a4 črka prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
a5 glas samoglasnik, ki ga zaznamuje črka a; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] 1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi1.1. nabor črk v ustaljenem zaporedju v kaki pisavi sploh
2. začetno, osnovno znanje določenega področja
STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
absolucija -e (absolucija, absolacja°, absalucija) samostalnik ženskega spola1. versko oznanitev odpuščanja grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odveza
2. besedilo oznanitve odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 96 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
afinja ž, F
4,
resimus, -a, -um, klukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena
Affina;
ſimia, -ae, ena
affina;
ſimius, -ÿ, ene
affine moṡhyz;
ſphinx, -gis, vel ſphingos, ene
affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica
2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
afinski -a -o pridevnik slabšalno ki se nanaša na nekritično posnemanje vedenja, ravnanja; SODOBNA USTREZNICA: opičji
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
agštajn m, F
3,
electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrá ṡmeiſhana, meſſing. Eze:l;
gagates, -tis, en zherni
agſtain, ali ták kamen;
langurium, -ÿ, agſtain, en ṡhlahtni kamen;
prim. akštajn
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ahar -ja (ahar, hagar, aar, hahar, arar) samostalnik moškega spola1. kdor poklicno izvršuje smrtno kazen; SODOBNA USTREZNICA: rabelj
1.1 ekspresivno kdor je odgovoren za usmrtitev koga
FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ahker m, F
5,
menianum, -ni, en
ahker, ali gang, muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana; tudi en kaminat Iſterleh. 2.Esd:6;
pergula, en
ahker, gánk, ali k'hiſhi perṡydani muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali loupe s'vinṡkimi tertami naryeni;
podium, -ÿ, ena loupa, ali
ahker pred hiſho;
protecta, vel Projecta, perſtreiſhki, ali
ahkerji per hiſhah;
ſpecula, enu meiſtu, ali proſtor, kir je vahta, ali turen, ali
ahker
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ajdinja -e (ajdina, ajdinja, ajdena) samostalnik ženskega spola v Novi zavezi ženska, ki ni pripadnica izvoljenega judovskega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: Nejudinja
FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ali1 (ali, oli) veznik1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Ali se pridevnik iz kratice CIA piše z j ali brez njega?
Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
allanít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
antverhar -ja samostalnik moškega spola kdor poklicno, navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelec, obrtnik
FREKVENCA: 38 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
antvila -e (antvila, antvela) samostalnik ženskega spola1. manjši kos blaga, namenjen za zavijanje, pokrivanje, brisanje česa; SODOBNA USTREZNICA: robec
1.1 podolgovat daljši kos blaga, namenjen za povijanje česa; SODOBNA USTREZNICA: povoj
FREKVENCA: 18 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
apologija -e samostalnik ženskega spola pisni ali ustni zagovor, obramba kakega stališča, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: apologija
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
arcnija ž, F
73,
amuletum, arznia, katera ſe na garlu obeiſha;
anastomaticum, arznîa, katera odpèra;
antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati;
collyrium, arznia ṡa ozhy;
curari medicaminibus, s'arzniami ſe oṡdraviti;
dentifricium, arznia ṡa ṡobe beile délati;
masticatorium, arznia, katera ſe dvèzhi;
medicamenta, Imena teh
Arznÿ;
panchrestum, -ti, ena
arznia, ṡa vſe boléṡni dobra;
praecipua remedia, te narbulſhe
arznie;
remedium, -ÿ, arznia;
theriaca, -ae, triák,
arznia is kazhyga meſſá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ardrija -e (ardrija, adrija, ardrja°, hardrija) samostalnik ženskega spola medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepir, spor
FREKVENCA: 35 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
areč [arẹ̑č arečȋ]
samostalnik ženskega spolavzrok, izvor
PRIMERJAJ: arečiti, uržoh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
artikul -a (artikul, artikol) samostalnik moškega spola1. vsak od vsebinsko zaključenih delov določenega nauka, v besedilu navadno označen s številko; SODOBNA USTREZNICA: člen
2. osnovni, osrednji predmet obravnavanja; SODOBNA USTREZNICA: téma
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
avemarija -e samostalnik ženskega spola krščanska molitev z začetkom Ave Marija; SODOBNA USTREZNICA: zdravamarija, avemarija
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
b črka druga črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: b
FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
baba -e ž baba:
kaj s'ene poshte y noſsi tista baba im. ed. (I/2, 161) ǀ Kakor una ſtara Baba im. ed. (III, 76) ǀ Vni mladi vſame eno hudo Babo tož. ed., zhe je li bogata (V, 88)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
babiloniski -a -o (babiloniski, babiloniški, bobiloniski) pridevnik1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babiloniska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 49 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
babilonski -a -o (babilonski, bobilonski) pridevnik1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 slabšalno ki je sovražen Bogu, zlasti z nadutostjo, prevzetnostjo
1.2 v Stari zavezi, v zvezah babilonska ječa / babilonsko porobljenje sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 47 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Babyboom generacijaProsim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
barbúta -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
baštija -e (baštija, paštija) samostalnik ženskega spola zgradba ali del zgradbe, zgrajen za obrambo; SODOBNA USTREZNICA: branik, utrdba
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bat m, F
7,
fistuca, -ae, en
bat, ali kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo;
malleator, -ris, kateri
s'batom, ali s'kladivam, ali s'kyam ṡabija;
malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali
s'batom ſtolzhen, kován;
malleus, -ÿ, bat, kladivu, ky;
pavicula, -ae, en kÿ, ali
bat, s'katerim ſe en isterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja: en ſhiroki
bat ṡa porovnanîe flaiṡhtra;
ropalum, -li, sgunou
bat ali ṡhvenkil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bati bojim nedovršni glagol samo v nizu glagolov in v pesmih1. kdo; koga/česa, pred čim čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; kogarod., kogatož. čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bati se bojim se nedovršni glagol1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
berač -a samostalnik moškega spola1. kdor s trganjem z rastline odstranjuje sadeže, zlasti grozdje; SODOBNA USTREZNICA: trgač
2. kdor dela, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: nabiralec, zbiralec
3. kdor vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: bralec
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna
2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija
FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bežanje s, F
5,
effugium, -ÿ, odbeṡhanîe: ali enu meiſtu
k'beṡhánîu;
fuga, -ae, beig, tèk,
béṡhanîe;
labens acies, ena verſta voiṡkè, katera ſe
h'beṡhanîu perpravla;
maturare fugam, hitéti
k'béṡhanîu;
ornare fugam, ſe
k'béṡhanîu perpravlati, rovnati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bežati nedov., F
18,
apage, apagesis, poberi ſe,
béṡhi prózh, prózh;
diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam
béṡhati;
fugam ardet abire, vus gory kakú bi
béṡhal;
fugam capere, béṡhati, pobégniti;
fugere, béṡhati;
fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga
béṡhati;
fugiendus, pred katerim ſe ima
béṡhati;
fugitare, hitru
béṡhati;
fugitor, kateri
béṡhy;
fugiturus, kateri bó
béṡhal;
laborem fugere, nerad délati, pred dellam
béṡhati;
lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo
beiṡhy, inu jo ſovraṡhi;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk,
beiṡhy pred ludmy;
profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more
beiṡhati;
provolare, odleteiti, prozh leteiti,
beiṡhati, kakòr tyza;
subterfugere, na ṡkrivnim prózh
béṡhati;
suffugere, na ṡkrivnim prózh
beiṡhati;
terga dare, harbat oberniti, inu
beiṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
biblija -e samostalnik ženskega spola stvarno ime zbirka vseh v kanon sprejetih besedil Stare in Nove zaveze kot temeljna knjiga krščanske in delno judovske vere; SODOBNA USTREZNICA: Biblija, Sveto pismo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bidertaufar -ja (bidertaufar, vidertaufar) samostalnik moškega spola pripadnik verske sekte, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalec
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bijen -a -o deležnik1. (od koga, zavoljo česa, k čemu, s čim) ki je deležen udarcev, danih z namenom povzročanja bolečine oz. kaznovanja; SODOBNA USTREZNICA: udarjan, tepen
1.1 v zvezah z lice, obličje, (v kaj, po čem, s čim) ki je deležen udarcev v obraz, zadanih s sramotilnim namenom
1.2 ki je deležen uničevalnega udarca
FREKVENCA: 80 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bijenje -a (bijejnje, bijene, bijenje) samostalnik srednjega spola1. udarjanje z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepenje
1.1 besedni spopad; prepir
2. (s čim) udarjanje s čim, kar ob dotiku povzroča (močne) glasove
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bil1 -i samostalnik ženskega spola1. steblo žit ali trav; SODOBNA USTREZNICA: bilka
2. od celote ločen majhen, droben del, navadno lesa; SODOBNA USTREZNICA: iver
FREKVENCA: 26 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bil2 -a -o deležnikI. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
birič -a (berič, birič) samostalnik moškega spola kdor po pooblastilu civilne ali sodne oblasti izvaja naloge, povezane s kaznovanjem, zlasti zapornim; SODOBNA USTREZNICA: birič
FREKVENCA: 48 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
biti1 bijem nedovršni glagol1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
biti se bijem se nedovršni glagol1. kdo; s kom/čim udeleževati se oboroženega spopada, boja; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; za kaj udeleževati se spopada sploh; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
1.2 kdo; s kom, (s čim) udeleževati se besednega spopada; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 17 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
blagovnica
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bled -a -o (bled, blejd) pridevnik1. ki je brez zdrave naravne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled
1.1 ki izkazuje manjšo mero prvotne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled
1.2 v zvezi zelo bled svinčene barve
1.3 ki ne izkazuje več prvotne kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: bled
2. v zvezi s konj ki je svetlo rumene barve
FREKVENCA: 23 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
blisk -a samostalnik moškega spola1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže; SODOBNA USTREZNICA: rezilo
FREKVENCA: 44 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bliskati -am nedovršni glagol1. brezoseb. v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati
1.1 kdo/kaj; (iz česa), kaj povzročati tak pojav
2. ekspresivno, kdo; (s čim) ognjevito, vzneseno govoriti
3. odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 18 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
blisniti se -em se dovršni glagol kaj na hitro močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisniti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bližnji1 -ega (bližni, bližnji, blizni, bližen) posamostaljeno1. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. kdor je v sorodstvenem razmerju do drugega; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
3. kdor je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: prijatelj
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bližnji2 -a -e (bližni) pridevnik1. ki je krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. ki je časovno najmanj oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: prihodnji
3. v zvezi z žlahta ki je soroden s kom po krvi; SODOBNA USTREZNICA: krvni
4. ki je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
FREKVENCA: 104 pojavitve v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bobovnik m, F
3,
bunium, -ÿ, kresh, ẛelenu ẛheliṡzhe per ſtudenzhinah,
bobounik;
cardamum, -ni, kreẛh,
bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni
bobounik;
prim. bobolnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bogajme (bugajme, bogajme) prislov izraža, da se kaj da iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu; SODOBNA USTREZNICA: vbogajme
FREKVENCA: 21 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
boginja -e (bogina, boginja, bogijnja) samostalnik ženskega spola1. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij ženskega spola s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: boginja
2. protestansko ženska, ki ji papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnica, priprošnjica
3. ženska, ki s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalka
FREKVENCA: 25 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
boječ -a -e deležnik1. ki čuti strah, je prestrašen zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: boječ
1.1 navadno v zvezi z vera ki izgublja vero v Boga ali je iz strahu pred posledicami javno ne izpoveduje
1.2 ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
FREKVENCA: 22 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bolan -lna -o pridevnik1. ki je telesno oslabel zaradi motnje v razvoju ali delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolan
1.1 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem, s čim ki ima motnjo, navedeno v dopolnilu
1.2 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem ki ima motnjo delovanja organa ali skupine organov, navedenih v dopolnilu
2. ki zaradi določene motnje ne deluje pravilno; SODOBNA USTREZNICA: bolan
3. ki čuti duševne bolečine
3.1 v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom od česa ki je zaradi duševnega trpljenja telesno oslabel; SODOBNA USTREZNICA: bolan
FREKVENCA: 289 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
boleti nedov., F
16,
capite laborare, glava
boly;
cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griẛe, ali
boly;
crapulatus, pyan, oſhumlán, rauſhaſt, de glava inu ẛhelodiz
boly;
diarrhaea, -ae, dertjy, driſt, kadar eniga trébuh
boly, de ne more ṡaderṡhati;
dolere, tudi
boléti, terpéti, ṡhalovati, ſe ṡgrévati;
dolet, boly, ſe ṡgréva;
dolet â ſole caput, od ſonza glava
boly;
hemicranicus, -ni, kateriga glava li na eni ſtrani
boly;
lienosus, -a, -um, kateriga ſliṡena
boly;
neuricus, -a, -um, kateriga glidi
bolè, prity, ali potogram ima;
obgannire, oblajati, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa
bolè;
odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè
bolè;
oedoma, oteklúſt vodena, katera ne
boly, pres beteṡha;
ogganio, vel obgannio, -re, s'ṡhlabudranîam uſheſſa napolniti, mozhnu godernîati, de eniga uſheſſa
bolè;
profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh
boly;
vinum doloriferum, vinu glavobolnu, od kateriga glava
boly
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
boleti -im nedovršni glagol1. kaj/brezoseb.; koga motiti koga s telesno bolečino
2. kaj/brezoseb.; kogatož. povzročati močne duševne bolečine; SODOBNA USTREZNICA: boleti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
boter -tra samostalnik moškega spola odrasel kristjan, ki zastopa otroka pri krstu in pomaga pri njegovi krščanski vzgoji; SODOBNA USTREZNICA: boter
FREKVENCA: 40 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
božec -žca (božec, bužec) samostalnik moškega spola1. kdor ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: revež
2. kdor prosi za miloščino; SODOBNA USTREZNICA: berač
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
božič -a samostalnik moškega spola versko praznik Kristusovega rojstva; SODOBNA USTREZNICA: božič
FREKVENCA: 21 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
božičen prid., F
2,
feriae Natalitiae, Boṡhizhni dnèvi;
parthenium, -ÿ, boṡhizhne drobnize, ṡeliṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
božični -a -o pridevnik ki se nanaša na božič; SODOBNA USTREZNICA: božični FREKVENCA: 51 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bramba ž, F
32,
arx, grad,
bramba;
clientela, takeſhna
bramba, ali ſhermanîe, ẛaveitnoſt;
clypeus, en ẛzit, tarzha,
bramba na rokah;
commendare ſe, ſebe perporozhiti,
v'brambo podati;
defensio, bramba;
immunitus, pres
brambe;
munimen, muniminis, munimentum, munitio, bramba, terdroba, taber, terdina;
patrocinium, -ÿ, bramba, perporoṡhtvu, na ſtrani ſtanîe;
praesidium, -dÿ, bramba, enu kardelu, ali mnoṡhiza voiṡzhakou v'eno
brambo ali méſtu poſtavlenih;
propugnaculum, bramba, ṡydovi sa
brambo;
tutamen, bramba;
tutela, -ae, bramba, ṡaveitnoſt;
vindiciae, -arum, brambe v'pravdah;
prim. branba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
braniti se -im se nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, proti komu, zoper koga, pred kom, (s čim) z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se
1.2 z besedami, mislimi (iz svetopisemskega izročila)
1.2.1 kdo; komu/čemu, zoper koga/kaj, (s čim) izražati voljo ne podleči čemu; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se čemu
2. kdo; čemu, pred čim, (s čim) delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati se, ščititi se
2.1 kdo; česa prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, nasprotovati čemu
3. kdo; česa, čemu z besedami, dejanjem izražati voljo
3.1 ne ubogati koga; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, braniti se
FREKVENCA: 107 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
brečati -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; (okoli koga, na kaj) med letenjem se oglašati z enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: brenčati
2. kaj; čez koga tresti se od vznemirjenja; SODOBNA USTREZNICA: trepetati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bridek -dka -o pridevnik1. ki je povezan z velikim, hudim trpljenjem; SODOBNA USTREZNICA: bridek
2. ki je povezan z duševnim neugodjem, trpljenjem; SODOBNA USTREZNICA: bridek
FREKVENCA: 122 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bridko3 (britku, britko) povedkovnik komu/čemu izraža duševno bolečino in stisko; SODOBNA USTREZNICA: hudo
FREKVENCA: 68 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
brinje -a (brinje, brine, brijnje) samostalnik srednjega spola1. zimzeleno iglasto grmovje z drobnimi temno modrimi plodovi; SODOBNA USTREZNICA: brinje
1.1 droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
britev -tve (britov) samostalnik ženskega spola rezilo za odstranjevanje dlak; SODOBNA USTREZNICA: britev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
briti brijem nedovršni glagol1. kdo; koga/kaj rezati dlake tik ob koži; SODOBNA USTREZNICA: briti
2. kdo; kaj krajšati, odstranjevati lase, dlako; SODOBNA USTREZNICA: striči
FREKVENCA: 17 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
brod m, F
12,
emporium, -ÿ, en
brud, krai ali méſtu ẛa kupzhio;
limenarcha, -ae, morṡkiga
brodá goſpúd;
litus, oris, krai vodè, breig,
brúd, kraj morjá;
navale, -lis, en morṡki
brúd, per kraji morjá, kamer ſe ladje perveṡujejo;
navigius, -gÿ, brúd;
portitor, brodár, brodnyk, kateri na enim
brodu zol jemle;
portuosus, -a, -um, kir je doſti
brodou, de ſe morejo ladje pervèṡati;
portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo: morṡki
brúd;
trajectus, -tus, trajectio, brúd na vodi;
vada transire, zhes
brody pregaṡiti;
vadum, -di, brúd, gas, plitva voda, de ſe more lagku gaṡiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
brusiti1 -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj s ponavljajočim se premikanjem brusila delati kaj ostro; SODOBNA USTREZNICA: brusiti
2. kaj; kaj, (ob kaj) drgniti ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: brusiti
FREKVENCA: 12 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
brv [bȓv brvȋ]
samostalnik ženskega spolabrv
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
bučati -im nedovršni glagol brezoseb.; od koga, s čim [smiselni osebek] dajati močne, zamolkle glasove; SODOBNA USTREZNICA: bučati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
buditi -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; (iz česa, k čemu), kogatož. delati, da kdo postane buden; SODOBNA USTREZNICA: buditi
1.1 kdo; kaj povzročati zaznavanje kakega organa
2. kdo; kogatož., (v čem, s čim) povzročati prehajanje iz mrtvega stanja v živo; SODOBNA USTREZNICA: buditi
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
buhrnija -e (buhrnija, vuhrnija, vuhrnja°) samostalnik ženskega spola1. pridobivanje premoženja s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
1.1 v zvezi dati na buhrnijo posoditi na zelo visoke, oderuške obresti
2. hlepenje po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno; SODOBNA USTREZNICA: oderuštvo
FREKVENCA: 9 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Butična pivovarna, butično pivoZanimata me slovenska ustreznika za angleška termina craft brewery in craft beer . Prvi označuje navadno majhno pivovarno, ki je neodvisna od multinacionalk in vari pivo po tradicionalnih ali inovativnih postopkih, pri čemer je poseben poudarek na kakovosti. Drugi pa označuje pivo, ki je proizvedeno v takšni pivovarni. Za termin craft beer sem v slovenščini zasledila ustreznike craft pivo oz. kraft pivo , torej domnevam, da bi za termin craft brewery lahko uporabili ustreznik craft pivovarna oz. kraft pivovarna . Za tovrstne pivovarne se včasih uporablja tudi izraz kraft varilnica , a menim, da to nista popolna sinonima, saj varilnica predstavlja le del pivovarne . Bi morda z ustreznikom artizanalno pivo (iz italijanščine artigianale ) za craft beer šli predaleč? Kaj svetujete?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
c1 črka tretja črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: c
FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cajhen m, F
5,
magnae molis, en velik
zaihen;
prodigium, -ÿ, zaihin, veliku zhudu;
signa, zaihni, zhudeſſa;
signum, -ni, ṡnaminîe, bandera,
zaihen, ta manſhi zhudeṡh;
Tanis, Taneos. Psal:77.v.12. tú polè, kir je Moyṡes
zaihne délal, ali tuiſtu meiſtu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cediti -im (ciditi) nedovršni glagol1. kot slovarski zgled pretakati skozi cedilo; SODOBNA USTREZNICA: cediti
2. kdo; kaj s cedenjem kaj izločati; SODOBNA USTREZNICA: cediti
3. kdo; kaj, (po čem) spuščati tekočo snov v majhnih količinah; SODOBNA USTREZNICA: cediti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cel -a -o (cel, cejl) pridevnik1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen
2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten
2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa
2.2 ki zajema vse člane kake skupine
3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves
4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel
FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
celo2 (cilu, celo, celu, cilo, cejlu) prislov1. izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
1.1 izraža polnost, ne samo delnost
2.1 (zelo) veliko mero ali visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: zelo
2.2 s pridevnikom ali prislovom v osnovniku najvišjo stopnjo lastnosti
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ceremonij -a samostalnik moškega spola1. javno versko dejanje ali dogajanje, navadno s simbolnim pomenom, katerega potek je ustaljen, predpisan; SODOBNA USTREZNICA: verski obred
1.1 predpis, ki določa potek tega dejanja ali dogajanja
FREKVENCA: 24 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ceremonija -e (ceremonija, ceremonja°, ceromonija) samostalnik ženskega spola1. javno versko dejanje ali dogajanje, navadno s simbolnim pomenom, katerega potek je ustaljen, predpisan; SODOBNA USTREZNICA: verski obred
1.1 predpis, ki določa potek tega dejanja ali dogajanja
1.2 versko to dejanje, ki je bilo postavljeno od Kristusa in s katerim je človek posvečen, prejme božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: zakramentalni obred
FREKVENCA: 117 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cêrijev fergusonít -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cêrijev gadolinít -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cesar -ja/-a samostalnik moškega spola1. vladar večje države, po stopnji navadno nadrejen kralju; SODOBNA USTREZNICA: cesar
1.1 v zvezi rimskega cesarja maješteta naslov za cesarja Svetega rimskega cesarstva; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo
1.2 kdor ima posvetno oblast
1.3 kdor izvaja posvetno oblast na nekem območju v imenu ali namesto vladarja
FREKVENCA: približno 550 pojavitev v 39 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cev [cẹ̑v cevȋ]
samostalnik ženskega spola- cev
- priprava, na katero se navija preja; motek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cev -i samostalnik ženskega spola1. podolgovat, votel, navadno valjast predmet; SODOBNA USTREZNICA: cev
1.1 cevasta veja svečnika
2. kost na notranji strani goleni; SODOBNA USTREZNICA: golenica
FREKVENCA: 39 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cifra -e samostalnik ženskega spola znak za število; SODOBNA USTREZNICA: številka
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cilj -a (cil, cilj) samostalnik moškega spola1. kar se hoče doseči s prizadevanjem, usmerjenim k uresničitvi česa; SODOBNA USTREZNICA: cilj, smoter
2. določena najvišja ali najnižja stopnja, meja česa; SODOBNA USTREZNICA: omejitev
2.1 kar kaj opredeljuje, omejuje; SODOBNA USTREZNICA: okvir
2.2 črta, ki ločuje, razmejuje ozemlja; SODOBNA USTREZNICA: meja
3. prenehanje česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
4. predmet ali oseba, v katero se strelja; SODOBNA USTREZNICA: tarča
FREKVENCA: 69 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cimper m, F
12,
aedificium, -cÿ, zimper, ẛydanîe, pohishtvu;
aedilis, -is, en zimerman ali moiſter, per hiſhnih
zimprih, ali ẛydeih;
amphiteatrum, ena okrogla hiſha, ali
zimper ẛa gledanîe;
constructio, en
zimper, v'kúp ṡloṡhenîe;
coronis, coronidis, tá nar ṡgurniſha ſhpiza, eniga
zimpra, ali hriba;
intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei obrozhi, ali v'mei trami v'enim ṡydi, ali
zimpri;
odeum, odei, enu meiſtu ali
zimper ṡa pevze, piṡzhize, inu trubetarje;
pinaculum, verh, ali ſhpiza eniga
zimpra;
structura, zimper, ali zimpranîe;
trabs, -bis, en trám, enu brunu
v'zimpri, ali ṡa
zimper, greda;
trichorum, -ri, en
zimpar, ali hiſha, katera try hiſhe, ali pode verh en druṡiga ima
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cin -a samostalnik moškega spola srebrno bela, lahko taljiva kovina nižje vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: kositer
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
cipreš -a samostalnik moškega spola sredozemsko iglasto drevo stožčaste ali piramidaste oblike; SODOBNA USTREZNICA: cipresa
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
col m, F
12,
gabela, brodovṡki dohodek, brodovina, ali
zol na vodi;
lex vectigalis, tega
zola poſtava;
libripendium, zol od vage;
manceps, -cipis, en ṡhtanter, kateri
zole, ali deſſetine v'ſhtant ima ... kateri en
zol kupi;
portitor, kateri na enim brodu
zol jemle;
quadruplator, -oris, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na
zolu, de nei
zola dal;
scriptura, zol, kateri ſe jemle od paſhe, inu ṡhivine;
telonarius, -rÿ, en zolnar, kateri
zol pobèra, ali jemle;
telonium, -ÿ, zol, zolnarjova hiſha;
vectigal, zol, zhinṡ, dazia, ṡhtiura, leitni davuk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
colnar -ja/-a samostalnik moškega spola1. kdor pobira mitnino; SODOBNA USTREZNICA: mitničar
2. kdor ima zakupljeno pravico do odmerjanja in pobiranja davkov; SODOBNA USTREZNICA: davčni zakupnik
3. ekspresivno kdor krši božjo ali cerkveno zapoved
FREKVENCA: 191 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
colnarjov prid., F
2,
proquaestor, -oris, zolnarjou nameiſtnik;
telonium, -ÿ, zol,
zolnarjova hiſha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
coprnica -e ž čarovnica, coprnica:
ona je Zupernza im. ed. ǀ ena Zuperniza im. ed. je bila tiga Gospuda v' oslovo podobo preobernila ǀ grè k'eni zupernzi daj. ed., y oblubi veliko shenkingo ǀ zupernzo tož. ed. obtoſhi ǀ Zuperniki, inu zupernze im. mn. skuſi muzh tiga Hudiga takorshna della doparnashaio ǀ Morebiti od zuperniz rod. mn. → coprnik
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
coprnija [coprnȋja]
samostalnik ženskega spolačarovnija, coprnija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
coprnija ž, F
9,
effascinatio, ẛazupranîe,
zuparnîa;
fascinum, -ni, zuper, zupranîe,
zupernia;
incantamentum, zupernia, pananîe;
incantatio, ṡazupranîe,
zuparnîa;
magia, -ae, zuparnia;
magice, -ces, zuparnie kunṡht;
magicus, -a, -um, zupernṡku, kar
h'zupernji ſliſhi;
maleficium, -cÿ, zupernia, ſylnu pregréſhnu déllu;
veneficium, -ÿ, zuparnia, ṡavdajanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
coprnija -e (cuprnija, coprnija, coprnja°) samostalnik ženskega spola1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
2.1 protestansko, slabšalno verski obred, ki ni v skladu z Biblijo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čakati nedov., F
11,
adagia sunt: Imamo vſako vro v'vedan na ṡkuſhnîave ſtrézhi inu
zhakati;
dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali s'drugimi rizhmy na draginîo
zhaka;
expectare, zhakati, pozhakati, pojenîati;
hortabundus, -a, -um, kateri opominanîa
zhaka;
insidere itinera, na céſti ṡaſeſti,
zhakati, ſtreizhi;
insidiari, insidias struere, buſſio poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo
zhakati;
operiri, zhakati, pozhakati;
opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi;
praestolari, zhakati, okuli ſtati;
subseſsor, -oris, en raṡboinik, kateri na céſtah
zhaka, en ṡhpègar;
sustinere, zhakati, pretarpéti, preſtati, preneſti, gori derṡhati, plantati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čast [čȃst častȋ]
samostalnik ženskega spola- čast, dostojanstvo, tj. občutek velike etične, moralne vrednosti
- priznanje velike vrednosti ali veljave; čast; spoštovanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čast1 -i samostalnik ženskega spola1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten
1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren
2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen
3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
častit -a -o (častit, čestit) pridevnik1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
častiti2 -im (častiti, čestiti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) izražati priznanje velike vrednosti, veljave; SODOBNA USTREZNICA: častiti
2. versko, kdo/kaj; kogatož., (za kaj) izkazovati čast, spoštovanje z molitvami, obredi; SODOBNA USTREZNICA: častiti
3. kdo/kaj; (od koga), koga/kaj prisojati komu/čemu veliko vrednost, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: čislati, ceniti
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čebélji vírus Y -ega -a -- m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
četrtič prislov1. pri ponavljanju na četrtem mestu; SODOBNA USTREZNICA: četrtič
1.1 v zvezi v četrtič četrtič
2. v zaporedju na četrtem mestu; SODOBNA USTREZNICA: četrtič
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čij -a -e vprašalni zaimek1. izraža vprašanje po pripadnosti ali izvoru; SODOBNA USTREZNICA: čigav
1.1 v vezniški rabi, v vprašalnem odvisnem stavku
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čist -a -o pridevnik1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čistiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj odstranjevati umazanijo; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
1.1 kdo; kaj, (s čim) z drgnjenjem dajati površini lesk; SODOBNA USTREZNICA: loščiti
1.2 v trpniku, v judovstvu, kaj; (s čim) obredno odstranjevati, kar je v kultu neželeno, prepovedano
2. kdo; koga/kaj, (s čim) odstranjevati primesi; SODOBNA USTREZNICA: čistiti, prečiščevati
2.1 kdo; kaj odstranjevati odvečno
3. v krščanstvu, kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem, s čim) izničevati negativne moralne lastnosti pri kom; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
FREKVENCA: 47 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čistost -i (čistost, čistust, čištost) samostalnik ženskega spola1. stanje brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čistost
1.1 stanje človeka, ki ne krši verskih in moralnih norm
2. stanje človeka, ki se (trajno) zdržuje spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: zdržnost
2.1 stanje človeka, ki spolno občuje le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvestoba
3. s prilastkom, v judovstvu izpolnjenost obrednih predpisov za udeleževanje v kultu; SODOBNA USTREZNICA: čistost
4. stanje brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čistost
5. s prilastkom izvirno stanje česa, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čistost
FREKVENCA: 177 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čoln -a (čoln, čeln, čaln, čuln) samostalnik moškega spola1. manjše odprto plovilo; SODOBNA USTREZNICA: čoln
2. veliko plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja
FREKVENCA: 250 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čolnar -ja (čolnar, čulnar, čalnar, čelnar, čovnar) samostalnik moškega spola1. kdor je zaposlen na ladji; SODOBNA USTREZNICA: mornar
2. kdor določa, omogoča gibanje plovila v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: krmar
3. kdor z veslom poganja plovilo; SODOBNA USTREZNICA: veslač
4. kdor s plovilom prevaža ljudi in tovor čez vodo; SODOBNA USTREZNICA: brodar, ladjar
FREKVENCA: 23 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čudo s, F
13,
admirabilitas, zhudu, zhudnoſt;
admiratio, zhudu, ẛazhudovanîe, zhudes;
magnalia, velika
zhudeſſa;
miracula, zhudeſſa;
mirandus, -a, -um, zhudeſſa vréden;
monstrum, ena ṡmejna poſháſt:
zhudu ſtraſhlivu, ſtraſhnu
zhudu, ſpaka;
oraculum, -li, Boṡhji ſvit, odgovor, ali ṡkaṡanîe, nîegove vole, enu
zhudu zhes vſe
zhudu: ſtol te gnade, prerokovanîe;
portenta maris, morṡka
zhudeſſa;
prodigium, -ÿ, zaihin, veliku
zhudu;
signa, zaihni,
zhudeſſa;
stupendus, -a, -um, velizhn.
v:g: velizhna
zhudeſſa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
čutiti -im nedovršni glagol1. kdo; kaj zaznavati s čutili; SODOBNA USTREZNICA: čutiti
2. kdo; kaj ugotavljati kaj z zavestjo, mišljenjem; SODOBNA USTREZNICA: čutiti, zavedati se
3. kdo; kaj nagonsko dojemati, predvidevati kaj; SODOBNA USTREZNICA: slutiti
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
d črka četrta črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: d
FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dan2 -a -o deležnik1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu
1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen
1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen
1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen
1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen
3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno
4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan
6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan
7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan
8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan
10.1 pri datiranju zapisan, objavljen
11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan
11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen
12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik
12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu
13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan
14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
danica1 -e samostalnik ženskega spola1. planet Venera na jutranjem nebu; SODOBNA USTREZNICA: danica
1.1 zvezda, ki je vidna na jutranjem nebu
FREKVENCA: 25 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dar m, F
17,
charisma, dar, ſhenkenga;
congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov
dar ẛa tá gmain fólk;
corban, dar, obluba, offer;
datio, -nis, en
dar, ali ſhenkenga;
donum, donatio, dar, ali ſhenkinga;
dos, -tis, jutrinîa,
dar;
equimentum, -ti, tá lon, ali
dár, kateri ſe da ṡa perpuṡzhati eniga paſtuha h'kobili;
formae dos, en
dar te lipote;
gratuitum donum, neṡaſluṡhen
dár;
munus, -ris, dar, ſhenkenga, opravilu;
munusculum, en maihin
dar;
oblatio, vel oblatum, dar, ſhenkenga, offer, prinos, poſvetiliṡzhe;
palmarium, -rÿ, ta
dár, ali plazhilu s'eniga premagavza;
parapherna, -orum, tá
dar, kateriga eden ſvoji ṡarozheni ṡheni da, ali ona nîemu;
sportula, -ae, tudi en
dar, ali ſhenkenga;
strena, -ae, dar, ali ſhenkinga k'novimu leitu;
xenia, daruvi, mitou;
prim. dari
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dar -u samostalnik moškega spola1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar
1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina
2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar
2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar
3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dati dam dov. dati:
Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti:
Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati:
en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati:
Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati:
kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti:
je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti:
ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se:
sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti:
takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
daviti -im nedovršni glagol1. kdo; koga s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje; SODOBNA USTREZNICA: daviti
1.1 kdo; kogatož. moriti s stiskanjem grla
1.2 kdo; kogatož. nasilno ravnati s kom, mučiti koga
FREKVENCA: 29 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
davri ž mn., F
7,
biforis, dvuja vrata, ali
davri, topelt
davri, katera ſe na dvá plata odpèrajo;
hostium, -ÿ, davri;
ostium, -tÿ, dauri, vrata;
propylaeum, -aei, ena ſtreſhiza, ali gánk, ali orloba pred
davrmi, ali pred vratmi;
pyla, -ae, ene
davri, ali vrata;
submotor, -oris, vratár: en varih per
davrih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dejati se1 dejem se/dem* se (djati se, dijati se°) dovršni glagol1. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
2. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
3. v zvezah z blizu, bliže, kdo; h komu priti bližje komu; SODOBNA USTREZNICA: približati se
FREKVENCA: 14 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
deklica -e (deklica, dejklica, diklica) samostalnik ženskega spola1. oseba ženskega spola do pubertete; SODOBNA USTREZNICA: deklica
2. ekspresivno doraščajoča oseba ženskega spola; SODOBNA USTREZNICA: dekle
3. ekspresivno oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
4. ekspresivno mlajša ženska, najeta za pomoč v gospodinjstvu; SODOBNA USTREZNICA: dekla
FREKVENCA: 147 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
deleč prisl., F
26,
amplè, delezh, ſhiroku;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy, ali je
delezh poſtavlenu;
distans, enu meiſtu
delezh od tega druṡiga;
distare multum, delezh biti, prózh biti, cilú
delezh biti;
elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi;
intantum, tolikain, taku
delezh;
longè, delezh;
magna distantia, delezh naroṡen;
mediterraneus, -a, -um, ſerd
[!] ṡemlè,
delezh od morja leṡhezh;
myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi
delezh;
non procul hinc, nikár
delezh od tód;
orizon, vel Horizon, pogledauṡki: druṡiga nei kakòr ena ravniza ṡemlè, ali Nebá: taku
delezh, kakòr
delezh ſe more viditi, ali doſezhi;
percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[h] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti;
porricere, delezh vrézhi;
procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati;
procul, delezh, od
delezh;
projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen;
quatenus, dokle, kakú
delézh, dokler;
quosque, taku dolgu, kakú
delezh, noter doklè;
relegare, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi;
sepositus, -a, -um, delezh prózh poſtavlen, odloṡhen;
Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikar
delezh od te tekozhe vodè Save;
vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Deljenje besed
Imam dve vprašanji glede deljenja besed.
Zanima me, ali se pri dolgih računih, ki jih ne moremo napisati v eno vrstico, simbol (npr. , –) na koncu vrstice ponovno napiše tudi v naslednji?
Drugo vprašanje pa se nanaša na deljenje besede oditi. V Slovenski slovnici, v paragrafu 606 je namreč navedeno, da sestavljenke, zloženke in sklope navadno delimo na mejah sestavin. V tem primeru, bi bilo pravilno deliti od-iti. Ta delitev besede pa je v nasprotju s paragrafom 601, kjer je navedeno, da soglasnik med dvema samoglasnika prenašamo v naslednjo vrstico. Torej bi morali deliti o-diti. Ali v navedenem primeru katero od pravil prevlada ali sta možni obe delitvi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
delnik -a (delnik, djelnik) samostalnik moškega spola kdor dobi del od večjega kosa, večje količine; SODOBNA USTREZNICA: deležnik
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
desetina -e samostalnik ženskega spola dajatev desetega dela česa, navadno namenjena duhovnikom; SODOBNA USTREZNICA: desetina
FREKVENCA: 139 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
desnica -e (desnica, destnica, disnica) samostalnik ženskega spola1. desna roka; SODOBNA USTREZNICA: desnica
1.1 biblijsko ta roka glede na dejanje, ki ga opravlja; SODOBNA USTREZNICA: desnica
1.2 v krščanstvu in judovstvu veličina, moč Boga, izkazana z dejanji; SODOBNA USTREZNICA: desnica
2. navadno v zvezi z na desna stran; SODOBNA USTREZNICA: desnica
2.1 v Stari zavezi jug, južna stran
2.2 častno mesto, ki kaže moč, pomembnost tistega, ki ga zaseda
2.3 ekspresivno, s predlogom izraža, da kdo komu nudi podporo, pomoč, ga varuje
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
detece -a (ditece, detetce, detece, dejtece, ditetce, ditice) samostalnik srednjega spola1. ekspresivno otrok do prvega leta starosti; SODOBNA USTREZNICA: dojenček
1.1 ekspresivno deček ali deklica v prvih letih svojega življenja; SODOBNA USTREZNICA: otrok
1.2 ekspresivno Kristus navadno kot novorojenec
2. ekspresivno človeški potomec v odnosu do staršev; SODOBNA USTREZNICA: otrok
3. kot slovnični zgled manjšalnica od dete; SODOBNA USTREZNICA: detece FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
devica -e (divica, devica) samostalnik ženskega spola1. oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
1.1 s prilastkom kdor/kar ima pozitivne lastnosti v etičnem in moralnem pogledu
1.2 v krščanstvu, navadno v zvezah devica Marija / čista devica (Marija) poimenovanje za Jožefovo deviško ženo Marijo, mater božjega sina Jezusa Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: devica Marija, Devica
1.3 v zvezi z dan praznik, posvečen spominu na devico Marijo
2. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
3. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dežela ž, F
109,
Affrica, ẛamorska
deshela;
agyrta, po
desheli klatesh;
area, tudi ena ſuha
deṡhela, gubnu;
dictio, derṡhava, ladanîe,
deṡhela;
Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski
deṡheli;
externus, vunaini, ptuji, s'ene druge
deṡhele;
exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali
v'deṡhelo priti;
geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali
deṡhele mèri;
Illyris, ſlovénṡka
deṡhela;
incola arbor, drivú s'ene druge
deṡhele;
insula, -ae, ottok, enu meiſtu
deṡhele na ſredi vodè;
Latium, -ÿ, ta latinṡka
deṡhela v'laṡhki
deṡheli poleg Rima;
patria, -dum, ozhetina, ali domazha
deṡhela;
proceres, ti viſhi eniga méſta, ali
deṡhelè glavarji;
provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava;
regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán;
regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila
deṡhela;
rusticatio, kmetovanîe, na
deṡheli, ali na puli prebivanîe;
scolymos, laṡhki oſſad,
v'deṡheli naſhi ga je doſti;
subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ
deṡhelo;
tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati;
terra, -ae, ṡemla, perſt:
deṡhela;
vestrans, -tis, vaſhe
deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dežela -e ž dežela:
cella njegova deshela im. ed. je polna kobilz ǀ v' Indij je ena deshela im. ed., v' kateri Ludje ſvoje laſſy dauge noſſio ǀ vſakatera hisha ima ſvojga Gospodarja, vſakateri terh ima ſvojga Rihtaria, vſakateru meſtu ſvojga Capitana, vſakatera deshela im. ed. ſvojga Firshta, vſakateru krajleſtvu ſvojga Krajla ǀ Sprizhat meni more Shpansha, Franska, inu lashka deſhela im. ed. ǀ nasha deshela im. ed. od ſushe inu sheje nebo konzhana ǀ je s'dalne deshele rod. ed. prishal ǀ ga je bil s'deshele rod. ed. pregnal ǀ Gorje taiſti desheli daj. ed., v' kateri en nepameten Krajl regera ǀ s: Peter ſe oberne pruti Lashki Desheli daj. ed. ǀ pruti tei deshele daj. ed. te oblube ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo deshelo tož. ed. pustiti ǀ Samurizi cello Spansko deſhelo tož. ed. ſo bily obrupali ǀ skoraj vſaku lejtu nouu furm v'deshelo tož. ed. pride ǀ nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo tož. ed. nasaj prinesli ǀ ſo mogozhna Gospoda v' Lashki, Nemshki, Shtajerski, Coroshki, inu Krajnski desheli mest. ed., inu v' Shpanskim Krajlevſtvi ǀ kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli mest. ed. ǀ V' shtajerski deshelli mest. ed. je bil en Gospud ǀ eden rajsha pò ptvy deſeli mest. ed. ǀ vſe kar je bilu v'desheli mest. ed. oſianiga ſo bile konzhale ǀ vus Egypt, inu tudi druge deshele im. mn. ob zaſsu taiste velike lakoti … sadosti kruha ſo imele ǀ te druge deſhele im. mn. y napumozh prideio ǀ Trije krajli is dalnih deshel rod. mn. ǀ ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil rod. mn. prishli v' Bethlehem Jeſuſa obyskati ǀ kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti deſſel rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam daj. mn. ǀ vſe druge deshele tož. mn. is oroshiom ſo bily premagali ǀ v'dalne deſhele tož. mn. ſo ga bily predali ǀ pobegnio v'gorKejshi desèle tož. mn. ǀ v' mej drugimi Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah mest. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dežiti -im (dežiti, dažjiti, dažiti, dežjiti°, dižiti) nedovršni glagol1. brezoseb.; čez koga/kaj padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: deževati
1.1 kaj; kogatož., na koga obdariti, oskrbeti z dežjem
2. kaj; čez koga, na koga padati, razsipavati se v veliki količini; SODOBNA USTREZNICA: deževati
2.1 biblijsko, kdo/kaj; kaj, čez koga v veliki količini dajati, pošiljati kaj
FREKVENCA: 78 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
diamant -a m diamant:
ſerze je bilu terdu, kakor diamant im. ed. ǀ ſo bily terdi, kakor criſtal, inu djamant im. ed. ǀ Thomash terd kakor diament im. ed. nej hotel verjeti ǀ je bil ſturil ſmalat enu ſerze pò podobi tiga diamanta rod. ed. ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi diamant tož. ed. ǀ Glihi vishi Chriſtus Naſh Odreshenik je ſturil s' Diamantam or. ed. Thomasham ǀ Ali v'kaj s'eni vishi taku terdi djamanti im. mn. ſe morio omezhiti ǀ shegnani diamanti im. mn., kateri ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ y shenka en paſs is diamantou rod. mn. ǀ krajlevi duor s' ſamijh diamantù rod. mn., inu shlahtnih kamejnou, inu perlnou ſiſydan ← nem. Diamant ← stfrc. diamant < srlat. diamas ‛jeklo, diamant’ ← gr. ἀδάμᾱς ‛jeklo, diamant’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dile dil množinski samostalnik ženskega spola raven, odprt prostor na vrhnjem delu zgradbe; SODOBNA USTREZNICA: terasa
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Dilema pri vejicah ob zvezi »kaj šele«V spodnjih dveh povedih se mi pojavi dilema glede postavitve vejic. Bega me, ker ne vem, ali bi celoten (spodaj poševno označen) del povedi smatral kot skupni večbesedni veznik ali bi ga ločim z vejicami, kot sem spodaj tudi storil. Kaj vi menite? Kako je pravilno?
Za zdravnike ne želi niti slišati, kaj šele, da bi šel tja na pregled.
Letos bodo češnje slabo obrodile, še zlasti, če se napoved o morebitni petkovi pozebi uresniči.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dim -a (dim, dem) samostalnik moškega spola1. plini, pomešani z drobci saj in pepela, ki nastajajo pri zgorevanju; SODOBNA USTREZNICA: dim
FREKVENCA: 103 pojavitve v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dimiti se [dímiti se dȋmi se]
nedovršni glagolkaditi se, dimiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
disputiranje -a (dišputirane, disputiranje, disputirane, disputirajnje, dišputiranje) samostalnik srednjega spola1. izmenjavanje mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljanje
1.1 ostro izmenjavanje mnenj; SODOBNA USTREZNICA: prepiranje
2. medsebojno izražanje nesoglasja; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovanje
FREKVENCA: 31 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dišanje -a (dišanje, dišajne, dišane, dišajnje) samostalnik srednjega spola1. čut za zaznavanje vonja; SODOBNA USTREZNICA: voh
1.1 česa zaznavanje s tem čutom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje
2. česa značilnost, ki se zaznava z vohom in vzbuja predstavo o čem; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh
3. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev
FREKVENCA: 95 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dišati -im nedovršni glagol1. kaj; s prisl. določilom načina oddajati, dajati določen vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišati
1.1 evfemistično, kdo oddajati, dajati neprijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: zaudarjati, smrdeti
2. kdo/kaj; kaj z vohom zaznavati; SODOBNA USTREZNICA: vohati
3. kaj; komu, pred kom biti tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajati
4. kaj dajati, povzročati slutnjo prisotnosti
FREKVENCA: 54 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
divjačina -e samostalnik ženskega spola1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom; SODOBNA USTREZNICA: divjačina
1.1 prosto živeče, neudomačene, divje živali
2. s prilastkom velika, nevarna divja žival; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. samorasel, necepljen poganjek vinske trte; SODOBNA USTREZNICA: divjak
FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
divjanje -a (divjanje, divjane, divjajne, divjajnje) samostalnik srednjega spola1. izkazovanje jeze, zlobe z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: divjanje
1.1 ekspresivno beda, nesreča kot posledica takega ravnanja
2. nastopanje, pojavljanje z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjanje
3. ekspresivno razposajeno, brezglavo tekanje sem ter tja; SODOBNA USTREZNICA: bezljanje
FREKVENCA: 35 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
divjaščina -e samostalnik ženskega spola1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom; SODOBNA USTREZNICA: divjačina
1.1 prosto živeče, neudomačene, divje živali
2. velike, nevarne divje živali; SODOBNA USTREZNICA: zverjad
3. v Razodetju nadnaravno bitje, ki služi Bogu
4. v Razodetju nadnaravno bitje, ki služi satanu in odvrača ljudi od Boga
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
divjati -am nedovršni glagol1. kdo/kaj; čez koga, zoper koga z nasilnimi dejanji izkazovati svojo jezo, zlobo; SODOBNA USTREZNICA: divjati
2. ekspresivno, kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjati
3. kdo fizično izražati strah, skrb zaradi česa; SODOBNA USTREZNICA: tresti se
4. kdo; s prisl. določilom načina ne ravnati v skladu z razumom, normami
FREKVENCA: 103 pojavitve v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
divji -a -e pridevnik1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dobit -a -o deležnik1. komu, skozi koga/kaj, (s čim) izraža udeleženost pri čem, če je izpolnjen določen pogoj; SODOBNA USTREZNICA: dobljen
2. ki mu je vzbujen pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobljen
3. (po čem, s čim) ki se prejme kot rezultat določenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: dobljen, pridobljen
4. ki je z bojem spravljen pod nadzor, vpliv koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzet, osvojen
4.1 ki mu je odvzeta prostost; SODOBNA USTREZNICA: zajet
FREKVENCA: 64 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dobivati -am nedovršni glagol1. s širokim pomenskim obsegom, kdo/kaj; komu, kaj s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa; SODOBNA USTREZNICA: dosegati, pridobivati
2. kdo; komu, k čemu, koga, s prisl. določilom načina vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobivati
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina prejemati denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
3.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina služiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
4. kdo/kaj; kaj, v kom/čem z uspehom končevati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagovati
5. kdo; kaj z bojem spravljati tuje ozemlje pod svoj nadzor; SODOBNA USTREZNICA: zavzemati, osvajati
6. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničevanje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobivati
FREKVENCA: 62 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid
5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje
FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dobrotljiv2 -a -o (dobrutliv, dobrotliv, dobritliv) pridevnik1. ki rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljiv
1.1 ki rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: radodaren, darežljiv
2. ki ima naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohoten
FREKVENCA: 211 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dobrotljivi -ega (dobrutlivi) posamostaljeno1. kdor rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivi
2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dobrotljivo (dobrutlivu, dobrotlivu, dobrotlivo) prislov1. izraža pripravljenost za opravljanje dobrih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivo
1.1 izraža pripravljenost za darovanje, dajanje česa komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljivo
2. izraža naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohotno
FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol1. kdo; kogatož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti
3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti
4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dojiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj hraniti otroka, mladiča tako, da sesa mleko iz dojk, seskov; SODOBNA USTREZNICA: dojiti
2. kot slovarski zgled iztiskati, odvzemati mleko iz vimena; SODOBNA USTREZNICA: molsti
FREKVENCA: 32 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
doktor -ja (doktor, doktar) samostalnik moškega spola1. kdor ima in posreduje naprej obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja; SODOBNA USTREZNICA: učitelj, strokovnjak
1.1 naziv človeka z zaključeno najvišjo stopnjo univerzitetne izobrazbe
2. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
3. v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 156 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dol1 -u/-a (dul) samostalnik moškega spola nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
FREKVENCA: 58 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
doliležati -im dovršni glagol1. kdo; s prisl. določilom kraja ostati v ležečem položaju zaradi poškodbe, izgube življenja; SODOBNA USTREZNICA: obležati
2. kdo/kaj doživeti poraz v boju; SODOBNA USTREZNICA: biti premagan
3. kdo izgubiti moč, moči; SODOBNA USTREZNICA: omagati
3.1 kaj izgubiti vrednost; SODOBNA USTREZNICA: biti razvrednoten
4. kaj zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podreti se, zrušiti se
FREKVENCA: 21 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dolina -e samostalnik ženskega spola1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
2. v zemljo narejena podolgovata vdolbina; SODOBNA USTREZNICA: jarek
FREKVENCA: 204 pojavitve v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dolipobiti -bijem dovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož., (s čim) s silo spraviti koga iz pokončnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pobiti, potolči
1.1 kdo; kogatož. z udarcem/udarci, silo koga ubiti; SODOBNA USTREZNICA: pobiti
FREKVENCA: 23 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dolipoložiti -im dovršni glagol1. kdo; kaj narediti, da osebek kaj preneha imeti na sebi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
2. kaj; kaj narediti, da kaj pride s česa; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
3. kdo; kaj narediti, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podreti
4. kdo; kaj nehati kaj kazati, uresničevati, delati; SODOBNA USTREZNICA: opustiti
5. kdo; kaj, s prisl. določilom načina narediti, da osebka kaj ne bremeni več; SODOBNA USTREZNICA: odkupiti se, odrešiti se
6. kdo; kaj, (s čim) narediti, povzročiti, da kaj neha veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
7. v trpniku, kaj; (za koga) dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: plačati
7.1 kdo; komu, kaj narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino; SODOBNA USTREZNICA: povrniti
FREKVENCA: 45 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dolnji prid., F
2,
meta, -ae, zyl, tá
dulni malinṡki kamen, tarzha;
Sirmium, -ÿ, enu méſtu
dulne vogarṡke deṡhele, nikár delezh od te tekozhe vodè Save
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dolžan2 -žna -o (dolžan, delžan, dalžan, dožan) pridevnik1. v povedkovni rabi ki mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2. v povedkovni rabi ki mora, je obvezan kaj delati, storiti; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2.1 z dopolnilom česa ki bo deležen česa zaradi svojega preteklega ravnanja
3. v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom česa, na čem ki stori, povzroči kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: kriv
3.1 v zvezi dolžan na kriji ki je prelil kri
3.2 v zvezi dati se dolžan izreči se za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: priznati
4. v povedkovni rabi, versko, tudi z dopolnilom česa ki stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešen
4.1 z dopolnilom na kom/čem ki v zvezi s kom/čim ravna drugače, kot zahtevajo (verski, moralni) predpisi, in zasluži božjo kazen
4.2 v zvezi dati se dolžan grehov/za grešnika priznati grehe
5. ki se pričakuje, zahteva glede na položaj ali norme, predpise, zlasti verske; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
5.1 ki se pričakuje, zahteva glede na pretekla dejanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
6. ki se nanaša na dolg ali dolžnike; SODOBNA USTREZNICA: dolžni, dolžniški FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dolžiti -im (dolžiti, dulžiti, delžiti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj česa, kogatož. kaj, kogatož. zavoljo česa, kogatož. nad čim domnevati, izražati mnenje, da kdo/kaj dela, povzroča kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti, obtoževati
1.1 kdo; kogatož. za kaj izražati mnenje, da je kdo koga oškodoval v zvezi s čim; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti
1.2 kaj; kogatož. vzbujati komu zavest o moralni neprimernosti lastnega ravnanja, mišljenja
1.3 versko, kaj; kogatož. povzročati, da si kdo zasluži božjo kazen
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
domovobiskati -iščem dovršni glagol kdo; kogatož. iti, priti h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov; SODOBNA USTREZNICA: obiskati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dopolniti -im/-em (dopolniti, dopelniti, dopalniti, depolniti, dupolniti, dopulniti) dovršni glagol1. kdo/kaj; kaj, (v čem) dati (k) čemu še kaj, kar manjka; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
1.1 s svojo prisotnostjo narediti, da kaj obstaja v največji možni meri ali najboljši možni obliki
2. z aktivnostjo doseči uresničitev
2.1 kdo; kaj, (za koga, s čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: storiti
2.1.1 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
2.2 kdo; kaj, (skozi koga) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3 kdo; kaj, na kom česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3.1 nedov., kdo; kaj, (s čim) delati, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
2.4 kdo; kaj, v kom česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
3. kdo; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
3.1 uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
4. kdo; kaj, med kom, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
5. v zvezi z leto, kdo; kaj živeti do pričakovane dobe; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
5.1 v zvezi dopolniti čislo dni koga, kdo; kaj pustiti, omogočiti komu živeti do pričakovane dobe
6. kdo prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dopustiti -im (dopustiti, depustiti, dapustiti) dovršni glagol1. kdo/kaj; komu, kaj ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj godi/zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
1.1 kdo/kaj; od česa, komu/čemu, kaj dati pristanek za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dovoliti
2. kdo/kaj; kaj priznati za možno, resnično, veljavno; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
doseči -sežem dov. doseči, priti do česa, dobiti:
Hozhesh veliku blaga doſezhi nedol., kateri sdaj v'revah ſe najdesh ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh doſezhi nedol. ǀ shelite odpuszhajne vashih grehou doſezhi nedol. ǀ Hozio tedaj gnado Boshjo doſsezhi nedol. ǀ Ta pak Kateri pohleunu sposna suojo pregreho, milost Boshjo doſeshe 3. ed. ǀ svetust nashiga Duha ſe najde, inu doſseshe 3. ed. s'kuſi strah Boshij ǀ doſèſhè 3. ed. kar sheli ǀ vekshi shenkingo doseshe 3. ed., kakor ta, kateri imà krajleuo perſono ǀ Takorshen ſe ſam ogolufa, sakaj nedoseshe +3. ed. ni od Boga, ni od hudiza, ni od ſveita kar on yszhe, inu shelj ǀ skuſi Jubileum uſeh nashih grehou, inu sashlushenih shtrajfinh odpuszhejne doſeshemo 1. mn. ǀ velike gnade od G. Boga sproſſimo, inu doſeshimo 1. mn. ǀ s'kuſi grevingo, inu ſpuvid doſeshète 2. mn. ǀ nej zhudu tedaj aku nedoſeshete +vel. 2. mn., kar proſsite ǀ k'sadnimu tu vezhnu ſhiulejne doſesheio 3. mn. ǀ Shegnane jeſelza, katere nam shrokust tyn Nebeſs doseſheio 3. mn. ǀ de bi tu lubu sdrauje ſvojga telleſsa doſegil del. ed. m ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil del. ed. m ǀ to lepo inu veſſelo Rachaello je bil Jacob doſſegil del. ed. m ǀ s'kuſi molitu je bel njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ Nòèſsavi Sijnovij, kateri ſo hoteli en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel del. ed. m, ſo s'shpotam mogli nehati ǀ shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla del. ed. ž ǀ Veliko gnado je bila doſegla del. ed. ž S. Luduvina ǀ ena lujtra, katera od semle do Nebeſs je dosegla del. ed. ž ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi deſegla del. ed. ž ǀ eniga veliku ſveteshiga Apoſtelna je doſsegla del. ed. ž, inu udobila ǀ kadar tudi Iacob, inu Ioannes ſama bi bila proſsila, inu upajne k'Christuſu imela, drugi odguvor bi bila doſegla del. dv. m ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli del. mn. m ǀ takrat en vezhni lon bi doſsegli del. mn. m ǀ en velik lon od Boga bote doſehli del. mn. m ǀ en vezhni ſhpot bi doſehgli del. mn. m ǀ sahualimo sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki nej ſò deſegli del. mn. m ǀ nikuli odpuszhajna bi nedoſegli +del. mn. m ǀ une zhudne lujtre Katere od ſemle do Nebeſs ſo doſegle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dostati -stojim dovršni glagol1. kdo; kaj biti deležen česa hudega, slabega; SODOBNA USTREZNICA: prestati
2. kdo; kaj, s prisl. določilom načina biti določen čas v stanju, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3. kdo ostati v kakem položaju, stanju kljub težavam, neprijetnostim; SODOBNA USTREZNICA: zdržati
4. kdo; kaj napraviti, da se uresniči kaj obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
5. kaj; komu [logični osebek] biti primeren, pričakovan za koga; SODOBNA USTREZNICA: spodobiti se
FREKVENCA: 17 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dósti prisl.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dotakniti se -em se (dotekniti se, dotakniti se, dotagniti se°, dotegniti se°) dovršni glagol1. kdo/kaj; koga/česa približati se tako, da pride do bežnega stika; SODOBNA USTREZNICA: dotakniti se
1.1 evfemistično, kdo; kogarod. opraviti spolno združitev s kom; SODOBNA USTREZNICA: občevati
2. kaj; koga/česa delovati na koga tako, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju; SODOBNA USTREZNICA: vplivati
3. kdo; česa, s čim na kratko, nekoliko spregovoriti o čem; SODOBNA USTREZNICA: omeniti
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dovršiti -im dovršni glagol1. kdo; kaj, s čim narediti, da se kaj kot celota konča s čim kot svojim zadnjim sestavnim delom; SODOBNA USTREZNICA: zaključiti
2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
FREKVENCA: 13 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
drag -a -o pridevnik1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
draginja ž, F
7,
annonae flagellator, kateri ṡhiti déla
draginîo;
caritas, dragúſt, pomankanîe,
draginîa;
dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali ṡ'drugimi rizhmy na
draginîo zhaka;
incendere annonam, draginîo ſturiti;
ingravescit annona, draginîa raſte;
laxat annona, pojemle
draginîa;
penuria, -ae, draginîa, pomankanîe, ṡlaſti per jeidi inu pytjú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
draginja -e (dragina, draginja) samostalnik ženskega spola1. stanje, ko primanjkuje življenjskih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: pomanjkanje
1.1 stanje, ko so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
FREKVENCA: 141 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
drago1 -ega (dragu, drago) posamostaljeno1. kar stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drago
1.1 kar ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragoceno
2. komur/čemur se pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragoceno
2.1 v zvezi držati/imeti za drago imeti v časti, ceniti
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dražiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož., kogatož. kaj, kogatož. k čemu, (s čim) spodbujati k dejanjem, zlasti slabim, škodljivim; SODOBNA USTREZNICA: hujskati
1.1 kdo; kogatož., kogatož. na koga, kogatož. zoper koga/kaj povzročati, da kdo deluje odklonilno, nasilno proti komu/čemu; SODOBNA USTREZNICA: ščuvati
1.2 s samostalnikom, kdo; kaj, kogatož. k čemu, (skozi koga) povzročati, da pri kom nastane čustvo, duševno stanje, kot ga določa dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: vzbujati
2. kdo; kogatož. z besedami ali dejanji povzročati komu duševne ali telesne težave, neprijetnosti; SODOBNA USTREZNICA: žaliti, nadlegovati
2.1 kdo; kogatož., (v čem, s čim) z besedami ali dejanji spravljati v jezo, srd; SODOBNA USTREZNICA: jeziti, srditi
3. kdo; (s čim) prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; SODOBNA USTREZNICA: zapeljevati
4. kot slovarski zgled zadrževati, zatirati, obvladovati
FREKVENCA: 106 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
drevje -a (drevje, drivje) samostalnik srednjega spola1. več lesnatih rastlin z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevje
2. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2.1 pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni z obešanjem; SODOBNA USTREZNICA: vislice
3. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
FREKVENCA: 108 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
drobnica ž, F
2,
feri fructus, divji ſad, liṡnika,
drobnize;
parthenium, -ÿ, boṡhizhne
drobnize, ṡeliṡzhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: drobnica ž, pyrus ſi
lveſ
tris, agreſ
tis, drobnize, lesnika. Scopoli
[580: Pyrus, Carniol. Drobnize. Grushovo drevo]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
drožje -i množinski samostalnik ženskega spola1. kar se usede, nabere na dnu, navadno v vinu; SODOBNA USTREZNICA: usedlina
1.1 ekspresivno odpadni, neuporabni del česa
2. snov, ki omogoča vzhajanje testa; SODOBNA USTREZNICA: kvas, droži
3. v zvezi drožje od olja tekočina, ki najprej odteka pri iztiskanju oljk; SODOBNA USTREZNICA: oljna pena
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
drug -a zaim. drug:
En drug im. ed. m cell dan ſturj godit, inu trobentat ǀ vidi de ta drugi im. ed. m dol. je mozhneshi ǀ ta drugi im. ed. m dol. nima nezh pokaſat ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj im. ed. m dol. na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ edn drugazhi, kakor ta drugi im. ed. m dol. eno beſsedo srezhe ǀ shlishi en druhi im. ed. m dol. Menih, tezhe gledat kaj letu pomeni ǀ inu per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga im. ed. ž ſverina njega nereſtargala ǀ Zhe letu moje shiulejne na semli nej drugu im. ed. s, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ drugiga rod. ed. m Boga nej ſo ſposnali ǀ aku bote v'gnadi Boshij obene druge rod. ed. ž rizhij ſe nebotebali ǀ Angeli nej ſo drugiga rod. ed. s imena dali ǀ drugiga rod. ed. s nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ nej hotela shlishat od druſiga rod. ed. s shenina ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga rod. ed. s nedellate, ampak hishe sydate ǀ Nej ſo nezh drusiga rod. ed. s, ampak Correry Boshy ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu daj. ed. m v'potrebi napumozh priti ǀ edn timu drugimu daj. ed. m pomaga ǀ temu drugimi daj. ed. m je bil dall li dua centa ǀ nyh natura je ena tej drugi daj. ed. ž super ǀ kakor bote ta drugi tož. ed. m kerst gnade S. Duha prejeli ǀ ter kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij tož. ed. m dalezh ſiſijdat ǀ pod drugiga tož. ed. m ži. Firshta gresh prebivat ǀ en priatel tiga druſiga tož. ed. m ži. v' goſtie vabi ǀ kakor eden merselzo ali drugo tož. ed. ž bolesan ima ǀ lahku pobegnesh v'eno drugo tož. ed. ž deshelo, pod drugiga Firshta ǀ AEdiſius ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo tož. ed. ž visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam v'drugo tož. ed. ž deshelo rajshat ǀ ſe nemash vdrugo +tož. ed. ž lepoto salubiti ǀ drugu jutru tož. ed. s ta shegnana ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ na drugu tož. ed. s nej miſlil dokler je shivil ǀ taku moli, de nadrugu +tož. ed. s nemisli ǀ Nej sadrugu +tož. ed. s, ampak sa ogin ta nerodovita terta ǀ Nei mogozhe tedaj po drugem mest. ed. m poti v' Nebeſſa priti ǀ Inu cilu je taku ſtuaril ta ſvejt, de obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi mest. ed. ž rejzhi, de te druge tož. mn. ž deſhele y napumozh prideio ǀ letu nemore v'drugi mest. ed. ž vishi ampak s'kusi grevingo, inu s. Sapuvid doſezhi ǀ hozhe she na tem drugem mest. ed. s ozheſſu oſlepeti ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim mest. ed. m hribu ſe prikaſoval ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim mest. ed. m pak okrati ǀ Mattere po drugim mest. ed. m ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe ǀ golobiza s'obenem drugim or. ed. m ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ on ſam s'tem drugim or. ed. m je oral ǀ eden pred tem drugim or. ed. m ſo k'martri tekli ǀ takrat eniga sa tem drugem or. ed. m poklizhe ǀ Inu od leſice ſam bral, de enkrat je bila s'to drugo or. ed. ž ſverino shla obyskat leva ǀ slatu v' mej drugo or. ed. ž rudo ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem or. ed. s shiuleniam oskerby ǀ trykrat ſandrugim +or. ed. s je bil Ceſſaria marzhal ǀ ta dua druga im. dv. m pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga tož. dv. m Antferharja ǀ nezhaka kakor drugi im. mn. m krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ vſse te druge im. mn. ž nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge im. mn. ž ſkerby pozhivaio ǀ druga im. mn. s della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ premiſli kulikaj drugih rod. mn. ſenajde, kateri so tudi v'leta greh padli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane, inu ſilnu veliku drugijh rod. mn. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig rod. mn. gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ Bogu nemanka druſih rod. mn. shlushabnikou ǀ ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh rod. mn. ludy ǀ ſtu druſig rod. mn. oſtudnih grehou ǀ Sakaj s'drugih rod. mn. ſe shpot dellate ǀ gredo tem drugim daj. mn. pomagat ǀ tem drugim daj. mn. pak obeniga lona ne bo dall ǀ Kateri jamo drugem daj. mn. Koppa ſam noter pade ǀ ſe varvam drugem daj. mn. hudu sturiti ǀ ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem daj. mn. ludem shiher ſe perdrushit ǀ aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen daj. mn. odvſel skuſi tvoj kazhi jeſik ǀ nej sadosti de ti druge tož. mn. m Boguve nemolish ǀ vſe druge tož. mn. ž deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge tož. mn. ž deshele bejshala ǀ imamo vſe druga tož. mn. s oprovila naſtran puſtiti ǀ prezej ſo vſe druge tož. mn. ž/s opravila ſapustili ǀ dokler per teh drugih mest. mn. bolnikoh drugazhi vidimo ǀ karkuli per drugyh mest. mn. shenah je vidla ǀ uprasha po teh drugyh mest. mn. ſnanyh minuhu ǀ v' druſih vishah mest. mn. ga martraio ǀ kar vidi per druſih mest. mn. shenah lepiga ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi or. mn. moshmij snanje dellat ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi or. mn. levamy ga branit ǀ En dan kir je s'drugimy or. mn. dellauzy en traunik koſſil ǀ Sa drugimi or. mn. shenami hodesh ǀ v'mej drugimi or. mn. rezhmy ste ſi bily smiſlili ǀ v' mej drugimi or. mn. Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah ǀ vmej drugmi or. mn. rezhmy tudi letu je naſaj piſſal ǀ imaio vſe blagu sdrugimi +or. mn. resdelit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
drugačeji°2 -a -o (drugačiji, drugačeji) pridevnik ki se (po lastnostih) razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugačen
FREKVENCA: 10 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
drugačije°1 prislov1. izraža, da se dejanje, stanje razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugače
1.1 z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugače
FREKVENCA: 50 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
drugačije°2 povedkovnik1. izraža stanje ali razmere, ki se razlikujejo od določenih, navedenih; SODOBNA USTREZNICA: drugače
1.1 z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugače
FREKVENCA: 7 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
družba -e samostalnik ženskega spola1. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
1.1 skupina oseb, ki jih družijo isti interesi, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: združba
1.2 v zvezi biti v družbi (koga, s kom) izraža soobstajanje določenih oseb v določenem času na določenem mestu
1.3 v zvezah imeti družbo s kom / hoditi v družbi s kom biti rad večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
2. več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; SODOBNA USTREZNICA: skupina
2.1 skupina ljudi, ki koga spremlja; SODOBNA USTREZNICA: spremstvo
3. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi
4. evfemistično, v zvezi držati družbo s kom imeti spolne odnose s kom; SODOBNA USTREZNICA: spolno občevati
FREKVENCA: 197 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
družina -e samostalnik ženskega spola1. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi
1.2 stalno najeti moški in/ali ženske za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služinčad
2. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
2.2 v zvezi dvorska družina skupina ljudi, ki opravljajo službo na dvoru, zlasti vojaško ali uradniško
3. zakonski par z vsaj enim otrokom; SODOBNA USTREZNICA: družina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
družiti -im nedovršni glagol1. kdo; kaj k čemu delati, da je kaj kje v vse večji količini; SODOBNA USTREZNICA: kopičiti
2. kaj; kogatož. k čemu delati, da kdo postane član kake skupine; SODOBNA USTREZNICA: pridruževati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
družiti se -im se nedovršni glagol kdo/kaj; h komu/k čemu, s kom/čim biti rad in večkrat skupaj s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
FREKVENCA: 40 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
držati se -im se nedovršni glagol1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se
1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se
2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se
3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se
3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov
4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu
4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se
5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
duhovni -ega posamostaljeno1. versko posvečena oseba, ki opravlja verske obrede ter povezuje vernike med seboj in z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: duhovnik
1.1 kdor ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhovni
2. kar se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovno
3. kar je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi
FREKVENCA: 64 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša,
bíti dúša čésa,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti zláta dúša,
čŕna dúša,
dóber kàkor dúša,
dôbra dúša,
iméti čŕno dúšo,
iméti dôbro dúšo,
iméti kàj na dúši,
iméti zláto dúšo,
izdíhniti [svôjo] dúšo,
izpustíti dúšo,
ležáti kómu kàj na dúši,
mírne dúše,
obležáti kómu kàj na dúši,
pásja dúša,
píhanje na dúšo,
píhati kómu na dúšo,
píhniti kómu na dúšo,
podpréti si dúšo,
popíhati kómu na dúšo,
poznáti kóga v dno dúše,
predáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
privezáti si dúšo,
spustíti dúšo,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše,
z dúšo in telésom,
zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
zláta dúša,
žíva dúša
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
duša -e samostalnik ženskega spola1. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
2. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
2.1 s predlogom, ekspresivno izraža visoko stopnjo čustvene prizadetosti
3. stanje živega bitja; SODOBNA USTREZNICA: življenje
4. navadno s prilastkom, ekspresivno človek ne glede na spol; SODOBNA USTREZNICA: duša
FREKVENCA: približno 2200 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dušica -e (dušica, dušiča) samostalnik ženskega spola ekspresivno, v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: dušica
FREKVENCA: 70 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dvoj -a -e (dvuj, duj, dvoj) ločilni števnik1. ki je dveh vrst; SODOBNA USTREZNICA: dvoj
2. ki je iz dveh delov; SODOBNA USTREZNICA: dvojen
3. s samostalnikom v množini izraža število dve; SODOBNA USTREZNICA: dvoj; danes samo ob množinskih samostalnikih
4. dvakrat tolikšen; SODOBNA USTREZNICA: dvojen
FREKVENCA: 203 pojavitve v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dvojčiči -ev množinski samostalnik moškega spola1. parnost se izraža množinsko dva pri enem porodu rojena otroka ali mladiča; SODOBNA USTREZNICA: dvojčka
1.1 ed. vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; SODOBNA USTREZNICA: dvojček
FREKVENCA: 19 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dvojiti se1 -im se (dvojiti se, dvajiti se) nedovršni in dovršni glagol1. nedov., kdo/kaj ločevati se v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti se, cepiti se
2. dov., kdo prenehati biti skupaj; SODOBNA USTREZNICA: raziti se
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
dvojki -ov množinski samostalnik moškega spola parnost se izraža množinsko dva pri enem porodu rojena otroka ali mladiča; SODOBNA USTREZNICA: dvojčka
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
e1 črka1. peta črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: e
2. šesta črka azbuke; SODOBNA USTREZNICA: e
FREKVENCA: 21 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
é2 glas dolgi samoglasnik, ki ga zaznamuje črka é
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
è2 glas kratki samoglasnik, ki ga zaznamuje črka è
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en
1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok
2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen
3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten
3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen
4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto
5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan
5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
edinost -i (edinost, jedinost) samostalnik ženskega spola1. stanje brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: sloga
2. stanje, ko je kdo sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljenost, zapuščenost
2.1 stanje nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljenost, potrtost
3. dejstvo, da kaj ni razcepljeno, razdeljeno na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enotnost
4. v krščanstvu povezanost v nedeljivo celoto
4.1 kar je povezano v nedeljivo celoto
4.2 skupnost ljudi, ki jih povezujejo verski zakramenti in duhovne vrednote; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Epstein-BarrovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogimenovan po Epsteinu in Y. Barr
IZGOVOR: [épstajn-bárou̯], ženski spol [épstajn-bárova], srednji spol [épstajn-bárovo]
ZVEZE: Epstein-Barrov/epstein-barrov virus
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
erbič -a samostalnik moškega spola1. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
1.1 kdor neposredno po kom drugem pridobi določene pravice; SODOBNA USTREZNICA: naslednik
2. navadno s prilastkom, v krščanstvu kdor je zaradi vere v Kristusa deležen večne sreče v nebeškem kraljestvu
FREKVENCA: 203 pojavitve v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
erbščina ž, F
9,
abligurire haereditatem, erbszhino ṡadjati;
cretio, -nis, perdavik: tudi enu navadnu goſtovanîe per odpovedanîu ene
erbṡzhine, ali enu reṡmiſlenîe taiſte; Dedizh
pro haerede positum nemo noſtrum capit, cum paſsim haeredem nominemus erbizh,
et haereditatem erbſhina;
haereditarius, katerimu
erbṡzhina ſliſhi;
haeres fiducarius, kateri ſe ene
erbṡzhine anvṡame, dotler ſe tá pervi erbizh oglaſſi;
haeriditas, erbṡzhina, deilina, ozhaſtvu;
obvenit mihi haereditas, meni je
k'erbṡzhini padlu;
patrimonium, -ÿ, ozhina
erbṡzhina;
poſseſsio, darṡhanîe, poladanîe, laſtina, imeinîe,
erbṡzhina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
erusol [erusọ̄l]
samostalnik ženskega spolakalijev karbonat; pepelika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
farlikost -i (farlikost, gfarlikost, kfarlikost, kfarlikust, farligkost) samostalnik ženskega spola1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
1.1 stanje, nastalo zaradi take možnosti; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
2. s prilastkom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
3. s prilastkom razmere, okoliščine, v katerih lahko kaj utrpi škodo; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost, ogroženost
4. s prilastkom lastnost, značilnost koga/česa, da lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
FREKVENCA: 157 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
fergusonít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
fertelj m, F
4,
chus, sive choa, ena mèra ṡa try
fertle, ali zhetertinke;
congius, -ÿ, ena mèra 6.
fertilnou;
educilare, vinu vun na
fertle tozhiti, predajati, tovernati;
mensura vini, ena mèra, ali
fertel vina
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
firbic -a samostalnik moškega spola ekspresivno želja vedeti/izvedeti stvari, ki se jih ne spodobi vedeti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
firštov prid., F
3,
congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena goſpoiṡka ſhenkenga,
firſhtov dar ẛa tá gmain fólk;
fiscalis, -le, kar
h'firſhtovimu ſhazu ſliſhi;
fiscus, zaina, koṡhul, en
firſhtou ſhaz, perhodik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
folš prid., F
17,
confictio, fólṡh ṡmiſhlenîe;
falsum, -si, ena
fólṡh láṡh, ali golufna reizh;
falsus, -a, -um, fólṡh;
falsus tutor, en
fólṡh varih;
ficto pectore fatur, govory
s'fólṡh ſerzá;
insincerus, fólṡh, nezhiſt, ne ṡveiſt, neredlih;
martigenus, -a, -um, od tega
fólṡh bogá rojen;
numus adulterinus, fólṡh danar;
offuciae, -arum, golufie,
fólṡh farba, ali ſvitloba;
perjurium, -ÿ, kriva perſega,
folṡh perſegovanîe;
phantasma, -tis, phantasmata, folṡh ſanîe, poſhaſti;
praevaricatio, preſtoplenîe oblube,
fólṡh andel, preſtop, pregréſhenîe;
pseudothyrum, ena
folṡh, ali kriva vrata;
subjector testamentorum, kateri en
fólṡh teſtament, ali ſhaft podverṡhe, ali naprei parneſſe;
superstitio, marṡkaka vera,
fólṡh vera, marṡkaki vuk;
sycophantor, en
fólṡh toṡhnyk, ali obtoṡhnyk;
vitiosus, -a, -um, pregréſhin, ṡkaṡhen, hudobin,
fólṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
frajinga ž, privilegium, -ÿ, ſloboṡzhina, ſloboda, ſuſebna ſlabodnost,
fraynga, ſlabod
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
fratar -ja (fratar, feratar) samostalnik moškega spola1. kdor krši zaupanje in s tem preda ali izpostavi koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdajalec
2. s prilastkom kdor do česa ne izkazuje odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdajalec
FREKVENCA: 81 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
fratarija -e (fratarija, feratarija) samostalnik ženskega spola predaja ali izpostavitev koga nasprotniku, sovražniku s kršitvijo zaupanja; SODOBNA USTREZNICA: izdaja, izdajstvo
FREKVENCA: 15 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
gadolinít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
GassetPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
španski filozof, esejist in literarni kritik
IZGOVOR: [gasét], rodilnik [gaséta]
BESEDOTVORJE: Gassetov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Gauss-Krügerjeva koordináta -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Gauss-Krügerjeva mréža -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
generácija -e ž (á) navadno s prilastkom 1. ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti;
nova generacija;
pesniška generacija;
mlajša generacija pisateljev;
vzgojiti več generacij učencev;
igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa; generacija X generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme; generacija Y generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest// čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile
♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije2. razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov;
tretja generacija mobilnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
geográfske koordináte -ih -át ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Glagoli brez vidskega paraZakaj glagole stanja, npr. sedeti, ležati (SS 2004, 350) razumemo kot da so brez vidskega para? Če je sedeti nedovršni glagol, bi kot njegov dovršni par razumela usesti se.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Glagolski čas v daljšem besedilu
Zanima me, ali obstajajo kakšne smernice za prehajanje med glaglolskimi časi v daljšem besedilu. Je smiselno celotno besedilo pisati v istem času (npr. pretekliku), ali slednjega prilagodimo opisanemu dogajanju (npr. eksperiment smo izvedli ...; Rezultati pričajo/so pričali o ... )?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Glagol »spremeniti« in izbira predloga
Zanima me, kako je z uporabo glagola spremeniti - ali sta pravilni obe spodaj navedeni rabi?
1. Omenjeni podatek je bil spremenjen iz X v Y.
2. Omenjeni podatek je bil spremenjen z X na Y.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Glagol »starirati«Pri prevajanju besedil Evropske farmakopeje smo naleteli na angleški izraz »tare«, ki smo ga želeli prevesti kot »starirati« oz. »stariramo«, kar pomeni, da stehtamo prazno posodo in tehtnico s tipko postavimo na začetno stanje 0 (anuliramo težo posode).
Pri tem smo v SSKJ našli izraz »tarirati«, ne pa tudi dovršnega glagolskega vida »starirati«, ki se v farmaciji zelo veliko uporablja.
Ali menite, da bi lahko uporabili ta izraz oz. ali bi ga lahko uvrstili v SSKJ?
Člani skupine smo razmišljali v smeri podobnega glagola tehtati:
tehtamo – stehtamo
tariramo – stariramo
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
globočina ž, F
5,
abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu,
globozhina, pres dná, presdnú;
infernus, pakal, od
globozhine leſſem;
praecipitium, -ÿ, enu viſſoku ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti, viſhina, nagla
globozhina;
profunditas, profundum, globozhina, globokúſt;
specium, -ÿ, tù ṡheléṡze, s'katerim ſe te rane
globozhina yṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
gnusija [gnusȋja
]
samostalnik ženskega spolaslabost z bruhanjem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
GolgiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
italijanski histolog
IZGOVOR: [góldži], rodilnik [góldžija]
BESEDOTVORJE: Golgijev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
gos [gọ̑s gosȋ]
samostalnik ženskega spolaptica gos, LATINSKO: Anser
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
gospojski prid., F
8,
aſsecla, -ae, kateri ẛa enim hodi,
Goſpoiṡki hlapiz;
congiarium, vel conjarium, -ÿ, ena
goſpoiṡka ſhenkenga, firſhtov dar ẛa tá gmain fólk;
dapalis, -le, Goſpoiṡki, inu offertni v'ſhpiṡhah, ali v'goſtovanîu;
gynaeceum, ena kamra ṡa Gospè, druṡhba
goſpoiṡkih ludy, ṡhenṡkiga ſpolá;
pedisequus, -qui, en
goſpoiſki hlapez, kateri sa goſpudom hodi;
periſtylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na
goſpoiṡkih dvoriṡzhih;
plagae, -arum, ṡhpaliere na ṡydeih, ali ſténah,
v'goſpoiṡkih hiſhah;
prytaneum, goſpoiṡka hiſha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
grablje ž mn., F
4,
irpices, ena ſorta ṡheleṡnih
grabli, katere imajo doſti ṡoby;
rastrum. rech.
grable [str. 261b ];
rastrum, -tri, grable [str. 283a ];
scaphium, -ÿ, ena matika, ali
grable
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Grémo!
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
grenek prid., F
13,
absynthum, -ÿ, pelen, ali pelin,
grenku seliszhe;
aloë, enu ternaſtu ẛeliszhe,
s'grenkim ẛonftom;
buprestis, enu ẛeliṡzhe
grenku ẛhenofu podobnu, divji ohraut;
calathiana, ena plava jeſſenska rosha
s'grenkim korenîam;
centauria, enu
grenku ṡeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize;
cerasa Caeciliana, hoſtne kiſſile, ali
grenke zhréſhnîe;
colloquintiola, grenku ṡeliṡzhe s'ardezhim ſadom. 2.Reg:2;
inamarescere, grenyti,
grenku perhajati;
lepton, tavṡhent roṡhize, enu
grenku ṡeliṡzhe;
myrrha, -ae, myra,
grenku ṡeliṡzhe;
picris, -cris, ena ſorta
grenke ſalate, ali divje cikorie, radizh;
ruta, -ae, ruhtiza, ṡelenu
grenku ṡeliṡzhe;
seselis, -lis, ṡeliṡzhe ... ima en mozhan ṡhtor, inu eno kronizo okuli, kakòr janeṡ, v'kateri leṡhy tú dolgu inu voglatu ſéme,
grenku kakòr imber;
prim. grenjak
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
grunt2 m, F
15,
cardolitium, grunt eniga ṡveſtiga tovariſha;
decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga, s'katero ſe nyve, ali
grunti mèrio;
fundus, -di, grunt, ṡemla, ſtanovanîe, s'vunai méſta;
latifundium, -ÿ, enu ſhiroku preſtranu ſtanovanîe, ali
grúnt;
poſseſsio rei immobilis, ſtanovitni
grunti, grunti;
pradium, -dy, priſtava, en laſtán
grunt, en dvór ṡa ṡhivino;
solum subactum, en dobru délan
grúnt;
supercurrere, obilniſhe ſadú perneſti, kakòr bi kei en
grúnt zhinṡha perneſſil;
superexcurrere, vunkai ſteṡati, kakòr te vinṡke terte ſe na en ludṡki
grúnt ſteṡajo;
superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga
grunti zimpra, s'perpuṡzhenîam tega gruntniga goſpuda;
territorium, -rÿ, rihta, laſtan
grunt;
usufructuarius, kateri ludṡkih
gruntou prida vṡhiva;
versus, en koṡ polá, ali
grunta, kateri je l00 ſhulinou dolg, inu ſhirok;
vinealis, -le, vinogradṡki, dober
grunt ṡa vinograde
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
gruntec m, F
3,
agellus, ena nyviza, enu maihinu ſjanîe, ali
gruntez;
haeredium, -ÿ, haerodolum, enu erbanu blagú, ali
gruntez;
poſseſsiuncula, en maihin
gruntiz, iménize, blaṡzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
hiša ž, F
102,
aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe;
cancellaria, piſſarska
hiſha;
casa, -ae, ena ṡhleht
hiſha, kozha;
coenaculum, vezherje meiſtu, leitna
hiſha;
curare domum, ẛa
hiſho ṡkerbeti;
domesticatim, od
hiſhe do
hiſhe;
domus, hiſha;
dormitorium, -rÿ, hiſha ẛa ſpanîe,
hiſha k'ſpanîu;
è domo, is
hiſhe, ali od
hiſhe;
gurgustium, -ÿ, paſtirska
hiſha;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá
v'hiſho padezha luzh;
incolumes aedes, dobru pozimprane
hiſhe;
lemures, nozhne poſhaſti, katere po
hiſhah ropotajo;
refectorium, ṡa jeid
hiſha;
suggandia, ſtreſhiza pred
hiſho;
textrina, -ae, tkalza
hiſha;
zeta, -ae, hiſha ali kamra
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
hišen prid., F
18,
aedilis, -is, en zimerman ali moiſter, per
hiſhnih zimprih, ali ẛydeih;
apophasis, enu ẛamerkanîe, ali regiſter
hiſhniga blagá;
architriolinus, hiſhni goſpodár, ali klúzhar;
casaria, tá katera hiſhe varuje,
hiſhna goſpodariza;
expilator, ẛadevavez
hiſhniga blagá, raṡboinik;
frivola, -orum, maihina, ṡhleht
hiſhna poſſoda;
hera, -ae, Hiſhna goſpodinîa;
herus, -ri, goſpodár, moiſter, ali
hiſhni goſpodár;
inventarium, -ÿ, popiſſovanîe
hiſhniga iménîa, ṡlaſti po ſmerti;
lar, -ris, ṡhkratel,
hiſhni malyk, domazhi dúh;
mater familias, goſpodinîa,
hiſhna mati;
pallaca, -ae, ena
hiſhna kurba;
pater familias, goſpodar v'eni hiſhi,
hiſhni ozha;
penus, -ni, preṡkerblenîe ṡa
hiſhno potrébo;
repertorium, -rÿ, en regiſhter ṡa ṡamerkovanîe
hiſhnih rizhy;
sartum tectum, hiſhna ſtréha, ali
hiſhnu poſtréſhje;
supellex, vel suppellex, -cis, pohiſhtvu, vſá ṡhlaht
hiſhna poſſoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
hišica ž, F
9,
aedicula, Cerquiza, Capeliza,
hiſhiza;
attagiae, -arum, vttize, kmetishke, pastirske
hiſhize, utte;
casteria, ena ribizhja
hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo hrani;
casula, hiſhiza, vttiza;
cochlea, -ae, eniga polṡha
hiſhiza;
exedra, vel exhedra, tudi pridiṡhniza,
hiſhiza raven Cerque. 4.Reg:13;
gurgustium, -y, ena ṡhleht
hiſhiza, en kozhuriz;
ligellum, -li, ena utiza,
hiſhiza, en kozhurez;
mapalia, -orum, utte, erperge,
hiſhize
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Hjoški akcijski načrt
Ali se (ang.) Hyogo Framework for Action pravilno piše: 1. akcijski načrt iz Hyoga ali 2. akcijski načrt iz Hjoga?
Nagibam se k drugemu, in sicer po analogiji s Kjotom (pri čemer je Kjoto je mesto, Hyogo oz. Hjogo pa upravna enota, tj. prefektura), tj. po Pravopisu (par. 1131).
Zanima me tu prid. oblika -- na spletu se pojavljata:
1. hyoški in
2. hyoški
Npr. vladno gradivo, ki sicer zvenita pravilno (gl. sklop -ški), nisem pa prepričana, da sta tudi slovnično pravilni, namreč zdi se mi, da bi prid. lahko bil hyogovski oz. hjogovski (pa analog. s Togom?) ali celo hyogski oz. hjogski (čeprav zveni sklop -ogski povsem tuje).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
hláče hláč ž mn. (á ȃ) oblačilo, ki obdaja spodnji del telesa in vsako nogo posebej: nositi, obleči, sleči, strgati hlače;
irhaste, platnene hlače;
hlače do kolen / delovne, jahalne, smučarske hlače; moške, otroške, ženske hlače; dolge hlače katerih hlačnice segajo približno do gležnjev; kratke hlače katerih hlačnice segajo najdlje do kolen; hlače na zvonec ki imajo hlačnice spodaj razširjene / spodnje hlače del moškega spodnjega perila v obliki hlač
● pog., ekspr. hlače se mu tresejo boji se, strah ga je; pog. guliti, trgati hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; šalj. izprašiti, pomeriti komu hlače natepsti ga; iron. v tej družini pa žena hlače nosi odloča, ukazuje; šalj. pes mu je pomeril hlače mu je raztrgal hlače; pog., ekspr. ti je srce v hlače padlo? si se zbal, izgubil pogum; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače (podelal) bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal; pog., ekspr. skočiti v hlače zelo hitro jih obleči; ekspr. koliko pa te je v hlačah spoprimi se z menoj, če si upaš
♦ lov. zelo dolge in goste dlake ali perje po nogah nekaterih sesalcev ali ptičev; teh. črki Y podoben kos cevovoda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
hlad m, F
3,
cryptoporticus, gvelb ẛa
hlat po leiti;
frigus collere, hlád yṡkati, lubiti;
refrigerium, -ÿ, hlád, ohlajenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
hoditi -im nedov. hoditi:
Nej treba tebi hodit nedol. k'Aſtrologam, ali k'Prerokom ǀ ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim 1. ed. v' Zerku molit ǀ ſe je meni ſainalu, de hodem 1. ed. po plazi ǀ sa drugimi nehodim +1. ed. ǀ kodar hodish 2. ed., ali kir leshish vſe skuſi pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone ǀ Sa drugimi shenami hodesh 2. ed., inu shelish ǀ nej ſi uredna de po semli hodis 2. ed. ǀ kam hodi 3. ed. tvoj Syn po nozhi ǀ K'tebi v'vaſs nehodi +3. ed. s'dobro mislio ǀ lahku po zerkvah kodi 3. ed., lahku moli ǀ boſy, inu polnagi po simi hodimo 1. mn. ǀ kokar en drugi Iodosh Ishkariot okuli hodite 2. mn. ǀ k'pridigi ne hodio 3. mn. ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris sa katero hodyo 3. mn. ǀ nehodio +3. mn. Pridige poshlushat ǀ Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi vel. 2. ed. samanò jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno ǀ Spovednik y pravio nehodi +vel. 2. ed. bosh padla ǀ nehodimi +2. ed.+ vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava biti ǀ Hodita vel. 2. dv. sa mano, ter nebota vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ hodite vel. 2. mn. ſamkaj molit ta S. Roshenkranz, ter rezite k' MARII ǀ nehodite +vel. 2. mn. od matere, tishiteſe matere, inu per ny oſtanite doma ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil del. ed. m, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ po cellem ſvejtu je hodel del. ed. m noter do noviga Svejta ǀ Actæon firbizhnu je hodu del. ed. m shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe del. ed. m+ danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo ǀ ti ſi sa fantamy hodila del. ed. ž ǀ teshku bo hodilu del. ed. s letu raitingo unkaj ſpelati ǀ ſo po Boshyh potoh hodili del. mn. m ǀ de bi ludje po njemu nehodili +del. mn. m ǀ sgublene ouzhize bodo hodile del. mn. ž sa tem pravim Paſterjom ǀ de bi vashe kupzhije ſrezhnu hodile del. mn. ž ǀ tamkaj bliſi pishata ſo hodile del. mn. ž hudo hoditi škodovati:
Pater jest n'hozhem poukro odnaſhat do moje puſledne ure, sakaj jest ozhitnu ſposnam s'tiga, kar ſte vy pravil, de bi hudu ſa mojo dusho hodilu del. ed. s ǀ zhe vy pak ſte shleht, taku bo vam enkrat hudu hodilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
hram m, F
4,
caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr déla, ali hrani, ſyrni
hram;
cellarium, hram, keldir, ali kamra ẛa hranenîe;
doliarium, -ÿ, en kelder ẛa vinu s'ſodmi, en vinṡki
hram;
thalamus, -mi, ṡakonṡka poſtila, ali kamra, ali
hram
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
I 1. V slovenskem fonemu i (a) se ohranja pslovan. *i (iz ide. *ī, *iH, *ei̯ pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ē̃), npr. čȋr, hčȋ. (b) Nastal je iz pslovan. *y (iz ide. *ū ali *uH pred soglasnikom ali iz izglasnega *-ō̃), npr. sȋn. (c) V vzglasju je lahko nastal tudi iz pslovan. *jь-, npr. imẹ̑, v izglasju pa iz pslovan. *-ьjь ali *-ъjь, npr. v določni obliki prid. vẹ̑liki. 2. V izposojenkah ustreza tujejezičnemu i, npr. cȋlj, čīčerka, v star. tudi rom. ẹ̄ in ọ̄, npr. míza, kríž. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah služi za posnemanje visokih glasov, npr. hihitáti se, in za označevanje česa majhnega, npr. mȋcken.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ibksonire [
]
samostalnik moškega spola- ime cirilske črke y
- cirilska številka 90
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
igranje s, F
17,
circenses, ygranîe, ſléhernu djanîe ẛa zhas kratiti, vadlanîe;
colludium, collusio, ygranîe, norzhuvanîe ṡkupai, golufia;
diludia, -orum, tá v'mei
ygranîam zhas;
follis pugilatorius, lusorius, balón ṡa
ygranîe;
fritillus, -li, pretſhpil,
ygranîe, ena ṡa ygró deṡzhiza;
gymnicus, gymnasticus, ozhitnu
ygranîe, kir nagi tékajo ludje;
harpastum, -ti, ena velika kugla
k'ygranîu, ali ṡhoga;
lusio, ygranîe, ali kratkiga zhaſſa délanîe;
lusorius, -a, -um, kar k'ygri, ali
k'ygranîu ſliſhi;
lusus, -us, ygra,
ygranîe;
orchestra, -ae, en muſt, ali gank na ſerd plaza k'gledanîu teh comedÿ, inu
ygranîa;
phasae, en liſſen turin, kateriga ſo nékadai narejali k'gledanîu tega
ygranîa, ali kauklanîa;
proludium, -ÿ, preygranîe, poprei
ygranîe, ali ṡkuſhanîe;
psalterium, -rÿ, ſléherni inſtrument s'ſtrunami
k'ygranîu, Arfe,
etc:;
reticulum, -li, mréshiza, ṡhtrikana auba, en regetil sa s'ṡhogo
ygranîe;
talarius lusus, s'burfli
ygranîe, burflanîe;
trigon, -nis, ena ſorta ledrarṡke ṡhoge ṡa
ygranîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
igravec m, F
5,
ludio, -onis, ludius, -ÿ, kaukler,
ygravez;
lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi ygrá;
siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty
ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati;
tragicus, -a, -um, kar ṡluṡhi k'eni takovi ygri, en
ygraviz take ygrè;
tragoedus, -di, takeſhne ygrè
ygraviz, katera ima veſſel ṡazhetik, inu ṡhalostni konez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
iht [ȋht]
samostalnik ženskega spolajeza, žolčnost, ihta
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Ime mesta je »Yogyakarta« ali »Džogdžakarta«?Je pravilno Yogyakarta ali Džogdžakarta (Indonezija)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
imenje s, F
13,
as, aſsis, en funt, libriza, ali enu célu
imenîe;
bonum, -ni, blagú,
iménîe;
facultas, obláſt,
imenîe, dopuṡzhenîe, blagú, perpuṡzhenîe;
facultates, iménîa, bogatie, blagú;
habentia, -ae, imenîe;
inventarium, -ÿ, popiſſovanîe hiſhniga
iménîa, ṡlaſti po ſmerti;
opes, opum, blagú, ali bogatu
iménîe;
opulentus, -a, -um, bogat, per velikim
iménîu;
peculidum, enu meihinu
iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu;
peculiosus, -a, -um, bogat v'ſvoim
iménîu;
peculium, perṡhparani, inu s'déllom dobiti danarji, bogaſtvu s'gotovimi danarji, inu s'doſti
iménîam;
poſseſsio, darṡhanîe, poladanîe, laſtina,
imeinîe, erbṡzhina;
substantia, -ae, blagú,
imenîe, ſtán, ſtalu, ſtanina, obſtanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Ime za deklico »Renee«Zanima me, če je v slovenščini pravilen zapis imena za deklico Renee ali Renée oz oba in pa kako se ime pravilno sklanja. Koliko oseb zenskega spola z tem imenom ze v Sloveniji?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ipsilon gl. y
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ipsilonPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [ípsilọn], rodilnik [ípsilọna]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ípsilon -a m (ȋ) zapisati ~ ‹y›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
iskati [iskáti íščem]
nedovršni glagoliskati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ítrij ítrija samostalnik moškega spola [ítri] lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Y
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Yttrium, angl., frc. yttrium iz nlat. yttrium, po švedski vasi Ytterby
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ítrij -a m (í) kem. lahka kovina sive barve, element Y:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ítrij -a m z -em snov. (í) kem.; prim. Y2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ítrij-alumínijev granát -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ítrijev allanít -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ítrijev fergusonít -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ítrijev gadolinít -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
izvedeti -vem dov. izvedeti:
na skriunim greh dopernesesh, sa kateriga obedn ſveidit nedol. nesamore ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti, sa kateriga obedn nej mogal ſvejdit nedol. ǀ nej mogal svejditi nedol., satorai je bil shalosten ratal ǀ Aurelianus prezej svej 3. ed., ter poshle po Hila ǀ Svej 3. ed. letu Ceſſar Maſſimianus, ſe mozhnu reſerdj ǀ David letu ſvej 3. ed. ſe skrie u eno luknio ǀ Kadar svei 3. ed. Koku ſe je godilu, ſposna pravizo Boshijo ǀ nikuli obedn nebo svedil del. ed. m ǀ kadar je on bil letu ſvejdil del. ed. m, y nej hotel vezh pomagat ǀ Krajl je bil letu ſveidil del. ed. m, ga h' ſebi poklizhe ǀ ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu, de nje mosh nesvedil +del. ed. m ǀ kadar letu bi ona svedla del. ed. ž, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ variſe kakor ti je luba tuoja glava, de mati nebode letu svedila del. ed. ž izvedeti se izvedeti se:
vſak dan njemu kaj v'kradejo, inu vender ſe nemore svediti nedol. gdu ſo taiſti ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu +del. ed. s jo vbye, inu pokoppà
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
jed [jẹ̑d jedȋ]
samostalnik ženskega spolajed
PRIMERJAJ: jedba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
jesti jem nedov. jesti:
di y nimaio dati ni jeiſti nedol., ni pyti ǀ nemorem jejsti nedol., nemorem spati ǀ nej mogal ni jejſti nedol., ni ſpati ǀ de li imajo dobru pyti, inu jeisti nedol. ǀ skuſi mirakel je bil taiſtom dal ieiſti nedol. ǀ on da apetit dobru pijti, inu jeſti nedol. ǀ Bug prepovedal vinu pyti, grosdie jèsti nedol. ǀ eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti nedol. ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou, na eno Sabboto Kruh jejsti namen. ǀ kadarkuli jeish 2. ed., ali pijesh ǀ v'Postu taku dobru meſsu jejsh 2. ed., kakor o Pustu ǀ de ſi lih jei 3. ed., vener ſe nemore naſitit ǀ Kmet jej 3. ed. kruh, inu pye vinu, katiru s' ſvojo roko ſi perdella ǀ dobru pye, inu jeij 3. ed. ǀ Ti bolni, inu cilu slabi ludje shiher meſſu jedò 3. mn. ǀ poſt je ſazhetik nebeskiga lebna, inu gliha teh Angelou, katiri nikuli nejedò +3. mn. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei vel. 2. ed., inu molzhi ǀ Jeſt vam bom poshilal pishata, inu taiſte jeite vel. 2. mn. ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil del. ed. m ǀ bi bil rad ſhelod jeidil del. ed. m ǀ nihdar nej gorkiga iejdil del. ed. m ǀ taiſte je kuhal, inu jedel del. ed. m ǀ kateribo ta S. kruh jejdil del. ed. m ǀ v' poſti je meſſu jeidila del. ed. ž ǀ sheina bo vſe s'kuſi jedila del. ed. ž, inu pijla ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla del. ed. ž, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ druſiga nebò jeidla del. ed. ž ampak semlo ǀ nej druſiga jeila del. ed. ž ampak srovu koreine ǀ ukupaj per eni misi sta jedla del. dv. m ǀ s'ene ſklede ſta jedila del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla del. dv. m ǀ samu sozhivie, inu sele ſo jeidili del. mn. m ǀ de bi tudi ribe jeidli del. mn. m ǀ tard kruch ſo jedli del. mn. m ǀ nej ſo ſi rokè vmili, kadar ſo kruch jèdilij del. mn. m ǀ eno slatko spisho ſo jejdili del. mn. m ǀ malu bodo spali, inu jejdilij del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile del. mn. ž ǀ matere ſo ſvoie otroke jedjle del. mn. ž ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat, de bodo raven Matere kokushi jeidle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
jeziti se -im se nedov. jeziti se:
je tudi greh ſe jeſiti nedol., inu ſerditi ǀ Isvelizhani ſo ty krotki, katiri nimaio navade ſe preperat, kregat, praudat, inu ieſiti nedol. ǀ nehajte ſe tulikain jesiti nedol. zhes tiga hudobniga Caina ǀ S. Bernardus ſe jeſij 3. ed., inu vupye ǀ katiri ſe ſerdj, inu jeſi 3. ed. zhes ſvojga blishniga je ſodbe dolshan ǀ ta bolni ſe jesi 3. ed., inu grima ǀ sakaj tedai ſe jeſite 2. mn., inu kaunete taiſte ǀ y s' ene taku majhine shleht rezhy ſe ieſite 2. mn., ſerdite, shrajate ǀ neieſiteſe +vel. 2. mn., neſerditeſe ǀ Bosh ſam zhes ſebe ſe jeſil del. ed. m ǀ se nei ſim ieſil del. ed. m ǀ ludje ſe ſo jeſili del. mn. m, on ſe je ſmeial ǀ satorai nemorem de bi ſe neiesila +del. ed. ž, Kregala, inu neklela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Jezus -a m osebno lastno ime
Jezus:
Jesus im. ed. je gartroshe tergal, kranzelne pletel ǀ je enkrat Ieſus im. ed. S. Catharini Senenski dial ǀ Christus Iesus im. ed. ſe S. Gertrudi perkashe ǀ JESVS im. ed. pak oſtru k' njemu je djal ǀ obena druga rejzh y nej naprej prishla, ampak Chriſtus Jeſus im. ed. ǀ Ieſes. im. ed. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa rod. ed. ǀ lozhen biti od teh lubih Svetnikou, od Marie Divize, od Christuſa Ieſuſa rod. ed. ǀ martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa rod. ed. ſe ſpomina per S. Mashi ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa rod. ed. ǀ De Mashniki ſò Nameſtniki Synu Boshjga Chriſtuſa JESVSA rod. ed. obeden nima zviblat ǀ je bil lete Boshje Pashete na meſtu Chriſtusa Jeſusa rod. ed. vumoril ǀ koku ſe je godilu Synu Boshimu Chriſtuſu Jesusu daj. ed. ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo Odresheniku Chriſtuſu JESUSU daj. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu daj. ed., inu Marij Divizi ǀ Je en Capitan k'Jeſuſu daj. ed. ſtopil ǀ tezhe k'Iesuſu daj. ed., inu ga proſsi sa leto gnado ǀ karsheniki ſo taku nehvaleshni Chriſtuſu JESUſU daj. ed. ǀ Nashimu zartanimu JESVSV daj. ed. uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ ſo ieſuſu daj. ed. kadillu offrali ǀ de bi ti tuoje krajlevſtvu ſapuſtila, inu v' Ieruſalem prishla Ieſuſu daj. ed. offruvati ǀ Vy yſzhete Jesusa tož. ed. Nazarenskiga tiga krishaniga ǀ Spomnite na Chriſtusa JESUSA tož. ed. ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga Ieſuſa tož. ed. ǀ Jeſuſa tož. ed. shalio ǀ Goſpud pomeni nashiga Goſpuda Chriſtuſha Jesuſa tož. ed. ǀ Chriſtuſa JESUSA tož. ed. ſo pregainali ǀ ta dua Turna pomenio JESVSA tož. ed., inu MARIO ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu mest. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu Jeſuſu mest. ed. ǀ O dusha moja! imi ti vſaj poterplejne s' JESVSAM or. ed. ǀ sa ſvojm sheninom Iacobom Chriſtusham Iesuſam or. ed. Jézus Krístus, lat. V Iesus Christus, gr. Ἰησοῦς Χριστός (med 7 in 2 pr. Kr.–med 29 in 33 po Kr.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Juan CarlosPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [hu̯án kárlos], rodilnik [hu̯ána kárlosa]
BESEDOTVORJE: Juan Carlosov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kad [kȁd kadȋ]
samostalnik ženskega spolakad, banja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kahla ž, F
4,
lasanum, -ni, ena
kahla, ali druga poſſoda ṡa potrébo teh bolnikou;
matella, -ae, matellio, -onis, ena vodena poſſoda,
kahla ṡa ṡzanîe;
matula, -ae, ena
kahla ṡa ṡzanîe, nozhna zherpinîa;
scaphium, -ÿ, tudi ena
kahla ṡa ṡzanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Kaj pomeni beseda »asentirati«?Kaj pomeni beseda asentiran? To besedo najdem v uvezi z vojaškim naborom, npr.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Kako »generacijo baby boom« poimenovati po slovensko?Kako naj slovensko navedem BABY BOOM generacija?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Kako pisati tuje črke »q«, »w«, »x« in »y« s pisanimi črkami?Kako se pravilno zapiše q, w, x, y, z malimi in velikimi pisanimi črkami?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kamer vez., F
16,
collativus, -a, -um, ſhirok, preſtran,
kamer ſe more doſti ſpraviti;
corbona, ena cerquena ṡhkrinîa, ṡhtok, ſhazna omara,
kamer ſe offri dévajo;
cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha, korba, ṡhkrinîa
kamer ſe ṡhitu ſpravla;
emiſsarius, -rÿ, tudi en ſel ali pot, kateri tezhe
kamer ſe poſhle;
fimetum, -ti, kúp gnojá,
kamer ſe gnoi ſpravla, gomila;
latibulum, -li, duplo, berlog, ena velika jama, ali luknîa,
kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti;
navale, -lis, morṡki brúd, per kraji morjá,
kamer ſe ladje perveṡujejo;
portus, -us, brúd,
kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo;
praestega, -ae, ena maihina ſtréshiza pred eno hiſho, ali ṡhtazuno,
kamer ſe ludè s'hajajo h'pomeinkom, inu k'poguvori;
profugium, -ÿ, perbeiṡhanîe, meiſtu
kamer ſe more beiṡhati;
sentina, -ae, ſmetiṡzhe v'teh ladjah, ali
kamer ſe neſnaga ſteika per eni hiſhi: tudi tú meiſtu
kamer ſe ty lotri v'kupai ſhajajo: ladje pod;
urnarium, -rÿ, ena poliza ali meiſtu,
kamer ſe poſtavlejo piṡkri, vodene krugle, ṡhkaffi, kobli, kotli
etc:
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kapati -plje nedov. kapati, kapljati:
Duhouni Svete Troyze imaio en verzh, is kateriga vſe skuſi ojle kaple 3. ed. ǀ ena solſſa sa to drugo y is ozheſs kaple 3. ed. ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga vſe gnade boshje na semlo nam kapleio 3. mn. ǀ s' lete kozhje erdezhi slati ſó kapali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kavkler m, F
15,
chironomus, -mon, en
kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami ygrá;
gesticulator, kaukler s'rokami;
gestuosus, -a, -um, vgibizhen, kakòr en
kavkler, kateri veliku norzhaſtiga déla;
hister, -ri, vel histrio, -onis, en
kaukler;
histrio, kaukler;
histrionicus, -a, -um, kar enimu
kauklerju ſliſhi;
ludio, -onis, ludius, -ÿ, kaukler, ygravez;
neurobata, -ae, kaukler, kateri na ṡhtriku pleſhe;
pantomimus, en
kaukler, kateri ṡná vſa ṡhlaht viṡhe na ſe vleizhi;
petaurista, -ae, kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe;
pilarius, -rÿ, en
kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam ygrá;
praestigiae, -arum, zupranîe, kauklarie, folṡhia, kakòr ty
kauklerji, kateri s'ſvoio hitruſtio eno reizh perkaṡheo, katera nei;
schoenobates, -ae, en
kaukler, kateri na ṡhtriki plèſhe;
schoenobaticus, -a, -um, kar takeſhnimu
kauklerju nuza, ali ſliſhi;
ventilator, kateri veya, ali en
kaukler
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kelder m, F
8,
cellaris, -re, kar
h'keldri ſliſhi;
cellarium, hram,
keldir, ali kamra ẛa hranenîe;
doliarium, -ÿ, en
kelder ẛa vinu s'ſodmi, en vinṡki hram;
hypogeum, -gei, et hypogeon, en proſtor pod ṡemló,
kelder, reipniza,
etc:;
oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu kir ſe ſad hrani, kamra ṡa ſad;
promptuarium, -rÿ, kamra, ali
kelder ṡa hraniti jidne rizhy;
promus, -mi, kluzhar zhes
kelder, inu ſhpiṡhne rizhy;
suppromus, -mi, en kluzhar zheṡ ṡhpiṡhe, inu zheṡ
kelder
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kij m, F
5,
fistuca, -ae, en bat, ali
kÿ, s'katerim ſe koli, ali per flaiſtranîu kameni ṡabyajo;
malleare, s'kyam ṡabiati;
malleator, -ris, kateri s'batom, s'batom, s'kladivam, ali
s'kyam ṡabya;
malleus, -ÿ, bat, kladivu,
ky;
pavicula, -ae, en
kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubno nareja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Kijev in Kijiv, Lvov in LvivPo zgledu britanskega medijskega servisa BBC se tudi v poročilih slovenskih radijskih in televizijskih postaj (mestoma, odvisno od novinarja do novinarja) poleg zemljepisnih imen Kijev in Lvov, poslovenjenih iz ruščine, pojavljata tudi ukrajinski obliki Kijiv in Lviv. Pri britanskem mediju gre za izraz solidarnosti z Ukrajino. Sta zgornja zapisa (in njima enaki izgovarjavi) uglašeni tudi s prečrkovanjem iz ciriličnih pisav v slovenščino?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kilométrska mréža -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kir prisl., F
161,
avius locus, kir nei obeniga poota;
educillum, oſtaria
kir ſe vinu tozhi, toverna;
epicaustorium, enu ogniṡzhe
kir ſe kuri ogîn;
habitabilis, kir ſe more prebivati;
libraria, -ae, kamra
kir ſe buque hranio;
locus nemorsus, meiſtu v'borṡhti,
kir je goṡzhava;
macellum, -li, meſniza,
kir ſe meſſú, ali druge jédne rizhy predajajo;
nucetum, -ti, vert, ali meiſtu
kir oréhi raſtejo;
ostia Danubÿ, kir Tonava v'murje tezhe;
panificium, -ÿ, kir kruh meiſio;
salicetum, -ti, verbovje,
kir verbe rade raſtejo;
submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu,
kir je malu vode v'meiṡ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kladivo s, F
7,
malleator, -ris, kateri s'batom,
s'kladivam, ali s'kyam ṡabya;
malleatus, -a, -um, s'kladivam, ali s'batom ſtolzhen, kován;
malleus, -ÿ, bat,
kladivu, ky;
malleus fabrilis, kovazhku
kladivu;
marcalus, -li, enu
kladivu, s'katerim kuffer kovajo,
kladivu teh kotlarjou;
productilis, ruda
s'kladivom reſtegnîena. Exod:25
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
klop [klọ̑p klopȋ]
samostalnik ženskega spolasedež za več oseb; klop
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
klošč [klọ̑šč kloščȋ]
samostalnik ženskega spolažival klop, klošč, LATINSKO: Ixodes ricinus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
klošter m, F
6,
abbátia, -ae, eniga Apata
Closhter, ali prebivaliszhe;
andronitis, -dis, moṡhka hiſha kir ṡami moṡhè prebivajo,
cloſhter;
claustrum, Cloſhter, ẛapor;
coenobium, -ÿ, cloſhter, ali ena hiſha kir vkupai ṡhivejo;
monasterium, samota, puṡzhava,
klóſter;
periſtylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh
Cloiṡhtrih, ali na goſpoiṡkih dvoriṡzhih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
knof1 m, F
4,
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali
knoffy, ſréda v'mei knoffiki;
nodix, kateri
knoffe déla;
obstragulum, -li, tá
knof na hlazhah;
sagaria, -ae, kupzhia, barantia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake, ali takeſhnih gvantou, kakerſhne ſo nékadai Rimṡki ratni goſpudje s'ardezhim
knoffy noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
knofek m, F
6,
articulus, tudi
knoffiki na enim pezlu;
centinodia, trava na pootih
s'knoffiki;
enodis herba, ṡeliṡzhe pres
knoffikou, ali pres koléniz;
internodium, -ÿ, tá proſtor v'mei voṡly, ali knoffy, ſréda v'mei
knoffiki;
nodulus, -li, voṡlizh,
knoffik, garzhiza;
ungvis rosae, tá beili
knoffik na platelzih gartroṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kočija ž, F
16,
arcera, -ae, ena pokrita viſſezha
kozhia, ṡhejnfta;
aurigare, vositi,
kozhio vositi;
carpentarius, kateri
kozhie déla;
carpentum, kozhia;
carpenté. karch,
kozhia;
cisium, -ÿ, en us s'dvéma koleſma, ali ena
kozhia;
currus pensilis, viſſeozha
kozhia;
curulis, -le, en ſtol, ali ſedeṡh
v'kozhiah, ali per
kozhiah;
eſsedarius, voiṡzhak, kateri v'taki
kozhÿ ſe voṡi;
eſsedum, kozhÿza, ena ſorta
kozhie;
lectica, -ae, ṡhenfta,
kozhia ṡa noſhnîo;
octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena
kozhia, ali ſtól, kateru nyh oſſem noſſi;
peteritum, -ti, ena viſſezha
kozhia;
pilentum, -ti, viſſezha
kozhia;
quadriga, -ae, kozhya s'ṡhterémi kojnî
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kočurec m, F
2,
gurgustium, -ÿ, ena ṡhleht hiſhiza, en
kozhuriz, paſtirska hiſha;
ligellum, -li, ena utiza, hiſhiza, en
kozhurez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kolar m, F
4,
faber plaustralis, kollár;
plaustrarius, -a, -um, en voṡnyk, ali
kollár;
rhedarius, -ÿ, kolár, voṡnyk teh ſiny;
rotarius, -rÿ, kollár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kolo -esa s 1. kolo:
vſe skuſi ſe obrazhaio, inu vertè kakor enu kolu im. ed. ǀ ſonze nej vekshi kakor enu kolù im. ed., luna kakor en taler ǀ y preproſti, inu nepametni ludje ſo enimu koleſſu daj. ed. perglihani ǀ ludje morio obrazhat tu kolu tož. ed. teh neſrezh ǀ enu malnsku kollu tož. ed., kakor ena shivina je mogal obrazhat 2. mučilna priprava v obliki kolesa:
Is tiga resbitiga koleſsa rod. ed. ſe spoſna S. Catharina ǀ Ene raijſhi ſe puste v'kolu tož. ed. upleſti, kakor de bi njega gnado sguble ǀ Ceſſar videozh ſtonovitnoſt S. Juria, ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu tož. ed. pervesat, inu na tla eno shaganzo polno shelesnih shpiz poſtavit, ter kollu tož. ed. ſo v' kroh verteli, de truplu pò shpizah ſe ſe je reſreſalu ǀ Ixion pak je na enem koleſsu mest. ed. perbit ǀ ti ſi, menil s' tem koleſſam or. ed. umorit S. Catharino ǀ ukupai poſtavite ponove, inu rashne, na katerih ſo yh shive pekli … koleſſa tož. mn. v' katere ſo yh pledli ǀ nej ſi vedil de v' koleſſah mest. mn. ſe najde ta leben
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kolomast [kolomȃst kolomastȋ]
samostalnik ženskega spolamazivo za os pri kolesu voza; kolomaz
PRIMERJAJ: kolomaz
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Konjugat protitelo-zdraviloZanima me slovenski ustreznik za angleški temin antibody-drug conjugate (ADC), ki na področju medicine označuje vrsto konjugata, pri katerem je zdravilo preko vmesnega člena vezano na monoklonsko protitelo. Najpogosteje se uporablja v onkologiji. Ali bi bil primeren ustreznik konjugat protitelesa in zdravila ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kosilo s, F
15,
â prandio, po
koſſilu;
comeſsari, lebati, ſe goſtiti, pred
koſſilam, po
koſſilu, po vezherji ṡhréti;
compransor, kateri je s'enim per
koſſili;
ferales epulae, pogrebṡku
koſſilu, ali ſedmina;
funebre epulum, pogrèbṡku
koſſilu;
impransus, -a, -um, preṡ
koſſila, pres jedy, kateri nei koſſil;
parentalia, -orum, tá ſedmina, ali
koſſilu, kateru ſe darṡhy, ali dá tem pogrebnikom;
prandere, obédvati,
koſſilu jeiſti
[str. 168b ];
prandere, koſſilu jeiſti
[str. 172b ];
prandium, koſſilu [str. 168b ];
prandium, -ÿ, koſſilu [str. 172b ];
prandium abstemium, koſſilu pres vina;
pransor, -oris, kateri koſſi, ali je per
koſſili;
pransus, -a, -um, kateri je koſſel, ali per
koſſili jeidil
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kost [kọ̑st kostȋ]
samostalnik ženskega spolakost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kozel -zla m kozel:
v' podobi eniga kosla rod. ed. ſe perkashe ǀ y oblubi eniga kosla tož. ed. shenkat ǀ ena pasteriza, katera je kosè, inu kosle tož. mn. paſsla ǀ s'temy kosli or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kreš m, F
2,
bunium, -ÿ, kresh, ẛelenu ẛheliszhe per ſtudenzhinah, bobounik;
cardamum, -mi, kreṡh, bobovnik, kateri per ſtudenzih ráſte, ſtudenzhni bobounik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
krilo s, F
4,
gremium, -ÿ, krilu;
in gremio matris, na materim
krili;
offendimentum, offendix, ṡhnora na
krilu;
sinus, -us, narozhai, materinu
krilu, nédarje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kriv2 prid., F
16,
anathemizare, panati, v'pano djati, prekleti, en
kriu vúk ſovraṡhiti;
apologia, en isgovor, ali odgovor, piſmu te brambe, ali ẛagovarjenîa ẛuper
krive toshbè;
calumnia, ṡaṡhmaganîe, nedolṡhna
kriva toṡhba, ferṡhmait;
derogatio, eni poſtavi
krivú ſturjenîe;
falsa doctrina, kriu navuk;
imputare, eniga
kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti;
iniquus, -a, -um, nepravizhen,
kriu;
injustus, -a, -um, nepravizhen,
kriu;
insimulatio, krivú ṡatoṡhenîe;
perjurium, -ÿ, kriva perſega, folṡh perſegovanîe;
prava defensio, krivu ṡagovarjanîe, ali bramba;
pravus, -a, -um, malikou, ṡkaṡhen,
kriu, hudobin;
reus, -ei, kriviz, obſojen,
kriu, dolṡhán, krivizhin;
sons, -tis, kriviz, krivizhin, dolṡhán,
kriv, obſojen;
stellionatus, ena
kriva golufia;
sycophantia, -ae, kriva toṡhba, laganîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
krma1 ž, F
14,
farraginaria, -orum, farrago, -nis kerma ṡa ṡhivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi kakerſhne rizhy hozhe;
medica, enu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini
h'karmi;
migma, kerma. Isai:30.24.v.;
pabularis, -re, kar je ṡhivini
h'kermi, ali paſhi;
pabulatio, kerme ṡa ṡhivino preṡkarblenîe, pokladanîe, paſſenîe, futeraṡhe;
pabulator, kateri
kermo ſpravla, ṡhivini poklada, ṡa ṡhivino preṡkarby;
pabulatorius, -a, -um, kar
h'kermi ſliſhi;
pabulum, kerma, paſha;
pascuum, -ÿ, kerma;
pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali
h'kermi;
pastio, -onis, â pasco, paſha,
karma;
pastus, -us, paſha,
karma;
rumen, -nis, góltaniz, ali tú jabolzhize na garli, ṡgurni deil gobza, s'katerim ṡupet
kermo ṡvezhy nekatera ṡhivina;
secare, karmo koſſiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
krokodil -a m krokodil:
de bi y neshkodoval kokar uni AEgypterski Crokodil im. ed. (II, 33) ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile tož. mn., lintuarne, inu druge oſtudne shivali ← lat. crocodīlus ← gr. κροκόδῑλος ‛krokodil’; → krokotil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kruh m, F
62,
azymus panis, opréſni
krúh, pres quaſſa;
libo, -onis, en hleb
kruha;
manna, -ae, Nebeẛhki
kruh, ena sladka reizh ṡa arznîe;
meliceria, -ae, vel meliceris, -dis, krúh is medú, ali vasku, fefenprot;
panes, hleibi
kruha;
panificium, -ÿ, kir
krúh meiſio;
panis, krúh;
panis acimus, ſirkov
krúh;
panis butyraceus, maſlèn
kruh;
panis siligineus, arshèn
krúh;
pulmentarium, ṡhpiṡhe k'jeidi
s'kruhom. Joa:21.v.5;
segmentum panis, ena ſhnita
kruha
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: kruh m, cyclaminos, vel cyclaminus, vel cyclaminum, brambôr, svinske
kruh Scop.
[292: Cyclamen. Carniol. Svenske Kruh; v seznamu Nom. Carn. Svinski kruh]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kúga Frazemi s sestavino kúga:
báti se koga/čésa kàkor kúge,
béla kúga,
braníti se kóga/čésa kot kúge,
čŕna kúga,
da bi kúga kóga,
da bi kúga pobrála kóga,
izogíbati se kóga/čésa kot kúge,
ogíbati se kóga/čésa kot kúge,
razšíriti se kot kúga,
smrdéti kàkor kúga,
smrdéti kot kúga,
šíriti se kot kúga,
zaudárjati kot kúga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kupčija ž, F
10,
artificium, moiſtria, antverh,
kupzhia, galufia, kunſhtnu rovnanîe;
chodchod: Eze:27. vſe ṡhlaht drage
kupzhie;
emporium, -ÿ, en brud, krai ali méſtu ẛa
kupzhio;
mercatura, -ae, krama,
kupzhia;
mercimonium, kupzhia, krama;
merx, -cis, kramarṡku blagú,
kupzhia;
monopolium, -lÿ, laſtna
kupzhia, obláſt eniga de ſam kupuje, ali predaja;
negotiatio, kupzhia, kupzhovanîe, baratia;
sagaria, -ae, kupzhia, baratia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake;
vendax, -cis, en velik predajaviz, kateri luṡht ima
h'kupzhji
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kuplerski prid., proagonium, -ÿ, kurbaria,
kuplerṡku djanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
kurbarija ž, F
10,
fornicatio, lotria,
kurbaria, lotrovanîe, nezhiſtoſt;
incestus, -us, vel incestum, -ti, kurbaria v'ṡhlahti, lotria s'ṡhlahto;
libidinari, ſe
kurbarie derṡhati;
meretricium, -ÿ, kurbaria;
pellicatus, -us, kurbaria, polek ſvoje ṡakonṡke ṡhene;
proagonium, -ÿ, kurbaria, kuplerṡku djanîe;
prostituere, ſe
kurbarÿ podati;
prostitutio, kurbaria, lotria;
salacitas, lotria,
kurbaria;
stuprum, -ri, kurbaria
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
laket [lȃkǝt
laktȋ]
samostalnik ženskega spolalaket
PRIMERJAJ: lakot, leht, lekat
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
lamati nedov., F
7,
callitriche, -ches, callitrix, prúh, ali jama ẛa kamenîe
lamati;
lapicidina, -ae, jama ṡa kamen
lamati;
lapidarius, -a, -um, lapidariae latomiae, meiſtu ṡa kamî
lamati;
lapidarius, -ÿ, tá kateri kamen
lama, ali lomi;
latomia, -ae, jama ṡa kamen
lamati, ali lomiti;
latomus, -mi, kateri kamenîe
lama, ali ſeika;
ramos frangere, okléſtiti veye,
lamati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
laški prid., F
45,
acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe;
bunias, -dis, laṡhka velika reipa, ali kolszhiza;
Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela
v'laṡhki deṡheli poleg Rima;
myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh
laṡhkih borovnyz;
myrtus, -ti, laṡhke borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55;
natio Itala, Laṡhki narod;
Padus populifer, tá voda Pó
v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti jagnedi;
paederos, -tis, enu ṡeliszhe,
laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe;
ribes, tú ardezhe
laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi;
smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol;
uva spina, laṡhku groṡdizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
latinski prid., F
8,
latia lingva, latinṡki jeṡik, ali govorjenîe;
latialis, -le, latinṡki, bukouṡki;
latina lingva, latinṡki jeṡik, ali bukouṡki;
latinsku =
latino=carniolicum; latinus, -a, -um, Latinṡki;
latius, -a, -um, is taiſte
latinṡke deṡhele;
Latium, -ÿ, ta
latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima;
syntaxis, zheterta
latinṡka ſhula
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
laža -e ž laž:
vſaka lasha im. ed. je G. Bogu ſuper ǀ Ner poprei je treba veidit kaj je laſha im. ed. ǀ Annania inu zaphira sa volo ene ſame laſsie rod. ed. s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ preklinajne, shentovajne lashè im. mn., vbyajne, tatvina, inu preshushtvu je preveliku poſtalu ǀ more na druge ſe ſaneſti, inu verovat, kar drugi y pravio, de ſi lih vezhkrat ſo laſſje im. mn. ǀ De bi ti taisto shlushbo dosegil stu lash rod. mn. ſe zhes tuojga blishniga smislish ǀ kateri je bil ſmiſlil lashye tož. mn. ǀ ti s' lashami or. mn. okuli mene hodish → laž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
leht [lə̏ht lǝhtȋ]
samostalnik ženskega spolalaket
PRIMERJAJ: laket, lekat, lakot
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
lineárno mésto -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
list m, F
21,
bullae indulgentiarum, lyſtuvi, piſma ẛa odpuſtke;
commeatus, -us, derlabnoſt, poſpert ritne
liſt [poznejši pripis neznane roke] od viſhiga na voiṡki;
dare litteras ad aliquem, enimu
lyſty piſſati, poſlati;
diploma, Papeshou oblaſtni
lyſt, ali Ceſſarṡku piſmu, kateru kakovo múzh ima;
epistola, lyſt;
feciales, -lium, eni ſli nékadai, s'mei teh duhovnih ṡvoleni, kateri ſo ſovraṡhnikom tá
lyſt tega odpovédanîa noſſili;
folium, -lÿ, lyſt, lyſtje;
formularius, et formularis, kateri piſma,
lyſty nareja, en Copyſt;
instrumentum dotale, ṡhenitni
lyſt;
libellus repudÿ, lozhni
lyſt v'mei ṡakonṡkimi;
libellus supplex, ena suplica, proſhnîe
lyſt;
litterae, -arum, lyſty, piſma;
mandatum, -ti, en ṡavkaṡni
lyſt;
objurgatoria epistola, lyſt poln kréga;
reversale, -lis, lyſt od napuſodo vṡetjá,
lyſt ſpoṡnanîa te prejete rizhy;
symbolum, -li, poſpirtiv, ali ſpremlou
lyſt;
syngrapha, -ae, rokè piſmu, ali dolṡni
lyſt;
tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa
lyſty, inu piſma hraniti;
testamentum solenne, tá prau ſturjeni ſhafftni
lyſt;
y. in medio dictionis pronunciatur, ut i, ut syn, lyſt, ſydat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ljudje [ljudjẹ̑]
množinski samostalnik moškega spolaljudje, ljudstvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
lomiti nedov., F
2,
lapadarius, -ÿ, tá kateri kamen lama, ali
lomi;
latomia, -ae, jama ṡa kamen lamati, ali
lomiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
lopa ž, F
7,
diaeta, tudi en muſhouṡh, ali
loupa, kir ſe jei podnèvi, nikar po nozhi;
paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe muſhouṡh, gank, ali
loupa;
pergula, -ae, ena luṡhtna
lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti, ena ozhitna ṡhtazuna, ganki v'ladjah, ganki, ali
loupe s'vinṡkimi tertami naryeni;
podium, -ÿ, ena
loupa, ali ahker pred hiſho;
porticus, -cus, loupa, en pokryt gank ṡa prehajanîe;
vestibulum, -li, loupa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
lubje s, F
5,
cortex, ṡhkorja,
lubje;
corticatus, corticosus, lubjaſt, ẛhkorjaſt, polhin
lubja;
glubere, ṡkubſti, olupiti,
lubje doli potegniti;
induvium, -ÿ, lubje eniga driveſſa;
suber, -ris, lubje, ali goba ṡa potonfelne, hraſtova ṡhkorja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
luna ž, F
12,
eclipsis, ſonzhnu, ali
lune merknenîe;
interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe
luna ponovy, ali mlady;
intermenstruus, -a, -um, kadar je pomrak, nova
luna, kadar
luna k'ſonzi pride;
luna, -ae, Luna, méſſez;
lunae coitus, mlai, mlada
luna;
lunatus, -a, -um, obdélan kakòr ena poloviza
lune;
lunula, luniza, maizina
luna bliṡu mlaja;
nocticula, tudi tá od
lune ponozhna ſvitloba:
Luna;
nox illunis, núzh pres
lune, temma;
plenilunium, -ÿ, polna
luna, ali meſſiz, ṡzhyp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
lupina ž, F
16,
acrodria, -ae, vel acrodyta, -ae, ſléherni ſad
s'lipino, orih, leiſhik, mandil;
aglidia, -orum, vel aglites, zheſnove
lupine;
concha, conchile, morṡki polṡh, vſe ṡhivali morske
s'lupinami;
concha, ostrea. ein müschel. morski polsh, ali vſe shivali
s'lupinami;
culeola, -orum, ṡelene oréhove
lupine, ali luṡzhine;
enucleare, jederze is
lupyn jemati;
malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali
lupina ene margarane;
mollusca, -ae, ene breiṡque jabolku, en orih s'tenko
lupino;
naucum, -ci, taiſti krishiz v'oréhovi
lupini v'mei jederzom;
pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana
lipina, kakòr Rumarji noſſio;
putamen, -nis, lupina ſléherne rizhy: tá terda oréhova
lupina;
putamina ovorum, jaizhje
lupine;
siliqua, -ae, lupina od ſozhivja;
testa ovi, vel limacis, lupina jaizhja, ali povṡhova;
valvuli, lupine od ſozhivja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
margarana ž, F
8,
apyrinus, ſladke
margarane;
balaustium, zvét
margarane;
balaustium, -i, zveitje ene divje
margarane, divji
margarane zveit;
ciccum, ena tenka koṡhiza
v'margaranah v'mei ẛarnîam;
malicornium, -ÿ, ṡhkorja, ali lupina ene
margarane;
pomum punicum, margarana;
punicus, -a, -um, ardezhi,
ut punica poma, margarane jabolka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
mast [mȃst mastȋ]
samostalnik ženskega spolamast
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
mati ž, F
22,
abavia, Babize
mati, prebabiza
[str. 236a ];
abávia, -ae, Babize
mati, prebabiza
[str. 10b ];
a matre pulli, mladizhi, katere
mati vodi, ali redy;
bimater, dvakrat
mati;
communis natus, rojen od eniga ozheta, inu od ene
matere;
frater germanus, brat po ozhetu inu
materi;
frater uterinus, brat po
materi;
genitrix, Rodniza, porodniza,
mati;
hybrida, en zhlovik, kateriga ozhe, inu
mati néſta obá s'ene deṡhele;
mater, mati [str. 133a ];
mater, Mati [str. 236a ];
mater familias, goſpodinîa, hiſhna
mati;
matricida, -ae, kateri
mater vbye;
omniparens terra, ṡemla je vſih rizhy ena
mati;
orphanus, -ni, ſyrota, en otrok pres ozheta ali
matere, pres troṡhta;
parens, ozha, ali
Mati;
paricida, -ae, vbyenyk ſvoiga ozheta, ali
matere, ali ſoſſéda;
paricidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali
matere;
patrinus, vel patrina, kateri, ali katera ſhe ima ſvoiga ozheta ṡhiviga, pres
matere;
socrus magna, taṡzhe
mati;
uterinus, -a, -um, od ene
matere, po poli brat, ali ſeſtra;
vopiscus, -ci, en dvoizhiz, kateri
v'materi oſtane, inu potle na ſveit pride, kadar tá drugi ṡkuṡi ne godni porod pogine
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
matura
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
maturiteten
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
meč m, F
28,
ensis, mezh;
gladiator, en fehtar na
mezh ṡvuzhen;
gladius, mezh;
harpe, -es, ena vkrivena ſabla, ali
mezh;
os gladÿ, oſtrúſt
mezha;
parazonium, -ÿ, en tolih, en voiṡki
mezh;
pyrricha, plèṡ
s'mezhy;
stricto gladio, s'nagim
mezhom
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Mehiška staroselska ljudstva – kako jih podomačimoProsila bi za nasvet, kako sloveniti oz. zapisati ter sklanjati pripadnike mehiških staroselskih ljudtev. Razen Apač, Apačinja nisem zasledila slovenskih oblik.
Navajam zapise v španščini:
ópata, mn. los ópatas
pima, mn. los pimas
tarahumara, mn. los tarahumaras
yuma, mn. los yumas
soba, mn. los soba (tokrat brez s)
seri, mn. los seris
tepoke (ali tepoque), mn. los tepokes (ali tepoques)
jocome [izg. hokome], mn. los jocomes
jano [izg. hano], mn. los janos
manso, mn. los mansos
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
mesec1 m, F
6,
halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli
meiſza, ali ſonza vidi;
intermestris, -re, mlad
méſſiz;
luna, -ae, Luna,
méſſez;
lunaris, -re, méſſîzhnu, kar
k'méṡzu ſliſhi;
neomenia, mlai, mlád
méſſiz;
plenilunium, -ÿ, polna luna, ali
meſſiz, ṡzhyp
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
mesiti nedov., F
5,
depsere farinam, moko
meiſſiti, gneſti, gremlati;
farinam subigere, meiſſiti;
magis, -dis, ena multra, ali nuṡhkie ṡa teſtú
meiſſiti;
panificium, -ÿ, kir krúh
meiſio;
pistrinum, -ni, kir ſe krúh
meiſſi, ali pezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
mesnica ž, F
3,
carnarium, meſniza;
laniarium, -ÿ, meſniza;
macellum, -li, meſniza, kir ſe meſſú, ali druge jédne rizhy predajajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Mešana resničnost, navzkrižna resničnostZanima me ustrezno slovensko poimenovanje za angleški termin mixed reality , ki označuje združevanje resničnega sveta in virtualnih svetov z namenom ustvarjanja novih okolij, v katerih resnični predmeti soobstajajo z virtualnimi oz. navideznimi v dejanskem času, kar uporabniku ustvarja občutek stvarnega okolja. Prav tako me zanima ustrezno slovensko poimenovanje za angleški termin cross-reality , ki označuje programsko in strojno opremo, ki prek virtualnega sveta omogoča spremembe v resničnem svetu, npr. s proženjem stikal na daljavo. Pojma sta sicer povezana s pojmoma, ki ju v slovenščini poimenujeta obogatena resničnost in navidezna resničnost.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
mir -u/-a m mir:
Sama lubesan, inu myr im. ed. te velike teshave ſakonske premaga ǀ TuKai ſe naide mijr im. ed., inu pozhitiK tiga Duha ǀ k'snaminu tiga myru rod. ed. eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil ǀ mu nej ſim meru rod. ed. ponozhi, inu po dnevi pustila de bi od greha nehal ǀ sakaj nam hozhesh dati kushik tiga vezhniga miyru rod. ed. ǀ Golobiza neſſe to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù rod. ed. ǀ nikoli nej ſim mijru rod. ed. pred nijm imela ǀ na semli nikuli nej mirù rod. ed., inu pozhitka imela ǀ ſe boij ſerda Boshiga, pozhitka, inu mera rod. ed. ne najde ǀ malu kershenikou k' myru daj. ed. Nebeshkimu pride ǀ podpiſhiteſe temu s: Mijru daj. ed. ǀ Abſolona je pohleunu sa myr tož. ed. proſsil ǀ shelite na tem ſvejtu mijr tož. ed., inu pokoj imejti ǀ aku ſe bode shnijm s'kuſi pravo grevingo ſpravil, inu mijr tož. ed. ſturil ǀ Leta shena je imela ſe pofliſſat s' ſvojm mosham per myri mest. ed. shiveti ǀ poydi v' myri mest. ed. damu ǀ gre v' myru mest. ed. prozh vouk ǀ druge per myru mest. ed. puſtite ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio lubiti, inu mijru mest. ed. shivejti ǀ v'mijru mest. ed. shivèti ǀ s'ſoſſesko je v'miri mest. ed. shivil ǀ de bi takorshno isvolil, s'katero v'ſtrahu Boshim, inu v'myri mest. ed. bi shiveti mogal ǀ Ajdje ſo ſe zhudili nad leto veliko dobruto, inu myram or. ed. teh karskenikou ǀ S' myrom or. ed. ſe premaga kreg, inu ſaurashtvu z mirom v miru, pri miru:
mene inu moj folk s'myram puſtè ǀ poberiteſe prozh, inu s' myram me puſtite ǀ ym je djal, de bi li smyrom imeli ſtati ǀ ony tudi mene s'myrom pustè ǀ ſo s' myrom, inu tihu ſtale ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Ah puſtite me smeram, nej ſe enu malu odahnem ǀ videozh pak, de s' meram ſidi, sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s' mijrom puſtiti ǀ obene shene s'mirom nepuſti ǀ hudizh je ſmijram ſaula puſtil ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy ǀ cello nuzh ſmiram s' enim mejſti oſtane ǀ potagrom … je terbej ga ſmerom puſtiti, dokler ſam od ſebe bode preshal ǀ Puſtite ſmyram ptuie blagu ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati ǀ zhe ga ſmirom puſtimo my nebomo nezh shtimani
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
moč [mọ̑č močȋ]
samostalnik ženskega spolamoč, sila
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
molčanje s, F
3,
conticinium, molzhanîe, nozhni myr pervega ſná;
silentium, -ÿ, tihoſt,
molzhanîe;
taciturnitas, molzhanîe, tihoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
molékulski elektrostátski potenciál -ega -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
morjenje s, F
3,
mortes, morjenîe, ſmerti;
paricidium, -ÿ, morjenîe, ali vbyenîe ſvoiga ozheta, ali matere;
trucidatio, morjenîe, groṡovitu vbyanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
motika ž, F
10,
bipalium, topilt
matika;
ligo. ein hau.
matika;
ligo, -onis, matika;
marra, -ae, ena
matika, ali ẛarpiza, s'katero ſe pléve, koſſèr;
pastinare, s'matiko na nyvi, ali na puli kopati, kleſtiti;
pastinum, -ni, matika, kramp, ſapón;
rutrum, -tri, krámp ṡa kopanîe,
matika;
sarculum. ein Ege.
matika, ſerpiza;
sarculum, -li, matika, ſerpiza, zhekán;
scaphium, -ÿ, ena
matika, ali grable
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
možic m, F
7,
curruca, -ae, vel corruca, -ae, peiniza maihina tizhiza, katero
moṡhyz ne kreiga ẛa tú, kir ona jaiza od kukovize lèṡhe, inu mladizhe pita;
initus, -us, ṡdrushenîe, ali ṡmeſhanîe
moṡhiza, inu ṡhenize: tudi ṡazhèt, rovnán. Gen:24.v.94;
mas, moṡhyz;
masculus, -a, -um, moṡhat, mozhán: tudi
moṡhiz;
pomilio, -onis, en zvergelz, maihin
moṡhyz;
senecio, en ſtar
moṡhyz;
simius, -ÿ, ene affine
moṡhyz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nad predl., F
34, I. s tožilnikom
hostilia resumere, ṡupèt
nad ſovraṡhnika vdariti; II. z orodnikom
addubitatus, -a, -um, eden
nad katerim ſé zvibla;
cilium, -ÿ, obervi
nad ozhmy;
detestari, ſe kleti, ſe gnuſſiti, eno gnuſnobo iméti
nad tem, ali unim;
illachrymare morti alicuius, nad ſmertjo eniga ſe ṡjokati;
ripa, -ae, krai per vodah, brég
nad vodó;
supra, ṡgorai, verhu,
nad, zhes, na
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nagel prid., F
38,
festinus, -a, -um, hiter,
nagel;
furialiter, furiosè, s'naglim divjanîom;
imber, -ris, en
nagel deṡh, ploha;
impetus, nagla ſyla,
naglu planenîe;
mors subitanea, nagla ſmert;
praeceps, -tis, ſtarm,
nagel;
praecipitium, -ÿ, enu viſſoku ſtojezhe meiſtu, nevarnu ṡa paſti, viſhina,
nagla globozhina;
subitatio, nagloſt, hitroſt, ena hitra
nagla reizh. Sap:5.v.2
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
naložen -a prid. 1. obremenjen:
naloshen im. ed. m s'butaro naſhij grehou gresh zhes Cedron ǀ Enu dreuv kadar je preuezh s' ſadam naloshenu im. ed. s ſe polomi ǀ katerem je naloshenu im. ed. s skerbejti sa isvelizhajne teh dush ǀ nei ſte nalosheni im. mn. m s' butaro teh grehou 2. obložen:
y shenka en paſs is diamantou, inu en par pantofelnou s' shlahtnimi Kamini naloshenih rod. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Namenilnik ali nedoločnik?Namenilnik. Poslali so me osvojit vrh gore.Poslati ni glagol, ki bi pomenil premikanje, zaukazana osvojitev pa ga nedvoumno pomeni.
Kako zdaj: ali poln nedoločnik ali skrajšan?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nečast [nečȃst nečastȋ]
samostalnik ženskega spolanečast, sramota
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nehanje s, F
12,
aſsiduus, priden, fliſſik, vſeskuṡi pres
nehanîa;
ceſsatio, jenanîe,
nehanîe;
destitutio, nehanîe, ṡapuṡzhenîe;
instanter, ſrezhnú, s'fliſſom, pres
nehanîa;
intermiſsio, intermiſsus, -us, popuszhenîe,
nehanîe;
interstitio, -nis, jenanîe,
nehanîe;
justitium, -ÿ, od pravde
nehanîe;
perpetim, pres
nehanîa, vſe ṡkuṡi, pres jenanîa;
sine intermiſsione, pres preſtanka, pres pozhitka, pres
nehanîa;
tractim, na dolgu, s'enim vleizhenîam, pres
nehanîa;
uno contextu, pres
nehanîa;
vacatio, pokoi, od délla
nehanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nemoč [nemọ̑č nemočȋ]
samostalnik ženskega spolanesposobnost, nezmožnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
noč [nọ̑č nočȋ]
samostalnik ženskega spolanoč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
noč ž, F
21,
advesperare, advesperascere, ſe ẛazheti mrazhiti,
núzh perhajati;
advesperascit, ſe mrazhy, bo ẛkorai
núzh, ſe nozhy,
núzh perhaja;
aequinoctium, -tÿ, dán inu
núzh vglyh, ob ſpomladi, inu na jeſſen;
festum Pashatis, velika
núzh, vuṡam;
H. ... seruit etiam, ut nuzh, nox;
hilaria, -orum, púſt, ali tý dnèvi, kadar je dán inu
nuzh glyh;
insomnem ducere noctem, célo
nuzh ne ſpati;
nox, -tis, núzh;
nox illunis, núzh pres lune, temma;
pascha, -ae, vel pascha, -tis, preſtop, v'preik ſtop, vuṡam, ali velika
núzh;
perdicium, -cÿ, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe:
núzh inu dán ṡeliṡzhe;
pernoctare, zhes
núzh na enim meiſti oſtati, prenozhiti;
pernox, -ctis, célo
núzh, zhes ceilo
núzh;
trinoctialis, -le, tréh
nozhy, kar try
nozhy dolgu tarpy;
trinoctium, -ÿ, try
nozhy po rèdu, try
nozhy ena ṡa drugo;
urceolaris herba, ſvetiga Petra ṡeliṡzhe,
núzh inu dán;
prim. po noči
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
norski prid., F
3,
inepta causa, en
norṡki iṡgovor;
stolidus, -a, -um, tutaſt,
norṡki, glumpaſt, nebaſt, tupoglavaſt, matorogaſt;
stultiloquium, -ÿ, norṡku govorjenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nositi -im nedov. nositi:
obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit nedol. Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti nedol. ǀ katera je imela v'ſebi noſſiti nedol. ſvetiga Duhà pò oſnanovajna Angela Gabriela ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit nedol. ǀ Ti bosh vidil moje rame, katere imaio grehe tiga ſvejtà noſsiti nedol. ǀ vſy vkupai prideio, ſe sazhne na miso noſit nedol. ǀ Ti noſſish 2. ed. tvojo shlahnuſt v'zheulah ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti, kakor yh noshish 2. ed. ǀ kadar bi edn shelel vejdit, aku ena breia ouzhiza noſſi 3. ed. belu, ali zhernu jagnizhe ǀ kaj s'ene poshte y noſsi 3. ed. tista baba ǀ taiſti je ozha tiga otroka, Kateriga nosi 3. ed. ǀ nenoſi +3. ed. velike teshave, ampak li tulikajn je njemu sa shivejne potrebnu ǀ kakor sdaj my Capucinery noſſimo 1. mn. ǀ hozhe de v'serzù drukaniga noſsimo 1. mn. ǀ ta luzh vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò, de ſi glih po vejtru io nenoſsimo +1. mn. ǀ kateri Christuſhavu ime noſsite 2. mn. ǀ pre teshke butare noſſite 2. mn. ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte de nejſte moshie, inu de hlazh nenoſite +2. mn. ǀ kumaj try dny shuline noſſio 3. mn. ǀ kakor ſlonij kateri celle turne noſsio 3. mn. ǀ h' bolnikom, ali s' proceſſio S. Rus. T. noſio 3. mn. ǀ porod tega greha v'njeh vejsti nuſsio 3. mn. ǀ Perpogni tvoje rame jo noſſi vel. 2. ed., inu ſe neuperaj ǀ en orru je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil del. ed. m ǀ shitu je v' malen noſsil del. ed. m ǀ leta nej li slato Krono na glavi noſil del. ed. m ǀ devet meſizou je tebe v' ſvojm teleſſi teshku noſſila del. ed. ž ǀ s'ſabo je noſsila del. ed. ž eniga ſtrupeniga gada ǀ kadar yh je naſsila del. ed. ž, porodila, inu dojla ǀ ſo noſſili del. mn. m ſrajzo is zhiſtiga platna ǀ ſó na zheulah luno noſili del. mn. m ǀ njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile del. mn. ž do ſmerti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
nuc m, F
17,
a nobis facit, tú je naſh prid ali
núz;
applico, -are, k'nuzu oberniti;
commodum, -di, nuz, ali dobizhik, glegnat, perloṡhnu;
desitus, -a, -um, â desinor, kar nai vezh
k'nuzu;
emolumentum, prid,
núz, dobizhik, koriſt;
fructuosa praedia, priſtave, katere doſti
nuza perneſſó;
fructus, -us, ſad,
nuz, vṡhitak;
fructus est in illis, per taiſtih je
nuz, inu vṡhitak;
H. ... servit etiam, ut nuzh,
nox: alias nuz, utilitas; interusurium, -ÿ, tá
núz, inu obreiſt per uharnÿ;
jus publicum, prauda te gmaine,
k'nuzu ti gmaini;
lucrosus, -a, -um, ſylnu nuzen, dobliveozhi, kar doſti
nuza perneſſe;
politicus, -a, -um, ṡaſtopen v'tem gmain
nuzi tega ladanîa, ali goſpodovanîa;
profectus, -us, prid, pobulſhanîe, napridik, tek,
nuz, tú gori jemanîe;
quaestus, -us, dobitik,
núz, ali dobizhik, tá pobrani danár;
usualis, -le, kar ſe more nuzati, ali je k'naſhimu
nuzu;
utilitas, pridnoſt, prid,
nuz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Oblika kljukic na črkah č š ž na ljubljanskih ŽalahSlovenski pravopis ima, tako so nas učili, v abecedi tri šumnike – č š ž.
Po raztrosu pokojnika, ki ima v priimku ali imenu enega od šumnikov, polovica strešice na spominski ploščici odpade.
Ker me o spremembi zapisa ni nihče predhodno obvestil, je bil to zame šok. Vsi dokumenti z uradnimi podatki so bili dostavljeni iz KP ŽALE.
Ko sem protestirala glede zapisa, so mi pojasnili, da ima za moj oziroma osebni priimek mojega pokojnega moža, avtorske pravice spoštovani arhitekt gospod Marko Mušič.
Pridobila sem mnenje odvetnika, ki mi odgovarja, da nihče ne more pridobiti avtorskih pravic nad osebnimi imeni in priimki.
Razumem, da ima avtorske pravice za obliko spominskega parka, obliko ploščic, ki so lahko okrogle, kvadratne, trikotne itd. Le kdo ima pravico dodeliti tretji osebi, da spremeni slovenska imena in priimke. Nisem edina prizadeta, ampak še stotine drugih živih sorodnikov, ki so se odločili za raztros pokojnika in ima v imenu ali priimku Č Š Ž.
Zapisan je pravilno le mehki ć. Ko obiščem spominski park, imam občutek da sem na pokopališču nekje na Slovaškem in ne sredi Slovenije.
Slovenci se za svoj pravopis borimo že stoletja, ko pa smo končno samostojni, anomalije tiho trpimo.
Verjetno ne bom dočakala kakšno spremembo, za nami pa so naši potomci, ki so ravno tako prizadeti.
Torej vprašanje je, kdo lahko spreminja naša osebna imena in priimke brez našega soglasja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
obrest ž, F
3,
intereſse, obreiſt, zhinṡh, uher;
interusurium, -ÿ, tá núz, inu
obreiſt per uharn5;
lucrum, -cri, dobizhek,
obréſt, paidáṡh
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: obrest ž, foenus, -orus, obreſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
obroč m, F
3,
circinus, circulus, zirkel, ſheſtilu,
obrózh, okrogloſt;
intertignium, -ÿ, tá proſtor v'mei
obrozhi, ali v'mei trami v'enim ṡydi, ali zimpri;
petavistes, kateri ṡkuṡi
obrózh ṡkaka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
obrv [obȓv]
samostalnik ženskega spolanavadno množina obrv
PRIMERJAJ: obočje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
obrv ž, F
6,
blepharo, s'velikimi
obervi;
calliblepharum, ena arznia ẛa ozhy,
obervi zhedne ſturiti;
cilium, -ÿ, obervi nad ozhmy;
diabrosis, -is, laſſy, ali
obervi trepetanîe nad ozhmy;
madarosis, laſſy is
obervi vunkai padanîe;
palpebrae, -arum, obervi, uje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ocvirek m, cremium, -ÿ, ṡvepleniza, tudi
ozvirek
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
očin prid., F
6,
amita, -ae, teta,
ozhina ſeſtra
[str. 21b ];
amita, teta,
ozhina sestra
[str. 237a ];
linea paterna, verſta
ozhine ṡhlahte, ali rodá;
paternus, -a, -um, ozhin, ozhetin;
patrimonium, -ÿ, ozhina erbṡzhina;
posthumus, -mi, po
ozhini ſmerti rojen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
očna priča [óčna príča]
(očina priča) samostalniška zveza ženskega spolaočividec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
odbežanje s, F
3,
diffugium, odbéṡhanîe;
effugium, -ÿ, odbéṡhanîe;
evitatio, odbeiṡhanîe, ognenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
odpahnjenje s, F
3,
repudium, -ÿ, reṡlozhik teh ṡakonṡkih ludy,
odpahnenîe;
repulsa, -ae, odpahnenîe, odpovedanîe;
repulsus, -us, pregnanîe,
odpahnenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
odsvetovati nedov. odsvetovati:
hudizh y sazhne odſvetovat nedol., de bi neshla ǀ Poberiſe prozh od mene Satan, kir meni hozhesh od ſvetovat nedol., de bi ſe nepuſtil krishat ǀ jest ſim tebi odſvetoval del. ed. m de bi ne bila shla ǀ Peter mu je odſvetoval del. ed. m, inu branil ǀ S. Hieronymus je od ſvetoval del. ed. m tej dekelzi Euſtachi na Boshy pot hodit ǀ sapuvid je meni odſvetouala del. ed. ž ǀ ta druga sapuvid pak je njemu odſvetvala del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ofrten -tna prid. prevzeten, ošaben, slavohlepen, razkošen:
Offerten im. ed. m, inu ſilnu preuſeten je bil uni lyſt katiriga je Perſianski Krajl Sapor piſſal Conſtantinu Ceſſariu ǀ Ta offertni im. ed. m dol. vſe ſvoje dopadejne inu vupajne poſtavi v'to poſvetno zhaſt ǀ Ta peta je bila ena Mailenderza, taku offertna im. ed. ž, de bi bila mene na petlersko palzo perpravilo ǀ zhe vſamem eno bogato bo offertna im. ed. ž, ter y bon mogal ſtrezhi, kakor en hlapez ǀ de li dobro doto imà ſa drugu nemaraio, bodi huda, ali dobra, bodi lepa, ali garda, bodi offertna im. ed. ž ali pohleuna, de li je bogata je vshe dobra ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna im. ed. ž, inu preuſetna ǀ Kakor spuvid uniga offertniga rod. ed. m Fariseva ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … lete offertne rod. ed. ž, inu golufne Jazabele ǀ sa volo mojga offertniga rod. ed. s, inu nebrumniga guantajna ǀ v'nje offertni tož. ed. m dol. guant ſe oblezhe ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno tož. ed. ž, lepo, pametno, ſamavolno, inu ſanikarno ǀ vy paK s'vaſhim offertnim or. ed. m, inu nezhistim guantom G. Boga she ble drashite ǀ bosh s'tem offertnem or. ed. m krajlom Nabuk: v'Nebu pogledal inu saupyl ǀ Kei ſte vy sdaj ò Preusetni, inu offertni im. mn. m ludje ǀ is malikauzou, andohtlivi karsheniki rataio … is offertnih rod. mn. pohleuni ǀ od ſtu offertnijh rod. mn. pètnajſt ſe kumaj najde de bi ſe pravu sgrevali ǀ offertne tož. mn. m gvante je noſſila, uſeskuſi ſuojo lepoto v' shpeglah je gledala ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy or. mn. guanti vashe truplu pokriti presež.> ner offertnishi tož. mn. m gvante je noſſil → ofrt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému],
bíti med dvéma ôgnjema,
bíti vèč díma kot ôgnja,
brúhati na kóga ôgenj in žvêplo,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj,
dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému],
dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému],
igráčkanje z ôgnjem,
ígra z ôgnjem,
igránje z ôgnjem,
igráti se z ôgnjem,
iméti dvé želézi v ôgnju,
iméti šè êno želézo v ôgnju,
iméti vèč želéz v ôgnju,
íti v ôgenj za kóga,
iz díma v ôgenj,
klicáti na kóga ôgenj in žvêplo,
kot ôgenj,
kot ôgenj in vôda,
metáti na kóga ôgenj in žvêplo,
ôgenj v stréhi,
pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
pêči kot ôgenj,
pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem,
posláti na kóga ôgenj in žvêplo,
prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
prilívanje ólja na ôgenj,
prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
razširiti se kot ôgenj,
rdéč kot ôgenj,
šíriti se kot ôgenj,
vróč kàkor ôgenj,
z ôgnjem in mêčem,
z óljem ôgenj gasíti,
znájti se med dvéma ôgnjema,
žgáti kot ôgenj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ogrski prid., F
2,
Hungaria, vogerṡka deṡhela;
Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne
vogarṡke deṡhele, nikár delezh od te tekozhe vodé Save
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ohlajenje s, F
3,
frigefactio, ohlajenîe;
refrigeratio, ohlajenîe;
refrigerium, -ÿ, hlád,
ohlajenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Olibrius m osebno lastno ime
Olibrij:
Olybrius im. ed., kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana ǀ Olybrius im. ed. je uprashal ǀ Sapovej Olybrius im. ed. do nagiga jo slezhi, inu na kol obeſſit, ter perſy, inu trebuh s' gorezhmy baklamy y shgati ǀ Potle sapovej Olybrius im. ed. en velik kad vode perneſti, inu ſveſano noter vurezhi Olíbrij, lat. Olybrius, snubec in mučitelj sv. Marjete
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
on -a zaim. on:
on im. ed. m je kriviz, on im. ed. m je ta nehvaleshni, on im. ed. m je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ onje im. ed. m+ en slushabnek Boshij ǀ ona im. ed. ž hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ takrat sgubi vſe njega rod. ed. m dobra della ǀ je bil li perpelal niega rod. ed. m ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega rod. ed. m tribal ǀ aku hozhete v'njega rod. ed. m gnado priti ǀ v'nijega rod. ed. m Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti ǀ nikar tak shpot ne ſturiti G: Bogu v'njegi rod. ed. m lastni hishi ǀ njego duſho po ſili vun shniega +rod. ed. m potegni ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe, ſe ga rod. ed. m nevarvash ǀ uboga Mati, de nje rod. ed. ž hzhere ſo taku ſamavolne ǀ je vidila de hudizhy ſo bili nie rod. ed. ž Hzher obſedli ǀ nye rod. ed. ž mosha Vriasa puſtil ubyti ǀ Eliſabethi je prishal njé rod. ed. ž zhaſſ ǀ skusij ne rod. ed. ž muzh ti drugi Krajlujejo ǀ k'sadnimu je bila niemu nije rod. ed. ž nezhisto lubesan resodela ǀ po nij rod. ed. ž srezhi Christuſa najde per shterni ǀ s'nje rod. ed. ž sveraio vaſhi troshti ǀ v'nje rod. ed. ž offertni guant ſe oblezhe ǀ Krote ſe ſo bile povernile v'nije rod. ed. ž vſta ǀ samerka de uje rod. ed. ž ura je preblishuala ǀ Taku odnje +rod. ed. ž ſtoij piſsanu ǀ k'sadnimu je bila niemu daj. ed. m nije nezhisto lubesan resodela ǀ Israelske shene ſo njemu daj. ed. m nepruti shle s'zittrami ǀ ſe je hualil de nej nijemu daj. ed. m gliha v'ſuetuſti ǀ od lete je nyemu daj. ed. m Angel govuril ǀ v'njemu daj. ed. m, inu per njemu daj. ed. m vſe kar je vrednu lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ je prishal en potrebin shitu napuſsodo proſsit, ſim njemo daj. ed. m poſsodel ǀ kadar nimu daj. ed. m ſe ſaina, de ſe v'shpegu gleda ǀ bolesni Bug njenu daj. ed. m bil poslal kakor Jobu ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu daj. ed. m prishli ǀ de bi K'nemu daj. ed. m prishal ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu daj. ed. m poslal ſvojga Preroka Natana ǀ leta ſposna ta pravi urshoh ter h'niemu daj. ed. m rezhe ǀ krajl k'niemu daj. ed. m pravi ǀ je bilu prepovedanu ſe k'nyemu daj. ed. m perblishat ǀ v'shali rezhe k'nijemu daj. ed. m ǀ ſo k 'njemu daj. ed. m pelali eno obſedeno sheno ǀ proſſi de bi knjemu daj. ed. m prishla ǀ k'sadnimu k'nijmu daj. ed. m rezhe ǀ Ony ſo K'njem daj. ed. m rekli ǀ v'njemu daj. ed. m ſe najdejo vſi ſhazi modrusti ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu +daj. ed. m skerzhele ǀ kateri v' meni oſtane, inu jeſt vniemu +daj. ed. m ǀ gaſsi eniga petlerja najdesh mu daj. ed. m almoshno dash ǀ kadar mu daj. ed. m je bilu denariu premankalu ǀ v'cellem meſti nej daj. ed. ž nij gliha ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli, inu ny daj. ed. ž na shlushbo ſtregli ǀ ena oſtudna Krota je nij daj. ed. ž s'ust skozhila ǀ je nij daj. ed. ž hotu divistvu po ſili vseti ǀ ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia, ter je nii daj. ed. ž dial ǀ njj daj. ed. ž h'zhaſti ſo peili ǀ Sakaj taisti hodi k'ny daj. ed. ž v'vas ǀ k'nij daj. ed. ž doli v'Paku je bil shal ǀ dokler je kny +daj. ed. ž djal ǀ inu karny +daj. ed. ž popravizi neſhlishi supet naſaj poverniti ǀ hudizh y daj. ed. ž sazhne odſvetovat, de bi neshla ǀ Pridigary y daj. ed. ž pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ nihdar ij daj. ed. ž nej hotela odpustiti ǀ sdajzi peruta ji daj. ed. ž vpadeio ǀ kadar leti ſo njega tož. ed. m v'Imenu Boshijm proſsili ǀ Bug Apollo slednimu zhloveku je dal karkuli je niega tož. ed. m proſsil ǀ ſo ga shlofali, inu v'njega tož. ed. m plvali ǀ prezei ſe v'niega tož. ed. m saletò ǀ ſe u'niega tož. ed. m ſaleti ǀ na vus glaſs ga tož. ed. m klizhe ǀ duhouni ſo gà tož. ed. m proſſili ǀ Gà tož. ed. m vuprasha Koku je tebi ime ǀ sa ſvojga Dictatorja ſo gâ tož. ed. m isvolili ǀ ha tož. ed. m je vuprashal ǀ ſoga +tož. ed. m v' apnenizo verglij ǀ nezh n' hozheo sajn +tož. ed. m dati ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn +tož. ed. m pluvali ǀ shiba te lakoti gaije tož. ed. m+ tepla ǀ v'greh ſi njo tož. ed. ž perpravil ǀ volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio tož. ed. ž dati ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no tož. ed. ž seſhjgali ǀ kateri ſo vnjo +tož. ed. ž gledali ǀ jo tož. ed. ž bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo tož. ed. ž miſlil v'mesnizo predati ǀ Io tož. ed. ž krona s'krono Nebesko ǀ kadar ſe poſtij ſanjo +tož. ed. ž pokuro della ǀ semla te n'hozhe imeti, pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo +tož. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega tož. ed. s ži. nereſtargala ǀ ti s'nogami po nij mest. ed. ž hodesh ǀ kateri v' niej mest. ed. ž prebivaio ǀ je hotel Christuſu shlushiti, inu sa nym or. ed. m hoditi ǀ stonovitnu ſo sa nijm or. ed. m v'Nebu gledali ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm or. ed. m mashzuat ǀ ſo vezhkrat sa njim or. ed. m tekli ǀ poſhila sa nijm or. mn. ſuoje Bashadore ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm or. ed. m ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm or. ed. m spravili ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem or. ed. m bil ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym or. ed. m isgineio ǀ naſs vabi de bi myr shnim +or. ed. m ſturili ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ yszhe Arzata, de bi shnym +or. ed. m ſe jegral ǀ vſy ſo ſnym +or. ed. m potegnili ǀ nikuli nej ſo nad njo or. ed. ž enu otrozhe dellu samerkali ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio or. ed. ž hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ preshushtvu s'nio or. ed. ž triba ǀ na tihijm vun je s'njo or. ed. ž shal ǀ vſaketeri bò shiher shnio +or. ed. ž nezhistost tribal ǀ ſo ſe ony shnjo +or. ed. ž veſſelili ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita, inu zhe ona im. dv. m imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè ǀ Iacob, inu Ioannes ſo bili naproſsili ſvojo matter, de bishila Iesuſa proſsit, de bi nijh rod. dv. eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ taiſti greh je bil zhes mero od miloſti Boshe niema daj. dv. duema poſtaulena ǀ je shal v'Nazareth, inu je bil nyma daj. dv. podvershen ǀ Enkrat Jeſuſik dol k'c njema daj. dv. ſtopi ǀ je hotel potalashit, inu myr mej njma or. dv. ſturiti ǀ pred nyma or. dv. ga oKuliperneſseta ǀ aku Bug je bil taku vſmilen s' tabo, sakaj ti tudi nej ſi vſmilen shnima +or. dv. duema ǀ oni im. mn. m gluhi ſe dellaio ǀ ony im. mn. m obeniga neſaurashio ǀ onij im. mn. m kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one im. mn. ž neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh rod. mn. prebivalshe ǀ raijshi bily sgubili njeh rod. mn. kraljevustu ǀ veliku nijh rod. mn. ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ hozheo de nijeh rod. mn. shene bi nihdar ne imele veniga drugiga pogledat ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio njih rod. mn. dobra della ǀ Antuerharij ſo niih rod. mn. shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ ym bom k'nyh rod. mn. nuzu, inu troshtu yskasal ǀ k'njeh rod. mn. shpotu ǀ Kosho bi bil s'nijh rod. mn. doli sderl ǀ taiſta se nej ſo preſelila s'njeh rod. mn. mejſta ǀ s'nyh rod. mn. offertio perſilio de Moshje morio ohernio tribat ǀ v'nijh rod. mn. mladosti ſo padli v'nezhistost ǀ v'nyh rod. mn. ſerzah tako ſlatkust ſo pozhutili ǀ Serazenary ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh rod. mn. Cerku pojti ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh +rod. mn. kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh +rod. mn. nizheſer imaio priti ǀ shnih +rod. mn. veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ ſo jo tepli shnijh +rod. mn. molzhajnam ǀ shnjh +rod. mn. vezhno shkodo ſo shlishale ta ſtrashni odguvor ǀ tajſte imaio sanyh +rod. mn. grund, inu sagvishajne muzh te vojske ǀ kaku malu ſe yh rod. mn. najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit ǀ kulikain ſe ijh rod. mn. najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali ǀ inu kadar bi jeh rod. mn. vezh imeli, bi mogli eno vagat ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh rod. mn. najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je rod. mn. vener shivy ǀ ti ſi nym daj. mn. perloshnost dalla ǀ ta plemen nijm daj. mn. nezh nej shkodil ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem daj. mn. offruvati ǀ Bug ijm daj. mn. je bil en velik lon oblubil ǀ ſo proſsili de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ta hudi ſe oberne k'nym daj. mn., ter pravi ǀ de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ponozhi ym daj. mn. je ſvetil kakor tu rumenu ſonze ǀ shitu jem daj. mn. je bilu premankalu ǀ shpendio iem daj. mn. je bil perneſal ǀ Katero ſim jim daj. mn. bil vſel ǀ Kar ijem daj. mn. je Krail sapovedal ǀ kar iim daj. mn. ie bilu potreba ǀ marmrajo zhes nyh tož. mn. de so groby ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh tož. mn. obudila ǀ gvishnu de pres vſiga konza bi sa nijh tož. mn. proſsila ǀ v'Nebeſsih yh tož. mn. bo obilnu polonal ǀ s'laſmij ijh tož. mn. je briſsala ǀ zhes Boga marmrajo de jeh tož. mn. nej hotel vſhlishat ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je tož. mn. vener shivy ǀ Iyh tož. mn. ſlezheio ǀ satorai per nyh mest. mn. prebivat nemore ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih mest. mn. deshelah imaio ǀ sa nymi or. mn. neshpegaite ǀ obeden mej nymi or. mn. nej skerbel ǀ pred nymi or. mn. hozheo myr imeti ǀ gdu mej nimy or. mn. sheli v'Nebu priti ǀ pred nijmi or. mn. bi ſe bily annali ǀ Nej zviblat de v'mej nimi or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ǀ vſe kar je shivu bilu ſa nimij or. mn. je shlu ǀ ſe ſazhnete s'nymy or. mn. kregat ǀ v'mej niimi or. mn. je bil en Astrologus velik priatel Capitana ǀ veliku lejt shnimi +or. mn. ſe ſò vojskovali ǀ ſturite shnimy +or. mn. kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam ǀ Koku bi mogal shnijmi +or. mn. obogatit ǀ s'ſnaminom shnimij +or. mn. je govorila ǀ kratku inu malu n'hozhe shnymi +or. mn. pojti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
opréma -e ž (ẹ̑) 1. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor: oprema za trgovino je zelo draga;
pred vselitvijo je treba kupiti tudi opremo;
razstava opreme / oprema sobe je že stara; v kuhinji moramo menjati opremo / pisarniška oprema; stanovanjska oprema / notranja oprema // s prilastkom naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: tovarna gospodinjske opreme; laboratorijska oprema; oprema mehanične delavnice / letališka oprema / publ. zastarela strojna oprema stroji// s prilastkom kar se doda za (boljše) delovanje stroja, naprave: električna oprema avtomobila / zimska oprema vozila 2. navadno s prilastkom predmeti, oblačila, namenjeni zaa) opravljanje kake dejavnosti: alpinistična, jamarska, potapljaška, smučarska oprema;
vojak v popolni bojni opremi;
velika izbira športne opreme;
oprema za taborjenje / konjska oprema b) posebno priložnost, obdobje: nevestina oprema;
kupili so opremo za dojenčka 3. zunanja podoba knjige, gramofonske plošče: opremo je zasnoval arhitekt / likovna oprema knjige; notranja, zunanja oprema knjige / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y 4. glagolnik od opremiti ali opremljati: oprema laboratorija poteka počasi;
študij obsega tudi opremo prostorov
● publ. kupiti opremo v baročnem slogu pohištvo; zastar. nevesta v beli opremi obleki
♦ film., rad. glasbena, zvočna oprema ustrezna glasba, šumi v radijski oddaji, filmu; gled. glasbena oprema drame; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; rač. strojna oprema strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; programska oprema zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
oprémiti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. načrtno dati, razpostaviti pohištvo in druge predmete v kak prostor: opremiti sobo;
opremiti si stanovanje / opremiti s starim pohištvom / dnevne sobe še ne bomo opremili še ne bomo kupili opreme zanjo; dvorano je opremila naša največja tovarna pohištva izdelala pohištvo zanjo / opremiti odrsko sceno 2. narediti, da ima delovna organizacija naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: opremiti delavnico, laboratorij;
opremiti šole z instrumenti / opremiti letališče // dati k napravi, pripravi predmete za (boljše) delovanje: opremiti čoln, stroje; opremiti z jadri 3. narediti, da kdo dobi, kar je potrebno za opravljanje dejavnosti: opremiti armado, alpinistično odpravo;
opremiti z modernim orožjem;
opremiti se za v gore / opremiti konja 4. dati zunanjo podobo knjigi, gramofonski plošči: knjigo je opremil mladi akademski slikar / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y 5. publ. dati (k) čemu še kaj; dodati: opremiti knjigo z opombami;
opremiti prevod s predgovorom / opremiti kupon s podatki vpisati nanj podatke
● ekspr. s prvo plačo se je kolikor toliko opremil se oskrbel z obleko, oblačili
♦ adm. opremiti dopis z datumom navesti, napisati datum; opremiti prošnjo s prilogami priložiti, dodati priloge; film., rad. zvočno opremiti dodati radijski oddaji, filmu ustrezno glasbo, šume; navt. opremiti ladjo namestiti na ladji, kar je potrebno, predpisano, da je ladja sposobna za plovbooprémljen -a -o:
razkošno opremljen salon; rov je tehnično dobro opremljen; avtomobil je opremljen za vožnjo v snegu; moderno opremljena armada; izdaja klasikov, opremljena z opombami; sobo je najel opremljeno; publ.: vozilo je opremljeno z dvotaktnim motorjem ima dvotaktni motor; knjiga je opremljena s ščitnim ovitkom ima ščitni ovitek / v malih oglasih opremljeno sobo oddam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Ortega y GassetPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
španski filozof, esejist in literarni kritik
IZGOVOR: [ortéga i gasét], rodilnik [ortége i gaséta] in [ortéga i gaséta]
BESEDOTVORJE: Gassetov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Ortéga y Gassét -e ~ -a in Ortéga y Gassét -a ~ -a [i gaset] m, oseb. i. (ẹ̑ ẹ̑) |španski filozof in pisatelj|°Ortégaygassétov -a -o (ẹ̑ ẹ̑), ●Ortégaygassétin -a -o (ẹ̑ ẹ̑)~a dela dela Ortege y Gasseta
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
oteči -čem dov. oteči:
ta zartana kosha plava rata, inu otezhe 3. ed. (IV, 459) ǀ kaj s'eno bolesan ima, de y je taku trebuh otekal del. ed. m (I/2, 195) ǀ nigove liza ſo bile otekle del. mn. ž/s (II, 475)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
otrọ̑bi -ov m mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
otročji prid., F
9,
ludus infantilis, otrozhja ygrazha;
nenia, -ae, ena péſſim od mertvih: tudi per
otrozhyh ṡibélih;
non sunt nugae, tú néſo
otrozhje ygre;
nugivendus, -di, kateri
otrozhje ygrazhe predaja;
paedotriba, -ae, otrozhji vuzhenyk;
pappa, -ae, otroz[h]ji mozhnik, ali ṡpiṡha;
puerperium, -ÿ, otrozhja poſtila;
puerilis, -le, otrozhki, kar otrokom ſliſhi, ali yh angrè,
otrozhji;
trochus, -chi, ena
otrozhja ygra s'eno berklavko, katera ſe na tléh ṡashene, de brenzhy, inu na tléh ſem ter tám tezhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ozek prid., F
15,
acrochordon, ſo bradovize ... ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú
voske;
andron, enu
vosku dvoriṡzhe v'mei dvema ẛydama;
angiportus, ena maihina
voska gaſſiza;
angiportus, ẛavyt, inu
vosek, cilú teſſán poot;
angustus, voṡik, teſſán;
coarctare, voṡku narejati, na teſnu gnati, v'kup ſtiṡkati, ṡviti;
cyclas, -dis, en dolg ṡhenski pláṡzh, en leip gvant, s'gorai
voṡek, ſpodai ſhirok;
euripus, -pi, ena
voṡka ſtruga morjá, katera pertéka, inu ſe odteka;
fauces, en
voṡki poot v'mei gorami;
fretum, -ti, enu
voṡku morjè;
oculi contuosi, voṡke ozhy;
parazonium, -ÿ, en tolih, en
voiṡki mezh;
perangustus, -a, -um, cilú
voṡik;
pristis, -tis, ena dolga
voṡka ladja;
transtra, -orum, tá klóp, ali v'prég poſtavlena deṡka, ali trami, na katerih ſe ſedy,
voṡke klopy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pajek m, F
8,
aranea, et araneus, paik;
phalangium, -gÿ, vel stellio, ena ſorta prehudiga
paika, kateri ſe v'ṡemli kakòr kazhe gori darṡhy, ṡatorai ſe imenuje ṡemlè
paik;
psalangium, -ÿ, ta
paik, s'velikimi, inu dolṡimi nogami;
sepia, -ae, ena morṡka ſipa, beila, inu s'trakmy, kakòr Calamare s'eno beilo koſtjo v'ſebi, morṡki
paik;
solifuga, -ae, ena ſtrupovita ſorta
paika, kateri pod ṡemló prebiva;
stellio, -onis, en pikaſti ṡemelṡki
paik;
tipula, -ae, komár, ali
paik na vodi s'ſheſtémi nogami, hitru plava, inu lahku vodi hodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pantofelj -na m copata:
y shenka en paſs is diamantou, inu en par pantofelnou rod. mn. s' shlahtnimi Kamini naloshenih (IV, 143) ǀ Iudith je noſſila pantofelne tož. mn. (V, 34) ǀ gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne tož. mn. noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio (V, 34) ← nem. Pantoffel ← frc. pantoufle ‛copata’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
par -a m 1. par:
y shenka en paſs is diamantou, inu en par tož. ed. pantofelnou s' shlahtnimi Kamini ǀ je pred eno hisho vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber, kateriga veliku parou rod. mn. volou s' mejſta ganiti bi nebili mogli ǀ je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav rod. mn. volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti 2. eden od para:
v'taiſtem ſò bilij par im. ed., inu par im. ed., ſamiz, inu ſamiza, mosh, inu shena od vſe ſorte shivali en par nekaj, nekoliko:
ſledni bi en par groſhu neſhal ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom, inu deklam ← srvnem. pār ← lat. pār ‛par’ < ‛enak, enakovreden’; zveza en par je kalk po nem. ein paar.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
past [pȃst pastȋ]
samostalnik ženskega spolapast
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pastirski prid., F
11,
aegloga, paſtirski pomeinik;
agolum, paſterska paliza, kravala;
attagiae, -arum, vttize, kmetishke,
pastirske hiſhize, utte;
bucolica, ena
paſtirska péſim, de eden timu drugimu odgovarja;
carmen bucolicum, paſtirṡka peſſim;
gurgustium, -ÿ, paſtirska hiſha;
lonchitis, ṡeliṡzhe,
paſtirṡke taṡhkize;
pastorale, Paſtirṡka, ali ṡhkofja paliza;
pastoralis, -le, pastoritius, -a, -um, pastorius, -a, -um, paſtirṡku;
pedum, -di, ena
paſtirṡka paliza;
tabernacula pastorum, paſterṡke utte
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
peč [pẹ̑č pečȋ]
samostalnik ženskega spolapeč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pečovje s, F
10,
abruptiſsimae petrae, tú narviſhe
pezhovje;
antrum, jama, luknîa, berlog, duplu
v'pezhovjei;
cautes, -tis, pezhovje;
caverna, votlu
pezhovje, jama, luknîa;
in foraminibus petrae, v'pezhovjei, v'duplah, v'ṡhkalah;
plolipodium, -ÿ, divja ruhtiza, ſladki korèn, raſte
v'pezhovjei, inu na drevju;
promontorium, -rÿ, en hrib, ali gorra,
pezhovje nad morjam, katera v'murje ſeṡhe;
rupes, -is, pezhovina, ṡhkolovje, pezhina,
pezhovje;
scopulosus, -a, -um, polhin ṡhkál, inu
pezhovjá;
scopulus, -li, pezhovje, ali ṡhkala v'vodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ped [pẹ̑d pedȋ]
samostalnik ženskega spoladolžinska mera ped, pribl. 20 cm
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pedipsa (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, supplicium, -cÿ
, pedipsa, pedipsanje Verant.
[Beseda je samo v starejših virih hrvaških dalmatinskih piscev, Verantius, Dict. 1595, je nima.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pedipsanje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, supplicium, -cÿ
, pedipsa,
pedipsanje Verant.
[103: Supplicium, Leyb-straaff, Pedipßanye; str. 5: Afflicatio, Trübſal, Pedipßanye]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pelen m, absynthium, -ÿ, pelen, ali pelin, grenku seliszhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pelin m, absynthium, -ÿ, pelen, ali
pelin, grenku seliszhe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pelin m, artemiſ
ia, 2)
Pelin Scopoli
[364: Artemisia. Carniol. Peln. Beln. Pelin; v seznamu Nom. Carn., razen Beln, teh imen ni]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pest [pẹ̑st pestȋ]
samostalnik ženskega spolapest
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
PirofosfatZanima me, kako v slovenščini pravilno zapisujemo imena zapletenih kemijskih spojin. Se pravilno piše pyrophosphate , Phyrophosphate ali pirofosfat ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Pisanje prevzete besede »agility« v slovenščini
Sprašujem za poimenovanje kinološke športne discipline agility, ki se uporablja izključno v različici z y. (Kinološka zveza Slovenije ima Komisijo za agility.)
Ker se beseda uporablja že dlje časa, me zanima, ali jo lahko slovenimo v agiliti oziroma celo, ali je morda bolj priporočljiva poslovenjena različica? B. Z.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Pisanje vezaja v zloženkah s črkovno prvo sestavino
Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne »zloženke« različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik druga kratica samostalnik jedro samostalnik.
Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
piš [pȋš pišȋ]
samostalnik ženskega spolamočen (vrtinčast) veter; piš
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
piščev [pīščǝv pīščve]
samostalnik ženskega spolapiščal
PRIMERJAJ: piščal
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
plat [plȃt platȋ]
samostalnik ženskega spolastran, del, plat
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
plevnica ž, palearium, -ÿ, ena
plevniza, pojata
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pobegnjenje s, transfugium, -ÿ, pobégnenîe, vṡkozhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
podbrádni trák čeláde -ega trakú -- m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Podomačen zapis glagola »zoomati« ali »zumati«Zanima me, če bi bila raba besede Zoomati/Zumati v novem besedišču ustrezna, kot izraz dela na konferenčnem orodju ZOOM. Pri tem bi šlo za verjetno za enakopravilo kot pri besedi skajpati, ki označuje delo na aplikaciji Skype. Beseda bi se sicer, enako kot skajpati uporabljala v poslovenjeni obliki, torej zumati.
Ali bi se lahko ta beseda uveljavila v slovenskem izrazoslovju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pojata ž, palearium, -ÿ, ena plevniza,
pojata
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
poleg predl., F
6,
Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli
poleg Rima;
maritimi homines, ludè, kateri
poleg, ali raven morjá prebivajo;
pellicatus, -us, kurbaria,
polek ſvoje ṡakonṡke ṡhene;
primicerius, tá pervi
poleg kraila, ali ṡhkoffa;
sejugis, ves sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden
polig druṡiga vklenênih;
triga, -ae, try koinî
polig en druṡiga v'prèṡheni h'kullam de vlézheo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
poln prid., F
31,
aestuosus, vrózh,
puln vrozhuſti;
astrifer, poln ṡvéṡd, ṡvésdnoſhai;
copiosa civitas, méſtu vſiga
polnu;
plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp;
plenus, -a, -um, poln, polhin, obilin;
somno gravatus oculus, okú
polnu drémute;
urbs turrita, enu méſtu
polnu turnou;
prim. polhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
polnoč [pȏu̯noč
pou̯nočȋ]
samostalnik ženskega spola- polnoč
- sever
PRIMERJAJ: polnočni
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pomagati -am dvovid. pomagati:
takushna shlahta malu bo mogla pomagat nedol. ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nedol. nemore ǀ koku hozhem jest tebi pomagati nedol. kir ſam malu imam ǀ je shelel enimu bolniku pomogat nedol., inu ga osdravit ǀ ſam ſi nemorem pomogat nedol. ǀ tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti, ſegrejti, inu vſem pomogati nedol. ǀ gredo tem drugim pomagat namen. ǀ inu vener taiſti vun nepomagash +2. ed. ǀ Shena pomaga 3. ed. Moshu v'Nebeſſa priti ǀ kaj pomaga 3. ed. v's. karstu G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati, aku lete vſak dan prelomite ǀ sam pomoga 3. ed. ſe slazhit ǀ Nezh nepomaga +3. ed. veje tiga dreva odſekat, aku korenina ſe vun neſdere ǀ jo pomagate 2. mn. zukat, inu pregainat ǀ aku v'potrebi ſe najde vſy mu pomagaio 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio +3. mn. v'Nebu ampak v'Paku ǀ Moj Gospud krajl pomagaj vel. 2. ed. meni ǀ hitru pomagaimi vel. 2. ed.+ vun ſizer vtonem ǀ pomagajnam vel. 2. ed.+ tedaj O Krajliza Nebeſhka KejKaj gori K'tebi priti ǀ kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure Bug ti pomagai vel. 2./3 ed. ǀ Bug pomagai vel. 2./3 ed. vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio ǀ Pomagaite vel. 2. mn. Svetniki Boshj, pridite na pomozh Angeli nebeski ǀ Svetniki, inu Svetnize Boshie, pomagajte vel. 2. mn. nam sahvalit Chriſtuſa Jesusa ǀ pomogaite vel. 2. mn. ym, de shegen Boshy bò zhes vaſs prishal ǀ Ah pomogajte vel. 2. mn. y is te nevarnoſti ǀ Pomagajtemi vel. 2. mn.+, branitème moj ozha hozhe mene vbyti ǀ Dohtar pomogajtemi vel. 2. mn.+, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ David ijm bode vezh pomagal del. ed. m s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ de bi njemu doli is gauh pomagau del. ed. m ǀ Zhe Nash S. Varih je pomogal del. ed. m, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali, inu tepli ǀ nezh vam nej pomagala del. ed. ž vasha martra ǀ veliku arzny skuſhaio, ali vſe nezh nej pomagalu del. ed. s ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi pomagali del. mn. m ǀ kadar bi taiſti nepomagali +del. mn. m bi vſe konez vſelu kar je na ſemli ǀ pokure, obhajla, molitve vam nebodo nezh pomagale del. mn. ž ǀ Lete beſſede nej ſo nezh pomogale del. mn. ž Zapisi s korenskim o verjetno odražajo o-jevsko izreko fonema a za m (→ pomazan), manj verjetno gre za vpliv dovršnika pomoči.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pomenjenje1 s, F
7,
apodix, sive apodiſses, enu
pomeinenîe, en ſleid;
praesagitio, vganka, poprei poveidanîe,
pomeinenîe;
praesagium, -gÿ, prihodniga dolgovanîa domiſhlenîe, hudu
pomeinenîe;
prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga
pomeinenîa;
prodigium, -ÿ, zaihin, veliku zhudu, ṡavṡetje, zhes naturo
pomeinenîe, ali prikaṡin;
prognosticon, enu ṡnaminîe, ali
pomeinenîe kai prihodniga;
significatio, porozhenîe,
pomeinenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pomoč ž, F
32,
adjutorium, pomúzh;
auxilium, pumozh, pomúzh;
mutua opera tradere, eden drugimu pomagati,
pomúzh ṡa
pomúzh;
opis, pomúzh;
opitulari, pomagati,
h'pumozhi priti,
pumozh dati;
subsidiarius, -a, -um, kateri na
pumozh pride;
subsidium, -ÿ, pomúzh;
succurere, pomagati, pomozhi,
h'pumozhi pertezhi;
venire in auxilium, h'pumozhi priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pọ̑ni -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
posebe prisl. posebej:
sa isvelizhajne vſakatere duſhe poſebe ǀ de y nej treba poſebe kuhat ǀ kakor de bi ena ſama duſha bila, ali taku rekozh, de ſledna dusha po ſebe bi ſvojga Boga imela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
postelja ž, F
26,
biclinium, ena kamra s'dvéma
poſtilima;
cline, -es, ena
poſtila;
clinicus, -a, -um, kateri nikuli
s'poſtile ne vſtane;
clinus, ena
poſtila;
cuba, poſtila;
lectus, -cti, poſtila;
puerperium, -ÿ, otrozhja
poſtila;
stratum, -ti, lega, ṡhtraja,
poſtila;
thalamus, -mi, ṡakonṡka
poſtila, ali kamra, ali hram;
torus, -ri, ena
poſtela
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
postrv
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
posvariti -im dov. posvariti:
ſe nebo bala poſvariti nedol. ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh, temuzh de tudi te preproste podvzhish, te pregreshne posfarish 2. ed. ǀ tuoij poſli shentuijeio, inu preklinaio Ime Boshije, ijh nepoſvarish +2. ed., ijh neshtrajfash ǀ poſvarite vel. 2. mn., inu shtrajfajte vashe otroke ǀ Ah pomogajte y is te nevarnoſti, posfarite vel. 2. mn. jo pod vuzhite jo ǀ G. Bug ſe je bil njega shonal, inu li na tihim posfaril del. ed. m ǀ de yh bo pokregala, poſuarila del. ed. ž, podvuzhila ǀ de yh bo pod vuzhila, inu po ſvarila del. ed. ž s' dobruto
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pošta -e ž vest, novica:
kadar ſo bila piſſma inu poshta im. ed. persla, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ shaloſtnishi poshte rod. ed. ena shena nemore na ſvejtu imeti ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte rod. ed. bala, katera pre hitru je pertekla ǀ na tu perderia en Correr, ter mu poshto tož. ed. perneſſe, de njegovi Sholnery ſo premagali, inu pobili Joanneſa Trinoha ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno poshto tož. ed. ǀ to veſſelo poshto tož. ed. Hzheri povej ǀ Pashe gre nasai, poshto tož. ed. Krailu opravi ǀ Na leto poſhto tož. ed. Ezecchias krajl ſe sazhne milu jokat ǀ spet Preroka Iſaia k' njemu poshle s' leto veſſelo poshto or. ed. ǀ kaj s'ene poshte tož. mn. y noſsi tista baba ← nem. Post ‛pošta, poštna pošiljka, novica, vest’ ← it. posta < lat. posita ‛določena (mesta)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pot3 m sel:
pride en pot im. ed., y perneſſe to shaloſtno poshto (IV, 409) ǀ ona je kakor en poot im. ed., ali Corrier (III, 317) ← bav. srvnem. pote, srvnem. bote ‛sel’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
potrata ž, F
2,
perditio, pogublenîe, konzhanîe,
potrata, ṡatrenîe;
proluvium, -ÿ, ṡadjanîe tega blagá, ṡaprava,
potrata
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Potrebújemo pomóč!
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
právi Eulerjevi kóti -ih -ih -ov m
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
predgovor m, F
5,
praefatio, predguvor, predgovorjenîe;
prologus, -gi, predgovor, enu naprei govorjenîe;
proloquium, -ÿ, predguvor;
prooemiari, en
predgovor ſturiti, ṡazheti govoriti;
proemium, -mÿ, en
predgovor, ali ṡazhetik eniga govorjenîa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prehiter prid., F
6,
inopinus, -a, -um, prehiter, prenagel;
praeceler, -ris, prehiter, prelegák, ſylnu hiter, ali lagák;
praejudicium, -ÿ, prehitra pravda, ṡhkoda, poguba;
praeproperus, -a, -um, ſylnu
prehitir, cilú prenagil;
praevelox, -cis, ſylnu hitir, celú hitir, ſhe
prehitir;
syncope, prehitra, inu velika omadleviza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Prehodnost glagolov »zmagati« in »misliti«
Pozdravljeni. Vedno sem bil prepričan, da glagolov misliti in zmagati ne moremo uporabljati v tranzitivni obliki (z akuzativom), temveč samo v obliki mislim, da… , mislim na nekaj oz. premišljujem o nečem, zmagali smo na tekmi oz. premagali smo neko moštvo ipd. Vendar pa opažam, da zlasti filozofi in literarni kritiki v svojih tekstih glagol misliti redno uporabljajo tudi v zvezah, kot so kako misliti ljubezen, kako misliti partizansko poezijo ipd. (v smislu 'premišljevati', 'analizirati nekaj'), uspešni športniki pa v svojih izjavah pogosto govorijo o tem, kako so zmagali nasprotnika (namesto premagalinasprotnika) ali kako so zmagali tekmo (namesto dobilitekmo ali zmagali na tekmi). V starejši izdaji slovenskega pravopisa, ki jo imam doma, je za glagol zmagati tranzitivnost sicer predvidena (npr. pijača ga je zmagala), medtem ko pri glagolu misliti možnost tranzitivnosti ni omenjena. Zanima me torej, če je takšna raba obeh glagolov v skladu z veljavnim slovenskim pravopisom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
preigranje s, proludium, -ÿ, preygranîe, poprei ygranîe, ali ṡkuſhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prekopícniti -ȋcnem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prekupec m, F
2,
dardanarius, -ÿ, en uhernik,
prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali s'drugimi rizhmy na draginîo zhaka;
propola, -ae, prekupez
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
premoči -morem dov. 1. moči:
jest hozhem lete moje dobre priatele pohleunu bugat, inu tulikain ijm pomagat kulikain premorem 1. ed. ǀ koku ti premoresh 2. ed. tulikain terpèti ǀ lahko premorish 2. ed. tu sturiti, zheli ſe bosh pravu ſpovedala ǀ vidjo kaj premore 3. ed. ta strah ǀ ta greshna dusha ſe v' paku udere, de nikuli obedn vezh y nepremore +3. ed. pomagat ǀ my ſe pofliſſamo kar premorimo 1. mn. ǀ s' gnado boshio pak vſe premorémo 1. mn. ǀ Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi ketny savesal de nezh vezh nepremorimo +1. mn. ǀ Bres tuoje S. Gnade nezh nepremoremo +1. mn. ǀ aku bote ſturili tu vaſhe, inu ſe pofliſsali kar premorite 2. mn. G. Bogu shlushiti ǀ Aku tedaj tulikajn premorio 3. mn. muhe, komary, kobilize, inu grilli, kaj bi bilu kadar Bug bi Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga zhloveka ǀ po tem bodezhim poti tiga terpleina hodit nepremorio +3. mn. ǀ cilu te nepremagane rokè Boshje sadershjsh de tebe shtrajfat nepremorjo +3. mn. ǀ zhlovek ſi je pomagal, kar je premogal del. ed. m ǀ Obedn zhlovek bi ne premogil del. ed. m tulikajn saneſti ſvojmu Saurashniku ǀ Bug hotel de bi premogla del. ed. ž tu sturiti ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli del. mn. m s'arzniamij, inu flajshtrij njemu pomagat 2. premagati:
S'tem bom premogal del. ed. m ſmert ǀ Philiſtery so bily njega lahku premogli del. mn. m, s'shtrikami, inu ketnamy ſo ga bily ſveſali ǀ So morebiti tuoij Saurashniki, ſvejt, hudizh, inu meſsu tebe premogli del. mn. m, inu ranili tuojo dusho s'oroshiam teh pregreh 3. biti dovolj premožen:
jeſt nepremorim +1. ed. almoshno dati ǀ de ſi lih pohleunu yh s'en dar proſſio, s'to beſsedo, nimam, inu nepremorem +1. ed. vſelej s'hishe yh ſpravio ǀ Aku nepremoresh +2. ed. doſti dat, daj tu maihinu kar premoresh ǀ enimu petleriu pak eno restargano ſuknio, ali en koſs kruha dati nepremore +3. ed. ǀ poverniti Tebi nepremorimo +1. mn. ǀ ſe sgovariate, de nepremorite +2. mn. almoshno dati ǀ ony nepremorio +3. mn. taku lepu taiſto gvantat ǀ k'sadnimu sklene, de hozhe eno Zirku Bogu h' zhaſti ſiſidat, kadar bo premoril del. ed. m ǀ kadar bi premogli del. mn. m radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili 4. imeti, posedovati:
S. Chryſologus pravi vam, katiri veliku nepremorite +2. mn., dajte eno droftinizo, de bote celli hleb prejeli ǀ je ſuete ſacramente andohtlivu prejela, inu kar je premogla del. ed. ž vbuſhizom dalla ǀ ta S: Mosh Saba prezei sapovei de ym imaio dati, tu kar ſo premogli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prerajtanje s, F
2,
ratiocinatio, raṡbor, modri poguvor, ali
preraitanîe;
ratiocinium, -ÿ, raitinga, raitanîe,
preraitanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prerokovanje s, F
8,
augurium, na tyze merkanîe, isgledanîe,
prerokuanîe;
coscinomantia, prerokovanîe gledajózh ṡkuṡi reſhetu;
effata, -orum, prerokovanîa;
necromantia, -ae, prerokovanîe is ṡarotenih mertvih, ali od ſmerti obudenih;
oraculum, -li, ſtol te gnade,
prerokovanîe;
praedictio, praedictum, poprei povédanîe,
prerokovanîe, pohvalenîe;
prophetia, -ae, prerokovanîe;
vaticinium, -ÿ, vaticinatio, prerokovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prestran prid., F
11,
amplus, -a, -um, preſtrán, na ſhiroku ſega;
collativus, -a, -um, ſhirok,
preſtran, kamer ſe more doſti ſpraviti;
expatians lacus, enu veliku ſhiroku yṡèru,
preſtranu;
largus, -a, -um, obiln,
preſtrán, ſhirók;
latifundium, -ÿ, enu ſhiroku
preſtranu ſtanovanîe, ali grúnt;
latus, -a, -um, preſtrán, debel, ploſhát, ſhirók;
laxus, -a, -um, preſtrán, popuṡzhen;
peramplus, -a, -um, ſylnu
preſtrán, spatiosus, -a, -um, preſtrán;
vastus, -a, -um, preſtrán, ſylnu velik;
via aperta, odpert, ali
preſtran poot
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prešuštvo s, F
7,
adulterari, preſhuſhtovati,
preſhushtvu tribati, ṡkasiti, folſhio ſturiti;
adulterium, -ÿ, preſhuſhtvu;
compertus in adulterio, v'
preſhuſhtvi ẛapopaden;
mechari, preſhuṡhtvu tribati;
mechia, preſhuṡhtvu;
moechari, vel moechiſsare, preſhuſhtvati
[!],
preſhuṡht[v]u tribati;
moechia, prèſhuṡhtvu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prevêsti1 -vêdem dov., prevêdel in prevédel prevêdla; stil. prevèl prevêla (é) 1. izraziti, podati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevesti neznane besede;
prevesti roman;
prevedel je njegovo vprašanje;
prevesti iz slovenščine v nemščino;
star. prevesti na slovensko v slovenščino;
umetniško prevesti / kot označba avtorstva prevedel X, opremil Y 2. knjiž. narediti, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevesti formule v splošni jezik;
prevesti svoja občutja v jezik glasbe / vaša vprašanja bom prevedel v bolj razumljiv jezik
♦ mat. s transformacijo prevesti enačbo višje stopnje v enačbo nižje stopnje 3. pravn. uradno priznati nove pravice ali prilagoditi že priznane pravice novim predpisom: prevesti delavca na nove prejemke / prevesti koga v nov naslov 4. zastar. prepeljati: prevesti jetnike v drugo jetnišnico
● star. na sejmu se vsako leto prevede veliko živine proda, kupiprevedèn -êna -o:
roman je dobro preveden; večji del vojaštva je bil preveden na fronto; bil je preveden v višji naslov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prevòd2 in prêvod -óda m (ȍ ọ́; é ọ́) 1. glagolnik od prevesti ali prevajati (besedilo): lotiti se prevoda zahtevnejših del;
pomagati pri prevodu / roman je izšel v prevodu znanega prevajalca / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y 2. besedilo, navadno literarno, znanstveno delo, v jeziku, v katerega ga je prevedel prevajalec: izročil mu je slovenski prevod sodbe;
oceniti prevod;
primerjati prevod in izvirnik;
slovenski prevod je narejen po francoski izdaji / dobesedni prevod ki se popolnoma ujema s predlogo, z originalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Prevod nove venezuelske denarne enote »Bolívar Soberano« je ...S 4. 6. 2018 naj bi venezuelski bolívar soberano (oz. z veliko začetnico "Bolívar Soberano") zamnejal dosedanji bolívar, slednji v slovenščini tudi brez akcenta, tj. bolivar (http://www.bcv.org.ve/billetes-y-monedas/bolivar-soberano ).
Zanima me, kako se bo novi denar imenoval v slovenščini: ali kar (z malo začetnico) bolívar soberano (oz. bolivar soberano) ali bomo naziv domačili (kot denimo Hrvati na http://liberal.hr/clanak.php?id=1686 ) v npr. suvereni bolivar (oz. suvereni bolívar)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pribežanje s, F
6,
perfugium, -gÿ, perbéṡhanîe;
profugium, -ÿ, perbeiṡhanîe, meiſtu kamer ſe more beiṡhati;
receptaculum, -li, perbeṡhanîe, erperge;
recursus, -us, perbeshanîe;
refugium, -ÿ, perbeshanîe, ṡatok;
suffugium, -gÿ, perbéṡhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pričovanje s, F
2,
testatio, prizhovanîe;
testimonium, -ÿ, prizhovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pridigar -ja m pridigar:
skorai ſledni Pridigar im. ed. je v'taki vishi od ludij polonan ǀ Ob zhaſſu tiga velikiga Pridigaria rod. ed. Boshjga Jeremia Preroka ǀ bo tudi Pridigariu daj. ed. uſta odperla ǀ n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku, inu Pridigaru daj. ed. hodit ǀ ſe toshio zhes Pridigaria tož. ed. ǀ Je bil smalal eniga Pridigarja tož. ed. ǀ Pridigary im. mn. y pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ Sabſtoin Pridigarij im. mn. ſejete ſeme boſhje beſsede ǀ beſſede teh Mashnikou, inu Pridigariou rod. mn. sò poshlushali ǀ Mojſter teh Pridigarjou rod. mn. ǀ vuk teh Pridigariuo rod. mn. nej ſim gori vſel ǀ exempel teh svetnikou, vuk teh Pridigeriu rod. mn. ǀ Kaj nuza Pridigariom daj. mn. tulikajn shraiat ǀ ſapovei ſvojm Pridigarjom daj. mn. de imajo opominat te verne dushe ǀ sapovei Pridigaryom daj. mn. pridigvat ǀ G. Bug bò poshilal te Pridigarie tož. mn. ǀ s'kusi moje Pridigarje tož. mn. vaſs ſim ſfaril ← srvnem. predigære ‛pridigar’; → pridiga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pridržavec m, dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez,
perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali s'drugimi rizhmy na draginîo zhaka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prikazen ž, F
3,
prodigium, -ÿ, zaihin, veliku zhudu, ṡavṡetje, zhes naturo pomeinenîe, ali
perkaṡin;
visio, visum, -si, videnîe,
prikaṡen, perkaṡin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pripomoč [pripomọ̑č pripomočȋ]
samostalnik ženskega spolapripomoček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
priporoštvo s, partrocinium, -ÿ, bramba,
perporoṡhtvu, na ſtrani ſtanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prisega ž, F
17,
abiurare, s'priſego tayti, ſe odpovédati;
adjurare, h'perſegi gnati, ẛarotiti, rotiti, preklinîati, ẛaklinîati;
aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri, ena ſtara
perſega, moshka, inu ẛhenska;
auctorare, s'perſego oblubiti;
compromiſsum, oblublenîe dvéh od ene, inu druge ſtrani ẛa kakerſhno glihingo
s'perſego;
dejurium, -ry, ena mozhna
perſega;
exjurare, perſegati, inu
s'perſego poterditi;
Hercle, vel Hercule, ena Aidovṡka
perſega;
juramentum, perſega;
mecastor, taku meni Castor pomagai,
perſega;
obtestatio, perſega, ali ena mozhna proſhnîa, inu riſnizhna;
perjurium, -ÿ, kriva
perſega, folṡh perſegovanîe;
sacramentum, -ti, ṡkrivnoſt,
perſega, ſacrament, ṡavèṡa;
sacramentum militare, junazhka, ali ṡholnerṡka
priſega;
spondere pro aliquo, ſe
s'priſego ṡavèṡati, inu oblubiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prisegovanje s, perjurium, -ÿ, kriva perſega, folṡh
perſegovanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pristolje (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) s, solium, -lÿ
, priſtolje. Verant.
[99: Solium, Thron, Priſztolye]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prostor m, F
45,
amplitudo, proſtor, ſhirók, inu velik;
capacitas, proſtor, proſtranoſt;
distantia, proſtor;
hippodromus, -mi, en
proſtor, ali pláz ṡa dirjanîe, ali turnèranîe;
in patenti, na
proſtoru;
intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali
proſtor v'mei dvém ṡabitjom;
interordinium, -ÿ, proſtor v'mei dvéma verſtama;
interstitium, -ÿ, tá
proſtor v'mei dvéma rizhama;
laxitas, proſtor, ſhirina;
locus, -ci, proſtor, meiſtu, ṡhtánt;
olympiadis luſtrum, proſtor petih leit;
receſsus, -us, odhod, odſtopnoſt,
proſtor, kir ſe more odmakniti, ali odſtopiti;
secedere de via, is pota ſtopiti,
proſtor dati, na ſtran ſtopiti;
situs, -us, perloṡhnoſt eniga
proſtora, ali kraja, en ſtán;
spatium, -tÿ, proſtor, ali preſtor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prostórski modél -ega -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prótiteló -ésa s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
pŕsni plezálni pás -ega -ega pasú m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
prst2 [pȓst prstȋ]
samostalnik ženskega spolazemlja, prst
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
»Purkinijeva« ali »Purkynějeva« vlakna?Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca.
Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně.
Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?
Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
putrih m, imbrex, -cis, vel imbricium, -ÿ, en
putrih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
QPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [kú], rodilnik [kúja] tudi [kú] tudi [kvə̀], rodilnik [kvə̀ja] tudi [kvə̀]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Raba množine namesto dvojine pri delih telesaBolijo me noge, roke, oči, ušesa, ledvice ...
Vse zgoraj naštete dele telesa ima večina ljudi po dva. V rabi pa se večinoma uporablja množina namesto dvojine.
Kako to?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Raba začetnice pri sklicevanju na slike in preglednice
Pri pisanju magistrske naloge sem v dilemi. Kako naj zapišem imena oz. naslove slik in tabel v besedilu? Npr.:
- Podatki v Tabeli 3 prikazujejo .../Podatki v tabeli 3 prikazujejo ...
- Kot je razvidno iz Slike 3 ..... / kot je razvidno iz slike 3 ...
Hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
rajtanje s, F
5,
arithmetica, kúnſt v'raitengi,
v'raitanîu, raitanîa;
computus, raitanîe, quitenga, okleiṡzhenîe;
ratiocinium, -ÿ, raitinga,
raitanîe, preraitanîe;
rationarium, -rÿ, buque ṡa
raitanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
rajtinga ž, F
4,
ratio, -onis, um, pamet, urṡhoh, raṡlog,
raitinga, razhún, zhiſlovanîe, zhiſlu;
ratiocinium, -ÿ, raitinga, raitanîe, preraitanîe;
rationes, raitinge, razhuni;
rationista, -ae, tá kateri
raitinge déla, ali vuzhy raitati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
rast m, pterygium, -ÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en
raſt okuli nohtou, da gnoi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
rásti rástem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
rasti -tem nedov. rasti:
na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti nedol. ǀ od kot pride de morje sdaj raſte 3. ed., zhes en zhaſs ſupet dol iamle ǀ po plazah, inu gaſſah traua raſte 3. ed. ǀ shitu, Kateru na nijvah raste 3. ed. ǀ ena nyva na kateri nezh neraſte +3. ed., obedn jo nedella ǀ En pungrat, v'Katerem vſe ſorte lepih rosh raſteio 3. mn. ǀ vy ſte ſemla is katere rasteio 3. mn. ǀ ona ſe je selenila, inu rasla del. ed. ž, inu zvedla ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala, inu raſla del. ed. ž ǀ oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu del. ed. s ǀ is taiste koreine veliku olik je raſtlu del. ed. s ǀ varva de bi koprive, inu ternie neraslu +del. ed. s ǀ ſe troshta de bodo nagelni rasli del. mn. m ǀ zhaka de bi hrushke raſle del. mn. ž ǀ y shenka taiſto semlo kir roshize ſo rasle del. mn. ž ǀ kadar pak bi li ſe fliſsal de bi koprive neraſle +del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ravnínski modél -ega -a m
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
razglasanje s, praeconium, -ÿ, tú
reṡglaſſanîe, ali hvala
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
razloček m, F
13,
commiſsio, na drugih
reṡlozhik, puṡzhenîe, ogledovanîe, porozhenîe;
differentia, reṡlozhik, reṡlozhenîe;
digeries, digestio, vkaṡanîe, odlozhenîe,
reṡlozhik, pozeranîe jedy v'ṡhelodzu;
discrimen, -nis, reṡlozhik, nevarnoſt;
distinctus, -us, mnogiteri
reṡlozhik;
diversitas, reṡlozhik, negliha;
indifferenter, nereṡlozhnu, pres
reṡlozhka;
interest, je en
reṡlozhik, je pridnu, je nuznu, mari:
mea non interest, meni nei mari ṡa tú;
paragraphus, reṡdilenîe,
reṡlozhik;
repudium, -ÿ, reṡlozhik teh ṡakonṡkih ludy, odpahnenîe;
sententia, -ae, modru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt,
reṡlozhik, ſodba, obſojenîe, ṡhtimanîe, pametnu govorjenîe;
sine discrimine, pres
reṡlozhka;
solutio, plazha, odveṡanîe,
reṡlozhik, odreſhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
razplat [razplȃt razplatȋ]
samostalnik ženskega spolarazpoka, špranja
PRIMERJAJ: razcep, razpok
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
reč [rẹ̑č]
samostalnik ženskega spola- stvar
- beseda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
reč -i ž reč, stvar:
kaj s'ena rejzh im. ed. zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi ǀ obena perſilena reizh im. ed. Bogu ne dopade ǀ ena rezh im. ed. v'to drugo ſe preoberne ǀ kadar je pouablena paſsti koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh im. ed. jo nemore sadarshati ǀ obena reijzh im. ed. vam nebode mogla veliku shkode sturiti ǀ tu je premaihina, inu shleht rejz im. ed. ǀ ena beſſeda je ena maihina reish im. ed. ǀ Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy rod. ed. odpovedal ǀ nej taku shleht rezhij rod. ed. na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali, inu lubili kakor G. Boga ǀ ſe nenaide rezhj rod. ed. na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala ǀ de ijm nej bilu terbej takorsh ne nespodobne rezhi rod. ed. sturiti ǀ G: Bug nihdar nemore obene rizhij rod. ed. poſabit ǀ Nej rizhi rod. ed. na semli de bi zhlovek imel ble sheleiti ǀ sakaj tedaj Syn Boshi taiſtu eni taku maihini reizhi daj. ed. pergliha ǀ ſamerkam de je perglihanu eni reizhj daj. ed., katera malu terpj, ali je enu nezh ǀ je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh tož. ed., namrezh to perst, ali gillu ǀ she eno reizh tož. ed. imam vam povedat ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi rejzhi mest. ed., de te druge deſhele y napumozh prideio ǀ kaj s'ene hude rezhy im. dv. morio lete duei biti ǀ is dveih rezhy rod. dv. ſe lubesan sposna ǀ Plutarcus je djal, de dvej rezhy tož. dv. vſy ludje shelè doſezhi ǀ lete poſvejtne rezhy im. mn. nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ te nar manshi rezhij im. mn. ga prestrashio ǀ Katere ſtrashne rizhy im. mn. ſo en ozhitni ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ de eden vej naturo, inu liſtnuſti vſyh ſtvarjenih rezhy rod. mn. ǀ sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij rod. mn. ǀ ſe perpuste obnorit od lubesni teh posvetnih rizhij rod. mn. ǀ vmerje tem poſvejtnem rezhjem daj. mn., inu dolgu zhaſſu shivj ǀ k'tem slatkim rezhem daj. mn. ſo silnu nagneni ǀ Vſaku drivu ima try rezhy tož. mn., namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne prepovedane rezhij tož. mn. ǀ mu je bil vſe druge ſtuarjene rezhj tož. mn. podvarshene ſturil ǀ katero zhes vſe ſtuariene rezky tož. mn. bi imeli shtimati ǀ sazhnete klaffat, inu druge nespodobne rizhy tož. mn. tribat ǀ katere shene sa malu uredne rizhij tož. mn. vezhkrar prelivajo ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi tož. mn. sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ v' maihinih rezheih mest. mn. ſtoy nàshe isvelizhaine ǀ per teh semelskih rezheh mest. mn. ǀ S. Agatha vſyh rezhejh mest. mn. poſvejtnih je bila ſlaba, inu posabliva ǀ G. Bug je iskasal zhuda v' vſyh rezheyh mest. mn. ǀ vaſha semla je nerodovitna, de vſijh rizeh mest. mn. pomankajne imate ǀ vmej drugmi rezhmy or. mn. tudi letu je naſaj piſſal ǀ Drugi malio sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo, s' katerimi rezhmi or. mn. ſe shpishaio ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy or. mn. ſa zhlovesku shiulenie
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
reči rečem dov. reči:
Kir hozhe rezhi nedol. de je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ mene vſhe saſtopio kaj hozhem rezhi nedol. ǀ kakor bi hotela rezhij nedol. ǀ nei obeniga v'zerkvi de bi mogal rezh nedol. de on je bres kakorshne reve ǀ Obedn nemore rezk nedol., jeſt nemorem imeti dobre vole ǀ leta je vekshi, greh, Kakor vam ſe neodkryti, ali vam nerezhi +nedol. Vasha Gnada ǀ Hozhe rezhe nedol. Senin Nebeski ǀ otrozi ſo zhemerni, sdaj me perſilio de hudu rezhem 1. ed., sdaj de hudizhu ijh isdam ǀ nerezhem +1. ed. de s'denarjemi jo Kupio ǀ ti ſi en vſmilen Paſtir, shiher rezhesh 2. ed. ǀ inu vener nerezhesh +2. ed. huala G: Bogu ǀ takrat hudizh y rezhe 3. ed. nej ſim jest tebi pravil, de ſe bo tebi taku godilu? ona rezhe 3. ed., kaj hozhem ǀ Bug mu nerezhe +3. ed. greshnik ali zhlovek, ampak norz ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo 1. mn. ǀ inu vener nerezhete +2. mn., Huala Bogu ǀ Naj rekò 3. mn. drugi kar hozhejo ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio, inu beſsede narekò +3. mn. ǀ Obeden ne rezi vel. 2. ed. jest nemorem Bogu shlushit ǀ nikar nerezi +vel. 2. ed. de tvoy Maliki ſo Bogovy ǀ satorai ſposnajmo, ter rezimo vel. 1. mn. ǀ Vupraſhajte vy eniga otroka, inu rezite vel. 2. mn. mu ǀ Rizite vel. 2. mn. vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki vuredni imenuani bitij ǀ rizite vel. 2. mn. nemorem imam katar ǀ s' pravem vkupajnam recite vel. 2. mn. ǀ s'Davidam rezhite vel. 2. mn. ǀ nikar nerezite +vel. 2. mn. de nemorite taku brumnu shivejti ǀ Pater, rezitemu vel. 2. mn.+ nej Teſtament ſturj ǀ sa volo tiga bom rekal del. ed. m, kar Ovidius pravi ǀ de bi nihdar ene hude beſſede nerekal +del. ed. m ǀ leta shena je k'meni rekla del. ed. ž ǀ vij bi ga prezei od vaſs ſunili, inu rekli del. mn. m poberiſse prozh ǀ Kadar bi Boga lubili, inu shtimali, bi nerekli +del. mn. m je teshku, nemorem odpuſtiti ǀ Kaj bi rekle del. mn. ž Ceſſarize, inu Krajle zoper reči oporeči:
saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe 3. ed. netagotiteſe, inu shnio nepreperajte
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Referenčni koordinatni sistemZanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
reva -e ž trpljenje, nesreča, težava:
velika reva im. ed. je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat, inu vener nezh neulovit, leta guishnu je ena velika reua im. ed. Slaſti Ribizhom, kateri skuſi ribshtvu ſi ſvoi kruh shlushio ǀ od lakoti, inu reve rod. ed. ſo konz jemali ǀ Eni veliki revi daj. ed. vſy ludje ſó podversheni ǀ G. Bug y poshle eno teshko, inu veliko bolesan, ali pak drugo nesrezho, inu revo tož. ed. ǀ bo perſilen v'tej narvekshi potrebi zhes ſvojo revo tož. ed. ſe jokat ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni revi mest. ed. ǀ nad reuo or. ed. tega ſe joka Martialis rekozh ǀ bolezhine, inu reve im. mn. nuzh, inu dan mene taraio ǀ vſe reue im. mn. pred dauri oſtaneio ǀ tulikajn nesrezh, revu rod. mn., inu bolesni je mogal preſtati ǀ ſe je reishil od reu rod. mn. tiga ſvejta ǀ gdu je vrshoh de tulikain revam daj. mn. ſmò podvershani ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete nadluge, inu reve tož. mn. ste padli ǀ vezhkrat obusha, inu v reue tož. mn. velike pade ǀ te druge je v'reve tož. mn., inu pogublejne perpravilu ǀ raunu v'teh revah mest. mn. ſe je nekedaj nashlu tu mestu Ieruſalem ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah mest. mn., inu v' terplejni ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah mest. mn. ſe najdesh ǀ ga tepe s' revami or. mn., inu nadlugami ǀ kadar zhloveka obyszhe s'revami or. mn., inu terpleinam ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami or. mn., s'krishi, inu terpleinam ǀ Velika dobruta Boshja je, de naſs s'revamy or. mn., inu shtrajfingi na pravi pot tiga isvelizheina perpravi ǀ G. Bug tebe obiszhe s'revamj or. mn., nadlugi, boleſni, vbushtvam ← srvnem. riuwe ‛žalost, bolečina, trpljenje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ribji prid., F
14,
branchiae, ribja uſheſſa;
garum, -ri, ribja maſt, ali ṡhupa, ena ſlanina;
lactes, tá mehka zhréviza, ṡkuṡi katera tú mléku tezhe, tu
ribje mleiku;
multitia, -orum, ena batta ṡa
ribji lou;
oxyzonium, -ÿ, ṡhaladia, kiſſila
ribja ṡhulza;
pinna, -ae, ribje peretnize
[str. 164b ];
pinna, fischfeder,
ribje perú
[str. 250a ];
piscatio, rib lovlenîe,
ribji lou;
piscatura, -ae, vel piscatus, -tus, ribiṡhtvu,
ribji lou;
piscem desquamare, ribje luṡkine doli oſtergati;
piscem exoſsare, ribje koſty ſtrébiti;
spina, -ae, tern,
ribja kúſt, grebèn;
squama, -ae, ribja luṡkina
[str. 205b ];
squama, schup.
ribja luskina
[str. 250a ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
ruhtica ž, F
7,
adianthum, -ti, divja
ruhtiza, goſpeinîe laſſie, ẛeliszhe;
lunaria, divja
ruhtiza;
plolipodium, -ÿ, divja
ruhtiza, ſladki korèn, raſte v'pezhovjei, inu na drevju;
ruta, -ae, ruhtiza ṡelenu grenku ṡeliṡzhe;
rutaceum vinum, vinu
s'ruhtizo naryenu;
rutaceus, -a, -um, is
ruhtize;
rutatus, -a, -um, is
ruhtizo obèṡan, namaṡan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
sámovaroválni komplét -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
sani ž mn., F
5,
in Rheda, na
ſinéh;
rheda, -ae, ena kulla,
ſiny;
rhedarius, -ÿ, kolár, voṡnyk teh
ſiny;
rhedarius, -a, -um, kar
k'ſiném nuza, ali ſluſhi;
traha, -ae, ene
ſeny
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
scanje s, F
6,
matella, -ae, mattelio, -onis, ena vodena poſſoda, kahla ṡa
ṡzanîe;
matula, -ae, ena kahla ṡa
ṡzanîe, nozhna zherpinîa;
scaphium, -ÿ, tudi ena kahla ṡa
ṡzanîe;
stranguria, -ae, ṡzanîa, ali zuranîa veitri, teṡkozha zuranîa, kadar ſe ne more lahku ṡzati;
urina, -ae, ṡzalniza,
ṡzanîe;
urina difficilis, teṡhku
ṡzanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
sedeti -im nedov. sedeti:
je vidil ſedeiti nedol. Boga Vſigamogozhniga ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti nedol. na ſojm Tronu ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti nedol. eno companio shenskih pershon ǀ ſideti nedol. na desni, inu na levi ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom more ſidèti nedol. ǀ s'dopadejniam yh pustite nuzh, inu dan ſydeti nedol. ǀ Petrus Diaconus je vidil S. Duha sydeiti nedol. ǀ Ta ſtrashna ſpaka na kateri ſedim 1. ed. ǀ hozhem tebi tiga kojna, na katerem ſidim 1. ed. shenkat ǀ v'temi sijdim 1. ed., inu ſvetlobo teh Nebeſs nevidim ǀ aku ſydish 2. ed., ali hodish, ali pozhivash ſpumni vſelej na moje ſapuvidi ǀ O Salamon! ti neſidish +2. ed. vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli ǀ Satorai tudi ſedij 3. ed. na Tronu ǀ Sedij 3. ed. Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim ſtoli ǀ per tem mejſti Ieriho ſedj 3. ed. ǀ kakor ſedy 3. ed. Christus Iesus na deſni Ozheta Nebeſhkiga ǀ videozh pak, de s' meram ſidi 3. ed., sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s'raven shterne ſidij 3. ed. ǀ kakor en Ribizh s' raven vode, kateri ſidy 3. ed., inu s' ternikam ribe lovj ǀ raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot ſijdi 3. ed. ǀ ſam Nero ſmeram sijdi 3. ed. ǀ venim bodezhim grastu ſydi 3. ed. ǀ Per eni miſi ſydj 3. ed. ta lubi Ioannes ǀ Sydj 3. ed. ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo ǀ Chriſtus Sydi 3. ed. na desni Ozheta Nebeskiga ǀ ne ſtopa na pot teh greshnikou; inu neſedy +3. ed. na ſtolu te hudobie ǀ sa pezhjo smyram sydita 3. dv. ǀ shteri ure per miſi ſidite 2. mn., inu trumffate ǀ kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede 3. mn. ǀ kakor na semli krailize ſedè 3. mn. per tronu, ali ſtolu tiga kraila ǀ cellidan per misi sydè 3. mn. ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu v'pakli ſedel del. ed. m ǀ je en slepez ſedil del. ed. m polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli ſidel del. ed. m ǀ Mattheus, kateri je na zollu ſidil del. ed. m s' butaro teh danariou naloshen ǀ ene try ure je per misi sydel del. ed. m inu jedil ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu ſydel del. ed. m ǀ na shnablyh ena negnusna krota je sedela del. ed. ž ǀ vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela del. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela del. ed. ž miloſt ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela del. dv. m ǀ dua Angela katera ſta noter v' grobi ſidela del. dv. m ǀ JESUS pak je vsel te kruhe, inu kadar je sahvalil, je nje resdelil tem, kir ſò ſedeli del. mn. m ǀ kadar vshe vſy ſo per miſi sedeli del. mn. m ǀ vy bote ſideli del. mn. m, inu ony pred vamy bodo ſtali ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli del. mn. m ǀ bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli del. mn. m, inu kuartali ǀ de bi my sydeli del. mn. m næ stolèh nebeskyh ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli del. mn. m ǀ Duej sheni blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam ſò ſijdele del. mn./dv. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
sestra ž, F
29,
abmatértera, -ae, babize naſhe
ſeſtra, ali ozheta babiza. Bábina
ſeſtra;
aely, moshè dvéh
ſeſter;
consobrini, ſestrizhi, dvéh
ſéster otrozi;
glos, -ris, moṡhova
ſeſtra;
propatrua, predéda
ſeſtra;
sobrinus, -a, -um, ſeſtriz, is
ſeſter otroci;
soror, ſeſtra;
sororius, -ÿ, ſvák,
ſeſtre móṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
sešiti [sǝšíti sǝšȋjem]
(izšiti) dovršni glagolsešiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Sklanjanje imena »Andreï«Avtorju enega izmed letošnjih maturitetnih romanov je ime Andreï Makine. Zanima me, kako pravilno sklanjamo njegovo ime (Andreïja, Andreïa?).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Sklanjanje imena »Dalibor«Prosim za vaš komentar.
Menim, da se moško osebno ime Dalibor pravilno sklanja tako:
Dalibor
Dalibora
Daliboru
Dalibora
Daliboru
Daliborom
Nekateri sklanjajo tako, kar pa je po mojem mnenju napačno.
Dalibor
Daliborja
Daliborju
Daliborja
Daliborju
Daliborjem
Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Sklanjanje imena »Huntley«
Kako se pravilno sklanja angleško moško ime Huntley? Zanima me tudi pridevniški zaimek tega imena.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Sklanjanje imena »Josemaría Escrivá de Balaguer«V raznih slovenskih besedilih se vedno znova pojavlja vpliven španski redovnik Josemaría Escrivá de Balaguer.
Kako naj bi pravilno sklanjali njegovo izvirno ime in priimek in kako v poslovenjeni obliki (Jožefmarija Escrivá de Balaguer)? In kako se potem tvori svojilni pridevnik - Escrivájev?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Sklanjanje imena »Olympia«
V Gorici je športno društvo Olympia. Kako sklanjamo to lastno ime: ali ima v končnici j (Olympije, Olympiji ...) ali ga nima (Olympie, Olimpii ...).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 672 zadetkov.