Tiskanje

afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola

1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica

2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica

FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

afklati [āfklati āfklam] nedovršni glagol

spenjati, zapenjati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ahljati [ahljáti ahljȃm] nedovršni glagol

grebenati, česati lan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ahtati se [áhtati se] nedovršni glagol

truditi se, prizadevati si

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ako1 (aku, ako, oku) veznik

1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če

1.1 s povednim naklonom

1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje

1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna

1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja

1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja

1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja

1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku

1.2 s pogojnim naklonom

2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

2.1 s povednim naklonom

2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje

2.2 s pogojnim naklonom

3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če

4. v predmetnih odvisnih stavkih

4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali

4.1.1 s povednim naklonom

4.1.2 s pogojnim naklonom

4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali

4.2.1 s povednim naklonom

4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire

4.2.2 s pogojnim naklonom

5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko

6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker

7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim

8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da

9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: ako Bog hoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

aldovati [aldováti aldȗjem] nedovršni glagol

žrtvovati

PRIMERJAJ: kaldovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amiti1 [ámiti ȃmim] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

amvzeti se [ȁmvzẹ́ti se ȁmvzámem se] ali [amvzẹ́ti se amvzámem se] (anvzeti) dovršni glagol

zaščititi, ubraniti, zavzeti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anati se [ánati se] nedovršni glagol

izogibati se, varovati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

andlati [āndlati āndlam] nedovršni glagol

delovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

andlati nedov., F7, conversari, v'kupai andlati, ṡkupai ẛhivéti, ali prebivati; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; negotiari, kupzhovati, rovnati, andlati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti, eniga hudú ali dobru iméti, andlati; praevaricari, preſtopiti, ſe pregréſhiti, fólṡh, inu krivizhnu andlati; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

andlati -am nedov. kupčevati, trgovati, ravnati, postopati, delati: Balaam je bil navajen s'hudizham andlat nedol. ǀ jeſt hozhem golufat, kraſti, krivizhnu andlat nedol. ǀ bushtuu me ſili krivizhnu andlat nedol. ǀ Ti Kupz pametnu andlash 2. ed. ǀ ta Kateri pravizhnu andla 3. ed., more ſtradati ǀ ſe taku s' tvojmy priately andla 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita, inu andlata 3. dv. ǀ taku my nepametnu andlamo 1. mn. ǀ Pametnu andlate 2. mn., de uprashate kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti, sakaj obenimu ga sabſtoin ne dà ǀ Nej ſi li ti dolshan vejditi, koku tvoy otrozi andlajo 3. mn., inu shivè ǀ ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio 3. mn. ǀ kupzovaj tedaj, andlaj vel. 2. ed., inu barantaj ǀ pravizhnu andleite vel. 2. mn., inu bogaboyezhe shjvejte ǀ Pravizhnu andleite vel. 2. mn. ſizer v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili, kakor vy sdaj shivino meſſarite ǀ S. Bugam andlaite vel. 2. mn., popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate ǀ Krivizhnu ſi andlal del. ed. m, v'tem Kir shleht blagu, sa dobru ſi predal, predragu ſi ſhazal, mire prave nej ſi dal ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish, bi taku norsku neandlala +del. ed. ž ǀ zhe pak greshnu bote shiveli, krivizhnu andlali del. mn. m, hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ← nem. handeln ‛kupčevati, trgovati, delati, ravnati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

andlati -am (andlati, handlati) nedovršni glagol

1. kdo; (zoper kaj) z dejanji, dejavnostjo dosegati uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: delati

2. kdo; s kom, s prisl. določilom načina kazati odnos do koga, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

3. kot slovarski zgled kupovati in prodajati dobrine za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovati, kupčevati

FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anjemati se -jemljem se nedovršni glagol

kdo; česa delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

anvzeti se -vzamem se dovršni glagol

1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)

1.1 kdo; koga_rod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)

1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)

2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)

3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)

4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti

4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si

5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)

FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

apnišče [apníšče] samostalnik srednjega spola

jama, kjer se žge apno; apnišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arati [árati áram] nedovršni glagol

zastavljati
drgniti, drobiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.-Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arcnija ž, F73, amuletum, arznia, katera ſe na garlu obeiſha; anastomaticum, arznîa, katera odpèra; antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati; collyrium, arznia ṡa ozhy; curari medicaminibus, s'arzniami ſe oṡdraviti; dentifricium, arznia ṡa ṡobe beile délati; masticatorium, arznia, katera ſe dvèzhi; medicamenta, Imena teh Arznÿ; panchrestum, -ti, ena arznia, ṡa vſe boléṡni dobra; praecipua remedia, te narbulſhe arznie; remedium, -ÿ, arznia; theriaca, -ae, triák, arznia is kazhyga meſſá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola

1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo

2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo

FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol

1. kdo; koga_tož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti

1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati

FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ardrati [árdrati se árdram se] nedovršni glagol

prepirati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arečiti [arečīti arečím] dovršni glagol

povzročiti

PRIMERJAJ: areč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arendavati [árendavati

árendavam

] nedovršni glagol

dajati v zakup

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

arestovati [arestováti arestȗjem] nedovršni glagol

zapirati v ječo, aretirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ariti [? ārim] nedovršni glagol

pričati, dokazovati na sodišču

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

atati [átati

átam

] nedovršni glagol

poskušati govoriti; bebljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

babiti [bábiti bȃbim] nedovršni glagol

biti babica, tj. pomočnica pri porodih

PRIMERJAJ: babovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

babovati [babováti babȗjem] nedovršni glagol

delovati kot babica, tj. pomočnica pri porodih

PRIMERJAJ: babiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bahati se [báhati se

báham se

] nedovršni glagol

bahati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bajati [bájati bájam] nedovršni glagol

vedeževati, bajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barantati [barantáti barantȃm] nedovršni glagol

menjati blago za blago; trgovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barati [bȃrati bȃram] dovršni in nedovršni glagol

koroško vprašati, barati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barbati [bȃrbati bȃrbam] nedovršni glagol

barvati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

barčin [barčīn] samostalnik moškega spola

ladjedelnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

basati [básati bȃsam] in [bȃšem] nedovršni glagol

polniti, nabijati orožje s strelivom; basati

PRIMERJAJ: fasati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bȃštati 1., -am, vb. impf. das Unterholz schocken: hosto baštati, V.-Cig.; = butarice (it. "fascetti") delati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bavkati [bȃvkati bȃvkam] nedovršni glagol

oglašati se s kratkim laježem; bevkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bazniti [baznīti báznem] dovršni glagol

zbosti, dregniti

PRIMERJAJ: bezati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, der Tropf; bebca delati iz koga, jemanden zum Narren haben, hänseln, Jan.; za bebca koga imeti, zum Besten haben, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

becati [bǝcáti bǝcȃm] nedovršni glagol

brcati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beckati [bǝckáti bǝckȃm] nedovršni glagol

votliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beleštrati [beleštráti beleštrȃm] in [belẹ̄štrati belẹ̑štram] nedovršni glagol

zmedeno, neumno govoriti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

belišče [belíšče] samostalnik srednjega spola

kraj, kjer se beli perilo ali platno; belišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

belišiti [belíšiti belȋšim] nedovršni glagol

označevati, beležiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

béliti -im nedov.
1. beliti, pokrivati z beležem: Moka Tvoja li náſz bêli BRM 1823, 63
2. delati skrbi: Zdaj szo pá Erdélci glávo Rudolfi belili KOJ 1848, 86

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beliti [belīti bẹ́lim] nedovršni glagol

beliti
dodajati jedi maščobo; zabeljevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beliti1 nedov., F10, abare, beiliti; albarium, bélenîe, karkuli béli, ali ṡzhim ſe béli; albicare, beiliti; candefacere, beiliti, beilu ſturiti; candificare, beiliti; dealbare, pobéliti, béliti, plaihati; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu beili, ali plaiha; gypsare, s'tako ṡemló narejanîe, inu béliti, ali délati; tector, -oris, eden kateri en ṡyd fraiha, ali beili

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beliti [delati belo/svetlo] glag. nedov. ♦ P: 3 (DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bermati [bẹ̑rmati bẹ̑rmam] nedovršni glagol

pridobivati vojake; novačiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bernjati [bernjáti bernjȃm] nedovršni glagol

zbirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola

1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda

1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek

2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti

3.2 kar je izrečeno

4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo

4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved

5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved

6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek

7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik

7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica

8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo

9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda

9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila

9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice

9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi

9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu

10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo

11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo

12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč

FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah

TERMINOLOGIJA: deset besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

besediti se [besẹ́diti se besẹ̑dim se] nedovršni glagol

disputirati, prerekati se, razpravljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

besedovati [besẹ̑dovati besẹ̑dujem] nedovršni glagol

zagovarjati pred sodiščem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bezati [bǝzáti bǝzȃm] nedovršni glagol

bosti, dregati, vtikati

PRIMERJAJ: bazniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bezljati [bezljáti bezljȃm] nedovršni glagol

splašeno se poditi; bezljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bežati [bežáti bežím] nedovršni glagol

bežati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bežati nedov., F18, apage, apagesis, poberi ſe, béṡhi prózh, prózh; diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam béṡhati; fugam ardet abire, vus gory kakú bi béṡhal; fugam capere, béṡhati, pobégniti; fugere, béṡhati; fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga béṡhati; fugiendus, pred katerim ſe ima béṡhati; fugitare, hitru béṡhati; fugitor, kateri béṡhy; fugiturus, kateri bó béṡhal; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo beiṡhy, inu jo ſovraṡhi; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy; profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati; provolare, odleteiti, prozh leteiti, beiṡhati, kakòr tyza; subterfugere, na ṡkrivnim prózh béṡhati; suffugere, na ṡkrivnim prózh beiṡhati; terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati

1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati

1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji

2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja

2.1.1 kaj; od koga, pred kom

2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; koga_tož.

3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

3.1 kdo; od česa, pred čim

3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj

4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se

5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati

6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti

FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika

I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik

1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika

2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika

2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika

II. v pomenski vlogi

1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2.1 pogosto v obliki vprašanja

2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati

2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi

FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bijati [bíjati bíjam] nedovršni glagol

tolči, udarjati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biričevati [biríčevati biríčujem] ali [biričeváti biričȗjem] nedovršni glagol

obtoževati

PRIMERJAJ: biričiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biričiti [biríčiti birȋčim] nedovršni glagol

obtoževati

PRIMERJAJ: biričevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bistriti se [bistrīti se bistrí se] nedovršni glagol

jasniti se, bistriti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biti1 [bíti bȋjem] nedovršni glagol

tolči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biti1 bijem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči

1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti

1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati

2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti

2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; koga_tož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom

2.2 kdo; na koga napadati koga

2.3 kdo; koga_tož. pobijati

2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami

3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči

3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup

3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup

3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa

4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati

5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti

6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati

FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih

FRAZEOLOGIJA: biti koga v smrti , biti v vodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blagorovati [blágorovati blágorovam] in [blagorováti blagorȗjem] (blogerovati) nedovršni glagol

blagoslavljati

PRIMERJAJ: blagorreči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blagorreči [blagorréči blagorréčem] (blogerreči) dovršni glagol

blagosloviti

PRIMERJAJ: blagorovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blazniti -im nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga_tož. (s čim) zapeljevati v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati

2. kdo/kaj; koga/kaj, (na čem, v čem) spravljati v negotovost ali v zmoto; SODOBNA USTREZNICA: blazniti

3. kdo/kaj; koga_tož. (od česa) spravljati stran, v oddaljenost od česa

4. kaj; koga_tož. povzročati nezadovoljstvo

5. kdo/kaj; koga [nikalni rodilnik] delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj; SODOBNA USTREZNICA: motiti

FREKVENCA: 37 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blazniti se -im se nedovršni glagol

1. nedov. in dov., kdo; na kom, nad kom delati/narediti kaj moralno slabega; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati se, pohujšati se

2. kdo; na čem, nad kom/čim imeti (in izražati) slabo, napačno mnenje o kom ali o čem; SODOBNA USTREZNICA: motiti se

3. kdo; v čem delati napake; SODOBNA USTREZNICA: motiti se

FREKVENCA: 29 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blažcè, n. dem. blago; eine geringe Ware, ein geringes Stück Vieh, Dol.-Levst. (Rok.); — svojemu očetu blažce pomagati delati, dem Vater das Gütchen bearbeiten helfen, Gorne bukve-Let. 1889. 183.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blebetati [blebetáti blebetȃm] nedovršni glagol

blebetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blekati -am nedovršni glagol

kdo; koga_tož., s prisl. določilom načina delati, da ima kdo manj pomanjkljivosti, napak; SODOBNA USTREZNICA: izboljševati, izpopolnjevati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bleketati [bleketáti bleketȃm] nedovršni glagol

bleketati, blejati, meketati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blesniti [blēsniti

blēsnem] dovršni glagol

izreči kaj nepremišljenega; blekniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

blesti [blésti blédem] nedovršni glagol

nesmiselno govoriti, govoričiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bližati se [blȋžati se blȋžam se] nedovršni glagol

bližati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bližnji1 -ega (bližni, bližnji, blizni, bližen) posamostaljeno

1. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča; SODOBNA USTREZNICA: bližnji

2. kdor je v sorodstvenem razmerju do drugega; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik

3. kdor je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: prijatelj

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bloditi se [blodīti se blọ́dim se] nedovršni glagol

spozabljati se, živeti v zmoti
razuzdano živeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bobnati [bọ̑bnati bọ̑bnam] nedovršni glagol

bobnati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bobneti [bobnẹ́ti bobním] nedovršni glagol

doneti, razlegati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bodati [bọ̑dati] (budati) nedovršni glagol

ne moči vdeti niti v šivanko, skušati vdeti nit v šivanko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola

1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog

1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog

1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče

1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin

1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri

2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog

2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo

2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo

3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog

3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik

3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik

3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec

4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv

4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog

FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih

FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bogat2 -a -o pridevnik

1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat

1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat

1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti

2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat

3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen

3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat

4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten

FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bogati [bọ̑gati] nedovršni glagol

ubogati

PRIMERJAJ: ubogati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bojevati se [bojeváti se bojȗjem se] nedovršni glagol

bojevati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bolhovati [bou̯hováti bou̯hȗjem] nedovršni glagol

obirati, odstranjevati bolhe in jih ubijati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

boljše1 (bulše, bolše, bujlše) primernik prislova

1. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj

2. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

2.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje

3. primrk., v zvezi boljše imeti v večji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se

FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bolščati [bou̯ščáti bou̯ščím] nedovršni glagol

gledati nepremično, s široko odprtimi očmi; bolščati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bositi [bosīti bosím] nedovršni glagol

odstranjevati podkev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bosti [bósti bódem] nedovršni glagol

bosti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

botati [bọ̑tati] nedovršni glagol

delati račun, obračun; računati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

botiti [botīti botím] nedovršni glagol

potiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

božič -a samostalnik moškega spola

versko praznik Kristusovega rojstva; SODOBNA USTREZNICA: božič

FREKVENCA: 21 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

božični -a -o pridevnik

ki se nanaša na božič; SODOBNA USTREZNICA: božični

FREKVENCA: 51 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

braditi se [bradīti se bradím se] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: bradovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bradovati [bradováti bradȗjem] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: braditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bramba -e (bramba, branba) samostalnik ženskega spola

1. obrambi namenjeno utrjeno naselje ali zgradba; SODOBNA USTREZNICA: trdnjava, utrdba

1.1 zaklon, ki ščiti bojevnike in omogoča napadanje; SODOBNA USTREZNICA: prsobran

2. vojaški obrambni nasip; SODOBNA USTREZNICA: okop

3. priprava za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: orožje

3.1 vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov; SODOBNA USTREZNICA: oblegovalna naprava

4. odbijanje nasprotnikovega napada; SODOBNA USTREZNICA: obramba

4.1 sodelovanje v spopadu, ki ima za cilj ohranitev koga ali česa

4.2 skupina ljudi, zadolžena za obrambo ali varovanje

5. dejavnost, skrb, da se komu ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varstvo, zaščita

5.1 obvarovanje, rešitev

6. pisni ali ustni zagovor, obramba kakega stališča, prepričanja

6.1 opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok; SODOBNA USTREZNICA: izgovor

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brambati [brȃmbati brȃmbam] nedovršni glagol

braniti, ščititi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

branati [bránati bránam] nedovršni glagol

rahljati zemljo z brano; branati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

braniti [branīti bránim] nedovršni glagol

braniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi

1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi

1.2 kdo; koga_tož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice

1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani

2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati

2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati

2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati

2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno

2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati

2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati

FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

braniti se -im se nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, proti komu, zoper koga, pred kom, (s čim) z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se

1.1 s silo, z orožjem

1.2 z besedami, mislimi (iz svetopisemskega izročila)

1.2.1 kdo; komu/čemu, zoper koga/kaj, (s čim) izražati voljo ne podleči čemu; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se čemu

2. kdo; čemu, pred čim, (s čim) delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati se, ščititi se

2.1 kdo; česa prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, nasprotovati čemu

3. kdo; česa, čemu z besedami, dejanjem izražati voljo

3.1 ne ubogati koga; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, braniti se

3.2 ne izvršiti česa

3.3 ne sprejeti česa

FREKVENCA: 107 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

branjen -a -o (brajnen, branjen, branen) deležnik

1. (od koga), pred čim ki je varovan pred čim neprijetnim, nezaželenim; SODOBNA USTREZNICA: zaščiten

2. (od koga), komu/čemu izraža oviranost koga/česa pri uresničevanju česa; SODOBNA USTREZNICA: branjen

FREKVENCA: 43 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brati [bráti bérem] nedovršni glagol

brati, čitati
nabirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brati2 nedov., F4, legulus, -li, eden, kateri v'vinogradi groṡdie bere, ali terga; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; olivare, olike targati ali brati; vindemiare, groṡdje tergati, ali brati; prim. bran2

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, (bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brazda ž, F7, arula, ena v'podobi ene braṡde votlina, ena brusda, ali votlina v'Cerqui; colliquiae, -arum, vodene braṡde, vodeni jamizhi; imporcare, na nyvi braṡde délati, orati, naſjati; lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka; novalia, braṡde; sulcare, orati, braṡde délati; sulcus, -ci, jamizh, braṡda; prim. bruzda2

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brazdati [brázdati brázdam] nedovršni glagol

delati brazde; brazdati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brbati [brbáti brbȃm] nedovršni glagol

brskati, brskajoč iskati

PRIMERJAJ: brkati, brkljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brbrati [brbráti brbrȃm] nedovršni glagol

klepetati, govoričiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brcati [bŕcati bŕcam] nedovršni glagol

brcati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brcniti [bŕcniti bȓcnem] dovršni glagol

brcniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brehati [brẹ́hati brẹ́ham] nedovršni glagol

močno kašljati, krehati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brejiti [brẹ́jiti brẹ̑jim] in [brejīti brẹ́jim] nedovršni glagol

povzročati brejost, obrejevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brenčati [brenčáti brenčím] nedovršni glagol

brenčati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brenkati [brẹ̑nkati brẹ̑nkam] nedovršni glagol

brenkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bresti [brésti brédem] nedovršni glagol

bresti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bridkọ̑st, f. die Bitterkeit; die Trübsal; Kajn je živel v nepokoju in bridkosti, Ravn.; Slovo sveta bridkosti daj, Preš.; die Bangigkeit; v smrtnih bridkostih, in Todesängsten; bridkosti si delati, sich ängsten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brisati [brísati brȋšem] nedovršni glagol

brisati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brisati brišem nedovršni glagol

1. kdo; koga/kaj, (s čim) delati koga/kaj suhega/suho, čistega/čisto z drgnjenjem; SODOBNA USTREZNICA: brisati

2. kdo; kaj delati, da kaj ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: brisati

FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

briti [bríti brȋjem] nedovršni glagol

briti, striči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brìtkiti -im nedov. delati bridko, žalostno: 'zaloszt naj nam 'zivot ne britki AIP 1876, br. 1, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brkati [bŕkati bȓkam] nedovršni glagol

metati stran, brcati
brskati

PRIMERJAJ: brbati, brkljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brkljati [brkljáti brkljȃm] nedovršni glagol

brskati

PRIMERJAJ: brbati, brkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brljuzniti [brljúzniti brljȗznem] dovršni glagol

dati zaušnico; klofniti; klofutniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

broditi [brodīti brọ́dim] nedovršni glagol

s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo
iti prek vode

PRIMERJAJ: brosti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brončija [brončȋja] samostalnik ženskega spola

delavnica za izdelovanje izdelkov iz brona

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brosti [brósti brọ́dem] nedovršni glagol

s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo

PRIMERJAJ: broditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brskati [bȓskati bȓskam] nedovršni glagol

metati proč, odmetavati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brsniti [bŕsniti bȓsnem] dovršni glagol

frcniti, brcniti, odvreči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brusiti [brusīti brúsim] nedovršni glagol

brusiti, ostriti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brusiti1 -im nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga/kaj s ponavljajočim se premikanjem brusila delati kaj ostro; SODOBNA USTREZNICA: brusiti

2. kaj; kaj, (ob kaj) drgniti ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: brusiti

FREKVENCA: 12 pojavitev v 7 delih

FRAZEOLOGIJA: brusiti jezik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brusnica [brusníca] samostalnik ženskega spola

kamnolom, kjer pridobivajo brusne kamne

PRIMERJAJ: brusnišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

brusnišče [brusníšče] samostalnik srednjega spola

kamnolom, kjer pridobivajo brusne kamne

PRIMERJAJ: brusnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bržiti [bržīti bržím] nedovršni glagol

hiteti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bučati [bučáti bučím] nedovršni glagol

močno pihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

buditi [budīti budím] nedovršni glagol

buditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

buditi -im nedovršni glagol

1. kdo/kaj; (iz česa, k čemu), koga_tož. delati, da kdo postane buden; SODOBNA USTREZNICA: buditi

1.1 kdo; kaj povzročati zaznavanje kakega organa

2. kdo; koga_tož., (v čem, s čim) povzročati prehajanje iz mrtvega stanja v živo; SODOBNA USTREZNICA: buditi

FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

buhtiti [bȗhtiti bȗhtim] dovršni glagol

planiti, skočiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

buklarija [buklarȋja] samostalnik ženskega spola

knjigarna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

buklovarstvo [buklovȃrstvo] samostalnik srednjega spola

knjigovodstvo, tj. urad, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bukve ž mn., F77, adversaria, -ae, buque ẛa vſakdanîe rizhy, s'ṡhleht papirja, ẛa ẛamerkovanîe; album civitatis, méſtne buque; anatecta, ene is vezh drugih buqvu v'kup isvesane buque; annales, ena chronica, ali buque tega od leita do leta popiſſovanîe; biblia, buque ſvetiga piſma; bibliographus, kateri buque piſhe; bibliotheca, kir ſe buque hranio; biblos, graecè, buque; breviarium, duhovske buque ẛa molitou; georgica, -orum, buque tú polè, inu ṡemló délati, inu orati; irrevolutus, -a, -um, ut irrevolutus liber, ne preplatlenu buque; lexicon, beſsedne buque; miſsale, maſhne buque; Novum Dictionarium, Nove beſſedne Buque; pentateuchus, -chi, ene velike Buque, v'pèt buqui reṡdilene, kakòr ſo te Moyseſove Buque; protocolon, vel Protocolum, méſtne, ali pravdne buque; rationarium, -rÿ, buque sa raitanîe; tabulae publicae, gmain méſtne buque; volumen, -nis, ene buque

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

buljiti [búljiti bȗljim] (buliti) nedovršni glagol

buljiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bunkati [bȗnkati bȗnkam] nedovršni glagol

udarjati, tolči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

burdelati [burdẹ̄lati burdẹ̄lam] (bordelati) nedovršni glagol

razuzdano živeti

PRIMERJAJ: burdeliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

burdeliti [burdelīti burdelím] (bordeliti) nedovršni glagol

razuzdano živeti

PRIMERJAJ: burdelati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

burkati [búrkati bȗrkam] nedovršni glagol

tepsti (se), dregati (se), ravsati (se)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

burkati se [búrkati se bȗrka se] nedovršni glagol

spahovati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

butati [bútati bȗtam] nedovršni glagol

tolči, butati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

butiti [butīti bútim] nedovršni glagol

udariti, butiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola

1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje

1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje

2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen

2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže

2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež

3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež

4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež

FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih

TERMINOLOGIJA: cajhen zdravja/ozdravljenja, Jonasov cajhen / cajhen (od) preroka Jonasa

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cavfati [cȃvfati] nedovršni glagol

vračati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cebati [cǝbáti cǝbȃm] nedovršni glagol

brcati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cebniti [cebnīti cébnem] dovršni glagol

brcniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cediti [cedīti cedím] nedovršni glagol

cediti
o tekočini teči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cefedrati [cǝfedráti cǝfedrȃm] nedovršni glagol

vleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve

PRIMERJAJ: cefrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cefrati [cǝfráti cǝfrȃm] nedovršni glagol

vleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve

PRIMERJAJ: cefedrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cegel m, F17, adagia sunt: zégil pere, vodó mlati; ambrices, ſtreſhni zégil, ta ravni; cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali zégla; frustra conari, vodó mlatiti, zegel prati; imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat zégel, ali votel zégel; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati; imbricatim, po podobi takeſhniga zégla; imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati zégel ſturjen; later, -ris, en zeigel; lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali s'zeigla ſturjen; pavimentum lateritium, is zegla yṡterleh; rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy; rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa; tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga zégla; tegula, -ae, zeigil; Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cegel -gla (cegel, cejgel*, cegal, cigel*) samostalnik moškega spola

1. izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja; SODOBNA USTREZNICA: opeka, opečni zidak

1.1 ed. taki izdelki

2. ploščica iz žgane gline za risanje, pisanje; SODOBNA USTREZNICA: glinena tablica

FREKVENCA: 39 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cegelnica [cẹ̑gǝu̯nica] samostalnik ženskega spola

opekarna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ceglati [cẹ̑glati cẹ̑glam] nedovršni glagol

igrati neko igro z igralnimi kamenčki na (opečnati) igralni površini

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

celiti [celīti cẹ́lim] nedovršni glagol

zdraviti rane, celiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

celiti -im (celiti, ciliti) nedovršni glagol

1. v nedoločniku delati koga/kaj celega/celo, navadno rane; SODOBNA USTREZNICA: celiti

1.1 kdo; kaj zdraviti

FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cę́mati, -am, vb. impf. 1) zaudern, unschlüssig sein, zweifeln, V.-Cig.; cemati in delati kaj, etwas ängstlich thun, Cig.; — 2) kargen, Z.; — od nem. säumen, C. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cena ž, F17, alto precio, predragu, viſſoke zeine; auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti; contractus, -tus, kup, zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe; depretiare, na manſho zeino perpraviti; inaestimabilis, -le, nepreſhazni, neſhazliu, pres zeine; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; levare annonam, ſturiti de je ena reizh per zeini, dober kup délati; licitatio, obluba zéne s'eno reizh, kupá délanîe; licitator, en ſhazar, kateri zenó povei, inu hozhe ſhe vezh iméti; manceps, -cipis, kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati; pretium, -tÿ, zeina, ṡhtimanîe; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati; taxare, pozeiniti, tadlati, zeino poſtaviti, ſhazati; taxatio, zeina, tadel; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ceniti [cenīti cẹ́nim] nedovršni glagol

ocenjevati vrednost; ceniti
pogajati se za ceno; barantati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cepetati [cepetáti cepetȃm] nedovršni glagol

cepetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cepiti [cepīti cẹ́pim] nedovršni glagol

vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem; cepiti
po dolgem razsekovati; klati; cepiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cerati [cẹ̄rati cẹ̄ram] nedovršni glagol

prehranjevati se
prebavljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cerati -am nedovršni glagol

kdo delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: porabljati, trošiti

FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cestovati [cestováti cestȗjem] nedovršni glagol

potovati, cestovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cifrati [cȋfrati cȋfram] nedovršni glagol

krasiti, zaljšati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cifrati nedov., ornare, zirati, zifrati, zhediti, lipú narejati, liṡhpati, zhednu délati, perpravlati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ciganiti [cigániti cigȃnim] nedovršni glagol

hoditi iz kraja v kraj; potepati se
goljufati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cijati [cījati cījam] nedovršni glagol

koroško očitati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cijaziti [cijáziti cijȃzim] nedovršni glagol

počasi, težko hoditi
težko nositi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ciljati [cíljati cíljam] nedovršni glagol

ciljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cimiti [címiti

cȋmim

] nedovršni glagol

poganjati kali; kaliti; cimiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cimprati [cȋmprati cȋmpram] nedovršni glagol

graditi (leseno stavbo); cimprati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cimprati nedov., F20, aedificantes, kateri zimprajo, ali ẛydajo; aedificare, zimprati, ẛydati; aedificator, -oris, kateri zimpra ali puſty zimprati, ali ẛydati, ẛydár; asciare, ublati, zimprati; astruere, gori zimprati; construere, zimprati; distruere, poſebe zimprati; edolare, zimprati, ponoviti; extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti; fabricare, zimprati, ṡydati, kovati; fundare, ſhtifftati, délati, zimprati, gruntati; interstruere, zimprati, inu doſti rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga nakladati, ṡlagati, inu ṡkladati; irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori ſtavilu, zimpralu, ali ṡydalu; praestruere, naprei kai zimprati; reaedificare, preṡydati, prezimprati, ṡupet ṡydati, ali zimprati; struo, struere, na en kúp ṡkladati, ṡlagati, zimprati, loſſati; superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga grunti zimpra; turbare in aedificando, braniti ṡydati, ali zimprati; urbem ponere, enu méſtu gori ṡydati, ali zimprati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cimprati -am nedovršni glagol

1. kdo; kaj, na kaj delati, postavljati kaj z gradbenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: graditi

2. kdo; (iz česa), kaj obdelovati les, da se oblikujejo umetniški predmeti; SODOBNA USTREZNICA: rezbariti

FREKVENCA: 140 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cingljati [cingljáti cingljȃm] nedovršni glagol

žvenkljati, zvončkljati, cingljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cirati -am nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga/kaj delati kaj (bolj) lepo, navadno z dodajanjem okrasja; SODOBNA USTREZNICA: krasiti, lepšati

1.1 kdo/kaj; koga_tož., s čim delati koga boljšega v duhovnem, moralnem smislu

2. kdo; koga/kaj pripisovati komu/čemu veliko pomembnost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovati

FREKVENCA: 40 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cȋtre, -tər, f. pl. die Zither; na c. delati, igrati, die Zither spielen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cmakati [cmȃkati cmȃkam] nedovršni glagol

cmokati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cmendriti (se) [cmẹ̑ndriti se cmẹ̑ndrim se] nedovršni glagol

jokati se kot otrok; cmeriti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cofedrati [cofedráti cofedrȃm] nedovršni glagol

trgati v nitke; cefrati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

coprati [cọ̑prati cọ̑pram] nedovršni glagol

čarati, coprati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cukati [cúkati cȗkam] nedovršni glagol

potegovati, cukati
biti v skušnjavi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cuzati [cȗzati cȗzam] nedovršni glagol

sesati mleko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cvesti [cvǝstȉ cvǝdȅm] (cvedeti) nedovršni glagol

cvesti, cveteti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cvičati [cvičáti cvičím] nedovršni glagol

cviliti, javkati, ječati, jokati, tuliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cviliti [cvilīti cvílim] nedovršni glagol

cviliti, javkati, ječati, jokati, tuliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cvrčati [cvrčáti cvrčím] nedovršni glagol

oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati
oddajati glasove pri cvrenju, praženju; cvrčati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

cvreti [cvrẹ́ti cvrȅm] nedovršni glagol

cvreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čahniti [čáhniti čȃhnem] dovršni glagol

odpreti usta; črhniti; ziniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čakan -a -o deležnik

v brezosebnem stavku izraža, da se česa ne naredi, ne začne delati v času, kot se predvideva; SODOBNA USTREZNICA: čakan, odlašan

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola

1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas

1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti

1.2 točka v omejenem trajanju

1.3 v zvezi en čas

1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno

1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč

1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati

1.4 v zvezi en dober čas precej časa

1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno

1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas

1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj

1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat

1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem

1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma

1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih

1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost

1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas

2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)

2.1 s katerim človek razpolaga

2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas

2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj

2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj

2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta

2.5 v življenju, bivanju

3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje

3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost

3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju

4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja

5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti

6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času

TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

častit -a -o (častit, čestit) pridevnik

1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan

1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden

2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen

3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten

4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan

5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

častiti [častīti častím] nedovršni glagol

spoštovati, izkazovati čast

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

častiti nedov., F14, adorare, moliti, zhaſtiti, ſe perklanîati, ali vklaniati; celebrare, praṡnovati, zhaſtiti, obhajati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti; cohonestare, zháſt ṡkaṡati, ſturiti, zhaſtiti; colere, délati, zhaſtiti; colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkaṡati, v'zhaſti derṡhati; devenerari, viſſoku zhaſtiti; honorare, honorificare, zhaſtiti, poſhtovati; magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti, zhaſtiti, ṡa velikega darṡhati, poviſhati; percolere, veliko zháſt ṡkaṡati, ſylnu zhaſtiti; revereri, ſpoṡhtuvati, zhaſtiti, ſe perkloniti; salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru isdaja, inu zhaſty; seraphis, -phis, en malyk, kateriga ſo nékadai Egypterji zhaſtili; venerari, zhaſtiti, ſpoṡhtovati; prim. nečastiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čeden prid., F21, arbor topiaria, zhednu ṡaſajenu drivú; atticismus, lipú, zhednu, viſſoku govorjenîe; calliblepharum, ena arznia ṡa ozhy, obervi zhedne ſturiti; circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln; civilis, zheden; compositi mores, zhédnuſti, zheden v'navadah; concinnus, -a, -um, ſnaṡhen, zheden, flèten; continens, ṡderṡhan, zheden; elegans, -tis, leip, lipú narejen, deſhter, lubeṡniu, zhèden, zartanu leip; emblema, -tis, enu ṡriṡlanu, zhednu notar vdelanu déllu; facundus, -a, -um, zheden v'govorjenîu; lemniscatus, -a, -um, ſylnu zheden; modestus, -a, -um, zhedin, brumin, ṡmaſſin; moratus, -a, -um, â mos, moris, benè moratus, zheden; morigeratus, -a, -um, zhedin, pokoren; ornare, liṡhpati, zhednu délati; perbellus, -a, -um, cilú leip, inu zhedin; pereloquens, cilú dobru ṡgovoren, obilen s'zhednim govorjenîam; perurbanus, -a, -um, cilú perludin, zhedin, inu priaṡniu; purpureus color, Carmesinova, ali ṡhkerlatova farba, leip, zhèden; rhetor, -ris, en vuzhenyk kunṡhtniga, lépiga, dobriga, inu zhedniga govorjenîa

èednejši , flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe, teh kateri ſo rajme piſſali

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čediti [čẹ́diti čẹ̑dim] nedovršni glagol

čistiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čenčati [čenčáti čenčȃm] nedovršni glagol

klepetati, čenčati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čereslati [čerẹ́slati čerẹ̑slam] (čreslati) nedovršni glagol

karati, grajati, kaznovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

česati [česáti čẹ́šem] in [čẹ́sem] nedovršni glagol

česati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

česniti [čésniti čẹ̑snem] dovršni glagol

po dolgem prelomiti, razklati
udariti, treščiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čezdajati -dajem nedovršni glagol

1. kdo; komu, kaj delati, da kaj prehaja k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dajati, izročati

2. kdo; koga_tož., s prisl. določilom kraja delati, da kdo pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročati

FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čezpomagati -am nedovršni glagol

kdo; komu delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pomagati

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čezpričati -am nedovršni in dovršni glagol

1. kdo; koga, (s čim) utemeljeno kazati/pokazati, da je to, kar kdo misli, govori ali piše, neresnično, nepravilno, neutemeljeno; SODOBNA USTREZNICA: zavračati, zavrniti

1.1 kdo/kaj; česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem) delati/narediti, da kdo kaj dojame, se česa zave, zlasti napačnega mišljenja in delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati, opozoriti

2. kdo; česa koga narediti, imeti koga za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: obdolžiti

FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čezpričovati -ujem nedovršni glagol

kdo/kaj; česa, koga_tož. delati, da kdo dojame kaj, se zave česa, zlasti napačnega mišljenja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čimiti se -im se/-em se (čimiti se, čimeti se*) nedovršni glagol

kaj delati nastavke listov, poganjkov; SODOBNA USTREZNICA: brsteti

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

činìti -ím nedov. delati, opravljati: dugoványa cſiniti TF 1715, 44; dobro csiniti SM 1747, 88; moremo csiniti KŠ 1754, 28; tou cſinim SM 1747, 68; csinis praviczo SM 1747, 89; vreidnoſzti csini TF 1715, 21; Boug csini SM 1747, 75; ſzvedoſztvo csinimo SM 1747, 19; dobro csinimo KŠ 1754, 14; dobro csinite SM 1747, 24; dela pa csinijo KŠ 1754, 21; ne csinmo KŠ 1754, 67; Tou cſinte TF 1715, 44; dobro csinte KŠ 1771, 17; bom csinil SM 1747, 77; bode csinio KŠ 1771, 14; de csinio TA 1848, 3; cſinili bodete SM 1747, 40; naj csinite KŠ 1771, 311; bi cſinio TF 1715, 19; bi dobro cſinil SM 1747, 7; ſzo csinili KMK 1780, 18
činéči -a -e delajoč, opravljajoč: pokouro csinécsega grejsnika KŠ 1754, 78; pokouro cſinécſemi TF 1715, 35; pokouro cſinécsemi KM 1783, 73; tak csinécsega KŠ 1771, 83; pokouro csinécsi lidjé KŠ 1754, 147; tou csinécsi KŠ 1771, 179; pokouro csinécsim KŠ 1771, 222

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

činiti -im (činiti, čeniti) nedovršni in dovršni glagol

kot slovarski zgled delati/narediti, da pride kaj skozi sito, rešeto; SODOBNA USTREZNICA: sejati, presejati, rešetati, prerešetati

FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

činkati [čȋnkati] nedovršni glagol

oglašati se kot ščinkavec, čivkati
razširjati novico med ljudmi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čislati [číslati číslam] nedovršni glagol

spoštovati, čislati
računati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čitati [čítati čítam] nedovršni glagol

biti pozoren, paziti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čivkati [čȋvkati] nedovršni glagol

čivkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola

1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek

1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek

1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek

1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo

1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša

1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov

2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik

2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti

2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja

2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti

2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan

2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški

2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi

3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod

FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih

TERMINOLOGIJA: nov/novi človek, postati/ratati človek, (pravi) Bog ino (pravi) človek / Bog človek, stari človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čofiti [čọ́fiti

čọ̑fim

] dovršni glagol

udariti v obraz, dati zaušnico

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čohljati [čohljáti čohljȃm] nedovršni glagol

čohljati, čohati, štrigljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

črhniti [čŕhniti čȓhnem] dovršni glagol

odpreti usta; črhniti; ziniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

črkati [čŕkati čȓkam] nedovršni glagol

pisati
označevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

črniti [črnīti čŕnim] nedovršni glagol

delati kaj črno; črniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

črniti -im nedovršni glagol

kot slovarski zgled delati kaj črno, temno; SODOBNA USTREZNICA: črniti

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

črnkast prid., F4, infuscare, vinu s'vodó méſhati, zhernkaſtu délati; infuscus, -a, -um, zhernkaſt; obater, -tra, -trum, ṡazhernên, zhernkaſt; vitilago, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhloveṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe; prim. črkast

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čȓt 1., m. 1) das Rodeland, Tolm.-Erj. (Torb.); črte delati, C.; — 2) die Raingrenze zwischen zwei Bergäckern, Mariborska ok.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

črtati [čŕtati čȓtam] nedovršni glagol

orati
pisati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čȗdež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež neumni, čemu se čudiš? Lašče-Levst. (Rok.); — 2) der Wendehals (junx torquilla), Cig.; — 3) das Wunder; čudeže delati, Wunderthaten vollbringen, Wunder wirken; — prim. čudes in čudo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čudo1 -esa (čudu, čudo) samostalnik srednjega spola

1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje

1.1 v povedkovni rabi opozorilno znamenje, znak

2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen

2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže

2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež

3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje

4. navadno v zvezah s falš, lažniv, hudičev, zlodjev nenavadno dejanje ali dogodek nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero

5. navadno v zvezi z morski nenavadno, grozljivo bitje, ki živi v morju; SODOBNA USTREZNICA: morska pošast

FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 33 delih

TERMINOLOGIJA: Jonasovo čudo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

čutiti [čutīti čútim] nedovršni glagol

čutiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dajati [dajáti dájem] in [dájam] nedovršni glagol

dajati, prispevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dajati -am/-em nedov. dajati: na pusodo dajati nedol. ǀ tvojmu ſoſedu ſlatke beſſede daiash 2. ed. ǀ Senocrates Philoſophus je ta lepi nauk dajal del. ed. m ſvoim shuleriom ǀ nej debele koſtij na mejſti meſſa daial del. ed. m ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati ǀ Nebu … shkodlive rezhy nebo meni doli daialu del. ed. s ǀ Pred Goſpudam semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali del. mn. m ǀ greshne rezhy ſo v' Tempelni tribali, inu pohujshaine daialli del. mn. m ǀ Kadar ſo jo v'tem ſtanu te druge shivali vidile, ſe je taiſtom ſmilila, ter obilne almoshne ſo ij daiale del. mn. ž dajati se delati se, vršiti se: v' Tempelni, v' veshi Boshy ſe pohujshaine daia 3. ed. noter dajati navajati, nagovarjati, nakazovati: hudizh … ſe letei Divizi prikashe, inu hude zagovitne misly noter daje 3. ed. srce dajati opogumljati: Gdu vaſs trashta, inu ſerze daja 3. ed., kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dajati se dajem se nedovršni glagol

1. v zvezi z v, kaj; (v kaj) delati, da je osebek deležen stanja, ki ga izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dajati se

2. kaj; s prisl. določilom kraja prihajati v kaj; SODOBNA USTREZNICA: vstopati

3. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu, (v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik

FREKVENCA: 24 pojavitev v 11 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati se dolžan/kriv, dajati se na znanje, dajati se v roke (koga)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dalati

GLEJ: delati

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov

1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč

1.1 pri mirovanju

1.2 ob premikanju

1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč

1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja

1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh

1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost

2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč

3. ekspresivno izraža veliko mero

4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim

5. kot veznik

5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor

5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega

FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

daljšati [dȃljšati dȃljšam] nedovršni glagol

daljšati, podaljševati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola

1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan

1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik

1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan

1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu

1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj

1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta

2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan

2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh

3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan

3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred

3.2 v določenem obdobju življenja posameznika

3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan

TERMINOLOGIJA: dan prestopa, delati po dneh, deželski dan, pripravljeni dan, sodni/pravdeni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

darovati [darováti darȗjem] nedovršni glagol

darovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

darovati -ujem dovršni in nedovršni glagol

1. kdo; od česa, komu, koga/kaj, (s čim) narediti/delati, da kdo dobi/dobiva kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdariti, podariti

1.1 nedov., kdo; koga delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdarovati

2. v judovstvu, kdo; komu, kaj podeliti/podeljevati oz. dati/dajati kaj Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnjo, zaobljubo ali zahvalo; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

2.1 dov., v krščanstvu, kdo; čemu koga, kaj izraža izročitev Jezusa Kristusa kot žrtvenega jagnja, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu

3. kdo; komu kaj, koga s kom/čim podeliti/podeljevati kaj iz lastne moči; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdarovati

FREKVENCA: 116 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dati [dáti dám] dovršni glagol

dati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

davati -am nedovršni glagol

1. kdo; komu, kaj delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo; čemu, kaj delati, omogočati, da kdo/kaj lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo; kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3. kdo; (iz česa), komu, kaj podeljevati, dodeljevati komu kaj iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. v trpniku, kaj; komu, (s čim) darovati kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5. kdo; komu, kaj delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati

6. v trpniku, kaj; (v čem) delati, da kaj opravlja določeno nalogo in s tem zadovoljuje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: uporabljati

7. kdo; komu, h komu, koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

8. kdo; kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih

FRAZEOLOGIJA: davati koga/kaj pred kom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

daviti [dáviti dȃvim] nedovršni glagol

daviti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

debeliti [debelīti debelím] nedovršni glagol

debeliti se, rediti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dedovati [dẹ̑dovati dẹ̑dujem] in [dẹ̑dovam] nedovršni glagol

dedovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

degati se [dǝgáti se dǝgȃm se] ali [degáti se degȃm se] nedovršni glagol

drug drugega izzivati, podžigati, spodbujati (k prepiru)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola

1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje

2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje

3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje

3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo

4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja

4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha

4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek

4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo

5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo

5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje

7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud

7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga

8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje

8.1 učlovečenega Kristusa

8.2 človeka

9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved

10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina

10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dejanje ino nehanje, priti v dejanje, seči k dejanju, v dejanju, z dejanjem

TERMINOLOGIJA: dejanje postave, dobro dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dejati [dejáti dẹ́nem] dovršni glagol

postaviti, položiti

PRIMERJAJ: dejanje, deti2, devati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dejati2 [delati/storiti] glag. dvovid. ♦ P: 38 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati

1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti

1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati

2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati

2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri

4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati

6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov

FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih

FRAZEOLOGIJA: dobro dejati (komu/čemu), težko/žal dejati komu

TERMINOLOGIJA: dejati pokoro,pravi

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dejati iz kože [dejáti iz kọ́že dẹ́nem iz kọ́že] dovršna glagolska zveza

dati iz kože; odreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dejati ob glavo [dejáti ob glȃvo dẹ́nem ob glȃvo] dovršna glagolska zveza

obglaviti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dejati se kam [dejáti se kȁm dẹ́nem se kȁm] dovršni glagol

obrniti se, postaviti se kam

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

deklovati [dẹ́klovati dẹ́klujem] nedovršni glagol

biti, služiti za deklo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delajoč (delaječ, delajoč) deležnik

PRIMERJAJ: delati

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

delajoč1 -a -e (delajoč, delajuč) deležnik

1. ki dela, opravlja (fizično) delo; SODOBNA USTREZNICA: delajoč

1.1 v zvezi s težko ki opravlja naporno fizično delo

2. kaj ki z delom, delanjem uresničuje kaj; SODOBNA USTREZNICA: delajoč

FREKVENCA: 13 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delajoč2 deležje

1. izraža zavestno uporabljanje telesne in duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delajoč

2. kaj izraža opravljanje, izvrševanje kakega dela, aktivnosti; SODOBNA USTREZNICA: delajoč

3. izraža uresničevanje česa s pomočjo dela, z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delajoč

3.1 v zvezi z dobro izraža opravljanje dobrega dela, dejanja oz. dobrih del, dejanj

FREKVENCA: 17 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delan deležnik

PRIMERJAJ: delati, delati se

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

delan -a -o deležnik

ki je načrtno pripravljen za sajenje, sejanje; SODOBNA USTREZNICA: obdelan

FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delanje -a (delanje, delane, delajne, dejlanje, delajnje, dejlane) samostalnik srednjega spola

1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje

1.1 v zvezi z ništer življenje, obstajanje brez smiselne dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: postopanje, lenarjenje

2. kaj delanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: opravljanje česa

2.1 s prilastkom opravljanje dela na kakem področju, območju; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje

3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, početje

4. česa kar se uresničuje, nastaja z delom; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

5. kaj omogočanje nastajanja česa z delom; SODOBNA USTREZNICA: izdelovanje

5.1 doseganje, da z delom kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: pridobivanje

FREKVENCA: 37 pojavitev v 17 delih

TERMINOLOGIJA: pravično delanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dèlati -am nedov. delati: ddobro delo delati TF 1715, 20; i delam borivſi ſze KŠ 1771, 605; ſzkákſov obláſztyov delas KŠ 1771, 138; Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; ino delamo KŠ 1754, 13; hüdo delate ABC 1725, A8a; steri hüdo delajo ABC 1725, A7b; naj ne delava KŠ 1771, 506; da bi kak zobſztom ne delao KŠ 1771, 565; czejlo noucs ſzmo delali KŠ 1771, 179; Séſzt dni delai TF 1715, 13; Delajmo mi kaksté KŠ 1754, 167; vu goricze delat KŠ 1771, 70
delajóuči -a -e delajoč: kaj tak delajoucsi je potrejbno KŠ 1771, 406
dèlavši -a -e ko je delal: 'znyimi delavſi KŠ 1771, 156

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delati [dẹ́lati dẹ̑lam] nedovršni glagol

delati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delati glagol

PRIMERJAJ: delajoč, delan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

delati nedov., F256, adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati; agere, délati, rovnati; arbitrum eſse, ſpravo délati; calvare, pléſhaſtu délati, golufati; caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr dela, ali hrani; colere, délati, zhaſtiti; diaphragma, -tis, en ẛaboi na ſrédi ene hiſhe de dvei kamri déla; facere, ſturiti, délati; figulina, vel figlina, kir ſe lonzi délajo, lonzharniza; ingentes ferre gradus, velike korake délati; ludificare, eniga ṡaṡhpotovati, ṡaṡhpotati, ṡhpót s'nîega délati; malefacere, hudu délati, ali ſturiti; meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîa dobizhke délati; molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoj délati; molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera ſe is ſvinza déla; murrha, -rhae, en ṡhlahtni kamen s'kateriga ſe poſſoda ṡa pytje déla; myriaca, -ae, reſſa, ali niṡku ſhibovje v'laṡhki deṡheli, s'kateriga ſe délajo metlize ṡa gvánt ṡmeitati; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla[h]tne ṡhalbe v'opotékah délajo; pacator, -oris, myrnik, kateri myr déla; pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi, pervoliti; plicare, gubè délati; poenitentiam agere, pokuro délati; ponere leges, poſtave délati; procreare, roditi, otroke délati, ali perrediti; sannio, -onis, en tak ṡhpotiviz, kateri s'ludy norze déla; sedentarius, -a, -um, vſe tú kar ſe ſidèzh déla; sulphuraria, -ae, hiſha kir ſe ṡhveplu déla; tumultum facere, hrúp délati, ſturiti; vas subactarium, poſſoda v'kateri ſe puter déla; vim inferre, poſyliti, ſylo délati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delati -am nedov. 1. delati: kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati: ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se: jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati: Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se: vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati: je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delati glag. nedov. ♦ P: 45 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol

1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati

1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si

2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti

2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati

3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati

3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati

3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati

3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati

3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati

3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati

4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati

4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo

4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga

4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo

4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih

4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati

4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati

5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem

5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti

5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati

6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati

6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati

6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati

7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti

8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega

8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati

8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati

9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati

10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter

TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delati se glagol

PRIMERJAJ: delan

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

delati se nedov., F8, aspirat dies, dán ſe déla; diescit, dán ſe déla, ſe dnévi; dilucescit, dán ſe déla, ſvitlú perhaja; fingere amicitias, ſe priatel délati; illucere, illucescere, reſvitléti ſe, ſvitlú perhajati, ſe dán délati; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; justificari, sa pravizhniga ſpoṡnán biti, ſe pravizhan délati; simulare, ſe hliniti, ſe dober délati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delati se nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delati se glag. nedov. ♦ P: 22 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1585, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delati se -am se (delati se, dejlati se) nedovršni glagol

1. kaj biti v stanju nastajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati

1.1 kaj izraža prehajanje v to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: nastajati

2. s prilastkom, kdo/kaj; komu, proti komu, (pred kom, s čim) kazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja; SODOBNA USTREZNICA: delati se

2.1 v vlogi vezi, kdo; kdo, komu, h komu, koga z besedami, dejanji kazati, da je kdo kaj, kar se zdi težko verjetno ali neverjetno; SODOBNA USTREZNICA: delati se

3. v zvezi delati se deležen koga/česa, kdo; koga/česa biti udeležen pri kaki dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: udeleževati se

4. kdo pridobivati

4.1 določeno lastnost; SODOBNA USTREZNICA: postajati

4.2 (višji) družbeni položaj; SODOBNA USTREZNICA: postajati

FREKVENCA: 64 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dẹ́lavnik, m. der Werktag; v delavnik in praznik delati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delavnik -a (delovnik, delavnik, delovnek) samostalnik moškega spola

dan, ko se dela; SODOBNA USTREZNICA: delavnik

FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delavnost [dẹ́lavnost] samostalnik ženskega spola

delavnost, prizadevnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

deleti

GLEJ: delati

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

deliti [delīti delím] nedovršni glagol

deliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati

2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati

3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati

4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti

4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati

4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati

5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi

6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati

7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delo s, F106, accingere se operi, k'delli ſe perpraviti; activus, -a, -um, actuosus, -a, -um, delavin, ſlushabin, hiter, inu mozhán k'déllu; actus, -us, djanîe, déllu, rovnanîe; effectus, -us, doperneſſenîe s'djanîam, s'dellam; fabrica ferrea, iṡ ṡheléṡa déllu, kovazhku déllu; factum, déllu, djanîe; industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja, déllu, fliſſanîe; inelaboratus, -a, -um, neṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu délla ſturjen; interturbare, eniga na délli motiti; labor, -oris, déllu, muja, ſhtenta; labor colonialis, tlaka, k'metiṡku déllu; laborem fugere, nerad délati, pred dellam béṡhati; laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim déllam obdán; laterem lavare, déllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati; occupatio, muja, déllu, opravilu; ociosus, vel otiosus, -a, -um, pres délla poſtopaviz; operatio, déllu, déllanîe; operosè, s'teṡhkim déllom; opifex, -cis, antverhar, v'délli moiſter; opificium opera multa sunt, antverharṡkih déll je doſti, ali veliku; opus, -ris, déllu, djanîe, opravilu; plumario opere, s'roṡhnim déllom; prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati; vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh k'délli, nedélovin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola

1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo

1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud

1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud

1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti

2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga

2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic

2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost

3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje

4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh

5. kar se uresničuje

5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo

5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

6. kar je uresničeno z delanjem

6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet

6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek

6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga

7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje

8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek

8.1 Boga oz. božjih oseb

8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti

9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje

10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost

FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja

TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delomo

GLEJ: delati

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delovati [dẹ́lovati dẹ́lujem] nedovršni glagol

marljivo delati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

delovnišče [dẹ́lovnišče] ali [delovníšče] samostalnik srednjega spola

delavnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

déra 2., f. 1) der Dörrboden, Kras; — pl. dere, das Ofengesims, Jan.; — 2) = sušica, die Schwindsucht, Jan.; — 3) pri deri delati, ohne Beköstigung arbeiten, Guts.; v deri sem, C.; — na dero iti, SlGor.; — iz nem. Dörre.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

deset2 -ih in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole

izraža število 10; SODOBNA USTREZNICA: deset

FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 39 delih

TERMINOLOGIJA: deset božjih zapovedi / deset besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

desetiniti [desetíniti desetȋnim] nedovršni glagol

pobirati desetino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

desetovati [desetováti desetȗjem] nedovršni glagol

pobirati desetino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

deti1 [dẹ́ti dẹ́m] nedovršni glagol

opravljati delo, delati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

deti2 [dẹ́ti dím] dovršni glagol

stara beseda reči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

deti2 [delati/storiti] glag. dvovid. ♦ P: 31 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

devati [dẹ́vati dẹ́vam] nedovršni glagol

postavljati, polagati; devati

PRIMERJAJ: deti1, deti2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

devati -am (devati, dejvati) nedovršni glagol

1. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj prihaja/pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

2. kdo; komu, kaj delati, da kdo kaj dobi, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3. kdo; koga delati, povzročati, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga/kaj (v kaj) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: 67 pojavitev v 14 delih

FRAZEOLOGIJA: devati koga/kaj v pan, devati koga od života, devati komu kaj pred oči, devati noge narazen

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

devet2 -ih in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole

1. izraža število 9; SODOBNA USTREZNICA: devet

2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa devet in desetica; SODOBNA USTREZNICA: devet...; danes pisava skupaj

FREKVENCA: 103 pojavitve v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola

1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela

1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela

1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju

1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati

1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina

2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja

3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa

4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno

5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja

5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek

6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje

FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih

FRAZEOLOGIJA: dežela živih

TERMINOLOGIJA: obljubljena dežela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

deželski2 -a -o (deželski, deželški) pridevnik

1. ki se nanaša na deželo; SODOBNA USTREZNICA: deželni, deželski

2. ki ni verskega, cerkvenega značaja; SODOBNA USTREZNICA: posvetni

2.1 ki pripada zemeljski stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: zemeljski, pozemeljski

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih

TERMINOLOGIJA: deželski dan, deželski firšt/knez/viuda, deželski flegar/ferbežar/kapitan/altman/ban/poglavica

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

deževati [dǝževáti dǝžȗje] nedovršni glagol

nepretrgoma deževati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dežiti [dǝžīti dǝží] nedovršni glagol

deževati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dihanje -a (dihane, dihanje) samostalnik srednjega spola

1. zajemanje zraka v pljuča in njegovo iztiskanje iz njih; SODOBNA USTREZNICA: dihanje

2. ekspresivno rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa; SODOBNA USTREZNICA: dih

3. v zvezi dajati/delati dihanje povzročiti, da kdo postane ponovno živ; SODOBNA USTREZNICA: oživiti

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dihati [díhati dȋham] nedovršni glagol

dihati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dim m, F11, exhalatio, ſopariza, en puh, dim; fumosus, -a, -um, fumidus, polhen dima; fumus, dim; infumare, pokaditi, na dimu ſuſhiti; polemonia, -ae, ta veliki ſvetiga Petra klúzh, ṡemlè dym, golobji kroffik, ṡeliṡzhe; pompholix, tá dym, kateri od rude grè, kadar ſe reṡpuṡzha; sicut virgula fumi, kakòr en raven dim; suffumigare, pokaditi, v'dimi poſuſhiti, spúd dim délati; transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè; vapor, -oris, puh, dim, ſapa, para, kadenîe, ſopariza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dimiti se [dímiti se dȋmi se] nedovršni glagol

kaditi se, dimiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dimljati [dímljati

dímljam

] nedovršni glagol

domnevati, zdeti se

PRIMERJAJ: dimljevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dirjati [dírjati dírjam] nedovršni glagol

jezditi v galopu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dišati [dišáti diším] (dušati) nedovršni glagol

dišati
tekniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dleskati [dleskáti dleskȃm] nedovršni glagol

z jezikom dajati kratke, nizke, nezveneče glasove; dleskati; tleskati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dlje1 (dlje, dle) primernik prislova

1. izraža daljše trajanje dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: dalj, dlje

1.1 v primerjalnih in odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi kaj dlje – tem/stem (več)/to za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; danes bolj

2. z nikalnico izraža prenehanje trajanja dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: več

3. izraža večjo oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: dlje, dalj

4. izraža nadaljevanje prejšnjega, stanja; SODOBNA USTREZNICA: naprej

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dno s, F18, abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres dná; acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; ad fundum, k'dnú; ad fundum ire, k'dnú leteti; carina, pod, ali dnú v'barkah, ladje dnú, ali pod; carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je dnú v'barki; crudaria, ſreberna ṡhila, na dny jame; ex fundo, od dná, s'grunta; funditus, do dna, s'gruntoma, cilú do konza; fundum, -di, dnú; oculi sinus, okounu dnú; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo; solum, -li, dnú, pod, tlá; sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu dnú; talea, -ae, ene ſpletene korbe dná leiṡ; tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte; voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres dná jam, inu vertazh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

do predl., F147, abusque, do tamkai; a calce ad initium, od konza noter do ṡazhetka; ad id tempus, do tega zhaſſa; adunum, vſi, do eniga; ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati; eo usque, noter do tam, taku dalezh, noter do letu; hucusque, doleti, do tukai, ali doſehmál; in, do, ut in crastinum, do jutri; in, od, ut in diem vivere, od dné do dné ṡhivéti; internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati; nudare, odkrivati, do naṡiga ſleizhi; pagatim, od vaſſi do vaſſi; penitus, cilú do konza; quotidie, vſak dán, od dnè do dnè; saltuatim, od ṡkoka do ṡkoka; talaris, -re, dolg do tal, dolg do peit; tenus mare, do morjá; usque, do, noter; viritim, od moṡhá do moṡhá; prim. doleti, dozdaj
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: do predl., da framenta [pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik

1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober

1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober

2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik

2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober

3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober

4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu

TERMINOLOGIJA: dobra misel, (pravo) dobro delo/dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dobiček m, F19, campsor, meinaviz denarjou s'dobizhkam; commodum, -di, nuz, ali dobizhik, glegnat, perloṡhnu; emolumentum, prid, núz, dobizhik, koriſt; foenus, -oris, dobivanîe, uharnia, dobizhik; foenusculum, -li, en maihin dobizhik; gratuitò, ṡabſtoin, preṡ dobizhka, s'dobre vole; lucellum, -li, en maihin dobizhek; lucrum, -cri, dobizhek, obréſt, paidáṡh; manubiae, -arum, junazhki dobizhek, rup, paidáṡh, ſhaz, ali deil tega capitana; manubialis, -le, tu kar je od tega junazhkiga dobizhka; meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîam dobizhke délati; opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti dobizhka dajejo; partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali dobizhek; quaestorius, -a, -um, kateri od dobizhka ṡhivy, kar timu ſliſhi; quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhkliu, kateri ſe fliſſa po dobizhku; quaestus, -us, dobitik, núz, ali dobizhik, tá pobrani danár; quasticulus, -li, en maihin pober, ali dobizhik; tuditare, ṡa dobizhka volo ſe truditi; usura, -ae, foenus, uhurnia, uharnia, dobivanie, dobizhik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dobiti [dobīti dobím] dovršni glagol

dobiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol

1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti

2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši

2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj

2.2 za kako lastnost, občutje

3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti

4. kdo; koga_tož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti

5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; koga_tož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti

6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje

6.2 kdo; koga_tož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si

7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati

8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti

8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti

8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči

9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dobri -ega posamostaljeni pridevnik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dobri -ega posamostaljeno

1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri

2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro

2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro

3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati

FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: hoditi po dobrim

TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dobročinìti -ím nedov. delati dobro: Büdim ſze dobrocsiniti BRM 1823, 45; Dobrocsinis, kak z-dobrimi KAJ 1848, 297; nega ga, ki bi dobrocsinio TA 1848, 10
dobročinéči -a -e dobro delajoč: ſze je nej nináo dobrocsinécsi KŠ 1771, 386; Znám dobrocſinécſi Boug moj KM 1783, 222; Da dobrocsinécsi obogátijo KŠ 1771, 643; na hválo pa tim dobrocsinécsim KŠ 1771, 707

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dobro stati [dóbro státi] nedovršna glagolska zveza

jamčiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola

1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota

1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost

2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota

3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota

4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota

4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid

5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina

6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje

FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dodajati [dodȃjati dodȃjam] nedovršni glagol

dodajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dodati [dodáti dodám] dovršni glagol

dodati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dodelati [dodẹ́lati dodẹ̑lam] dovršni glagol

izdelati do konca; dokončati; dovršiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dodelati dov., F15, colophonem addere, enu déllu dodélati, ali dokonzhati; complanare, pooblati, dodélati; consummare, fertigati, dodélati, dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati; elaborare, iṡdélati, dodélati, iṡdélovati; exaedificare, dozimprati, doṡydati, dodélati, doverſhiti; faceſsere, délati, dodélati, dokonzhati; finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati, konez ſturiti; imponere extremam manum alicui rei, eno reizh dodélati; patrare, ſturiti, dodélati; peragere, dodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti; perfabricare, dozimprati, doṡydati, dodélati; perfector, -oris, kateri dodéla, ali fertig ſtury; perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati, doperneſti; pertendere, reṡgarniti, pregarniti, dodélati; pertexere, dotkati, dodélati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dodeliti [dodelīti dodelím] dovršni glagol

obdarovati, podeliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dohiteti [dohitẹ́ti dohitím] dovršni glagol

dohiteti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doiti [dójti dójdem] dovršni glagol

doseči, dobiti
brezosebno zmanjkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dojiti [dojīti dojím] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dokončati dov., F12, absólvere, odréshiti, odvèṡati, dokonzhati, Búg ... bó ... meni dal ... gnado, de bóm jeſt letú vſe dokonzhal; colophonem addere, enu déllu dodélati, ali dokonzhati; complanare opus, déllu dokonzhati; consummare, fertigati, dodélati, dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati; diffinire, h'konzu perpraviti, dokonzhati, reṡlozhiti; faceſsere, délati, dodélati, dokonzhati; finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati, konez ſturiti; peragere, dodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti; perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati, doperneſti; perorare, iṡgovoriti, ſvoje govorjenîe dokonzhati, lipú govoriti; terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dokonjavati -am (dokonavati) nedovršni glagol

v trpniku, kaj delati, da se uresniči kaj obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dokonjovati -ujem (dokonovati, dekonovati) nedovršni glagol

v trpniku, kaj delati, da se uresniči kaj obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolbati [dȏu̯bati dȏu̯bam] nedovršni glagol

dolbsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolbljati [dȏu̯bljati dȏu̯bljam] (doblati) nedovršni glagol

dolbsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolbsti [dóu̯bsti dóu̯bem] nedovršni glagol

dolbsti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolbsti nedov., F7, caelare, reṡanu déllu délati, dobſti; caelator, tá kir s'dlétom lipú réṡhe, ali dube; cavare, dobṡti, ṡdubati, votliti; cavator, kateri doble, ali votlu déla, votlar; cestrum, vel caestrum, tudi enu ṡheleiṡu ṡa dobſti, teſla; concavare, dobſti; scalptor, kateri vun dube, ali reiṡhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doletlačiti -im nedovršni glagol

kdo; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dȏłg, -ȃ, m. die Schuld: die Verbindlichkeit; obljuba dolg dela, versprechen macht Schuld; die Geldschuld; dolgove delati; ves je v dolgeh, er ist ganz verschuldet, Cig.; na dolg vzeti, dati, auf Borg nehmen, geben, Cig., C.; na dolg obtežavati, zu Lasten belegen, DZ.; imeti denar na dolgu, Cig., po dolgu, C., M., Geld zu fordern haben; — die wirkende Ursache: ne delajte mojega dolga, gebet nicht mir die Schuld, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola

1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg

1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost

1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje

2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda

3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh

3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda

4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat

5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost

5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug

5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih

FRAZEOLOGIJA: dati komu dolg / delati dolg koga, dolg krvi / krvavi dolg

TERMINOLOGIJA: ofer za dolg

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik

1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg

2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg

3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen

3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje

3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa

4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen

5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik

5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere

6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost

FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratiti dolg čas

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolibrisati -brišem nedovršni glagol

kdo; kaj delati, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati, brisati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolidevati -am nedovršni glagol

kdo; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolidreti -derem nedovršni glagol

1. kdo; komu, kaj odstranjevati komu kožo, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: odirati

2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) s silo delati, povzročati, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: uničevati, razdirati

FREKVENCA: 10 pojavitev v 8 delih

FRAZEOLOGIJA: dolidreti kožo komu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolidržati -im nedovršni glagol

kaj; od česa, koga delati, povzročati, da kdo ne spoštuje, upošteva česa; SODOBNA USTREZNICA: odvračati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolimetati -mečem nedovršni glagol

1. kdo; kaj, (pred koga) delati, da kaj pride po zraku na nižje mesto, položaj; SODOBNA USTREZNICA: metati

2. kdo; koga_tož. delati, povzročati, da kdo preneha imeti visok položaj; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doliomivati -am nedovršni glagol

kaj; kaj delati, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati, brisati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolipehati -am (dolipahati) nedovršni glagol

1. kdo; (iz česa), koga s silo delati, da kdo pade od kod; SODOBNA USTREZNICA: pehati

2. kdo; koga_tož., (s čim) delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

FRAZEOLOGIJA: dolipehati koga iz stola

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolipolagati -am nedovršni glagol

1. kdo; kaj delati, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podirati

2. v trpniku, kaj; (skozi kaj) razglašati za neveljavno; SODOBNA USTREZNICA: razveljavljati

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolipoloženje -a (dolipoložejne, dolipoloženje) samostalnik srednjega spola

česa to, da se kaj neha kazati, uresničevati, delati; SODOBNA USTREZNICA: opustitev

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolipoložiti -im dovršni glagol

1. kdo; kaj narediti, da osebek kaj preneha imeti na sebi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti

2. kaj; kaj narediti, da kaj pride s česa; SODOBNA USTREZNICA: odložiti

3. kdo; kaj narediti, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podreti

4. kdo; kaj nehati kaj kazati, uresničevati, delati; SODOBNA USTREZNICA: opustiti

5. kdo; kaj, s prisl. določilom načina narediti, da osebka kaj ne bremeni več; SODOBNA USTREZNICA: odkupiti se, odrešiti se

6. kdo; kaj, (s čim) narediti, povzročiti, da kaj neha veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti

7. v trpniku, kaj; (za koga) dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: plačati

7.1 kdo; komu, kaj narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino; SODOBNA USTREZNICA: povrniti

FREKVENCA: 45 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolipostavljati -am (dolipostavlati) nedovršni glagol

1. kdo; koga_tož. delati, povzročati, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; SODOBNA USTREZNICA: odstavljati

2. kdo; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljati

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doliprati -perem nedovršni glagol

1. v trpniku, kaj; (s čim) z vodo odstranjevati umazanijo s česa; SODOBNA USTREZNICA: čistiti, prati

2. v trpniku, kaj; (s čim) delati, povzročati, da kaj slabega, oporečnega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati, brisati

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolipripogibati -ljem (doliperpogibati) nedovršni glagol

kdo; kaj delati, povzročati, da je zgornji del česa usmerjen navzdol, proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: pripogibati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolipripraviti [dólipripráviti dólipriprȃvim] (doli pripraviti) dovršni glagol

odstraniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolipripraviti -im (doliperpraviti) dovršni glagol

1. kdo; kaj s silo narediti, da kaj, zlasti objekt, razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: porušiti

2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj) narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti

FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolipustiti -im dovršni glagol

1. kdo; od česa prenehati kaj delati, povzročati; SODOBNA USTREZNICA: popustiti

1.1 kdo; od česa, kaj prenehati imeti, izražati določen odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: opustiti

2. kdo; kaj, na čem narediti, povzročiti, da kaj ne obstaja več ali da obstaja le v manjši meri; SODOBNA USTREZNICA: odpustiti, odpisati

3. kdo; koga/kaj, (v čem, s čim) narediti, da kdo/kaj pride na nižje mesto, položaj; SODOBNA USTREZNICA: spustiti

4. kdo/kaj; kaj premakniti kak del telesa tako, da je usmerjen navzdol; SODOBNA USTREZNICA: povesiti

FREKVENCA: 51 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolisekati -am nedovršni glagol

kdo; kaj z udarjanjem z ostrim predmetom delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla; SODOBNA USTREZNICA: sekati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolisnemati -am nedovršni glagol

kdo; koga_tož. delati, da kdo več ne visi, ni pribit; SODOBNA USTREZNICA: snemati

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolistaviti -im nedovršni glagol

kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljati

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolistopati [dólistọ́pati dólistọ́pam] (doli stopati) nedovršni glagol

sestopati
odnehovati, prenehavati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doliteptati -am (dolitaptati) nedovršni glagol

kdo; koga_tož. delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolitlačiti -im nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga_tož., (s čim) delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

2. kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da se kaj kaže, nastopa v čim manjši stopnji; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

FREKVENCA: 70 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolitreti [dólitrẹ́ti dólitárem] (doli treti) nedovršni glagol

ubijati, zatirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolitreti -tarem nedovršni glagol

1. kdo; koga_tož. delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da je kaj v zelo slabem stanju; SODOBNA USTREZNICA: uničevati

2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj, pri kom) delati, povzročati, da kaj (pri kom) preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatirati

FREKVENCA: 63 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolitrgati -am nedovršni glagol

kdo; komu/čemu, kaj delati, povzročati, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti; SODOBNA USTREZNICA: odrekati, odtegovati

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doliudariti [dóliudáriti dóliudȃrim] (doli udariti) dovršni glagol

odbiti, odreči, odkloniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolivgibati -ljem nedovršni glagol

kdo; kaj delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; SODOBNA USTREZNICA: upogibati

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolivleči -em (dolivlejči, dolivleči) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj delati, da kdo ne dela, upošteva česa; SODOBNA USTREZNICA: odvračati

2. kdo; koga_tož., (s čim) delati, povzročati, da kdo/kaj dosega nižjo stopnjo od predhodne; SODOBNA USTREZNICA: zmanjševati

FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolžan2 -žna -o (dolžan, delžan, dalžan, dožan) pridevnik

1. v povedkovni rabi ki mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

2. v povedkovni rabi ki mora, je obvezan kaj delati, storiti; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

2.1 z dopolnilom česa ki bo deležen česa zaradi svojega preteklega ravnanja

3. v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom česa, na čem ki stori, povzroči kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: kriv

3.1 v zvezi dolžan na kriji ki je prelil kri

3.2 v zvezi dati se dolžan izreči se za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: priznati

4. v povedkovni rabi, versko, tudi z dopolnilom česa ki stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešen

4.1 z dopolnilom na kom/čem ki v zvezi s kom/čim ravna drugače, kot zahtevajo (verski, moralni) predpisi, in zasluži božjo kazen

4.2 v zvezi dati se dolžan grehov/za grešnika priznati grehe

5. ki se pričakuje, zahteva glede na položaj ali norme, predpise, zlasti verske; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

5.1 ki se pričakuje, zahteva glede na pretekla dejanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

6. ki se nanaša na dolg ali dolžnike; SODOBNA USTREZNICA: dolžni, dolžniški

FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 41 delih

FRAZEOLOGIJA: dolžne bukve / dolžni list / dolžni register

TERMINOLOGIJA: (božje) dolžne bukve , dolžni ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolžiti [dou̯žīti dou̯žím] nedovršni glagol

obdolževati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolžnik -a (dolžnik, dalžnik, delžnik, dulžnik) samostalnik moškega spola

1. kdor mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik

2. komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik

3. kdor stori kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivec

4. versko kdor stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnik

5. s prilastkom kdor mora kaj delati, storiti zaradi dejanja, dejanj, ki jih je storil kdo drug; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik

5.1 kdor je obvezan kaj delati, storiti zaradi svoje narave

FREKVENCA: 125 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dolžnost -i (dalžnost, dolžnost, dolžnust) samostalnik ženskega spola

1. kar kdo mora delati, storiti zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost

1.1 kar kdo mora delati, storiti zaradi dejanja, dejanj, ki jih je storil kdo drug

2. versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doma prislov

1. izraža nahajanje v domači hiši; SODOBNA USTREZNICA: doma

1.1 izraža nahajanje v prebivališču; SODOBNA USTREZNICA: doma

2. izraža nahajanje v domačem kraju, v domovini; SODOBNA USTREZNICA: doma

FREKVENCA: 193 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

domisliti se dov., F3, animadvertere, ṡamerkati, ſe domiſliti, ſhtraffati; contechnari, ſe ene golufie, ali fortelna domiſliti, kei kai golufniga narediti; recolere, ṡupèt ſe domiſliti, ṡupèt délati, ṡupèt orati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

domisliti si [domísliti si domȋslim si] dovršni glagol

spomniti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dopasti [dopásti dopádem] nedovršni glagol

biti všeč, ugajati, dopasti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dopolniti -im/-em (dopolniti, dopelniti, dopalniti, depolniti, dupolniti, dopulniti) dovršni glagol

1. kdo/kaj; kaj, (v čem) dati (k) čemu še kaj, kar manjka; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti

1.1 s svojo prisotnostjo narediti, da kaj obstaja v največji možni meri ali najboljši možni obliki

2. z aktivnostjo doseči uresničitev

2.1 kdo; kaj, (za koga, s čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: storiti

2.1.1 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik

2.2 kdo; kaj, (skozi koga) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

2.3 kdo; kaj, na kom česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

2.3.1 nedov., kdo; kaj, (s čim) delati, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

2.4 kdo; kaj, v kom česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti

3. kdo; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati

3.1 uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti

4. kdo; kaj, med kom, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati

5. v zvezi z leto, kdo; kaj živeti do pričakovane dobe; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti

5.1 v zvezi dopolniti čislo dni koga, kdo; kaj pustiti, omogočiti komu živeti do pričakovane dobe

6. kdo prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: umreti

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dopolnjovati -ujem (dopolnovati, dopulnovati) nedovršni glagol

1. kdo; kaj, (v čem) dajati (k) čemu še kaj, kar manjka; SODOBNA USTREZNICA: dopolnjevati

1.1 kdo; kaj delati, da je česa več; SODOBNA USTREZNICA: množiti

2. v trpniku, kaj; na kom, nad kom z aktivnostjo dosegati uresničitev česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

FREKVENCA: 9 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dopovedati [dopovẹ́dati dopovẹ́m] nedovršni glagol

s pripovedovanjem pojasniti; dopovedati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doprinášati tudi doprnášati -am nedov.
1. opravljati: pouleg ſtere májo ſzvojo cséſzt doprnáſati KŠ 1754, 34; ſze je paſcso vſza ona doprnáſati KM 1796, 25; táborſzko ſzlu'sbo doprnáſajo KM 1790, 9
2. izkazovati: cséſzt ſzvojo doprinása SIZ 1807, 10; ino ſzvojo cséſzt verno dopernáſſajo TF 1715, 17; naj cséſzt gyedrno doprnásajo KŠ 1754, 64
3. izpolnjevati: ſzem jaſz moj 'zitek hüdo doprnásao KŠ 1754, 240; [ete kejp] vu vſzakdenésnyem ponávlanyi, vſterom ga doprnásati moremo KŠ 1754, 96; csi králeſzko právdo doprnáſate pouleg piſzma KŠ 1771, 748
4. delati, početi: Tou doprnásajo kautlarje, komediáske KŠ 1754, 50; on ſzám brezi naſſe moucſi vſze doprnáſa KŠ 1754, 124; dönok milocsa teliko doprnása KŠ 1771, 442
5. prinašati, dajati: liki rozga ſzáma od ſzébe ne more ſzáda doprnáſati KŠ 1771, 845; Náj nám zemla ſzvoj ſzád doprnása BKM 1789, 302
6. pluti: Mi ſzmo pa plavanye doprnáſali i od Tiruſa ſzmo doli sli vu Ptolemais KŠ 1771, 407, Apd 21, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doprinašati [doprinȃšati doprinȃšam] nedovršni glagol

delati, opravljati, vršiti, izpolnjevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati: karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas): vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doprinašati -am (dopernašati) nedovršni glagol

1. z aktivnostjo dosegati uresničitev

1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: delati

1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

1.3 v trpniku, kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjati

2. kdo; kaj, na kom, nad kom, (s čim) z aktivostjo dosegati, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: kazati

3. kdo; kaj, (v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati

FREKVENCA: 164 pojavitev v 20 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol

1. z aktivnostjo doseči uresničitev

1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti

1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik

1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti

1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti

2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati

2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti

3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati

4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti

5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti

6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti

6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dosti2 -ih in nesklonljivo, nedoločni števnik

1. izraža veliko količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko

2. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: zadosti, dovolj

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 38 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dosti3 prislov

1. izraža veliko mero, pogosto ponavljanje; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko

2. izraža (razmeroma) visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: dosti, precej

3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: zadosti, dovolj

FREKVENCA: 51 pojavitev v 24 delih

FRAZEOLOGIJA: dosti leži na čem / komu je dosti ležeče na čem

TERMINOLOGIJA: dosti dejati za greh

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dostojnost [dostọ́jnost] samostalnik ženskega spola

sposobnost, spretnost, primernost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dotakati [dotȃkati dotȃkam] nedovršni glagol

dolivati, dotakati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dotakniti [dotaknīti dotáknem] dovršni glagol

dotakniti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dotikati se -kam se/-čem se nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga/česa biti, prihajati tako blizu, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se

2. kaj; koga_rod. povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati

3. kaj; česa biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati

4. kdo; česa delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvajati si

FREKVENCA: 29 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dotikati (se) [dotíkati se dotȋkam se] nedovršni glagol

dotikati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dotikovati se [dotikováti se dotikȗjem se] nedovršni glagol

dotikati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dozdevati se [dozdẹ́vati se dozdẹ́va se] nedovršni glagol

zdeti se, dozdevati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drȃg, drága, adj. 1) theuer, kostspielig; drago veselje, theuer erkauftes Vergnügen; drago kupiti, prodati; — kostbar: drago kamenje, Edelsteine, drage kovine, Edelmetalle, Cig. (T.); draga jagoda = biser, V.-Cig.; — dragega, drago se delati, spröde thun, Cig. (T.); — 2) theuer, lieb; draga mati! theure Mutter! — drago mi je, es freut mich, Cig., nk.; ako Vam je drago, wenn es Ihnen beliebt, Cig., nk.; komur drago = komur koli, C.; — vso drago noč, die ganze liebe Nacht, Cig., Navr. (Let.); vsak dragi dan, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dragọ̑st, f. 1) die Kostbarkeit, Dict., Cig.; dragost Kristusove, za nas prelite krvi, Guts. (Res.); — 2) = draginja (Theuerung): d. delati, Meg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dráhati, -am, vb. impf. lose machen, lösen: z. B. die Schnürbrust nachlässig ausschnüren, Cig.; die Naht trennen, Z.; — Zwist stiften: pahati in drahati, Koborid-Erj. (Torb.); — prim. zdrahi, zdrahe delati, drasati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drakslati [drákslati drákslam] nedovršni glagol

stružiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dramiti se [dramīti se drámim se] nedovršni glagol

dramiti se, prebujati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drápati, -pam, -pljem, vb. impf. kratzen; — draplje me = mika me, es reizt mich, es macht mich neugierig, C.; — mit einem gewissen Geräusch etwas thun (z. B. gehen, arbeiten), d. in iti, d. in delati, C., Z.; krhko je drapati začelo (o dežju), Slom.; — ohne besonderen Erfolg arbeiten; kaj tu draplješ? Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drapsti [drápiti drȃpim] (drapiti) nedovršni glagol

drgniti, natirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drážiti 2., -im, vb. impf. Wasserfurchen (z. B. auf Wiesen) ziehen, = drage delati, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dražiti [dražīti drážim] nedovršni glagol

dražiti, vznemirjati, jeziti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drčati [drčáti drčím] nedovršni glagol

drseti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dregati [drẹ́gati drẹ̑gam] nedovršni glagol

dregati, suvati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dregniti [drẹ́gniti drẹ̑gnem] dovršni glagol

dregniti, suniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dremati [drẹ́mati drẹ́mljem] nedovršni glagol

rahlo spati; dremati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drenjati [drẹ́njati drẹ́njam] nedovršni glagol

pritiskati, potiskati, porivati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drepljáti, -ȃm, vb. impf. goste in majhne stopinje delati, Dol.; — traben, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dreti [drẹ́ti dérem] nedovršni glagol

odstranjevati kožo z mrtve živali; odirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dreti2 derem (drejti, dreti) nedovršni glagol

1. kdo; čemu, kaj odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: dreti, odirati

2. ekspresivno, kdo; koga_tož. izkoriščati, izrabljati koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odirati

2.1 kdo; koga_tož., (skozi koga) pridobivati denar od koga s pomočjo laži, prevare

3. brezoseb.; koga_tož. [smiselni osebek] čutiti krčevite, sunkovite bolečine

4. ekspresivno, kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja z dejavnostjo dosegati, da kdo/kaj pride na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spravljati

5. kdo; kaj s silo delati, da kaj ni več celo; SODOBNA USTREZNICA: razdirati, podirati

5.1 kdo; koga/kaj od česa s silo ločevati od česa; SODOBNA USTREZNICA: trgati

6. ekspresivno, kdo/kaj; koga/kaj povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju, navadno z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: napadati, mučiti

FREKVENCA: 63 pojavitev v 16 delih

FRAZEOLOGIJA: dreti kruh od ust

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dreti se [drẹ́ti se dérem se] nedovršni glagol

glasno se jokati; dreti se
o obleki trgati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dreti se derem se nedovršni glagol

ekspresivno, kdo/kaj; za kaj, po čem aktivno delati za dosego, pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: gnati se, pehati se

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drežnjati [drežnjáti drežnjȃm] nedovršni glagol

prekinjati pri govorjenju, vpadati v besedo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drgetati [drgetáti drgetȃm] nedovršni glagol

tresti se, drgetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drgljati [drgljáti drgljȃm] nedovršni glagol

drgniti, praskati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drgniti [dŕgniti dȓgnem] nedovršni glagol

drgniti, odrgovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drgotati [drgotáti drgọ́čem] nedovršni glagol

zelo se tresti, drgetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drkati [dȓkati dȓkam] nedovršni glagol

drseti, drsati se
tekati

PRIMERJAJ: drkniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drkniti [dŕkniti dȓknem] dovršni glagol

zdrsniti, zdrkniti

PRIMERJAJ: drkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drob2 -a (drob, drub) samostalnik moškega spola

organi v prsni in trebušni votlini; SODOBNA USTREZNICA: drobovje

FREKVENCA: 38 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drobiti [drobīti drobím] nedovršni glagol

delati iz česa majhne, drobne dele; drobiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drogati [drọ́gati drọ̑gam] nedovršni glagol

suvati, potiskati, porivati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drpavsati se [drpȃvsati se drpȃvsam se] nedovršni glagol

močno se praskati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drsati se [dȓsati se dȓsam se] nedovršni glagol

drsati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drsniti [dŕsniti dȓsnem] dovršni glagol

zdrsniti, spotakniti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drstiti [drstīti drstím] nedovršni glagol

drstiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drügóč tudi drügóuč prisl. drugič: Drügocs, nai on ſzam ſzébe poglédne SM 1747, 42; Drügoucs kai bi ſze vcſili dobro delo delati TF 1715, 20; drügoucs pa, naj i tejlo ſzpodobnim tálom hránimo KŠ 1754, 28; Páli drügoucs idoucsi je molo KŠ 1771, 90; Jeli ſzmo du'sni i drügoucs vu etom ſzveſztvi táo meti KMK 1780, 63; Drügoucs pogledni ſzpámetjom BKM 1789, 75; je dáo 'se ednouk, ſe drügoucs nikeliko groſſouv pejnez KM 1790, 26; Poſzvedocsim naj drügoucs, z krühom SIZ 1807, 22

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drúščina, f. die Gesellschaft; v druščini se je pomenkovala nesramno, LjZv.; druščino komu delati, jemandem Gesellschaft leisten, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drúžən, -žna, adj. 1) gesellschaftlich, gesellig, Cig., Jan., C.; družno življenje, das gesellige Leben, Cig. (T.); — gemeinschaftlich, C.; družno delati, Zv.; družno podpisane države, die mitunterzeichneten Mächte, DZ.; — 2) die Gesellschaft liebend, gesellig; d. človek, Svet. (Rok.); družen človek ljubi družbo, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

družiti -im nedovršni glagol

1. kdo; kaj k čemu delati, da je kaj kje v vse večji količini; SODOBNA USTREZNICA: kopičiti

2. kaj; koga_tož. k čemu delati, da kdo postane član kake skupine; SODOBNA USTREZNICA: pridruževati

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drviti [drvīti drvím] nedovršni glagol

poditi, gnati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

držàti tudi deržàti -ím nedov.
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

držati [držáti držím] nedovršni glagol

držati, tj. imeti z rokami oprijeto
imeti določeno prostornino; vsebovati; držati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati

1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti

2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati

3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati

3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati

4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se

5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati

6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj

7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti

8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati

9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati

10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za

10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga

10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati

11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati

12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj

13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti

14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za

15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti

16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom

17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti

17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih

FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

držati se nedov., F27, ab illo friget, ſe ṡmerslu pruti nĵemu darṡhý; aſsectari, ṡa enim hoditi, hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati; cohaerere, ſe v'kupai derṡhati, v'kup ſtiſniti; gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡeti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; laevam petere, na lévo ſtrán ſe derṡhati; levam tenere, na lévu ſe derṡhati; loci, -orum, materniza, v'kateri ſe tú déte gori darṡhy v'maternim telleſſi; obniti, ṡupar ſe darṡhati; oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru ſe volne darṡhy; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati; sospes, -tis, tudi en oṡdravlenyk, kir ſe ſhe gori derṡhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

držati se -im se nedovršni glagol

1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se

1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se

1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se

2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se

3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se

3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov

4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj

4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu

4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se

5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se

5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se

6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dugovánje -a s stvar, reč: Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; csi je tákſe dugoványe csloveka z-'Zenouv KŠ 1771, 62; Dugoványe KMS 1780, A2; dugoványe KM 1796, 10; od dühovnoga dugoványa nai poglaviteiſe TF 1715, 3; od vſzega greisnoga dugoványa SM 1747, 49; od velikoga dühovnoga dugoványa KŠ 1771, 445; dvouje naime dugoványe vu ſzebi zderſzáva TF 1715, 35; za veliko ruſno dugovanye derſati SM 1747, 40; Ti szi mojo právdo ino dugoványe vö szpelao TA 1848, 7; Po sterom dugoványi SM 1747, 51; i drügom tákſem dugoványi KŠ 1754, 12; tüdi v-etom dugoványi SIZ 1807, 8; Pri vszákom dugoványi AI 1875, kaz. br. 8; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; csi ſze dvá z-váſz zglihata na zemli nad kakſté dugoványem KŠ 1771, 59; lovi za kákſim dugoványem KM 1790, 20; Ta naprei hodécsa dugovanya, kákſa jeſzo SM 1747, 37; Domácsi dugoványi AI 1875, br. 1, 1; Zvünszki országov dugoványi AI 1875, kaz. br. 3; vecs persón ali dugoványov csinejnye KOJ 1833, 138; Ka je vszê eti dugoványi dika KAJ 1848, 8; Od pênez dugoványi miniszter AI 1875, kaz. br. 2; z-vecs ednoféle ali razlocsne oszôb ali dugoványa sztojécse vno'zino zamenüje AIN 1876, 10; Kágda more tákſa velika dugoványa cſiniti TF 1715, 44; huda dugoványa delati KŠ 1754, 19; ne ſtimana dugoványa ſzmo dneſz vidili KŠ 1771, 181; dokecs dugoványa dobro ne poſzlüjhnes KM 1790, 18; dosztájajôcsa dugoványa vozravna AI 1875, kaz. br. 2; šolska dugoványa vküppoberéjo BJ 1886, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

duhati [dúhati dȗham] nedovršni glagol

duhati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dȗləc, -lca, m. 1) das Mundstück an Blasinstrumenten, Mur., Jan.; — 2) der Gießschnabel an Gefäßen, Cig., M., SlGor.; — das Ende des Flaschenhalses, Dol., jvzhŠt.; — 3) der vor Unwillen zusammengezogene Mund: d. delati, na d. se držati, C., Z., jvzhŠt.; (l se ne izgovarja kakor ł).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dúliti, -im, vb. impf. röhrenförmig machen, C.; klobuk d., dulo delati klobuku, den Hut fäusten, Cig.; — d. se, anschwellen: kruh se duli, Št.-C.; — deska se duli, das Brett wirft sich, Mariborska ok.-C.; — slive se dulijo (kadar v roge gredo), Fr.-C.; — d. se = dulec delati, C.; prim. dulec 3).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dȗšək, -ška, m. 1) der Athemzug, Cig., Jan., M.; d. mi jemlje, zapira, es benimmt mir den Athem, Z.; — der Zug: na en d., na dva duška (izpiti), in einem Zuge, in zwei Zügen; tudi: v enem dušku, Z.; — 2) eine Oeffnung zum Ausströmen der Luft, der Gase: sod nima duška, das Fass hat keine Luft; sodu duška dati, t. j. veho mu odbiti; — das Luftloch, das Zugloch, Mur., Cig.; kletni dušek, Nov.; — der Ventilator, Cig.; das Dampfloch, Cig.; — dež se je ulil, kakor bi mu bili vsi duški odprti, (als wenn alle Schleusen des Himmels geöffnet wären), Vrt., na vse duške delati, mit aller Kraft, SlN.; vlekel je na vse duške iz pipice, Jurč.; začel je piti na vse duške, Jurč.; d. dati krvi, dem Blute Luft machen (= puščati), V.-Cig.; duška dati nevolji, jezi itd., dem Unwillen, dem Zorne freien Lauf lassen, nk.; dušek bolesti odpreti, Zv.; — 3) der Einschlag im Weine, V.-Cig.; — 4) = rilec, V.-Cig.; — 5) materini d. = materina dušica, (materni d.) Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dušiti -im nedovršni glagol

ekspresivno, kdo; koga_tož. delati, povzročati, da kdo ne more normalno, svobodno živeti, delovati; SODOBNA USTREZNICA: dušiti, zatirati

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dvečiti [dvečīti dvẹ́čim] nedovršni glagol

žvečiti

PRIMERJAJ: zvečiti, žvečiti, žvekati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dvigovati -ujem nedovršni glagol

1. kdo; zoper čemu, koga spodbujati koga k slabim, škodljivim dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: hujskati

2. kaj; kaj delati, povzročati, da kdo/kaj pride v stanje notranje napetosti zaradi pričakovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: vznemirjati

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dvoje3 (dvuje) povedkovnik

izraža neenakost, neprimerljivost med dvema enotama; SODOBNA USTREZNICA: dvoje

FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dvojiti [dvojīti dvojím] nedovršni glagol

razpolavljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dvojiti1 -im nedovršni glagol

1. kaj; od česa delati, da kaj ni več skupaj; SODOBNA USTREZNICA: ločevati

2. kaj; kaj ločevati v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti, cepiti

FREKVENCA: 22 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ediniti [edíniti edȋnim] nedovršni glagol

združevati

PRIMERJAJ: edinovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

edinovati [edínovati edínujem] in [edínovam] nedovršni glagol

združevati

PRIMERJAJ: ediniti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

erbati [ẹ́rbati] nedovršni glagol

dedovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

erbati -am dovršni in nedovršni glagol

1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovati

2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; SODOBNA USTREZNICA: dedovati

2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: naslediti

2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; SODOBNA USTREZNICA: prevzeti

2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest

3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti, zapuščati

FREKVENCA: 180 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

erbič -a samostalnik moškega spola

1. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič

1.1 kdor neposredno po kom drugem pridobi določene pravice; SODOBNA USTREZNICA: naslednik

2. navadno s prilastkom, v krščanstvu kdor je zaradi vere v Kristusa deležen večne sreče v nebeškem kraljestvu

FREKVENCA: 203 pojavitve v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

facati [fācati fācam] nedovršni glagol

prikrito se smejati, zakrivajoč usta z roko ali robcem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fadljati [fadljáti fadljȃm] nedovršni glagol

pitati, tj. na silo hraniti, zlasti perutnino

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fajdati [fajdáti fajdȃm] nedovršni glagol

posojati denar na obresti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fajtati [fājtati

] nedovršni glagol

blebetati, besedičiti, opravljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

faliti [falīti falím] dovršni in nedovršni glagol

motiti se, zmotiti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

farbati [fȃrbati] nedovršni glagol

barvati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fasati [fȃsati fȃsam] nedovršni glagol

polniti, nabijati orožje s strelivom

PRIMERJAJ: basati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fatkati [fātkati fātkam] nedovršni glagol

plesti
pripovedovati kaj slabega o kom; opravljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

favdati [fāvdati] nedovršni glagol

gubati, zgibati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

favšati [fāvšati] nedovršni glagol

pačiti, prenarejati
grajati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fefljati [fefljáti fefljȃm] nedovršni glagol

klepetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fegati [fegáti fegȃm] nedovršni glagol

posredovati zvezo med moškim in žensko zaradi spolnih odnosov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fehtati [fẹ́htati fẹ́htam] nedovršni glagol

boriti se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fentati [fẹ́ntati fẹ́ntam] dovršni glagol

opustošiti
uničiti, pokvariti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fentovati [fentováti fentȗjem] nedovršni glagol

pustošiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ferahtati nedov., F12, coaspernari, s'enim drugim v'kupai ferahtati, ferṡmagovati; contemnere, ferrahtati, ṡanizhovati, oduriti; contumeliare, ṡaṡhmagati, ṡmerjati, ṡaſramovati, ferrahtati; despectare, ṡaṡhmagovati, ferṡhmagovati, ferrahtati, doli gledati; illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati, ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati; improbare, ṡavrézhi, ferrahtati; obtrectare, eniga ferrahtati, hudú govoriti, opravlati; perdespuere, eniga ferrahtati, inu ferṡhmagovati; respuere, ferrahtati, popluvati, odvreizhi, gori ne vṡèti; spernere, ṡanizhovati, ṡaṡhmagati, odgnati, ferrahtati; temnere, ṡanizhovati, ferrahtati; vituperare, ſvariti, grajati, ferrahtati, tadlati; prim. frahtati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

figati [figáti figȃm] nedovršni glagol

plesti, tkati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

finkuštni -a -o (finkuštni, vinkuštni, vinkunštni, vinkustni°, finkustni°, vinkunstni°, vinkušstni, vinkuštin, vinkostni°) pridevnik

ki se nanaša na finkušti; SODOBNA USTREZNICA: binkoštni

FREKVENCA: 71 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

firmati [fȋrmati fȋrmam] dovršni in nedovršni glagol

birmati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

firmovati [firmováti firmȗjem] nedovršni glagol

stalno, pogosto birmati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fititi [fitīti fitím] nedovršni glagol

peniti se okrog ust

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

flajštrati [flājštrati flājštram] nedovršni glagol

tlakovati s kamni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

flancati [flȃncati flȃncam] nedovršni glagol

saditi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

flancati -am dovršni in nedovršni glagol

1. nedov., kdo; koga_tož. dajati sadike v zemljo, da bodo rastle; SODOBNA USTREZNICA: saditi

2. dov., kdo; koga/kaj postaviti na primerno, ustrezno mesto

2.1 nedov., kdo; koga/kaj delati, da kdo/kaj začne kje obstajati, se razvijati

FREKVENCA: 20 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

flikati [flíkati flīkam] nedovršni glagol

krpati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

flis [flȋs] samostalnik moškega spola

marljivost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

flisati se [flȋsati se flȋsam se] nedovršni glagol

truditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

flisati se nedov., F9, crebrescere, zhe dle li vezh ſe fliſſati, gmèrati, ṡgoditi; evigilare in studio, v'vuzhenîu ſe fliſſati; exercens, kateri ſe v'eni ali drugi rizhei fliſſa; immori, nad eno rizhjo vmréti, ali obleṡhati, inu vmréti, ſe mozhnu fliſſati; immori studÿs, nad ſhtuderanîam vmréti, ſe cilú ſylnu fliſſati; operare, délati, ſe mujati, fliſſati; quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhliu, kateri ſe fliſſa po dobizhku; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati; studere, ſe pofliſſati, ſe vuzhiti, ſe fliſſati, ſe paṡzhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

flisik prisl., F6, diligenter, ṡkerbnú, fliſſik; exquirens, kateri fliſſik ſpraſhuje; intentè, intentiùs, intentiſsimè, ſylnu fliſſig; navare, fliſſik délati, inu ſe mujati; naviter, s'fliſſom, fliſſik; perdiscere, dobru inu fliſſik ſe vuzhiti, ali ṡvuzhiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fnorati [fnọ̄rati] nedovršni glagol

navijati nit v klobčič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

folgati [fọ̑lgati] nedovršni glagol

slediti

PRIMERJAJ: bogati, ubogati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

formálüvati -üjem nedov. oblikovati: Ne dái poginoti onomi, ko ſziti ſzám formáluval SM 1747, 59
formálivati se -am se tvoriti se, delati se: Kakda sze formáliva Prisesztno vrejmen KOJ 1833, 85

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fortati [fọ̄rtati fọ̄rtam] nedovršni glagol

koroško spravljati stran, odstranjevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

frajhati [frȃjhati frȃjham] nedovršni glagol

ometati z malto; frajhati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fratati -am (fratati, feratati) dovršni glagol

1. kdo/kaj; komu, proti komu, koga, s prisl. določilom sredstva s kršitvijo zaupanja predati ali izpostaviti koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdati

2. kdo; kaj ne izkazati do česa odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdati

3. kdo; kaj razkriti kaj, kar bi moralo ostati zaupno, skrito; SODOBNA USTREZNICA: izdati

4. nedov., kaj; koga_tož. delati kaj vidno, opazno; SODOBNA USTREZNICA: razkrivati

FREKVENCA: 162 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fremati [frẹ̄mati frẹ̄mam] dovršni glagol

priskrbeti si, nabaviti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

fretariti [fretáriti fretȃrim] nedovršni glagol

šušmariti, nestrokovno delati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

frfljati [frfljáti frfljȃm] nedovršni glagol

prhutati, frfotati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

frfuriti [frfúriti frfȗrim] nedovršni glagol

nepremišljeno govoriti, blebetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

frigati [frȋgati frȋgam] nedovršni glagol

dušiti, kuhati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.