Tiskanje

ah medmet

1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega

1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje

2. izraža čustveno prizadetost

2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh

2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh

3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah

7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o

8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah

9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o

9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh

10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

aj2 povedkovnik

komu izraža čustveno prizadetost, strah, stisko; SODOBNA USTREZNICA: joj, gorje

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ali2 [ali] (al2) veznik

ali, toda, vendar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik

1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska

2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali

2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna

2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah

3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta

3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu

4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali

4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska

4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga

4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)

4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom

5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak

6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

6.2 za izražanje nepričakovanega

6.3 za izvzemanje, omejevanje

6.4 za stopnjevanje

7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bajer -ja (vejer, bajer) samostalnik moškega spola

večja kotanja z vodo; SODOBNA USTREZNICA: ribnik

FREKVENCA: 12 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bẹ̑s, m. der böse Geist, Mur., Cig., Jan.; In bes, ki v srci tičal je, Duh božji ga izbičal je, Greg.; nav. v kletvicah: bes te plentaj! bes te lopi! bes te opali! bes jih dregni! Jurč.; ve ga bes! der Teufel mag es wissen, C.; bes ga vzemi! bes po njem! bežal je kakor bes, Središče-Pjk. (Črt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blato -a (blatu, blato) samostalnik srednjega spola

1. razmočena zemlja; SODOBNA USTREZNICA: blato

2. prijeta, sprijeta, odvečna snov na površini; SODOBNA USTREZNICA: umazanija

3. kar je malo ali nič vredno; SODOBNA USTREZNICA: malenkost, ničevost

3.1 moteč, nepotreben dodatek; SODOBNA USTREZNICA: navlaka

FREKVENCA: 113 pojavitev v 21 delih

FRAZEOLOGIJA: gorivzdigniti kaj iz blata, vreči kaj v blato

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bližnji1 -ega (bližni, bližnji, blizni, bližen) posamostaljeno

1. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča; SODOBNA USTREZNICA: bližnji

2. kdor je v sorodstvenem razmerju do drugega; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik

3. kdor je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: prijatelj

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bratovščina -e (bratovščina, bratovšina, bratovščena, bratavščina) samostalnik ženskega spola

1. razmerje kot med brati; SODOBNA USTREZNICA: bratstvo

2. pogosto v zvezi s krščanski povezanost ljudi z Bogom in med seboj; SODOBNA USTREZNICA: (krščansko) občestvo

3. verska skupnost ljudi, ki živijo po določenih pravilih, navadno v skupini; SODOBNA USTREZNICA: red, redovna skupnost

4. stanovska skupnost vernikov z nabožnimi in socialnimi nalogami; SODOBNA USTREZNICA: (cerkvena) bratovščina

FREKVENCA: 49 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cagavi -ega (cagavi, cagovi) posamostaljeno

1. kdor dvomi o čem, malo verjame v kaj; SODOBNA USTREZNICA: nejeverni, maloverni

2. kdor ima premalo poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopetni, neodločni

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cerkva -e (cerkva, crikva) samostalnik ženskega spola

1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev

2. s prilastkom posvečeni prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče

3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev

3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev

3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini

FREKVENCA: 27 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cesarski2 -a -o pridevnik

1. ki se nanaša na cesarje; SODOBNA USTREZNICA: cesarski

1.1 v zvezi cesarsko veličastvo naslov za cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo

1.2 ki se nanaša na posvetno oblast

2. ki se nanaša na cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarjev

FREKVENCA: 14 pojavitev v 7 delih

TERMINOLOGIJA: cesarska postava/pravda

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cesarstvo -a (cesarstvu) samostalnik srednjega spola

1. država, ki ji vlada cesar; SODOBNA USTREZNICA: cesarstvo

2. izvajanje cesarske oblasti; SODOBNA USTREZNICA: cesarjevanje

3. posvetna oblast

FREKVENCA: 33 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cin -a samostalnik moškega spola

srebrno bela, lahko taljiva kovina nižje vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: kositer

FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom

1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran

1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez

1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez

1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek

2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez

2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na

3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad

3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad

4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad

4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad

4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad

4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse

4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno

4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg

5. za izražanje časa

5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez

5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko

6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper

7. za izražanje nadrejenosti

7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom

7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom

7.3 danes s predlogom nad z orodnikom

8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi

9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po

10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom

10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost

11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja

11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom

11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom

11.3 danes s tožilnikom

12. za izražanje usmerjenosti

12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom

12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom

12.3 dejanja, stanja, čustva

12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom

12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom

12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom

12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, (pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

črepinja -e (čerpina, čerpinja, črepinja, čripina, čipina) samostalnik ženskega spola

1. lončena posoda

1.1 lončena posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru; SODOBNA USTREZNICA: nočna posoda

2. kos/košček razbite lončene posode; SODOBNA USTREZNICA: črepinja

FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

debel prid., F38, bitrum, en debel, ali grób gvant; callosa ulcera, toruvi s'terdo debelo koṡho; craſsus, -a, -um, debel, ſhirók, volugaſt, ṡatepen; dilatatus, -a, -um, reſhiren, debel, reſproſtren; femen, -nis, tá debela kúſt v'ſtegni nad kolénam; inattenuatus, -a, -um, neſtanzhan, debel; incraſsatus, -a, -um, vpitan, debel; latus, -a, -um, preſtrán, debel, ploſhat, ſhirók; navis suburrata, ladja s'debelim peîskom teṡhka ſturjena; obtusus, -a, -um, ṡkarhan, tóp, tumpaſt, neoſter, debele ṡaſtopnoſti; pingvis, -ve, tólſt, maſtán, debel, vpitan; praegnans, noſſezha, breja, debèla, napolnîena; retusum ingenium, neumin, ṡhleht ṡaſtopnoſti, ena debela neumna pamet; rudis, et hoc rude, grob, debel, tupaſt, kateri nyzh neṡna

debelejši , astacus, morski rak, ima eno nogó debeliſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

debelkast prid., subpingvis, -ve, debelkaſt, tolſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dẹjáti,* I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve-Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.-C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati

1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti

1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati

2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati

2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri

4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati

6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov

FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih

FRAZEOLOGIJA: dobro dejati (komu/čemu), težko/žal dejati komu

TERMINOLOGIJA: dejati pokoro,pravi

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dejati3 dem/dejem (djati, gjati) dovršni in nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu, h komu, kaj, s kom, (s čim) izraziti/izražati z besedami; SODOBNA USTREZNICA: reči, govoriti

1.1 v pretekliku, v primerjalnih odvisnikih, kdo; s prisl. določilom časa poudarja veljavnost že povedanega; SODOBNA USTREZNICA: reči

1.2 v paru z drugim glagolom rekanja, kdo/kaj; h komu, kaj napoveduje poročani govor, navadno v obliki dobesednega navedka; SODOBNA USTREZNICA: dejati, reči

2. kdo; kaj, na kaj izraziti misel, mnenje o čem; SODOBNA USTREZNICA: praviti, meniti

2.1 kdo; komu, kaj izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: pripomniti

3. kdo; kaj izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, veleti

4. v medmetni rabi, navadno v 1. osebi ednine izraža

4.1 kdo; kaj (trdno) prepričanost osebka; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti

4.2 kdo; komu, kaj opozorilo, svarilo; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti

4.2.1 kdo; kaj poudarja povedano; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti

4.2.2 kdo; komu, kaj uvaja lastno spoznanje, prepričanje; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti

5. kdo; komu, kaj dati, določiti ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati

5.1 kdo; čemu, kaj uporabiti za kaj ime, kot ga določa dopolnilo, vsebinsko pa pojasnjuje sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: imenovati

FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 41 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol

1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati

1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si

2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti

2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati

3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati

3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati

3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati

3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati

3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati

3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati

4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati

4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo

4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga

4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo

4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih

4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati

4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati

5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem

5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti

5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati

6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati

6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati

6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati

7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti

8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega

8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati

8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati

9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati

10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter

TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

desetiti -im nedovršni glagol

kdo; komu, kaj dajati komu desetino od česa; SODOBNA USTREZNICA: desetiniti

FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dete -eta (dete, dejte) samostalnik srednjega spola

1. človeški potomec ne glede na spol v odnosu do staršev; SODOBNA USTREZNICA: otrok

1.1 ekspresivno, v nagovoru mlad znan človek

2. deček ali deklica v prvih letih svojega življenja; SODOBNA USTREZNICA: otrok

2.1 ekspresivno kdor ima umske sposobnosti kakor otrok

2.2 otrok do prvega leta starosti; SODOBNA USTREZNICA: dojenček

2.3 Kristus kot otrok

3. s prilastkom, ekspresivno, z oslabljenim pomenom izraža, da je samostalnik v veliki meri deležen značilnosti, kot jih določa pridevnik

3.1 biblijsko, v zvezi človečko/človeka dete človek glede na svojo majhnost vpričo Boga

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 40 delih

FRAZEOLOGIJA: priti ob dete

TERMINOLOGIJA: božje dete

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

deželski2 -a -o (deželski, deželški) pridevnik

1. ki se nanaša na deželo; SODOBNA USTREZNICA: deželni, deželski

2. ki ni verskega, cerkvenega značaja; SODOBNA USTREZNICA: posvetni

2.1 ki pripada zemeljski stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: zemeljski, pozemeljski

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih

TERMINOLOGIJA: deželski dan, deželski firšt/knez/viuda, deželski flegar/ferbežar/kapitan/altman/ban/poglavica

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dobro3 (dobru, dobro) povedkovnik

1. komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2. izraža precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin; SODOBNA USTREZNICA: dobro

3. komu [smiselni osebek] izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro

3.1 v medmetni rabi, komu [smiselni osebek] izraža prepričanje, da je kdo zaradi česa deležen (trajne) sreče, blagoslova; SODOBNA USTREZNICA: dobro

FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 38 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

doječ -a -e deležnik

ki hrani otroka, mladiča z lastnim mlekom; SODOBNA USTREZNICA: doječ

FREKVENCA: 16 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dokàj, pron. indef. (indecl.) = veliko, viel, Cig., Jan., C., Kr.; tudi: dọ̑kaj; — iz: kdo ve kaj, Kop.-Mik. (V. Gr. IV. 173.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dolina -e samostalnik ženskega spola

1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina

2. v zemljo narejena podolgovata vdolbina; SODOBNA USTREZNICA: jarek

FREKVENCA: 204 pojavitve v 12 delih

FRAZEOLOGIJA: hoditi po temni dolini, žalostna/revna dolina

TERMINOLOGIJA: okrogla dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dotaknuti se -em se dovršni glagol

kdo; koga/česa, (s čim) približati se tako, da pride do bežnega stika; SODOBNA USTREZNICA: dotakniti se

FREKVENCA: 7 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

družiti -im nedovršni glagol

1. kdo; kaj k čemu delati, da je kaj kje v vse večji količini; SODOBNA USTREZNICA: kopičiti

2. kaj; koga_tož. k čemu delati, da kdo postane član kake skupine; SODOBNA USTREZNICA: pridruževati

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

držati se -im se nedovršni glagol

1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se

1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se

1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se

2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se

3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se

3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov

4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj

4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu

4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se

5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se

5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se

6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

duri -i (davri, duri, dovri, dvari, dveri, duvri°) množinski samostalnik ženskega spola

1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa; SODOBNA USTREZNICA: vrata

1.1 gibljivo pritrjena plošča naprave za zapiranje take odprtine; SODOBNA USTREZNICA: vrata

FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 26 delih

FRAZEOLOGIJA: biti pred durmi, duri so komu odprte, počivati pred durmi, pokazati komu duri

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dúša,* f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.-C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.-C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.-M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.-Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

dvakrat prislov

izraža dve ponovitvi; SODOBNA USTREZNICA: dvakrat

FREKVENCA: 111 pojavitev v 22 delih

FRAZEOLOGIJA: enkrat ino/ali dvakrat

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

elefantov -a -o (elefantov, elafantov) pridevnik

ki se nanaša na elefante; SODOBNA USTREZNICA: slonov, slonji

FREKVENCA: 19 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ferahtan2 -a -o (ferahtan, farahtan) deležnik

1. ki je deležen zelo negativnega odnosa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevan, preziran

1.1 ki je deležen takega odnosa od koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramoten, zasramovan

1.2 ki se zaradi takega odnosa odklanja, ne priznava; SODOBNA USTREZNICA: zavračan

FREKVENCA: 91 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ferahtanje -a (ferahtanje, ferahtajne, ferahtajnje) samostalnik srednjega spola

1. zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevanje, prezir

1.1 koga_rod. kazanje takega odnosa do koga/česa z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje

1.2 česa odklanjanje, nepriznavanje zaradi takega odnosa; SODOBNA USTREZNICA: zavračanje

FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ferahtar -ja samostalnik moškega spola

kdor ima, kaže zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevalec

FREKVENCA: 7 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ferbegljiv prid., F2, levis, -ve, ferbegliu, ṡhleht, lagák; temerarius, -a, -um, ferbèṡhen, ferbègliu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

fratan -a -o (fratan, feratan) deležnik

1. od koga, skozi koga ki je s kršitvijo zaupanja predan ali izpostavljen nasprotniku, sovražniku ; SODOBNA USTREZNICA: izdan

2. ki postane viden, opazen; SODOBNA USTREZNICA: razkrit

FREKVENCA: 54 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gladek prid., F25, aequus, -a, -um, ravnu, gladku, pravu; allaevo, -are, glatku, ravnu délati; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; blanditias adhibere, lubeṡnive, ſladke, gladke beſſéde nuzati; canora vox, lépa gladka ṡhtima; carta lenis, gladek papyr; depolire, gladku délati; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, inu gladku délati; enodatus, -a, -um, reṡvèṡan, reṡvoṡlán, gladek; enodis, et hoc enode, preṡ voṡla, gladku; erugare, tú garbaſtu gladku ſturiti; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabrum, gladku, pres laſſy; interrasilis, gladik; laevigare, laevare, gladiti, gladku inu ravnu délati; laevis, -ve, gladek; laevitas, rován, gladka rován; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; lubricus, -a, -um, polṡèzh, gladek; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; polire, gladiti, palirati, gladku délati; politus, -a, -um, poglajen, paliran, gladik ſturjen; tritus, -a, -um, riban, ṡriban, ṡnuzan, gladik; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.-C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.-Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.-C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.-C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

glúma, f. der Scherz, der Spass, die Narrheit, Dict., Cig., Jan., Kras-Mik.; kdor ne ve glumi glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Kras-Mik.; za glumo ali šalo imeti kaj, Trub. (Post.); v šali, v glumi, v smehu ino v norčiji, Jsvkr.; — die Posse, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

gorje medm., F2, vae, jó, gurje, jó inu ve; ve mihi, gurje meni

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

govnjáti, -ȃm, vb. impf. unverständlich reden, (nam. gognjati), Št.; jeclja in govnja, sam ne ve kaj, SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

hüdóuča -e ž hudobnost, hudobija: nyéno nekrivo, csiszto szrczé od hüdôcse szvêta nikaj ne vê AIP 1876, br. 5, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

izgíniti, -gȋnem, vb. pf. verschwinden; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.; izginil je, da nihče ne ve kam; sneg je že povsod izginil.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

izgȗba (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: — = človek, ki ne ve kaj storiti in kako si pomagati, Temljine (Tolm.), Cerkljansko-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

jájce,* n. 1) das Ei; bolje je eno jajce, kakor sneden vol, = besser ein "habe ich" als zwei "hätte ich", Npreg.-Cig.; tudi: rajši imam danes jajce, kakor jutri kokoš, C.; Jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — pražena jajca = cvrtje, das Eierschmalz, C.; v trdo (mehko) kuhano jajce, hart (weich) gesottenes Ei, Cig.; naleženo jajce, das Brütei, Cig.; = nasajeno j., V.-Cig.; = valitno j., Guts.; nasadno j., zum Bebrüten taugliches Ei, Cig.; jajce klopoče, das Ei schlottert, Cig.; — 2) die Hode, Cig., pl. die Hoden; das männliche Zeugungsglied; — 3) pasja jajca, das Knabenkraut (orchis), C.; — 4) ptičja jajca, eine Art kleine, süße Zwetschken, SlGradec-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

jo medm., F3, oh, aube, oh meni, jo meni, oh Bogú ſe vſmili; vae, jó, gurje, jó inu ve

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kakọ̑,* adv. I. interr. wie? kako se imaš? kako dolg? wie lang? kako ti je? wie befindest du dich? kako ste? wie geht es euch, vzhŠt.; kako, da ne? wie so denn nicht? kako to? wie so? — v indirektnem vprašanju: kdo ve, kako še bo, wer weiß, wie es noch kommen wird; ne ve, kako in kaj, er weiß weder aus noch ein, Cig.; — v vzkliku: kako lep je svet! wie schön ist die Welt! kako bi zdaj spal! wie könnte ich jetzt schlafen, Cig.; kako pa! kako pa da! freilich natürlich (= wie denn anders!); — II. indef. irgendwie; če bo le kako mogoče; boš si že kako pomogel.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kàkor,* adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.-Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

katę́ri, pron. I. interr. welcher? (von zweien oder mehreren) katera gospa ves svet obhodi? Jan. (Slovn.); — der wievielte? katerega imamo danes? welches Datum haben wir heute? — v indirektnem vprašanju: Bog že ve, kateri kozi rep krati, = Gott weiß schon, wen er züchtigt, Met.; — II. rel. welcher; katerega bom poklical, tisti naj se oglasi; kateri koli, welcher immer; kateri bodi, welcher es auch sei; — III. indef. irgend welcher, irgend einer; — če vaju (vas) katerega zadene, brez strahu pojdi v boj; nas bi lahko katero šlo k božji službi, von uns Hausgenossen irgend einer, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kdọ́, pron. I. interr. wer? kdo je? wer da? kdo ve, kaj počenja! wer weiß, was er treibt! kdo pameten se bo čudil? welcher vernünftige Mensch wird sich wundern? ta ustava ni kdo ve kako umetna, Zv.; tega ne dam iz rok, ko bi ne vem kdo prišel! jvzhŠt.; — II. indef. kdọ̀, irgendwer, jemand; če kdo ve, pa naj pove! vsaj nima kdo po njega iti, es ist ja niemand da, der ihn holen könnte; ima kdo nositi med, Levst. (Beč.); — III. rel. = kdor, na vzhodu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kljuváti, kljúvam, kljújem, vb. impf. mit dem Schnabel hacken, picken; Kdo ve Kragulja odgnati, Ki kljuje srce? Preš.; v zobu me kljuje, ich empfinde einen pickenden Schmerz, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.-Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.-Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kǫ́da, adv. = kod, Krelj-M.; ne ve koda kam, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

košàt, -áta, adj. 1) breitästig, breitbuschig, buschicht; košato drevo; košat rep; košato zelje, der Staudenkohl, Cig.; košata rž, der Staudenroggen, Nov., Bes.; — 2) mit breiten Kleidern, aufgedonnert, Cig.; košata, ali: košata mati, die Brautmutter, Kor.-Cig.; — schwanger, Št.; — dick, stark: košata megla, košat sneg, Danj.-Mik.; — 3) aufgeblasen, C.; košato hoditi, hoffärtig einhergehen, Z.; družba je košata mati vsega hudega hudobnim, Slom.; — stolz: Ve Kranjice ste košate, Preš.; — 4) bombastisch, Cig.; Tudi imajo besede košate, Ko se prav napijejo ga, Npes.-K.; — košata laž, starke, derbe Lüge, Cig.; Dekla je polna košatih laži, Danj. (Posv. p.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

košatíca, f. 1) košata mlada jela, Kr.-Valj. (Rad); sploh: košato drevesce: zarod mladih košatic, Str.; košato cvetje: Iskrice, ve košatice, Vod. (Pes.); — 2) stolzes Weib: prevzetna košatica! SlN.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kóza,* f. 1) die Ziege; za jalovo kozo se kregati, Krelj; ne more biti koza cela in volk sit, Npreg.-Levst. (Beč.); Bog uže ve, kateri kozi rog krati, Npreg.-Levst. (Zb. sp.); divja k., die Gemse (antilope rupicapra); — 2) verschiedene Vorrichtungen: ein Gestell bestehend aus einem Holzbalken mit vier Füßen: der Holzbock, der Sägebock der Zimmerleute, Böttcher u. dgl., V.-Cig.; der Gerüstbock, Dol.; — der Voltigierbock der Turner, der Barren, Cig. (T.), DZ., Telov.; — der Feuerbock, Cig.; — das Gestell eines drehbaren Schleifsteins, C.; — das Fußgestell des Webestuhls, Bolc-Erj. (Torb.); — das Brückenjoch, Nov., SlN.; — die einfache, dachlose Garbenharfe, Poh.-C.; — eine mit Haken versehene Stange über dem Feuerherde, V.-Cig.; — der Schrotbock oder Schragen zum Auf- und Abladen von Lasten, Cig., C., Dol.; — podkovna k., der Feilbock der Hufschmiede, DZ.; — ein Ständer oder Pflock mit Stützen, V.-Cig., C.; — hölzerner Dreifuß, M.; kozo bíti, den Dreifuß schlagen (ein Spiel), Cig., Dol.-Levst. (Rok.); — eine irdene Pfanne auf Füßen, Cig., C., Kr.; — 3) pl. koze, die Pocken; koze staviti, cepiti; die Blattern; v kozah biti, koze imeti, die Blattern haben; (vsled napačnega tolmačenja nemške besede "Pocken"?); pogl. osepnice.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kratek prid., F39, breviare, okratiti, kratku ſturiti; breviarium, kratki ẛapopadik; brevis, kratek; curtus, -a, -um, kratik, maihin; improcerus, -a, -um, kratek, nedolg, niṡek; jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga zhaſſa; perbrevis, -ve, cilú kratik; periocha, -ae, enu kratku ṡapopadenîe, ena kratka ſuma ene rizhy; visus brevis, kratki pogled

krajši , decurtare, obkratiti, kraiſhe ſturiti

najkrajši , F2, bruma, tá narkraiſhi dán, kadar ẛyma ṡazhne; solstitium, -tÿ, ſonza vrazhanîe, tú je tá narkraiſhi, ali tá nardalſhi dán v'leiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

krǫ́žiti, -im, vb. impf. 1) abrunden, Mur., Cig.; — repo k., die Rübe schälen, Z., Dol.; — 2) žito k., das Getreide reitern, Z., C., Lašče-Levst. (Rok.); — 3) pesem k., ein Lied schlecht singen, Cig.; Reime machen, Z.; kdor pevcev peti kaj ne ve, Od letnih časov kroži, Preš.; — 4) umgeben: v ozadju jih (griče in holme) krožijo nizki bukovi in gabrovi gozdi, LjZv.; — 5) sich im Kreise bewegen, kreisen, Z.; k. z glavo, s trupom, z rokami, Telov.; — sich herumtreiben, vagieren, Cig., Jan., M.; — lavieren, kreuzen: z ladjo k. (polj.), Cig., Jan., Cig. (T.), Zora; — in Umlauf sein, circulieren, Cig., Jan., C., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kr̀st, kŕsta (kȓst, Dol.), m. 1) die Taufe; h krstu nesti otroka; — = sprejem v fantovstvo: vina za krst plačati, Zora; — 2) der Christ, Jan.; tega živ krst ne ve, das weiß keine lebende Christenseele; storil bom, če je le živemu krstu mogoče, Zora; tega ne more živ krst povedati, Jurč.; ni božjega krsta, es ist keine Seele da, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

lagak prid., F30, agilis, lagak, hitir, rozhen, berſek, vertliu, perverṡhen; celeripes, lagák na nogah, hitru tezhe; collevare, lagle ſturiti, de je ena reizh lagka, polagzhati; facilis, et le, lagák; leviculus, -a, -um, tú kar je cilú lagku, zagliu, cilú lagák; levis, -ve, ferbegliu, ṡhleht, lagák; pluma, -ae, perje, lagku perje; praefacilis, -le, cilú lagák, cilú lahki; tenuis, -ue, tenak, lagák, maihin, drobán; theristrum, en lagák leitni gvant. Gen:38.v.14

laglji , collevare, lagle ſturiti, de je ena reizh lagka, polagzhati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

legak prid., F3, miſsilis, -le, legák ṡa luzhiti, ali ſtarliti, lagák ṡa luzhanîa; perlevis, -ve, cilú legák inu hiter; populabilis, -le, legák ṡa pogonobiti, inu ṡa ṡatréti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ležeč del., F13, delitens, ṡkriven, na ṡkrivnim leṡhezhi; epirus, ne leṡhezha ṡemla na murju, ali vodi; immobilia bona, obſtojezhe blagú, leṡhezhe blagú; incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi; jacens, leṡhezhi; mediterraneus, -a, -um, ſerd[!] ṡemle, delezh od morja leṡhezh; occidentalis, pruti ſonzhnimu ṡahodu leṡhezhi; perappositus, -a, -um, ṡalu leṡhèzh, perſtavin, perſtavlen; peroportunus, -a, -um, cilú dobru perloṡhiu, inu leṡhèzhi; plurimum refert, na tem je doſti leṡhezhe; reclivis, -ve, leṡhezhi, v'ṡnák leṡhezhi; resupinus, -a, -um, vṡnák leṡhezhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

li 1., conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj-Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

lómiti, lǫ́mim, vb. impf. brechen; l. palice, kruh; Bog uže ve, komu perje lomi = Gott weiß, wenn er züchtigt, Cig., Jan. (Slovn.); veje se lomijo, die Aeste brechen; toliko ljudi je bilo, da se je vse lomilo; kamenje, rudo l., Steine, Erze brechen; zid l., eine Mauer zerstören, Z.; — knicken; bilke l.; usnje l., das Leder krispeln, Z.; — žarke l., die Strahlen brechen, Cig.; lomljeni oblok, der Spitzbogen, Cig. (T.); — roke l., die Hände ringen; Bele si je roke lomila, Npes.-K.; — Verzerrungen, Windungen des Körpers verursachen, martern, plagen; božjast ga lomi, er hat einen epileptischen Anfall, Z.; po roki me lomi, es reißt mich im Arme, Cig.; smeh ga lomi, er lacht krampfhaft, Cig., Glas.; es ist ihm lächerlich, Cig.; dremavec ga lomi, er ist schläfrig, Cig.; žalost, jeza, lakomnost ga lomi, er ist von Trauer, Zorn, Habgier ergriffen, C., Z.; to me lomi, das macht mir Kummer, Verdruss, V.-Cig., C.; z delom se l., sich mit der Arbeit abplagen, C.; l. se po svetu; — radebrechen; nemško, nemščino l., Cig.; francoščino za silo lomi, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

lǜben -bna -o prid. ljubljen: ve je on tvoj lüben, dober ocsa AI 1875, kaz. br. 7
nájlübnéjši -a -e najljubši: je bio človeki najlübnejša stvár AI 1878, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

manīra, f. vedenje, lepo vedenje, die Manier; ne ve manire.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

mastan prid., F5, laver, -ris, enu ṡeliṡzhe lipú diſſezhi v'vodah raſte, ima maſtnu, inu ravnu ſhibovje, ſhiroku perje na ṡèlie vleizhe; pingvinarius, -a, -um, kateri maſtne, ali tolſte rizhy lubi; pingvis, -ve, tolſt, maſtán, debel, vpitan; praepingvis, -gve, pretólſt, ſylnu tólſt, inu maſtán; sagina, -ae, ena tolſta, maſtna ṡhpiṡha ṡa pitanîe, katera dobru pita, inu tolſtu ſtury; prim. mastno

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

mę́ra, f. das Maß; Na mero ta ujec tvoj ima srebra, zum Messen (nicht zum Zählen), Preš.; pet vaganov dobre mere (gut gemessen); mere in uteži, Maße und Gewichte; mokra m., das Flüssigkeitsmaß, Z.; votla m., das Hohlmaß, Vrt., DZ.; dolgostna m., das Längenmaß, nk.; obodna m., das Spannmaß, DZ.; razalna m., das Streichmaß, DZ.; valjasta, skrinjasta, okvirasta, nečkasta m., das Cylinder-, Kasten-, Rahmen-, Kippmaß, DZ.; kotna m., das Winkelmaß, Cel. (Ar.); — skupna m., das gemeinschaftliche Maß, Cel. (Ar.); novčna m., der Münzfuß, Cig. (T.); goldinarska m., der Guldenfuß, Cel. (Ar.); desetinska m., das Decimalmaß, Jan. (H.); mero si vedeti, sich mäßigen, Cig., UčT.; otrok, kateri si ve mero pri jedi, Ravn.; ne ve si mere, er kann sich nicht mäßigen, Cig.; mero imeti, Maß halten, Cig.; črez mero, unmäßig, im Uebermaß; z mero, mit Maß, mäßig; v mero piti, mit Maß trinken, Z.; v mero, nach dem Maße, genau, Vrt.; srednjo mero, mittelmäßig, ziemlich; po nobeni meri, auf keine Weise, Cig.; po meri, nach Maßgabe, DZ.; — hudodelnik, hudobnež stare mere = ein großer Missethäter, ein Erzbösewicht, Levst. (Zb. sp.), jvzhŠt.; — v eno mero = v eno mer, in einemfort, Cig.; — das Metrum: daktilska, trohejska m., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nagnjen del., F15, cernuus, doli nagnên, kakòr ſtari ludè, pohlevin; flagitio promptus, nagnên, perpravlen k'veliki pregréhi; furax, tatinṡki, h'tatvini nagnên, kradliv; imbricus, -a, -um, deshevun, h'deṡhju nagnên; inclinatus, -a, -um, nagnîen, naklonîen; inflexus, -a, -um, nagnîen, nakriven; libidinosus, -a, -um, hotliu, k'nezhiſtoti nagnîen, kurbliu; pluteus, -ei, ena viſſeozha, ali nagnêna miṡiza, na kateri ſe piſhe; proclivis, -ve, proclivus, -a, -um, nagnên; pronus, -a, -um, nanagnên, nagnên, naprei nagnên; propendere, naprei viſſeiti, ali naprei nagnên biti; propensè, s'nagnenîem, s'nagnêno viṡho; propensior ad voluntates, narvezh nagnên k'lushtom; propensus, -a, -um, ſylnu nagnên, nanagnên

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

naložen del., F11, haerentes naves, obtazhejozhe barke na ſuhim: prevezh naloṡhene; injunctus, -a, -um, naloṡhen, v'kúp ṡloṡhen; navis oneraria, mozhnu naloṡhena ladja; onerariae naves, teṡhke ladje s'blagom naloṡhene; oneratus, -a, -um, s'teṡhavo obloṡhen, ali naloṡhen; onerosus, -a, -um, prevezh naloṡhen, kar eniga teṡhku ſtane; praegravis, -ve, ſylnu teṡhak, preloṡhen, prevezh naloṡhen; pragmatica, -ae, poſtava s'naloṡheno ẛhtraffingo, ali kaſtigo; pyxidatus, -a, -um, kar je s'takeſhnimi puhſhizami naloṡhenu; vehes, -is, en polhin naloṡhen vouṡ, ali kula, kar ſe more enkrat pelati; vermiculatus, -a, -um, iṡ kupizami, iṡ lépiga naloṡheniga délla

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nastrójiti,* -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge gerben; veliko kož n.; — eine gewisse Menge fertig beizen: nastrojil je gobe toliko, da zdaj ne ve kam ž njo, Str.; — 2) n. koga, durchgerben, durchprügeln, Cig.; — 3) n. klobuk, einen Hut aufstaffieren, V.-Cig.; — 4) (im Bergbau) Anstalten machen, dass die Arbeiter die Arbeit beginnen können, anschanzen, V.-Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nešalkov prid., gravis, -ve, tudi neſhalkou

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

neznȃnje, n. 1) die Unkenntnis, die Unkunde, Cig., Jan.; predolgo v neznanju biti o važnih stvareh, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Unbekanntschaft, Cig., Jan.; — 3) die unbekannte Umgebung, die Fremde, Krelj-Mik.; v neznanju biti, Z.; v neznanju si človek težko pomaga, Lašče-Levst. (M.); kaj se ve, kaj človeka zadene v neznanju! Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nòrlasti -a -o prid. nor, neumen: Murad, te prvlêsi törszki ceszar v táksem norlasztom sztáliscse jeszte, ka ne vê AIP 1876, br. 10, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obložen del., F10, clitellarius, tovarnik, ali s'tovorom obloṡhen; distentus, -a, -um, â distinior, ṡaderṡhán, obloṡhen; gravari, biti obloṡhen s'teṡhavo; gravis, -ve, teṡhák, obloṡhen; negotiosus, -a, -um, opravliu, s'opravilam ſylnu obloṡhen; oneratus, -a, -um, s'teṡhavo obloṡhen, ali naloṡhen; onustus, -a, -um, s'teṡhavo obloṡhen; opprimi aero alieno, s'velikimi dolgmy obloṡhen biti; privilegarius, -a, -um, privilegatus, s'ſuſebno ſlabodnoſtjo obloṡhen; spumatus, -a, -um, s'peinami obloṡhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odtrúpiti, -im, vb. pf. weg-, abschlagen, Jan.; rog o., das Horn abstoßen, Mur.; Bog že ve, kateri kozi rog odtrupi = Gott weiß schon, wen er züchtigen soll, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ogréniti, -grę́nem, vb. pf. 1) umhäufeln: zelje o., jvzhŠt.; o. rastlino s suho prstjo, Cv.; — 2) zusammenscharren: čebele v panj o., Dol.; — einen Fang machen: ta je ogrenil! der hat einen guten Fang gemacht! Cig.; ve, da bo dobro ogrenil, Bes.; — ausfindig machen, Jan.; o. zaklad, LjZv.; tako smo ogrenili vso fabriko za izdelovanje desetakov, Nov.; — 3) o. koga, jemandem einen Schlag versetzen, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

opásti, -pádem, vb. pf. 1) abfallen (o listju), Cig.; = opasti se: Vse prehitro, ve preproste, Se opadle na tla boste, Vod. (Pes.); — versinken, Mur.; — in Verfall gerathen, Cig.; — 2) fallend bedecken (o snegu), Jan.; s slano o. kaj, bereifen, Cig.; puščava je kakor s slano in ivjem opadena, Ravn.; — 3) befallen, ergreifen (von Gemüthszuständen), Jan.; bridkost ga opade, Burg.; — opaden, betroffen, Cig., Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

òset -a m osat: Ve zlocsaſzte tráve, Oſzet, hebet, trnye, Meni rodilo bode BKM 1789, 192

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

počę́ti, počnèm, vb. pf. 1) beginnen; prepir p., Cig.; brez njega nič ne počneš = er ist deine rechte Hand, Cig.; — 2) beginnen, thun; od veselja ne ve, kaj bi počel = er ist außer sich vor Freude; kaj mi je zdaj početi! was soll ich nun thun? kaj bi si počela taka gospoda v naši vasi? Vrt.; — 3) = spočeti, empfangen, Trub., Krelj, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pogrę̑bnica, f. 1) die Leichenbegleiterin, Z.; Ve boste mi pogrebnice, Npes.-Zv.; — 2) das Grablied, Cig., Jan., C., Let.; — der Trauermarsch, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

požérati -am nedov.
1. požirati: 'Zabe, kacse i ribe jê, Stere prav po'zérati vê KAJ 1870, 171; ki preczidjávate komára, kumilo pa po'zérate KŠ 1771, 77; Vnogokrát vam je vas gút ſzüjhe ſzline po'sérao SIZ 1807, 55
2. sprejemati vase, uničevati: ſzmrt, Koga nájde, vſze po'séra SŠ 1796, 127; Csi te vase grob po'zéra, Nezdvojte KAJ 1848, 114; Ki po'zérajo hi'ze vdovicz KŠ 1771, 142; Pekeo, dönok ne mori, Vszigdár de je on po'ſirao KM 1783, 298
požerajóči -a -e požirajoč: Nescsejo tô szpoznati csinécsi zlo, pozérajôcsi lüdsztvo moje TA 1848, 42

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

preíti, preídem, ali: préjti, préjdem, vb. pf. 1) durchgehen, durchwandeln, durchwandern; veliko dežel p.; kako pot p., einen Weg zurücklegen, Cig.; človek v enem dnevu veliko prejde, jvzhŠt.; Nocoj bode prešel tri črne gore, Npes.-Mik.; prešla sva vrtec, Zora; — anwandeln, ergreifen, Jan. (H.); otožnost me preide, Z.; — 2) hinüber gehen; p. na ono stran, Cig.; ne morem p. črez blato, Cig., jvzhŠt.; kadar so bili že vsi prešli, so jih rekli s šibami tepsti, Kast.; — p. komu v roke, in jemandes Hände übergehen, DZ.; bolezen preide na koga (versetzt sich), Cig., (vererbt sich), Jan.; — 3) die Form ändern, übergehen: v hribce p., sich hügeln, Cig.; p. v kaj, sich in etwas auflösen, Cig.; — 4) vorübergehen; ni več videti vojakov, so že prešli, jvzhŠt.; — fortgehen, verschwinden; nekam je prešel, da nihče ne ve, kam = er ist verschollen, Cig., jvzhŠt.; prejde tako, kakor je prišel, Navr. (Let.); moje reči so mi nekam prešle, meine Sachen sind mir abhanden gekommen; — verloren gehen, zugrunde gehen, ogr.-C.; vergehen; dan za dnevom prejde; leto je prešlo, ein Jahr ist vorüber; čas mi je prešel, da sam nisem vedel, kako; (čas življenja) preide, kakor senca, Škrinj.-Valj. (Rad); veličanstvo hudobnih prejde enako jutranjemu oblaku, Ravn.-Valj. (Rad); to samo od sebe preide, kakor je prišlo, das heilt von selbst, Cig., jvzhŠt.; — še prejde, es lässt sich noch halten, Cig.; es geht noch an, jvzhŠt.; — 5) im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; p. koga: prešel ga je, er ließ ihn hinter sich, Cig.; tebe lahko prejdem, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

preložen del., praegravis, -ve, ſylnu teṡhák, preloṡhen, prevezh naloṡhen

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

premenjáven -vna -o prid. menjalen: Podarü-van: -val, vel i premenyáven: vá, vé AIN 1876, 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prepròst, -prósta, adj. einfach, schlicht; preprosto ljudstvo, gemeines Volk, Cv.; preprosto selišče, Jurč.; — einfältig, Meg., Alas., Dict., Mur., Jan.; tako preprosti in nepametni, Dalm.; Vse prehitro, ve preproste, Še opadle na tla boste, Vod. (Pes.); (prẹ́prost, Dict., Kast., Svet. (Rok.), Jurč., Dol., préprost, jvzhŠt.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pretežak prid., F2, gravare, nakladati, teṡhák biti, preteṡhák biti; subgravis, -ve, enu malu preteṡhák

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prevržljìv, -íva, adj. pfiffig, ausfindig: ni nič prevržljiva ta ženska = ne ve nič preudariti, kako bi bilo bolje, Rib.-M.; premeten in p., Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

priča [príča] samostalnik ženskega spola

pričevanje
sedanjost

PRIMERJAJ: na priči biti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

príčən, -čna, adj. 1) gegenwärtig, M.; prično živenje, prično leto, Kast.-Levst. (M.); ni prično ni prihodno, Skal.-Let.; on ve, kar je minulo, kar je prično, kar je prihodno, Bas.; prični kmetje, Pohl. (Km.); — 2) frisch: prična voda, pričen kruh, Zilj.-Jarn. (Rok.); prično mleko, frischgemolkene Milch, Bolc-Erj. (Torb.), Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prigòd, -gǫ́da, m. die Begebenheit, der Vorfall, Cig., Cig. (T.); dosti se ve žalostnih prigodov, Guts. (Res.); — prígod, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pritépsti, -tépem, vb. pf. 1) mit Schlägen herantreiben; — 2) p. se, vagierend kommen; Bog ve, odkod se je ta človek, ta pes pritepel! — pritepen, hergelaufen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.-Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.-Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. (LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

púta, f. 1) die Henne; jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — 2) der Hühnerkropf, vzhŠt.-C.; — der Kropf des Truthahnes, jvzhŠt.; — 3) = kila, C.; — 4) = orehovo jedrce, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.-Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.-C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče-Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sésti sédem tudi séjsti séjdem dov. sesti: I v-nebeſzki korus na meſzto mi ſzejſzti SŠ 1796, 78; Ali vê na kôla nemre szêszti KAJ 1870, 85; i doli ſzi ſzédejo zÁbrahámom KŠ 1771, 25; ſzedi ſzi na deſzniczo mojo KŠ 1771, 75; ino je ſzedo na deſzno ſztrán SM 1747, 28; ino ſzi je ſzedo na deſzniczo Bosjo SM 1747, 13; ſzeo ſzi je na deſzniczo zviſenoſzti KŠ 1771, 672; ne ſzedi ſzi na to prejdnye meſzto KŠ 1771, 219; kſztoli ſzi je ſzeo KŠ 1771, 209; ſzeli ſzo ſzi k-ſztoli KŠ 1771, 28; gda bi doli ſzeo KŠ 1771, 13; pren. Grejh, ſteri je na náſz ſzeo KMK 1780, 89
sésti se sédem se
1. usiriti se, usesti se: mleko nihájo je kâ sze széde KAJ 1870, 77; Nyi tücsava sze je szêla TA 1848
2. sesti: Golob sze szpát szeo AIN 1876, 63

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sevẹ́da, adv. = se ve da, freilich, natürlich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

sladak prid., F28, algluces, ẛladka vina; blanditia, milovanîe, ſladke beſſéde, ẛmaihlanîe, galufanîe; cinamomum, ẛlatka ṡkorja, cimet; come, -mes, ena ẛimṡka ſalata, vrédnik ẛeliṡzhe, koren je ſladák; dulcescere, ſladkú perhajati; dulcis, ſladák, oſlaſſen, oſlaſsen; dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati; edulcare, ſlatku ſturiti, oſlaſnu ſturiti; foeniculum, ſlatki janeṡh; jucundus, -a, -um, veſſèl, ſladàk, lubeṡniu, luṡhtin; melodus, ſladák; mulseus, -a, -um, ſladák kakòr mèd; mulsum, -si, ſladku pytje, mediza; mulsus, -a, -um, ſladák; nectar, -ris, enu ſladku pytje; praedulcis, -ce, ſylnu ſladák, cilú lubeṡniu; suavis, -ve, ṡladák, lubeṡniu

slajši , pulpamentum, -ti, en dober koṡ tega ſlaiſhiga meſſá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

slastan (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) prid., suavis, -ve, slaſtan [Verant.102: Suauis, Süß, ſanfft, Szlaßtan]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

slẹ̑dnji, adj. 1) jeder, jedweder, Meg.-Mik., Mur., Cig., Jan., M., C., Trub., Dalm.; skoraj slednji človek to ve, Lašče-Levst. (Rok.); slednji dan, Gor., Ig (Dol.); — 2) = poslednji, Guts., C., ogr.-Mik.; na mojo slednjo uro, Guts. (Res.); vse se je izpolnilo do slednje pike, Mur.; k slednjemu, zuletzt, Guts.; = na slednje, Guts., Jarn. (Sadj.); = na slednjo, Pjk. (Črt.); = ob slednjem, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

štáta, f. = navada, razvada, Dol.-Levst. (Rok.), BlKr., Gor.; štate mu ne ve, er kennt seine Gewohnheiten nicht, er weiß ihn nicht zu behandeln, Notr., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

težak1 prid., F16, alter, alteris, ſvizhena teẛhka kugla k'vsdigovanîu; difficilis, teṡhki, teṡhák; difficultas, teṡhka reizh, teṡhkúſt; gravare, nakladati, teṡhák biti, preteṡhák biti; gravis, -ve, teṡhák, obloṡhen; ingestabilis, -le, nenoſliu, teṡhák k'noſhnî; navis suburrata, ladja s'debelim peiṡkom teṡhka ſturjena; onerariae naves, teṡhke ladje s'blagom naloṡhene; onerosus, -a, -um, teshák, kar doſti vaga, inu ſtury teṡhavo; perdifficilis, -le, cilú, ali ſylnu teṡhák; pergravis, -ve, ſylnu teshák; ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali obilne; praegravis, -ve, ſylnu teṡhák, preloṡhen, prevezh naloṡhen; subdifficilis, -le, enu malu teṡhák; tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tolst prid., F15, adipatum, -ti, tolſta ẛhpiẛha; cynomoriun, en beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim zvéitjom; habitus, -a, -um, tólſt, dobru per ṡhivotu; larus, -ri, ena tolſta zherna tyzhiza, je vſelei per vodah; obesus, -a, -um, tolſt, vampaſt, pitan, rataſt, debel, inu okrogil; omasum, -mi, danka, ſvinṡki ṡhelodez, enu tolſtu zhrivu; opimus, -a, -um, tólſt, bogat, rodoviten, nuzen; perpingvis, -gve, pretólſt, ſylnu tólſt, inu maſtán; pingvescere, tolſt, ali debel perhajati; pingvinarius, -a, -um, kateri maſtne, ali tolſte rizhy lubi; pingvis, -ve, tólſt, maſtan, debel, vpitan; sagina, ena tolſta, maſtna ṡhpiṡha ṡa pitanîe, katera dobru pita, inu tolſtu ſtury; subpingvis, -ve, debelkaſt, tolſt; thunnus, -ni, tunina, tolſta morṡka riba

tolstejši , habitior, et hoc habitius, tolṡtéſhi, inu bolè per ṡhivotu

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: tolst prid., inula, -ae, enula, veliki koren [Vorenc] tolste Scopoli [Pohlinov pripis k inula,ae, enula]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

upitan del., F4, adipatus, -a, -um, upitan, s'maſtjó namaẛan; alibilis, dobru rejen, tolſtu ẛrejen, dobru ſhpiṡhan, vpitan; incrassatus, -a, -um, vpitan, debel; pingvis, -ve, tólſt, maſtán, debel, vpitan

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

v2 [v] in [u̯] predlog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

v'znak (vznak) prisl., F11, I. resupinare, vṡnák lèzhi, ali leṡhati, ṡupèt vṡnák lèzhi; retrò, odṡád, odṡadai, vṡnák; retrosus, vel retrosum, ritenṡki, naṡai, vṡnák; supinare, supinari, v'ṡnák biti, v'ṡnák leṡhati; supinè, v'ṡnák; supinus, -a, -um, v'ṡnák; supinus jacet, v'ṡnák leṡhy; II. reclivis, -ve, leṡhezhi, v'ṡnák leshezhi; resupinus, -a, -um, vṡnák leṡhezhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

va [vȃ

] dvojinski zaimek

vidva

PRIMERJAJ: vadva, vaji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vadva [vȃdva] dvojinski zaimek

vidva

PRIMERJAJ: va

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vȃgalica, f. die Ungewissheit, Štrek.; na vagalici biti, auf der Wagschale sein, ungewiss sein (o stvari, o kateri se ne ve, kako se bode iztekla), Z., Gor., Tolm.; velike reči so bile na vagalici, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vè 1., adv. 1) do ve, bis hieher, Prip.-Mik.; — tam ve = tam-le, tu ve = tu-le, C.; — 2) jetzt, Prip.-Mik.; baš ve, gerade jetzt, Prip.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vẹ̑ 2., adv. = saj, ja, C., vzhŠt.; ve je prišel, er ist ja gekommen, vzhŠt.-Mik.; ve je to le malo, ogr.-C.; — prim. rus. vêdь, Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ve [vẹ̄] (vej) medmet

izraža žalost, bolečino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ve medm., vae, jó, gurje, jó inu ve; vae nobis, joh nam

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ve-, praef. = iz-; vebirati, vepoditi, Ben.-Kl.; — prim. vi-.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Bohinj (Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.-C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

védeti véjm tudi vém nedov. vedeti: pride preczi na pomoucs, gda nikam nevejm KŠ 1754, 265; vecs ne vejm, csi ſzam koga drügoga krſzto KŠ 1771, 491; Jaj kama ſze vejm ſzkriti KM 1783, 266; jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Vejm da ſzi 'saloſztne, tú'sne ſzmrti Rector SIZ 1807, 45; Vém da bi steo áldova KOJ 1845, 129; Zdâ vêm, kâ Pomága Bôg namázanoga szvojega TA 1848, 16; Vêmda znás, csi gli nepovês KAJ 1870, 10; ti vejs moje ſzidejnye KŠ 1754, 63; i keliko mi je vu Efezuſi szlü'ziti, ti bole vejs KŠ 1771, 647; kak dobro vejs Po tvojga Dühá dári, Vüpam nej BKM 1789, 403; Kak Samaritánus vrácſiti rane vejs BKM 1789, 202; Kâ od bundasa vecs nevês KAJ 1870, 10; ako gdo molitev Goſzpodnovo nevei TF 1715, 48; vkom pa ona ſztoji, rávno tak ne vej KŠ 1754, 5a; Csteti i piszati nevê KAJ 1870, 9; miniszter nevê drügo pomôcs AI 1875, kaz. br. 2; Tu je lutheránsztvo czvelo, ka sze vej z toga KOJ (1914), 141; A veimo pa, kai nyemi glihni bomo SM 1747, 32; vu ſzkrádnyem dnévi, ſteroga nevejmo KŠ 1754, 140; kak vſzi dobro vejmo SŠ 1796, 57; Ka nyim právi piſzmo, vejte BKM 1789, 400; Vsze vasz po'zrém, tô mi vête KAJ 1870, 96; niti odgovoriti nevejo TF 1715, 4; ne vejo naſſe potrejbcſine KŠ 1754, 150; Eto pa vej KŠ 1771, 650; Záto vej, ka je nej tou prouſzta vecsérja BKM 1789, 236; Ki drüge vcsi, nebi vedo BKM 1789, 331; ali prôti velkoj prosnyi szam nê ve kaj vêla AIP 1876, br. 7, 6; ka ſzmo nej vedli kam s-nyim SIZ 1807, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vedež [vẹ̑dež] samostalnik moškega spola

kdor je pomanjkljivo izobražen in misli, da veliko ve; polizobraženec; polučenjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

véj tudi vé tudi véjh prisl. saj, izraža ugotovitev, spoznanje: Vej ſzi ti na kri'zi za mé Záto trpo KŠ 1754, 255; Vejh ſzo dobra dela vſzigdár ſzprávov vörov KŠ 1754, 82; Nesztaram sze, vê szem dosztakrát csuo KAJ 1870, 96; vê jasz naszkoroma nezáj pridem AI 1875, kaz. br. 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vej

GLEJ: ve

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vest [vẹ̑st vestȋ] samostalnik ženskega spola

vest, tj. občutek o moralni vrednosti lastnega ravnanja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ví vé vé os. zaim. vi: tak i vi ſeleite mleiko rejcſi Bosje TF 1715, 8; Sztoupte procs od méne vi vszi ABC 1725, A8a; Po Kristussi ſzte tüdi vi za pecsáteni SM 1747, 22; Vi ſzte moji priátelje KŠ 1754, 136; od vnougi vrábczov ſzte dragſi vi KŠ 1771, 33; No vezdáj vi nevolni BKM 1789, 10; Ali vi nepokorni BRM 1823, 5; i vi, szodczi zemlé, dájte sze povcsiti TA 1848, 3; Ete Jesus je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; Csi je mogoucse od váſz, zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; kaj me eden zváſz odá KŠ 1771, 312; na ſtere recsi od váſz eden lejpi ino veſzéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; Nej je dalecs od váſz BRM 1823, 5; Kai vám Boug ponyem oznáva TF 1715, 6; vám na potreboucso poſzvetil ſzem nyega SM 1747, 83; Ovo, naprej ſzam vám povedao KŠ 1754, 12a; Ali velim vám KŠ 1771, 36; Na példo vám poſztávim Vogrſzki národ BKM 1789, 6; Dáj Boug i vám té prebitek SŠ 1796, 5; Zato csi ſze vám vidi SIZ 1807, 4; zvelicsanye Sze zdâ k-vam pribli'záva BRM 1823, 5; Jaj vam, ki nyé ospotávate KAJ 1848, 3; Palko bi vam pa pop rad bio KAJ 1870, 6; da ete novine vam v-rôke prido AI 1875, kaz. br. 1; Ono vasz vcsi prav szpoznávati Bôga KAJ 1848, 8; eto je kerv moja ſteraſze za váſz preleiva TF 1715, 40; Vaſsa hamicſija razloucſi váſz SM 1747, 6; Oſztanite vu meni, i jaſz vu váſz SM 1747, 23; Vi pa gori czimprajte váſz na ſzvéto vaſſo vöro KŠ 1754, 2b; Steri váſz gori vzeme KŠ 1771, 34; Ako gli na vász ſzpádne BKM 1789, 10; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; Varte ſze vſze grêsnoſzti, tak váſz on poſzvéti BRM 1823, 5; Eto ſzam vám pravo pri váſz bodoucsi KŠ 1771, 315; ſteri je ſcseſz vſzej i po vſzej i vu vſzej vami KŠ 1754, 133; té mocsi, ſtere ſzo vu vami vcsinyene KŠ 1771, 36; Ovo ja ſzem zvami vſzákom vrejmeni KŠ 1754, 112; Ne bom vecs doſzta gúcso zvami KŠ 1771, 316; ka ſzo vaſi ſztariske zvami dobroga zamüdili BKM 1789, 6b; vaſſi roditelje z-vami zapovidávajo KM 1790, 82; On je povſzéd z-vami BRM 1823, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vi [vȋ vẹ̑] množinski zaimek

vi, tudi pri vikanju in polvikanju
on, ona

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

zȃjčjak, m. 1) klobuk iz zajčje volne, Savinska dol.-Pjk. (Črt.); za kosmate zajčjake že malokdo ve, Zv.; — 2) der Hasenkoth.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

založiti [založīti založím] dovršni glagol

založiti, tj. odložiti kaj kam tako, da se ne ve, kje
narediti si zalogo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

znáti, znȃm, vb. impf. 1) kundig sein, können; zna pisati in brati; zna nemško, er kann deutsch; vse jezike evropske z.; na pamet (iz glave) z. kaj; nič ne ve in nič ne zna; — 2) = vedeti, na vzhodu; imate znati, ihr sollt wissen, Kast.; zdaj znamo, ka (= da) vse znaš, ogr.-Valj. (Rad); ne znam kdo, ne znam kaj = nekdo, nekaj, Dol.-Mik.; kadar vesta dva, ve pol sveta, kadar znajo trije, znajo vsi ljudje, Razdrto-Erj. (Torb.); kdor jezik ima, v Rim zna, = es lässt sich alles erfragen, Met.; — znan biti v čem, in einer Sache Bescheid wissen, Cig.; — 3) kennen, ogr.-C., Trub., Dalm., Krelj i. dr.; Gospod, ti mene znaš! Trub.; znata li Tobija, mojega brata? Dalm.; znam človeka, Schönl.; jaz vas ne znam, Krelj, Jsvkr., Bes.; znamo se! Erj. (Izb. sp.); — z. se s kom, mit jemandem bekannt sein, C.; — znan, bekannt; znano mi je; nisva nič znana; — merken, kennen, Cig.; z. se, kenntlich sein; zna se komu kaj, man sieht es jemandem an, Cig.; znalo se mu je na obrazu, da je vesel, Cig.; ni z., man merkt es nicht, Cig.; proga se še zna, C.; na le-tem suknu se vsaka kapljica zna, Mur.; znati je, es hat den Anschein, Cig., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

žȋv, žíva, adj. lebendig, lebend; ali si še živ? lebst du noch? dokler bom živ, ne pozabim tega, so lange ich lebe, vergesse ich dies nicht; živ ostati, am Leben bleiben; za žive in mrtve sovražiti koga, jemanden heftig hassen, Jurč.; za žive in mrtve se pričkati, Jurč.; verjeti kaj za žive in mrtve, etwas fest glauben, Jurč.; — vse svoje žive dni, seine Lebtage; nisem ga videl svoj živ dan, Cig., Jurč.; za živ svet rad, für mein Leben gern, Cig.; žive duše ni tukaj; živa duša, živ krst ne ve, keine Seele weiß es; živi vrag, der leibhafte Teufel; — vse živo je česa, es wimmelt von etwas; vse živo jih (žab) je bilo, Npes.-Mik.; — živa voda, das fließende Wasser; — živa meja, der Heckenzaun; — živa prst, die Dammerde, Cig.; živi kamen, der natürliche Stein, Cig.; živa skala, natürlicher Fels; v živo skalo vsekana ječa, SlN.; — živ ogel, eine glühende Kohle; živ pepel, glimmende Asche; živo apno, ungelöschter Kalk; — živa rana, eine offene Wunde, Cig.; živi konec peresa, der Federkiel, V.-Cig.; — živo, der empfindliche Theil des menschlichen Körpers, das Leben: burja v živo gre, Notr., Dol.; do živega priti komu, jemandem beikommen, (tudi pren.); to gre do živega, das dringt bis aufs Leben, Cig.; (pren.) do živega svetovati, dringend anrathen, Vrtov. (Km. k.); v živo čutiti, lebhaft empfinden, Ravn.; lep je nauk, v živo sega (dringt zum Herzen), Ravn.; v živo zbosti koga, jemanden (mit Worten) empfindlich treffen, Ravn.; to ga je v živo bolelo, Ravn.; v živo delati, mit großem Eifer arbeiten, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — suho vejo do živega odrezati, den dürren Ast bis auf das Leben abschneiden, Cig.; v živo pokositi senožet, das Gras möglichst nahe an der Wurzel abmähen, Nov.; — živ rob, eine scharfe Kante; na žive robe izdelati les, Z.; — lebhaft, regsam, munter; živ deček; živ konjič; žive oči; — živa barva, eine helle, lebhafte Farbe; — živa vera, ein lebendiger Glaube; živa prošnja, eine inständige Bitte; živa beseda, pathetische, ergreifende Worte; živa želja, ein lebhafter Wunsch, die Sehnsucht, das Schmachten, Cig. (T.); živ pomislek, eine eingehende Bedachtnahme, Levst. (Pril.); živo, mit Nachdruck: živo priporočati, živo prositi.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.