Tiskanje

áfinja, f., pogl. opica; — iz nem. Affe.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

afinja [áfinja] samostalnik ženskega spola

opica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

afinja -e ž opica: ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola

1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica

2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica

FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

afinjica [áfinjica] samostalnik ženskega spola

majhna opica; opička

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]

1.

znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

2.

slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

3.

manj formalno opica

FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...

áfna -e ž (á)
1. pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova; afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

áfna -e ž (á) neknj. pog.: opica; |kdor se nenaravno, izumetničeno vede|; rač. žarg. |znak ‹@›|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati, gúncanje áfen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

áfna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

antropoíd -a m (ȋ)
antr. človeku sorodna opica:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

antropoíd -a m živ. (ȋ) antr. |človeku sorodna opica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

antropomórf -a m (ọ̑)
antr. človeku podobna opica: šimpanz in drugi antropomorfi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

antropomórf -a m živ. (ọ̑) antr. |človeku podobna opica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

babion

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

babion -a samostalnik moškega spola

pasjeglava opica; SODOBNA USTREZNICA: pavijan

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

babuin

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

človekolík -a -o prid. (ȋ)
knjiž. ki je podoben človeku: človekoliki liki, roboti; človekolika lutka / človekolika opica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

drek je sestavina izrazov

Bolj drek mešaš, bolj smrdi, Drek vedno priplava na vrh, Stvar okusa, je rekla opica, ko je drek žrla, Vsak ima svoj okus, je rekla opica, ko je drek jedla

V VARIANTI IZRAZOV: Lastna hvala se pod mizo valja, Misliti pomeni nič vedeti

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

dresíran dresírana dresírano pridevnik [dresíran]

1.

v nekaterih zvezah v obliki dresirani ki z vadenjem, urjenjem postane vodljiv, ubogljiv in pridobi nekatere spretnosti

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑dresirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

driopítek -a m (ȋ)
antr. izumrla miocenska opica, pomembna za razvoj človečnjakov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

driopítek -a [ijo] m živ. (ȋ) antr. |izumrla opica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gibón gibóna tudi gíbon gíbona samostalnik moškega spola [gibón] tudi [gíbon]

manjša človeku podobna opica z vitkim telesom in dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi v jugovzhodni Aziji; primerjaj lat. Hylobatidae

STALNE ZVEZE: zlatolični gibon
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Gibbon, angl. gibbon) iz frc. gibbon, nejasnega izvora

gibón in gíbon -a m (ọ̑; ȋ)
najmanjša človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi v južni Aziji: gibki giboni; giboni in orangutani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gibón -a in gíbon -a m živ. (ọ̑; ȋ) |opica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gībon, m. neka opica: der Gibon (hylobates), Erj. (Z.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

goríla -e ž (ȋ)
1. največja človeku podobna opica, ki živi v tropski Afriki: gorila se je divje borila za svojega mladiča; močna, črna gorila
2. ekspr. zelo močen, orjaški, navadno grob človek: bil je prava gorila
// zlasti v ameriškem okolju telesni stražar (kake poslovne, politične osebe): spremljale so ga oborožene gorile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gorìla -e ž gorila: najvékša opica je gorila AI 1878, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gréh Frazemi s sestavino gréh:
gŕd kàkor smŕtni gréh, gŕd kot smŕtni gréh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

gŕmski -a -o (ȓ) ~a opica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

húlman -a m (ȗ)
zool. indijska, v skupinah živeča opica, ki se hrani z listjem, Presbytis entellus:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

húlman -a m živ. (ȗ) |indijska opica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

hvatán -a m (ȃ)
zool. južnoameriška opica s tankimi in dolgimi sprednjimi končinami in dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje, Ateles: črni hvatan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

i vez.
I. med členi v stavku
1. in: Jako i krouto je potreibno TF 1715, 48; Postüi Ocza tvoiega i mater tvoio ABC 1725, A4a; Hvála boidi navküp i ſzvetomi dühi SM 1747, 86; moji gyünczi i tücsne ſztvári ſzo bujte KŠ 1771, 72; Vszamogoucsi, i vekivecni Bo'se KM 1783, 11; pa poglédnes ete, i prve peſzmi BKM 1789, 4b; od koga mámo vſzo naſſo dobrouto, i lepoto KM 1796, 5; Brezi vſzej mouk, i nevoule SŠ 1796, 4; ki má vörno i’ dobro 'seno SIZ 1807, 3; brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; Vu szvetloj i sznáisnoj vucsilnici KOJ 1845, 6; vu tú'znoszti i sztiszkávanyi TA 1848, 10; visni poszvêt, I vecsnoszti blá'zeni szvêt KAJ 1848, 10; Od glászi i litere AIN 1876, 5; Najmočnejša i najvékša opica je gorila AI 1878, 6; od sestér i od deržine BJ 1886, 3
2. tudi: Drügi zrok nahájaſze takáiſſe i vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; Ino i on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; Proszim tebé, da mené i ete gnésnyi dén obari ABC 1725, A5b; I on je ftisanye nego i za czejloga ſzvejta KŠ 1754, 104; tak je i eto piſzmo od Bogá vdejnyeno KŠ 1771, 338; jaſz pa ſcsém teliko dati, liki i tebi KŠ 1771, 65; Eſcse i záto lübiti moremo Bogá KMK 1780, 33; kak na Nébi, tak i na zemli KMS 1780, A4; Tak i zdaj vmoje ſzrczé Hodi BKM 1789, 8; nej ſzamo dobri, nego i lagoji lidjé KM 1790, 16; i lejpe ſzmo toti i mi KM 1796, 5; Dáj Boug i vám té prebitek SŠ 1796, 5; rávno tak i’ ete nas mladénecz SIZ 1807, 5; Eti i vrág na tom hodi BRM 1823, 9; more z-obrásza zemlé potünoti i vogrszki národ KOJ 1833, III; Záto i mi k-tebi prihájamo KAJ 1848, 9; I ona obcsüti radoszt i bolezen KAJ 1870, 10
II. v vezalnem priredju
1. in: ſze na nyega zaneſzti i od nyega li pomoucs proſziti KŠ 1754, 15; je priſao nyegov Vucſiteo, i pokázao KM 1790, 20; Li Tebi ſze podávam, I Nebéſz nezgübim BRM 1823, 9; razbijajoucs pride i odide KOJ 1848, 3; Sztvár szi odüháva i 'zivé KAJ 1870, 10; da szo 'ze vecskrát vkanyeni i zdaj orosjé nepisztijo AI 1875, kaz. br. 3
2. tudi: potrejbno je znati, i vörvati KMK 1780, 5; Odpüszti nám kako i mi odpüschamo ABC 1725, A4b; ki sze je tecsasz vu nyegove prejdnye pravice zaleto, steroga i búje KOJ 1848, 4; Nego deca neposlüšajo samo, liki kaj i delajo BJ 1886, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

imeti je sestavina izrazov

Bog ima dolgo šibo, Če bi teta imela jajca, bi bila stric, Če čebula ne bi imela če, bi bila bula, Če imajo otroci denar, imajo kramarji semenj, Dan ima samo štiriindvajset ur, Kdor nima v glavi, ima v nogah, Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, Ko ima hudič mlade, jih ima veliko, Lakota ima velike oči, Laž ima kratke nogé, Ljubo doma, kdor ga ima, Mačka ima rep nazaj, Neumen kmet ima debel krompir, Noč ima svojo moč, Pes ima kosmata ušesa, Še pes ima rad pri jedi mir, Stene imajo ušesa, Strah ima velike oči, Truga nima žepov, V Bohinju ima dež mlade, Vsaka medalja ima dve plati, Vsaka palica ima dva konca, Vsaka vas ima svoj glas, Vsake oči imajo svojega malarja, Vsak ima svoj okus, Vsak ima svoj okus, je rekla opica, ko je drek jedla, Vsak zakaj ima svoj zato, Vse ima svoj konec, samo klobasa ima dva, Vse ima svojo ceno

V VARIANTI IZRAZOV: Bolje vrabec v roki kot golob na strehi, Kdor visoko leta, je pilot, Vsega je enkrat konec

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

jesti je sestavina izrazov

Kdor ne dela, naj ne jé, Kdor ne dela, naj vsaj jé, Lažeš, kradeš, bolhe ješ, Si, kar ješ, Vsak ima svoj okus, je rekla opica, ko je drek jedla

V VARIANTI IZRAZOV: Še pes ima rad pri jedi mir, Stvar okusa, je rekla opica, ko je drek žrla

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]

1.

plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes

1.1.

2.

mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih

3.

ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala

4.

ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika

5.

znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem

5.1.

6.

slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...

kôstanj Frazemi s sestavino kôstanj:
hodíti za kóga po kôstanj v žerjávico, íti za kóga po kôstanj v žerjávico, [kot] vróč kôstanj, posláti kóga po kôstanj v žerjávico, pošíljati kóga po kôstanj v žerjávico, séči za kóga po kôstanj v žerjávico, za drúge pobírati kôstanj iz žerjávice

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

kozáčka -e ž (ȃ)
v ruskem okolju prebivalka nekdanjih mejnih krajin: oženil se je z mlado kozačko
♦ zool. visoka, vitka in hitra vsejeda afriška opica, Erythrocebus patas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

langúr -ja m (ū)
zool. vitka južnoazijska opica s kratkimi palci na rokah, ki se hrani z listjem, Presbytis:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

langúr -ja m z -em živ. (ú; ȗ) |opica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

1.

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

1.1.

2.

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

3.

ekspresivno privlačna ženska

4.

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

máčka -e ž (ȃ)
1. domača žival s krajšim gobcem, gosto mehko dlako in vpotegljivimi kremplji, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, ali na prostem, zlasti za lovljenje miši: mačka čepi na peči in prede; mačka se grbi, ježi, piha pred psom; mačka se igra z miško; mačka mijavka, prede, se umiva; mačke se gonijo; pri hiši imajo veliko mačk; bela, črna, pisana mačka; mlada mačka; igra se z njim kot mačka z miško ima ga v popolni oblasti, dela z njim, kar hoče; prišel je po tiho kot mačka; nižje pog. siten kakor breja mačka; trdoživ kot mačka / muc, je poklical mačko / angorska, siamska mačka / velika mačka nav. mn. domači mački sorodna zver, zlasti lev, tiger, leopard in jaguar
// mačja samica: mačka ima mlade; mačka je skotila mladiče; knjige prenaša iz kota v kot kakor mačka mlade
2. nav. slabš. spretna, premetena ženska: to ti je mačka, nje že ne boš ugnal
3. ekspr. spolno privlačna ženska: ima lepo postavo, je fotogenična, prava mačka; kakšna dobra mačka!
4. nar., v prislovni rabi izraža močno zanikanje: da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri / v medmetni rabi misliš, da bom delal zate? Mačko, če češ
● ekspr. (črna) mačka mi je prekrižala pot po ljudskem verovanju danes bom imel nesrečo; danes bom doživel kaj slabega; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; tadva sta si, se gledata kakor pes in mačka sovražita se; tako je bil pijan, da je mački botra rekel da se ni zavedal, kaj dela; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese; preg. kar mačka rodi, miši lovi otroci so navadno taki kakor starši; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
♦ etn. mačka in miška otroška igra, pri kateri se udeleženci sprimejo v krog in branijo tistemu, ki igra mačko, v krog, da bi ujel tistega, ki igra miško; zool. divja mačka v gozdovih živeča mačka, Felis silvestris; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

magót -a m (ọ̑)
zool. opica brez repa, ki živi po gibraltarskih skalah in v severni Afriki, Simia sylvana:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

magót -a m

opica brez repa, ki živi po gibraltarskih skalah

SINONIMI:

zool. berberska opica, zool. berberski makak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024

makák makáka samostalnik moškega spola [makák]

srednje velika rjavkasta ali rumenkasta opica z dolgim gobcem, ki živi v krdelu, živeča v Aziji ali Afriki; primerjaj lat. Macaca

STALNE ZVEZE: japonski makak
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Makak, angl., frc. macaque in port. macaco ‛opica’ iz kikon. makaku

makák -a m (ȃ)
zool. opica z dolgim gobcem in kratkim repom, ki živi v Aziji in Afriki, Macaca: japonski, javanski makak; vrste makakov / opice makaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mandríl -a m (ȋ)
zool. kratkorepa afriška opica s pisano dlako in kožo, Mandrillus sphinx:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mandrȋl, m. neka opica: = gozdni hudir, der Mandril, Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mandríl -a m mandril, opica: mandril, šteroga je večkrát po menažeriji viditi AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mérkovca -e ž (ẹ́)
zastar. opica: komedijanti so imeli merkovco / molči, ti merkovca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mę́rkovca, f. = opica; — prim. nem. Meerkatze, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

merkovca [mẹ́rkovca] samostalnik ženskega spola

opica zamorska mačka, LATINSKO: Cercopithecus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

merkucin

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mòčen -čna -o prid.
1. močen, sposoben opravljati naporno delo: Erös, mocsen -a -o AIN 1876, 14; eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207; Gda je 'se Károl zadoszta veliki, i mocsen KM 1790, 58; Vuk Jáko močna i požrejna stvár AI 1878, 9; Hercegovinanci szo mocsni, viszikoga rásza AI 1875, kaz. br. 3; Krt .. májo močne nohéte AI 1878, 10; Jázbec Má močne zobé AI 1878, 10; Medved Má velike nogé z močnimi škramplami AI 1878, 10
2. zelo odporen proti zunanjim silam: notri pa nemore za volo mocsnih zidov KOJ 1848, 4; Ár ſzo ſze mi dveri odprle velike i mocsne KŠ 1771, 525
3. ki presega navadno stopnjo: liki mocsnoga vötra idejnye KŠ 1771, 344; i liki gláſz mocsne grmlajncze govorécsi KŠ 1771, 801; [Avarci] krouto mocsni szo grátali KOJ 1848, 6; pren. Jaſzem tvoi mocsni ino ſzerditi Boug TF 1715, 17; Ia szem tvoi mocsni Bogh ABC 1725, A4b; Snyim ſzem prouti nyim jaſz mocsen SM 1747, 73; O Mocsni vſzamogocsi Bog SM 1747, 58; Ja ſzem te mocsni Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug KŠ 1754, 14; mocsni Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Ár je Bo'za rejcs 'ziva i mocsna KŠ 1771, 677; Vöra da nám bode mocsna BKM 1789, 2; Vera nam naj bode mocsna BRM 1823, 2; Od mocsne Oblübe KMK 1780, 74; te mocsni Düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 160; Mámo jáko mocsno rejcs KŠ 1754, 157; naj pouleg miloſcse bode na mocsno potrdjenyé obecsanya KŠ 1771, 455; Povéksaj vu meni mocsno vupanye KM 1783, 6; ino sze 'snyé vcsi z-mocsnim vervanyom KOJ 1833, VI; naj ſzi z-mocsnov vörov premiſzlimo KM 1796, 4; mleiko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; drága brátja, mocſni boidite vu Goſzpodni SM 1747, 8; bratje moji, mocsni bojdte v-Goſzpodni KŠ 1771, 586
močnéjši -a -e močnejši: Ali ide mocsnejſi od méne KŠ 1771, 174; mocsnejſi je od méne KM 1796, 94; naj tvoja lübezen mocsnejsa bode KŠ 1754, 226; i nemocsnoſzt Bo'za je mocsnejſa KŠ 1771, 492; Stera je med temi trejmimi Perſonami mocsnejsa KMS 1780, Bb; I mámo od toga eſcse mocsnejso proroczko rejcs KŠ 1771, 718; lidjé, naj mocsnejsi ſztrá'sijo KM 1790, 9
nájmočnéjši -a -e najmočnejši: ti jedini, i náj mocsnejsi pomocsnik KM 1790, 107; Oh Jezus moja naj mocsnejsa obramba KŠ 1754, 234; Najmočnejša i najvékša opica je gorila AI 1878, 6
mòčni -a -o sam. močni: csi prvle ne zvé'ze toga mocsnoga KŠ 1771, 40; Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; Steromi prouti ſztante mocsni bodoucsi vu vöri KŠ 1771, 713; i ta nemocsna ſzvejta je odébrao Boug, naj oſzramoti ta mocsna KŠ 1771, 492

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Morgan

Predlog

Morgana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

angleško moško ime

priimek

britanski general

IZGOVOR: [mórgan], rodilnik [mórgana]

BESEDOTVORJE: Morganov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mórska mȃčka -e -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

môrski1 -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na morje: morski breg, zaliv; morska obala; morsko dno / morski valovi; morska voda / morski plankton; morske rastline, ribe; ekspr. morska pošast / morski promet, ribolov / morska ladja; morsko letovišče / morski veter / morski sadeži užitni morski organizmi, razen rib; morska sol / morski ježek majhna morska žival z bodicami, podobna kepi
● ekspr. morski volk morski pes, ki je človeku nevaren; ekspr. morska deklica ženski podobno bajeslovno bitje, ki je od pasu navzdol riba
♦ aer., navt. morska milja dolžinska mera, 1.852 m; bot. dvolistna morska čebulica; morska gorjuša enoletna obmorska rastlina z mesnatimi listi in vijoličastimi ali rožnatimi cveti, Cakile maritima; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; geogr. morski preliv ali morska vrata ozek vodni pas, ki veže dve obsežnejši morski kotlini; morski rokav ozek, podolgovat morski zaliv ali preliv; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; morska gladina; geol. morska usedlina v morju odložena kamnina; med. morska bolezen; meteor. morski dim; morski veter veter, ki piha z morja na kopno; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; morski razbojnik, ropar kdor izvršuje nasilje na odprtem morju v svojo korist; notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; zool. morski golob; morski konjiček majhna riba s cevastim gobcem in konju podobno glavo, Hippocampus; morski lev velik morski sesalec, podoben tjulnju, Otaria flavescens; morski list; morski medved sesalec z gostim kožuhom in nogami, ki so spremenjene v plavuti, Arctocephalus; morski pajek največja jadranska rakovica, Maja squinado; morski psi velike morske ribe hrustančnice z vretenčasto obliko telesa, Selachoidei; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans; morski prašiček majhen brezrepi glodavec s čokatim telesom, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, Cavia porcellus; morske kače ob obalah tropskih morij živeče strupene kače s telesom, sploščenim proti repu, Hydrophiidae; morske krave; morska lastovica; morske lilije na morskem dnu pritrjeni iglokožci čašastega telesa, Crinoidea; morska lisica morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; morska mačka do enega metra dolga morska riba z ogrodjem iz hrustanca in pegami, Scyliorhinus; morska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki; zamorska mačka; morske vetrnice na morskem dnu živeče živali, ki imajo lovke, pokrite z ožigalkami, Actiniaria; morska vidra; morske zvezde na morskem dnu živeči iglokožci s petimi ploščatimi, širokimi kraki, Asteroidea; morsko grozdje; morsko uho polž, ki je brez zavojev, ima obliko latvice in živi v morju, prilepljen na skalnato podlago, Haliotis tuberculata

môrsko

prisl.:

morsko modra barva

morsko modra ovratnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

mújti mújem dov. umiti: Mosni; prati, mujti, zmiti KOJ 1833, 165; vzéo je vodou, i muje ſzi roké KŠ 1771, 94; i licze tvoje muj KŠ 1771, 19; múj me, da od sznega belesi bom TA 1848, 41; Gda bi záto mujo nogé nyihove KŠ 1771, 311
mújti se mújem se umiti se: ka ſze je prvle nej mujo pred obedom KŠ 1771, 209; opica se tudi muje AI 1878, 6; Ali akoſze dobro mujemo TF 1715, 7; idi, muj ſze vu jezeri Siloám KŠ 1771, 296
mújti -a -o umit: ki je mujti, nej nyemi je potrejbno KŠ 1771, 331; Vszáki more mújti, v-solo priti KOJ 1845, 8; Mújti obráz KAJ 1848, 172

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

nóus tudi nós -a m nos: Naſus Nouſz KM 1780, A7b; Orr; nousz KOJ 1833, 167; i špikasti njegov nos dober, kak sveder AI 1878, 10; ino je vdehno vu nouſz nyegov ſivocsega Düha SM 1747, 4; nouſz lipou zaobrnyeni KŠ 1771, 432; nevarna opica s plávimi licami i erdéčim nosom AI 1878, 7; Szászeni Vougri szo nej szmeli szvoje nousze k-Nemczom prineszti KOJ 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

O besedi »zviralnik« pri športni vzgoji

V OŠ učimo učence po učnem načrtu za športno vzgojo. Učni načrt za športno vzgojo je uraden dokument (daje nam smernice, cilje in minimalne standarde znanja...) in po mojem mnenju mora biti napisan v slovenskem knjižnem jeziku.

Pred nekaj dnevi sem se bolj temeljito lotil njegovega prebiranja in pri standardih znanja za prvo triado prišel do zame nerazumljive besede zviralnik. Učni načrt za športno vzgojo ga omenja na strani 31, pod gimnastično abecedo. V besedilu piše: "...pleza po letveniku, zviralniku in poševni klopi, preskakuje kolebnico."

Ker sam nikoli prej nisem zasledil te besede, sem malo raziskoval. Prišel sem do ugotovitve, da omenjena beseda izvira iz Športno terminološkega slovarja, ki ga je izdal dr. Silvo Kristan. Gre za delovno verzijo njegovega slovarja, v kateri avtor v obsežnem teoretičnem uvodu razmišlja o vlogi strokovnega izrazja, v katerega vključi tudi priporočilo terminološki komisiji. Po moji oceni neka delovna verzija slovarja, ki je plod razmišljanja človeka, ki razmišlja o nečem in to tudi javno objavi, še ne more biti zagotovilo, da je beseda zviralnik tudi uradno sprejeta in priznana. Morda se motim in ravno zato bi rad razčistil zadevo. Namreč o tem, kaj je zviralnik sem povprašal tudi svetovalko za šport, ki deluje na Zavodu republike Slovenije za šolstvo (je tudi ena izmed več soavtorjev Učnega načrta za športno vzgojo). Odgovorila mi je, da gre za pojem iz Športno terminološkega slovarja, kjer avtor zvirala opisuje kot nepogrešljivi del otroških igrišč (sam jim pravim plezala).

Na naši šoli nihče ni vedel, kaj je to zviralnik. Ena učiteljica je rekla, da gre za zviralo, a je ni znala povsem pojasniti. Torej, tudi beseda zviralo, je v športnem smislu mišljena kot plezalo za otroke.

V času mojega študija na Fakulteti za šport zviralnik ni bil nikoli omenjen, niti ga nismo obravnavali na vajah in predavanjih. Tudi kasnejši študenti ga niso obravnavali. Torej, če zaključim, kaj menite vi o tem problemu? Ali se beseda zviralnik lahko uporabi v uradnem dokumentu kot priznana slovenska beseda ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

okus je sestavina izrazov

Okusi so različni, O okusih se ne razpravlja, Stvar okusa, Stvar okusa, je rekla opica, ko je drek žrla, Vsak ima svoj okus, Vsak ima svoj okus, je rekla opica, ko je drek jedla

V VARIANTI IZRAZOV: Sto ljudi, sto čudi

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]

1.

umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates

2.

igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami

3.

slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici

4.

znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom

4.1.

STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ópica -e ž (ọ̑)
1. umsko zelo razvita žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami in z naprej obrnjenimi očmi: opice plezajo po drevju, trgajo sadeže; opice v živalskem vrtu; vreščanje opic; posnema druge kot opica; skače kakor opica / cirkuška, dresirana opica
♦ antr. opica človek pitekantropus; zool. ozkonose opice z ozkim nosnim pretinom, ki živijo v Aziji in Afriki, Catarrhina; človeku podobne opice; širokonose opice s širokim nosnim pretinom, ki živijo v Južni Ameriki, Platyrrhina
2. slabš. kdor nekritično posnema vedenje, ravnanje koga drugega: ta opica prevzame od svojih sošolcev vse potrebno in nepotrebno
// človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je prava opica / kot psovka opica neumna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

opica

Predlog

opice samostalnik ženskega spola

žival

kitajsko horoskopsko znamenje

oseba, rojena v kitajskem horoskopskem znamenju opice

IZGOVOR: [ópica], rodilnik [ópice]

BESEDOTVORJE: opičin

ZVEZE: človeku podobna opica, prava opica, opica rezus, opica kapucinka, afriška opica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ópica -e ž (ọ̑) vreščanje opic; antr. ~ človek; člov., slabš. |nekritičen posnemovalec; izumetničen človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ópica1 -e ž

umsko zelo razvita žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami in z naprej obrnjenimi očmi

SINONIMI:

neknj. pog. afna, zastar. merkovca, ekspr. opička

GLEJ ŠE: pitekantrop, magot

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024

ópica2 povdk.

nizk. izraža, da je kdo opazen z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo, vedenjem

SINONIMI:

nizk. afna, nizk. opičjak, nizk. opičnik2, nizk. opičnjak

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024

opica je sestavina izrazov

Stvar okusa, je rekla opica, ko je drek žrla, Vsak ima svoj okus, je rekla opica, ko je drek jedla

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ọ̑pica -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ǫ̑pica, f. der Affe, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., Erj. (Ž.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

òpica -e ž opica: je čemérna, nevarna opica AI 1878, 7; Či se štoj pred opicov muje AI 1878, 6; Amerikanske opice májo dugi rép AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

opica [ọ̑pica] (vopica) samostalnik ženskega spola

žival opica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

opica ► ˈọpėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

opičják opičjáka tudi ópičjak ópičjaka samostalnik moškega spola [opičják] tudi [ópičjak]

1.

samec opice; SINONIMI: opičnjak

2.

slabšalno omejen, predrzen človek, po vedenju ali telesni konstituciji podoben opici; SINONIMI: slabšalno opičnjak

3.

opici podoben človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik; SINONIMI: človeška opica, opičji človek, opičnjak

4.

veliki opici ali predniku človeka podobno domnevno bitje v odročnih predelih Azije, Severne Amerike; SINONIMI: opičji človek

ETIMOLOGIJA: ↑opica

ọ̑pičjak1 – glej ọ̑pica

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

opičják2 – glej ọ̑pica

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji]

1.

ki je v zvezi z opicami 1.

STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ọ̑pičji – glej ọ̑pica

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ópička -e ž (ọ̑)
manjšalnica od opica: igrati se z opičko; dresirane opičke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ọ̑pička – glej ọ̑pica

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ǫ̑pička, f. dem. opica, das Äffchen, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

opičnják opičnjáka samostalnik moškega spola [opičnják]

1.

zaprt prostor, kletka za opice

2.

samec opice; SINONIMI: opičjak

3.

slabšalno omejen, predrzen človek, po vedenju ali telesni konstituciji podoben opici; SINONIMI: slabšalno opičjak

4.

opici podoben človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik; SINONIMI: človeška opica, opičjak, opičji človek

ETIMOLOGIJA: ↑opica

orangútan -a m (ȗ)
človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi na otokih Borneo in Sumatra: vreščanje orangutanov; orangutani in šimpanzi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

orangútan -a m, člov. (ȗ) |opica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ozkonósi ozkonósa ozkonóso pridevnik [oskonósi]
STALNE ZVEZE: ozkonosa opica
ETIMOLOGIJA: ↑ozek + ↑nos

pávijan tudi paviján -a m (ȃ; ȃ)
afriška, v skupinah živeča opica s podaljšanim gobcem: krdelo pavijanov; kriči kakor pavijan
♦ zool. grivasti pavijan z dolgo sivo grivo in rdečo zadnjico; rdeči pavijan z rdeče rjavo dlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pávijan -a tudi paviján -a m živ. (ȃ; ȃ) |opica|
pávijanka -e tudi pavijánka -e ž (ȃ; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pavijan

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

plávi -a -o prid. plav, svetle barve z rumenkastim odtenkom: eden plávi kony KŠ 1771, 777; Licojna vlászi je rázlocsna: pláva KAJ 1870, 3; Kože fárba je pláva AI 1878, 12; Má [pav] lepi plávi šinjek AI 1878, 24; nevarna opica s plávimi licami AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

pôlópica pôlópice samostalnik ženskega spola [pôu̯ópica]

iz zoologije manjši sesalec z oprijemalnimi okončinami in velikimi očmi, ki lovi ponoči in se prehranjuje zlasti z žuželkami; primerjaj lat. Prosimiae

ETIMOLOGIJA: ↑pol + ↑opica

pongíd -a m živ. (ȋ) |opica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prókónzul -a m (ọ̑-ọ̑)
1. zgod., pri starih Rimljanih civilni in vojaški upravitelj province, ki je bil prej konzul: bil je prokonzul v Mali Aziji; prokonzul je zbiral legije za boj
2. antr. izumrla opica, najverjetnejši prednik šimpanza in gorile: prokonzuli in primati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

prókónzul -a m, člov. (ọ̑ọ̑) |upravitelj rimske province|; živ. |izumrla opica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Razlika med pravopisnim slovarjem in SSKJ

Zanima me, kako oziroma po čem ločimo slovarski sestavek iz SSKJ od slovarskega sestavka iz slovenskega pravopisa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

reči je sestavina izrazov

A tako se zdaj temu reče, Bomo videli, so rekli slepi, Nikoli ne reci nikoli, Pa da vidimo, je rekel slepec, Rečeno, storjeno, Stvar okusa, je rekla opica, ko je drek žrla, Vsak ima svoj okus, je rekla opica, ko je drek jedla

V VARIANTI IZRAZOV: Sova sinici glavana pravi

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

rézus -a m (ẹ̑)
zool. manjša opica z zelenkasto dlako in rdečo zadnjico, ki živi v Aziji, Macaca mulatta: krdelo rezusov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

rézus -a m živ. (ẹ̑) |opica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

rílčar -ja [riu̯čar tudi rilčar] m (ȋ)
ekspr. žival z rilcem, zlasti prašič: prodati zadnjega rilčarja iz hleva
♦ zool. v tropskih gozdovih Bornea živeča opica, katere samec ima zelo dolg nos, Nasalis narvatus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

rílčar -ja [u̯č tudi lč] m z -em živ. (ȋ) |opica|; poud. |prašič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

s predl.
I. z rod.
1. iz, za izražanje izhodišča, izvora: nikakvi haſzen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; Vö zaprejnyem ſzkráleſztva nebeſzkoga KŠ 1754, 65; dönok ſze ſztoga lejhko razmi KŠ 1771, 337; ki ſzo bili ſzpopovſzkoga roda KŠ 1771, 350; Da je pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; ár je gvant ali ſz-predivna, ali z-vune KM 1790, 48; Ka ſze ſz-toga vcsimo KM 1796, 7; Ki dávas áldov ſz-Tvoji rôk, ali naszkorom eden sz-králeszkoga roda rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3
2. za izražanje nagiba, vzroka: kai ſzi ti mené ſztvoie dobrote, ino obar(u)val ABC 1725, A5a; kai ſzi mené ſztvoje miloſcſe obaruval SM 1747, 47; Szkoj poznamo, ka vöro mámo KŠ 1754, 79; Szkoj ſztoji cslovik KMK 1780, 10; mene ſzi pa ſz-tvoje dobroute na pokouro zdr'sao KM 1783, 5; Sztébe ſze zábiti nemrem BKM 1789, 324; Kaj ſze je nej tou nad tebom zgoudilo ſzpripetjá SŠ 1796, 53; Szkój nasztáne gucs AIN 1876, 5; I dnes smo hráno i pilo stvoje dobrôte zobstom dôbili BJ 1886, 8
3. s, za izražanje usmerjenosti stran: naj ſztoupi zdaj ſzkri'za KŠ 1754, 108; Jeli beréjo ſztrnya grozdje KŠ 1771, 22; ka je ſz-prepovejdanoga drejva ſzád jejla KM 1796, 7; kral i sz-králesztva dolipovedavsi, odiso AI 1875, kaz. br. 3; i vnogih mesztaj sz-trávnikov vecs vozôv odpelano AI 1875, kaz. br. 8
II. z or.
1. za izražanje medsebojnega odnosa: neboidi náz ſzrám ſztov málov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; Jesus ſze prikáse zNebéſz, ſztemi Angelmi SM 1747, 15; o'zivo náſz je z-Kriſztuſom KŠ 1754, 117; ah! ka je nám ſztebom Jesus Názarenſzki KŠ 1771, 104; Peter ſzKriſztuſom po mourji hodi KŠ 1771, 47; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9
2. za izražanje sredstva, pripomočka, s katerim se dejanje opravlja: kakobi nyé ſztov skoulſzkov ſibov kaſtigati dáli TF 1715, 4; ſztrüdnimi petami potrdjávati moremo KŠ 1754, 4a; Micse zocsmi i ſzprſztami vcsi KŠ 1754, 55; ſzpetimi lejbi ſze vecs 5000. lüſztva nahráni KŠ 1771, 47; liſzicz .. i ſzpárom je nyé vküp zvézao KM 1796, 49; Stampane sz-Kultsár Kataline piſzkmi BRM 1823, I; doli povehnyeno glávo sztrepetécsimi rokámi gorpopadno AI 1875, kaz. br. 7; nevarna opica s plávimi licami AI 1878, 7; ino nyega spesničkov dobro zdregao BJ 1886, 5
3. za izražanje načina poteka dejanja: kai ſzkelikim bole nám ta ſzvetloſcha ſzveiti, ſztim vecs TF 1715, 3; Gdo ſivé doſztoino ſztov vetſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; ino ſzi náz ſztvoiov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; csi ſze gli ſzpámetyov ne vjediná KŠ 1754, 78; nikoga, ki bi ſze ſztejm iménom zváo KŠ 1771, 165; Kaiſzi pa ti pred Bogom ſztvoimi greihi zaſzlüſo SM 1747, 38; Sz pobosnim sztroskom nikih dobrocsinitelov KM 1783, nasl. str.; ſzo nej znali ni ſzpopejvanyem Bougi ſzlü'ziti BKM 1789, 5; ſz-kelikim je bougsi, ki je náſz ſztvouro KM 1796, 5; Sterogaje Kriſztus ſztrplejnyem Szpravo SŠ 1796, 6; Ti me Sz-Tvojim Dühom zbüdjávaj BRM 1823, 7; sze orszácsko szpraviscse od krála sz-precstênyom králeszke recsih odpré AI 1875, kaz. br. 1; Ta nücliva stvár je pa človeki s svojim betegom, zbesnenjom nevarna AI 1878, 8
4. za izražanje prehoda v novo stanje: Gda tejlo ſzpráhom posztáne KM 1783, 240; Têlo ſz-práhom poſztáne BRM 1823, 77; Ár csi vsze sz-práhom posztáne KAJ 1848, 219

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sráka Frazemi s sestavino sráka:
dréti se kot sráka, krásti kot sráka, kričáti kot sráka, vpíti kot sráka, vreščáti kot sráka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

strašílo Frazemi s sestavino strašílo:
bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, gŕd kàkor strašílo, vídeti je kot ptíčje strašílo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

stvar je sestavina izrazov

Stvar okusa, Stvar okusa, je rekla opica, ko je drek žrla

V VARIANTI IZRAZOV: Čez sedem let vse prav pride, Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni, Vsaka medalja ima dve plati, Vsega je enkrat konec, Vse ima svoj konec, samo klobasa ima dva, Vse ima svojo ceno

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sviláš -a m (á)
zool. južnoameriška opica z belkasto trikotno liso na čelu in belkastimi kolobarji na repu, Callithrix jacchus: predirljiv žvižg svilaša

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

sviláš -a m s -em živ. (á) |opica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

Svojilni pridevnik samostalnika »opica«

Kako tvorimo svojilni pridevnik: "kar je od opice"?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

šimpánz -a m (ȃ)
človeku podobna opica s kratko temno dlako, ki živi v tropski Afriki: proučevati življenje šimpanzov; šimpanzi in orangutani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

širokonósi širokonósa širokonóso pridevnik [širokonósi]
STALNE ZVEZE: širokonosa opica
ETIMOLOGIJA: ↑širok + ↑nos

tulívec -vca in tulílec -lca [tuliu̯ca] m (ȋ)
kdor tuli: slišati tulivca
♦ zool. južnoameriška opica z oprijemalnim repom, ki se oglaša z zelo močnimi glasovi; vriskač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

ùpica -e ž opica: majom; upicza KOJ 1833, 164

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vopica

GLEJ: opica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vriskáč -a m (á)
1. ekspr. kdor vriska: vriskači in piskači; vriskači v planinah
2. zool. južnoameriška opica z oprijemalnim repom, ki se oglaša z zelo močnimi glasovi, Alouatta: poslušati vriskače; trop vriskačev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vriskáč -a m z -em člov. (á) poud. |vriskajoč človek|; živ. |opica|
vriskáčka -e ž, člov. (ȃ) poud.
vriskáčev -a -o (á) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

vriskáč -a m

zool. južnoameriška opica z oprijemalnim repom, ki se oglaša z zelo močnimi glasovi

SINONIMI:

zool. tulivec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024

vzpénjati se -am se nedov. (ẹ̑)
1. hoditi navkreber: zaradi strmine so se s težavo vzpenjali; molče se vzpenjati na hrib / planinca se vzpenjata po steni
// premikati se navzgor, kvišku, zlasti po čem navpičnem: vzpenjati se po deblu, drogu / vzpenjati se po lestvi / avtomobil se je s težavo vzpenjal navkreber
// knjiž. premikati se navzgor, kvišku; dvigati se: letalo se je vzpenjalo skoraj navpično / iz doline se vzpenja megla
2. dvigati se, iztegovati kak del telesa: konji se vzpenjajo in bijejo s kopiti; opica se vzpenja za sadeži / vzpenjati se na zadnje noge; vzpenjal se je na prste, da bi bolje videl
3. rasti navzgor, oprijemajoč se opore, podlage: po zidu se vzpenja bršljan; fižol se vzpenja vse višje
4. premikati se z nižjega mesta, položaja na višjega: vzpenjati se na konja, vozilo / ptica se vzpenja pod nebo / sence so se vzpenjale vse višje / valovi se vzpenjajo in upadajo
5. dosegati višjo lego, potekajoč, razprostirajoč se navzgor: pobočje se strmo vzpenja / cesta se vzpenja v ostrih zavojih
// razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice; dvigati se: nad reko se vzpenja hrib / ekspr. vrhovi smrek se vzpenjajo proti nebu
6. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki loka: na vzhodu se vzpenja mavrica / most se v elegantnem loku vzpenja čez reko
7. ekspr. dosegati višjo stopnjo, raven: gospodarsko se hitro vzpenjati
// prihajati na družbeno, hierarhično višje mesto, položaj: vzpenjati se iz nižjih družbenih plasti v višje / vzpenjati se po družbeni lestvici
8. ekspr. prihajati v višjo glasovno lego: zvoki so se ubrano vzpenjali in spuščali / glas se mu je grozeče vzpenjal
● ekspr. napetost drame se naglo vzpenja raste; ekspr. na nebo se vzpenja mesec vzhaja; ekspr. poletje se vzpenja v zenit se bliža višku

vzpenjáje se

:

občudovati okolico, vzpenjaje se po strmini

vzpenjajóč se

-a -e:

skušati videti, vzpenjajoč se na prste

vzpenjajoča se cesta

družbeno vzpenjajoča se družina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zamọ̑rec -rca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zamôrski2 tudi zamórski -a -o prid. (ó; ọ̑)
star. čezmorski: zamorski kraji
♦ zool. zamorska mačka dolgorepa opica, ki živi v Afriki, Cercopithecus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zavreščáti -ím dov., zavréšči in zavrêšči; zavréščal in zavrêščal (á í)
1. oglasiti se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi: galeb, opica zavrešči; v gozdu je zavreščala ptica
// z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi izraziti vznemirjenost, bolečino: otroci so zavreščali in se razbežali / zavreščati od strahu; ekspr. zavreščati na ves glas zelo
2. slabš. spregovoriti z močnim, rezkim, neprijetnim glasom: kaj se to pravi, je zavreščal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

zavreščáti -ím dov.

oglasiti se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi

SINONIMI:

star. zavriščati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024

zvírati se -am se nedov. (ī ȋ)
ekspr. neprimerno zvijati se, pretegovati se: stoj pokonci, kaj se zviraš; zvira se kot opica; pačiti se in zvirati / zvira se po postelji / plesalka se je zvirala po vrvi delala razne vaje, se pripogibala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.

žreti je sestavina izrazov

Revolucija žre svoje otroke, Stvar okusa, je rekla opica, ko je drek žrla, V sili hudič še muhe žre

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 8. 5. 2024.