZ 1807, 10; i dáo nyima je imé KŠ 1771, 110; obecsao je nyima navküpe i Odküpitela KM 1796, 8; na keip Bosji ſztvoro je nyidva SM 1747, 4; mo'zá i 'zeno je nyidva ſztvouro KŠ 1754, 95; On je pa kebzüvao na nyidva ſtimajoucsi KŠ 1771, 348; i djála ſzta na nyidva gvant ſzvoj KŠ 1771, 68; i vo ſzo nyidva z-váraſſa vrgli KM 1796, 127; dáo nyiva je oſtariáſi KŠ 1771, 205; poſzlao nyiva je k-Jezuſi govorécſi KŠ 1771, 188; Boug dáj med nyiva právo-csiſzto lubéznoſzt SIZ 1807, 6; Daſze dicsi i nyima navküpe ſzvéti Düh SM 1747, 84; Dika I 'znyima ſzvétomi Dühi BKM 1789, 141; kaibiſze ſztátrau za nyo, a oni pak nei TF 1715, 5; ino koteri teim recſém vörje te dobi kai one obeicſajo TF 1715, 44; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; one do nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; Ár oni ſzonáſz malo vreimena kastigali SM 1747, 30; ár oni escse vſzáki dén potrebüjo grejhov odpuscsanyá KŠ 1754, 133; Proſzili ſzo ga pa oni KŠ 1771, 399; gda szo oni goriposztavili nouve hrame KOJ 1845, 6; Tü szo sze oni namerili KOJ 1848, 7; kak csi bi oni rávno z sziljom i mostom obiljávali TA 1848, 4; greihe vadlüvati, inoſze zſnyih ſzpovedati TF 1715, 35; povoden pride, one do nyih ne doſzégneio SM 1747, 95; zjednim ti stouih obladas SM 1747, 85; ki ſzi temnicze, i ſnyéh nevol oſzlobodil SM 1747, 67; gde onih .. nyega vidlili bodejo KŠ 1754; nad jezero pokoleinya onih, ki mené lübio SM 1747, 46; i maloi je, ſteri jo najdejo KŠ 1754, 143; Szin, ſteri je nyih odpüscsanye zadoubo KŠ 1754, 134; i po pokornoſzti ednoga ji vnougo pravicsni poſztáne KŠ 1754, 119; I tak je Paveo vo ſou ſzpoſzrejd 'znyih KŠ 1771, 397; ſteri bi ſze ji ſtimao biti naj vékſi KŠ 1771, 246; gde ſze kraj vzeme od nyi 'zenin KŠ 1771, 108; Oh keliko ji je ovo noucs vneſſeni KM 1783, 4; Te zmo'zne Je 'znyih sztouczov potégno BKM 1789, 16; je pazo, naj bi nyih ne zbantüvao KM 1790, 36; i nyih tücsavo Goſzpodni áldüvao KM 1796, 8; koncsimár za nyih volo me preosztro nepokastigaj KOJ 1833, VI; Atila je bio nyih náj sztrasnejsi Kráo KOJ 1848, 3; Solé i nyi vrêdnoszt KAJ 1848, VIII; Raztrgajmo nyi vezala TA 1848, 3; vr'zmo z szébe nyih járem TA 1848, 3; Nyi papire je vezár vküpzasio KAJ 1870, 6; Jezus govoreécſi nyim TF 1715, 34; ti nyim dávas hráno ABC 1725, A6a; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; Kteri ſzo, Jesussa Kristussa gori vzéli, onim je dal moucs SM 1747, 21; Jaſz nyim 'zitek vekivecsni dám KŠ 1754, 144; ka je Boug onim ſzpravo, ſteri nyega lübio KŠ 1754, 142; Ka bode záto nyim csinio te goſzpoud ti goricz KŠ 1771, 239; ne bránte nyim KMK 1780, Ab(2); Ne-dopiſzti on nyim prejti SŠ 1796, 4; pri vcsenyej nyim v-knige pokázali KOJ 1845, 10; Szamo nyim je tüdi Cseszko vkrajpograbo KOJ 1848, 6; Teda nyim bode gúcsao TA 1848, 3; Povêm nyim, i jasz bom pitao KAJ 1870, 5; Doszta 'ze nyim od törka obecsalo AI 1875, kaz. br. 3; hozz-ájok (k nyimi) AIN 1876, 35; či njim pomenkáva čista pitna voda AI 1878, 8; kaibi nyé za véliko ſtimali TF 1715, 15; ti nyé koronües zmiloschov ABC 1725, A8a; vönie verzi za nyihovoga pregresenyá vollo ABC 1725, A7b; Hocse Bogh, vſze nyé kastigati SM 1747, 80; abarui je deſzniczom ſzvom SM 1747, 66; akoie kſzebi ſcsé meti SM 1747, 96; Ar stere je od vekivekoma znál, one je i odebral SM 1747, 30; ge ſze za nyih odpüscsanye moli KŠ 1754, 135; i niscse je ne vtrgne zmoje roke KŠ 1754, 144; vnogo lüſztva na nyé vzéo KŠ 1771, 402; I pitali ſzo nyéh govorécsi KŠ 1771, 297; ribicz .. i velo je tá dati i one KŠ 1771, 126; moja dobra dela ponizno proſzécſi, da nyá notri priká'ses KM 1783, 67; Ali da je nyé ov delavecz, nej mogo na ſzvetloſzt piſztiti BKM 1789, 3; ali on je na nye gledoucs jako veliko delo bilou KM 1790, 78; 'sivino, csi ſzo zvedli, ka niſcse na nyá ne merka KM 1790, 70; je dáo poſztaviti edno zláto tele, naj bi nyé molili KM 1796, 69; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; naſe duſe, ino ſzvojimi Ocsi je priká'se SŠ 1796, 8; pitam nyé, jeli lübi eden drügoga SIZ 1807, 5; je pa nyéh blagoſzlovo SIZ 1807, 7; ni eti je ne iſcsi BKM 1789, 4; pa ſzame ká'zejo, gda je más naprêvzéti BRM 1823, II; da szo sze na nyé vsze szoszedscsine tousile KOJ 1845, 3; veliko jih pa poznam, ki zdihávajo KOJ 1845, 7; Te bivajôcsi vu Nébi je oszmejé TA 1848, 3; Ocsa szo mi je küpili KAJ 1870, 6; i trdi zakriv (táble) je djao na nyé KAJ 1870, 6; Goszpon vúk! pozdrávlamo ji KAJ 1870, 137; csi protivnécke na nyih nevdárijo AI 1875, kaz. br. 3; öket (nyih) AIN 1876, 33; záto jih moro lübiti AIN 1876, 9; I kai vu nyih boude TF 1715, 1; nego bi vu nyih tála mogo meti SM 1747, 22; naj vu nyih raſztémo KŠ 1754, 128; Beri vküp vu nyi raztorjeni drági kincs KAJ 1848, X; znôtra vu nyih je zlocsasztnoszt TA 1848, 5; csi vu nyih ténkiglaszniki szojo AIN 1876, 8; kastigam greihe nad onimi, ki mené odürjávaio SM 1747, 46; naj odhájam ſnyimi prebivam SM 1747, 71; ino 3.) dobro 'znyimi csiniti KŠ 1754, 170; Ka bi vcsino tou miloſcso 'znyimi prouti nyemi KŠ 1771, 418; i oſztánem, Dokoncza ſzvejta 'znyimi BKM 1789, 19; Odürni ſzte pred nyimi BRM 1823, 5; da je boj med nyimi nesztano KOJ 1848, 5; prêsao je szpômenek nyihov 'znyimi TA 1848, 7; zádnji nog so prosti, žnyimi pirušlek plezi AI 1878, 7; Žnyimi je se vu štalo skrio BJ 1886, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ǫ̑s, -ȋ, f. 1) die Achse; os se je strla vozu; — 2) die Spitze, Mik., C.; die Getreideachel, die Ährenspitze, Mur., Cig., Jan., C.; — die Schärfe, Mur.; die Schneide, DZ.; — 3) der Dreizack zum Fischfang, Mik.; (prim. ost).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
os (os, vus) samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
osa2 [ọ̄sa]
(vosa) samostalnik ženskega spolaos
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ǫ̑sca, f. dem. os; eine kleine Achse, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
osnǫ̑vnica, f. die Grundlinie, Cel. (Geom.), Erj. (Som.); — das Grundbein (os basilare), Erj. (Som.); — (beseda) o., das Grundwort, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ostrost1 ž, F
8,
acies, -ei, ostrúst na ſheléṡi;
acrimonia, oſtrúſt, grenkúſt, kiſſiloſt;
austeritas, oiſtrúſt, neṡhalenîe;
dysuria, kadar eden teṡhku ſvojo vodó puṡzha,
oſtrúſt zhovéṡke
[!] vodè, teṡhkúſt zhlovéṡke vode v'zuranîu;
os gladÿ, oſtrúſt mezha;
rigor, -oris, oſtrúſt;
rigor justitiae, oſtrúſt te pravize;
severitas, oſtrúſt, nevſmilenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
otni [2. os. ed. vel.] gl. oteti ♦ P: 1 (TPs 1566)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
otrok m, F
58,
amitini, od brata, ali ſeſtre
otroci;
capsarius, tudi en hlapiz, kateri
otrokom buque v'ſhulo noſſi;
circumlatorum ludus, ta v'okrog ygra teh
otrúk, vertazhanîe;
crepitaculum, ṡkrabotula ẛa mlade
otroke;
dentatio, raſtenîe teh ẛoby mladim
otrokom;
figurare os pueri, eniga
otroka vuzhiti;
filÿ, otrozi, otroci;
initia, te ṡvèṡe teh
otrúk v'ṡibéli: tudi ene rizhy ṡazhetnik;
orbus, -a, -um, pres
otrúk;
pignora, otroci;
posteri, -orum, ty perhodni, kakòr
otroci, inu od
otrúk otroci;
proles, -lis, deite,
otrok, rood;
sobolescere, ſe
s'otruki gmèrati, na rodvini, ali shlahti raſti;
vagitus, -tus, maihinih
otrúk jók, ali jokanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ozirati se [ozȋrati se]
nedovršni glagolozirati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
permerujo [3. os. mn.] gl. primorovati ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
per pravi [3. os. ed.] gl. pripraviti ♦ P: 1 (TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
per seje [3. os. ed.] gl. prisejati ♦ P: 1 (TL 1561)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
peška [pǝškȁ]
(pečka) samostalnik ženskega spolapeška, pečka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pezda [pẹ́zda]
samostalnik ženskega spolapesto, tj. osrednji del kolesa, skozi katerega gre os
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
piti [píti píjem]
nedovršni glagolpiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
plujejo [3. os. mn.] gl. pljuvati ♦ P: 1 (DPr 1580)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
podperje [3. os. ed.] gl. podpreti ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
podžíla, f. "železen drog pri podvozu (poddelu), ki je ob enem tudi za os", Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pogliče [3. os. ed.] gl. poklicati ♦ P: 1 (TE 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
poklegneyo [3. os. mn.] gl. poklekniti ♦ P: 1 (TC 1550)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
polej3 [2. os. ed. vel.] gl. pogledati ♦ P: 4 (DPa 1576, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pomekače [3. os. ed.] gl. pomeketati ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
poročuje [3. os. ed.] gl. poročovati ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
poustiguje [3. os. ed.] gl. povzdigovati ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
pregovarjejo [3. os. mn.] gl. pregovarjati ♦ P: 1 (TAr 1562)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prejde [3. os. ed. itd.] gl. prejti ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
premejo [3. os. mn.] gl. prejeti ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
premišlemo [1. os. mn.] gl. premišljati ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prerene [3. os. ed.] gl. pregnati ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prgodise [3. os. ed.] gl. prigoditi se ♦ P: 1 (MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prodaje [3. os. ed. itd.] gl. prodajati ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
prorene [3. os. ed. itd.] gl. prognati ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
provi2 [3. os. ed.] gl. praviti ♦ P: 1 (TE 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razažge [3. os. ed.] gl. razžgati* ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
razcvesti se (rezcvesti se) glagol1. OSEBA EDNINE: 3. os. mn. se razcvedo
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
razvisejo [3. os. mn.] gl. razvesiti ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rene [3. os. ed.] gl. riniti ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rezcvesti se glagol1. OSEBA EDNINE: 3. os. mn. se razcvedo
GLEJ: razcvesti se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
ribja kost [rȋbja kọ̑st]
samostalniška zveza ženskega spolaribja kost
PRIMERJAJ: ribna kost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
ribna kost [rȋbna kọ̑st]
samostalniška zveza ženskega spolaribna kost
PRIMERJAJ: ribja kost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rizače [3. os. ed.] gl. rezetati ♦ P: 1 (DJ 1575)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
rujovi [2. os. ed. vel. itd.] gl. rjuti ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sám -a -o zaim. 1. sam, izraža, da je kdo brez povezave ali ni skupaj z drugimi: Jeli ſzám ſztvoje moucſi tou doprneſzti nemores KŠ 1754, 123; ki je nám dáo té ſztüdenecz, i ſzám je 'znyega pio KŠ 1771, 275; je doſztakrát popejvo, ka je ſzám nej razmo BKM 1789, 2b; Ki drügomi jamo kopa, ſzám v-nyou ſzpádne KM 1790, 18; i bolezni naſſe je ſzám noſzo KŠ 1754, 107; Gde ſzám goſzpodüje Ocsa SŠ 1796, 6; i ete nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; Da bi mené zapelao, Na steroj pôti ſzam blôdi BRM 1823, 9; On jamo kopa, ali szam szpádne vu jamo TA 1848, 6; Pojbics szam je celi dén rad gladüvao KAJ 1870, 8; nego liki ſzámo mazalo váſz od vſzega vcsi KŠ 1771, 729; Nei náz je Kriſtus zvelicſau, nego ze ſzame ſzvoje miloſche TF 1715, 33; Meni ſzamomi na pout je odhájati SŠ 1796, 174; kaj je nej dobro csloveki ſzamomi biti SIZ 1807, 5; nejje praj dobro, naj cslovik ſzám bode, i naſzami 'sivé SIZ 1807, 7; Gda bi pa ſzami bili, pitali ſzo ga KŠ 1771, 112; steri szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsti KOJ 1833, V; one stvári, štere svoje mláde sami docecávajo AI 1878, 5 2. poudarja pomen besede, na katero se veže: Szám Boug je ſzvoim ſzvétim perſztom napiſzao TF 1715, 12; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 4; nego ti ſzám vszamogoucsi Otecz nas nebeszki ABC 1725, A7a; ár je nyé ſzám nas Goſzpon Jezus naſztavo KŠ 1754, 200; Szám pa Boug i Ocsa nas ravnaj pout naſo KŠ 1771, 619; i jaſz ſzam ſzám cslovik KŠ 1771, 373; Szám eden je Boug KMK 1780, 8; Ja szem szám Boug pravicsni BKM 1789, 14; Cſi gli je pa i on ſzám rob bio KM 1796, 70; Szvéto Trojſztvo eden ſzám Boug SŠ 1796, 165; i doli ſzám prihájas knám BKM 1789, 2; Etak veli ſzám Goſzpodin Boug SIZ 1807, 5; Pokedob je szám Taksony voják bio KOJ 1848, 9; Bog szam ga odvr'ze KAJ 1848, 4; nei drugacs kako od ſzamoga Bogá prieti TF 1715, 36; geto je ono, od ſzamoga Bogá vö dáno KŠ 1754, 9a; liki dabi tou li ſzamoga Kántora delo bilou BKM 1789, 6; Ali dobra 'sena od ſzamoga Bogá SIZ 1807, 2; jeli ſzi nyemi ſzamomi ſzlü'zo KŠ 1754, 10a; Bogá tvojega moli i nyemi ſzamomi ſzlü'zi KŠ 1771, 11; Jeli je té grejh li ſzamomi prvomi csloveki skoudo KMK 1780, 11; Szamomi Bougi na diko vö dáni BKM 1789, 1; Tebé ſzamoga, oh Otsa nebeſzki! doſztája KŠ 1754, 225; tebé jedinoga, i ſzamoga lübiti KM 1783, 4; ino ſze leprai vnyem ſzamom vüpali TF 1715, 13; ino bi ſze vicſili vu ſzamom Kristuſſi veſzeliti SM 1747, 40; kak tebé z-ednim ſzamim grejhom ra'saliti KM 1790, 109; Szami znaſſe moucſi nemoremo KM 1790, 158; Csi ſze pa i mi ſzami, ki iſcsemo, nájdemo KŠ 1771, 560 3. z os. zaim. poudarja osebo, na katero se nanaša: nedelai teda nikai, ani ti ſzám ani ſzin tvoj TF 1715, 14; on ſzám nye vſze vküo ſztere SM 1747, 79; Jaſz ſze vüpam v-tebi ſzamom SŠ 1796, 3; poſtrájfaj ga med tebov i med nyim ſzamim KŠ 1754, 195 4. v zvezi s se poudarja odnos do osebka: Vörjem kai jaſz ſzám od ſzébe vörvati nemorem TF 1715, 23; ka Bo'ze králeſztvo ſzamou od ſzébe pride KŠ 1754, 159; Bougi na diko, ſzám ſzebi pak na Duſno zvelivſanye TF 1715, 9; Dúznoſzti csloveka prôti szamom szebi BRM 1823, VII; Lübi kako ſzám ſzebé TF 1715, 18; ſzám ſzebé ABC 1725, A5b; ſzám ſzebé SM 1747, 47; Lübi bli'znyega tvojega pa, kako ſzám ſzebé KŠ 1754, 69; i bli'znyega tvojega, liki ſzamoga ſzebé KŠ 1771, 204; Lübézen ſzamoga ſzebé BRM 1823, VII; Lübézen szamoga szebé KAJ 1848, VII; Dú'znoszti proti szamomi szebi KAJ 1848, VII; szkôpi blagoszlávla szam szebé TA 1848, 8; Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; Govorejnye vu szebi szamom pomiszleno je ono KOJ 1833, VIII; tak szta szamima szebi na dobro KAJ 1870, 105; Dai nam lübiti, kako ſzami ſzebé SM 1747, 55; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848, 10; Mi ſzami od ſzébe znaſſe moucſi nemremo KŠ 1754, 80; Farizeuske ſzo záto erkli ſzami ſzebi KŠ 1771, 308; niti ſzmo ſzi zdrávja ſzámi ſzebi nej mogli dati KM 1790 5. izraža omejenost na navedeno: kaj nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
se1 sébe tudi sebé povr. os. zaim. za vse osebe in števila 1. se, izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja: a) Vekivecsno ſzmrt ſzmo ſzi doubili SŠ 1796, 37; I trplejnye Szebi pripisuje i oſzvojáva KŠ 1754, 138; Ár tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik doſzta tühoga i ſzebi laſztivnoga má KŠ 1771, A7a; brez skode vſzei lüdi krüha ſzi dobivai SM 1747, 89; dabi ſzebé vu Vöri pokreipiti mogli SM 1747, (1); Na tejlo gledoucs cslovik ſzebé vmori KŠ 1754, 36; naj ſze povrnéjo KŠ 1754, 125; gde Sz. Paveo ſzebé grejsnoga vadlüje KŠ 1771, 442; Du'sna ſzta ſzebé na vekivecsni 'zitek priprávlati SIZ 1807, 10; Lübézen ſzamoga ſzebé BRM 1823, VII b) nai on ſzám okouli ſzébe poglédne TF 1715, 43; Radbie .. Od ſzebe grehe ti poloſiti SM 1747, 82; Kakda ſzami od ſzébe vkrádnemo KŠ 1754, 50; vzeme ſzedem drügi dühov hüſi od ſzébe KŠ 1771, 41; Nebeſzki zálog kſzebi priemlemo TF 1715, 40; primi náz kszebi miloſztivno ABC 1725, A6b; Cslovik .. akoie kſzebi ſcsé meti SM 1747, 96; On pa je erkao tomi ſzebi erkoucsemi KŠ 1771, 41; Králeſztvo, ſtero je prouti ſzebi razdeljeno KŠ 1771, 39; ſzo vſze tri Persóne k-ſzebi priglihne KM 1783, 14; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; i kris ſzvoih vſzák dén na ſzébe vzeme SM 1747, 29; nikaj na ſzé ne ſzmej potrositi KŠ 1754, 36; Oblejczte na ſzé vſze ro'zjé Bo'ze KŠ 1771, 586; lübiti Bogá ſzamo za ſzébe KMK 1780, 33; csi pred ſzé denes, pa poglednes ete BKM 1789, 4b; naj bi etak delo na ſze vzéo BRM 1823, IV; Tak pred ſzé poſztavte te ſzvejt KM 1790, 84; kotero dvouje dugovánje vu ſzebi zderſáva TF 1715, 35; Hüdoga sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; i vu ſzebi iſztina, ka ſzo nej KŠ 1754, 81; Nema pa korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; Liki ſzvéczi med ſzebov obcſino májo KŠ 1754, 137; i jaſz, ki pod ſzebom mám vitéze KŠ 1771, 25; Ka vu ſzebi zdr'sáva vézanye Rejcsih KOJ 1833, 114; i drügo ka je mogôcsno bilo, szo szebov prneszli AI 1875, kaz. br. 3; dejte knige peſzmene neſzé ſzebov vu czérkev BKM 1789, 6; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti med ſzebom SIZ 1807, 10; Vszáki more, ka tu potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8 2. v zvezi s sam poudarja odnos do osebka: a) ſivi ſzám ſzebi pak na Düſno zvelicſanye TF 1715, 9; ſzprávlas ſzam ſzebi ſzrd KŠ 1754, 75; Tvojega pak blisnyega kako ſzám ſzebé TF 1715, 18; Steri mené ſcsé nazledüvati, naj ſzám ſzebé zataji SM 1747, 29; ér je tou vcsino ednouk ſzamoga ſzebé ofrüvavſi KŠ 1754, 103; ſteri me je polübo i ſzám ſzebé je dáu za mé KŠ 1754, 138; Truber, Bo'ze rejcsi, kak ſze ſzám zové, ſzluga KŠ 1771, A6a; Záto cslovik naj ſzám ſzebé ſzkuſzi KŠ 1771, 513; szkôpi blagoszlávla szam szebé TA 1848, 8; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848; Bog je zmiro te ſzveit ſzám ſzebom SM 1747, 16; Tá nyim dá ſzám ſzebé BKM 1789, 11 b) da ſze cslovik ſzám odſzébe priprávlati nemore KŠ 1754, 124; Dú'znoszti csloveka prôti szamom szebi BRM 1823, VII; ár je on ſzám na ſzébe gledoucs ſzvéti KŠ 1754, 91; Ako glihje Bosje ſzvéto imé ſzamo poſzebi ſzvéto TF 1715, 26; je on Otsé volo ſzám po ſzebi nazvescsávao KŠ 1754, 102; Ino tak ſzam vſzebi, Delnike náſz vcſini BKM 1789, 18 3. izraža obojestransko, vzajemno dejavnost osebkov: Ocsa nás, ſzveiteſze imé tvoje TF 1715, 25; neboidi náz ſzrám katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; rano ſze hocsem jasz ktebi pripraviti ABC 1725, A7b; Zakai ſze zové Cslovik po ſzvojem Bosji keip SM 1747, 4; naj ſze za preidoucse blágo ne ſzkrbimo KŠ 1754, 108; csi ſze gli nigdár nepoſtüje ocsé ſzvojega KŠ 1771, 50; geto sze orszácski Ocsevje szkrbijo, da vszi známo po vogrszkom gúcsati KOJ 1833, X; i csrêda jezusova sze po szpêvanyi naprêpriprávla KAJ 1848, III; tak vmárja, da sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4; Piszki sze nemorejo csüti KAJ 1870, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sẹ̑dnica, f. 1) das Sitzbein (os ischii), Cig. (T.), Vod. (Bab.), Erj. (Z., Som.); — 2) das Sitzungslocale, der Sitzungssaal, Cig., Jan., DZ.; — 3) = seja, Jan.; (hs.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
shájati -am nedov. izhajati, izvirati: Származni; szhájati KOJ 1833, 173; Eto vſze pa more ſzhájati ſzcsiſztoga ſzrczá KŠ 1754, 53; Düjh te iſztine, ſteri od Otsé ſzhája KŠ 1754, 122; geto ſztoga nyihovoga dela ſzhája eto KŠ 1771, A3a; Ka ſz-toga Szhája KMK 1780, 62; Dujh ſzvéti ſzhája od Bogá Ocsé KMS 1780, B2; ki od Ocsé, i Sziná ſzhája KM 1783, 113; Vſze dobro od Bouga ſzhája KM 1790, 50; Bogáſztvo, i’ vrejdnoſzt praj od Ocsé ſzhája SIZ 1807, 2; Od Bôga vſze ſzhája BRM 1823, 6; Sz-ſzrczá ſzhájajo hüde miſzli KŠ 1754, 72; Boug, od koga ſzhájajo vſza dobra dela KM 1783, 1; Kral Matyas neszhájo z-králeszke krvi AI 1875, br. 1, 4; Z-vlaskoga roga szhájala [mati kneza Milana] AIP 1876, br. 8, 7; nad timi ricsmi, ſtere ſzo ſzhájale zvüſzt nyegovi KŠ 1771, 177 2. vzhajati, dvigati se: Szi prelejjao ſztvojga tejla, Ká náſz mocſno napája, Da lübéznoſzt ktebi ſzhája BKM 1789, 230; tá ſzvetloſzt vam ſzhája BRM 1823, 6 3. odhajati: Vſzáka pogibelnoſzt, naj ſzhája odváſz zdaj SIZ 1807, 50 shajajóuči -a -e izhajajoč, prihajajoč, izvirajoč: Sz. Düjh Boug od oböj Szhájajoucsi KM 1783, 7; Sz. Düjh je niti rodjeni, nego ſzhájajoucsi KM 1783, 14; Nej je ta modrouſzt od zgora ſzhajajoucsa KŠ 1754, 39; Eta dácsa z-ednov recsjov na vszákoga dela szhájajôcsega dohodka AI 1875, br. 2, 6 shájani -a -o izpeljan, izveden: Na szhájanye gledoucs .. b) jeszo szhájani pronomeni, dp. enyim KOJ 1833, 35; Kakda sze szhájani razdelio AIN 1876, 70; szo szamosne recsi? Dvoujeféle .. i szhájane recsi, dp. gond-os KOJ 1833, 11; Tô szo szhájane rêcsih AIN 1876, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
skočemo [1. os. mn.] gl. skakati ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
smej [3. os. ed.] gl. smeti ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
smejoč del., F
2,
renidens os, veſſela inu
ſmejozha uſta;
ridibundus, -a, -um, ſmeyozhi kar nar bulè more
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sožene [3. os. ed.] gl. segnati ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
sramotna kost [sramótna kọ̑st]
samostalniška zveza ženskega spolaparna kost medenice v dimljah; sramnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
strašajo [3. os. mn.] gl. strašiti ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
šaljem [1. os. ed.] gl. slati ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
šipačejo [3. os. mn.] gl. šepetati ♦ P: 1 (TkM 1579)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
šte2 [2. os. mn.] gl. hoteti ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
te2 [3. os. mn.] gl. hoteti ♦ P: 1 (*P 1563)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
teškóuča tudi teškóča -e ž težava: I vnouga teskoucsa, Vmem tejli prebiva BKM 1789, 193; Znevoule, Teskoutse Nego oſzlobodi KŠ 1754, 263; hitrej pridem, Od vſze ſzveczke teskocse BKM 1789, 209; ftiſai eto teskoucso SM 1747, 71; vi pa teskoucso máte KŠ 1771, 542; Naj poglédne tvo teskoucso BKM 1789, 15; Teskôcso na lehkoſzt obrnéjo BRM 1823, 36; Eto teskoucso pa nedelajo czomprnicze KOJ 1845, 107; Zato vu ovoi nevoli, (teskocsi) tebé zovém SM 1747, 57; ſzem ja Nej vido vu teskoucsi Pravicsnoga Nehánoga KŠ 1754, 253; naj vu ſzmrtnoj teskoucſi vrejden bodem KM 1783, 78; Vſzlaboſzti i teskoucsi, ſze bátrivim BKM 1789, 264; Hvála bojdi Dühi, ki náſz trousta, vu vſzákoj teskoucsi SŠ 1796, 68; On je v-vszákoj te'zkôcsi k-pomôcsi KAJ 1848, 193; Ne vzeme me vö ſzteskoucs BKM 1789, 323; cslovik teskoucsam podvr'zeni KŠ 1771, 754; hitrei pridem os te ſzveczke vſze teskoucse SM 1747, 78; naj mi vſze naſſe teskoucse mirovno trpimo KŠ 1754, 108; teskoucse vnouge, Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; od náſz vſze kraj odloucsi Britkoſzti i teskoucse SŠ 1796, 6; etoga zemelſzkoga 'sitka teskoucse vorno znásati pomága SIZ 1807, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
tí os. zaim. ti: za ſteri nikdár ti odgovoriti nebos mogau TF 1715, 5; vu postenom sitki ti imei siveti SM 1747, 88; ti ſzi mojega ſzrczá pecsojna KŠ 1754, 14; Ti pa, Goſzpodne, dáj KŠ 1771, A8b; Ár na ſzmerti nische ſze ztébe nezpomené ABC 1725, A8a; i ka 'zelej Goſzpoud od tébe KŠ 1754, 80; Steroga zdai Tebi offerujem TF 1715, 9; Tou ti ſelej i kivánüje TF 1715, 9; Hválo tebi daiem Goſzpodne Bose ABC 1725, A6a; Ka ti tak fali KŠ 1754, 9b; Mér tebi KŠ 1771, 741; Tebé na právo kriſtuſſevo poznánye pripela TF 1715, 9; Jelie Boug otecz tüdi umreu zate TF 1715, 38; Kai je Kriſtus za tébe vcſino KŠ 1754, 38; Krisztus te pa ne bode pitao KŠ 1754, 10a; ſtera ſzo na tébe zavüpana KŠ 1771, 651; Náto te naj nadigáva Bo'za velika ſzkrb KŠ 1771, A8a; Ki ſzi za mé Tejlo na té vzéo KM 1783, 54; kai ako eto moje delo pri Tebi priétno boude TF 1715, 9; ne prebiva pri tebi to hüdo KŠ 1754, 70; ár jasz hocsem pred tebom moliti ABC 1725, A7b; ár vnogo ztebom vcsinilje dobra SM 1747, 81; ár ſze ni eden pravicsen ne nájde pred tebov KŠ 1754, 68; ſteroga ſzo ſztebom vrét csakali KŠ 1771, A8a
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
tolmačemo [1. os. mn.] gl. tolmačiti ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
trašijo [3. os. mn.] gl. strašiti ♦ P: 1 (TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
treši [3. os. ed.] gl. treščiti ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
učiti nedov., F
27,
addocere, pervuzhiti, podvuzhiti,
vuzhiti;
condocere, vuzhiti, pervuzhiti;
docere, vuzhiti;
figurare os pueri, eniga otroka
vuzhiti govoriti;
ignarus docendi, kateri neṡna
vuzhiti;
perdocere, cilú dobru
vuzhiti;
rudimentum ponere, ſe ṡazheti
vuzhiti;
saltator, tá kateri
vuzhi pleſſati;
prim. učan, učen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
us
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
us gl. os ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
usta [ústa]
množinski samostalnik srednjega spolausta
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
usta s mn., F
40,
apthae, mihurzi na
vſtih;
est in ore omnium, vſim je
v'uſtih, vſi od nîega govorè, vſi s'nym ſi
uſta ṡbriſhujejo;
fauces arent, ſo ſuha
uſta ali gerlu;
gravitas oris, ſmardezha
uſta, teṡhak dúh
v'uſtih;
haesit vox favcibus, tá ſhtima ſe je
k'uſtam perlipila;
innare, uſta, ali ſerzè s'ṡheló odpréti;
inorus, -a, -um, pres
uſt, pres gobza;
os movere, s'uſtmi merdati;
os obturare, uſta ṡamaſhiti;
oza, ozes, tá ſmrád, ali ſmardezhe is
uſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
usta ust
množinski samostalnik srednjega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 523 zadetkov.