Tiskanje

arcat -a (arcat, arcot) samostalnik moškega spola

1. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik

1.1 kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in balzamiranje trupel ter se poklicno ukvarja s tem

2. Jezus Kristus kot pomočnik, tolažnik in odrešenik

FREKVENCA: 155 pojavitev v 22 delih

TERMINOLOGIJA: konjski arcat, višji arcat

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ardrati se -am se (ardrati (se), hardrati se) nedovršni glagol

kdo; zoper koga, med kom, s kom medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se

FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola

1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda

1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek

2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti

3.2 kar je izrečeno

4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo

4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved

5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved

6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek

7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik

7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica

8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo

9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda

9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila

9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice

9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi

9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu

10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo

11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo

12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč

FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah

TERMINOLOGIJA: deset besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

bitje2 -a samostalnik srednjega spola

1. glagolnik od biti;2 SODOBNA USTREZNICA: obstajanje, bivanje, življenje

2. kar je narava, bistvo, značilnost živega, bivajočega

2.1 kar je narava, bistvo, značilnost boga, božanstva; SODOBNA USTREZNICA: božanskost

3. kar obstaja z značilnimi lastnostmi kot posameznost; SODOBNA USTREZNICA: bitje, oseba

4. kar obstaja z nadnaravnimi lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: bog, božanstvo

4.1 o krščanskem Bogu izraža obstajanje v obliki treh božjih oseb kot enega Boga

FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola

1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba

1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor

2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje

2.1 del, enota imetja, premoženja

2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest

2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina

3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

TERMINOLOGIJA: kupsko blago, ležeče blago

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

bližnji2 -a -e (bližni) pridevnik

1. ki je krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji

2. ki je časovno najmanj oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: prihodnji

3. v zvezi z žlahta ki je soroden s kom po krvi; SODOBNA USTREZNICA: krvni

4. ki je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji

FREKVENCA: 104 pojavitve v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

bogat1 -ega posamostaljeno

kdor ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogati

FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

bolj1 (bul, bujl, bojl) primernik prislova

1. primrk. stopnjuje

1.1 pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj

1.2 prislove; SODOBNA USTREZNICA: bolj

2. primrk. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolj

3. primrk. izraža sorazmernost dejanja, stanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj

FREKVENCA: 44 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

bolje prisl., F10, adagia sunt: Aku ſe eden vezh potlazhuje, bojlè ſe povsdiguje; eo melius, tim bulie; habitior, et hoc habitius, tolṡtéſhi, inu bolè per ṡhivotu; melior, et melius, -oris, bulſhe, bulie; melius, bulie; meliuscule, enu malu bulie; mitè, mitius, mitiſsimè, krotku, bulie krotku, cilú krotku; multo melius, veliku, ali doſti bulie; praestat, bojle je, bulſhi je; satis superque: prevezh, ṡadoſti: satius, bulie, ſlobodniſhe

najbolje (naj bolje) F3, myropola, -ae, kateri to nar ṡhlahtniſho inu narbulie diſſezho ṡhalbo predaja; optimè, narbulè, cilú dobru; ridibundus, -a, -um, ſmeyozhi kar nar bulè more

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova

1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj

6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti

6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

bolje2 (bule, bujle, bolje, bojle, bulje) primernik povedkovnika

1. primrk., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje

2. primrk. presež. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje

4. primrk., v členkovni rabi, negotovo izraža soglasje, privolitev

FREKVENCA: 89 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

boljše prisl. primer. 1. bolje: je bulshi ſe ſpouedat, Kakor pak do vekom v'pakli terpeti ǀ kakor hitru se bò bulshi pozhutil ǀ zhe bulshi ſi bodo poſtlali bulshi bodo leshali ǀ bi bilu bulſhi de bi nihdar yh ne bila spozhela 2. raje: Eh bulshi nej on umerie, kakor de bi imeli terpeti presež.> tu ner bulshi im. ed. s je te neumne, inu greshne vuzhiti sapuvid Boshjo dershati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

boljši prid., F3, antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi; meliusculus, -a, -um, enu malu bulſhi; potior es mihi, ti ſe meni bulſhi ṡdyṡh

najboljši (naj boljši) F5, aurum obrizum, tú nar bulſhe ṡlatú, zhiſtu ṡlatu; optimus, -a, -um, tá narbulſhi; pervigere, v'ti narbulſhi mozhi oſtati; potiſsimus, -a, -um, tá nar bulſhi, tá nar imenitniſhi; praecipua remedia, te narbulſhe arznie

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

boljši pridevnik v primerniku

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

boljši1 -ega (bulši, bolši) tudi nepregibno posamostaljeno

1. s širokim pomenskim obsegom kar ima večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljše

1.1 z nikalnico izraža omejitev na določeno, navedeno

1.2 v zvezi na boljše glede na določene zahteve, kriterije v večji meri uspešno, učinkovito, primerno

1.3 v zvezi (komu) k boljšemu v korist, prid komu

1.4 v zvezi obračati/obrniti/izlagati/zastopiti na boljše/k boljšemu ne pripisovati/pripisati slabšega pomena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni

FREKVENCA: 171 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika

1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji

2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši

FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

boljši3 (bulši) primernik prislova

1. primrk. glede na določene zahteve v večji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje

2. primrk. takó, da v večji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje

FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

boljši4 (bulši) primernik povedkovnika

1. primrk. izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, boljše

1.1 primrk., z nikalnico, v zvezi z bi izraža nasprotno možnost uresničitve od zanikane

2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, boljše

2.1 primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri

FREKVENCA: 51 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

buhrnik -a (buhrnik, vuhrnik, uhrnik) samostalnik moškega spola

1. kdor pridobiva premoženje s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno; SODOBNA USTREZNICA: oderuh

1.1 komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik

2. kdor hlepi po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno

FREKVENCA: 37 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola

1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan

1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik

1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan

1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu

1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj

1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta

2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan

2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh

3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan

3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred

3.2 v določenem obdobju življenja posameznika

3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan

TERMINOLOGIJA: dan prestopa, delati po dneh, deželski dan, pripravljeni dan, sodni/pravdeni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik

1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober

1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober

2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik

2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober

3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober

4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu

TERMINOLOGIJA: dobra misel, (pravo) dobro delo/dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dobiček -čka (dobiček, dobičak, dobičik) samostalnik moškega spola

1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček

2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek

3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček

3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek

4. denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti

FREKVENCA: 47 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dobivati -am nedovršni glagol

1. s širokim pomenskim obsegom, kdo/kaj; komu, kaj s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa; SODOBNA USTREZNICA: dosegati, pridobivati

2. kdo; komu, k čemu, koga, s prisl. določilom načina vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobivati

3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina prejemati denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

3.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina služiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje

4. kdo/kaj; kaj, v kom/čem z uspehom končevati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagovati

5. kdo; kaj z bojem spravljati tuje ozemlje pod svoj nadzor; SODOBNA USTREZNICA: zavzemati, osvajati

6. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničevanje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobivati

FREKVENCA: 62 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dobro2 (dobru, dobro) prislov

1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično

3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo

3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev

4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu

5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih

FRAZEOLOGIJA: dobro dejati, dobro stati komu / (kaj) dobro stoji (za koga)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dolgo2 (dolgu, dolgo, dalgo, delgu) prislov

1. razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolgo

1.1 v zvezi nikar dolgo malo, nekoliko časa; SODOBNA USTREZNICA: nedolgo

1.2 izraža trajanje sploh; SODOBNA USTREZNICA: dolgo

2. z izrazom količine izraža razsežnost glede na trajanje; danes se opušča

3. izraža velik obseg, natančnost glede na vsebino, problematiko; SODOBNA USTREZNICA: obširno, podrobno

4. v zvezi tako dolgo izraža časovno obdobje, kot ga določa odvisni stavek; SODOBNA USTREZNICA: tako dolgo

5. v vezniški rabi, v kalkiranih zvezah kakor dolgo / dotle dolgo za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler

FREKVENCA: približno 1000 pojavitev v 44 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dolipoložiti -im dovršni glagol

1. kdo; kaj narediti, da osebek kaj preneha imeti na sebi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti

2. kaj; kaj narediti, da kaj pride s česa; SODOBNA USTREZNICA: odložiti

3. kdo; kaj narediti, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podreti

4. kdo; kaj nehati kaj kazati, uresničevati, delati; SODOBNA USTREZNICA: opustiti

5. kdo; kaj, s prisl. določilom načina narediti, da osebka kaj ne bremeni več; SODOBNA USTREZNICA: odkupiti se, odrešiti se

6. kdo; kaj, (s čim) narediti, povzročiti, da kaj neha veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti

7. v trpniku, kaj; (za koga) dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: plačati

7.1 kdo; komu, kaj narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino; SODOBNA USTREZNICA: povrniti

FREKVENCA: 45 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

dolitlačiti -im nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga_tož., (s čim) delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

2. kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da se kaj kaže, nastopa v čim manjši stopnji; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

FREKVENCA: 70 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

drago2 (dragu, drago) prislov

1. izraža, da je za kaj potrebno veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drago

2. izraža, da se komu/čemu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost

2.1 v zvezi drago vreden ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen

FREKVENCA: 57 pojavitev v 20 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

drugi1 -ega posamostaljeno

I. k števniku

1. kdor/kar v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi

1.1 po funkciji, moči za eno stopnjo nižji od najvišjega; SODOBNA USTREZNICA: drugi

1.2 v zvezah k drugemu / v drugo v zaporedju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič

II. k zaimku

1. kdor ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug

1.1 kar ni tisto, na kar se misli, iz česar se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drugo

2. navadno mn. kdor v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug

2.1 kar v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drugo

3. v krščanstvu kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: drug

4. kar ni domače; SODOBNA USTREZNICA: tuje

5. v zvezi z eden/en izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi

5.1 izraža medsebojno razmerje

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

drugi3 -a -o vrstilni števnik

1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi

1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi

1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič

2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik

3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji

4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi

5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni

5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: drugi leben, drugi svet

TERMINOLOGIJA: druga persona bogastva/v bogastvu, drugi prihod, drugo rojstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

družba -e samostalnik ženskega spola

1. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost

1.1 skupina oseb, ki jih družijo isti interesi, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: združba

1.2 v zvezi biti v družbi (koga, s kom) izraža soobstajanje določenih oseb v določenem času na določenem mestu

1.3 v zvezah imeti družbo s kom / hoditi v družbi s kom biti rad večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se

2. več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; SODOBNA USTREZNICA: skupina

2.1 skupina ljudi, ki koga spremlja; SODOBNA USTREZNICA: spremstvo

3. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi

4. evfemistično, v zvezi držati družbo s kom imeti spolne odnose s kom; SODOBNA USTREZNICA: spolno občevati

FREKVENCA: 197 pojavitev v 30 delih

TERMINOLOGIJA: družba vseh svetnikov, družba (vseh) vernih/svetih vernih krščenikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

duh1 -a/-u samostalnik moškega spola

1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah

1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja

2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič

3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh

4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša

5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh

5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek

6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh

7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh

8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh

8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh

8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh

FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom

TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ferahtan2 -a -o (ferahtan, farahtan) deležnik

1. ki je deležen zelo negativnega odnosa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevan, preziran

1.1 ki je deležen takega odnosa od koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramoten, zasramovan

1.2 ki se zaradi takega odnosa odklanja, ne priznava; SODOBNA USTREZNICA: zavračan

FREKVENCA: 91 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

imeniten prid., F30, almus, -a, -um, ſvet, viſſok, rodovitin, imenitin; celebris, imenitin, zhaſtitliu; clueo, -ere, imeniten biti; egregius, -a, -um, imeniten, junazhki; enitescere, imeniten biti; enuntiatio, -nis, enu imenitnu iṡrezhenîe, oṡnanenîe; excellens, viſſok, preṡhlahtni, imenitin; famosus, -a, -um, imeniten, viſſokiga glaſſá, inu imèna; opus praeclarum, enu imenitnu déllu; praelustris, -tre, ſylnu imenitin, cilú imenitin, veliku ṡhtiman

imenitnejši , F6, exuperare, premozhi, poviſhati, imenitniſhi biti, viſhi biti, vézh velati; metropolis, tú imenitniſhe méſtu v'deṡheli, poglavitu méſtu; miles triarius, teh imenitniſhih ſoldatou eden; praecellere, zhes druge biti, tá imenitniſhi biti; primarius, -a, -um, tá nar pervi, imenitniſhi; primatus, -tus, tú narpervu, ali imenitniſhe

najimenitnejši , F3, archiatrus, tá nar imenitniſhi Arzat, ali dohtar; potiſsimus, -a, -um, tá nar bulſhi, tá nar imenitniſhi; primani, ty nar imenitniſhi ſveitniki per voiṡki, zhes vſe sholnerṡke druṡhbè

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kakor vez., ab aurora, kakòr ſe je ṡarja pokaṡala; ac, inu, kakòr, inu, tudi: est coniunctio copulativa; antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi; ceu, ravnu kakòr, ali kakòr; fatum, -ti, poſlanîe Boṡhye, ſmert, kakòr Búg hozhe; gruere, krizhati kakòr ṡherjavi; imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti; pernicior, hitréſhi kakòr véter; priusquam, poprei kakòr; proximè, berṡh kakòr bó moglu biti; sicut, sicuti, kakòr, raven, takú; supra tres, zheṡ try, vezh kakòr try; tanquam, kakòr; ut, uti, kakòr; ut famae est, kakòr ſe pravi; volucer, hiter kakòr tyza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

klagovati -ujem nedov. 1. tarnati, pritoževati se: Imà gvishnu urshoh iamrat, klagovati nedol., inu ſe toshit zhes ſvojo nesrezho ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati, inu klaguati nedol. ǀ Nemam tudi vrshoha Klaguvati nedol., Kakor Ieremias zhes tu Ieruſalemsku Mestu ǀ vſy vkupaj ſo pershli ſe jokati, inu klagovati namen. ǀ ſakaj taku milu klagujesh 2. ed. ǀ SaKj tedaj tuliKain Klaguiesh 2. ed. zhes te druge ǀ ti shalovash, inu klagviesh 2. ed. kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ Se joka, inu klaguje 3. ed. nad tuojo shkodo ǀ Celli duor ſe preſtrashi, klaguie 3. ed., jamra, inu ioka ǀ en zhaſs klagvje 3. ed. ǀ My Klagujemo 1. mn., Angeli pak veſselu pojejo ǀ Oh aku vy Angely klaguiete 2. mn., videozh de ta folk ſvojmu dobrutlivimu Krajlu ſo nehvaleshni ǀ otrozy klaguieio 3. mn., matere shalveio ǀ shaloſtni hodio, inu klaguiejo 3. mn. ǀ shalujeio, klagujeio, inu iamraio 3. mn. ǀ Satorai shiher bom Klagoval del. ed. m s'S. Chryſostomam ǀ Nad leto neuſmilenoſtio ſe nemorem sdershati, de bi neklagoval +del. ed. m s' Amoſam Prerokam ǀ nyh mati Rebecca je klagovala del. ed. ž, ter djala de bi bilu bulſhi de bi nihdar yh ne bila spozhela ǀ ty vboſi ludje, ſo milu klagovali del. mn. m, inu zagovali ǀ pres konza bote klaguvali del. mn. m; Aubè, Aubè, Aubè, pomagajte, pomagajte ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti eno companio shenskih pershon, katere ſe ſo jokale, inu klagovale del. mn. ž na vus glaſs, nad truplam tiga lubiga, inu lepiga Adonida 2. obžalovati: S. Paulus ta je bil en pravi Ioger Boshy, kateri reve, inu nadluge ſvojga blishniga je klagval del. ed. m, kakor de bi njega lastne bile Denominativ iz izposojenke iz nem. Klage ‛tarnanje, tožba’; → klogovati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

malo prisl. malo: takushna shlahta malu bo mogla pomagat ǀ kratke zhaſse vshivate, sa Nebu malu marate ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu ǀ malu ludij njega pridejo gledat ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti, de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil, inu taku malu de kumaj eni tizhizi bi sadosti bilu ǀ eni ſo malu bulſhi ǀ malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli ǀ malu poprei lubesnivu je bil njega nagouvril ǀ mallu perdellate malo nepreg. s malo: pokuſsi enu malu tož. ed., samerka, de je strup ǀ te bulshi ſpishe v'almaro skrijeta, inu ozheta s'enu malu or. ed. reipe s'hishe ſpravita → manje

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

oni -a zaim. oni: kakor je bil sturil uni im. ed. m firsht s'Dino ǀ vni im. ed. m je vſhe dolgu v' prepuvidi sa volo njega dolgù ǀ Vny im. ed. m purgar jo da sa en mernik pſhenize ǀ un im. ed. m mladenizh pak nogo ſj je pustu slomit ǀ Kakor je skuſila una im. ed. ž hudobna shena ǀ Vna im. ed. ž shena pride K'ſpuvidi ǀ ſadu nej ſte perneſli, kakor unu im. ed. s nerodovitnu figavu drivu ǀ Takushni ſo kakor vnu im. ed. s drevie, kateru v'Indiah raste ǀ berem od uniga rod. ed. m Philosopha ǀ v' hisho vniga rod. ed. m Phariſerja ǀ Chriſtus je bil oshivil Syna une rod. ed. ž vduve ǀ hisha vne rod. ed. ž boge matere ǀ unimu daj. ed. m ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ Kar ſe je bilu sgodilu vnimu daj. ed. m shlahtnimu Goſpudu od Kateriga ſe bere ǀ Christus je bil prishal h'unimu daj. ed. m zhudnimu vejeriu ǀ Nej grè edn k'unimu daj. ed. m bogatimu, inu nej rezhe ǀ Gdu je bil odpru usta uni daj. ed. ž poshreshni ribi ǀ Vni daj. ed. ž vduvi n'hozhete nastrani stati ǀ My ſmo vidili, kadar ta, inu un tož. ed. m greh ſo doperneſli ǀ nej ſim nezh naprei poslal na vnſvejt tož. ed. m+ ǀ ſpumnite na uniga tož. ed. m ži. neſrezhniga Gospuda ǀ je bil osdravil vniga tož. ed. m ži. glushza ǀ sagarmi, sabliska, inu v'vniega tož. ed. m ži. treshi ǀ Gdu je bil pogaſel uno tož. ed. ž ſilnu gorezho Babilonsko pezh ǀ KulikajnKrat je leto, ali vno tož. ed. ž s. sapuvid prelomil ǀ unu tož. ed. s figavu dreu je bil Chriſtus preklel ǀ jeſt ſim v'letem, inu unem mest. ed. m grehu sapopaden ǀ de bote na tem, inu na vnem mest. ed. m ſvejtu lon doſegli ǀ de nej na unim mest. ed. m ſveiti shtrajfan ǀ vidi de taku oſtru na tem ſvejtu, inu na vnim mest. ed. m ſo shtrajfani ǀ hozhem jejſti v' tej, ali uni mest. ed. ž kambri ǀ kakor pod unem or. ed. m piſſelzam medù, kateriga je bil Ionatha poshrejl ǀ bom ſaupil s'unem or. ed. m Angelom v'Reſodovejni ǀ veliko priasnost ima s' tem, inu unim or. ed. m ǀ s' uno or. ed. ž bogaboyezho ſophio ǀ uni im. mn. m stari S. Ozhaki kateri ſo to resnizo sposnali ǀ Vni im. mn. m ſlepij ſamij ſo sa Christuſam tekli ǀ eni ſo malu bulſhi kakor uny im. mn. m od katerih pishe Delrio ǀ unij im. mn. m pſij, kateri ſo bily krajlizo Jezabel reſtargali ǀ neſte vnij im. mn. m verzhy is Canà Golileà ǀ Vnii im. mn. m folsh prizhe, kateri ſo bily poterdili ǀ Vny im. mn. m trye Mladenizhi ſo molili v' tej resbeleni Babilonski pezhi ǀ une im. mn. ž preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele … nej ſo bile perpraulene ǀ tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale vne im. mn. ž shene, od katerih Isaias pishe ǀ Od unih rod. mn. Duhounih, de ſò vuzheni ǀ obari naſs Bug od tazih shkarpianu, inu ob vnijh rod. mn. Kazh od Katerijh S. Ioan: Karsnik govorij ǀ suetust unijh rod. mn. treh mladenizhu ǀ Se bodo vidili grehy vnih rod. mn. shenskih pershon ǀ ſe ym godi kakor unem daj. mn. Gospudem, od katereh S. Chryſostomus pishe ǀ ſmèm perglihat vnem daj. mn. hudobnem, nehualeshnem Judom ǀ Gdu je bil savesal usta unim daj. mn. lazhnom, inu poshreshnom levom ǀ ſe nam bo godilu Kakor vnim daj. mn. nesrezhnim, od Katerih Ieremias pravi ǀ Spumnite na une tož. mn. m Angelze Seraphine ǀ kakor ſi bil sapelal vne tož. mn. m maloverne, katiri ſo tvoj Prasnik prasnovali ǀ je mislilna une tož. mn. ž zhudne lujtre Katere od ſemle do Nebeſs ſo doſegle ǀ G. Bug na vneh mest. mn. zhudnih lujtrah mu ſe je bil perkasal ǀ s'unimij or. mn. hudobnimi ǀ s'unimy or. mn. beſsedamy skriunuſti polnimi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

veljati nedov., F24, aequipolleo, lyh tolikain velam; antecellere, bulſhi biti, vezh kakòr drugi velati, premozhi; nihil valere, nyzh velati; pervilis, -le, cilú ṡhleht, kar nyzh ne velá; praeponderare, prevagati, vezh vagati, vezh velati; praesto, -are, vezh velati, doſtati, doperneſti, dati, nuzati, vſtrézhi; stater, -ris, ena ſorta danarjeu, velá puloſmi reipar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

zdeti se nedov., F9, gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; non alta sapientes, ne ṡdite ſe kai viſſoku; opinabilis, -le, kar ſe ṡdy, ali lahku veruje; opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti; pedarius, -rÿ, kateri v'ſveiti ſe darṡhy eniga druṡiga manunge, kir ſé nîemu dobra, inu pravizhna ṡdy; potior es mihi, ti ſe meni bulſhi ṡdyṡh; praevidi, mi ſe je ṡdeilu; seſsilis, -le, kar ſedy, ali ſe enimu ṡdy de ſedy; videtur mihi, ſe mi ṡdy, mi pride naprei

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.