Tiskanje

A -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
aachenski -a -o [hə] (á)
Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)
Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~u
aalstski -a -o (ȃ)
Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)
Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Aarau -a [árav-] m, zem. i. (ȃ) |švicarsko mesto|: v Aarauu
aaravski -a -o (ȃ)
Aaraučan -a m, preb. i. (ȃ)
Aaraučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~u
abadánski -a -o (ȃ)
Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Abdêra -e ž, zem. i. (ȇ) |antično grško mesto|
abdêrski -a -o (ȇ)
Abdêrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Abdêrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~u
aberdeenski -a -o (ȋ)
Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~u
abidžánski -a -o (ȃ)
Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abidžánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

aboníranec -nca m (ȋ)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; absorbirati znanje tujih jezikov; to delo ga je vsega absorbiralo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~u
abukírski -a -o (ȋ)
Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Adelájda -e ž, zem. i. (ȃ) |avstralsko mesto|: v ~i
adelájdski -a -o (ȃ)
Adelájdčan -a m, preb. i. (ȃ)
Adelájdčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ádis Abéba ~ -e ž, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Etiopije|: v ~ ~i
adisabébski -a -o (ẹ̑)
Adisabébčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Adisabébčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

administratívno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

administrátorka -e ž (ȃ)
1. nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence; delovno mesto administratorke
2. rač. ženska, ki upravlja računalniške strani ali spletni forum: administratorka informacijskega sistema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ádmont -a m, zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~u
ádmontski -a -o (ȃ)
Ádmontčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádmontčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

adramitiski -a -o pridevnik

ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

adrianitiski -a -o pridevnik

ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Adrianopel m zemljepisno lastno ime Odrin: Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel im. ed. od Adriana Odrín, lat. Hadrianopolis, danes turš. Edirne, mesto v turš. Trakiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

afinitéta -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

afirmácija -e ž (á)
uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma; kulturna, politična, umetniška afirmacija; družabna, mednarodna afirmacija; afirmacija na mednarodnem torišču; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ageda ž zemljepisno lastno ime Agueda: V'tem lejti, 583 Gomocarius Capitan v'tem meſti Ageda im. ed. je bil eno zerkouno nyvo vſel (II, 542) Águeda, mesto na Portugalskem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ágra -e ž, zem. i. (ȃ) |indijsko mesto|: v ~i
ágrski -a -o (ȃ)
Ágrčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ágrčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

agrárno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

ahílov (Ahílov) Frazemi s sestavino ahílov (Ahílov):
ahílova (Ahílova) pêta kóga/čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ähtäri

Predlog

Ähtärija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj na Finskem

IZGOVOR: [êhteri], rodilnik [êhterija]

BESEDOTVORJE: Ähtärijčan, Ähtärijčanka, Ähtärijčanov, Ähtärijčankin, ähtärijski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Aix-en-Provence -cea [éks-an-prováns] m, zem. i. (ẹ̑-ȃ) |francosko mesto|: v ~u
aixenprovenški -a -o (ȃ)
Aixenprovenšan -a m, preb. i. (ȃ)
Aixenprovenšanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Aix-les-Bains -a [éks-le-bén] m, zem. i. (ẹ̑-ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
aixlesbainski -a -o (ẹ̑)
Aixlesbainsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Aixlesbainsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ajáccio -ia [ačo] m z -em zem. i. (ȃ) |glavno mesto Korzike|: v ~u
ajáški -a -o (ȃ)
Ajáccian -a m, preb. i. (ȃ)
Ajáccianka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola

1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud

1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo

1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost

2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan

2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud

3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec

4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga

4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan

4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman

FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih

TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda]

1.

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

ajski -a -o pridevnik

ki se nanaša na mesto Aj; SODOBNA USTREZNICA: ajski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

akcêntski tudi akcéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok; akcentsko mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ákra -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Gane|: v ~i
ákrski -a -o (ȃ)
Ákrčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ákrčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

akrọ̑pola -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

akrópolsko mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Aktivno državljanstvo
Zanima me, ali je termin aktivno državljanstvo ustrezno poimenovanje za pojem, ki označuje delovanje posameznika na različnih področjih življenja za splošno korist skupnosti in ne le za izpolnitev njegovih osebnih interesov. Pojavilo se je vprašanje, ali bi bilo ustreznejše poimenovanje dejavno državljanstvo . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

aktívno mésto -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

akústična lúknja -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Akvapendens zemljepisno lastno ime Acquapendente: Pride S. Rochus v' tu meſtu Aquapendens im. ed. imenovanu Acquapendente, mesto v srednji Italiji, kjer je sv. Rok v bolnišnici stregel kužnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Akvitanija

Predlog

Akvitanije samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v Franciji

IZGOVOR: [akvitánija], rodilnik [akvitánije]

BESEDOTVORJE: Akvitanec, Akvitanka, Akvitančev, Akvitankin, akvitanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

..ála ž. prip. obr. (ȃ) ʻprostor, mestoʼ centrála, magistrála, katedrála, komerciála

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Alagoas

Predlog

Alagoasa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Braziliji

IZGOVOR: [alagóas], rodilnik [alagóasa]

BESEDOTVORJE: Alagoašan, Alagoašanka, Alagoašanov, Alagoašankin, alagoaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

alarmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: alarmirati gasilce, policijo; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali
// vznemiriti, razburiti: novica je alarmirala vse mesto

alarmíran

-a -o:

vsa okolica je bila alarmirana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

Albertvílle -lla [albervil] m, zem. i. (ȋ) |francosko mesto|: v ~u
albertvílski -a -o (ȋ)
Albertvíllčan -a m, preb. i. (ȋ)
Albertvíllčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Albí -ja m z -em zem. i. (ȋ) |francosko mesto|: v ~u
albíjski -a -o (ȋ)
Albíjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Albíjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Aleksandríja -e ž, zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~i
aleksandríjski -a -o (ȋ)
Aleksandríjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aleksandríjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Aleksandrija -e ž zemljepisno lastno ime Aleksandrija: nje Ozha Krajl je bil umerl v' tem meſti Alexandria im. ed. ǀ dua brata is Alexandriæ rod. ed. ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio tož. ed. ǀ pride ſam Maximinus Ceſſar v' Alexandrio tož. ed. ǀ ob zhaſſu S. Marca hishe v' Alexandry mest. ed. ſo kakor kloshtri bily Ni gotovo, da je v vseh zgledih mišljeno egipčansko mesto Aleksandrija. Samo po Aleksandru Velikem se je v antiki imenovalo osem mest, po papežu Aleksandru III. pa se v severni Italiji imenuje Alessandria.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

aleksandrijski -a -o (aleksandriski) pridevnik

ki se nanaša na Aleksandrijo; SODOBNA USTREZNICA: aleksandrijski

FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

algẹ̑bra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik

1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska

2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali

2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna

2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah

3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali

3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta

3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)

3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu

4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali

4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska

4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga

4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)

4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom

5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak

6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano

6.2 za izražanje nepričakovanega

6.3 za izvzemanje, omejevanje

6.4 za stopnjevanje

7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega

8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda

FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ali je beseda »zadnji« števnik ali pridevnik?

Zanima me, ali bi v spodnji povedi lahko beseda zadnji bila števnik? Ali je pridevnik?

V skupinskem tekmovanju pri smučarskih skokih je slavila slovenska reprezentanca, sledili so Avstrijci, tretji so bili Norvežani, zadnji pa Kanadčani.

Ali bi beseda zadnji v tem primeru lahko bila števnik, kjer se vprašamo: *Kateri so bili Kanadčani? Ali je to pridevnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ali je glas dz sičnik?

Trije šumniki (č, š in ž), trije sičniki (c, s in z). V slovenščini pa obstaja tudi šumnik dž. Ali bi lahko rekli, da je dz sičnik, ki je povezan s šumnikom dž?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ali je zveza »nekogaršnji avtomobil« pravilna?

Ali je besedna zveza nekogaršnji avtomobil pravilna?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

..(al)íšče s. prip. obr. (í) ʻprostor, mesto dejanjaʼ napajalíšče; prim. ..íšče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Alkantara ž zemljepisno lastno ime Alcantarade Alkantara cit. pril. osebno lastno ime iz Alcantare: Nam bo poterdil Petrus de Alcantara (II, 121) Alcántara, mesto v španski provinci Cáceres, ki ga je 1217 pred Mavri ubranil 1156 ustanovljeni vojaško-verski viteški red, od tedaj poimenovan red iz Alcantare.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Almarija -e ž zemljepisno lastno ime Almeria: ner poprej je bil oblegil tu meſtu Almario tož. ed. (III, 20) Almería, mesto ob sredozemski obali v južni Španiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Álmaty -ja [ti] m z -em zem. i. (ȃ) |kazahstansko mesto|: v ~u
álmatyjski -a -o (ȃ)
Álmatyjčan -a m, preb. i. (ȃ)
Álmatyjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

..(á)lna ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'vršilnica' brizgálna
2. 'prostor, mesto dejanja' prodajálna; prim. ..a2

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

alohtón -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

alohtóno nahajalíšče -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

alostêrični antagoníst -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

alostêrični modulátor -ega -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

alostêrično vezávno mésto -ega -ega -a s

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski]

1.

ki je v zvezi z alpinci 1.

2.

ki je v zvezi z alpinci 2. ali alpskim smučanjem

3.

ki je v zvezi z alpinci 3. ali alpskim deskanjem

4.

ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo

5.

ki je v zvezi z Alpami

6.

ki je v zvezi z alpinisti ali alpinizmom; SINONIMI: alpinistični

STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

altar -ja/-a samostalnik moškega spola

1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar

1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar

1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa

2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar

3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar

FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih

TERMINOLOGIJA: altar žganega ofrovanja, gorski altar, kadilni altar, služabnik altarja, služiti/streči altarju / vardevati altarja, zakrament altarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Alzheimerjev

Predlog

Alzheimerjeva Alzheimerjevo pridevnik

IZGOVOR: [álchajmerjeu̯], ženski spol [álchajmerjeva], srednji spol [álchajmerjevo]

ZVEZE: Alzheimerjeva/alzheimerjeva bolezen

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Alžír -a m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Alžirije|: v ~u
alžírski -a -o (ȋ)
Alžírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Alžírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Áman -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Jordanije|: v ~u
ámanski -a -o (ȃ)
Ámančan -a m, preb. i. (ȃ)
Ámančanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Amazonas

Predlog

2 Amazonasa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Venezueli

IZGOVOR: [amasónas], rodilnik [amasónasa]

BESEDOTVORJE: Amazonašan, Amazonašanka, Amazonašanov, Amazonašankin, amazonaški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Amiéns -a [amjen] m, zem. i. (ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
amiénski -a -o (ẹ̑)
Amiénsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Amiénsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Amsterdam

Predlog

Amsterdama samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Nizozemske

IZGOVOR: [ámsterdam], rodilnik [ámsterdama]

BESEDOTVORJE: Amsterdamčan, Amsterdamčanka, Amsterdamčanov, Amsterdamčankin, amsterdamski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ámsterdam -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Nizozemske|: v ~u
ámsterdamski -a -o (ȃ)
Ámsterdamčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ámsterdamčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

anatómsko-terapévtsko-kémična klasifikácija -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ancóna -e [ko] ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i
ancónski -a -o (ọ̑)
Ancónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Ancónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Andorra la Vella

Predlog

Andorre la Velle samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Andore

IZGOVOR: [andóra la vélja], rodilnik [andóre la vélje]

BESEDOTVORJE: Andorec, Andorka, Andorčev, Andorkin, andorski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

andorski

Predlog

andorska andorsko pridevnik

nanašajoč se na mesto

nanašajoč se na državo

IZGOVOR: [andórski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

andrapradeški

Predlog

andrapradeška andrapradeško pridevnik

IZGOVOR: [ándraprádeški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

anesteziológ -a m

zdravnik specialist za anestezijo

SINONIMI:

anestezist, med. narkotizer

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

Ankara

Predlog

Ankare samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Turčije

v prenesenem pomenu vlada, ki ima sedež v Ankari

IZGOVOR: [ánkara], rodilnik [ánkare]

BESEDOTVORJE: Ankarčan, Ankarčanka, Ankarčanov, Ankarčankin, ankarski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ánkara -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Turčije|: v ~i
ánkarski -a -o (ȃ)
Ánkarčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ánkarčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža]

1.

manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

2.

manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

Antiohíja -e [ijo] ž, zem. i. (ȋ) |antično sirijsko mesto|: v ~i
antiohíjski -a -o (ȋ)
Antiohíjec -jca m z -em preb. i. (ȋ)
Antiohíjka -e ž, preb. i. (ȋ)
Antiohíjčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Antiohija -e ž zemljepisno lastno ime Antiohija: je bil Captan v' tem Meſti Antiochia im. ed. ǀ Purgerij v'tem meiſti antiochia im. ed. imenovanem ǀ Pishe Matthæus Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ rod. ed. v'tu meſtu Thracunta Antiohíja, gr. Ἀντιοχέια, sirsko mesto, danes Antakya v Turčiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

ántropogeografíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Antverpija ž zemljepisno lastno ime Antwerpen: je shivela v' tem mesti Antverpia im. ed. (I/2, 212) ǀ v' tem meſti Antverpia im. ed. je bil en bogat Gospud (V, 165) Niz. Antwerpen, frc. Antvers, mesto v Belgiji, flamsko kulturno središče

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Antwêrpen -pna [tv] m, zem. i. (é) |belgijsko mesto|: v ~u
antwêrpenski -a -o [pə] (é)
Antwêrpenčan -a [pə] m, preb. i. (é)
Antwêrpenčanka -e [pə] ž, preb. i. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Apure

Predlog

2 Apureja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Venezueli

IZGOVOR: [apúre], rodilnik [apúreja]

BESEDOTVORJE: Apurejčan, Apurejčanka, Apurejčanov, Apurejčankin, apurejski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Arak [ārak

] samostalnik moškega spola

mesto Edesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Arakan

Predlog

1 Arakana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

pokrajina v Mjanmaru

staro ime za zvezno državo Rakhine

IZGOVOR: [arakán], rodilnik [arakána]

BESEDOTVORJE: Arakanec, Arakanka, Arakančev, Arakankin, arakanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Aramatija nepreg. ž zemljepisno lastno ime Arimateja: je bil ſapiſſal v' leto Bratauszkino Joſepha od Aramathia rod. ed. (IV, 335) Arimatêja, gr. Ἀριμαϑαία, lat. V Arimathaea, mesto v Palestini (SP Mt 27,57)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Arbee zemljepisno lastno ime Kirjat Arba: nej ſte nikuli vekshiga urshoha imeli ſe jokati … s' Abraham, katiri je bil shal v' tu meſtu Arbee im. ed. ſe jokat nad ſvojo mertvo sheno Saro (IV, 442) Kirját Árba, lat. V Cariatharbee, mesto, kjer je umrla Abrahamova žena Sara (SP 1 Mz 23,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Arboretum Volčji »potok« ali »Potok«?

Kako pravilno zapišemo ime Arboretum Volčji p/Potok? V SSKJ (pri iztočnici arboretum) sem zasledila, da se beseda potok piše z malo. Hvala za odgovor s pojasnilom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Areco m zemljepisno lastno ime Arezzo: v' lashki deſheli v' tem meſti Arezzo im. ed. ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui (II, 405) Arezzo, mesto v jugovzhodni Toskani

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Arézzo -zza [eco] m z -em zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~u
aréški -a -o (ẹ̑)
Aréčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Aréčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Argiva ž zemljepisno lastno ime Argos: Argiva im. ed. ſe huali, de je bila porodila Telleſilo, katera je bila premagala tiga mogozhniga krajla Cleomona (III, 398) Árgos, gr. Ἄργος, mesto na Peloponezu; zapis Argiva temelji na lat. Argīva, tvorjenem iz stanovniškega imena Argīvī ← gr. Ἀργεὶοι ‛Argejci’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

arhitékt -a m (ẹ̑)
strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist / krajinski arhitekt strokovnjak za krajinsko arhitekturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

arhitektúra mésta -e -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

..aríca ž. prip. obr. (í) ʻprostor, mestoʼ pesmaríca

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

..árij m. prip. obr. (á)
1. člov. 'nosilec lastnosti' primárij, ordinárij, impresárij
2. 'prostor, mesto' akvárij, alfabetárij, planetárij
3. 'skupno ime' instrumentárij

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Árles -a [arəl arla] m, zem. i. (ȃ) |francosko mesto|: v ~u
árlski -a -o (ȃ)
Arležàn -ána in Arležán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Arležánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

..árna ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'prostor, mesto dejanja' barvárna, pražárna, bronolivárna
2. 'prostor, mesto' čolnárna, kavárna, kobilárna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Árnhem -a m, zem. i. (á) |nizozemsko mesto|: v ~u
árnhemski -a -o (á)
Árnhemčan -a m, preb. i. (á)
Árnhemčanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

..árnica ž. prip. obr. (ȃ) ʻprostor, mestoʼ kolárnica, kolesárnica, ribárnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

árnika árnike samostalnik ženskega spola [árnika]

1.

gorska zdravilna rastlina s širšimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi močnega vonja ali del te rastline; primerjaj lat. Arnica montana; SINONIMI: iz botanike navadna arnika

1.1.

STALNE ZVEZE: navadna arnika
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Arnika, it. arnica) iz lat. arnica, nejasnega izvora, morda h gr. *ptarmikḗ ‛rastlina, ki povzroča kihanje’ iz ptarmós ‛kihanje’ - več ...

árnikin pridevnik

1.

ki je del arnike

1.1

ki je iz arnike ali vsebuje arniko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

artikulácija -e ž (á)
1. jezikosl. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu
2. glasb. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva
3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

artileríja -e ž (ȋ)
vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija
// rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto; služiti vojake pri artileriji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

asistènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
strokovno usposobljen pomočnik, zlasti pri pomembnih opravilih: bolnik je vprašujoče gledal primarija in njegova asistenta; asistent režije / zobni asistent
♦ film. asistent kamere pomočnik glavnega snemalca filma; šol. pomožni asistent nekdaj študent, ki pomaga profesorju pri praktičnih vajah
// najnižji znanstveni sodelavec na visokih šolah, v znanstvenih ustanovah: razpisati delovno mesto asistenta za zgodovino drame; izvoljen je bil za asistenta na inštitutu; asistent na univerzi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

asistêntski tudi asisténtski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na asistente: asistentski staž; asistentska služba / dobiti asistentsko mesto na univerzi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Asizi zemljepisno lastno ime Assisi: Kadar pet taushent na enkrat yh je bilu v'tu Meſtu Aſsiſi im. ed. prishlu (I/2, 72) ǀ S. Clara je bila Hzhi eniga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda v' lashki deſheli v' tem meſti Aſſiſi im. ed. (III, 415) Assisi, mesto v it. pokrajini Peruggia, rojstni kraj sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

aspirírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. prizadevati si, potegovati se za kaj: aspirirati na angažma, na prvo mesto
♦ med. izsesavati; vsesavati

aspiríran

-a -o:

jezikosl. aspirirani glas glas, izgovorjen s pridihom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

aspirírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aspiríranje (ȋ) neobč. prizadevati si za, potegovati se za: na kaj ~ ~ angažma; ~ ~ prvo mesto; zdrav. izsesavati; vsesavati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Assísi -ja [asizi] m z -em zem. i. (ȋ) |italijansko mesto|: v ~u
assísijski -a -o in asíški -a -o (ȋ; ȋ)
Assísijčan -a m, preb. i. (ȋ)
Assísijčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Astana

Predlog

Astane samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

nekdaj glavno mesto Kazahstana

IZGOVOR: [astána], rodilnik [astáne]

BESEDOTVORJE: Astančan, Astančanka, Astančanov, Astančankin, astanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ástrahan -a m, zem. i. (ȃ) |rusko mesto|: v ~u
ástrahanski -a -o (ȃ)
Ástrahančan -a m, preb. i. (ȃ)
Ástrahančanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Asuán -a m, zem. i. (ȃ) |egiptovsko mesto|: v ~u
asuánski -a -o (ȃ)
Asuánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Asuánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

asuanski

Predlog

asuanska asuansko pridevnik

nanašajoč se na mesto

IZGOVOR: [ásuanski]

PRIMERJAJ:

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé]

član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Atene

Predlog

Aten množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Grčije

IZGOVOR: [aténe], rodilnik [atén]

BESEDOTVORJE: Atenec in Atenčan, Atenka in Atenčanka, Atenčev in Atenčanov, Atenkin in Atenčankin, atenski

ZVEZE: stare Atene

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Aténe -én ž mn., zem. i. (ẹ̑ ẹ́) |glavno mesto Grčije|: v ~ah
aténski -a -o (ẹ̑)
Aténčan -a, star. Aténec -nca m, druga oblika z -em preb. i. (ẹ̑; ẹ̑)
Aténčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Atenes -na m zemljepisno lastno ime Atene: S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes im. ed. prishal ǀ v'tem Meſti Attenes im. ed. ǀ v' cellem Meſti Atthenes im. ed. nej bilu njemu gliha ǀ sakaj je bil is Athena rod. ed. v' Sicilio taku dalezh prishal Aténe, gr. Ἀϑῆναι, lat. Athēnae, glavno mesto Atike

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Atlánta -e ž, zem. i. (ȃ) |mesto v ZDA|: v ~i
atlántski -a -o (ȃ)
Atlántčan -a m, preb. i. (ȃ)
Atlántčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

ātlas1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

..atórij m. prip. obr. (ọ́)
1. 'prostor, mesto' observatórij, purgatórij
2. 'skladba' oratórij

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

atrabatenski prid. utrechtski: S' tem S. Snaminam Vldaſtus Attrabatenski im. ed. m Skof je bil pregnal hudizhe (III, 266) Niz. mesto Utrecht, frc. Arras, je poimenovano po kelt. plemenu Atrabates.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Áugsburg -a [au̯] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|
áugsburški -a -o (ȃ)
Augsburžàn -ána in Augsburžán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Augsburžánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Austin -a [óstin] m, zem. i. (ọ̑) |mesto v ZDA|
austinski -a -o (ọ̑)
Austinčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Austinčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

avdítorski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na avditorje: dobiti avditorsko mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Avgusta ž zemljepisno lastno ime Augsburg: Kaj bi rekal Ceſſar Carolus. V. kateri 1530. v'tem Meſti Auguſta im. ed. ie bil ſapovedal. Blaſphemantes Sanctiſſimum Nomen Domini. Linguæ ad minimum perforatione, vel etiam abſciſſione, pro iniuriæ diuinæ grauitate caſtigandos eſſe, mandamus (II, 304) Augsburg, lat. Augusta Vindelicorum, švabsko, danes bav. mesto, v katerem je Karel V. 25. junija 1530 objavil izpoved protestantske vere, kot jo je njemu in državnemu zboru predložil Melanchthon.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Avignón -a [avinjon] m, zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
avignónski -a -o (ọ̑)
Avignónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Avignónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ávlida -e ž, im. tudi Ávlis zem. i. (ȃ) |antično grško mesto|: v ~i
ávlidski -a -o (ȃ)
Ávlijec -jca m z -em preb. i. (ȃ)
Ávlijka -e ž, preb. i. (ȃ)
Ávlijčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Avon

Predlog

1 Avona samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

nekdaj grofija v Angliji

IZGOVOR: [êjvon], rodilnik [êjvona]

BESEDOTVORJE: Avončan, Avončanka, Avončanov, Avončankin, avonski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

B -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

»Babica« in »Dedek« kot lastni imeni

Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.

Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.

Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bábilon -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Babilonije|: v ~u
babilónski -a -o (ọ̑)
Babilónec -nca m z -em preb. i. (ọ̑)
Babilónka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Babilónčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Babilon -a m zemljepisno lastno ime Babilon: Sdaj aku shelite ſpoſnati gdu je is Jeruſalema, ali pak is Bobylona rod. ed. poshlushajte kaj s' en jeſik govori ǀ V' Babiloni mest. ed. tudi ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala ǀ en krajl v' Babyloni mest. ed. je bil ſturil poklizat vſe karshenike Bábilon, mesto ob Evfratu, prestolnica Babilonije. Zapisa mestniške oblike sta dvoumna in lahko spadata k → Babilonija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Báden-Báden -dna [dən-] m, zem. i. (á-á) |nemško mesto|: v ~u
báden-bádenski -a -o [də-də] (á-á)
Báden-Bádenčan -a [də-də] m, preb. i. (á-á)
Báden-Bádenčanka -e [də-də] ž, preb. i. (á-á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bágdad -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Iraka|: v ~u
bágdadski -a -o (ȃ)
Bágdadčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bágdadčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bahami

Predlog

Bahamov množinski samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Skupnost Bahami

otoška država v Srednji Ameriki

IZGOVOR: [bahámi], rodilnik [bahámou̯]

BESEDOTVORJE: Bahamec, Bahamka, Bahamčev, Bahamkin, bahamski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bájen -jna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn) ; pogled na mesto je bajen; bajne izložbe
// ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote
2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja

bájno

prisl.:

ta človek bajno zasluži

bajno lepa dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bákar -kra m, zem. i. (á) |hrvaško mesto|: v ~u
bákrski -a -o (á)
Bákrčan -a m, preb. i. (á)
Bákrčanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Baker ► ▪ˈbaːkėr -kra m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Baku

Predlog

Bakuja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Azerbajdžana

IZGOVOR: [bakú], rodilnik [bakúja]

BESEDOTVORJE: Bakujčan, Bakujčanka, Bakujčanov, Bakujčankin, bakujski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bakú -ja m z -em zem. i. (ȗ) |glavno mesto Azerbajdžana|: v ~u
bakújski -a -o (ȗ)
Bakújčan -a m, preb. i. (ȗ)
Bakújčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

balónski balónska balónsko pridevnik [balónski]

1.

ki je v zvezi baloni 2.

2.

ki je v zvezi z balonom 1.

3.

ki je v zvezi z balonom 3.

4.

pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom

4.1.

5.

ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost

STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč
ETIMOLOGIJA: ↑balon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Baltik

Predlog

Baltika samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

skrajšano ime za Baltsko morje

države ob Baltskem morju

IZGOVOR: [báltik], rodilnik [báltika]

BESEDOTVORJE: baltiški in baltski

ZVEZE: bela hči Baltika

PRIMERJAJ: Baltsko morje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

balvánska blazína -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bamáko -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Malija|: v ~u
bamákovski -a -o (ȃ)
Bamákovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bamákovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bándung -a m, zem. i. (ȃ) |indonezijsko mesto|: v ~u
bándunški -a -o (ȃ)
Bándunžan -a m, preb. i. (ȃ)
Bándunžanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bángkok -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Tajske|: v ~u
bángkoški -a -o (ȃ)
Bángkočan -a m, preb. i. (ȃ)
Bángkočanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bánjalúka -e ž, zem. i. (ȃú; ȃȗ) |bosensko mesto|: v ~i
banjalúški -a -o (ȗ)
Banjalúčan -a m, preb. i. (ȗ)
Banjalúčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Banská Bystrica -e -e [bán bís] ž, zem. i. (ȃ ȋ) |slovaško mesto|
banskobystriški -a -o (ȋ)
Banskobystričan -a m, preb. i. (ȋ)
Banskobystričanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

barbudski

Predlog

barbudska barbudsko pridevnik

IZGOVOR: [barbútski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Barcelona

Predlog

Barcelone samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Španiji, glavno mesto Katalonije

IZGOVOR: [barcelóna], rodilnik [barcelóne] in [barselóna], rodilnik [barselóne]

BESEDOTVORJE: Barcelončan, Barcelončanka, Barcelončanov, Barcelončankin, barcelonski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Barcelóna -e [ce in se] ž, zem. i. (ọ̑) |mesto v Španiji, glavno mesto Katalonije|
barcelónski -a -o (ọ̑)
Barcelónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Barcelónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bári -ja m z -em zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u
bárijski -a -o (ȃ)
Bárijčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bárijčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bari zemljepisno lastno ime Bari: novo Zerku, katero je puſtil v' tem Meſti Bari im. ed. ſidat (III, 597) ǀ v' tej desheli Appulia v' tem Meſti Bari im. ed. (III, 598) ǀ ſe oberne pruti timu meſti Bari im. ed. (III, 598) Bari, mesto v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

baseball -a m [bẹ̑/j/zbȏl]

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Básel -sla [baz] m, zem. i. (á) |švicarsko mesto|: v ~u
báselski -a -o [zə] (á)
Báselčan -a [zə] m, preb. i. (á)
Báselčanka -e [zə] ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Básra -e ž, zem. i. (á; ȃ) |iraško mesto|: v ~i
básrski -a -o (á; ȃ)
Básrčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Básrčanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Batúmi -ja m z -em zem. i. (ȗ) |gruzijsko mesto|: v ~u
batúmski -a -o (ȗ)
Batúmčan -a m, preb. i. (ȗ)
Batúmčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bayónne -nna [bajon] m, zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
bayónski -a -o (ọ̑)
Bayónnčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bayónnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Báyreuth -a [bajrojt] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
báyreuthski -a -o (ȃ)
Báyreuthčan -a m, preb. i. (ȃ)
Báyreuthčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Beč ► ▪ˈbẹːč -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Beeršéba -e [ber] ž, zem. i. (ẹ̑) |izraelsko mesto|: v ~i
beeršébski -a -o (ẹ̑)
Beeršébec -bca m z -em preb. i. (ẹ̑)
Beeršébka -e ž, preb. i. (ẹ̑)
Beeršébčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bég z dežêle -a -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bêjrut -a m, zem. i. (ȇ) |glavno mesto Libanona|: v ~u
bêjrutski -a -o (ȇ)
Bêjrutčan -a m, preb. i. (ȇ)
Bêjrutčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

beksljati beksljam nedovršni glagol

ƀ̬ẹ́ːksl’atẹ, ƀẹ́ːksl’at

1. menjati

dati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste

ƀàːʀƀe vẹ́ːksl’a

2. preoblačiti

oblačiti v drugo oblačilo

tàːta je rẹ́ːku, đa je ˈmou̯ ˈwəsčəs, k je ˈbiu̯ mìːkn̥, tọ̀ːt [...] čìːkl’e, tọ̀ːt ǥwàːntəc m̥ pa [...] kàːkər na čìːkl’a, jàː, m̥ pa nìː ƀwo tríəƀa ƀẹ́ːksl’at ˈjəx ˈwəščəs

bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš

bélo

prisl.:

belo cvesti

belo se oblačiti

belo bleščeči biseri

belo oprana obleka

belo pogrnjena miza

/ piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen

●

belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem

béli

-a -o sam.:

beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami

kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev

star. ta bela s koso smrt

ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja

obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica

na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu

v belo oblečen

ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo

ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma

gore so že v belem pokrite s snegom

pogledati z belim z beločnico; jezno

vipavsko belo belo vino

pog. liter belega in sodo belega vina

v daljavi je bilo videti nekaj belega

nevesta v belem v beli obleki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bélfast -a m, zem. i. (ẹ̑) |glavno mesto Severne Irske|: v ~u
bélfastski -a -o (ẹ̑)
Bélfastčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bélfastčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Beligrad [bẹ́ligrad] samostalnik moškega spola

srbsko mesto Beograd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Beli Karpati

Predlog

Belih Karpatov množinska samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gorovje v Evropi

IZGOVOR: [béli karpáti], rodilnik [bélih karpátou̯]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Béli Mánastir -ega -ja m, druga enota z -em zem. i. (ẹ́ ȃ) |hrvaško mesto|: v ~em ~u
belománastirski -a -o (ȃ)
Belománastirčan -a m, preb. i. (ȃ)
Belománastirčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Belják -a m, zem. i. (á) |mesto na avstrijskem Koroškem|: v ~u
beljáški -a -o (á)
Beljáčan -a m, preb. i. (á)
Beljáčanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Benetke

Predlog

Benetk množinski samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v Italiji

IZGOVOR: [benétke], rodilnik [benétk]

BESEDOTVORJE: Benečan, Benečanka, Benečanov, Benečankin, beneški

ZVEZE: dolenjske Benetke, male Benetke, severne Benetke

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Benétke -étk ž mn., zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~ah
benéški -a -o tudi benečánski -a -o (ẹ̑; ȃ)
Benečàn -ána in Benečán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Benečánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Benetke [benẹ̑tke] množinski samostalnik ženskega spola

italijansko mesto Benetke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

beneventarski prid. beneventski: Pishe S. Peter Damianus: De Firsht Beneventerski im. ed. m je imel eniga Cappelana (II, 513) Benevénto je mesto in pokrajina severovzhodno od Neaplja.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bengázi -ja m z -em zem. i. (á; ȃ) |libijsko mesto|: v ~u
bengázijski -a -o (á; ȃ)
Bengázijčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Bengázijčanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Benin

Predlog

Benina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

polno ime Republika Benin

država v Afriki

IZGOVOR: [benín], rodilnik [benína]

BESEDOTVORJE: Beninčan, Beninčanka, Beninčanov, Beninčankin, beninski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bénzodiazepíni -ov m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Beograd

Predlog

Beograda samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Srbije

v prenesenem pomenu vlada, ki ima sedež v Beogradu

IZGOVOR: [béograt], rodilnik [béograda]

BESEDOTVORJE: Beograjčan, Beograjčanka, Beograjčanov, Beograjčankin, beograjski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Béograd -a m, zem. i. (ẹ̑) |glavno mesto ZRJ|: v ~u
béograjski -a -o (ẹ̑)
Béograjčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Béograjčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bêrgamo -a m, zem. i. (ȇ) |italijansko mesto|: v ~u
bêrgamski -a -o (ȇ)
Bêrgamčan -a m, preb. i. (ȇ)
Bêrgamčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bergamo zemljepisno lastno ime de Bergamo cit. pril. iz Bergama: kakor berem od Polj. Franciſca de Bergamo Capucineria (II, 58) Bêrgamo, mesto v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bêrgen -gna m, zem. i. (ȇ) |norveško mesto|: v ~u
bêrgenski -a -o [gə] (ȇ)
Bêrgenčan -a [gə] m, preb. i. (ȇ)
Bêrgenčanka -e [gə] ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Beritum m zemljepisno lastno ime Bejrut: pride v' tu meſtu Beritum im. ed., kir en Lintvoren ſilnu velik veliko shkodo je dellal ludem (III, 230) Bêjrut, Βηρυτός, mesto v Libanonu; v zgledu je očitno uporabljena lat. tožilniška oblika.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Berkshire

Predlog

2 Berkshira samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

okrožje v Massachusettsu

IZGOVOR: [bêrkšir], rodilnik [bêrkšira]

BESEDOTVORJE: Berkshirčan, Berkshirčanka, Berkshirčanov, Berkshirčankin, berkshirski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Berlin

Predlog

Berlina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Nemčije

v prenesenem pomenu vlada, ki ima sedež v Berlinu

IZGOVOR: [berlín], rodilnik [berlína]

BESEDOTVORJE: Berlinčan, Berlinčanka, Berlinčanov, Berlinčankin, berlinski

PRIMERJAJ: Zahodni Berlin, Vzhodni Berlin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Berlín -a m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Nemčije|: v ~u
berlínski -a -o (ȋ)
Berlínčan -a m, preb. i. (ȋ)
Berlínčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bern

Predlog

Berna samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Švice

kanton v Švici

IZGOVOR: [bêrn] in [bêrən], rodilnik [bêrna]

BESEDOTVORJE: Bernčan, Bernčanka, Bernčanov, Bernčankin, bernski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bêrn -a m, zem. i. (é) |glavno mesto Švice|: v ~u
bêrnski -a -o (é)
Bêrnčan -a m, preb. i. (é)
Bêrnčanka -e ž, preb. i. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Beromünster -tra [mín] m, zem. i. (í) |švicarsko mesto|: v ~u
beromünstrski -a -o (í)
Beromünstrčan -a m, preb. i. (í)
Beromünstrčanka -e ž, preb. i. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bêrta -e ž (ȇ)
v zvezi debela berta težek nemški top iz prve svetovne vojne: nemška debela berta je bruhala granate na mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

beséda2 -e ž, rod. mn. stil. besedí (ẹ̑)
1. jezikovna enota iz glasov za označevanje pojmov: kaj pomeni ta beseda? delati, ustvarjati nove besede; izgovoriti, naglasiti besedo; iskati v slovarju neznane besede; izpisati število z besedami; nenavadna, stara beseda; izgovorjena, zapisana beseda; domače, tuje besede; narečne besede; dolga beseda; beseda z več pomeni; v današnjem, najožjem, pravem, prenesenem, slabem pomenu (te) besede; v najglobljem, v širšem smislu besede / prevajati od besede do besede
// s to enoto označeni pojem: vsaka njegova druga beseda je žaljivka; ne pride mu na misel primerna beseda; iskal je besed, da bi jo potolažil; v jezi ne izbira besed; nenadoma mu je zmanjkalo besed; govori z izbranimi besedami; grde, nespodobne besede; ljubkovalna beseda; žal beseda; ekspr. ploha, poplava besed; Prijatelj! to je beseda vseh besed (O. Župančič) / skrb govori iz vsake njene besede; ujel je le nekaj besed o tem / ed., ekspr.: da ne črhneš, ne zineš niti besede! niti besede ni spregovoril; niti z besedo, z eno samo besedo ni omenil, kaj se je zgodilo
2. ed. in mn. misel, izražena z besedami: beseda ga je razžalila, spekla, zbodla; besede letijo, merijo nanjo; besede so ji segle, šle do srca; te besede so veljale njej; rad slišim take besede; zameril mu je to besedo; hude, iskrene, nepremišljene, odkrite, ostre, pametne, prazne, prijateljske, tehtne, tolažilne, trde besede; ekspr., navadno v povedni rabi: to je beseda! to je moška, prava, poštena beseda! / nav. mn.: tvoje besede so se izpolnile; njegovih besed ne jemlje resno; pritrjevati, zaupati njegovim besedam; prekliči svoje besede! sovraštvo zveni iz njegovih besed; malo bolj pazi na svoje besede! ob očetovih besedah mu je odleglo; po govornikovih besedah sklepati, soditi; vztrajam pri svojih besedah; pesnikove besede o ljubezni; ekspr. to so bile njegove zadnje besede pred smrtjo / kot nasprotje dejanja: preiti od besed do dejanj, k dejanjem; ostalo je samo pri besedah; pomoč je treba izkazovati z dejanjem, ne le z besedami; ekspr.: to so same besede! besede, besede, besede!
3. nav. ed., ekspr. zagotovilo, obljuba: ne more narediti drugače, ker ga veže beseda; dati komu besedo; držati, prelomiti, spolniti besedo; posojati, verjeti na besedo / dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno; biti zvest dani besedi
// ed., star. dogovor: biti, ostati v besedi s kom; fant in dekle sta si v besedi sta dogovorjena za poroko
4. izražanje misli z govorjenjem: beseda mu gre, teče gladko; beseda se mu zatika; obtičati sredi besede; skočiti, vpasti komu v besedo / v besedi je vsakomur kos; z besedo je ne boš ugnal / po besedah spoznati koga po načinu govorjenja; po izgovarjavi; vznes. bojevati se za kaj z besedo in s peresom; svoboda besede
// knjiž. sposobnost za to izražanje: beseda loči človeka od živali / dar besede govorjenja, govora
5. ed. in mn. govorni ali pisni nastop v javnosti: sklepna, zaključna beseda govornika; spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke; uvodne besede je imel predsednik društva
// nav. ed. možnost, pravica do govorjenja, zlasti v javnosti: gospod ima besedo; dati, prepustiti, vzeti komu besedo; zahtevati besedo; prositi za besedo / oglasiti se, pozvati, priglasiti se k besedi / pusti ga do besede
6. ed., knjiž. izmenjava mnenj, misli; pogovor, govor: na sestanku je bila beseda o osebnih dohodkih; beseda je nanesla na politiko; beseda se je razvnela, stekla; beseda teče o gospodarskih problemih; o tem ni bilo besede; napeljati, zasukati besedo na kaj; čez nekaj časa je poprijel, povzel besedo gost; vmešati se v besedo / o tem bo beseda v drugem poglavju
7. ed., nav. vznes. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; jezik: ljudstvu povedati v njegovi besedi; domača, materina beseda; naša beseda; slovenska beseda / govorjena, pisana beseda; ekspr. mojster besede pisatelj ali pesnik, ki piše v lepem jeziku
// uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja; zvrst jezika, stil: odrska beseda; strokovna, tehniška, umetniška beseda / Cankarjeva beseda
8. besedilo, tekst: v kamen vklesane besede; kantata na Gregorčičeve besede / navajati Župančičeve besede
9. nav. ed. vloga pri odločanju: biti brez besede v hiši; zdaj so prišle ljudske množice do besede; ali si imel tudi ti kaj besede pri tem? / dokončno, odločilno besedo imeti; vselej hoče imeti glavno, prvo besedo; pren. na ledenem snegu je prišel tudi cepin do besede
// mnenje, sodba: njegova beseda veliko velja, zaleže; o tem sem ti povedal svojo besedo; veliko da na njegovo besedo / založiti, zastaviti besedo za kaj
10. v zvezi ključna beseda beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v knjižnicah: ključne besede opredeljujejo vsebinski okvir članka
// beseda ali besedna zveza, ki povzema širše besedilo ali sobesedilo in se uporablja za iskanje informacij v elektronskih in spletnih zbirkah besedil: vtipkal je ključno besedo, sprožil iskanje in dobil seznam zadetkov; iskati knjigo v knjižnem katalogu po imenu avtorja, naslovu ali ključni besedi
// najpomembnejša, najznačilnejša beseda, zamisel: ključna beseda v zapisniku, govoru / optimizem in zaupanje sta najbrž ključni besedi vsake terapije
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; ekspr. zob za zob, to je naša beseda geslo, parola; te besede so mu šle težko iz ust, z jezika nerad, težko je to povedal; beseda mu je ostala v grlu, na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; star. marca trava ne raste, če bi jo iz zemlje vlekel, pravi stara beseda pregovor, izrek; ekspr. besede mu kar vro z jezika, iz ust veliko in z lahkoto govori; ta človek je kratkih, redkih besed zelo malo govori; evfem. pazi, kako se boš vedla, da ne bo kakih besed opravljanja, obrekovanja; ekspr. saj ni vredno besed ni vredno govoriti; za brata nima lepe besede ni prijazen, dober z njim; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe, ni spravil iz sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. niti besede mi ni rekel, naj ne grem prav nič mi ni branil; ekspr. o tem sem brez besed, nimam, ne najdem besed od osuplosti nad tem ne morem nič reči; ekspr. ne izgubljajva več besed o tem ne govoriva več o tem; ekspr. ne obračaj, ne zavijaj besed! razumi, obravnavaj misli tako, kot so izrečene; ekspr. niti besede mu ni privoščil prav nič ni govoril z njim; nikoli mu ne zmanjka besed kar naprej (lahko) govori; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; položiti komu besedo na jezik, v usta pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; ekspr. učenci kar požirajo učiteljeve besede z velikim zanimanjem poslušajo, kar pripoveduje; ekspr. požreti, snesti besedo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; težko je spravil te besede iz ust težko, nerad je to povedal; ekspr. strah mu je vzel, zaprl besedo od strahu ni mogel govoriti; besedo mi je vzel z jezika, iz ust rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; ekspr. še besedo, dve o tem še nekaj malega bi rad povedal o tem; ekspr. izginil je brez besede ne da bi komu povedal, da gre; ekspr. sedeli so brez besede molče; pripraviti koga do besede povzročiti, da govori; evfem. glej, da ne pride do kakih besed do prepira, spora; ekspr. zapomnil si je vse do besede, vsako besedo prav vse; uboga na (prvo) besedo takoj; ekspr. držati, prijeti koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. lovi se za besedo išče primernih izrazov; obnoviti, povedati kaj po svojih besedah, s svojimi besedami po svoje, na svoj način; ekspr. rad opleta z besedami veliko, a vsebinsko prazno govori; ekspr. na dan z besedo! povej, kaj misliš; elipt., knjiž. z drugimi besedami isto na drugačen način povedano; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; reci zanj dobro besedo priporoči ga; zavzemi se zanj; z dobro, z lepo besedo pri njem nič ne opraviš s prijazno izraženo željo, zahtevo; ekspr. nobena beseda je ne gane vse prepričevanje je brez uspeha; nobena njegova beseda ji ni ušla prav ničesar ni preslišala; ekspr. nobene besede! niti besede več! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o tem; ekspr. nikomur niti besede! ne povej nikomur nič o tem; ekspr. same besede so ga samo govori, naredi pa malo ali nič; ekspr. tu je vsaka beseda zastonj se ne da nič doseči, spremeniti; vsako besedo so morali vleči iz njega ker je bil molčeč, so ga morali vsako stvar posebej vprašati; zadnja beseda mode najnovejši modni domislek; zadnja beseda znanosti najnovejše dognanje; ekspr. to je moja zadnja beseda sklep, ki ga ne bom preklical; ekspr. biti mož beseda narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. konec, mir besedi! nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari; ekspr. škoda besed ni vredno govoriti; ekspr. ima polna usta besed veliko govori; se (rad) hvali; ekspr. beseda ni konj reči, prositi, vprašati še ni nič hudega; preg. besede mičejo, zgledi vlečejo; preg. lepa beseda lepo mesto najde
♦ jezikosl. dvozložna beseda; pogovorne, žargonske besede; pregibna beseda; samostalniška beseda; zložena beseda; koren besede; deljenje besed prenos dela besede na koncu vrste v naslednjo; tvorba besed; lit. nevezana beseda proza; vezana beseda poezija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

beseda je sestavina izrazov

Beseda je dala besedo, Beseda je meso postala, Beseda ni konj, Beseda ni konj, konj pa je beseda, Dejanja so glasnejša od besed, Laskava beseda je rada zaseda, Lepa beseda lepo mesto najde, Pisana beseda ostane

V VARIANTI IZRAZOV: Kdor jezika špara, kruha strada, Zgledi vlečejo

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola

1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda

1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek

2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti

3.2 kar je izrečeno

4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo

4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved

5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved

6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek

7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik

7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica

8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo

9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda

9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila

9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice

9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi

9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu

10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo

11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo

12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč

FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah

TERMINOLOGIJA: deset besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Besedni red s členkom "že"

Glede na besedni red v pretekliku, ki je že bil objavljen v tem vprašanju, me zanima, zakaj se vrstni red spremeni, ko dodamo členek "že". Pomožni glagol biti je na drugem mestu:

Včeraj sem jedel (ob osmih).
Jedel sem (kosmiče).
Maja je jedla (doma).

Ko dodamo že, se spremeni in nastane:

Sem že jedel. (Kot odgovor na vprašanje: Si že jedel?)

Po katerem pravilu pride pomožni glagol biti v tem primeru na prvo mesto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Besedni red v slovenščini

Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.

Primer:

Javni zavod je dolžan poslati sprejeti program dela v soglasje svojemu ustanovitelju.
Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.

Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?

Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Betle(h)em -a m zemljepisno lastno ime Betlehem: Poijdimo tjakaj do Bethlema rod. ed. ǀ hozhemo ſe perblishat h'Betlhleemu daj. ed. ǀ kadar ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil prishli v' Bethlehem tož. ed. Jeſuſa obyskati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel priti, Mater katera je jmela njega poroditi, Betlehem tož. ed. kir je jmel roijen biti ǀ ſo bily prishli v' Behetlem tož. ed. dorovati ǀ v'Betlehemi mest. ed. je rojen veni preproſti ſhtalici ǀ vſe otrozhizhe v'Betleemi mest. ed. pomorit Bêtlehem, lat. V Bethlehem, Βηϑλεέμ, hebr. Bet Lehem, mesto v Palestini, kjer je bil rojen Jezus Kristus (SP Rut 1,1, Mt 2,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

betoníranje in sítu -a -- -- s

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

betónski betónska betónsko pridevnik [betónski]

1.

ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.

1.1.

beton 1.

2.

ki se uporablja za pripravo betona 1.

3.

pri katerem se uporablja beton 1.

4.

v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja

5.

ki spominja na beton 1. ali je tak kot pri betonu 1.

STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Betsajda -e ž zemljepisno lastno ime Betsajda: Joh, inu gorie tebi Corozoin, inu Bethsaida im. ed. (V, 584) ǀ bolan je leshal per Bajeriu bliſi Betſaide rod. ed. (IV, 494) ǀ Je en dan Nash Odreshenik Chriſtus Jesus sfaril tu meſtu Corozain, inu Bethsaido tož. ed. (V, 584) Betsájda, mesto v Palestini (SP Jn 1,44, Mt 11,21)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Betulija -e ž zemljepisno lastno ime Betulija: kader tu meſtu Bethulia im. ed. v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu (II, 147) ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio tož. ed. rèshila (I/1, 180) ǀ Judith … Holophernusu je bila glovo odſekala, inu ſvoje meſtu Betulio tož. ed. pred pogubleinam obvarvala (V, 178) Betúlija, izraelsko mesto v ravnini blizu Dotana (SP Jdt 6,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

beuronski -a -o [bôjronski] prid. (ȏ)
nanašajoč se na mesto Beuron: beuronske znamenitosti
♦ um. beuronska šola gibanje za reformo katoliške cerkvene umetnosti v 19. stoletju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika

I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik

1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika

2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika

2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika

II. v pomenski vlogi

1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2.1 pogosto v obliki vprašanja

2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati

2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi

FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Białystok -a [bjalí] m, zem. i. (ȋ) |poljsko mesto|: v ~u
białystoški -a -o (ȋ)
Białystočan -a m, preb. i. (ȋ)
Białystočanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bičje [bȋčje] samostalnik srednjega spola

mesto, kjer raste bičje, ločje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Biháć -a [ač] m z -em zem. i. (á) |bosensko mesto|: v ~u
biháški -a -o (á)
Biháćan -a m, preb. i. (á)
Biháćanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bilancíst -a m (ȋ)
uslužbenec, ki dela, sestavlja bilanco: delovno mesto knjigovodje bilancista

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bilbáo -a m, zem. i. (ȃ) |špansko mesto|: v ~u
bilbájski -a -o (ȃ)
Bilbájčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bilbájčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bíleća -e [ča] ž, zem. i. (ȋ) |hercegovsko mesto|: v ~i
bílećanski -a -o (ȋ)
Bílećan -a m, preb. i. (ȋ)
Bílećanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bíograd -a [ijo] m, zem. i. (ȋ) |hrvaško mesto|: v ~u
bíograjski -a -o (ȋ)
Bíograjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bíograjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

biológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bírmingham -a [gem] m, zem. i. (ȋ) |angleško mesto|: v ~u
bírminghamski -a -o (ȋ)
Bírminghamčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bírminghamčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bíschofshófen -fna [biš] m, zem. i. (ȋọ́) |avstrijsko mesto|: v ~u
bíschofshófenski -a -o [fə] (ȋọ́)
Bíschofshófenčan -a [fə] m, preb. i. (ȋọ́)
Bíschofshófenčanka -e [fə] ž, preb. i. (ȋọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Biskajski zaliv

Predlog

Biskajskega zaliva samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zaliv v Atlantskem oceanu

IZGOVOR: [biskájski zalíu̯], rodilnik [biskájskega zalíva]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bítola -e ž, zem. i. (ȋ) |makedonsko mesto|: v ~i
bítolski -a -o (ȋ)
Bítolčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bítolčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Biturika ž zemljepisno lastno ime Biturika: v' tej desheli Biturica: im. ed. Je ena Lutersh Mati dojla (III, 89) Bitúrika je sicer antično ime pokrajine okrog Bordeauxa, vendar stvarno bolj ustreza osrednjefrancosko mesto Bourges, ki je v lat. zapisano kot civitas Biturigum, Biturigae, Biturix in Biturigas.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bjélovar -ja m z -em zem. i. (ẹ̑) |hrvaško mesto|: v ~u
bjélovarski -a -o (ẹ̑)
Bjélovarčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bjélovarčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

blagájnik -a m (ȃ)
uslužbenec, ki vodi blagajniške posle: blagajnik podjetja; razpisano je mesto blagajnika
// kdor vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle: poročilo tajnika in blagajnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

blagájnik -a m

1.

uslužbenec, ki vodi blagajniške posle

SINONIMI:

zastar. blagajničar

2.

kdor vodi v društvu, organizaciji blagajniške posle

SINONIMI:

zastar. zakladnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

bláto Frazemi s sestavino bláto:
iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, izvléči kóga/kàj iz bláta, izvléči se iz bláta, obmetávanje z blátom, obmetávati kóga z blátom, pogrézati se v bláto [čésa], potégniti kóga/kàj iz bláta, potégniti se iz bláta, vláčiti kóga/kaj po blátu, vléči kóga/kàj po blátu, zagáziti v bláto [čésa], znájti se v blátu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

blaznenje -a (blaznenje, blaznene, blažnjenje) samostalnik srednjega spola

1. zapeljevanje v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševanje

2. zmota, napaka

3. nespametno, nerazsodno govorjenje

FREKVENCA: 7 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

blek -a samostalnik moškega spola

1. manjši kos blaga, usnja za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela; SODOBNA USTREZNICA: zaplata

2. mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina; SODOBNA USTREZNICA: lisa

FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Blesensis -sa in nepreg. m osebno lastno ime iz Bloisa: kar je djal Petrus Bleſenſis im. ed. ǀ kakor Petrus Bleſensis im. ed. pravi ǀ inu letu piſhe Petrus Bleſſenſis im. ed. s' temy beſſedamy ǀ sakaj pravi … Petrus Bleſsen: im. ed. ǀ s' beſſedamy Petra Bleſensa rod. ed. Srlat. pridevnik Blesensis se nanaša na frc. škofovsko mesto Blois pri Orléansu; → Blosius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bliščáti se -ím se tudi bliščáti -ím nedov. (á í)
star. bleščati se: zvezde se bliščijo; vse se je bliščalo od zlata / mesto se blišči v daljavi

bliščèč se

-éča -e:

bliščeče se bodalo;

prim. bliščeč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

3.1.

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

ETIMOLOGIJA: ↑blizu

blízu1 prisl., blížje in blíže (í)
1. izraža majhno razdaljo; ant. daleč:
a) pri mirovanju: ljudje so blizu; hiše stojijo zelo blizu skupaj; tu blizu ni nikogar; od blizu pogledati; mož iz vasi blizu / biti resnici najbližje; ne poznam ga (od) bližje natančneje
b) pri premikanju: priti blizu; stopiti bližje k oknu; najbližje ima do Kranja / prihaja bližje in bližje; čedalje, malo, še bližje
● prišli so od blizu in daleč od vsepovsod; sprl se je z nami, pa ga ni več blizu ne prihaja k nam; ne dá nikomur blizu je nedostopen; nihče mu ne more blizu je na takem položaju, da mu nihče ne more škodovati s svojo kritiko
2. izraža majhno časovno oddaljenost: poldne, pomlad je blizu; čas odločitve je blizu / predramil se je blizu pred polnočjo
3. s čustvenim dajalnikom izraža prijazno razmerje, duhovno sorodnost: te države so nam zelo blizu in prijateljske; mati mu je bolj blizu kot oče; umetnini sta si notranje blizu / publ. to poroča tisk, ki je blizu vladi
4. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; skoraj: hodila sta skupaj blizu dve leti; mesto ima blizu sto tisoč prebivalcev; tehta blizu dve kili / rod je blizu na tem, da izumre; govoril je blizu takole nekako; prim. bližji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

blȋžnjica, f. 1) die Nächste; Jan.; — 2) der nähere Weg; po bližnjicah hoditi v mesto; na bližnjico iti, den kürzeren Weg nehmen, Cig.; — 3) = bližina, die Nähe, die Umgegend, Jan., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga]

1.

spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

blôg in blóg -a m (ȏ; ọ̑)
spletno mesto, na katerem avtorji s pomočjo preprostega vmesnika objavljajo besedila, slike, posnetke, bralci pa imajo navadno možnost komentiranja, spletni dnevnik: objaviti na blogu / avtor, pisec bloga; pisanje bloga; vsebina bloga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

blokêrka -e ž (ȇ) šport.
igralka, zlasti pri odbojki, ki preprečuje napad nasprotnih igralk: centralna, srednja blokerka; reprezentančna blokerka; mesto, položaj blokerke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

blokírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt; blokirati luko; okupator je blokiral mesto
2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo
3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je blokiral ves promet / na spolzki cesti ne blokiraj koles
4. gost. žarg. napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok: blokirati sendvič
♦ ekon. blokirati zaloge žganja ustaviti prodajo; fin. blokirati transakcijski račun, hranilne vloge onemogočiti razpolaganje; med. blokirati začasno ustaviti delovanje; rad. blokirati (radijski) sprejem s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem; šah. blokirati kmeta zapreti mu pot; šport. blokirati preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokirati postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke

blokíran

-a -o:

ekonomsko blokirana država država, ki so ji onemogočeni gospodarski stiki z drugimi državami

blokirana kolesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bóchum -a [oh] m, zem. i. (ọ̑) |nemško mesto|: v ~u
bóchumski -a -o (ọ̑)
Bóchumčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bóchumčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bofen ► ˈboːfėn -fna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bogota

Predlog

Bogote samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Kolumbije

IZGOVOR: [bógota], rodilnik [bógote] tudi [bogóta], rodilnik [bogóte]

BESEDOTVORJE: Bogotčan, Bogotčanka, Bogotčanov, Bogotčankin, bogotski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bogóta -e ž, zem. i. (ọ̑) |glavno mesto Kolumbije|: v ~i
bogótski -a -o (ọ̑)
Bogótčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bogótčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bòj Frazemi s sestavino bòj:
bòj do zádnjega díha, bòj na nòž, bòj na življênje in smŕt, bòj z mlíni na véter, bòj za prôstor pod sóncem, bòj za stólček, ne bòj, mesársko klánje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

boječ -a -e deležnik

1. ki čuti strah, je prestrašen zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: boječ

1.1 navadno v zvezi z vera ki izgublja vero v Boga ali je iz strahu pred posledicami javno ne izpoveduje

1.2 ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ

FREKVENCA: 22 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bojkotírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zavračati zveze, zlasti trgovske: med vojno so ponekod popolnoma bojkotirali okupatorjev trg / vse mesto ga je bojkotiralo
// ne udeleževati se česa: bojkotirati tekme, volitve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bolečína -e ž (í)
1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v križu, v prsih; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine
2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu; duševne bolečine; sin mu je prizadejal veliko bolečin; pesn. bolečina slovesa; zastar. srčne bolečine
3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bolg.

Predlog

okrajšava

bolgarski

bolgarščina

bolgarsko

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova

1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj

6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti

6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bológna -e [onja] ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i
bolónjski -a -o (ọ̑)
Bológnčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bológnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bolzáno -a [ca] m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u
bolzánski -a -o (ȃ)
Bolzánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bolzánčanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. Bozen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bómba -e ž (ọ̑)
1. z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo: metati bombe; letala bombardirajo mesto z zažigalnimi bombami; atomska bomba; kasetna bomba ki je sestavljena iz številnih manjših bomb in se uporablja pri izstrelitvah iz zraka z namenom doseči čim večje območje; plinska polnjena s strupenim plinom, rušilna bomba; slepa bomba ki ne eksplodira; eksplozija bombe / odviti, vreči ročno bombo; nastaviti tempirano bombo; to je učinkovalo kot bomba to je spravilo ljudi v največje presenečenje, začudenje; pren. bombe smeha / pisemska bomba pismo z razstrelivom, ki eksplodira ob odprtju
2. teh. kovinska posoda za shranjevanje plinov pod visokim tlakom; jeklenka: napolniti bombe s kisikom
3. pog., ekspr. kar zaradi nenavadnosti, nepričakovanosti vzbudi presenečenje: nepričakovano je vrgla med zbrano družbo bombo: ušla je od doma / kot vzklik bomba!
● publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; pog. seks bomba spolno zelo privlačna ženska
♦ gastr. bomba slaščica v obliki bombe; geol. vulkanska bomba zaobljena kepa strjene lave; med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev; voj. hidrogenska bomba polnjena z jedrskim strelivom največje sile; globinska bomba za uničevanje podmornic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bómbaj -a m z -em zem. i. (ọ̑) |indijsko mesto|: v ~u
bómbajski -a -o (ọ̑)
Bómbajčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bómbajčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bombardírati -am nedov. in dov. (ȋ)
metati bombe iz letala ali z artilerijskim orožjem: jata bombnikov bombardira oporišče; bombardirati hišo, mesto / pog., ekspr. začel ga je bombardirati s kamenjem obmetavati; pren., ekspr. kar bombardira jih z dopisi in pozivi
♦ fiz. obstreljevati kako snov s hitrimi elektroni, protoni

bombardíran

-a -o:

bombardirano mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bombardírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; bombardíranje (ȋ) koga/kaj ~ mesto, ranjence; bombardirati koga z/s čim ~ prijatelja z vprašanji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bomberg m zemljepisno lastno ime Bamberg: blisu tiga meſta Bomberg im. ed. (II, 346) Bamberg, mesto na spodnjem Bavarskem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bónn -a [bon] m, zem. i. (ọ̑) |nemško mesto|: v ~u
bónski -a -o (ọ̑)
Bónnčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bónnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bórdar -ja m (ọ́) pog.
kdor se vozi po snegu stoje na snežni deski; deskar: z zavistjo gledam za bordarji, ki švigajo mimo mene
// športnik, ki se vozi po snegu stoje na snežni deski: slovenski bordar je na tekmi paralelnega veleslaloma za svetovni pokal osvojil tretje mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bordeaux -a [bordó -ja] m z -em/-om [em] zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
bordeaujski -a -o tudi bordójski -a -o (ọ̑; ọ̑)
Bordeauxčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bordeauxčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

boríti se -ím se nedov. (ī í)
1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: boriti se s sovražnikom; junaško se je boril; bataljon se je boril do zadnjega moža; boriti se na nož, na življenje in smrt; boril se je kakor lev; pren. boriti se zoper obup; boriti se sam s seboj; boriti se s težavami; več ur se je boril z valovi
2. zelo si prizadevati za kaj: tekmovalec se bori za prvo mesto; boriti se za kruh, za obstoj, za pravice; bori se, da bi obdržal svoj položaj
// v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: boriti se s solzami, s spancem
3. ekspr. težko hoditi skozi kaj ovirajočega: boriti se skozi zamete
● šalj. že štiri dni se krepko bori s cvičkom ga pije; boriti se s smrtjo biti v agoniji, umirati; v Parizu se je hudo boril s francoščino jo je težko in slabo govoril; knjiž. boriti se z mlini na veter spopadati se z namišljeno nevarnostjo; publ. boriti se z ramo ob rami skupaj, složno

borèč se

-éča -e:

boreč se za enakopravnost

boreče se države

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bôrovo -a s, zem. i. (ȏ) |hrvaško mesto|: v ~u
bôrovski -a -o (ȏ)
Bôrovčan -a m, preb. i. (ȏ)
Bôrovčanka -e ž, preb. i. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bóston -a m, zem. i. (ọ̑) |mesto v ZDA|: v ~u
bóstonski -a -o (ọ̑)
Bóstončan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bóstončanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bózen -zna [oc] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u
bózenski -a -o (ọ̑)
Bózenčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bózenčanka -e ž, preb. i. (ọ̑); prim. Bolzano

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bóžič, božíča, m. 1) Weihnachten; o božíču, zu Weihnachten; pl. božiči, die drei Hauptfeiertage der Weihnachtszeit: der Weihnachtstag, der Neujahrstag, das Fest der hl. drei Könige; vse tri božiče je deževalo; Če vse tri božiče je drevje kosmat' Od ivja al' snega, obilen bo sad, Npes.-K.; — 2) na sv. večer vzamejo z ognjišča železni zglavnik, ter na njega mesto polože panj, ki se božič imenuje, Solkan-Erj. (Torb.); der Weihnachtsklotz, Štrek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bragánça -e [nsa] ž, zem. i. (ȃ) |portugalsko mesto|: v ~i
bragánški -a -o (ȃ)
Bragánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bragánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bráíla -e [aji] ž, zem. i. (ȋ) |romunsko mesto|: v ~i
bráílski -a -o (ȋ)
Bráílčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bráílčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Brasília -e [brazilija] ž, zem. i. (í; ȋ) |glavno mesto Brazilije|
brasílijski -a -o (í; ȋ)
Brasílijčan -a m, preb. i. (í; ȋ)
Brasílijčanka -e ž, preb. i. (í; ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Braşôv -a [ašo] m, zem. i. (ȏ) |romunsko mesto|: v ~u
braşôvski -a -o (ȏ)
Braşôvčan -a m, preb. i. (ȏ)
Braşôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bratislava

Predlog

Bratislave samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Slovaške

IZGOVOR: [brátislava], rodilnik [brátislave]

BESEDOTVORJE: Bratislavčan, Bratislavčanka, Bratislavčanov, Bratislavčankin, bratislavski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Brátislava -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Slovaške|: v ~i
brátislavski -a -o (ȃ)
Brátislavčan -a m, preb. i. (ȃ)
Brátislavčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bráunschweig -a [brau̯nšvajg-] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v ~u
bráunschweigovski -a -o (ȃ)
Bráunschweigovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bráunschweigovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Brazzavílle -lla [brazavil] m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Konga|: v ~u
brazzavílski -a -o (ȋ)
Brazzavíllčan -a m, preb. i. (ȋ)
Brazzavíllčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bŕčko -ega s, zem. i. (ȓ) |bosensko mesto|: v ~em
bŕški -a -o (ȓ)
Brčàn -ána in Brčán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Brčánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

brẹ̑g -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Brégenz -a [nc] m z -em zem. i. (ẹ̑) |avstrijsko mesto|: v ~u
brégenški -a -o (ẹ̑)
Brégenčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Brégenčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Brémen -mna m, zem. i. (ẹ́) |nemško mesto|: v ~u
brémenski -a -o [mə] (ẹ́)
Brémenčan -a [mə] m, preb. i. (ẹ́)
Brémenčanka -e [mə] ž, preb. i. (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bréncelj brénclja samostalnik moškega spola [bréncəl]

1.

obad, ki sesa kri goveda; primerjaj lat. Tabanus bovinus; SINONIMI: goveji obad

2.

ekspresivno manjše motorno vozilo, ki oddaja glasen, neprijeten, navadno visok zvok, ali motor takega vozila

ETIMOLOGIJA: iz nar. sloven. brencati v pomenu *‛oddajati brnenju podobne glasove’ = hrv. brèncati, glej ↑brenčati - več ...

Bréscia -e [eša] ž, zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i
bréški -a -o (ẹ̑)
Bréscian -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bréscianka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bressanóne -a [esa] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u
bressanónski -a -o (ọ̑)
Bressanónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Bressanónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑); prim. Briksen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Brést -a m, zem. i. (ẹ̑) |belorusko mesto; francosko mesto|: v ~u
bréstovski -a -o (ẹ̑)
Bréstovčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Bréstovčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

brezdvómen -mna -o prid.(ọ̄)
nedvomen: brezdvomna resnica

brezdvómno

člen.:

brezdvomno je od tod najlepši pogled na mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bríksen -sna m, zem. i. (í) |italijansko mesto|: v ~u
bríksenski -a -o [sə] (í)
Bríksenčan -a [sə] m, preb. i. (í)
Bríksenčanka -e [sə] ž, preb. i. (í); prim. Bressanone

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bríndisi -ja [zi] m z -em zem. i. (ȋ) |italijansko mesto|: v ~u
bríndisijski -a -o (ȋ)
Bríndisijčan -a m, preb. i. (ȋ)
Bríndisijčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

brisȃčnjak, m. mesto, kjer brisača visi, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

brizgálka za rôje -e -- -- ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bŕno -a s, zem. i. (ȓ) |češko mesto|: v ~u
bŕnski -a -o (ȓ)
Bŕnčan -a m, preb. i. (ȓ)
Bŕnčanka -e ž, preb. i. (ȓ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

brọ̑d -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln (z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.-Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

brônast -a -o prid. (ó)
1. ki je iz brona: bakren in bronast denar; bronast kip / dobil je bronasto kolajno osvojil je tretje mesto na olimpijskih igrah
♦ arheol. bronasta doba prazgodovinska doba, ki je sledila bakreni dobi
// po barvi podoben bronu: pomarančno bronasto listje
2. ki zveni kot bron: zazvenel je njen bronasti alt; bronasti glasovi zvonov

brônasto

prisl.:

bronasto rdeča zemlja

njena koža je bronasto zagorela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

brstíšče -a s (í)
biol. mesto v organizmu, kjer nastajajo nove celice: pokostnica je brstišče kostnih celic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bŕstna brazgotína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

brúhati -am nedov. (ū ȗ)
1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč
// s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke
2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki bruhajo saje / ob dveh bruha tovarna množice delavcev; pren., ekspr. topovi bruhajo smrt na mesto
● ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami
3. nepreh. s silo udarjati na dan: voda bruha izpod skale; pren. besede ji bruhajo iz ust

bruhajóč

-a -e:

bruhajoč vulkan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bruno -a (brunu, bruvno) samostalnik srednjega spola

1. na dveh straneh obtesano deblo; SODOBNA USTREZNICA: bruno

1.1 v razlagalnih besedilih velika pomanjkljivost, ki je osebek noče videti; SODOBNA USTREZNICA: napaka, slabost

FREKVENCA: 45 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

brusáč -a m (á)
1. obrtnik, ki brusi rezila: brusač hodi brusit po hišah; brusač je odprl delavnico
2. delavec, ki z brusom obdeluje predmete; brusilec: brusač leč, jekla; razpisujemo mesto steklarja brusača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bruselj

Predlog

Bruslja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Belgije

v prenesenem pomenu vodstvo Evropske unije, ki ima sedež v Bruslju

IZGOVOR: [brúsəl’], rodilnik [brúslja]

BESEDOTVORJE: Bruseljčan, Bruseljčanka, Bruseljčanov, Bruseljčankin, bruseljski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Brúselj -slja m z -em zem. i. (ú) |glavno mesto Belgije|: v ~u
brúseljski -a -o [sə] (ú)
Brúseljčan -a [sə] m, preb. i. (ú)
Brúseljčanka -e [sə] ž, preb. i. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

brzíca -e ž (í)
mesto v potoku ali reki, kjer skače voda čez kamenje in skale: čoln je neslo proti nevarnim brzicam; spuščati se čez brzice; brzice Nila / reka dela številne brzice
// hitro tekoča reka ali potok:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

brzíca -e ž

mesto v potoku ali reki, kjer skače voda čez kamenje in skale

SINONIMI:

geogr. kaskada

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

brzíca -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

búba2 -e ž (ū)
otr. boleče mesto, rana: ti bom popihala bubo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

búba2 -e ž (ú; ȗ) otr. boleče mesto, rana

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

búčen2 -čna -o prid. (ú ū)
1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna
// poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje
2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen

búčno

prisl.:

orgle so se bučno oglasile

dekleta se bučno smejejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Buda -e ž zemljepisno lastno ime Buda: ym je bil vſel Beli Grad, inu Budo tož. ed. Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) ǀ poshli gledat tvoje Bashe, inu Vizire, kaj s' en bopen, ali snamine se najde na Budi mest. ed. (IV, 171) Búda, do 1872 samostojno madž. mesto na levem bregu Donave, danes del Budimpešte

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Budimpešta

Predlog

Budimpešte samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Madžarske

IZGOVOR: [búdimpẹšta], rodilnik [búdimpẹšte]

BESEDOTVORJE: Budimpeščan, Budimpeščanka, Budimpeščanov, Budimpeščankin, budimpeški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Búdimpešta -e ž, zem. i. (ȗ) |glavno mesto Madžarske|: v ~i
búdimpeški -a -o (ȗ)
Búdimpeščan -a m, preb. i. (ȗ)
Búdimpeščanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Búdva -e ž, zem. i. (ȗ) |črnogorsko mesto|: v ~i
budvánski -a -o (ȃ)
Budvánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Budvánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Budvánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Búdyšin -a [diš] m, zem. i. (ȗ) |nemško mesto|: v ~u
búdyšinski -a -o (ȗ)
Búdyšinčan -a m, preb. i. (ȗ)
Búdyšinčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Buenos Aires

Predlog

Buenos Airesa samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Argentine

IZGOVOR: [bu̯énos ájres], rodilnik [bu̯énos ájresa]

BESEDOTVORJE: Buenosaireščan, Buenosaireščanka, Buenosaireščanov, Buenosaireščankin, buenosaireški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Buénos Áires ~ -a [ajr] m, zem. i. (ẹ̑ ȃ) |glavno mesto Argentine|: v ~ ~u
buenosáireški -a -o (ȃ)
Buenosáireščan -a m, preb. i. (ȃ)
Buenosáireščanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Búgojno -a s, zem. i. (ȗ) |bosensko mesto|: v ~u
búgojnski -a -o (ȗ)
Búgojnec -nca m z -em preb. i. (ȗ)
Búgojnka -e ž, preb. i. (ȗ)
Búgojnčev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Buhára -e ž, zem. i. (ȃ) |uzbekistansko mesto|: v ~i
buhárski -a -o (ȃ)
Buhárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Buhárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Búje Búj ž mn., zem. i. (ú ȗ) |hrvaško mesto|: na in v ~ah
bújski -a -o (ȗ)
Bújčan -a m, preb. i. (ȗ)
Bújčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bukarešta

Predlog

Bukarešte samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Romunije

IZGOVOR: [búkarẹšta], rodilnik [búkarẹšte]

BESEDOTVORJE: Bukareščan, Bukareščanka, Bukareščanov, Bukareščankin, bukareški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bukaréšta -e ž, zem. i. (ẹ̑) |glavno mesto Romunije|: v ~i
bukaréški -a -o (ẹ̑)
Bukareščàn -ána in Bukareščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Bukareščánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

bukve -kov/-kvi (bukve, bugve, buhkve) množinski samostalnik ženskega spola

1. večje število trdno sešitih popisanih ali tiskanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga

1.1 biblijsko trak iz zlepljenih, enostransko ali obojestransko popisanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjižni zvitek

2. delo, stvaritev v obliki knjige; SODOBNA USTREZNICA: knjiga

3. večje število trdno vezanih listov za zapisovanje

4. večja enota obsežnejšega literarnega besedila; SODOBNA USTREZNICA: knjiga

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 37 delih

TERMINOLOGIJA: (božje) dolžne bukve , bukve lebna, bukve živih / žive bukve, grenke bukve, mašne bukve, mestne bukve, molitovne bukve, ročne bukve

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

búm2 tudi boom -a [búm] m (ȗ)
publ. nagel, kratkotrajen dvig, porast zlasti gospodarske aktivnosti: mesto je doživelo turistični bum; gradbeni, nepremičninski bum; investicijski bum / nemški gospodarski bum / potrošniški, prodajni bum; nogometni, teniški bum
// nagel, navadno kratkotrajen dvig, porast zanimanja za kaj: medijski bum; velik bum / postati pravi bum kar sproža takšen dvig, porast
♦ rad. v vse smeri gibljivo stojalo, na katerem visi mikrofon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Burgás -a m, zem. i. (ȃ) |bolgarsko mesto|: v ~u
burgáški -a -o (ȃ)
Burgášan -a m, preb. i. (ȃ)
Burgášanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Búrgos -a m, zem. i. (ȗ) |špansko mesto|: v ~u
búrgoški -a -o (ȗ)
Búrgošan -a m, preb. i. (ȗ)
Búrgošanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

buržoazȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Busti(s) zemljepisno lastno ime de Busti(s) cit. pril. osebno lastno ime iz Busta: Bernardinus De Buſti je imel urshoh ſaupijti ǀ od katere pishe Bernardinus de Buſtis Busto, mesto blizu Milana; → Bernardinus 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Buzét -a m, zem. i. (ẹ̑) |hrvaško mesto|: v ~u
buzétski -a -o (ẹ̑)
Buzétčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Buzétčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Bydgoszcz -a [bídgošč] m z -em zem. i. (ȋ) |poljsko mesto|: v ~u
bydgoški -a -o (ȋ)
Bydgoszczan -a m, preb. i. (ȋ)
Bydgoszczanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cádiz -a [kádis] m, zem. i. (ȃ) |špansko mesto|: v ~u
cádiški -a -o (ȃ)
Cádišan -a m, preb. i. (ȃ)
Cádišanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Caen -a [kán] m, zem. i. (ȃ) |francosko mesto|: v ~u
caenski -a -o (ȃ)
Caenčan -a m, preb. i. (ȃ)
Caenčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cágliari -ja [kaljari] m s -em zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u
cágliarijski -a -o (ȃ)
Cágliarijčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cágliarijčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Calais -a [kalé -êja] m s -em/-om [em] zem. i. (ẹ́ ȇ) |francosko mesto|: v ~u
calaijski -a -o (ȇ)
Calaisčan -a m, preb. i. (ȇ)
Calaisčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Calgary -ja [kélgeri] m s -em zem. i. (ẹ̑) |kanadsko mesto|: v ~u
calgaryjski -a -o (ẹ̑)
Calgaryjčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Calgaryjčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cambridge -gea [kémbridž-] m s -em zem. i. (ẹ̑) |angleško mesto|: v ~u
cambriški -a -o (ẹ̑)
Cambridgean -a m, preb. i. (ẹ̑)
Cambridgeanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Campofórmio -a [kampoformijo] m s -em zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u
campofórmijski -a -o (ọ̑)
Campofórmijčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Campofórmijčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Canbêrra -e [kanbera] ž, zem. i. (ȇ) |glavno mesto Avstralije|: v ~i
canbêrski -a -o (ȇ)
Canbêrrčan -a m, preb. i. (ȇ)
Canbêrrčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cánnes -a [kan] m, zem. i. (ȃ) |francosko mesto|: v ~u
cánski -a -o (ȃ)
Cánnesčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cánnesčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cánterbury -ja [kanterberi] m s -em zem. i. (ȃ) |angleško mesto|: v ~u
cánterburyjski -a -o (ȃ)
Cánterburyjčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cánterburyjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cape Town ~ -a [kêjp táu̯n] m, zem. i. (ȇ ȃ) |južnoafriško mesto|: v ~ ~u
capetownski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

car

Predlog

carja samostalnik moškega spola

vladarski naziv

pogovorno oseba, ki zaradi svojih lastnosti zbuja občudovanje

IZGOVOR: [cár], rodilnik [cárja]

BESEDOTVORJE: carjev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Carácas -a [karakas] m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Venezuele|: v ~u
carácaški -a -o (ȃ)
Carácaščan -a m, preb. i. (ȃ)
Carácaščanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Carcassónne -nna [karkason] m, zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
carcassónski -a -o (ọ̑)
Carcassónnčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Carcassónnčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cárdiff -a [kardif] m, zem. i. (ȃ) |angleško mesto|: v ~u
cárdifski -a -o (ȃ)
Cárdiffčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cárdiffčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Carícin -a m, zem. i. (ȋ) |rusko mesto|: v ~u
carícinski -a -o (ȋ)
Carícinčan -a m, preb. i. (ȋ)
Carícinčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Carigrad [cȃrigrad] (Cargrad) samostalnik moškega spola

turško mesto Carigrad

PRIMERJAJ: Čarigrad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Carrára -e [karara] ž, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~i
carrárski -a -o (ȃ)
Carrárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Carrárčanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. kararski

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cársko sêlo -ega -a s, zem. i. (ȃ é) |rusko mesto|: v ~em ~u
carskosêlski -a -o (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cartana -e posamostaljeno

ženska, sloveča in spoštovana zaradi veličine, bogastva, lepote

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cartljiva -e (cartliva) posamostaljeno

ženska, sloveča in spoštovana zaradi veličine, bogastva, lepote

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Casablánca -e [kasablanka] ž, zem. i. (ȃ) |maroško mesto|: v ~i
casablánški -a -o (ȃ)
Casablánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Casablánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cávtat -a m, zem. i. (ȃ) |hrvaško mesto|: v ~u
cávtatski -a -o (ȃ)
Cávtatčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cávtatčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cázin -a m, zem. i. (ȃ) |bosensko mesto|: v ~u
cázinski -a -o (ȃ)
Cázinčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cázinčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ceará

Predlog

Ceare samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zvezna država v Braziliji

IZGOVOR: [seára], rodilnik [seáre]

BESEDOTVORJE: Cearčan, Cearčanka, Cearčanov, Cearčankin, cearski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cegel -gla (cegel, cejgel*, cegal, cigel*) samostalnik moškega spola

1. izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja; SODOBNA USTREZNICA: opeka, opečni zidak

1.1 ed. taki izdelki

2. ploščica iz žgane gline za risanje, pisanje; SODOBNA USTREZNICA: glinena tablica

FREKVENCA: 39 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Celjo [céljo] samostalnik srednjega spola

štajersko mesto Celje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

celonôčen -čna -o prid. (ó)
ki traja celo noč: po celonočni hoji je prispel na dogovorjeno mesto; celonočno bedenje, rajanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Celôvec -vca m s -em zem. i. (ó) |mesto na avstrijskem Koroškem|: v ~u
celôvški -a -o (ȏ)
Celôvčan -a m, preb. i. (ȏ)
Celôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Celovec [celọ̑vǝc] samostalnik moškega spola

koroško mesto Celovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

céna Frazemi s sestavino céna:
plačáti visôko céno [za kàj], popóprane céne, za nobêno céno, za vsáko céno, zasoljêna céna, zasoljêne céne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

centrálno nasélje nížje ravní -ega -a -- -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

centrálno nasélje srédnje ravní -ega -a -- -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

centrálno nasélje víšje ravní -ega -a -- -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

centromêra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cepelín tudi zeppelin [cépelin] m (ȋ; ẹ̑)
s plinom napolnjena podolgovata vodljiva naprava, lažja od zraka, za zračni promet: nad mesto je priletel cepelin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cepelín -a m

s plinom napolnjena podolgovata vodljiva naprava, lažja od zraka, za zračni promet

SINONIMI:

knj.izroč. zeppelin, knj.izroč. zrakoplov

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje]

1.

udarjanje z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno hoja, premikanje, navadno negotovo, v zadregi

2.1.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu
ETIMOLOGIJA: ↑cepetati

cepíšče -a s (í)
1. žel. prostor, kjer se na odprti progi cepi proga od proge: postaviti kretnico na cepišču
2. med. mesto na telesu, kjer se vnese cepivo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cepīti2 cẹ́pim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cesarjev -a -o (cesarjev, cesarjov, ceserjev) pridevnik

1. ki se nanaša na cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarjev

2. ki se nanaša na cesarje, cesarstvo; SODOBNA USTREZNICA: cesarski

2.1 tudi s svojilnim zaimkom, v zvezi cesarjeva majesteta/maješteta naslov za cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo

FREKVENCA: 95 pojavitev v 21 delih

TERMINOLOGIJA: cesarjeva postava/pravda

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cesárski -a -o prid. (á)
1. nanašajoč se na cesarje: cesarski dvor; cesarski namestnik
2. nanašajoč se na (avstroogrsko) cesarstvo: cesarski uradnik; cesarska blagajna, služba; cesarske postave; cesarsko-kraljevi [c.-kr.] profesor / zastar. cesarska cesta glavna
● star. cesarski orel avstroogrski državni grb; star. nositi cesarsko suknjo biti pri vojakih; zastar. na njem ni našel nobene cesarske napake velike, bistvene; zastar. redko ima cesarsko podobo v žepu denar; star. cesarsko mesto Dunaj
♦ friz. cesarska brada dvodelna brada; med. cesarski rez operacija, pri kateri otroka izrežejo iz maternice; vrtn. cesarski tulipan vrtna rastlina z visečimi cveti, ki so podobni tulipanovim, Fritillaria imperialis

cesársko

prisl.:

cesarsko živeti

sam.:, star. cesarski niso kos Benečanom avstrijska vojska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cétinje -a s, zem. i. (ẹ̑) |črnogorsko mesto|: na ~u
cétinjski -a -o (ẹ̑)
Cétinjčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Cétinjčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cezarêja -e ž, zem. i. (ȇ) |antično mesto|: v ~i
cezarêjski -a -o (ȇ)
Cezarêjec -jca m s -em preb. i. (ȇ)
Cezarêjka -e ž, preb. i. (ȇ)
Cezarêjčev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cezareja ž zemljepisno lastno ime Cezareja: v'tem meſti Ceſarea im. ed. je bila ena Matti, katera ie imela ſedem ſijnou, inu trij Hzhere (II, 340) Cezarêja, lat. Caesarea, mesto v Palestini

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cezarienski -a -o pridevnik

ki se nanaša na mesto Cezarejo; SODOBNA USTREZNICA: cezarejski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cezena ž zemljepisno lastno ime Cesena: v' lashki desheli v' tem meſti Cæſena im. ed. je velika kuga (III, 438) Cesena, mesto v severni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Chamoníx -a [šamoni -ja] m s -em/-om [em] zem. i. (ȋ) |francosko mesto|: v ~u
chamoníjski -a -o (ȋ)
Chamoníxčan -a m, preb. i. (ȋ)
Chamoníxčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Chártres -a [šartər] m, zem. i. (á; ȃ) |francosko mesto|: v ~u
chártrski -a -o (á; ȃ)
Chártresčan -a m, preb. i. (á; ȃ)
Chártresčanka -e ž, preb. i. (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Chémnitz -a [kemnic] m s -em zem. i. (ẹ̑) |nemško mesto|: v ~u
chémniški -a -o (ẹ̑)
Chémničan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Chémničanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cherbourg -a [šerbúr -ja] m, zem. i. (ȗ) |francosko mesto|: v ~u
cherbourski -a -o (ȗ)
Cherbouržan -a m, preb. i. (ȗ)
Cherbouržanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Chésterfield -a [česterfild-] m, zem. i. (ẹ̑) |angleško mesto|: v ~u
chésterfieldski -a -o (ẹ̑)
Chésterfieldčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Chésterfieldčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Chichén-Itzá

Predlog

Chichén-Itze samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

majevsko mesto

IZGOVOR: [čičén-íca], rodilnik [čičén-íce]

BESEDOTVORJE: chichéniški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Chúr -a [kur] m, zem. i. (ȗ) |švicarsko mesto|: v ~u
chúrski -a -o (ȗ)
Chúrčan -a m, preb. i. (ȗ)
Chúrčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

..cija ž. prip. obr.
1. 'dejavnost' ákcija, subskrípcija, distribúcija
2. 'prostor, mesto' dislokácija
3. 'rezultat dejanja' transkrípcija, konstitúcija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cílj-asamostalnik moškega spola

mesto ali predmet ali vsebine, ki se jih namerava doseči znotraj določene dejavnosti
- cilj česa
- , cilj za kaj/koga
- , cilj o čem
- , cilj pri čem, kje
- , cilj v čem, kdaj
- , cilj po čem/kom, kako
- , cilj pred čim, kdaj

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

cilj iz

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cílj -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cíljana dostáva -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cincinnáti -ja [sinsinati] m s -em zem. i. (ȃ) |mesto v ZDA|: v ~u
cincinnátijski -a -o (ȃ)
Cincinnátijčan -a m, preb. i. (ȃ)
Cincinnátijčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ciren -a m zemljepisno lastno ime Cirena: sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim k' S. Petru, is Rima v' Cirene, is Cirena rod. ed. v' Pentapolim (III, 244) Ciréna, gr. Κυρήνη, lat. V Cyrene, glavno mesto gr. naselbine v severni Afriki; → Cirene

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

církus -a m (ȋ)
1. potujoče zabavišče z akrobati, šaljivci in dresiranimi živalmi: v mesto je prišel slaven cirkus; direktor cirkusa
// prostor z napravami za cirkuške predstave, navadno pod šotorom: iti v cirkus / na travniku postavljajo cirkus
// cirkuška predstava: videti cirkus
2. v zvezi beli cirkus smučarska tekmovanja: povratka v beli cirkus se je nadvse veselila
3. pog., ekspr. sitnost, hrup, zmeda: s teboj je zmeraj cirkus; kaj je treba tega cirkusa
● ekspr. ne delaj, ne zganjaj cirkusa! ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem
4. pri starih Rimljanih stavba s sedeži in z areno za tekmovanje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Ciudád de México -a ~ -a [sjudad de mehiko] m, zem. i. (ȃ ẹ̑) |glavno mesto Mehike|: v -u ~ -u
ciudáddeméxiški -a -o (ȃẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cívitas -a m (ȋ) izobr. mesto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cleveland -a [klíu̯lend- tudi kléveland-] m, zem. i. (ȋ; ẹ̑) |mesto v ZDA|: v ~u
clevelandski -a -o (ȋ; ẹ̑)
Clevelandčan -a m, preb. i. (ȋ; ẹ̑)
Clevelandčanka -e ž, preb. i. (ȋ; ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Clúj -a [kluž-] m s -em zem. i. (ȗ) |romunsko mesto|: v ~u
clúški -a -o (ȗ)
Clujàn -ána in Cluján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Clujánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cluny -ja [kliní] m s -em zem. i. (ȋ) |francosko mesto|: v ~u
clunyjski -a -o (ȋ)
Clunyjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Clunyjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Coímbra -e [kui] ž, zem. i. (í) |portugalsko mesto|: v ~i
coímbrski -a -o (ȋ)
Coímbrčan -a m, preb. i. (ȋ)
Coímbrčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

col -a samostalnik moškega spola

1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev

1.1 prispevek, ki ga na določenih mestih pobirajo mitničarji za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnina

1.2 pravica do pobiranja mitnine

1.3 dejavnost pobiranja mitnine

2. mesto, kjer mitničarji pobirajo prispevek za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnica

FREKVENCA: 89 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Colúmbia -e [kolumbija] ž, zem. i. (ȗ) |mesto v ZDA|: v ~i
colúmbijski -a -o (ȗ)
Colúmbijčan -a m, preb. i. (ȗ)
Colúmbijčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cómo -a [ko] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u
cómski -a -o (ọ̑)
Cómčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Cómčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Compiègne -gna [kompjénj] m s -em zem. i. (ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
compiènjski -a -o (ẹ̑)
Compiègnčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Compiègnčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cóna SSKJ² samostalnik ženskega spola

STALNE ZVEZE: bela cona, rdeča cona, siva cona

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Conákry -ja [konakri] m s -em zem. i. (ȃ) |glavno mesto Gvineje|: v ~u
conákryjski -a -o (ȃ)
Conákryjčan -a m, preb. i. (ȃ)
Conákryjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Constánţa -e [konstanca] ž, zem. i. (ȃ) |romunsko mesto|: v ~i
constánški -a -o (ȃ)
Constánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Constánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

coprnija [coprnȋja] samostalnik ženskega spola

čarovnija, coprnija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Córdoba -e [kórdova] ž, zem. i. (ọ̑) |špansko mesto|: v ~i
córdobski -a -o (ọ̑)
Córdobčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Córdobčanka -e ž, preb. i. (ọ̑); prim. Kordova

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Cortína d'Ampézzo -e ~ [kortina dampeco] ž, zem. i. (ȋ ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~i ~
cortinodampéški -a -o, neurad. cortínski -a -o (ẹ̑; ȋ)
Cortinodampéčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Cortinodampéčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Côventry -ja [kovəntri] m s -em zem. i. (ȏ) |angleško mesto|: v ~u
côventryjski -a -o (ȏ)
Côventryjčan -a m, preb. i. (ȏ)
Côventryjčanka -e ž, preb. i. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cvetéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. imeti cvet, cvete: češnje na bregu že cvetijo; vrtnice so rdeče cvetele; pozno cveteti
2. v 3. os, zlasti v zvezi z morje, jezero biti rdeče, zeleno, rjavo obarvan zaradi pojava namnožitve planktonskih alg v morski ali sladki vodi, kar je posledica čezmernega organskega onesnaževanja: morje cveti in cveti, kopanje je možno le ob zgodnjih jutranjih urah
3. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: fant je kar cvetel
4. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: mesto je cvetelo; trgovina je cvetela
// obstajati v veliki meri: književnost je cvetela / ljubezen je začela cveteti med njima
5. ekspr. trgati se, cefrati se: rokavi so pričeli cveteti
● ekspr. pri njem ji ne bodo rožice cvetele se ji ne bo zelo dobro godilo; ekspr. bil je v zadregi in uhlji so mu začeli cveteti postajali so temno rdeči

cvetèč

-éča -e:

cveteč obraz

cveteč vrt

cveteča deklica;

prim. cvesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

cvetéti -ím nedov.

1.

izraža, da je rastlina v stanju, ko ima razvit cvet, cvete

SINONIMI:

biti v cvetju, biti v cvetu, gnati v cvet, cvesti, star. precvitati, zastar. procvitati

2.

ekspr. izraža, da je kdo v zelo pozitivnem stanju

SINONIMI:

ekspr. cvesti

3.

ekspr. gospodarsko uspešno se razvijati

SINONIMI:

ekspr. cvesti, publ. doživljati razcvet, knj.izroč. razcvetati se, star. razcvitati se, knj.izroč. vzcvetevati

GLEJ ŠE SINONIM: cefrati se, cepiti se, goreti, razvijati se, trgati se, uspevati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

cvetéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.

2.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.

3.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.

4.

čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

cvetnica -e (cvetnica, cvitnica) samostalnik ženskega spola

1. dan slovesnega sprejema Jezusa v Jeruzalemu

1.1 zadnja nedelja pred veliko nočjo; SODOBNA USTREZNICA: cvetna nedelja

FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čakati -am nedovršni glagol

1. biti, ostajati na kakem mestu, upajoč

1.1 kdo/kaj; koga_rod., koga/kaj, na koga da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakati

1.2 kdo; koga/kaj, na kaj da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čakati

1.2.1 v nizu, namenjenem ponazoritvi načina zapovedovanja, kdo; s prisl. določilom kraja biti, ostajati na kakem mestu; SODOBNA USTREZNICA: čakati

1.2.2 kaj; s prisl. določilom količine časa biti, ostajati v kakem stanju; SODOBNA USTREZNICA: vzdržati

2. kdo; na koga ostajati na kakem mestu z določenim namenom, navadno skrivoma; SODOBNA USTREZNICA: prežati

2.1 kdo; na koga iskati priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežati

3. kdo/kaj; česa, kaj, na kaj živeti, upajoč, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati

3.1 kdo; komu živeti, računajoč, da bo kdo od koga (upravičeno) kaj dobil; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati

3.2 kdo/kaj; kaj, na koga/kaj, navadno s prisl. določilom načina biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati

4. kdo/kaj; kaj, na koga/kaj zaupati komu/čemu, verovati v koga/kaj

5. kdo; kaj, s čim, navadno s prisl. določilom količine časa ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: odlašati, zavlačevati

6. kdo; na kaj, s prisl. določilom kraja in/ali časa biti, ostajati buden z namenom zaznati nevarnost; SODOBNA USTREZNICA: stražiti

7. kdo; na kaj paziti na kaj, varovati kaj

8. kaj; na koga biti v prihodnosti namenjen, določen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati

8.1 kaj; na koga biti pripravljen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati

FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih

FRAZEOLOGIJA: čakati na glavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Čákovec -vca m s -em zem. i. (ȃ) |hrvaško mesto|: v ~u
čákovski -a -o (ȃ)
Čákovčan -a m, preb. i. (ȃ)
Čákovčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Čarigrad [čȃrigrad

] (Čargrad) samostalnik moškega spola

turško mesto Carigrad, Istanbul

PRIMERJAJ: Carigrad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

částen -tna -o prid., částnejši (á)
1. ki je v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: naša zgodovina je častna; vsako pošteno delo je častno / to je častna dolžnost / ekspr. dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno / kot podkrepitev trditve, obljube res, častna beseda!
2. namenjen počastitvi koga: častni bataljon; častna četa, salva, straža; sedeti na častnem mestu / podeliti častni naslov; z veseljem sem sprejel to častno nalogo / častni znak svobode Republike Slovenije najvišje državno odlikovanje za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije / častni član, doktor, meščan naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug; pren. to delo ima častno mesto v naši književnosti
3. ki ne prinaša materialnih koristi: častna funkcija odbornika; ta služba je v bistvu častna
4. zastar. pošten2, častivreden: brodnik je bil časten človek
● ekspr. vedno je kakšna častna izjema kdo, ki je boljši od drugih
♦ pravn. častni dolg dolg, katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; častno sodišče razsodišče društva, organizacije, ki razsoja moralne, etične prestopke svojih članov; šport. častni gol edini gol, ki ga je dalo poraženo moštvo

částno

prisl.:

častno se bojevati

mladina je častno izpolnila naloge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik

1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan

1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten

1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren

2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten

2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen

3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan

4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat

FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čebéla izvídnica -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čebélji pík -ega -a m

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]

1.

manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel

2.

ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi

FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

Čedád -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v Furlaniji|: v ~u
čedádski -a -o tudi čedájski -a -o (ȃ; ȃ)
Čedádčan -a tudi Čedájec -jca m, druga oblika s -em preb. i. (ȃ; ȃ)
Čedádčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Čeljábinsk -a m, zem. i. (ȃ) |rusko mesto|: v ~u
čeljábinški -a -o (ȃ)
Čeljábinščan -a m, preb. i. (ȃ)
Čeljábinščanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čêlo2 -a s (é)
1. del obraza nad očmi: gubati, gubančiti, nabrati, nagubančiti čelo; poljubil jo je na čelo; pot mu stopi na čelo; zdaj se spomnim, je rekel in se udaril po čelu; nizko, visoko čelo; briše si potno čelo / kot povelje s čelom levo! / pesn. jasno, mračno čelo obraz, obličje
2. sprednji, začetni del
a) skupine ljudi, živali: čelo kolone, sovražnikove vojske; čelo sprevoda / biti, hoditi na čelu pred skupino
b) predmeta, stvari: posadijo ga na čelo mize; veter piha v čelo ladje; čelo zibelke / hiša je obrnjena s čelom proti ulici s pročeljem; zastar. na čelu knjige je bilo zapisano: za prosto ljudstvo
3. manjša, končna ravna ploskev podolgovatega orodja: čelo kladiva, sekire, zagozde
4. navadno v zvezi z biti, postaviti se, stopiti na prvo, vodilno mesto ali položaj: postaviti se, stopiti na čelo delavskega gibanja; stati na čelu organizacije
● gleda ga izpod čela grdo, jezno; pogledoval ga je izpod čela plašno, skrivaj; med tekmovanjem je bil ves čas na čelu prvi; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi
♦ arhit. čelo trikotni vrh stene pod streho; geogr. čelo ledenika spodnji konec; čelo strmo se dvigajoči del pobočja gore ali stene; les. čelo čelna ploskev lesa ali lesnih izdelkov; mont. čelo stena odkopnega prostora, iz katere se koplje ruda; um. nadvratno čelo ploskev med preklado in lokom nad portalom; timpanon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čêlo -a s (é) gubati ~; ~ kolone; pesn. jasno ~ obraz; poud. stopiti na ~ gibanja |na vodilno mesto|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Čenstohôva -e ž, zem. i. (ȏ) |poljsko mesto|: v ~i
čenstohôvski -a -o (ȏ)
Čenstohôvčan -a m, preb. i. (ȏ)
Čenstohôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čépica čépice samostalnik ženskega spola [čépica]

1.

pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: kapa

2.

večja lisa na vrhu glave živali, zlasti ptice; SINONIMI: kapica

STALNE ZVEZE: baseballska čepica, bejzbolska čepica, frigijska čepica
ETIMOLOGIJA: verjetno tako kot srb. čèpac, rus. čepéc, češ. čepec ‛žensko ali otroško pokrivalo’ iz pslov. *čepica, *čepa, *čepьcь, iz ide. korena *(s)kep- ‛pokriti’, tako kot gr. sképas, sképē ‛pokrivalo, odeja’ - več ...

čerkeški

Predlog

čerkeška čerkeško pridevnik

IZGOVOR: [čerkéški]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

černíd -a m (ȋ)
na Goriškem, Gradiščanskem in v Trstu, nekdaj vojak kmečke vojske, vpoklicane za obrambo mest: uporniki so strahovali mesto z grofi in černidi vred

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Černígov -a m, zem. i. (ȋ) |ukrajinsko mesto|: v ~u
černígovski -a -o (ȋ)
Černígovčan -a m, preb. i. (ȋ)
Černígovčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Černjêja -e ž, zem. i. (ȇ) |mesto v Beneški Sloveniji|: v ~i
černjêjski -a -o (ȇ)
Černjêjčan -a m, preb. i. (ȇ)
Černjêjčanka -e ž, preb. i. (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Černobíl -a m, zem. i. (ȋ) |ukrajinsko mesto|: v ~u
černobílski -a -o (ȋ)
Černobílčan -a m, preb. i. (ȋ)
Černobílčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Červinján -a m, zem. i. (ȃ) |italijansko mesto|: v ~u
červinjánski -a -o (ȃ)
Červinjánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Červinjánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Český Těšín

Predlog

Českega Těšína samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj na Češkem

IZGOVOR: [čéski tjéšin], rodilnik [čéskega tjéšina]

BESEDOTVORJE: Těšínčan, Těšínčanka, Těšínčanov, Těšínčankin, těšínski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Čéške Búdjejovice -ih -ic ž mn., zem. i. (ẹ̑ ȗ) |češko mesto|: v ~ih ~ah
búdjejoviški -a -o (ȗ)
Búdjejovičan -a m, preb. i. (ȗ)
Búdjejovičanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Češko »Novo mesto« ali »Nové Město«

Zanima me, kako se posloveni češko mesto, ki je v izvirniku Nové Město – Novo Mesto ali Novo mesto ali pa morda zapis ostane originalen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čéšnja Frazemi s sestavino čéšnja:
čéšnja na vŕhu tórte, ni dôbro čéšenj zóbati s kóm

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

četŕtič prisl. (ŕ)
1. pri ponavljanju na četrtem mestu: prišel sem že trikrat, pa bom še četrtič
2. v zapovrstju na četrtem mestu: občina razpisuje mesto 1. zdravnika, 2. tehnika, 3. sluge, 4. [četrtič] snažilke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čez2 predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz- (ẹ̑)
1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal zemljo; pren. pomagati začetniku čez prve težave
b) povprek po čem: steči čez cesto; odpraviti se čez morje; iti čez most; dal je levo nogo čez desno; iti z roko čez oči / reka se vali čez jez; pomesti čez prag / obesiti puško čez ramo; potegniti krilo čez koleno
c) po površini: smeh se razlije čez obraz
č) skozi kaj: voz pelje čez vas; potovati v Zagreb čez Novo mesto; pog.: dihati čez nos; gledati čez okno skozi / čez pol preklati; čez sredo prerezati
d) okoli česa: tanka čez pas; koliko meri čez prsi?
// za izražanje stanja: nositi srajco čez hlače; veja visi čez potok; most čez reko / stanuje tam čez cesto
2. za izražanje časa
a) po katerem se kaj godi: čez nekaj časa ga boš spet videl; vrnem se čez deset minut / ura je dve čez polnoč
b) v katerem se kaj godi: sova se čez dan skriva; prihaja samo ob nedeljah, čez teden ga ni / jabolk bo dovolj za čez vso zimo
3. za izražanje presežene mere: meri čez dva metra; nekaj čez sto evrov; delo čez uro / čez mero vesel; voda mu sega čez pas; ne piši čez rob; čez vse drag
// star. za izražanje nadrejenosti: imeti oblast čez deželo; postavljen čez vse druge
4. za izražanje nejevolje, nasprotovanja: pritoževati se čez draginjo; zabavljati čez vino / ali si mu rekel kaj čez čast; pog. vsi so čezme proti meni
● ekspr. drug čez drugega vpijejo vsevprek; eden bolj kot drug; pog. fant je očetu čez glavo zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. ima dela čez glavo zelo veliko; pog. dobiti jih čez hrbet biti tepen; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog. dati otroka čez koleno natepsti; pog., ekspr. biti čez les čudaški, neumen; star. čez leto in dan približno čez eno leto; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; pog. vprašati čez vso snov iz vse snovi, vso snov; vino se toči čez ulico za pitje zunaj lokala; pog., ekspr. čez to vino ga ni ni boljšega vina; star. čez zobe vleči opravljati, obrekovati; zastar. usmilite se čezme usmilite se me; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ šport. tek čez drn in strn

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Čikágo -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v ZDA|: v ~u
čikáški -a -o (ȃ)
Čikážan -a m, preb. i. (ȃ)
Čikážanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čín1 čína samostalnik moškega spola

1.

stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizaciji

1.1.

1.2.

2.

ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh

STALNE ZVEZE: nazivni čin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. čȋn ali rus. čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov. činъ < pslov. *činъ ‛red, vrsta’ < ide. *ku̯ei̯- ‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca]

1.

kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem

1.1.

2.

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka

2.1.

3.

naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik

3.1.

;

SINONIMI:

čistilnik

4.

ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo

4.1.

ekspresivno

5.

manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka]

1.

ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem

1.1.

2.

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilec

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]

1.

delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča]

1.

stanje, ko je kaj brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

1.1.

1.2.

2.

vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistost

ETIMOLOGIJA: ↑čist

čistún čistúna samostalnik moškega spola [čistún]

1.

navadno slabšalno kdor si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno purist

2.

ekspresivno kdor pretirano skrbi za čistočo, higieno

ETIMOLOGIJA: ↑čist

človečtvo -a (človečtvu, človejčtvu) samostalnik srednjega spola

1. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod

2. človeška narava, ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjo; SODOBNA USTREZNICA: človeškost

2.1 versko, navadno v zvezi s Kristus združitev božje in človeške narave v eni sami božji osebi; SODOBNA USTREZNICA: učlovečenje

FREKVENCA: 61 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čŕka -e ž (ŕ)
1. znak za glas: beseda ima tri črke; napisati črko a; vklesati črke v kamen; naslov je natisnjen z debelimi črkami; črne, zlate črke; razločne, velike črke; podpisal se je samo z začetnimi črkami svojega imena; zadnja črka abecede; tip črk / cirilske, latinske črke; pisane, tiskane črke; otrok pozna že vélike in male črke; črke za slepe / tiskarna je dobila novo garnituro črk; ulivanje črk
♦ tisk. krepka črka z debelimi potezami; kurzivna črka oblikovana postrani; svetla črka s tankimi potezami
2. ed., knjiž. kar predstavlja zunanjo stran povedanega: to je tuje duhu in črki mojega spisa; ni prevzel duha njegovih del, ampak samo njihovo črko / slepo se držati črke zakona
● črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; premisliti odgovor od prve do zadnje črke od začetka do konca; ne smeš razumeti po črki dobesedno; sklepi ne smejo ostati samo mrtva črka se morajo uresničiti; ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čŕno1 -ega s

črno obarvano mesto, snov na čem, v čem

SINONIMI:

knj.izroč. črn1, knj.izroč. črnina, knj.izroč. črnjav, knj.izroč. črnjava

GLEJ ŠE SINONIM: črnina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

črnomaljski ► čr̥nȯˈmaːl’skė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

črpalíšče, n. mesto v reki, kjer vodo zajemajo, die Schöpfe, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

čudovít -a -o prid., čudovítejši (ȋ)
1. ki zaradi izredne lepote vzbuja občudovanje: dan je bil čudovit; pogled na naše mesto je čudovit; zvezde so žarele s čudovitim ognjem; deklica ima čudovite lase; čudovita svetloba; dekle je čudovito; to je naravnost čudovito
// ekspr. nenavadno, izredno dober: bil je čudovit človek / razveselil se je čudovite ocene poezij / prijatelja sta čudovite volje
2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: čudovit red; delo je opravljeno s čudovito natančnostjo / tak čudovit mir je tu; čudovita hitrost / iron. čudovita jezikovna mešanica

čudovíto

prisl.:

ledeniki so se čudovito blesketali v soncu

ima čudovito dober spomin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi

1.

v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet

1.1.

v predmetnih odvisnikih

1.2.

v poročanem govoru

2.

v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek

2.1.

3.

v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek

4.

v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku

4.1.

v namernih odvisnikih

5.

v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku

5.1.

v načinovnih odvisnikih

v zvezi ne da

5.2.

v načinovnih odvisnikih

v zvezah kot da, kakor da

6.

v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku

6.1.

v zvezi tako da

7.

v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku

8.

v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano

9.

v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke

11.

v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.

1.

kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo

1.1.

kot členek

2.

kot členek izraža začudenje, nejevero

3.

kot členek izraža podkrepitev trditve

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...

dà Frazemi s sestavino dà:
dáhniti [véliki] dà, ne rêči ne dà ne nè, odgovárjati z dà ali nè, odgovoríti z dà ali nè, rêči dà [kómu/čému]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dà 1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

da2 (de, da) členek

1. za izražanje želje, namena

1.1 za izražanje nezadovoljstva

2. v spremnih besedilih za uvajanje napovednega, povzemalnega stavka

3. v zvezi o/ah da za uvajanje želelnih stavkov; SODOBNA USTREZNICA: o da

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Dáchau -a [dahav-] m, zem. i. (ȃ) |nemško mesto|: v Dachauu
dáchavski -a -o (ȃ)
Dáchaučan -a m, preb. i. (ȃ)
Dáchaučanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dajáti dájem, tudi dájati in dajáti -em, stil. dajáti -èm nedov., dajàj dajájte tudi dájaj dájajte; dajál tudi dájal (á á; á á á; á ȅ)
1. delati, da prehaja kaj k drugemu: denar za kino mu je dajal oče / dajati jesti, piti / dekla je dajala svinjam krmila svinje / dajal mu je nove in nove naloge / dajati na kredit, star. na kredo prodajati; dajati na upanje; hišo dajejo v najem / pog. zakaj mi to daješ nazaj vračaš
// podarjati, poklanjati: dajati za spomin / dajati darove, miloščino
// delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: ne dajaj knjig, peresa drugim
// delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: dajejo jim na izbiro / otrokom dajejo čudna imena
2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vse življenje moram samo dajati; krvodajalci dajejo kri
3. delati, ustvarjati čemu kako lastnost: obleka ji daje gosposkost / delo daje zadovoljstvo
4. s širokim pomenskim obsegom delati, da prihaja kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: otroke so dajali v šole / založba daje na trg cenene knjige / ker so bili revni, so dajali otroke za pastirje in dekle
b) z namenilnikom: obleke je dajala delat boljšim šiviljam; otroke so dajali študirat pošiljali
// z nedoločnikom delati, povzročati, da se s čim kaj dogaja: to mi daje misliti / na nastopih se je dajal slaviti
5. pog. plačevati: dajal je za pijačo, za vino / koliko ti je kupec dajal za avto? je bil pripravljen plačati, je ponujal
6. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: krave mu dajejo malo mleka; plantažni nasad bo dajal sto vagonov jabolk; ovca daje volno / drevo daje vrtu senco; zvezde so dajale bledo svetlobo / pog. kinematograf daje štiri predstave na dan; kaj dajejo danes v gledališču / pog. preživlja se s tem, da daje ure iz matematike poučuje izven šole, inštruira / pohištvo daje sobi poseben pečat, ton; dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dajati potuho, pravico, priložnost; šola daje izobrazbo izobražuje
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dajati bolnikom injekcije; dajati nauke, odgovore; dajati pohujšanje pohujševati; dajati pomoč pomagati; dajati ukaze ukazovati; star. dajati hvalo
8. delati, da prihaja kaj na določeno mesto: dajati obleke v omaro; ves čas je dajal drva na ogenj
9. navadno z nikalnico delati, da se kaj lahko godi: skrbi mu ne dajejo spati; tega mi duša, srce, vest ne daje
10. ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1: vsak, kdor kaj daje nase, bo prišel
11. nav. 3. os., pog., ekspr. povzročati bolečine; boleti: želodec ga daje / mrzlica, naduha, revmatizem jo daje; hoja v hrib me je dajala / brezoseb.: v križu me daje; spet me daje, je zastokal / bolečine so ga dajale / lakota jih daje
● ekspr. v pesmih daje duška svoji žalosti sproščeno izraža svojo žalost; daje se samo tistemu, ki ji je všeč ima ljubezenske, spolne odnose z njim; daje prednost udobni obleki pred lepo obleko raje se odloča za udobno obleko kot za lepo obleko; to nerad dajem iz rok prepuščam v last drugemu, v vodstvo drugemu; pog. delavci dajejo vse od sebe, da bi delo končali do skrajnosti se trudijo; pog. v nič dajati omalovaževati, podcenjevati; pog. sosedom se v zobe daje povzroča, omogoča, da ga opravljajo; ekspr. z obema rokama daje je radodaren, velikodušen; ekspr. dajati si opraviti, opravka z vrtom ukvarjati se

dajáti se

tudi dájati se ekspr.

bojevati se, tepsti se:

onstran meje se že dajejo

vojaki se dajejo s sovražnikom

z noži sta se dajala

●

šalj. dajal se je s pečenko in jo pridno zalival z vinom jo jedel

//

v zvezi s s, z s težavo upirati se čemu: neusmiljeno se je dajal z zaspanostjo

//

prepirati se: sinova se dajeta za dediščino

dajajóč

-a -e:

pel je, dajajoč si z roko takt pri vsaki besedi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dajáti dájem nedov.

1.

komu kaj delati, povzročati, da prehaja kaj k drugemu, da kdo kaj dobi

SINONIMI:

zastar. deležiti, knj.izroč. izročati, publ. nuditi, zastar. nujati, star. podajati2, zastar. podavati, ekspr. ponujati, publ. posredovati, nar. talati, zastar. tegniti

2.

komu kaj delati, da lahko kdo s čim razpolaga

SINONIMI:

knj.izroč. dodeljevati, knj.izroč. nuditi, zastar. podavati, knj.izroč. podeljevati

3.

kaj delati, povzročati, da se pojavi kaka lastnost, stanje

SINONIMI:

zastar. podajati2, ekspr. prinašati, ekspr. vdihati2, ekspr. vdihavati

4.

kaj ustvarjati, omogočati kaj kot posledico določene lastnosti, sposobnosti, dejavnosti

SINONIMI:

publ. nuditi, zastar. nujati, ekspr. ponujati, ekspr. prinašati

5.

kaj delati, da pride kaj na določeno mesto

SINONIMI:

star. devati, star. stavljati

GLEJ ŠE SINONIM: boleti, ceniti1, oddajati, oddajati, plačevati, podarjati, podarjati, prepuščati
GLEJ ŠE: dotirati2, izposojati, oddajati, odgovarjati, odgovarjati, podcenjevati, prenočevati, radodaren, razpolavljati, razpolavljati, svetiti, svetovati, varčevati, šolati, prodajati, prodajati, prodajati, piti, radodaren

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Dáka -e ž, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Bangladeša|: v ~i
dáški -a -o (ȃ)
Dáčan -a m, preb. i. (ȃ)
Dáčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Dakár -ja m z -em zem. i. (ȃ) |glavno mesto Senegala|: v ~u
dakárski -a -o (ȃ)
Dakárčan -a m, preb. i. (ȃ)
Dakárčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Dállas -a [ala] m, zem. i. (ȃ) |mesto v ZDA|: v ~u
dállaški -a -o (ȃ)
Dállašan -a m, preb. i. (ȃ)
Dállašanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Damásk -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Sirije|: v ~u
damaščánski -a -o (ȃ)
Damaščàn -ána in Damaščán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Damaščánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Damasko -a zemljepisno lastno ime Damask: kadar on je bil bliſi Damaska rod. ed. prishal ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco tož. ed. ǀ potle je bil vſel Damaſco tož. ed., inu cellu Soriansku Krajleuſtvu Damásk, it. Damasco, mesto v Siriji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dan2 -a -o deležnik

1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu

1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen

1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan

1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen

1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen

1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan

2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen

3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen

3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno

4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan

4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan

5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan

6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan

7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan

8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan

9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan

10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan

10.1 pri datiranju zapisan, objavljen

11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan

11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen

12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik

12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu

13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan

14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: (biti) dan na dan, (biti) dan na/v znanje, (biti) dan na vest, (biti) dan rabeljnu na štrik, (biti) dan v roko/roke, (biti) dan v smrt, (čast ino) hvala bodi Bogu dana, dan pod roke, dan v srce

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Danec

Predlog

Danca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [dánəc], rodilnik [dánca]

BESEDOTVORJE: Dančev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Dar es Salaam ~ ~ -a [dár es salám] m, zem. i. (ȃ ȃ) |tanzanijsko mesto|
daressalaamski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Dármstádt -a [darəmštat] m, zem. i. (ȃȃ) |nemško mesto|: v ~u
dármstátski -a -o (ȃȃ)
Dármstádtčan -a m, preb. i. (ȃȃ)
Dármstádtčanka -e ž, preb. i. (ȃȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Dáruvar -ja m z -em zem. i. (ȃ) |hrvaško mesto|: v ~u
dáruvarski -a -o (ȃ)
Dáruvarčan -a m, preb. i. (ȃ)
Dáruvarčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dáti dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á)
1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj na posodo, v dar, v last, v najem, v zakup; dati za doto; zastonj dati / višji organi so dali nižjim navodila za delo / pog.: za koliko daš fotografski aparat? dajte mi tri kile fižola prodajte / pog. nazaj dati vrniti
// podariti, pokloniti: tega ni treba plačati, ampak ti kar dam; dati za rojstni dan, za spomin; ekspr. dela se revnega, da bi mu človek dinar dal dela se zelo revnega / narava mu je dala telesno moč / dati vbogajme
// napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: dati komu stanovanje za nekaj mesecev; dati popotniku zavetje / daj svinčnik, da se podpišem
// napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga: predsednik je dal besedo diskutantu; dati komu čas za premislek / dati na izbiro, na razpolago; dati na vpogled / dati komu časten naslov; dati otroku ime / pog. dajte mi potrdilo, da sem vam plačal izdajte, sestavite / kakšno zdravilo ti je dal zdravnik? predpisal
2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: kar smo imeli, smo dali; dati svoj delež za kaj; mnogo krvodajalcev je dalo kri / ekspr. dati glavo, življenje / kot podkrepitev glavo dam, da je tako / krava ne da mleka zadržuje mleko pri molži
3. narediti, ustvariti čemu kako lastnost: dati besedi nov pomen; dati čemu dokončno, ustaljeno obliko, ustrezne razsežnosti / uspeh mu je dal novega poguma
4. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom
a) s prislovnim določilom: dati predlog na glasovanje; dati čevlje v popravilo; dati kaj v promet; dati osnutek zakona v javno razpravo; dati otroka v rejo; dal je sina v šolo / dati pismo na pošto; podjetje je dalo na trg nov izdelek; dati denar v banko, pog. na knjižico; dati oglas v časopis; malo pšenice je dal v mlin / pog. na sodnijo ga bom dal vložil bom tožbo proti njemu
b) z namenilnikom: dati delat obleko; dati meso prekajevat; dati sina učit poslati
// z nedoločnikom napraviti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi: dati otroka ostriči; dati si napraviti obleko / dati se fotografirati, operirati, ostriči
5. pog. plačati: koliko si dal za avto? dati za mašo; dati na račun / dati komu denar na roko neposredno izplačati / kot klic pri dražbi kdo da več?
6. ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: nekatere rude dajo velik odstotek železa; polje je dalo obilen pridelek; konferenca je dala važne rezultate; mastna hrana da veliko kalorij / pog. gledališče je dalo dobro predstavo / dati odsekan, tleskajoč, zamolkel glas / dati dober, slab zgled; dati povod
// povzročiti, da kdo kaj dobi, ima: boljšega zaslužka mi ne dajo / dati možnost, pravico, priliko, priložnost / ekspr. letos je bog dal dobro letino / knjiž. usoda ne daj, da bi tako zgodaj umrl
// z združitvijo postati nova celota: ti podatki dajo visoko številko; račun da rezultat; pog. koliko dá to? znese / zadnje vrstice posameznih kitic glose dajo zaključno misel
7. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: dati brco, klofuto; dati garancijo, kazen, pobudo, pomoč, poudarek, prisego, priznanje, slabo oceno, slovo, soglasje, zagotovilo; dati svoj glas za odbornika; dati bolniku injekcijo; dati izjavo izjaviti; dati obljubo obljubiti; dati odgovor odgovoriti; dati odpoved odpovedati službo; dati komu poljub; dati transfuzijo krvi; dati znak, znamenje; dati komu dobro vzgojo; dati na posodo posoditi / dati gol / ta vas je dala mnogo žrtev; publ. v delo so dali mnogo truda vložili / ekspr. dati častno besedo zagotoviti, da je rečeno res; obljubiti, da bo obljubljeno storjeno
8. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: dati knjigo na mizo, obleko v omaro, robček na usta, roko okrog vratu; grižljaj se da naenkrat v usta / daj to proč / dati na seznam, v zapisnik; dati v oklepaj / pog. dati psa na verigo prikleniti / pog. dati stroj narazen razstaviti ga (na dele) / pog. prosim, dajte mi gospoda XY (k telefonu) pokličite ga k telefonu; uredite, omogočite, da bom telefonično govoril z njim
9. navadno z nikalnico napraviti, da se kaj lahko godi: ozke razmere mu ne dajo delovati; delo mu ne da počitka; skrbi mu ne dajo spati; zvedavost ji ni dala, da ne bi vprašala; tega si ne dam reči; ne da si dopovedati
10. nedov., ekspr., v zvezi z na prisojati komu vrednote; ceniti1: sosed da veliko name, nase / veliko da na poštenost, prijateljstvo; jezi ga, da ne dajo na njegovo besedo / na to nič ne dam
11. z nedoločnikom ukazati, naročiti: dal je poklicati k sebi služabnike, prinesti jedi na mizo; župan je dal zapreti pretepače
// pog., v medmetni rabi, z nedoločnikom izraža omiljen ukaz, željo, spodbujanje: dajva kupiti liter vina; dajmo si ogledati še to oglejmo si; pog. dajte se pomakniti naprej pomaknite se / kot poziv pri pitju dajmo ga!
12. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z bog izraža
a) nejevoljo, nestrpnost: zakaj molčiš, bog te je dal
b) upanje: če bog da, se bomo kmalu videli
c) svarilo, prepoved: bog ne daj, da bi storil kaj takega
č) najboljšo željo: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res
d) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober dan, dober večer bog daj
● beseda je dala besedo razvil se je pogovor; nikomur ne da blizu je nedostopen; nikomur ne da dobre, lepe, prijazne besede je osoren; z nikomer ne govori; ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje; ekspr. zanj ne dam roke v ogenj nisem prepričan, da je pošten, sposoben; knjiž. dala je življenje otroku rodila ga je; pog., ekspr. dali smo jim (jih) po grbi natepli smo jih; premagali smo jih; ekspr. ne dam se jim v roke ne pustim, da bi me ujeli, da bi o meni odločali; pog. dal se je ljudem v zobe povzročil, omogočil, da ga opravljajo; pog. dal mi je čutiti, razumeti, vedeti, da me ne mara očitno, v neprimerni obliki mi je to pokazal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes, za uho, po nosu udari ga; ekspr. ne da si dvakrat reči napravi brez obotavljanja; pog., ekspr. ženske so si dale opraviti okoli dojenčka so se ukvarjale z njim; ekspr. ti bom že dal! kaznoval te bom; tepen boš; ekspr. (jaz) ti bom dal popra, vetra nabil te bom; napravil ti bom kaj neprijetnega; ekspr. dušo bi dala zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; na vsak način si ga želi pridobiti; dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je, da se hči poroči s sosedom; pog. dati glavico odbiti, zbiti žogo z glavo; pog. dati komu košarico prekiniti (ljubezensko) razmerje; zavrniti ponudbo; zavrniti njegovo ponudbo za ples; ekspr. daj mi mir ne moti me, ne nadleguj me; dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo; knjiž. dal ji je prstan zaročil se je z njo; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; dati komu roko prijeti koga za dlan desnice, zlasti v znamenje pozdrava, prijateljskega odnosa; ekspr. dati komu srce čustveno, zlasti ljubezensko se navezati na koga; pog. dajte, da si vas ogledam dovolite; pog. dati čez izbruhati, izbruhniti; pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; ni mi dal do besede ni mi pustil govoriti; ekspr. dati vajeti iz rok nehati opravljati vodilno delo; pog. dati vse iz sebe, od sebe do skrajnosti se potruditi; pog., ekspr. niti besede ni dal od sebe prav ničesar ni rekel; ekspr. ni dal glasu od sebe ni spregovoril; se ni javil, ni pisal; pog. ta pa ne da do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. veliko da na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pripisuje veliko pomembnost oblačenju; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; pog. od plače lahko še kaj na stran da prihrani; star. knjigo na svetlo dati izdati, objaviti; dati na znanje sporočiti, pojasniti; pog., ekspr. dali smo ga na zob pili smo alkoholno pijačo; ekspr. tatove so dali pod ključ zaprli so jih v ječo; pog., ekspr. dati (jih) komu pod nos zavrniti koga, spraviti ga v zadrego zaradi njegove napake; pog. dali so ga v časopis pisali so o njem v časopisu; ekspr. v koš te dam, kadar hočem premagam te, boljši sem kot ti; pog. dati komu posestvo v roke prepustiti mu ga v upravljanje; ekspr. nima kaj v usta dati reven je; strada; pog. dati za liter, za pijačo plačati pijačo v kaki druščini; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. ne ve, kam bi se dal od dolgega časa kaj bi počel; ne vem, koliko (let) bi ti dal po tvojem videzu ne morem sklepati, koliko si star; pog. prav ti dam soglašam s teboj; nižje pog. med vojno je veliko skozi dal pretrpel; pel je, kar mu je duša dala z vsemi močmi; teci, kar ti noge dajo kolikor hitro moreš; obljubiti in dati je dvoje obljubiti je lahko, obljubo izpolniti težje; preg. čič ne da nič, stalo pa malo počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja; preg. dvakrat da, kdor hitro da hitra pomoč je največ vredna
♦ rel. dati odvezo; šah. dati mat

dáti se

1.

z nedoločnikom

izraža

a)

osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi:

dati se motiti, odpraviti, potolažiti, pregovoriti, preprositi

daj se prepričati

/ pog. daj se kaj videti pridi (na obisk)

/ ekspr. ni se jim dal kar tako; ekspr. ne dajte se

b)

možnost, da se z osebkom kaj zgodi:

to se ne da brati

snov se da cediti

stvar bi se dala bolje urediti, s pridom uporabiti

vrata se ne dajo zapreti

/ brezoseb.: ne da se povedati z besedami; nič se ne da opraviti, spremeniti; z njo se ne da živeti; ekspr. o tem bi se dalo (še) govoriti ni še vse razčiščeno; ne mislijo vsi tako; ne da se mu pomagati ni mu mogoče

2.

s smiselnim osebkom v dajalniku

izraža pripravljenost koga za kako dejanje:

ne da se mu delati

pridi, če se ti da

/ elipt. ne da se mi v kino

3.

v prislovni rabi,

v zvezi kar se da

izraža zelo visoko stopnjo:

kar se da srečni smo

kar se le da natančno poglej

teci, kar se le (najbolj) da kolikor moreš

kar se da hitro, lep karseda

dán

-a -o:

ne jemlji nazaj dane stvari

to ni bilo dano iz prijaznosti

to je bilo dano vam v varstvo

na dano znamenje so začeli teči

/ knjiž.: tolikšna sreča mi ni bila dana; ni mi bilo dano, da bi ga spoznal; ni mi bilo dano tako lepo peti ne morem, ne znam; vsakomur je dano na voljo, kam pojde

/ star., pri datiranju dano v Ljubljani, dne 23. novembra 1866;

prim. daj, dan2

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dáti dám dov.

1.

komu kaj narediti, povzročiti, da preide kaj k drugemu, da kdo kaj dobi

SINONIMI:

knj.izroč. dati v last komu, knj.izroč. izročiti, star. podati, knj.izroč. predati

2.

komu kaj narediti, da lahko kdo s čim razpolaga

SINONIMI:

star. dodeliti, knj.izroč. izročiti, knj.izroč. podeliti

3.

kaj narediti, povzročiti, da se pojavi kaka lastnost, stanje

SINONIMI:

ekspr. dahniti, ekspr. dihniti, knj.izroč. podeliti, ekspr. vdahniti, ekspr. vdihati1, ekspr. vdihniti

4.

kaj narediti, da pride kaj kam z določenim namenom

SINONIMI:

knj.izroč. izročiti, knj.izroč. oddati, zastar. zdevati1

5.

kaj narediti, da pride kaj na določeno mesto

SINONIMI:

deti1, star. dejati2

6.

v velelniku izraža ukaz, spodbudo

SINONIMI:

ala, alo, halo3, star. nuj

GLEJ ŠE SINONIM: ceniti1, oddati, oddati, plačati, podariti, podariti, položiti, predložiti, prepustiti, ukazati
GLEJ ŠE: dotirati2, izbruhati, izdati1, izjaviti, izposoditi, kontrirati, narkotizirati, natepsti, oddati, oddati, odgovoriti, odreti, podariti, posoditi, potruditi se, potruditi se, premagati, prenočiti, prepisati, prepisati, prepustiti, preskrbeti, pretresti, razpoloviti, razpoloviti, roditi, sleči, svetovati, svetovati, umreti, vrniti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

davati -am nedovršni glagol

1. kdo; komu, kaj delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo; čemu, kaj delati, omogočati, da kdo/kaj lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo; kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3. kdo; (iz česa), komu, kaj podeljevati, dodeljevati komu kaj iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. v trpniku, kaj; komu, (s čim) darovati kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5. kdo; komu, kaj delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati

6. v trpniku, kaj; (v čem) delati, da kaj opravlja določeno nalogo in s tem zadovoljuje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: uporabljati

7. kdo; komu, h komu, koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

8. kdo; kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih

FRAZEOLOGIJA: davati koga/kaj pred kom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dávkar -ja m (ā)
ekspr. davčni uslužbenec: preslepiti davkarje; državni davkarji; pojasnila davkarjev; davkarji, cariniki in inšpektorji / ravnanje prvega davkarja vodje davčne uprave; selitev davkarjev iz Črnomlja v Novo mesto davčnega urada / neizprosni davkarji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Débar -bra m, zem. i. (ẹ̑) |makedonsko mesto|: v ~u
débrski -a -o (ẹ̑)
Débrčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Débrčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Débrecen -a m, zem. i. (ẹ̑) |madžarsko mesto|: v ~u
débrecenski -a -o (ẹ̑)
Débrecenčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Débrecenčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

decimálen -lna -o prid. (ȃ)
ki temelji na delitvi enote na deset delov, desetinski: decimalni denarni sistem / decimalna tehtnica tehtnica, s katero se tehta breme z desetkrat lažjimi utežmi
♦ biblio. decimalna klasifikacija klasifikacija bibliotečnega in dokumentacijskega gradiva, ki temelji na decimalnem sistemu; mat. decimalna pika, vejica pika, vejica, ki loči enice od desetin; decimalno mesto mesto številke za decimalno vejico; decimalno število število, ki ima desete dele enote

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dedanski -a -o pridevnik

ki se nanaša na biblijsko mesto Dedan; SODOBNA USTREZNICA: dedanski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dẹ̑dič -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

de facto

Predlog

1 de facto samostalniška zveza moškega spola

dejanski

IZGOVOR: [de fákto], rodilnik [de fákto]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola

1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje

2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje

3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje

3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo

4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja

4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha

4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek

4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo

5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo

5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje

7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud

7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga

8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje

8.1 učlovečenega Kristusa

8.2 človeka

9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved

10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina

10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dejanje ino nehanje, priti v dejanje, seči k dejanju, v dejanju, z dejanjem

TERMINOLOGIJA: dejanje postave, dobro dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dejáti2 dêjem dov., tudi dém; 2. mn. dêjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; dêj in dèj; dejál (á ȇ)
star., navadno kot deležnik na -l napraviti, da pride kaj na določeno mesto; dati, deti2: očeta so dejali na mrtvaški oder; dejala je otroka v posteljo / vola so dejali na raženj / kam se bodo vsi ti ljudje dejali; kam neki so se dejali? kam so šli; kje so
● dejati prašiča iz kože odstraniti zaklanemu prašiču kožo; ekspr. saj te ne bodo iz kože dejali nič hudega se ti ne bo zgodilo; star. dejali so ga ob glavo obglavili so ga; star. dejali so ga pod ključ zaprli so ga v ječo; ekspr. v koš sem ga dejal premagal sem ga, bil sem boljši kot on; star. nima kaj v usta dejati reven je; strada; sončni žarki dobro dejo prijajo, koristijo; dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu; star. dobro mu je dejalo, da so ga hvalili ugajalo mu je; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dejala ni se mogla spomniti, kdo je; nič ne dé nič hudega; vseeno je; ekspr. od zadrege ni vedela, kam bi se dejala kaj bi počela, kako bi se vedla
♦ rel. dejati v sveto olje podeliti zakrament maziljenja

deján

-a -o star.:

ob premoženje je bil dejan in izgnan iz dežele

truplo je bilo v grob dejano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dejati1 dejem/dem (djati, gjati) dovršni glagol

1. kdo; komu/čemu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

2. kdo; k čemu, kaj dati (k) čemu še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

3. kdo; česa, koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride

3.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

3.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

3.2.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj (prisilno) kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dati

4. kdo; (h komu, k čemu), kaj narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

5. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha kaj imeti na sebi, nositi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti, sleči

6. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti na določenem mestu, v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

7. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti

8. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kaka lastnost, stanje preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti

8.1 kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga; SODOBNA USTREZNICA: odtujiti

9. kdo; kaj (k čemu) narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa; SODOBNA USTREZNICA: porabiti

10. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

11. kdo; kaj narediti, da se kaj more zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočiti

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 19 delih

FRAZEOLOGIJA: dejati kaj pod roke koga, dejati koga izpred obličja, dejati koga na ketine, dejati koga od života, dejati koga v pan, dejati na znanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dekadènt dekadênta tudi dekadénta samostalnik moškega spola [dekadènt]

1.

kdor zavrača uveljavljene moralne vrednote, se predaja užitkom, razkošnemu življenju

2.

predstavnik dekadence

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. decadent) iz frc. décadent, glej ↑dekadenca

dekretírati -am dov. in nedov. (ȋ)
predpisati, določiti z dekretom, odrediti: dekretirati reforme; vlada je dekretirala vrsto ukrepov / dekretirati koga na novo službeno mesto / ekspr. pravice ni mogoče zmeraj dekretirati

dekretíran

-a -o:

odpor proti dekretiranemu optimizmu

ta oblast jim ni bila vsiljena in dekretirana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dekretírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dekretíranje (ȋ) odrediti: kaj ~ ukrepe; dekretirati koga na kaj ~ delavca na novo službeno mesto

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

dél -a [tudi deu̯] m (ẹ̄)
1. kar nastane z delitvijo celote: razdeliti hlebec na dva dela; deseti del celote; večji, manjši del / film v dveh delih; vsebina drugega dela romana / v devetih delih bencina raztopiti en del parafina; pren. v tem mestu sem pustil del sebe
2. kar z drugimi sestavinami tvori celoto in ima navadno samostojno nalogo: razstaviti stroj na glavne dele; kupovati motor po delih; nadomestni, rezervni del; posamezni deli aparata; sestavni deli avtomobila / deli telesa
3. z rodilnikom kar predstavlja krajevno, področno, časovno omejitev česa: prišli so iz raznih delov dežele / vzhodni del Azije; publ. nevarno žarišče vojne v tem delu sveta / streha se znižuje proti zadnjemu delu avtomobila; brada mu pokriva spodnji del obraza; nadzemni del rastline; zgornji del stavbe je razsvetljen; obodni del pri kolesu; del lista, kjer vstopa glavna žila / jutro je najlepši del dneva / to je le del celotnega problema
♦ ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške
// z oslabljenim pomenom izraža količinsko omejitev: večji del izdelkov izvažajo; velik del ljudi tega ne ve; del vaščanov se vozi na delo v mesto; glavni del življenja je prebil v tujini
4. delež: vsak od dedičev je dobil enak del / tudi on je prispeval svoj del k uspehu
● star. dobil je svoj del prestopku primerno kazen; zastar. za moj del je ničvrednež po mojem mnenju; star. za ta del bi bilo bolje, če bi ostal doma kar se tega tiče, v tem primeru; ekspr. dober, lep del časa je zapravil v gostilni večino časa; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; delali so večji del ponoči večinoma, po večini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

délež Frazemi s sestavino délež:
lêvji délež

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Délfi -ov m mn., zem. i. (ẹ́) |antično grško mesto|: v ~ih
délfski -a -o (ẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Delfi zemljepisno lastno ime Delfi: kakor uni is imenam Alemeon, Syn tiga Purgaria Megakla v' tem meſti Delphi im. Délfi, gr. Δελφοί, mesto na južnem pobočju Parnasa

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Delfska metoda
Na vas se obračam s prošnjo, da mi razjasnite dvom, katera oblika termina je ustreznejša: Delfi metoda ali Delphy metoda . Termin označuje metodo napovedovanja, ki temelji na statistični obdelavi mnenj strokovnjakov določenega področja, ki so odgovarjali na zastavljen problem. Osnovna ideja metode je, da je skupina mnenj verodostojnejša kot posamezno mnenje.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

délfski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na grško mesto Delfi: delfsko preročišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Délft -a m, zem. i. (ẹ̑) |nizozemsko mesto|: v ~u
délftski -a -o (ẹ̑)
Délftčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Délftčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

delíti -ím nedov. (ī í)
1. iz celote delati, napravljati dele: jarek deli njivo na dva dela; deliti na pet delov; zavesa deli sobo v dva prostora / dobiček sta pošteno delila / deliti ljudi na dobre in slabe
2. nav. ekspr. od večje količine dajati po delih: mati jim je delila orehe in hruške / deliti darove, miloščino; darežljivo deliti / učitelj je delil zaušnice; pren., nav. iron. deliti nauke; deliti ljudem pravico
3. navadno v zvezi z z ne imeti česa sam, ampak skupaj s kom: deliti sobo s prijateljem / z nikomer noče deliti oblasti, odgovornosti; prvo mesto si delita naš in avstrijski smučar / ekspr. delila je z možem veselje in žalost; deli usodo s svojimi tovariši, svojih tovarišev ima enako usodo
// dajati kaj od svojega: vsak grižljaj je delila z njim; kar je imel, je delil z reveži; vedno je našel koga, da je delil z njim
4. biti, nahajati se vmes: Gibraltarski preliv deli Afriko od Pirenejskega polotoka; delilo ju je rešetkasto okno; pren. od tega dogodka nas deli skoraj osemdeset let; štel je dneve, ki ga še delijo od vrnitve domov ločijo
5. mat. delati računsko operacijo, pri kateri se ugotavlja, kolikokrat je deljenec večji od delitelja: deliti in množiti; deliti dvajset s pet
● publ. ne delim vašega mnenja nisem takega mnenja kot vi; ekspr. dêli in vladaj! vnašaj neslogo med ljudi, narode, da jim boš lažje gospodoval, vladal
♦ biol. celica se deli se razpolavlja tako, da se razpolovi najprej jedro, nato pa ostali del; jezikosl. deliti besedo prenesti del besede na koncu vrste v naslednjo

deljèn

-êna -o:

nosil je črno, deljeno brado

deljeni delovni čas delovni čas dopoldne in popoldne

●

v pisarno sem stopil z deljenimi občutki različnimi, negotovimi; mnenja so deljena so različna, se ne skladajo

♦

mat. deset deljeno s pet je dve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

Délnice -ic ž mn., zem. i. (ẹ̑) |hrvaško mesto|: v ~ah
délniški -a -o (ẹ̑)
Délničan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Délničanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola

1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo

1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud

1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud

1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti

2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga

2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic

2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost

3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje

4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh

5. kar se uresničuje

5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo

5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

6. kar je uresničeno z delanjem

6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet

6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek

6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga

7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje

8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek

8.1 Boga oz. božjih oseb

8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti

9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje

10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost

FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja

TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

déloven -vna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na delo:
a) delovni načrt; izboljšati delovne pogoje; spremeniti delovni postopek, proces; doseči dobre delovne rezultate; ogledati si vse delovne faze v tovarni; spremeniti delovne metode / delovna operacija; delovna sposobnost, zmogljivost
b) delovni prostor / delovni čevlji; delovni konji; delovna miza, obleka / ima močne delovne roke; delovna živina
c) delovni človek / delovni sestanek; seja bo imela delovni in slavnostni značaj / delovna akcija; delovna disciplina; v sobi vlada pravo delovno vzdušje / delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; delovni dan delovnik; delovna doba čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; delovna norma količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času; delovna obveznost dnevno ali tedensko število ur, ki jih mora opraviti delavec; delovna organizacija organizacija združevanja oseb v delovnem razmerju, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ali dejavnost javnih služb; delovna skupnost vsi člani delovne organizacije; delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba; delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo
● tovarna potrebuje nove delovne moči delavce; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi
♦ adm. delovni nalog pisni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; delovna pogodba pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. delovna enota; pravn. delovno pravo zakonske določbe, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev in javnih uslužbencev; delovno razmerje pravno razmerje med delodajalcem in delojemalcem; strojn. delovni stroj stroj, ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; žel. delovni vlak vlak za prevoz materiala za gradnjo in vzdrževanje železniških naprav

délovno

prisl.:

delovno oblečen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

déloven -vna -o (ẹ́)
délovni -a -o (ẹ́) ~ čas; ~a doba, knjižica; ~o mesto, razmerje; ~o pravo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

delovíšče -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.

délovno mésto -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 30. 4. 2024.