afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica
2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
afklati [āfklati āfklam]
nedovršni glagolspenjati, zapenjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ahljati [ahljáti ahljȃm]
nedovršni glagolgrebenati, česati lan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ahtati se [áhtati se]
nedovršni glagoltruditi se, prizadevati si
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ako1 (aku, ako, oku) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aldovati [aldováti aldȗjem]
nedovršni glagolžrtvovati
PRIMERJAJ: kaldovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amiti1 [ámiti ȃmim]
nedovršni glagoldojiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amvzeti se [ȁmvzẹ́ti se ȁmvzámem se]
ali [amvzẹ́ti se amvzámem se]
(anvzeti) dovršni glagolzaščititi, ubraniti, zavzeti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anati se [ánati se]
nedovršni glagolizogibati se, varovati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
andlati [āndlati āndlam]
nedovršni glagoldelovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
andlati nedov., F
7,
conversari, v'kupai
andlati, ṡkupai ẛhivéti, ali prebivati;
linarius, -rÿ, kateri s'predivam
andla, ali baratá;
negotiari, kupzhovati, rovnati,
andlati;
pertractare, mozhnu
andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti, eniga hudú ali dobru iméti,
andlati;
praevaricari, preſtopiti, ſe pregréſhiti, fólṡh, inu krivizhnu
andlati;
tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
andlati -am nedov. kupčevati, trgovati, ravnati, postopati, delati:
Balaam je bil navajen s'hudizham andlat nedol. ǀ jeſt hozhem golufat, kraſti, krivizhnu andlat nedol. ǀ bushtuu me ſili krivizhnu andlat nedol. ǀ Ti Kupz pametnu andlash 2. ed. ǀ ta Kateri pravizhnu andla 3. ed., more ſtradati ǀ ſe taku s' tvojmy priately andla 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita, inu andlata 3. dv. ǀ taku my nepametnu andlamo 1. mn. ǀ Pametnu andlate 2. mn., de uprashate kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti, sakaj obenimu ga sabſtoin ne dà ǀ Nej ſi li ti dolshan vejditi, koku tvoy otrozi andlajo 3. mn., inu shivè ǀ ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio 3. mn. ǀ kupzovaj tedaj, andlaj vel. 2. ed., inu barantaj ǀ pravizhnu andleite vel. 2. mn., inu bogaboyezhe shjvejte ǀ Pravizhnu andleite vel. 2. mn. ſizer v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili, kakor vy sdaj shivino meſſarite ǀ S. Bugam andlaite vel. 2. mn., popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate ǀ Krivizhnu ſi andlal del. ed. m, v'tem Kir shleht blagu, sa dobru ſi predal, predragu ſi ſhazal, mire prave nej ſi dal ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish, bi taku norsku neandlala +del. ed. ž ǀ zhe pak greshnu bote shiveli, krivizhnu andlali del. mn. m, hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ← nem. handeln ‛kupčevati, trgovati, delati, ravnati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
andlati -am (andlati, handlati) nedovršni glagol1. kdo; (zoper kaj) z dejanji, dejavnostjo dosegati uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: delati
2. kdo; s kom, s prisl. določilom načina kazati odnos do koga, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
3. kot slovarski zgled kupovati in prodajati dobrine za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovati, kupčevati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anjemati se -jemljem se nedovršni glagol kdo; česa delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apnišče [apníšče]
samostalnik srednjega spolajama, kjer se žge apno; apnišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arati [árati áram]
nedovršni glagol- zastavljati
- drgniti, drobiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
árbati, -am, vb. impf. = delati, Dol.-Levst. (M.) — iz nem.; prim. švic. arben = sich mühen, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arcnija ž, F
73,
amuletum, arznia, katera ſe na garlu obeiſha;
anastomaticum, arznîa, katera odpèra;
antidotum, arznia ẛa ſtrup pregnati;
collyrium, arznia ṡa ozhy;
curari medicaminibus, s'arzniami ſe oṡdraviti;
dentifricium, arznia ṡa ṡobe beile délati;
masticatorium, arznia, katera ſe dvèzhi;
medicamenta, Imena teh
Arznÿ;
panchrestum, -ti, ena
arznia, ṡa vſe boléṡni dobra;
praecipua remedia, te narbulſhe
arznie;
remedium, -ÿ, arznia;
theriaca, -ae, triák,
arznia is kazhyga meſſá
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati
FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ardrati [árdrati se árdram se]
nedovršni glagolprepirati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arečiti [arečīti arečím]
dovršni glagolpovzročiti
PRIMERJAJ: areč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arendavati [árendavati
árendavam
]
nedovršni glagoldajati v zakup
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arestovati [arestováti arestȗjem]
nedovršni glagolzapirati v ječo, aretirati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ariti [? ārim]
nedovršni glagolpričati, dokazovati na sodišču
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
atati [átati
átam
]
nedovršni glagolposkušati govoriti; bebljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
babiti [bábiti bȃbim]
nedovršni glagolbiti babica, tj. pomočnica pri porodih
PRIMERJAJ: babovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
babovati [babováti babȗjem]
nedovršni glagoldelovati kot babica, tj. pomočnica pri porodih
PRIMERJAJ: babiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bahati se [báhati se
báham se
]
nedovršni glagolbahati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bajati [bájati bájam]
nedovršni glagolvedeževati, bajati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
barantati [barantáti barantȃm]
nedovršni glagolmenjati blago za blago; trgovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
barati [bȃrati bȃram]
dovršni in nedovršni glagolkoroško vprašati, barati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
barbati [bȃrbati bȃrbam]
nedovršni glagolbarvati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
barčin [barčīn]
samostalnik moškega spolaladjedelnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
basati [básati bȃsam]
in [bȃšem]
nedovršni glagolpolniti, nabijati orožje s strelivom; basati
PRIMERJAJ: fasati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bȃštati 1., -am, vb. impf. das Unterholz schocken: hosto baštati, V.-Cig.; = butarice (it. "fascetti") delati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bavkati [bȃvkati bȃvkam]
nedovršni glagologlašati se s kratkim laježem; bevkati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bazniti [baznīti báznem]
dovršni glagolzbosti, dregniti
PRIMERJAJ: bezati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bę̑bəc, -bca, m. der Tölpel, der Tropf; bebca delati iz koga, jemanden zum Narren haben, hänseln, Jan.; za bebca koga imeti, zum Besten haben, Lašče-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
becati [bǝcáti bǝcȃm]
nedovršni glagolbrcati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
beckati [bǝckáti bǝckȃm]
nedovršni glagolvotliti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
beleštrati [beleštráti beleštrȃm]
in [belẹ̄štrati belẹ̑štram]
nedovršni glagolzmedeno, neumno govoriti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
belišče [belíšče]
samostalnik srednjega spolakraj, kjer se beli perilo ali platno; belišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
belišiti [belíšiti belȋšim]
nedovršni glagoloznačevati, beležiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
béliti -im nedov. 1. beliti, pokrivati z beležem: Moka Tvoja li náſz bêli BRM 1823, 63 2. delati skrbi: Zdaj szo pá Erdélci glávo Rudolfi belili KOJ 1848, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
beliti [belīti bẹ́lim]
nedovršni glagol- beliti
- dodajati jedi maščobo; zabeljevati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
beliti1 nedov., F
10,
abare, beiliti;
albarium, bélenîe, karkuli
béli, ali ṡzhim
ſe béli;
albicare, beiliti;
candefacere, beiliti, beilu ſturiti;
candificare, beiliti;
dealbare, pobéliti,
béliti, plaihati;
fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu
beili, ali plaiha;
gypsare, s'tako ṡemló narejanîe, inu
béliti, ali délati;
tector, -oris, eden kateri en ṡyd fraiha, ali
beili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
beliti [delati belo/svetlo] glag. nedov. ♦ P: 3 (DB 1584, MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bermati [bẹ̑rmati bẹ̑rmam]
nedovršni glagolpridobivati vojake; novačiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bernjati [bernjáti bernjȃm]
nedovršni glagolzbirati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
besediti se [besẹ́diti se besẹ̑dim se]
nedovršni glagoldisputirati, prerekati se, razpravljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
besedovati [besẹ̑dovati besẹ̑dujem]
nedovršni glagolzagovarjati pred sodiščem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bezati [bǝzáti bǝzȃm]
nedovršni glagolbosti, dregati, vtikati
PRIMERJAJ: bazniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bezljati [bezljáti bezljȃm]
nedovršni glagolsplašeno se poditi; bezljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bežati [bežáti bežím]
nedovršni glagolbežati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bežati nedov., F
18,
apage, apagesis, poberi ſe,
béṡhi prózh, prózh;
diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam
béṡhati;
fugam ardet abire, vus gory kakú bi
béṡhal;
fugam capere, béṡhati, pobégniti;
fugere, béṡhati;
fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga
béṡhati;
fugiendus, pred katerim ſe ima
béṡhati;
fugitare, hitru
béṡhati;
fugitor, kateri
béṡhy;
fugiturus, kateri bó
béṡhal;
laborem fugere, nerad délati, pred dellam
béṡhati;
lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo
beiṡhy, inu jo ſovraṡhi;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk,
beiṡhy pred ludmy;
profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more
beiṡhati;
provolare, odleteiti, prozh leteiti,
beiṡhati, kakòr tyza;
subterfugere, na ṡkrivnim prózh
béṡhati;
suffugere, na ṡkrivnim prózh
beiṡhati;
terga dare, harbat oberniti, inu
beiṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnikaI. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bijati [bíjati bíjam]
nedovršni glagoltolči, udarjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
biričevati [biríčevati biríčujem]
ali [biričeváti biričȗjem]
nedovršni glagolobtoževati
PRIMERJAJ: biričiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
biričiti [biríčiti birȋčim]
nedovršni glagolobtoževati
PRIMERJAJ: biričevati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bistriti se [bistrīti se bistrí se]
nedovršni glagoljasniti se, bistriti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
biti1 [bíti bȋjem]
nedovršni glagoltolči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
biti1 bijem nedovršni glagol1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blagorovati [blágorovati blágorovam]
in [blagorováti blagorȗjem]
(blogerovati) nedovršni glagolblagoslavljati
PRIMERJAJ: blagorreči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blagorreči [blagorréči blagorréčem]
(blogerreči) dovršni glagolblagosloviti
PRIMERJAJ: blagorovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blazniti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož. (s čim) zapeljevati v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (na čem, v čem) spravljati v negotovost ali v zmoto; SODOBNA USTREZNICA: blazniti
3. kdo/kaj; kogatož. (od česa) spravljati stran, v oddaljenost od česa
4. kaj; kogatož. povzročati nezadovoljstvo
5. kdo/kaj; koga [nikalni rodilnik] delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj; SODOBNA USTREZNICA: motiti
FREKVENCA: 37 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blazniti se -im se nedovršni glagol1. nedov. in dov., kdo; na kom, nad kom delati/narediti kaj moralno slabega; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati se, pohujšati se
2. kdo; na čem, nad kom/čim imeti (in izražati) slabo, napačno mnenje o kom ali o čem; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
3. kdo; v čem delati napake; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
FREKVENCA: 29 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blažcè, n. dem. blago; eine geringe Ware, ein geringes Stück Vieh, Dol.-Levst. (Rok.); — svojemu očetu blažce pomagati delati, dem Vater das Gütchen bearbeiten helfen, Gorne bukve-Let. 1889. 183.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blebetati [blebetáti blebetȃm]
nedovršni glagolblebetati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blekati -am nedovršni glagol kdo; kogatož., s prisl. določilom načina delati, da ima kdo manj pomanjkljivosti, napak; SODOBNA USTREZNICA: izboljševati, izpopolnjevati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bleketati [bleketáti bleketȃm]
nedovršni glagolbleketati, blejati, meketati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blesniti [blēsniti
blēsnem]
dovršni glagolizreči kaj nepremišljenega; blekniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blesti [blésti blédem]
nedovršni glagolnesmiselno govoriti, govoričiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bližati se [blȋžati se blȋžam se]
nedovršni glagolbližati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bližnji1 -ega (bližni, bližnji, blizni, bližen) posamostaljeno1. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. kdor je v sorodstvenem razmerju do drugega; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
3. kdor je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: prijatelj
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bloditi se [blodīti se blọ́dim se]
nedovršni glagol- spozabljati se, živeti v zmoti
- razuzdano živeti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bobnati [bọ̑bnati bọ̑bnam]
nedovršni glagolbobnati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bobneti [bobnẹ́ti bobním]
nedovršni glagoldoneti, razlegati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bodati [bọ̑dati]
(budati) nedovršni glagolne moči vdeti niti v šivanko, skušati vdeti nit v šivanko
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bogat2 -a -o pridevnik1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bogati [bọ̑gati]
nedovršni glagolubogati
PRIMERJAJ: ubogati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bojevati se [bojeváti se bojȗjem se]
nedovršni glagolbojevati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bolhovati [bou̯hováti bou̯hȗjem]
nedovršni glagolobirati, odstranjevati bolhe in jih ubijati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
boljše1 (bulše, bolše, bujlše) primernik prislova1. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
2.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., v zvezi boljše imeti v večji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bolščati [bou̯ščáti bou̯ščím]
nedovršni glagolgledati nepremično, s široko odprtimi očmi; bolščati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bositi [bosīti bosím]
nedovršni glagolodstranjevati podkev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bosti [bósti bódem]
nedovršni glagolbosti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
botati [bọ̑tati]
nedovršni glagoldelati račun, obračun; računati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
botiti [botīti botím]
nedovršni glagolpotiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
božič -a samostalnik moškega spola versko praznik Kristusovega rojstva; SODOBNA USTREZNICA: božič
FREKVENCA: 21 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
božični -a -o pridevnik ki se nanaša na božič; SODOBNA USTREZNICA: božični FREKVENCA: 51 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
braditi se [bradīti se bradím se]
nedovršni glagolodraščati, zoreti v moža
PRIMERJAJ: bradovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bradovati [bradováti bradȗjem]
nedovršni glagolodraščati, zoreti v moža
PRIMERJAJ: braditi se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bramba -e (bramba, branba) samostalnik ženskega spola1. obrambi namenjeno utrjeno naselje ali zgradba; SODOBNA USTREZNICA: trdnjava, utrdba
1.1 zaklon, ki ščiti bojevnike in omogoča napadanje; SODOBNA USTREZNICA: prsobran
2. vojaški obrambni nasip; SODOBNA USTREZNICA: okop
3. priprava za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: orožje
3.1 vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov; SODOBNA USTREZNICA: oblegovalna naprava
4. odbijanje nasprotnikovega napada; SODOBNA USTREZNICA: obramba
4.1 sodelovanje v spopadu, ki ima za cilj ohranitev koga ali česa
4.2 skupina ljudi, zadolžena za obrambo ali varovanje
5. dejavnost, skrb, da se komu ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varstvo, zaščita
6. pisni ali ustni zagovor, obramba kakega stališča, prepričanja
6.1 opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok; SODOBNA USTREZNICA: izgovor
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brambati [brȃmbati brȃmbam]
nedovršni glagolbraniti, ščititi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
branati [bránati bránam]
nedovršni glagolrahljati zemljo z brano; branati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
braniti [branīti bránim]
nedovršni glagolbraniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
braniti se -im se nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, proti komu, zoper koga, pred kom, (s čim) z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se
1.2 z besedami, mislimi (iz svetopisemskega izročila)
1.2.1 kdo; komu/čemu, zoper koga/kaj, (s čim) izražati voljo ne podleči čemu; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se čemu
2. kdo; čemu, pred čim, (s čim) delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati se, ščititi se
2.1 kdo; česa prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, nasprotovati čemu
3. kdo; česa, čemu z besedami, dejanjem izražati voljo
3.1 ne ubogati koga; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, braniti se
FREKVENCA: 107 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
branjen -a -o (brajnen, branjen, branen) deležnik1. (od koga), pred čim ki je varovan pred čim neprijetnim, nezaželenim; SODOBNA USTREZNICA: zaščiten
2. (od koga), komu/čemu izraža oviranost koga/česa pri uresničevanju česa; SODOBNA USTREZNICA: branjen
FREKVENCA: 43 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brati [bráti bérem]
nedovršni glagol- brati, čitati
- nabirati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brati2 nedov., F
4,
legulus, -li, eden, kateri v'vinogradi groṡdie
bere, ali terga;
mellificare, mèd
brati, délati, ṡnaſhati;
olivare, olike targati ali
brati;
vindemiare, groṡdje tergati, ali
brati;
prim. bran2
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brázda, f. die Furche; globoke brazde delati; polsedmo brazdo pod zemljo ga ima vrag zakopanega, Jurč.; v brazdi komu stati, jemandem Trotz bieten, Z.; vodna b., das Kielwasser, Cig.; — die Gesichtsrunzel, C.; brazde na dlani, Handlinien, Cig.; — die Narbe, (bot., stigma), Cig. (T.); — der Falz, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brazda ž, F
7,
arula, ena v'podobi ene
braṡde votlina, ena brusda, ali votlina v'Cerqui;
colliquiae, -arum, vodene
braṡde, vodeni jamizhi;
imporcare, na nyvi
braṡde délati, orati, naſjati;
lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka;
novalia, braṡde;
sulcare, orati,
braṡde délati;
sulcus, -ci, jamizh,
braṡda;
prim. bruzda2
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brazdati [brázdati brázdam]
nedovršni glagoldelati brazde; brazdati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brbati [brbáti brbȃm]
nedovršni glagolbrskati, brskajoč iskati
PRIMERJAJ: brkati, brkljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brbrati [brbráti brbrȃm]
nedovršni glagolklepetati, govoričiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brcati [bŕcati bŕcam]
nedovršni glagolbrcati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brcniti [bŕcniti bȓcnem]
dovršni glagolbrcniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brehati [brẹ́hati brẹ́ham]
nedovršni glagolmočno kašljati, krehati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brejiti [brẹ́jiti brẹ̑jim]
in [brejīti brẹ́jim]
nedovršni glagolpovzročati brejost, obrejevati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brenčati [brenčáti brenčím]
nedovršni glagolbrenčati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brenkati [brẹ̑nkati brẹ̑nkam]
nedovršni glagolbrenkati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bresti [brésti brédem]
nedovršni glagolbresti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bridkọ̑st, f. die Bitterkeit; die Trübsal; Kajn je živel v nepokoju in bridkosti, Ravn.; Slovo sveta bridkosti daj, Preš.; die Bangigkeit; v smrtnih bridkostih, in Todesängsten; bridkosti si delati, sich ängsten, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brisati [brísati brȋšem]
nedovršni glagolbrisati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brisati brišem nedovršni glagol1. kdo; koga/kaj, (s čim) delati koga/kaj suhega/suho, čistega/čisto z drgnjenjem; SODOBNA USTREZNICA: brisati
2. kdo; kaj delati, da kaj ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: brisati
FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
briti [bríti brȋjem]
nedovršni glagolbriti, striči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brìtkiti -im nedov. delati bridko, žalostno: 'zaloszt naj nam 'zivot ne britki AIP 1876, br. 1, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brkati [bŕkati bȓkam]
nedovršni glagol- metati stran, brcati
- brskati
PRIMERJAJ: brbati, brkljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brkljati [brkljáti brkljȃm]
nedovršni glagolbrskati
PRIMERJAJ: brbati, brkati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brljuzniti [brljúzniti brljȗznem]
dovršni glagoldati zaušnico; klofniti; klofutniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
broditi [brodīti brọ́dim]
nedovršni glagol- s tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo
- iti prek vode
PRIMERJAJ: brosti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brončija [brončȋja]
samostalnik ženskega spoladelavnica za izdelovanje izdelkov iz brona
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brosti [brósti brọ́dem]
nedovršni glagols tipanjem preiskovati, preizkušati dno pod vodo
PRIMERJAJ: broditi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brskati [bȓskati bȓskam]
nedovršni glagolmetati proč, odmetavati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brsniti [bŕsniti bȓsnem]
dovršni glagolfrcniti, brcniti, odvreči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brusiti [brusīti brúsim]
nedovršni glagolbrusiti, ostriti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brusiti1 -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj s ponavljajočim se premikanjem brusila delati kaj ostro; SODOBNA USTREZNICA: brusiti
2. kaj; kaj, (ob kaj) drgniti ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: brusiti
FREKVENCA: 12 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brusnica [brusníca]
samostalnik ženskega spolakamnolom, kjer pridobivajo brusne kamne
PRIMERJAJ: brusnišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brusnišče [brusníšče]
samostalnik srednjega spolakamnolom, kjer pridobivajo brusne kamne
PRIMERJAJ: brusnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bržiti [bržīti bržím]
nedovršni glagolhiteti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bučati [bučáti bučím]
nedovršni glagolmočno pihati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
buditi [budīti budím]
nedovršni glagolbuditi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
buditi -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; (iz česa, k čemu), kogatož. delati, da kdo postane buden; SODOBNA USTREZNICA: buditi
1.1 kdo; kaj povzročati zaznavanje kakega organa
2. kdo; kogatož., (v čem, s čim) povzročati prehajanje iz mrtvega stanja v živo; SODOBNA USTREZNICA: buditi
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
buhtiti [bȗhtiti bȗhtim]
dovršni glagolplaniti, skočiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
buklarija [buklarȋja]
samostalnik ženskega spolaknjigarna
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
buklovarstvo [buklovȃrstvo]
samostalnik srednjega spolaknjigovodstvo, tj. urad, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bukve ž mn., F
77,
adversaria, -ae, buque ẛa vſakdanîe rizhy, s'ṡhleht papirja, ẛa ẛamerkovanîe;
album civitatis, méſtne
buque;
anatecta, ene is vezh drugih
buqvu v'kup isvesane
buque;
annales, ena chronica, ali
buque tega od leita do leta popiſſovanîe;
biblia, buque ſvetiga piſma;
bibliographus, kateri
buque piſhe;
bibliotheca, kir ſe
buque hranio;
biblos, graecè, buque;
breviarium, duhovske
buque ẛa molitou;
georgica, -orum, buque tú polè, inu ṡemló délati, inu orati;
irrevolutus, -a, -um, ut irrevolutus liber, ne preplatlenu
buque;
lexicon, beſsedne
buque;
miſsale, maſhne
buque;
Novum Dictionarium, Nove beſſedne
Buque;
pentateuchus, -chi, ene velike
Buque, v'pèt
buqui reṡdilene, kakòr ſo te Moyseſove
Buque;
protocolon, vel Protocolum, méſtne, ali pravdne
buque;
rationarium, -rÿ, buque sa raitanîe;
tabulae publicae, gmain méſtne
buque;
volumen, -nis, ene
buque
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
buljiti [búljiti bȗljim]
(buliti) nedovršni glagolbuljiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bunkati [bȗnkati bȗnkam]
nedovršni glagoludarjati, tolči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
burdelati [burdẹ̄lati burdẹ̄lam]
(bordelati) nedovršni glagolrazuzdano živeti
PRIMERJAJ: burdeliti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
burdeliti [burdelīti burdelím]
(bordeliti) nedovršni glagolrazuzdano živeti
PRIMERJAJ: burdelati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
burkati [búrkati bȗrkam]
nedovršni glagoltepsti (se), dregati (se), ravsati (se)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
burkati se [búrkati se bȗrka se]
nedovršni glagolspahovati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
butati [bútati bȗtam]
nedovršni glagoltolči, butati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
butiti [butīti bútim]
nedovršni glagoludariti, butiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež
4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cavfati [cȃvfati]
nedovršni glagolvračati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cebati [cǝbáti cǝbȃm]
nedovršni glagolbrcati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cebniti [cebnīti cébnem]
dovršni glagolbrcniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cediti [cedīti cedím]
nedovršni glagol- cediti
- o tekočini teči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cefedrati [cǝfedráti cǝfedrȃm]
nedovršni glagolvleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve
PRIMERJAJ: cefrati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cefrati [cǝfráti cǝfrȃm]
nedovršni glagolvleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve
PRIMERJAJ: cefedrati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cegel m, F
17,
adagia sunt: zégil pere, vodó mlati;
ambrices, ſtreſhni
zégil, ta ravni;
cataplasma, flaiſhter, s'kamenîa, ali
zégla;
frustra conari, vodó mlatiti,
zegel prati;
imbrex, -cis, tudi en ṡhlibat
zégel, ali votel
zégel;
imbricare, ṡhlibate
zégle délati, ali s'takeſhnimi pokrivati;
imbricatim, po podobi takeſhniga
zégla;
imbricatus, -a, -um, na polovizo okrogel, ali kakòr en ſhlibati
zégel ſturjen;
later, -ris, en
zeigel;
lateritius, -a, -um, zeiglaſt, ali
s'zeigla ſturjen;
pavimentum lateritium, is
zegla yṡterleh;
rudetum, -ti, meiſtu, na katerem doſti ſtariga
zégla, inu kamenîa resbytiga leṡhy;
rudus, -deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi
zégla, ali kamenîa;
tectum imbricatum, ſtreha is ṡhlibatiga
zégla;
tegula, -ae, zeigil;
Z. Ordinarie loco C. in hoc Idiomate ponitur: ut zegu, zhebella
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: cegel m, later. zegl, oppêka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cegel -gla (cegel, cejgel*, cegal, cigel*) samostalnik moškega spola1. izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja; SODOBNA USTREZNICA: opeka, opečni zidak
2. ploščica iz žgane gline za risanje, pisanje; SODOBNA USTREZNICA: glinena tablica
FREKVENCA: 39 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cegelnica [cẹ̑gǝu̯nica]
samostalnik ženskega spolaopekarna
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ceglati [cẹ̑glati cẹ̑glam]
nedovršni glagoligrati neko igro z igralnimi kamenčki na (opečnati) igralni površini
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
celiti [celīti cẹ́lim]
nedovršni glagolzdraviti rane, celiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
celiti -im (celiti, ciliti) nedovršni glagol1. v nedoločniku delati koga/kaj celega/celo, navadno rane; SODOBNA USTREZNICA: celiti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cę́mati, -am, vb. impf. 1) zaudern, unschlüssig sein, zweifeln, V.-Cig.; cemati in delati kaj, etwas ängstlich thun, Cig.; — 2) kargen, Z.; — od nem. säumen, C. (?)
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cena ž, F
17,
alto precio, predragu, viſſoke
zeine;
auctionari, predati timu kir vezh oblubi,
s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti;
contractus, -tus, kup,
zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe;
depretiare, na manſho
zeino perpraviti;
inaestimabilis, -le, nepreſhazni, neſhazliu, pres
zeine;
indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe
zeine ene na prudai poſtavlene rizhy,
zeine naudarjanîe;
levare annonam, ſturiti de je ena reizh per
zeini, dober kup délati;
licitatio, obluba
zéne s'eno reizh, kupá délanîe;
licitator, en ſhazar, kateri
zenó povei, inu hozhe ſhe vezh iméti;
manceps, -cipis, kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni
zeini oſtati;
pertractare, mozhnu andlati,
zeino, kúp, ali ſvit délati;
pretium, -tÿ, zeina, ṡhtimanîe;
proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga
zeino délati, inu ſe ṡglihati;
taxare, pozeiniti, tadlati,
zeino poſtaviti, ſhazati;
taxatio, zeina, tadel;
tractare, andlati,
zeino, kúp, ſvit délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ceniti [cenīti cẹ́nim]
nedovršni glagol- ocenjevati vrednost; ceniti
- pogajati se za ceno; barantati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cepetati [cepetáti cepetȃm]
nedovršni glagolcepetati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cepiti [cepīti cẹ́pim]
nedovršni glagol- vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem; cepiti
- po dolgem razsekovati; klati; cepiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cerati [cẹ̄rati cẹ̄ram]
nedovršni glagol- prehranjevati se
- prebavljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cerati -am nedovršni glagol kdo delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: porabljati, trošiti
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cestovati [cestováti cestȗjem]
nedovršni glagolpotovati, cestovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cifrati [cȋfrati cȋfram]
nedovršni glagolkrasiti, zaljšati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cifrati nedov., ornare, zirati,
zifrati, zhediti, lipú narejati, liṡhpati, zhednu délati, perpravlati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ciganiti [cigániti cigȃnim]
nedovršni glagol- hoditi iz kraja v kraj; potepati se
- goljufati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cijati [cījati cījam]
nedovršni glagolkoroško očitati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cijaziti [cijáziti cijȃzim]
nedovršni glagol- počasi, težko hoditi
- težko nositi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ciljati [cíljati cíljam]
nedovršni glagolciljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cimiti [címiti
cȋmim
]
nedovršni glagolpoganjati kali; kaliti; cimiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cimprati [cȋmprati cȋmpram]
nedovršni glagolgraditi (leseno stavbo); cimprati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cimprati nedov., F
20,
aedificantes, kateri
zimprajo, ali ẛydajo;
aedificare, zimprati, ẛydati;
aedificator, -oris, kateri
zimpra ali puſty
zimprati, ali ẛydati, ẛydár;
asciare, ublati,
zimprati;
astruere, gori
zimprati;
construere, zimprati;
distruere, poſebe
zimprati;
edolare, zimprati, ponoviti;
extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti;
fabricare, zimprati, ṡydati, kovati;
fundare, ſhtifftati, délati,
zimprati, gruntati;
interstruere, zimprati, inu doſti rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga nakladati, ṡlagati, inu ṡkladati;
irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori ſtavilu,
zimpralu, ali ṡydalu;
praestruere, naprei kai
zimprati;
reaedificare, preṡydati, prezimprati, ṡupet ṡydati, ali
zimprati;
struo, struere, na en kúp ṡkladati, ṡlagati,
zimprati, loſſati;
superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga grunti
zimpra;
turbare in aedificando, braniti ṡydati, ali
zimprati;
urbem ponere, enu méſtu gori ṡydati, ali
zimprati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cimprati -am nedovršni glagol1. kdo; kaj, na kaj delati, postavljati kaj z gradbenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: graditi
2. kdo; (iz česa), kaj obdelovati les, da se oblikujejo umetniški predmeti; SODOBNA USTREZNICA: rezbariti
FREKVENCA: 140 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cingljati [cingljáti cingljȃm]
nedovršni glagolžvenkljati, zvončkljati, cingljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cirati -am nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj delati kaj (bolj) lepo, navadno z dodajanjem okrasja; SODOBNA USTREZNICA: krasiti, lepšati
1.1 kdo/kaj; kogatož., s čim delati koga boljšega v duhovnem, moralnem smislu
2. kdo; koga/kaj pripisovati komu/čemu veliko pomembnost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovati
FREKVENCA: 40 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cȋtre, -tər, f. pl. die Zither; na c. delati, igrati, die Zither spielen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cmakati [cmȃkati cmȃkam]
nedovršni glagolcmokati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cmendriti (se) [cmẹ̑ndriti se cmẹ̑ndrim se]
nedovršni glagoljokati se kot otrok; cmeriti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cofedrati [cofedráti cofedrȃm]
nedovršni glagoltrgati v nitke; cefrati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
coprati [cọ̑prati cọ̑pram]
nedovršni glagolčarati, coprati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cukati [cúkati cȗkam]
nedovršni glagol- potegovati, cukati
- biti v skušnjavi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cuzati [cȗzati cȗzam]
nedovršni glagolsesati mleko
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cvesti [cvǝstȉ cvǝdȅm]
(cvedeti) nedovršni glagolcvesti, cveteti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cvičati [cvičáti cvičím]
nedovršni glagolcviliti, javkati, ječati, jokati, tuliti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cviliti [cvilīti cvílim]
nedovršni glagolcviliti, javkati, ječati, jokati, tuliti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cvrčati [cvrčáti cvrčím]
nedovršni glagol- oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati
- oddajati glasove pri cvrenju, praženju; cvrčati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cvreti [cvrẹ́ti cvrȅm]
nedovršni glagolcvreti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čahniti [čáhniti čȃhnem]
dovršni glagolodpreti usta; črhniti; ziniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čakan -a -o deležnik v brezosebnem stavku izraža, da se česa ne naredi, ne začne delati v času, kot se predvideva; SODOBNA USTREZNICA: čakan, odlašan
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častit -a -o (častit, čestit) pridevnik1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častiti [častīti častím]
nedovršni glagolspoštovati, izkazovati čast
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častiti nedov., F
14,
adorare, moliti,
zhaſtiti, ſe perklanîati, ali vklaniati;
celebrare, praṡnovati,
zhaſtiti, obhajati, viſſoku hvaliti,
zhaſtiti;
cohonestare, zháſt ṡkaṡati, ſturiti,
zhaſtiti;
colere, délati,
zhaſtiti;
colere, zhaſtiti, zhaſt ṡkaṡati, v'zhaſti derṡhati;
devenerari, viſſoku
zhaſtiti;
honorare, honorificare, zhaſtiti, poſhtovati;
magnificare, velizhati, viſſoku hvaliti,
zhaſtiti, ṡa velikega darṡhati, poviſhati;
percolere, veliko zháſt ṡkaṡati, ſylnu
zhaſtiti;
revereri, ſpoṡhtuvati,
zhaſtiti, ſe perkloniti;
salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru isdaja, inu
zhaſty;
seraphis, -phis, en malyk, kateriga
ſo nékadai Egypterji
zhaſtili;
venerari, zhaſtiti, ſpoṡhtovati;
prim. nečastiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čeden prid., F
21,
arbor topiaria, zhednu ṡaſajenu drivú;
atticismus, lipú,
zhednu, viſſoku govorjenîe;
calliblepharum, ena arznia ṡa ozhy, obervi
zhedne ſturiti;
circumspectus, zhèden, resmishlen, pameten, vmetaln;
civilis, zheden;
compositi mores, zhédnuſti,
zheden v'navadah;
concinnus, -a, -um, ſnaṡhen,
zheden, flèten;
continens, ṡderṡhan,
zheden;
elegans, -tis, leip, lipú narejen, deſhter, lubeṡniu,
zhèden, zartanu leip;
emblema, -tis, enu ṡriṡlanu,
zhednu notar vdelanu déllu;
facundus, -a, -um, zheden v'govorjenîu;
lemniscatus, -a, -um, ſylnu
zheden;
modestus, -a, -um, zhedin, brumin, ṡmaſſin;
moratus, -a, -um, â mos, moris, benè moratus, zheden;
morigeratus, -a, -um, zhedin, pokoren;
ornare, liṡhpati,
zhednu délati;
perbellus, -a, -um, cilú leip, inu
zhedin;
pereloquens, cilú dobru ṡgovoren, obilen
s'zhednim govorjenîam;
perurbanus, -a, -um, cilú perludin,
zhedin, inu priaṡniu;
purpureus color, Carmesinova, ali ṡhkerlatova farba, leip,
zhèden;
rhetor, -ris, en vuzhenyk kunṡhtniga, lépiga, dobriga, inu
zhedniga govorjenîa
- èednejši , flos poëtarum, tú nar lépſhe inu zhedniſhe popiſſanîe, teh kateri ſo rajme piſſali
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čediti [čẹ́diti čẹ̑dim]
nedovršni glagolčistiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čenčati [čenčáti čenčȃm]
nedovršni glagolklepetati, čenčati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čereslati [čerẹ́slati čerẹ̑slam]
(čreslati) nedovršni glagolkarati, grajati, kaznovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
česati [česáti čẹ́šem]
in [čẹ́sem]
nedovršni glagolčesati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
česniti [čésniti čẹ̑snem]
dovršni glagol- po dolgem prelomiti, razklati
- udariti, treščiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezdajati -dajem nedovršni glagol1. kdo; komu, kaj delati, da kaj prehaja k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dajati, izročati
2. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja delati, da kdo pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezpomagati -am nedovršni glagol kdo; komu delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pomagati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezpričati -am nedovršni in dovršni glagol1. kdo; koga, (s čim) utemeljeno kazati/pokazati, da je to, kar kdo misli, govori ali piše, neresnično, nepravilno, neutemeljeno; SODOBNA USTREZNICA: zavračati, zavrniti
1.1 kdo/kaj; česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem) delati/narediti, da kdo kaj dojame, se česa zave, zlasti napačnega mišljenja in delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati, opozoriti
2. kdo; česa koga narediti, imeti koga za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: obdolžiti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezpričovati -ujem nedovršni glagol kdo/kaj; česa, kogatož. delati, da kdo dojame kaj, se zave česa, zlasti napačnega mišljenja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čimiti se -im se/-em se (čimiti se, čimeti se*) nedovršni glagol kaj delati nastavke listov, poganjkov; SODOBNA USTREZNICA: brsteti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
činìti -ím nedov. delati, opravljati: dugoványa cſiniti TF 1715, 44; dobro csiniti SM 1747, 88; moremo csiniti KŠ 1754, 28; tou cſinim SM 1747, 68; csinis praviczo SM 1747, 89; vreidnoſzti csini TF 1715, 21; Boug csini SM 1747, 75; ſzvedoſztvo csinimo SM 1747, 19; dobro csinimo KŠ 1754, 14; dobro csinite SM 1747, 24; dela pa csinijo KŠ 1754, 21; ne csinmo KŠ 1754, 67; Tou cſinte TF 1715, 44; dobro csinte KŠ 1771, 17; bom csinil SM 1747, 77; bode csinio KŠ 1771, 14; de csinio TA 1848, 3; cſinili bodete SM 1747, 40; naj csinite KŠ 1771, 311; bi cſinio TF 1715, 19; bi dobro cſinil SM 1747, 7; ſzo csinili KMK 1780, 18 činéči -a -e delajoč, opravljajoč: pokouro csinécsega grejsnika KŠ 1754, 78; pokouro cſinécſemi TF 1715, 35; pokouro cſinécsemi KM 1783, 73; tak csinécsega KŠ 1771, 83; pokouro csinécsi lidjé KŠ 1754, 147; tou csinécsi KŠ 1771, 179; pokouro csinécsim KŠ 1771, 222
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
činiti -im (činiti, čeniti) nedovršni in dovršni glagol kot slovarski zgled delati/narediti, da pride kaj skozi sito, rešeto; SODOBNA USTREZNICA: sejati, presejati, rešetati, prerešetati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
činkati [čȋnkati]
nedovršni glagol- oglašati se kot ščinkavec, čivkati
- razširjati novico med ljudmi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čislati [číslati číslam]
nedovršni glagol- spoštovati, čislati
- računati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čitati [čítati čítam]
nedovršni glagolbiti pozoren, paziti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čivkati [čȋvkati]
nedovršni glagolčivkati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čofiti [čọ́fiti
čọ̑fim
]
dovršni glagoludariti v obraz, dati zaušnico
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čohljati [čohljáti čohljȃm]
nedovršni glagolčohljati, čohati, štrigljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
črhniti [čŕhniti čȓhnem]
dovršni glagolodpreti usta; črhniti; ziniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
črkati [čŕkati čȓkam]
nedovršni glagol- pisati
- označevati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
črniti [črnīti čŕnim]
nedovršni glagoldelati kaj črno; črniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
črniti -im nedovršni glagol kot slovarski zgled delati kaj črno, temno; SODOBNA USTREZNICA: črniti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
črnkast prid., F
4,
infuscare, vinu s'vodó méſhati,
zhernkaſtu délati;
infuscus, -a, -um, zhernkaſt;
obater, -tra, -trum, ṡazhernên,
zhernkaſt;
vitilago, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhloveṡkim ṡhivoti,
zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe;
prim. črkast
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čȓt 1., m. 1) das Rodeland, Tolm.-Erj. (Torb.); črte delati, C.; — 2) die Raingrenze zwischen zwei Bergäckern, Mariborska ok.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
črtati [čŕtati čȓtam]
nedovršni glagol- orati
- pisati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čȗdež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež neumni, čemu se čudiš? Lašče-Levst. (Rok.); — 2) der Wendehals (junx torquilla), Cig.; — 3) das Wunder; čudeže delati, Wunderthaten vollbringen, Wunder wirken; — prim. čudes in čudo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čudo1 -esa (čudu, čudo) samostalnik srednjega spola1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v povedkovni rabi opozorilno znamenje, znak
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje
4. navadno v zvezah s falš, lažniv, hudičev, zlodjev nenavadno dejanje ali dogodek nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero
5. navadno v zvezi z morski nenavadno, grozljivo bitje, ki živi v morju; SODOBNA USTREZNICA: morska pošast
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čutiti [čutīti čútim]
nedovršni glagolčutiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dajati [dajáti dájem]
in [dájam]
nedovršni glagoldajati, prispevati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dajati -am/-em nedov. dajati:
na pusodo dajati nedol. ǀ tvojmu ſoſedu ſlatke beſſede daiash 2. ed. ǀ Senocrates Philoſophus je ta lepi nauk dajal del. ed. m ſvoim shuleriom ǀ nej debele koſtij na mejſti meſſa daial del. ed. m ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati ǀ Nebu … shkodlive rezhy nebo meni doli daialu del. ed. s ǀ Pred Goſpudam semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali del. mn. m ǀ greshne rezhy ſo v' Tempelni tribali, inu pohujshaine daialli del. mn. m ǀ Kadar ſo jo v'tem ſtanu te druge shivali vidile, ſe je taiſtom ſmilila, ter obilne almoshne ſo ij daiale del. mn. ž dajati se delati se, vršiti se:
v' Tempelni, v' veshi Boshy ſe pohujshaine daia 3. ed. noter dajati navajati, nagovarjati, nakazovati:
hudizh … ſe letei Divizi prikashe, inu hude zagovitne misly noter daje 3. ed. srce dajati opogumljati:
Gdu vaſs trashta, inu ſerze daja 3. ed., kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dajati dajem nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dajati se dajem se nedovršni glagol1. v zvezi z v, kaj; (v kaj) delati, da je osebek deležen stanja, ki ga izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dajati se
2. kaj; s prisl. določilom kraja prihajati v kaj; SODOBNA USTREZNICA: vstopati
3. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu, (v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 24 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dalati
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč
1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja
1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh
1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost
2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
3. ekspresivno izraža veliko mero
4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim
5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor
5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
daljšati [dȃljšati dȃljšam]
nedovršni glagoldaljšati, podaljševati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
darovati [darováti darȗjem]
nedovršni glagoldarovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
darovati -ujem dovršni in nedovršni glagol1. kdo; od česa, komu, koga/kaj, (s čim) narediti/delati, da kdo dobi/dobiva kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdariti, podariti
1.1 nedov., kdo; koga delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdarovati
2. v judovstvu, kdo; komu, kaj podeliti/podeljevati oz. dati/dajati kaj Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnjo, zaobljubo ali zahvalo; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
2.1 dov., v krščanstvu, kdo; čemu koga, kaj izraža izročitev Jezusa Kristusa kot žrtvenega jagnja, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kdo; komu kaj, koga s kom/čim podeliti/podeljevati kaj iz lastne moči; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdarovati
FREKVENCA: 116 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dati [dáti dám]
dovršni glagoldati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dati dam dovršni glagol1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
davati -am nedovršni glagol1.1 s prisl. določilom kraja da kaj prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo; čemu, kaj delati, omogočati, da kdo/kaj lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo; kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3. kdo; (iz česa), komu, kaj podeljevati, dodeljevati komu kaj iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. v trpniku, kaj; komu, (s čim) darovati kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5. kdo; komu, kaj delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati
6. v trpniku, kaj; (v čem) delati, da kaj opravlja določeno nalogo in s tem zadovoljuje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: uporabljati
7. kdo; komu, h komu, koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
8. kdo; kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
daviti [dáviti dȃvim]
nedovršni glagoldaviti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
debeliti [debelīti debelím]
nedovršni glagoldebeliti se, rediti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dedovati [dẹ̑dovati dẹ̑dujem]
in [dẹ̑dovam]
nedovršni glagoldedovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
degati se [dǝgáti se dǝgȃm se]
ali [degáti se degȃm se]
nedovršni glagoldrug drugega izzivati, podžigati, spodbujati (k prepiru)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dejati [dejáti dẹ́nem]
dovršni glagolpostaviti, položiti
PRIMERJAJ: dejanje, deti2, devati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dejati2 [delati/storiti] glag. dvovid. ♦ P: 38 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati
1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti
1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati
2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati
2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri
4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati
6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dejati iz kože [dejáti iz kọ́že dẹ́nem iz kọ́že]
dovršna glagolska zvezadati iz kože; odreti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dejati ob glavo [dejáti ob glȃvo dẹ́nem ob glȃvo]
dovršna glagolska zvezaobglaviti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dejati se kam [dejáti se kȁm dẹ́nem se kȁm]
dovršni glagolobrniti se, postaviti se kam
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
deklovati [dẹ́klovati dẹ́klujem]
nedovršni glagolbiti, služiti za deklo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delajoč (delaječ, delajoč) deležnikPRIMERJAJ: delati
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
delajoč1 -a -e (delajoč, delajuč) deležnik1. ki dela, opravlja (fizično) delo; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
1.1 v zvezi s težko ki opravlja naporno fizično delo
2. kaj ki z delom, delanjem uresničuje kaj; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
FREKVENCA: 13 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delajoč2 deležje1. izraža zavestno uporabljanje telesne in duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
2. kaj izraža opravljanje, izvrševanje kakega dela, aktivnosti; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
3. izraža uresničevanje česa s pomočjo dela, z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
3.1 v zvezi z dobro izraža opravljanje dobrega dela, dejanja oz. dobrih del, dejanj
FREKVENCA: 17 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delan deležnikPRIMERJAJ: delati, delati se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
delan -a -o deležnik ki je načrtno pripravljen za sajenje, sejanje; SODOBNA USTREZNICA: obdelan
FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delanje -a (delanje, delane, delajne, dejlanje, delajnje, dejlane) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje
1.1 v zvezi z ništer življenje, obstajanje brez smiselne dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: postopanje, lenarjenje
2. kaj delanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: opravljanje česa
2.1 s prilastkom opravljanje dela na kakem področju, območju; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, početje
4. česa kar se uresničuje, nastaja z delom; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
5. kaj omogočanje nastajanja česa z delom; SODOBNA USTREZNICA: izdelovanje
5.1 doseganje, da z delom kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: pridobivanje
FREKVENCA: 37 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dèlati -am nedov. delati: ddobro delo delati TF 1715, 20; i delam borivſi ſze KŠ 1771, 605; ſzkákſov obláſztyov delas KŠ 1771, 138; Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; ino delamo KŠ 1754, 13; hüdo delate ABC 1725, A8a; steri hüdo delajo ABC 1725, A7b; naj ne delava KŠ 1771, 506; da bi kak zobſztom ne delao KŠ 1771, 565; czejlo noucs ſzmo delali KŠ 1771, 179; Séſzt dni delai TF 1715, 13; Delajmo mi kaksté KŠ 1754, 167; vu goricze delat KŠ 1771, 70 delajóuči -a -e delajoč: kaj tak delajoucsi je potrejbno KŠ 1771, 406 dèlavši -a -e ko je delal: 'znyimi delavſi KŠ 1771, 156
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delati [dẹ́lati dẹ̑lam]
nedovršni glagoldelati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delati nedov., F
256,
adumbrare, ſénzhiti, ſénzo
délati;
agere, délati, rovnati;
arbitrum eſse, ſpravo
délati;
calvare, pléſhaſtu
délati, golufati;
caseale, -lis, ſyrniza, kir
ſe ſyr
dela, ali hrani;
colere, délati, zhaſtiti;
diaphragma, -tis, en ẛaboi na ſrédi ene hiſhe de dvei kamri
déla;
facere, ſturiti,
délati;
figulina, vel figlina, kir
ſe lonzi
délajo, lonzharniza;
ingentes ferre gradus, velike korake
délati;
ludificare, eniga ṡaṡhpotovati, ṡaṡhpotati, ṡhpót s'nîega
délati;
malefacere, hudu
délati, ali ſturiti;
meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîa dobizhke
délati;
molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoj
délati;
molybdena, -ae, ſvinzhena ruda, farba katera
ſe is ſvinza
déla;
murrha, -rhae, en ṡhlahtni kamen s'kateriga
ſe poſſoda ṡa pytje
déla;
myriaca, -ae, reſſa, ali niṡku ſhibovje v'laṡhki deṡheli, s'kateriga
ſe délajo metlize ṡa gvánt ṡmeitati;
myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga
ſe ṡhla
[h]tne ṡhalbe v'opotékah
délajo;
pacator, -oris, myrnik, kateri myr
déla;
pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo
délati, v'roko ſèzhi, pervoliti;
plicare, gubè
délati;
poenitentiam agere, pokuro
délati;
ponere leges, poſtave
délati;
procreare, roditi, otroke
délati, ali perrediti;
sannio, -onis, en tak ṡhpotiviz, kateri s'ludy norze
déla;
sedentarius, -a, -um, vſe tú kar
ſe ſidèzh
déla;
sulphuraria, -ae, hiſha kir
ſe ṡhveplu
déla;
tumultum facere, hrúp
délati, ſturiti;
vas subactarium, poſſoda v'kateri
ſe puter
déla;
vim inferre, poſyliti, ſylo
délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delati -am nedov. 1. delati:
kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati:
ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se:
jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati:
Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se:
vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati:
je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delati nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delati se nedov., F
8,
aspirat dies, dán
ſe déla;
diescit, dán
ſe déla, ſe dnévi;
dilucescit, dán
ſe déla, ſvitlú perhaja;
fingere amicitias, ſe priatel
délati;
illucere, illucescere, reſvitléti ſe, ſvitlú perhajati,
ſe dán
délati;
ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati,
ſe markakiga, ali ſmeſhniga
délati, ſe ṡa markakiga darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti;
justificari, sa pravizhniga ſpoṡnán biti,
ſe pravizhan
délati;
simulare, ſe hliniti,
ſe dober
délati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delati se -am se (delati se, dejlati se) nedovršni glagol1. kaj biti v stanju nastajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati
1.1 kaj izraža prehajanje v to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: nastajati
2. s prilastkom, kdo/kaj; komu, proti komu, (pred kom, s čim) kazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja; SODOBNA USTREZNICA: delati se
2.1 v vlogi vezi, kdo; kdo, komu, h komu, koga z besedami, dejanji kazati, da je kdo kaj, kar se zdi težko verjetno ali neverjetno; SODOBNA USTREZNICA: delati se
3. v zvezi delati se deležen koga/česa, kdo; koga/česa biti udeležen pri kaki dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: udeleževati se
4.1 določeno lastnost; SODOBNA USTREZNICA: postajati
4.2 (višji) družbeni položaj; SODOBNA USTREZNICA: postajati
FREKVENCA: 64 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dẹ́lavnik, m. der Werktag; v delavnik in praznik delati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delavnik -a (delovnik, delavnik, delovnek) samostalnik moškega spola dan, ko se dela; SODOBNA USTREZNICA: delavnik
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delavnost [dẹ́lavnost]
samostalnik ženskega spoladelavnost, prizadevnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
deleti
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
deliti [delīti delím]
nedovršni glagoldeliti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delo s, F
106,
accingere se operi, k'delli ſe perpraviti;
activus, -a, -um, actuosus, -a, -um, delavin, ſlushabin, hiter, inu mozhán
k'déllu;
actus, -us, djanîe,
déllu, rovnanîe;
effectus, -us, doperneſſenîe s'djanîam,
s'dellam;
fabrica ferrea, iṡ ṡheléṡa
déllu, kovazhku
déllu;
factum, déllu, djanîe;
industria, -ae, fliṡ, fliſſoſt, vmétalnoſt, hitrúſt, ſhparanîe, muja,
déllu, fliſſanîe;
inelaboratus, -a, -um, neṡdélan, gardú ſturjen, preṡ ſuſebne muje inu
délla ſturjen;
interturbare, eniga na
délli motiti;
labor, -oris, déllu, muja, ſhtenta;
labor colonialis, tlaka, k'metiṡku
déllu;
laborem fugere, nerad délati, pred
dellam béṡhati;
laborifer, ut laborifer homo, en zhlovik s'velikim
déllam obdán;
laterem lavare, déllu ṡgubiti, ṡabſtoin délati;
occupatio, muja,
déllu, opravilu;
ociosus, vel otiosus, -a, -um, pres
délla poſtopaviz;
operatio, déllu, déllanîe;
operosè, s'teṡhkim
déllom;
opifex, -cis, antverhar,
v'délli moiſter;
opificium opera multa sunt, antverharṡkih
déll je doſti, ali veliku;
opus, -ris, déllu, djanîe, opravilu;
plumario opere, s'roṡhnim
déllom;
prosequi opus, s'déllom ne odlaſhati, naprei délati;
vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh
k'délli, nedélovin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delomo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delovati [dẹ́lovati dẹ́lujem]
nedovršni glagolmarljivo delati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
delovnišče [dẹ́lovnišče]
ali [delovníšče]
samostalnik srednjega spoladelavnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
déra 2., f. 1) der Dörrboden, Kras; — pl. dere, das Ofengesims, Jan.; — 2) = sušica, die Schwindsucht, Jan.; — 3) pri deri delati, ohne Beköstigung arbeiten, Guts.; v deri sem, C.; — na dero iti, SlGor.; — iz nem. Dörre.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
deset2 -ih in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole izraža število 10; SODOBNA USTREZNICA: deset
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 39 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
desetiniti [desetíniti desetȋnim]
nedovršni glagolpobirati desetino
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
desetovati [desetováti desetȗjem]
nedovršni glagolpobirati desetino
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
deti1 [dẹ́ti dẹ́m]
nedovršni glagolopravljati delo, delati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
deti2 [dẹ́ti dím]
dovršni glagolstara beseda reči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
deti2 [delati/storiti] glag. dvovid. ♦ P: 31 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TL 1567, TP 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TPs 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
devati [dẹ́vati dẹ́vam]
nedovršni glagolpostavljati, polagati; devati
PRIMERJAJ: deti1, deti2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
devati -am (devati, dejvati) nedovršni glagol1. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj prihaja/pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
2. kdo; komu, kaj delati, da kdo kaj dobi, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3. kdo; koga delati, povzročati, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga/kaj (v kaj) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 67 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
devet2 -ih in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole1. izraža število 9; SODOBNA USTREZNICA: devet
2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa devet in desetica; SODOBNA USTREZNICA: devet...; danes pisava skupaj
FREKVENCA: 103 pojavitve v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
deželski2 -a -o (deželski, deželški) pridevnik1. ki se nanaša na deželo; SODOBNA USTREZNICA: deželni, deželski 2. ki ni verskega, cerkvenega značaja; SODOBNA USTREZNICA: posvetni
2.1 ki pripada zemeljski stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: zemeljski, pozemeljski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
deževati [dǝževáti dǝžȗje]
nedovršni glagolnepretrgoma deževati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dežiti [dǝžīti dǝží]
nedovršni glagoldeževati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dihanje -a (dihane, dihanje) samostalnik srednjega spola1. zajemanje zraka v pljuča in njegovo iztiskanje iz njih; SODOBNA USTREZNICA: dihanje
2. ekspresivno rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa; SODOBNA USTREZNICA: dih
3. v zvezi dajati/delati dihanje povzročiti, da kdo postane ponovno živ; SODOBNA USTREZNICA: oživiti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dihati [díhati dȋham]
nedovršni glagoldihati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dim m, F
11,
exhalatio, ſopariza, en puh,
dim;
fumosus, -a, -um, fumidus, polhen
dima;
fumus, dim;
infumare, pokaditi, na
dimu ſuſhiti;
polemonia, -ae, ta veliki ſvetiga Petra klúzh, ṡemlè
dym, golobji kroffik, ṡeliṡzhe;
pompholix, tá
dym, kateri od rude grè, kadar ſe reṡpuṡzha;
sicut virgula fumi, kakòr en raven
dim;
suffumigare, pokaditi,
v'dimi poſuſhiti, spúd
dim délati;
transfumare, prekaditi, kadar
dim ṡkuṡi grè;
vapor, -oris, puh,
dim, ſapa, para, kadenîe, ſopariza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dimiti se [dímiti se dȋmi se]
nedovršni glagolkaditi se, dimiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dimljati [dímljati
dímljam
]
nedovršni glagoldomnevati, zdeti se
PRIMERJAJ: dimljevati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dirjati [dírjati dírjam]
nedovršni glagoljezditi v galopu
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dišati [dišáti diším]
(dušati) nedovršni glagol- dišati
- tekniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dleskati [dleskáti dleskȃm]
nedovršni glagolz jezikom dajati kratke, nizke, nezveneče glasove; dleskati; tleskati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dlje1 (dlje, dle) primernik prislova1. izraža daljše trajanje dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: dalj, dlje
1.1 v primerjalnih in odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi kaj dlje – tem/stem (več)/to za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; danes bolj
2. z nikalnico izraža prenehanje trajanja dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: več
3. izraža večjo oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: dlje, dalj
4. izraža nadaljevanje prejšnjega, stanja; SODOBNA USTREZNICA: naprej
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dno s, F
18,
abyſsus, -si, prepad, bresdan, gresnu, globozhina, pres
dná;
acrochordon, ſo bradovize, kakor en bob debele, katere ſo, ṡlaſti otrokom nadleshne, na
dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile;
ad fundum, k'dnú;
ad fundum ire, k'dnú leteti;
carina, pod, ali
dnú v'barkah, ladje
dnú, ali pod;
carinare, barko délati, ali gvelbati, kakùr je
dnú v'barki;
crudaria, ſreberna ṡhila, na
dny jame;
ex fundo, od
dná, s'grunta;
funditus, do
dna, s'gruntoma, cilú do konza;
fundum, -di, dnú;
oculi sinus, okounu
dnú;
saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na
dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo;
solum, -li, dnú, pod, tlá;
sponda, -ae, ṡhpampet, poſtelnu
dnú;
talea, -ae, ene ſpletene korbe
dná leiṡ;
tracta, -ae, dnu, ali pod ene torte;
voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres
dná jam, inu vertazh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
do predl., F
147,
abusque, do tamkai;
a calce ad initium, od konza noter
do ṡazhetka;
ad id tempus, do tega zhaſſa;
adunum, vſi,
do eniga;
ad vivum resecare, do ṡhiviga odréṡati;
eo usque, noter
do tam, taku dalezh, noter
do letu;
hucusque, doleti,
do tukai, ali doſehmál;
in, do,
ut in crastinum, do jutri;
in, od,
ut in diem vivere, od dné
do dné ṡhivéti;
internuntiare, ſle od eniga
do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati;
nudare, odkrivati,
do naṡiga ſleizhi;
pagatim, od vaſſi
do vaſſi;
penitus, cilú
do konza;
quotidie, vſak dán, od dnè
do dnè;
saltuatim, od ṡkoka
do ṡkoka;
talaris, -re, dolg
do tal, dolg
do peit;
tenus mare, do morjá;
usque, do, noter;
viritim, od moṡhá
do moṡhá;
prim. doleti, dozdaj
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: do predl., da framenta
[pripis pri geslu Internetio, vel internitio ... do konza pomorjenîe]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dobiček m, F
19,
campsor, meinaviz denarjou
s'dobizhkam;
commodum, -di, nuz, ali
dobizhik, glegnat, perloṡhnu;
emolumentum, prid, núz,
dobizhik, koriſt;
foenus, -oris, dobivanîe, uharnia,
dobizhik;
foenusculum, -li, en maihin
dobizhik;
gratuitò, ṡabſtoin, preṡ
dobizhka, s'dobre vole;
lucellum, -li, en maihin
dobizhek;
lucrum, -cri, dobizhek, obréſt, paidáṡh;
manubiae, -arum, junazhki
dobizhek, rup, paidáṡh, ſhaz, ali deil tega capitana;
manubialis, -le, tu kar je od tega junazhkiga
dobizhka;
meretricari, ſe kurbati, s'kurbanîam
dobizhke délati;
opima praedia, nuzne priſtave, kir doſti
dobizhka dajejo;
partiarius, -rÿ, deléṡhen, kateri ima per eni rizhi ſvoi deil, ali
dobizhek;
quaestorius, -a, -um, kateri od
dobizhka ṡhivy, kar timu ſliſhi;
quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhkliu, kateri ſe fliſſa po
dobizhku;
quaestus, -us, dobitik, núz, ali
dobizhik, tá pobrani danár;
quasticulus, -li, en maihin pober, ali
dobizhik;
tuditare, ṡa
dobizhka volo ſe truditi;
usura, -ae, foenus, uhurnia, uharnia, dobivanie,
dobizhik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dobiti [dobīti dobím]
dovršni glagoldobiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dobri -ega
posamostaljeni pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dobri -ega posamostaljeno1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri
2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro
2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro
3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati
FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dobročinìti -ím nedov. delati dobro: Büdim ſze dobrocsiniti BRM 1823, 45; Dobrocsinis, kak z-dobrimi KAJ 1848, 297; nega ga, ki bi dobrocsinio TA 1848, 10 dobročinéči -a -e dobro delajoč: ſze je nej nináo dobrocsinécsi KŠ 1771, 386; Znám dobrocſinécſi Boug moj KM 1783, 222; Da dobrocsinécsi obogátijo KŠ 1771, 643; na hválo pa tim dobrocsinécsim KŠ 1771, 707
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dobro stati [dóbro státi]
nedovršna glagolska zvezajamčiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid
5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje
FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dodajati [dodȃjati dodȃjam]
nedovršni glagoldodajati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dodati [dodáti dodám]
dovršni glagoldodati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dodelati [dodẹ́lati dodẹ̑lam]
dovršni glagolizdelati do konca; dokončati; dovršiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dodelati dov., F
15,
colophonem addere, enu déllu
dodélati, ali dokonzhati;
complanare, pooblati,
dodélati;
consummare, fertigati,
dodélati, dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati;
elaborare, iṡdélati,
dodélati, iṡdélovati;
exaedificare, dozimprati, doṡydati,
dodélati, doverſhiti;
faceſsere, délati,
dodélati, dokonzhati;
finire, doperneſti,
dodélati, dokonzhati, konez ſturiti;
imponere extremam manum alicui rei, eno reizh
dodélati;
patrare, ſturiti,
dodélati;
peragere, dodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti;
perfabricare, dozimprati, doṡydati,
dodélati;
perfector, -oris, kateri
dodéla, ali fertig ſtury;
perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, iṡdélati, doperneſti;
pertendere, reṡgarniti, pregarniti,
dodélati;
pertexere, dotkati,
dodélati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dodeliti [dodelīti dodelím]
dovršni glagolobdarovati, podeliti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dohiteti [dohitẹ́ti dohitím]
dovršni glagoldohiteti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
doiti [dójti dójdem]
dovršni glagol- doseči, dobiti
- brezosebno zmanjkati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dojiti [dojīti dojím]
nedovršni glagoldojiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dokončati dov., F
12,
absólvere, odréshiti, odvèṡati,
dokonzhati, Búg ... bó ... meni dal ... gnado, de bóm jeſt letú vſe
dokonzhal;
colophonem addere, enu déllu dodélati, ali
dokonzhati;
complanare opus, déllu
dokonzhati;
consummare, fertigati, dodélati,
dokonzhati, pozerati, doparneſti, dokonati;
diffinire, h'konzu perpraviti,
dokonzhati, reṡlozhiti;
faceſsere, délati, dodélati,
dokonzhati;
finire, doperneſti, dodélati,
dokonzhati, konez ſturiti;
peragere, dodélati, doparneſti,
dokonzhati, opraviti;
perficere, dodélati, dopolniti, opraviti,
dokonzhati, iṡdélati, doperneſti;
perorare, iṡgovoriti, ſvoje govorjenîe
dokonzhati, lipú govoriti;
terminare, dokonzhati, koniz ſturiti, meinike ſtaviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dokonjavati -am (dokonavati) nedovršni glagol v trpniku, kaj delati, da se uresniči kaj obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dokonjovati -ujem (dokonovati, dekonovati) nedovršni glagol v trpniku, kaj delati, da se uresniči kaj obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolbati [dȏu̯bati dȏu̯bam]
nedovršni glagoldolbsti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolbljati [dȏu̯bljati dȏu̯bljam]
(doblati) nedovršni glagoldolbsti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolbsti [dóu̯bsti dóu̯bem]
nedovršni glagoldolbsti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolbsti nedov., F
7,
caelare, reṡanu déllu délati,
dobſti;
caelator, tá kir s'dlétom lipú réṡhe, ali
dube;
cavare, dobṡti, ṡdubati, votliti;
cavator, kateri
doble, ali votlu déla, votlar;
cestrum, vel caestrum, tudi enu ṡheleiṡu ṡa
dobſti, teſla;
concavare, dobſti;
scalptor, kateri vun
dube, ali reiṡhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
doletlačiti -im nedovršni glagol kdo; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dȏłg, -ȃ, m. die Schuld: die Verbindlichkeit; obljuba dolg dela, versprechen macht Schuld; die Geldschuld; dolgove delati; ves je v dolgeh, er ist ganz verschuldet, Cig.; na dolg vzeti, dati, auf Borg nehmen, geben, Cig., C.; na dolg obtežavati, zu Lasten belegen, DZ.; imeti denar na dolgu, Cig., po dolgu, C., M., Geld zu fordern haben; — die wirkende Ursache: ne delajte mojega dolga, gebet nicht mir die Schuld, Krelj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen
3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje
3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa
4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen
5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik
5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere
6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolibrisati -brišem nedovršni glagol kdo; kaj delati, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati, brisati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolidevati -am nedovršni glagol kdo; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolidreti -derem nedovršni glagol1. kdo; komu, kaj odstranjevati komu kožo, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: odirati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) s silo delati, povzročati, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: uničevati, razdirati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolidržati -im nedovršni glagol kaj; od česa, koga delati, povzročati, da kdo ne spoštuje, upošteva česa; SODOBNA USTREZNICA: odvračati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolimetati -mečem nedovršni glagolFREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
doliomivati -am nedovršni glagol kaj; kaj delati, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati, brisati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolipehati -am (dolipahati) nedovršni glagol1. kdo; (iz česa), koga s silo delati, da kdo pade od kod; SODOBNA USTREZNICA: pehati
2. kdo; kogatož., (s čim) delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolipolagati -am nedovršni glagol1. kdo; kaj delati, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podirati
2. v trpniku, kaj; (skozi kaj) razglašati za neveljavno; SODOBNA USTREZNICA: razveljavljati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolipoloženje -a (dolipoložejne, dolipoloženje) samostalnik srednjega spola česa to, da se kaj neha kazati, uresničevati, delati; SODOBNA USTREZNICA: opustitev
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolipoložiti -im dovršni glagol1. kdo; kaj narediti, da osebek kaj preneha imeti na sebi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
2. kaj; kaj narediti, da kaj pride s česa; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
3. kdo; kaj narediti, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podreti
4. kdo; kaj nehati kaj kazati, uresničevati, delati; SODOBNA USTREZNICA: opustiti
5. kdo; kaj, s prisl. določilom načina narediti, da osebka kaj ne bremeni več; SODOBNA USTREZNICA: odkupiti se, odrešiti se
6. kdo; kaj, (s čim) narediti, povzročiti, da kaj neha veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
7. v trpniku, kaj; (za koga) dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: plačati
7.1 kdo; komu, kaj narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino; SODOBNA USTREZNICA: povrniti
FREKVENCA: 45 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolipostavljati -am (dolipostavlati) nedovršni glagol1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; SODOBNA USTREZNICA: odstavljati
2. kdo; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
doliprati -perem nedovršni glagol1. v trpniku, kaj; (s čim) z vodo odstranjevati umazanijo s česa; SODOBNA USTREZNICA: čistiti, prati
2. v trpniku, kaj; (s čim) delati, povzročati, da kaj slabega, oporečnega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati, brisati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolipripogibati -ljem (doliperpogibati) nedovršni glagol kdo; kaj delati, povzročati, da je zgornji del česa usmerjen navzdol, proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: pripogibati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolipripraviti [dólipripráviti dólipriprȃvim]
(doli pripraviti) dovršni glagolodstraniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolipripraviti -im (doliperpraviti) dovršni glagol1. kdo; kaj s silo narediti, da kaj, zlasti objekt, razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: porušiti
2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj) narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolipustiti -im dovršni glagol1. kdo; od česa prenehati kaj delati, povzročati; SODOBNA USTREZNICA: popustiti
1.1 kdo; od česa, kaj prenehati imeti, izražati določen odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: opustiti
2. kdo; kaj, na čem narediti, povzročiti, da kaj ne obstaja več ali da obstaja le v manjši meri; SODOBNA USTREZNICA: odpustiti, odpisati
3. kdo; koga/kaj, (v čem, s čim) narediti, da kdo/kaj pride na nižje mesto, položaj; SODOBNA USTREZNICA: spustiti
4. kdo/kaj; kaj premakniti kak del telesa tako, da je usmerjen navzdol; SODOBNA USTREZNICA: povesiti
FREKVENCA: 51 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolisekati -am nedovršni glagol kdo; kaj z udarjanjem z ostrim predmetom delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla; SODOBNA USTREZNICA: sekati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolisnemati -am nedovršni glagol kdo; kogatož. delati, da kdo več ne visi, ni pribit; SODOBNA USTREZNICA: snemati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolistaviti -im nedovršni glagol kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolistopati [dólistọ́pati dólistọ́pam]
(doli stopati) nedovršni glagol- sestopati
- odnehovati, prenehavati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
doliteptati -am (dolitaptati) nedovršni glagol kdo; kogatož. delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolitlačiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož., (s čim) delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
2. kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da se kaj kaže, nastopa v čim manjši stopnji; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 70 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolitreti [dólitrẹ́ti dólitárem]
(doli treti) nedovršni glagolubijati, zatirati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolitreti -tarem nedovršni glagol1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da je kaj v zelo slabem stanju; SODOBNA USTREZNICA: uničevati
2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj, pri kom) delati, povzročati, da kaj (pri kom) preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 63 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolitrgati -am nedovršni glagol kdo; komu/čemu, kaj delati, povzročati, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti; SODOBNA USTREZNICA: odrekati, odtegovati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
doliudariti [dóliudáriti dóliudȃrim]
(doli udariti) dovršni glagolodbiti, odreči, odkloniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolivgibati -ljem nedovršni glagol kdo; kaj delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; SODOBNA USTREZNICA: upogibati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolivleči -em (dolivlejči, dolivleči) nedovršni glagol1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj delati, da kdo ne dela, upošteva česa; SODOBNA USTREZNICA: odvračati
2. kdo; kogatož., (s čim) delati, povzročati, da kdo/kaj dosega nižjo stopnjo od predhodne; SODOBNA USTREZNICA: zmanjševati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolžan2 -žna -o (dolžan, delžan, dalžan, dožan) pridevnik1. v povedkovni rabi ki mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2. v povedkovni rabi ki mora, je obvezan kaj delati, storiti; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
2.1 z dopolnilom česa ki bo deležen česa zaradi svojega preteklega ravnanja
3. v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom česa, na čem ki stori, povzroči kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: kriv
3.1 v zvezi dolžan na kriji ki je prelil kri
3.2 v zvezi dati se dolžan izreči se za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: priznati
4. v povedkovni rabi, versko, tudi z dopolnilom česa ki stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešen
4.1 z dopolnilom na kom/čem ki v zvezi s kom/čim ravna drugače, kot zahtevajo (verski, moralni) predpisi, in zasluži božjo kazen
4.2 v zvezi dati se dolžan grehov/za grešnika priznati grehe
5. ki se pričakuje, zahteva glede na položaj ali norme, predpise, zlasti verske; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
5.1 ki se pričakuje, zahteva glede na pretekla dejanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dolžen
6. ki se nanaša na dolg ali dolžnike; SODOBNA USTREZNICA: dolžni, dolžniški FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolžiti [dou̯žīti dou̯žím]
nedovršni glagolobdolževati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolžnik -a (dolžnik, dalžnik, delžnik, dulžnik) samostalnik moškega spola1. kdor mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik
2. komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik
3. kdor stori kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivec
4. versko kdor stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnik
5. s prilastkom kdor mora kaj delati, storiti zaradi dejanja, dejanj, ki jih je storil kdo drug; SODOBNA USTREZNICA: dolžnik
5.1 kdor je obvezan kaj delati, storiti zaradi svoje narave
FREKVENCA: 125 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dolžnost -i (dalžnost, dolžnost, dolžnust) samostalnik ženskega spola1. kar kdo mora delati, storiti zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
1.1 kar kdo mora delati, storiti zaradi dejanja, dejanj, ki jih je storil kdo drug
2. versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
doma prislov1. izraža nahajanje v domači hiši; SODOBNA USTREZNICA: doma
1.1 izraža nahajanje v prebivališču; SODOBNA USTREZNICA: doma
2. izraža nahajanje v domačem kraju, v domovini; SODOBNA USTREZNICA: doma
FREKVENCA: 193 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
domisliti se dov., F
3,
animadvertere, ṡamerkati,
ſe domiſliti, ſhtraffati;
contechnari, ſe ene golufie, ali fortelna
domiſliti, kei kai golufniga narediti;
recolere, ṡupèt
ſe domiſliti, ṡupèt délati, ṡupèt orati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
domisliti si [domísliti si domȋslim si]
dovršni glagolspomniti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dopasti [dopásti dopádem]
nedovršni glagolbiti všeč, ugajati, dopasti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dopolniti -im/-em (dopolniti, dopelniti, dopalniti, depolniti, dupolniti, dopulniti) dovršni glagol1. kdo/kaj; kaj, (v čem) dati (k) čemu še kaj, kar manjka; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
1.1 s svojo prisotnostjo narediti, da kaj obstaja v največji možni meri ali najboljši možni obliki
2. z aktivnostjo doseči uresničitev
2.1 kdo; kaj, (za koga, s čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: storiti
2.1.1 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
2.2 kdo; kaj, (skozi koga) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3 kdo; kaj, na kom česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3.1 nedov., kdo; kaj, (s čim) delati, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
2.4 kdo; kaj, v kom česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
3. kdo; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
3.1 uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
4. kdo; kaj, med kom, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
5. v zvezi z leto, kdo; kaj živeti do pričakovane dobe; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
5.1 v zvezi dopolniti čislo dni koga, kdo; kaj pustiti, omogočiti komu živeti do pričakovane dobe
6. kdo prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dopolnjovati -ujem (dopolnovati, dopulnovati) nedovršni glagol1. kdo; kaj, (v čem) dajati (k) čemu še kaj, kar manjka; SODOBNA USTREZNICA: dopolnjevati
1.1 kdo; kaj delati, da je česa več; SODOBNA USTREZNICA: množiti
2. v trpniku, kaj; na kom, nad kom z aktivnostjo dosegati uresničitev česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
FREKVENCA: 9 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dopovedati [dopovẹ́dati dopovẹ́m]
nedovršni glagols pripovedovanjem pojasniti; dopovedati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
doprinášati tudi doprnášati -am nedov. 1. opravljati: pouleg ſtere májo ſzvojo cséſzt doprnáſati KŠ 1754, 34; ſze je paſcso vſza ona doprnáſati KM 1796, 25; táborſzko ſzlu'sbo doprnáſajo KM 1790, 9 2. izkazovati: cséſzt ſzvojo doprinása SIZ 1807, 10; ino ſzvojo cséſzt verno dopernáſſajo TF 1715, 17; naj cséſzt gyedrno doprnásajo KŠ 1754, 64 3. izpolnjevati: ſzem jaſz moj 'zitek hüdo doprnásao KŠ 1754, 240; [ete kejp] vu vſzakdenésnyem ponávlanyi, vſterom ga doprnásati moremo KŠ 1754, 96; csi králeſzko právdo doprnáſate pouleg piſzma KŠ 1771, 748 4. delati, početi: Tou doprnásajo kautlarje, komediáske KŠ 1754, 50; on ſzám brezi naſſe moucſi vſze doprnáſa KŠ 1754, 124; dönok milocsa teliko doprnása KŠ 1771, 442 5. prinašati, dajati: liki rozga ſzáma od ſzébe ne more ſzáda doprnáſati KŠ 1771, 845; Náj nám zemla ſzvoj ſzád doprnása BKM 1789, 302 6. pluti: Mi ſzmo pa plavanye doprnáſali i od Tiruſa ſzmo doli sli vu Ptolemais KŠ 1771, 407, Apd 21, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
doprinašati [doprinȃšati doprinȃšam]
nedovršni glagoldelati, opravljati, vršiti, izpolnjevati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati:
karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas):
vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
doprinašati -am (dopernašati) nedovršni glagol1. z aktivnostjo dosegati uresničitev
1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
1.3 v trpniku, kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjati
2. kdo; kaj, na kom, nad kom, (s čim) z aktivostjo dosegati, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: kazati
3. kdo; kaj, (v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati
FREKVENCA: 164 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti
2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti
5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti
6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dosti2 -ih in nesklonljivo, nedoločni števnik1. izraža veliko količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko
2. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: zadosti, dovolj
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dosti3 prislov1. izraža veliko mero, pogosto ponavljanje; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko
2. izraža (razmeroma) visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: dosti, precej
3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: zadosti, dovolj
FREKVENCA: 51 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dostojnost [dostọ́jnost]
samostalnik ženskega spolasposobnost, spretnost, primernost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dotakati [dotȃkati dotȃkam]
nedovršni glagoldolivati, dotakati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dotakniti [dotaknīti dotáknem]
dovršni glagoldotakniti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dotikati se -kam se/-čem se nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/česa biti, prihajati tako blizu, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
2. kaj; kogarod. povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati
3. kaj; česa biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
4. kdo; česa delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvajati si
FREKVENCA: 29 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dotikati (se) [dotíkati se dotȋkam se]
nedovršni glagoldotikati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dotikovati se [dotikováti se dotikȗjem se]
nedovršni glagoldotikati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dozdevati se [dozdẹ́vati se dozdẹ́va se]
nedovršni glagolzdeti se, dozdevati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drȃg, drága, adj. 1) theuer, kostspielig; drago veselje, theuer erkauftes Vergnügen; drago kupiti, prodati; — kostbar: drago kamenje, Edelsteine, drage kovine, Edelmetalle, Cig. (T.); draga jagoda = biser, V.-Cig.; — dragega, drago se delati, spröde thun, Cig. (T.); — 2) theuer, lieb; draga mati! theure Mutter! — drago mi je, es freut mich, Cig., nk.; ako Vam je drago, wenn es Ihnen beliebt, Cig., nk.; komur drago = komur koli, C.; — vso drago noč, die ganze liebe Nacht, Cig., Navr. (Let.); vsak dragi dan, Navr. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dragọ̑st, f. 1) die Kostbarkeit, Dict., Cig.; dragost Kristusove, za nas prelite krvi, Guts. (Res.); — 2) = draginja (Theuerung): d. delati, Meg.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dráhati, -am, vb. impf. lose machen, lösen: z. B. die Schnürbrust nachlässig ausschnüren, Cig.; die Naht trennen, Z.; — Zwist stiften: pahati in drahati, Koborid-Erj. (Torb.); — prim. zdrahi, zdrahe delati, drasati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drakslati [drákslati drákslam]
nedovršni glagolstružiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dramiti se [dramīti se drámim se]
nedovršni glagoldramiti se, prebujati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drápati, -pam, -pljem, vb. impf. kratzen; — draplje me = mika me, es reizt mich, es macht mich neugierig, C.; — mit einem gewissen Geräusch etwas thun (z. B. gehen, arbeiten), d. in iti, d. in delati, C., Z.; krhko je drapati začelo (o dežju), Slom.; — ohne besonderen Erfolg arbeiten; kaj tu draplješ? Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drapsti [drápiti drȃpim]
(drapiti) nedovršni glagoldrgniti, natirati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drážiti 2., -im, vb. impf. Wasserfurchen (z. B. auf Wiesen) ziehen, = drage delati, Fr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dražiti [dražīti drážim]
nedovršni glagoldražiti, vznemirjati, jeziti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drčati [drčáti drčím]
nedovršni glagoldrseti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dregati [drẹ́gati drẹ̑gam]
nedovršni glagoldregati, suvati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dregniti [drẹ́gniti drẹ̑gnem]
dovršni glagoldregniti, suniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dremati [drẹ́mati drẹ́mljem]
nedovršni glagolrahlo spati; dremati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drenjati [drẹ́njati drẹ́njam]
nedovršni glagolpritiskati, potiskati, porivati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drepljáti, -ȃm, vb. impf. goste in majhne stopinje delati, Dol.; — traben, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dreti [drẹ́ti dérem]
nedovršni glagolodstranjevati kožo z mrtve živali; odirati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dreti2 derem (drejti, dreti) nedovršni glagol1. kdo; čemu, kaj odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: dreti, odirati
2. ekspresivno, kdo; kogatož. izkoriščati, izrabljati koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odirati
2.1 kdo; kogatož., (skozi koga) pridobivati denar od koga s pomočjo laži, prevare
3. brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek] čutiti krčevite, sunkovite bolečine
4. ekspresivno, kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja z dejavnostjo dosegati, da kdo/kaj pride na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spravljati
5. kdo; kaj s silo delati, da kaj ni več celo; SODOBNA USTREZNICA: razdirati, podirati
5.1 kdo; koga/kaj od česa s silo ločevati od česa; SODOBNA USTREZNICA: trgati
6. ekspresivno, kdo/kaj; koga/kaj povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju, navadno z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: napadati, mučiti
FREKVENCA: 63 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dreti se [drẹ́ti se dérem se]
nedovršni glagol- glasno se jokati; dreti se
- o obleki trgati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dreti se derem se nedovršni glagol ekspresivno, kdo/kaj; za kaj, po čem aktivno delati za dosego, pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: gnati se, pehati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drežnjati [drežnjáti drežnjȃm]
nedovršni glagolprekinjati pri govorjenju, vpadati v besedo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drgetati [drgetáti drgetȃm]
nedovršni glagoltresti se, drgetati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drgljati [drgljáti drgljȃm]
nedovršni glagoldrgniti, praskati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drgniti [dŕgniti dȓgnem]
nedovršni glagoldrgniti, odrgovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drgotati [drgotáti drgọ́čem]
nedovršni glagolzelo se tresti, drgetati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drkati [dȓkati dȓkam]
nedovršni glagol- drseti, drsati se
- tekati
PRIMERJAJ: drkniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drkniti [dŕkniti dȓknem]
dovršni glagolzdrsniti, zdrkniti
PRIMERJAJ: drkati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drob2 -a (drob, drub) samostalnik moškega spola organi v prsni in trebušni votlini; SODOBNA USTREZNICA: drobovje
FREKVENCA: 38 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drobiti [drobīti drobím]
nedovršni glagoldelati iz česa majhne, drobne dele; drobiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drogati [drọ́gati drọ̑gam]
nedovršni glagolsuvati, potiskati, porivati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drpavsati se [drpȃvsati se drpȃvsam se]
nedovršni glagolmočno se praskati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drsati se [dȓsati se dȓsam se]
nedovršni glagoldrsati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drsniti [dŕsniti dȓsnem]
dovršni glagolzdrsniti, spotakniti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drstiti [drstīti drstím]
nedovršni glagoldrstiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drügóč tudi drügóuč prisl. drugič: Drügocs, nai on ſzam ſzébe poglédne SM 1747, 42; Drügoucs kai bi ſze vcſili dobro delo delati TF 1715, 20; drügoucs pa, naj i tejlo ſzpodobnim tálom hránimo KŠ 1754, 28; Páli drügoucs idoucsi je molo KŠ 1771, 90; Jeli ſzmo du'sni i drügoucs vu etom ſzveſztvi táo meti KMK 1780, 63; Drügoucs pogledni ſzpámetjom BKM 1789, 75; je dáo 'se ednouk, ſe drügoucs nikeliko groſſouv pejnez KM 1790, 26; Poſzvedocsim naj drügoucs, z krühom SIZ 1807, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drúščina, f. die Gesellschaft; v druščini se je pomenkovala nesramno, LjZv.; druščino komu delati, jemandem Gesellschaft leisten, Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drúžən, -žna, adj. 1) gesellschaftlich, gesellig, Cig., Jan., C.; družno življenje, das gesellige Leben, Cig. (T.); — gemeinschaftlich, C.; družno delati, Zv.; družno podpisane države, die mitunterzeichneten Mächte, DZ.; — 2) die Gesellschaft liebend, gesellig; d. človek, Svet. (Rok.); družen človek ljubi družbo, DSv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
družiti -im nedovršni glagol1. kdo; kaj k čemu delati, da je kaj kje v vse večji količini; SODOBNA USTREZNICA: kopičiti
2. kaj; kogatož. k čemu delati, da kdo postane član kake skupine; SODOBNA USTREZNICA: pridruževati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drviti [drvīti drvím]
nedovršni glagolpoditi, gnati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
držàti tudi deržàti -ím nedov. 1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27 2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123 3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428 4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6 5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109 6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8 7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6 8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268 9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40 10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10 11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184 držàti se tudi deržàti se -ím se 1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75 2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27 3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18 4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348 5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38 6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427 7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135 8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7 držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4 držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8 držàni -a -o 1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461 2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2 3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
držati [držáti držím]
nedovršni glagol- držati, tj. imeti z rokami oprijeto
- imeti določeno prostornino; vsebovati; držati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
držati se nedov., F
27,
ab illo friget, ſe ṡmerslu pruti nĵemu
darṡhý;
aſsectari, ṡa enim hoditi, hitéti, s'véſtu
ſe eniga
derṡhati;
cohaerere, ſe v'kupai
derṡhati, v'kup ſtiſniti;
gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti,
ſe prevṡètnu
darṡhati, ſe ṡnaſhati;
ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati,
ſe ṡa markakiga
darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti;
insistere, nejenîati, ne nehati,
ſe mozhnu ene rizhy an vṡeti, ali
darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati;
laevam petere, na lévo ſtrán
ſe derṡhati;
levam tenere, na lévu
ſe derṡhati;
loci, -orum, materniza, v'kateri
ſe tú déte gori
darṡhy v'maternim telleſſi;
obniti, ṡupar
ſe darṡhati;
oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru
ſe volne
darṡhy;
sectari justitiam, ſe te pravize
derṡhati;
sospes, -tis, tudi en oṡdravlenyk, kir
ſe ſhe gori
derṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
držati se -im se nedovršni glagol1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se
1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se
2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se
3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se
3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov
4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu
4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se
5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dugovánje -a s stvar, reč: Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; csi je tákſe dugoványe csloveka z-'Zenouv KŠ 1771, 62; Dugoványe KMS 1780, A2; dugoványe KM 1796, 10; od dühovnoga dugoványa nai poglaviteiſe TF 1715, 3; od vſzega greisnoga dugoványa SM 1747, 49; od velikoga dühovnoga dugoványa KŠ 1771, 445; dvouje naime dugoványe vu ſzebi zderſzáva TF 1715, 35; za veliko ruſno dugovanye derſati SM 1747, 40; Ti szi mojo právdo ino dugoványe vö szpelao TA 1848, 7; Po sterom dugoványi SM 1747, 51; i drügom tákſem dugoványi KŠ 1754, 12; tüdi v-etom dugoványi SIZ 1807, 8; Pri vszákom dugoványi AI 1875, kaz. br. 8; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; csi ſze dvá z-váſz zglihata na zemli nad kakſté dugoványem KŠ 1771, 59; lovi za kákſim dugoványem KM 1790, 20; Ta naprei hodécsa dugovanya, kákſa jeſzo SM 1747, 37; Domácsi dugoványi AI 1875, br. 1, 1; Zvünszki országov dugoványi AI 1875, kaz. br. 3; vecs persón ali dugoványov csinejnye KOJ 1833, 138; Ka je vszê eti dugoványi dika KAJ 1848, 8; Od pênez dugoványi miniszter AI 1875, kaz. br. 2; z-vecs ednoféle ali razlocsne oszôb ali dugoványa sztojécse vno'zino zamenüje AIN 1876, 10; Kágda more tákſa velika dugoványa cſiniti TF 1715, 44; huda dugoványa delati KŠ 1754, 19; ne ſtimana dugoványa ſzmo dneſz vidili KŠ 1771, 181; dokecs dugoványa dobro ne poſzlüjhnes KM 1790, 18; dosztájajôcsa dugoványa vozravna AI 1875, kaz. br. 2; šolska dugoványa vküppoberéjo BJ 1886, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
duhati [dúhati dȗham]
nedovršni glagolduhati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dȗləc, -lca, m. 1) das Mundstück an Blasinstrumenten, Mur., Jan.; — 2) der Gießschnabel an Gefäßen, Cig., M., SlGor.; — das Ende des Flaschenhalses, Dol., jvzhŠt.; — 3) der vor Unwillen zusammengezogene Mund: d. delati, na d. se držati, C., Z., jvzhŠt.; (l se ne izgovarja kakor ł).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dúliti, -im, vb. impf. röhrenförmig machen, C.; klobuk d., dulo delati klobuku, den Hut fäusten, Cig.; — d. se, anschwellen: kruh se duli, Št.-C.; — deska se duli, das Brett wirft sich, Mariborska ok.-C.; — slive se dulijo (kadar v roge gredo), Fr.-C.; — d. se = dulec delati, C.; prim. dulec 3).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dȗšək, -ška, m. 1) der Athemzug, Cig., Jan., M.; d. mi jemlje, zapira, es benimmt mir den Athem, Z.; — der Zug: na en d., na dva duška (izpiti), in einem Zuge, in zwei Zügen; tudi: v enem dušku, Z.; — 2) eine Oeffnung zum Ausströmen der Luft, der Gase: sod nima duška, das Fass hat keine Luft; sodu duška dati, t. j. veho mu odbiti; — das Luftloch, das Zugloch, Mur., Cig.; kletni dušek, Nov.; — der Ventilator, Cig.; das Dampfloch, Cig.; — dež se je ulil, kakor bi mu bili vsi duški odprti, (als wenn alle Schleusen des Himmels geöffnet wären), Vrt., na vse duške delati, mit aller Kraft, SlN.; vlekel je na vse duške iz pipice, Jurč.; začel je piti na vse duške, Jurč.; d. dati krvi, dem Blute Luft machen (= puščati), V.-Cig.; duška dati nevolji, jezi itd., dem Unwillen, dem Zorne freien Lauf lassen, nk.; dušek bolesti odpreti, Zv.; — 3) der Einschlag im Weine, V.-Cig.; — 4) = rilec, V.-Cig.; — 5) materini d. = materina dušica, (materni d.) Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dušiti -im nedovršni glagol ekspresivno, kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo ne more normalno, svobodno živeti, delovati; SODOBNA USTREZNICA: dušiti, zatirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dvečiti [dvečīti dvẹ́čim]
nedovršni glagolžvečiti
PRIMERJAJ: zvečiti, žvečiti, žvekati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dvigovati -ujem nedovršni glagol1. kdo; zoper čemu, koga spodbujati koga k slabim, škodljivim dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: hujskati
2. kaj; kaj delati, povzročati, da kdo/kaj pride v stanje notranje napetosti zaradi pričakovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: vznemirjati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dvoje3 (dvuje) povedkovnik izraža neenakost, neprimerljivost med dvema enotama; SODOBNA USTREZNICA: dvoje
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dvojiti [dvojīti dvojím]
nedovršni glagolrazpolavljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dvojiti1 -im nedovršni glagol1. kaj; od česa delati, da kaj ni več skupaj; SODOBNA USTREZNICA: ločevati
2. kaj; kaj ločevati v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti, cepiti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ediniti [edíniti edȋnim]
nedovršni glagolzdruževati
PRIMERJAJ: edinovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
edinovati [edínovati edínujem]
in [edínovam]
nedovršni glagolzdruževati
PRIMERJAJ: ediniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
erbati [ẹ́rbati]
nedovršni glagoldedovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
erbati -am dovršni in nedovršni glagol1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: naslediti
2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; SODOBNA USTREZNICA: prevzeti
2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest
3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti, zapuščati
FREKVENCA: 180 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
erbič -a samostalnik moškega spola1. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
1.1 kdor neposredno po kom drugem pridobi določene pravice; SODOBNA USTREZNICA: naslednik
2. navadno s prilastkom, v krščanstvu kdor je zaradi vere v Kristusa deležen večne sreče v nebeškem kraljestvu
FREKVENCA: 203 pojavitve v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
facati [fācati fācam]
nedovršni glagolprikrito se smejati, zakrivajoč usta z roko ali robcem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fadljati [fadljáti fadljȃm]
nedovršni glagolpitati, tj. na silo hraniti, zlasti perutnino
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fajdati [fajdáti fajdȃm]
nedovršni glagolposojati denar na obresti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fajtati [fājtati
]
nedovršni glagolblebetati, besedičiti, opravljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
faliti [falīti falím]
dovršni in nedovršni glagolmotiti se, zmotiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
farbati [fȃrbati]
nedovršni glagolbarvati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fasati [fȃsati fȃsam]
nedovršni glagolpolniti, nabijati orožje s strelivom
PRIMERJAJ: basati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fatkati [fātkati fātkam]
nedovršni glagol- plesti
- pripovedovati kaj slabega o kom; opravljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
favdati [fāvdati]
nedovršni glagolgubati, zgibati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
favšati [fāvšati]
nedovršni glagol- pačiti, prenarejati
- grajati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fefljati [fefljáti fefljȃm]
nedovršni glagolklepetati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fegati [fegáti fegȃm]
nedovršni glagolposredovati zvezo med moškim in žensko zaradi spolnih odnosov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fehtati [fẹ́htati fẹ́htam]
nedovršni glagolboriti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fentati [fẹ́ntati fẹ́ntam]
dovršni glagol- opustošiti
- uničiti, pokvariti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fentovati [fentováti fentȗjem]
nedovršni glagolpustošiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ferahtati nedov., F
12,
coaspernari, s'enim drugim v'kupai
ferahtati, ferṡmagovati;
contemnere, ferrahtati, ṡanizhovati, oduriti;
contumeliare, ṡaṡhmagati, ṡmerjati, ṡaſramovati,
ferrahtati;
despectare, ṡaṡhmagovati, ferṡhmagovati,
ferrahtati, doli gledati;
illudere, ſe ſhpotati, ṡaſhpotovati,
ferrahtati, norza délati, ſe poſmihovati;
improbare, ṡavrézhi,
ferrahtati;
obtrectare, eniga
ferrahtati, hudú govoriti, opravlati;
perdespuere, eniga
ferrahtati, inu ferṡhmagovati;
respuere, ferrahtati, popluvati, odvreizhi, gori ne vṡèti;
spernere, ṡanizhovati, ṡaṡhmagati, odgnati,
ferrahtati;
temnere, ṡanizhovati,
ferrahtati;
vituperare, ſvariti, grajati,
ferrahtati, tadlati;
prim. frahtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
figati [figáti figȃm]
nedovršni glagolplesti, tkati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
finkuštni -a -o (finkuštni, vinkuštni, vinkunštni, vinkustni°, finkustni°, vinkunstni°, vinkušstni, vinkuštin, vinkostni°) pridevnik ki se nanaša na finkušti; SODOBNA USTREZNICA: binkoštni FREKVENCA: 71 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
firmati [fȋrmati fȋrmam]
dovršni in nedovršni glagolbirmati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
firmovati [firmováti firmȗjem]
nedovršni glagolstalno, pogosto birmati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fititi [fitīti fitím]
nedovršni glagolpeniti se okrog ust
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
flajštrati [flājštrati flājštram]
nedovršni glagoltlakovati s kamni
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
flancati [flȃncati flȃncam]
nedovršni glagolsaditi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
flancati -am dovršni in nedovršni glagol1. nedov., kdo; kogatož. dajati sadike v zemljo, da bodo rastle; SODOBNA USTREZNICA: saditi
2. dov., kdo; koga/kaj postaviti na primerno, ustrezno mesto
2.1 nedov., kdo; koga/kaj delati, da kdo/kaj začne kje obstajati, se razvijati
FREKVENCA: 20 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
flikati [flíkati flīkam]
nedovršni glagolkrpati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
flis [flȋs]
samostalnik moškega spolamarljivost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
flisati se [flȋsati se flȋsam se]
nedovršni glagoltruditi se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
flisati se nedov., F
9,
crebrescere, zhe dle li vezh
ſe fliſſati, gmèrati, ṡgoditi;
evigilare in studio, v'vuzhenîu
ſe fliſſati;
exercens, kateri
ſe v'eni ali drugi rizhei
fliſſa;
immori, nad eno rizhjo vmréti, ali obleṡhati, inu vmréti,
ſe mozhnu
fliſſati;
immori studÿs, nad ſhtuderanîam vmréti,
ſe cilú ſylnu
fliſſati;
operare, délati,
ſe mujati,
fliſſati;
quaestuosus, -a, -um, pridin, dobizhliu, kateri
ſe fliſſa po dobizhku;
sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati,
ſe po ny
fliſſati, trahtati;
studere, ſe pofliſſati, ſe vuzhiti,
ſe fliſſati, ſe paṡzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
flisik prisl., F
6,
diligenter, ṡkerbnú,
fliſſik;
exquirens, kateri
fliſſik ſpraſhuje;
intentè, intentiùs, intentiſsimè, ſylnu
fliſſig;
navare, fliſſik délati, inu ſe mujati;
naviter, s'fliſſom,
fliſſik;
perdiscere, dobru inu
fliſſik ſe vuzhiti, ali ṡvuzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fnorati [fnọ̄rati]
nedovršni glagolnavijati nit v klobčič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
folgati [fọ̑lgati]
nedovršni glagolslediti
PRIMERJAJ: bogati, ubogati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
formálüvati -üjem nedov. oblikovati: Ne dái poginoti onomi, ko ſziti ſzám formáluval SM 1747, 59 formálivati se -am se tvoriti se, delati se: Kakda sze formáliva Prisesztno vrejmen KOJ 1833, 85
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fortati [fọ̄rtati fọ̄rtam]
nedovršni glagolkoroško spravljati stran, odstranjevati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
frajhati [frȃjhati frȃjham]
nedovršni glagolometati z malto; frajhati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fratati -am (fratati, feratati) dovršni glagol1. kdo/kaj; komu, proti komu, koga, s prisl. določilom sredstva s kršitvijo zaupanja predati ali izpostaviti koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdati
2. kdo; kaj ne izkazati do česa odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdati
3. kdo; kaj razkriti kaj, kar bi moralo ostati zaupno, skrito; SODOBNA USTREZNICA: izdati
4. nedov., kaj; kogatož. delati kaj vidno, opazno; SODOBNA USTREZNICA: razkrivati
FREKVENCA: 162 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fremati [frẹ̄mati frẹ̄mam]
dovršni glagolpriskrbeti si, nabaviti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fretariti [fretáriti fretȃrim]
nedovršni glagolšušmariti, nestrokovno delati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
frfljati [frfljáti frfljȃm]
nedovršni glagolprhutati, frfotati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
frfuriti [frfúriti frfȗrim]
nedovršni glagolnepremišljeno govoriti, blebetati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
frigati [frȋgati frȋgam]
nedovršni glagoldušiti, kuhati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
frkati [fŕkati fȓkam]
nedovršni glagolhitro tekati sem in tja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
frkocati [frkọ̄cati frkọ̄cam]
(ferkocati) nedovršni glagolkodrati lase
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
frnažiti [frnážiti frnȃžim]
nedovršni glagolpripravljati, okraševati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fročiti [fročīti fročím]
nedovršni glagolvariti pivo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
frontati [frọ̑ntati frọ̑ntam]
nedovršni glagoloskrbovati z živežem, hrano; preživljati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2880 zadetkov.