Ahan -a m osebno lastno ime
Ahan:
Ti, ti ta tatinski Achan im. ed., kateri kar moresh ukradesh ǀ tatinski kakor Achan im. ed. ǀ ta je bil en tat, kakor Ackan im. ed. ǀ od tiga folsh Preroka Balama: od Achana rod. ed. Ahán, Karmijev sin, ki je ukradel predmete zakletve in bil zato skupaj s svojo družino in živino kamenjan (SP Joz 7,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ajratblago -a (ajratblagu) samostalnik srednjega spola darilo, ki ga mož obljubi, da ženi po poročni noči; SODOBNA USTREZNICA: jutrnja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Aman -a m osebno lastno ime
Haman:
Ta hudobni Aman im. ed. vſijh vishah je hotu pogubiti, inu Konzhati te Iudje ǀ Aman im. ed. ta vishishi Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ je reis de Amon im. ed. Syrus je bil ſilnu bogat ǀ na tu faush toshbo tiga hudobniga Amana rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona rod. ed. ǀ Aſſuerus je bil povabil Amana tož. ed. v'goſtie ǀ ter sapovej obejſit tiga ſaurashniga Amana tož. ed. Hamán, lat. V Aman, Hamedátov sin, ljubljenec perzijskega kralja Kserksa, ki je sklenil pokončati Jude, vendar je bil sam skupaj s svojimi sinovi obešen 508 pr. Kr. (SP Est 3,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
anati se -am se dovršni in nedovršni glagol1. dov., kogarod. zavestno narediti, da ne pride do stika s kom oz. da osebek česa zaželenega nima več; SODOBNA USTREZNICA: izogniti se, odpovedati se
2. nedov., negotovo, kot slovarski zgled držati skupaj, vzdrževati, obsegati, vsebovati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
aniti -grem nedovršni glagol samo v 3. osebi, kaj; koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
anjemati se -jemljem se nedovršni glagol kdo; česa delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
antikati -čem nedovršni glagol samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
anvzeti si -vzamem si dovršni glagol kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
avemarija -e samostalnik ženskega spola krščanska molitev z začetkom Ave Marija; SODOBNA USTREZNICA: zdravamarija, avemarija
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Baraba -a m osebno lastno ime
Baraba:
Pilatus je bil na sbero dal Judom, de bi od ſmerti reshili Barabba tož. ed., ali Chriſtuſa ǀ meneozh de bodo raishi Chriſtuſa, kakor Barabba tož. ed. proſſili Barába, razbojnik, ki ga je Pilat za judovsko veliko noč skupaj z Jezusom predstavil ljudstvu. Judje so zahtevali, da Pilat Baraba izpusti, Jezusa pa obsodi na smrt s križanjem (SP Mt 27,16).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bati se bojim se nedovršni glagol1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
belognojen -jna -o (bejlugnojen, belugnojen) pridevnik ki je take barve kot gnojni izcedek iz rane
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
belognojno -ega (belugnojnu, bejlugnojnu) posamostaljeno kar je take barve kot gnojni izcedek iz rane
FREKVENCA: 11 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
berač -a samostalnik moškega spola1. kdor s trganjem z rastline odstranjuje sadeže, zlasti grozdje; SODOBNA USTREZNICA: trgač
2. kdor dela, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: nabiralec, zbiralec
3. kdor vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: bralec
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bernjati [bernjáti bernjȃm]
nedovršni glagolzbirati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bister -tra -o pridevnik1. ki lahko opravi pot v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hiter
2. ki kaže veliko sposobnost nosilca za razmišljanje, spoznavanje, opazovanje; SODOBNA USTREZNICA: prodoren
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
blizi2 prislov1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
blizi3 povedkovnik1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
blizi4 predlog z rodilnikom1. za izražanje majhne razdalje; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. za izražanje majhne časovne oddaljenosti; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: 77 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
blizu2 (blizu, blizo) povedkovnik1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža duhovno sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bližnji2 -a -e (bližni) pridevnik1. ki je krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. ki je časovno najmanj oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: prihodnji
3. v zvezi z žlahta ki je soroden s kom po krvi; SODOBNA USTREZNICA: krvni
4. ki je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
FREKVENCA: 104 pojavitve v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bodisi veznik1. v ločnem priredju, v zvezi bodisi – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: bodisi
2. v dopustnem odvisnem stavku, v zvezi bodisi lih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
FREKVENCA: 15 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bogaboječ2 -a -e (bogaboječ, bogabojoč) pridevnik1. ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
1.1 ki odraža takšno človekovo občutje in ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
FREKVENCA: 181 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bogaboječe prislov takó, da čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bogaboječi* -ega posamostaljeno kdor čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječi
FREKVENCA: 63 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bogajme (bugajme, bogajme) prislov izraža, da se kaj da iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu; SODOBNA USTREZNICA: vbogajme
FREKVENCA: 21 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
boganeboječ -a -e pridevnik ki ne čuti spoštljivega strahu do Boga, kar se kaže zlasti v neposlušnosti njegovim zapovedim
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
boganeboječi -ega posamostaljeno kdor ne čuti spoštljivega strahu do Boga, kar se kaže zlasti v neposlušnosti njegovim zapovedim
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bogašentavec -vca samostalnik moškega spola kdor preklinja, sramoti Boga; SODOBNA USTREZNICA: bogokletnik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bogašentovanje -a (bogašentovajnje, bogašentovanje, bogašentovane) samostalnik srednjega spola preklinjanje, sramotenje Boga; SODOBNA USTREZNICA: bogokletje
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bogašentovavski -a -o pridevnik ki sramoti, zlorablja božje ime; SODOBNA USTREZNICA: bogokleten
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bogat2 -a -o pridevnik1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bogati1 -ega posamostaljeno1. kdor ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogati
2. kar ima veliko vrednost; SODOBNA USTREZNICA: veliko, dragoceno
FREKVENCA: 284 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bolj3 (bujl, bul) primernik povedkovnika1. presež. izraža primernost, koristnost česa v največji meri; SODOBNA USTREZNICA: najbolje
2. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
3. primrk. izraža sorazmernost dejanja, stanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bolje2 (bule, bujle, bolje, bojle, bulje) primernik povedkovnika1. primrk., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. presež. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
4. primrk., v členkovni rabi, negotovo izraža soglasje, privolitev
FREKVENCA: 89 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bolji1 -a -e (buli, bujli) primernik pridevnika1. primrk., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši
1.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
1.2 primrk. ki v primerjavi s kom bolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši
FREKVENCA: 7 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
boljše1 (bulše, bolše, bujlše) primernik prislova1. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
2.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., v zvezi boljše imeti v večji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
boljše2 (bulše, bolše) primernik povedkovnika1. primrk. presež., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše, najbolje/najboljše
2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
FREKVENCA: 88 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
boljši1 -ega (bulši, bolši) tudi nepregibno posamostaljeno1. s širokim pomenskim obsegom kar ima večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljše
1.1 z nikalnico izraža omejitev na določeno, navedeno
1.2 v zvezi na boljše glede na določene zahteve, kriterije v večji meri uspešno, učinkovito, primerno
1.3 v zvezi (komu) k boljšemu v korist, prid komu
1.4 v zvezi obračati/obrniti/izlagati/zastopiti na boljše/k boljšemu ne pripisovati/pripisati slabšega pomena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni
FREKVENCA: 171 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bridek -dka -o pridevnik1. ki je povezan z velikim, hudim trpljenjem; SODOBNA USTREZNICA: bridek
2. ki je povezan z duševnim neugodjem, trpljenjem; SODOBNA USTREZNICA: bridek
FREKVENCA: 122 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bridko1 -ega (britku) posamostaljeno1. trpka telesna bolečina; SODOBNA USTREZNICA: bridkost
2. presež., v zvezi na to narbridkejše izraža najvišjo mero; SODOBNA USTREZNICA: najbolj
FREKVENCA: 9 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bridko2 (britku, britko) prislov1. izraža, da se kaj prestaja, opravlja s trpko duševno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bridko
2. izraža, da se kaj opravlja z veliko strogostjo, nepopustljivostjo; SODOBNA USTREZNICA: hudo
3. izraža veliko mero; SODOBNA USTREZNICA: zelo
FREKVENCA: 68 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
brumen2 -mna -o (brumen, bruman) pridevnik1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
1.1 ki izkazuje/odraža človekovo natančno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2. ki odrešenjsko oz. kot sodnik deluje na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
3. ki sprejema božje odrešenjsko delovanje in božjo voljo ter ravna v skladu z njima; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
4. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten
5. ki po božjem delovanju preide od greha k milosti; SODOBNA USTREZNICA: opravičen
FREKVENCA: približno 1600 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
brzo (brzu, brzo) prislov1. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hitro
2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja
FREKVENCA: 24 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bulkramar -ja samostalnik moškega spola prodajalec papeževih listin z odpustki
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
culce -a samostalnik srednjega spola več manjših, skupaj povezanih istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: sveženjček
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
culica -e (culca, culica) samostalnik ženskega spola1. manjši kos blaga z zavozlanimi ogli za shranjevanje, prenašanje; SODOBNA USTREZNICA: culica
2. več manjših, skupaj povezanih istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: sveženjček
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
culo -a (culo, culu) samostalnik srednjega spola več skupaj povezanih istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: sveženj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
častilakomec -mca samostalnik moškega spola kdor hlepi po časti, slavi; SODOBNA USTREZNICA: častihlepnež
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
častisamogolten -a -o (častisamogoltn) pridevnik ki hlepi po časti, slavi; SODOBNA USTREZNICA: častihlepen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
častisamogoltnost -i samostalnik ženskega spola hlepenje po časti, slavi; SODOBNA USTREZNICA: častihlepje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
častit -a -o (častit, čestit) pridevnik1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
častiti1 -ega (častiti, čestiti) posamostaljeno1. kdor je vreden spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častiti
2. kar je vredno spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častito
FREKVENCA: 11 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
častni -ega posamostaljeno1. komur se izkazuje zelo pozitiven odnos zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: častivredni, spoštovani
2. kar je namenjeno počastitvi koga; SODOBNA USTREZNICA: častno
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
častno (častnu, častno, čestnu) prislov1. v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pošteno
2. s pozitivnim odnosom do koga/česa zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštljivo
3. takó, da vzbuja pozornost, občudovanje zaradi velike pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: veličastno
FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čedalje (čedajle, čedale, čedalje, čedajla) prislov v zvezah čedalje/čedalje le/čedalje vselej le/le čedalje + primrk. izraža postopno naraščanje ali upadanje; SODOBNA USTREZNICA: čedalje
FREKVENCA: 151 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
često (čestu, često) prislov1. izraža precej veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, često
1.1 izraža precejšnjo frekvenco; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, večkrat
1.2 primrk. izraža več ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosteje, večkrat
1.3 elativ, v zvezi gar često izraža zelo veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: zelo pogosto
1.4 presež. izraža največ ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: najpogosteje, največkrat
1.5 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor često za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čestokrat (čestukrat, čestokrat) prislov1. izraža veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: velikokrat, mnogokrat
1.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev
1.2 izraža, da se kaj zgodi, ponovi ob več priložnostih
1.3 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor čestokrat za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: 182 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
četrti2 -a -o vrstilni števnik1. ki v zaporedju ustreza številu štiri; SODOBNA USTREZNICA: četrti
1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot četrtega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Četrti
1.2 v zvezi četrti del del na štiri enake dele razdeljene celote; SODOBNA USTREZNICA: četrtina
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa četrti in desetica; SODOBNA USTREZNICA: štiri...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
četrtinajsti četrtanajsta četrtonajsto vrstilni števnik ki v zaporedju ustreza številu štirinajst; SODOBNA USTREZNICA: štirinajsti
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezdajati -dajem nedovršni glagol1. kdo; komu, kaj delati, da kaj prehaja k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dajati, izročati
2. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja delati, da kdo pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezdan1 -a -o deležnik1. ki je dan drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dan, izročen
1.1 v trpniku, (od koga), komu/čemu
2. komu ki je dan drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročen, prepuščen
2.1 čemu (k čemu) ki dopušča vpliv česa na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepuščen
3. komu ki je dan komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podarjen
4. (zavoljo česa) ki mora umreti zaradi česa pomembnega; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezdanje -a (čezdane) samostalnik srednjega spola kot del besedne zveze izraža dejanje, s katerim je omogočeno razumevanje česa in prehod v uporabo; SODOBNA USTREZNICA: izročitev
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezdati -dam dovršni glagol1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.1 kdo; komu, kaj izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug odloča o njem; SODOBNA USTREZNICA: izročiti se, predati se
1.2 kdo; kaj narediti, da se kaj lahko uporabi; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2. kdo; komu/čemu, koga narediti, da kdo preide k drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
2.1 kdo; koga, s prisl. določilom namena odločiti, da se s kom kaj zgodi s kaznovalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2.2 kdo; čemu, koga dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
3. ekspresivno, kdo; koga (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: pahniti
4. kdo; koga, s prisl. določilom vzroka sporočiti nasprotniku, sovražniku kaj obremenilnega za koga z namenom škodovati mu; SODOBNA USTREZNICA: izdati
5. kdo; koga ne preprečiti, ne ubraniti, da kdo kaj dela, da se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: 55 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezdišputirati -am dovršni glagol kdo; koga premagati koga v izmenjevanju mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezgledati -am nedovršni glagol negotovo, kdo; kogatož. nadzorovati koga, paziti na koga
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čeziti -grem nedovršni in dovršni glagol1. kaj tekoč čez rob se pojavljati/pojaviti na razmeroma veliki površini; SODOBNA USTREZNICA: razlivati se, razliti se, poplavljati, poplaviti
2. kaj; (od česa), komu izraža, da se vsebina česa zaradi prenapolnjenosti razliva čez rob
3. kaj; na koga izraža, da je kaj namenjeno komu; SODOBNA USTREZNICA: veljati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezizdati -dam dovršni glagol kdo; koga narediti, da kdo pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezjemati -jemljem nedovršni glagol1. kdo postajati večji po številu, moči; SODOBNA USTREZNICA: naraščati, povečevati se
2. kaj dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg; SODOBNA USTREZNICA: naraščati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezjutrišnji -a -e pridevnik ki se nanaša na drugi dan po današnjem dnevu; SODOBNA USTREZNICA: pojutrišnji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezjutrivi -a -o pridevnik ki se nanaša na drugi dan po današnjem dnevu; SODOBNA USTREZNICA: pojutrišnji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezohraniti -im dovršni glagol1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti
2. kaj; česa s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezostajati -am nedovršni glagol kaj biti še neporabljen, nevštet; SODOBNA USTREZNICA: ostajati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezostati -stanem (čezostati, čriezostati) dovršni glagol1. kaj; komu/čemu biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
2. kaj; (od česa), čemu s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
3. kdo/kaj izraža, da kdo/kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti se
3.1 kdo; komu, s kom ostati živ dlje od zakonca oz. družinskega člana/članov in se zaradi tega znajti v posebnem položaju, stanju; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3.2 kdo ostati živ; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo/kaj; pred čim ostati živ kljub negativnim okoliščinam; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: 111 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezpojti -pojdem dovršni glagol kaj; (od česa), komu izraža, da se vsebina česa zaradi prenapolnjenosti razliva čez rob
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezpomagati -am nedovršni glagol kdo; komu delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pomagati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezprebiti -bijem dovršni glagol kaj biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezpreteči -tečem dovršni glagol kdo; kaj, (s čim) na kratko navesti, podati glavne, bistvene misli povedanega; SODOBNA USTREZNICA: povzeti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezpričan -a -o (čezpričan, čezpričen) deležnik2.1 česa preverjen, potrjen s pričanjem
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezpričati -am nedovršni in dovršni glagol1. kdo; koga, (s čim) utemeljeno kazati/pokazati, da je to, kar kdo misli, govori ali piše, neresnično, nepravilno, neutemeljeno; SODOBNA USTREZNICA: zavračati, zavrniti
1.1 kdo/kaj; česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem) delati/narediti, da kdo kaj dojame, se česa zave, zlasti napačnega mišljenja in delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati, opozoriti
2. kdo; česa koga narediti, imeti koga za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: obdolžiti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezpričovanje -a (čezpričovane) samostalnik srednjega spola česa opozarjanje na napačno mišljenje, ravnanje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezpričovati -ujem nedovršni glagol kdo/kaj; česa, kogatož. delati, da kdo dojame kaj, se zave česa, zlasti napačnega mišljenja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezpustiti -im dovršni glagol kdo; od česa s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezpuščen -a -o deležnik ki mu kdo s silo, prisilo ne omejuje več gibanja; SODOBNA USTREZNICA: izpuščen, osvobojen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čezveniti -venem* (čezviniti) dovršni in nedovršni glagol kot slovarski zgled propasti/propadati, uničiti/uničevati, zatreti/zatirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čežána, f. weich gedünstetes oder gekochtes Obst, das Obstmus, Cig., Jan., M., Gor.; der Zwetschkenpfeffer, Kor.-Jarn. (Kres III. 474.); jabolčni krhlji s fižolom skupaj skuhani, Polj.; — prim. bav. ziseindl, eine Art Gericht, C. (?)
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čist -a -o pridevnik1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čisti -ega posamostaljeno1. navadno v krščanstvu kdor je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čisti
1.1 kar je moralno pozitivno; SODOBNA USTREZNICA: čisto
2. v judovstvu kdor izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čisti
2.1 kar je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. kar je ohranjeno v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
FREKVENCA: 33 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čisto1 (čistu, čisto) prislov1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čreveljflikar -ja (črevlflikar) samostalnik moškega spola kdor krpa, popravlja čevlje; SODOBNA USTREZNICA: krpač
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čudno2 (čudnu, čudno) prislov1. takó, da se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čudno, nenavadno
2. takó, da se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežno
3. takó, da zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovito
4. ekspresivno z veliko močjo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: srdito
5. s pridevnikom, ekspresivno v najvišji meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
FREKVENCA: 242 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čudno3 povedkovnik izraža, da se kaj zelo razlikuje od znanega, navadnega
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dalečhod -a (delečhod) samostalnik moškega spola daljša pot v oddaljene kraje, običajno peš
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dalje1 (dajle, dale, dalje, djale, dejle) primernik prislova1. izraža daljše trajanje dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: dalj, dlje
2. z nikalnico izraža prenehanje trajanja dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: več
3. izraža večjo oddaljenost, razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: dlje, dalj
4. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: naprej
4.1 izraža stopnjevanje stanja, dejanja
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Damian(us) -na m osebno lastno ime
1. Damijan:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Arzati S. Coſma inu Damiana tož. ed. (II, 194) 2. Damiani:
S: Peter Damianus im. ed. lete beſsede perloshi ǀ naſs opomina s. Damianus im. ed. ǀ Kakor S. Damianus im. ed. ǀ Sklene S. Damianus im. ed. ǀ satoraj je djal S. Peter Damian im. ed. ǀ s' beſſedamy S. Petra Damiana rod. ed. 1. Sv. Damiján, mučenec za časa Dioklecijana, skupaj s sv. Kozmo zavetnik zdravnikov, lekarnarjev, kirurgov, zobozdravnikov idr. 2. Sv. Péter Damiáni (1007–72), teološki pisec, kardinal in cerkveni učitelj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dati dam dovršni glagol1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
debel -a -o pridevnik1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: debel
1.1 ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer; SODOBNA USTREZNICA: debel
1.2 ekspresivno skozi katerega se težko vidi
2. ki ima na telesu veliko tolšče, mesa; SODOBNA USTREZNICA: debel
3. ki ni dokončno izdelan, obdelan; SODOBNA USTREZNICA: grob
3.1 ekspresivno, v zvezah debela pamet / debeli um nesposobnost hitrega dojemanja; SODOBNA USTREZNICA: neumnost
4. ekspresivno po vrednosti, količini zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: bogat, obilen
4.1 ekspresivno ki je zelo velik, očiten, pretiran; SODOBNA USTREZNICA: debel
FREKVENCA: 123 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Decius -a/-ija m osebno lastno ime
Decij:
Ceſsar Decius im. ed., kadar njega ſyn Decius im. ed. je bil rojen ǀ on je bil Capitan, ali Nameſtnik Ceſſarja Decia rod. ed. zhes cellu krajlevstvu ſicilio ǀ Cicero nej mogal sadoſti prehualit tiga ſerzhniga Deciuſa tož. ed. 1. Gáj Mésij Kvínt Traján Décij, lat. Caius Messius Quintus Traiānus Decius, rimski cesar (249–251) panonskega rodu, padel v boju zoper Gote 2. Décij, njegov sin, ki je skupaj s Hostilijanom vladal malo časa po očetovi smrti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dejanjapisar -ja (djanjapišar) samostalnik moškega spola kdor piše dela, knjige o zgodovini; SODOBNA USTREZNICA: zgodovinopisec
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dẹkličeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) sich als Mädchen benehmen: skupaj dekličujejo dekleta, katere so vrstnice, Gor.; — 2) = k dekletom pohajati, M., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
delaučenik -a (delaučenik, delavučenik) samostalnik moškega spola protestansko, ekspresivno kdor uči, govori o opravičenju s pomočjo dobrih del
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
desetkrat prislov izraža deset ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: desetkrat
FREKVENCA: 28 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
desetstokrat (desetstukrat) prislov izraža tisoč ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: tisočkrat
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
desettavžent1 -ih posamostaljenoFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
deti1 denem dovršni glagol1. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride
1.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati
2. kdo; (od česa), koga/kaj narediti, da kdo/kaj ni več skupaj s kom/čim drugim; SODOBNA USTREZNICA: ločiti
3. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
4. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti
5. nedov., s samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 48 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
devet2 -ih in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole1. izraža število 9; SODOBNA USTREZNICA: devet
2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa devet in desetica; SODOBNA USTREZNICA: devet...; danes pisava skupaj
FREKVENCA: 103 pojavitve v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
devetdeset nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole1. izraža število 90; SODOBNA USTREZNICA: devetdeset
2. sestavina večbesednih glavnih števnikov, v katerih nastopa enica in devetdeset; SODOBNA USTREZNICA: ...devetdeset; danes pisava skupaj
FREKVENCA: 61 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
deveti -a -o vrstilni števnik1. ki v zaporedju ustreza številu devet; SODOBNA USTREZNICA: deveti
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa deveti in desetica; SODOBNA USTREZNICA: devet...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
FREKVENCA: 113 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
devetkrat prislov izraža devet ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: devetkrat
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
devetsto (devetstu) nesklonljivo, glavni števnik izraža število 900; SODOBNA USTREZNICA: devetsto
FREKVENCA: 27 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dinirojeni -a -o pridevnik ki je edini (otrok); SODOBNA USTREZNICA: edinorojeni
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
divji -a -e pridevnik1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dobra misel [dóbra mȋsǝu̯]
samostalniška zveza ženskega spolarastlina origano, dobra misel, LATINSKO: Origanum vulgare
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dobrodelnik -a samostalnik moškega spola kdor opravlja dobra dela; SODOBNA USTREZNICA: dobrodelnik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dobrodošel -šla -o (dobrudošal) pridevnik komu čigar prihoda je kdo vesel; SODOBNA USTREZNICA: dobrodošel
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dobrorojen -a -o (dobrurojen) pridevnik ki je plemiškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: plemenit, žlahten
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dobrotljiv2 -a -o (dobrutliv, dobrotliv, dobritliv) pridevnik1. ki rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljiv
1.1 ki rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: radodaren, darežljiv
2. ki ima naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohoten
FREKVENCA: 211 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dobrotljivo (dobrutlivu, dobrotlivu, dobrotlivo) prislov1. izraža pripravljenost za opravljanje dobrih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivo
1.1 izraža pripravljenost za darovanje, dajanje česa komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljivo
2. izraža naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohotno
FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dobrovoljen -ljna -o (dobrovolen*, dobrovoljan, dobrovoln) pridevnik1. ki temelji na svobodni volji, odločitvi; SODOBNA USTREZNICA: prostovoljen
2. navadno v povedkovni rabi ki ima voljo, pripravljenost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: volján
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dobrovoljno (dobrovolnu, dobrovolno) prislov takó, da temelji na svobodni volji, odločitvi; SODOBNA USTREZNICA: prostovoljno
FREKVENCA: 17 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doletlačiti -im nedovršni glagol kdo; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen
3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje
3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa
4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen
5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik
5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere
6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolgomeč -a (dolgumeč) samostalnik moškega spola dolg enorezen meč, ki se drži z obema rokama
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolibiti -bijem nedovršni glagol kdo; kaj, s prisl. določilom kraja z udarci spravljati koga iz pokončnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pobijati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolibrisati -brišem nedovršni glagol kdo; kaj delati, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati, brisati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolidejan -a -o (dolidjan) deležnik ki zaradi dejanja, delovanja koga preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljen
FREKVENCA: 22 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolidejati -dejem (dolidjati) dovršni glagol kdo; kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
FREKVENCA: 30 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolidevati -am nedovršni glagol kdo; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolidreti -derem nedovršni glagol1. kdo; komu, kaj odstranjevati komu kožo, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: odirati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) s silo delati, povzročati, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: uničevati, razdirati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolidržati -im nedovršni glagol kaj; od česa, koga delati, povzročati, da kdo ne spoštuje, upošteva česa; SODOBNA USTREZNICA: odvračati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolidržati se -im se nedovršni glagol kdo; k čemu kazati zanimanje za kaj manj vrednega, slabšega od zaželenega
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doligovorjenje -a (doligovorjejne) samostalnik srednjega spola česa izražanje negativnega, odklonilnega odnosa do česa; SODOBNA USTREZNICA: zanikovanje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doligredoč1 -a -e deležnik ki se premika z višjega mesta, položaja proti nižjemu; SODOBNA USTREZNICA: spuščajoč se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doligredoč2 deležje izraža premikanje z višjega mesta, položaja proti nižjemu; SODOBNA USTREZNICA: spuščajoč se
FREKVENCA: 7 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliiti -grem (dolijiti) nedovršni glagol1. kaj; komu [smiselni osebek] ne biti pri kom v zadostni količini ali meri; SODOBNA USTREZNICA: manjkati, primanjkovati
2. kaj izgubljati pomen, veljavo
3. kaj; brez česa zaradi določenih neugodnih razmer izgubljati nujno potrebne lastnosti za obstajanje; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, propadati
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliizbrisati -brišem dovršni glagol kdo; kaj, (s čim) narediti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliizdreti -derem dovršni glagol kdo; kaj s silo odstraniti kaj od kod
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliizmalan -a -o deležnik ki je predstavljen, prikazan z besedami; SODOBNA USTREZNICA: opisan
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliizmalati -am dovršni glagol kdo/kaj; koga/kaj, (v čem) z besedami predstaviti, prikazati kaj; SODOBNA USTREZNICA: opisati
FREKVENCA: 7 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliizmiti -mijem dovršni glagol kdo/kaj; komu, kaj narediti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliizmivanje -a (doliizmivajne) samostalnik srednjega spola česa delanje, da kaj nezaželenega ne obstaja več
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliizpran -a -o deležnik (iz koga, s čim) ki zaradi dejanja, delovanja koga ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjen, izbrisan
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliizprati -perem dovršni glagol kdo; (iz koga), kaj narediti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliizpuščen -a -o deležnik ki je premaknjen z višjega mesta, položaja na nižjega; SODOBNA USTREZNICA: spuščen
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliizrajtati -am dovršni glagol kdo; proti komu, kaj narediti, povzročiti, da kdo nima več določenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: spregledati, odpustiti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolijemati -jemljem nedovršni glagol1. kdo/kaj izgubljati moč, ugled, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: propadati
2. kdo/kaj; na čem, (pred čim) izgubljati
2.1 življenjske moči; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, pešati
2.2 telesno težo; SODOBNA USTREZNICA: hujšati
2.2.1 kaj izgubljati popolnost svojih značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: slabeti, pešati
3. kdo/kaj; (na čem, v čem) izgubljati na številu, količini, obsegu; SODOBNA USTREZNICA: manjšati se
3.1 v zvezah z dan, luna, luč, kaj ciklično izgubljati na trajanju ali obsegu oz. jakosti (svetlobe); SODOBNA USTREZNICA: krajšati se, manjšati se, upadati
4. kdo/kaj; (na čem) izgubljati na intenzivnosti, kakovosti česa; SODOBNA USTREZNICA: slabeti
FREKVENCA: 49 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolijemljenje -a (dolijemlene) samostalnik srednjega spola izgubljanje pozitivno vrednotenih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: (moralno) propadanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolikaj prislov izraža gibanje ali usmerjenost proti nižjemu mestu, položaju; SODOBNA USTREZNICA: dol
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolileči -ležem dovršni glagol1. kdo namestiti se, spraviti se v vodoravni položaj; SODOBNA USTREZNICA: leči
1.1 kdo namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka; SODOBNA USTREZNICA: leči
1.2 kdo namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi bolezni; SODOBNA USTREZNICA: leči
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolileteti -im nedovršni glagol kaj spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol; SODOBNA USTREZNICA: povesiti se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliležati -im dovršni glagol1. kdo; s prisl. določilom kraja ostati v ležečem položaju zaradi poškodbe, izgube življenja; SODOBNA USTREZNICA: obležati
2. kdo/kaj doživeti poraz v boju; SODOBNA USTREZNICA: biti premagan
3. kdo izgubiti moč, moči; SODOBNA USTREZNICA: omagati
3.1 kaj izgubiti vrednost; SODOBNA USTREZNICA: biti razvrednoten
4. kaj zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podreti se, zrušiti se
FREKVENCA: 21 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolilomiti -im nedovršni glagol kdo; na čem meniti, trditi, da kdo ni upravičen do česa; SODOBNA USTREZNICA: odrekati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolimalati -am nedovršni glagol kdo; kogatož. predstavljati, prikazovati koga/kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: opisovati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolimetati -mečem nedovršni glagolFREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliobešati -am nedovršni glagol1. kdo; kaj nameščati kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi; SODOBNA USTREZNICA: obešati
2. kdo; kaj premikati kak del telesa tako, da je usmerjen navzdol; SODOBNA USTREZNICA: povešati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliobrajtati -am dovršni glagol kdo; kaj zmanjšati vsoto za določen znesek; SODOBNA USTREZNICA: odračunati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliobrniti se -em se dovršni glagol kdo spremeniti svojo izhodiščno usmerjenost v nasprotno smer; SODOBNA USTREZNICA: obrniti se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliodreti -derem dovršni glagol kdo; komu kaj odstraniti komu kožo, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: odreti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliomiti -omijem dovršni glagol kaj; kaj narediti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliomivati -am nedovršni glagol kaj; kaj delati, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati, brisati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliomiven -a -o deležnik (skozi kaj) ki zaradi dejanja, delovanja koga/česa ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjen, izbrisan
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliomivenje -a samostalnik srednjega spola česa delanje, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevanje, brisanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolioprati -perem dovršni glagol1. kdo; kaj, (s čim) z vodo odstraniti kaj s česa; SODOBNA USTREZNICA: sprati, oprati
2. kdo; kaj narediti, povzročiti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipadajoč deležje izraža premikanje po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastnih moči; SODOBNA USTREZNICA: padajoč
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipadanje -a (dolipadajne) samostalnik srednjega spola od česa to, da se prenehava sprejemati, upoštevati kak nauk, nazor; SODOBNA USTREZNICA: odpadanje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipadati -am nedovršni glagol1. kaj; iz česa, od česa, na kaj po zraku pomikati se navzdol; SODOBNA USTREZNICA: padati
1.2 zaradi izgube, oslabitve vezi
2. kdo/kaj zaradi telesne, duševne prizadetosti prihajati iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: padati
3. kdo; (k čemu, na kaj, pred kom) spuščati se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: padati
4. kdo prenehavati izpolnjevati obveznosti, norme kake skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: odpadati
5. kdo prihajati v moralno oporečno versko stanje; SODOBNA USTREZNICA: padati
FREKVENCA: 27 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipadeč -a -e deležnik ki zaradi popuščenih vezi, stika preneha biti na prvotnem, navadnem mestu; SODOBNA USTREZNICA: odpadel
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipadenje -a (dolipadene) samostalnik srednjega spola to, da se preneha sprejemati, upoštevati kak nauk, nazor; SODOBNA USTREZNICA: odpad
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipadši deležje izraža spust iz pokončnega položaja na tla v znamenje ponižnosti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipahniti -em (dolipahniti, dolipehniti) dovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož. narediti, povzročiti, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatreti
2. kdo; kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatreti, odpraviti
3. kdo; iz česa, koga narediti, povzročiti, da kdo pride iz kakega stanja oz. v kako stanje; SODOBNA USTREZNICA: spraviti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipahnjen -a -o (dolipahnen) deležnik1. ki je zaradi dejanja, delovanja koga v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatrt
2. ki zaradi dejanja, delovanja koga preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatrt, odpravljen
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipasti -padem dovršni glagol1. kdo/kaj; v koga/kaj, na kaj, s prisl. določilom kraja po zraku se premakniti navzdol; SODOBNA USTREZNICA: pasti
1.1 zaradi izgube ravnotežja
1.3 zaradi oslabitve, izgube vezi
2. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja zaradi telesne, duševne prizadetosti priti iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: zgruditi se
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja spustiti se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: pasti
4. kaj zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podreti se, zrušiti se
5. kaj; od česa preiti iz pokončnega položaja v smer proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: povesiti se
6. kdo; od koga/česa prenehati s sprejemanjem, upoštevanjem kakega nauka, nazora; SODOBNA USTREZNICA: odpasti
7. kaj izgubiti vpliv, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: pasti
FREKVENCA: 251 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipehati -am (dolipahati) nedovršni glagol1. kdo; (iz česa), koga s silo delati, da kdo pade od kod; SODOBNA USTREZNICA: pehati
2. kdo; kogatož., (s čim) delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipisanje -a (dolipisajnje) samostalnik srednjega spola pisno prenašanje s predloge; SODOBNA USTREZNICA: prepisovanje, prepis
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipobijen -a -o deležnik1. ki zaradi udarcev ne živi več; SODOBNA USTREZNICA: pobit, pokončan
2. ki je zaradi dejanja, delovanja koga v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatrt
3. ki je s silo spravljen iz pokončnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: potolčen
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipobiti -bijem dovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož., (s čim) s silo spraviti koga iz pokončnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pobiti, potolči
1.1 kdo; kogatož. z udarcem/udarci, silo koga ubiti; SODOBNA USTREZNICA: pobiti
FREKVENCA: 23 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipobrisan -a -o deležnik ki zaradi dejanja, delovanja koga ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjen, izbrisan
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipobrisati -brišem dovršni glagol kdo; kaj napraviti, povzročiti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipojti -pojdem (dolipojti, dolipujti) dovršni glagol1. kot slovarski zgled iti dol, spustiti se, zaiti
2. kaj prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: poginiti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipoklecovati -ujem nedovršni glagol kdo; (pred kom) postavljati telo v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage, v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: poklekovati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipokleknejoč (dolipoklekneoč) deležje takó, da je telo postavljeno v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage, v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: klečoč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipoklekniti -em (dolipoklekniti, dolipoklegniti°) dovršni glagol1. kdo postaviti telo v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage; SODOBNA USTREZNICA: poklekniti
1.1 kdo; (na kaj) postaviti telo v tak položaj v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: poklekniti
FREKVENCA: 42 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipolagati -am nedovršni glagol1. kdo; kaj delati, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podirati
2. v trpniku, kaj; (skozi kaj) razglašati za neveljavno; SODOBNA USTREZNICA: razveljavljati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipoložen -a -o deležnik ki koga ne bremeni več; SODOBNA USTREZNICA: odpuščen
FREKVENCA: 7 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipoloženje -a (dolipoložejne, dolipoloženje) samostalnik srednjega spola česa to, da se kaj neha kazati, uresničevati, delati; SODOBNA USTREZNICA: opustitev
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipoložiti -im dovršni glagol1. kdo; kaj narediti, da osebek kaj preneha imeti na sebi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
2. kaj; kaj narediti, da kaj pride s česa; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
3. kdo; kaj narediti, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podreti
4. kdo; kaj nehati kaj kazati, uresničevati, delati; SODOBNA USTREZNICA: opustiti
5. kdo; kaj, s prisl. določilom načina narediti, da osebka kaj ne bremeni več; SODOBNA USTREZNICA: odkupiti se, odrešiti se
6. kdo; kaj, (s čim) narediti, povzročiti, da kaj neha veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
7. v trpniku, kaj; (za koga) dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: plačati
7.1 kdo; komu, kaj narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino; SODOBNA USTREZNICA: povrniti
FREKVENCA: 45 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipoložiti se -im se dovršni glagol kdo namestiti se, spraviti se v vodoravni položaj zaradi bolezni; SODOBNA USTREZNICA: leči
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliposaditi se -im se dovršni glagol kdo odpovedati se visokemu, vplivnemu položaju; SODOBNA USTREZNICA: postati skromen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliposekan -a -o deležnik ki zaradi udarcev z ostrim predmetom pride iz pokončnega položaja na tla; SODOBNA USTREZNICA: posekan
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliposekati -am (doliposekati, doliposejkati) dovršni glagol1. kdo; kaj z udarjanjem z ostrim predmetom narediti, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla; SODOBNA USTREZNICA: posekati
1.1 kdo; kaj z udarjanjem z ostrim predmetom odstraniti; SODOBNA USTREZNICA: zbiti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipostaviti -im dovršni glagol1. kdo; kogatož. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; SODOBNA USTREZNICA: odstaviti
2. v trpniku; kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipostavljati -am (dolipostavlati) nedovršni glagol1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; SODOBNA USTREZNICA: odstavljati
2. kdo; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipostavljen -a -o (dolipostavlen) deležnik ki zaradi dejanja, delovanja koga preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipostreliti -im (dolipostrejliti) dovršni glagol kdo; koga drugega za drugim ustreliti; SODOBNA USTREZNICA: postreliti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipotepen -a -o deležnik ki je s silo spravljen iz pokončnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: potolčen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipotlačen -a -o deležnik od koga, s čim ki je s silo spravljen iz pokončnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: potolčen
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipotlačeni -ega posamostaljeno kdor zaradi dejanja, delovanja koga ne more normalno, svobodno živeti, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatrti
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipotlačiti -im dovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož., s čim narediti, povzročiti, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatreti
2. kdo; kaj narediti, povzročiti, da se kaj kaže, nastopa v čim manjši stopnji
3. kdo; kaj s silo, pritiskom uničiti; SODOBNA USTREZNICA: streti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipranje -a (doliprane) samostalnik srednjega spola česa delanje, povzročanje, da kaj slabega, oporečnega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevanje, brisanje
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliprati -perem nedovršni glagol1. v trpniku, kaj; (s čim) z vodo odstranjevati umazanijo s česa; SODOBNA USTREZNICA: čistiti, prati
2. v trpniku, kaj; (s čim) delati, povzročati, da kaj slabega, oporečnega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati, brisati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipripogibati -ljem (doliperpogibati) nedovršni glagol kdo; kaj delati, povzročati, da je zgornji del česa usmerjen navzdol, proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: pripogibati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipripogniti -em (doliperpogniti) dovršni glagol1. kdo; (proti čemu), kaj premakniti zgornji del česa navzdol, proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: skloniti
2. ekspresivno, kdo; kaj doseči, da se kdo/kaj vda, podredi; SODOBNA USTREZNICA: ukloniti
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipripogniti se -em se (doliperpogniti se) dovršni glagol kdo; (proti čemu), s čim premakniti zgornji del telesa navzdol, proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: skloniti se
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipripraviti -im (doliperpraviti) dovršni glagol1. kdo; kaj s silo narediti, da kaj, zlasti objekt, razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: porušiti
2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj) narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipripravljen -a -o (doliperpravlen) deležnik ki zaradi dejanja, delovanja koga preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljen
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipriti -pridem dovršni glagol1. kdo; česa narediti, povzročiti, da kaj nezaželenega (pri kom) preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: rešiti se, znebiti se
2. kaj; (pri kom) izgubiti veljavo, pomen
FREKVENCA: 19 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliprositi -im nedovršni glagol kdo; česa [nikalni rodilnik], komu, koga izražati željo, da kdo osebku odpusti, kar je storil slabega, neprimernega; SODOBNA USTREZNICA: prositi za odpuščanje
FREKVENCA: 11 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliprošenje -a samostalnik srednjega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipustiti -im dovršni glagol1. kdo; od česa prenehati kaj delati, povzročati; SODOBNA USTREZNICA: popustiti
1.1 kdo; od česa, kaj prenehati imeti, izražati določen odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: opustiti
2. kdo; kaj, na čem narediti, povzročiti, da kaj ne obstaja več ali da obstaja le v manjši meri; SODOBNA USTREZNICA: odpustiti, odpisati
3. kdo; koga/kaj, (v čem, s čim) narediti, da kdo/kaj pride na nižje mesto, položaj; SODOBNA USTREZNICA: spustiti
4. kdo/kaj; kaj premakniti kak del telesa tako, da je usmerjen navzdol; SODOBNA USTREZNICA: povesiti
FREKVENCA: 51 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipustiti se -im se dovršni glagol kdo; s prisl. določilom kraja premakniti se z višjega mesta, položaja na nižjega; SODOBNA USTREZNICA: spustiti se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolipuščen -a -o (dolipuščen, dolipustčen) deležnik ki je premaknjen z višjega mesta, položaja na nižjega; SODOBNA USTREZNICA: spuščen
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolirezati -žem nedovršni glagol kdo; kaj s rezilom odstranjevati sadeže z rastline; SODOBNA USTREZNICA: rezati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolisedati -am (dolisejdati, dolisedati) nedovršni glagol kaj nameščati se, spravljati se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, spodnjim delom telesa; SODOBNA USTREZNICA: sedati, usedati se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolisekati -am nedovršni glagol kdo; kaj z udarjanjem z ostrim predmetom delati, da kaj pride iz pokončnega položaja na tla; SODOBNA USTREZNICA: sekati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolisesti -sedem (dolisesti, dolisejsti) dovršni glagol1. kdo; (k čemu, s kom), s prisl. določilom kraja namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici; SODOBNA USTREZNICA: sesti, usesti se
2. kdo; od česa spustiti se z jezdne živali; SODOBNA USTREZNICA: razjahati
FREKVENCA: 66 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolisnemati -am nedovršni glagol kdo; kogatož. delati, da kdo več ne visi, ni pribit; SODOBNA USTREZNICA: snemati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolisneti -snamem dovršni glagol1. kdo; (iz česa), koga/kaj narediti, da kdo/kaj več ne visi, ni pribit(o), ni nameščen(o); SODOBNA USTREZNICA: sneti
1.1 kdo; kaj narediti, da kaj preneha biti del česa; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolispisati -pišem dovršni glagol kdo; kaj s pisanjem prenesti s predloge; SODOBNA USTREZNICA: prepisati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolisprati -perem dovršni glagol1. kdo; kaj (s čim) z vodo odstraniti kaj s česa; SODOBNA USTREZNICA: sprati
2. v trpniku, kaj; (s čim) narediti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolisprositi -im dovršni glagol1. kdo; komu, kaj s prošnjami doseči, da se kaj razveljavi; SODOBNA USTREZNICA: izprositi
2. kdo; česa [nikalni rodilnik], komu s prošnjami doseči, da kdo spremeni prvotno odločitev
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolispustiti -im dovršni glagol kdo; koga/kaj, (po čem), s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride z višjega mesta, položaja na nižjega; SODOBNA USTREZNICA: spustiti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolistaviti -im nedovršni glagol kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolistopiti -im dovršni glagol1. kdo; od česa prenehati vztrajati pri čem; SODOBNA USTREZNICA: odstopiti
2. kaj zaradi določenega dejstva prenehati obstajati; SODOBNA USTREZNICA: propasti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolišribati -am dovršni glagol kot slovarski zgled s pisanjem prenesti s predloge; SODOBNA USTREZNICA: prepisati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliteptati -am (dolitaptati) nedovršni glagol kdo; kogatož. delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doliti -grem nedovršni glagol kaj; komu [smiselni osebek] ne biti pri kom v zadostni količini ali meri; SODOBNA USTREZNICA: manjkati, primanjkovati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolitlačen -a -o deležnik od koga, (s čim) ki zaradi delovanja koga ne more normalno, svobodno živeti, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatiran
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolitlačiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož., (s čim) delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
2. kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da se kaj kaže, nastopa v čim manjši stopnji; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 70 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolitolažiti -im nedovršni glagol kdo; kaj, (s čim) povzročati, da kaj postane manj intenzivno, manj izrazito; SODOBNA USTREZNICA: miriti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolitreti -tarem nedovršni glagol1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da je kaj v zelo slabem stanju; SODOBNA USTREZNICA: uničevati
2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj, pri kom) delati, povzročati, da kaj (pri kom) preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 63 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolitrgati -am nedovršni glagol kdo; komu/čemu, kaj delati, povzročati, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti; SODOBNA USTREZNICA: odrekati, odtegovati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivdariti -im dovršni glagol1. kdo/kaj; komu, kaj meniti, trditi, da kdo ni upravičen do tega, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: odreči
2. kdo; kaj poškodovati kaj tako, da propade; SODOBNA USTREZNICA: uničiti
FREKVENCA: 10 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivdreti se -derem se dovršni glagol kdo; s prisl. določilom kraja pomakniti se v navpični smeri navzdol; SODOBNA USTREZNICA: pogrezniti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivgibati -ljem nedovršni glagol kdo; kaj delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; SODOBNA USTREZNICA: upogibati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivleči -em (dolivlejči, dolivleči) nedovršni glagol1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj delati, da kdo ne dela, upošteva česa; SODOBNA USTREZNICA: odvračati
2. kdo; kogatož., (s čim) delati, povzročati, da kdo/kaj dosega nižjo stopnjo od predhodne; SODOBNA USTREZNICA: zmanjševati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivleči se -em se (dolivlejči se) nedovršni glagol kaj; (proti čemu) biti čedalje nižji v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: spuščati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivreči -vržem (dolivreči, dolivrejči) dovršni glagol1. kdo; koga/kaj s silo spraviti koga/kaj na tla, v ležeči položaj; SODOBNA USTREZNICA: vreči
2. kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatreti
3. kdo/kaj; kogatož. doseči, da nasprotnik v boju odneha, se ne bojuje več; SODOBNA USTREZNICA: premagati
4. kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
FREKVENCA: 34 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivržen -a -o deležnik1. ki je s silo spravljen na tla, v ležeči položaj; SODOBNA USTREZNICA: vržen
2. ki zaradi uporabe sile ali zaradi padca razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podrt, razbit
3. ki zaradi premoči nasprotnika v boju odneha, se ne bojuje več; SODOBNA USTREZNICA: premagan
4. ki zaradi dejanja, delovanja koga preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljen
FREKVENCA: 18 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivrženje -a samostalnik srednjega spola povzročitev padca na tla s silo; SODOBNA USTREZNICA: vrženje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivsedati se -am se (dolivsejdati se) nedovršni glagol kaj; s prisl. določilom kraja premikati se v navpični smeri navzdol; SODOBNA USTREZNICA: pogrezati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivšibovati se -ujem se nedovršni glagol kaj upogibati se, kriviti se zaradi teže bremena; SODOBNA USTREZNICA: šibiti se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivtolažiti -im nedovršni glagol kdo/kaj; kaj, (s čim) povzročiti, da kaj postane manj intenzivno, manj izrazito; SODOBNA USTREZNICA: pomiriti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivtrgan -a -o deležnik ki ni dan tistemu, ki bi ga moral dobiti; SODOBNA USTREZNICA: odrečen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivtrgati -am dovršni glagol1. kdo; komu, kaj narediti, povzročiti, da kdo ne dobi česa, kar bi moral dobiti; SODOBNA USTREZNICA: odreči, odtegniti
1.1 kdo; komu, na čem narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; SODOBNA USTREZNICA: skratiti
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivzdigniti -em dovršni glagol kdo; kaj narediti, da kaj ni več nameščeno na čem; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolivzeti -vzamem dovršni glagol1. kdo; (od česa), koga vzeti od kod; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
2. kaj; (od česa) izgubiti življenjske moči; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, opešati
3. kaj; (v čem) izgubiti na intenzivnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, zmanjšati se
4. kdo; (iz česa), kaj na osnovi česa priti do védenja, spoznanja; SODOBNA USTREZNICA: ugotoviti, spoznati
4.1 nedov., kaj; (iz česa) slediti, biti vidno
FREKVENCA: 15 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolizahajanje -a (dolizahajene, dolizahajanje) samostalnik srednjega spola spuščanje za obzorje, pod obzorje; SODOBNA USTREZNICA: zahajanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolizaslužiti -im dovršni glagol kdo; komu kaj (s čim) z opravljenim delom, dejavnostjo pridobiti kaj ali postati deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si, zaslužiti si
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolizatreti -tarem dovršni glagol v trpniku, kaj; (s čim) narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: zatreti, odpraviti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolizbrisati -brišem dovršni glagol kdo; (od česa), kaj narediti, da kaj (navadno slabega, oporečnega) ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolizdreti -derem dovršni glagol kdo; (od česa) kaj z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj od kod; SODOBNA USTREZNICA: izdreti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
doližreti -em nedovršni glagol ekspresivno, kdo; komu, kaj z grizenjem uničevati; SODOBNA USTREZNICA: žreti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolsesti -sedem dovršni glagol kdo; (s kom) namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici; SODOBNA USTREZNICA: sesti, usesti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dolsneti -snamem dovršni glagol kdo; koga/kaj narediti, da kdo/kaj ni več pritrjen(o), nameščen(o) na kaj; SODOBNA USTREZNICA: sneti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
domàč, -áča, adj. 1) zum Heimatshause gehörig, Haus-; domači, die Hausgenossen, die Hausleute; bil je domač sin, Erj. (Izb. sp.); le govori, saj smo sami domači skupaj, jvzhŠt.; d. človek, ein Hausgenosse; domačega tatu se je težko ubraniti, Jan. (Slovn.); d. kruh, Hausbrot, Cig.; domača živina, das Hausvieh; — 2) zur Heimat gehörig, heimisch; izpod domačega zvona, aus der Heimatspfarre, Cig.; pripluti na domač breg, Npr.-Erj. (Torb.); — inländisch, Cig., Jan.; domači (ljudje), Eingeborne, Cig. (T.), DZ.; domača reja, die Innzucht, Cig. (T.); — domača vojska, der Bürgerkrieg, Cig. (T.); — 3) vertraut; preveč sta si domača; po domače, in ungezwungener Weise; po domače se vesti, po d. povedati kaj; — tudi: dómač, -áča, Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
domaiskati -iščem nedovršni glagol kdo; kogatož. iti, priti h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov; SODOBNA USTREZNICA: obiskati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
domaobiskanje -a (domaobiskanje, domaobiskajne) samostalnik srednjega spola bivanje, zadrževanje pri kom zaradi prijateljskih, družabnih stikov; SODOBNA USTREZNICA: obisk
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
domaobiskati -iščem dovršni glagol1. kdo; kogatož., (s čim) iti, priti h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov; SODOBNA USTREZNICA: obiskati
2. kdo; kogatož., (s čim) dati, določiti komu kazen; SODOBNA USTREZNICA: kaznovati
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
domovhojenje -a (domovhojenje, domovhojejnje) samostalnik srednjega spola ponovno prihajanje na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: vračanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
domovobiskati -iščem dovršni glagol kdo; kogatož. iti, priti h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov; SODOBNA USTREZNICA: obiskati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
domovpasti -padem dovršni glagol kaj; komu ponovno postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: povrniti se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
domovpostaviti -im (domovpostaviti, domupostaviti) dovršni glagol1. kdo; komu kaj izraziti mnenje, da je kdo zaslužen za kaj; SODOBNA USTREZNICA: priznati
2. kdo; komu kaj dopustiti, da kdo drug odloča o čem; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
domovpostavljen -a -o (domovpostavlen) deležnik komu predan v odločitev; SODOBNA USTREZNICA: prepuščen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
domovpripeljati -peljem (domovperpelati) dovršni glagol kdo; komu koga narediti, da kdo ponovno dobi koga, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
domovvlečenje -a (domovvlejčenje) samostalnik srednjega spola ponovno prihajanje na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: vračanje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
domovvleči -em (domovvleči, domovvlejči) nedovršni glagol kdo prihajati nazaj na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: vračati se
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
do nekam [do nẹ́kam]
prislovna zvezado nekod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
do nekod [do nekọ̑d]
prislovna zvezado nekod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
do ondokaj [do ondọ̑kaj]
prislovna zvezado tam
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
do onod [do onọ̑d]
prislovna zvezado tam
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dopolu prislov1. izraža ne polno stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: napol
2. ekspresivno izraža precejšnje približevanje polni meri; SODOBNA USTREZNICA: napol
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dopustiti -im (dopustiti, depustiti, dapustiti) dovršni glagol1. kdo/kaj; komu, kaj ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj godi/zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
1.1 kdo/kaj; od česa, komu/čemu, kaj dati pristanek za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dovoliti
2. kdo/kaj; kaj priznati za možno, resnično, veljavno; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dosehmal prislov1. do tega časa, trenutka; SODOBNA USTREZNICA: doslej, do zdaj
1.1 do časa, trenutka v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: dotlej, do takrat
2. od tega časa, trenutka; SODOBNA USTREZNICA: odslej, od zdaj
3. izraža krajevno mejo dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do tod
4. izraža mero, omejitev, kot je razvidna iz sobesedila; SODOBNA USTREZNICA: toliko
FREKVENCA: 208 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dostikrat prislov izraža veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: dostikrat, velikokrat
FREKVENCA: 15 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dotehmal prislov1. do časa, trenutka v preteklosti (ali prihodnosti), kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: do tedaj, do takrat
2. izraža premikanje ali usmerjenost od izhodišča do kraja, kjer je govoreči; SODOBNA USTREZNICA: (do) sem
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
do tod [do tọ̑d]
prislovna zvezado tod, do sem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dovoli1 nesklonljivo, nedoločni števnik izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: dosti, dovolj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dovoli2 prislov izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: dosti, dovolj
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dozdaj prislov do tega časa, trenutka; SODOBNA USTREZNICA: doslej, do zdaj
FREKVENCA: 38 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
do zdaj [do zdȁj]
prislovna zvezadoslej, do zdaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drag -a -o pridevnik1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drago1 -ega (dragu, drago) posamostaljeno1. kar stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drago
1.1 kar ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragoceno
2. komur/čemur se pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragoceno
2.1 v zvezi držati/imeti za drago imeti v časti, ceniti
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drago2 (dragu, drago) prislov1. izraža, da je za kaj potrebno veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drago
2. izraža, da se komu/čemu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost
2.1 v zvezi drago vreden ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
FREKVENCA: 57 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
droban* -bna -o pridevnik ki ima razmeroma majhne razsežnosti; SODOBNA USTREZNICA: droben
FREKVENCA: 22 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugi3 -a -o vrstilni števnik1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi
1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji
4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni
5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočdvečiti -im (drugučdvečiti, drugučdvejčiti) nedovršni glagol kaj ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta; SODOBNA USTREZNICA: prežvekovati
FREKVENCA: 21 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočkrstnički -a -o pridevnik ki se nanaša na versko sekto, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočkrstnik -a samostalnik moškega spola pripadnik verske sekte, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalec
FREKVENCA: 7 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočkrščovanje -a (drugočkrščovane) samostalnik srednjega spola obred, s katerim se kdo zaradi dvoma o pravilnosti postopka ob naglem krstu ponovno sprejme med kristjane; SODOBNA USTREZNICA: ponovni krst
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočrojen -a -o (drugučrojen) deležnik ki je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojen, ponovno rojen
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočrojeni -ega (drugučrojeni) posamostaljeno kdor je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojeni, ponovno rojeni
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočrojenik -a samostalnik moškega spola kdor je po posredovanju Svetega duha pri krstu očiščen izvirnega greha in postane božji otrok; SODOBNA USTREZNICA: prerojenec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočrojenje -a (drugučrojene) samostalnik srednjega spola začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo
FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočrojstvo -a (drugučrojstvu) samostalnik srednjega spola začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drugočstvarjenje -a (drugučstvarjene) samostalnik srednjega spola začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
družiti se -im se nedovršni glagol kdo/kaj; h komu/k čemu, s kom/čim biti rad in večkrat skupaj s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
FREKVENCA: 40 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
držati se -im se nedovršni glagol1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se
1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se
2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se
3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se
3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov
4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu
4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se
5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
duhoven2 -vna -o (duhovn, duhon) pridevnik1. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni
1.1 ki ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhoven, poduhovljen
1.2 ki se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovni
1.3 ki se nanaša na ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prispodobni, metaforični
2. ki je verskega, moralnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: verski
2.1 ki se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: verski
3. ki je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi; SODOBNA USTREZNICA: verski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dva3 dvej/dvi dvej glavni števnik1. izraža število 2; SODOBNA USTREZNICA: dva
2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa dva in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj
2.1 sestavina glavnih števnikov
2.2 sestavina vrstilnih števnikov
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvajseti3 -ih (dvajseti, dvaseti, dvasti) in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole1. izraža število 20; SODOBNA USTREZNICA: dvajset
2. sestavina večbesednih glavnih števnikov, v katerih nastopa dvajseti in enica; SODOBNA USTREZNICA: ...dvajset; danes pisava skupaj
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvajseti4 -a -o (dvajseti, dvaseti) vrstilni števnik1. ki v zaporedju ustreza številu dvajset; SODOBNA USTREZNICA: dvajseti
1.1 v zvezi dvajseti del del na dvajset enakih delov razdeljene celote; SODOBNA USTREZNICA: dvajsetina
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa dvajseti in enica; SODOBNA USTREZNICA: ...dvajseti; danes pisava skupaj
FREKVENCA: 98 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvajsetikrat (dvajsetikrat, dvasetikrat) prislov izraža dvajset ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: dvajsetkrat
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvakrat prislov izraža dve ponovitvi; SODOBNA USTREZNICA: dvakrat
FREKVENCA: 111 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvanajstsla -e*/-a* (dvanajstsla, dvanastsla) samostalnik moškega spola vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvanajststo (dvanajststu) nesklonljivo, glavni števnik izraža število 1200; SODOBNA USTREZNICA: tisoč dvesto
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvesto (dvejstu, dvestu, dvisto) nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole1. izraža število 200; SODOBNA USTREZNICA: dvesto
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov; SODOBNA USTREZNICA: dvesto...; danes pisava skupaj
FREKVENCA: 149 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvigniti -em dovršni glagol1. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
1.1 v zvezi dvigniti oči, kdo; kaj pogledati, usmeriti pogled kvišku
2. kdo; česa [rodilnik količine] s prijemom/prijemi narediti, da kaj ne leži več na tleh; SODOBNA USTREZNICA: pobrati
3. kdo; kaj, (s čim) narediti z (gradbenim) materialom, da kaj nastane; SODOBNA USTREZNICA: postaviti, zgraditi
4. kdo; kogatož. narediti, povzročiti, da se kdo pojavi kje z določenim namenom, z določeno nalogo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
5. kdo; koga [rodilnik količine] narediti, da pride skupaj večje število ljudi, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: zbrati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvọ̑j, num. distr. 1) zwei; pri substantivih, ki se ali sploh, ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: dvoje vilice, zwei Gabeln; dvoje škornje si dati napraviti, zwei Paar Stiefel; tudi substantivno: dvoje; dvoje vilic; — pri substantivih, pri katerih si mislimo kako pripadajoče mnoštvo: dvoje snubce je imela (vsak snubec je imel svoje spremljevavce); — 2) die zwei; o določenih skupaj spadajočih osebah ali rečeh: pet hlebcev kruha sem prinesel, dvoje manjših daj otrokom, die zwei kleineren Laibe; dvoje volov, das Ochsenpaar, C.; — 3) zwei; ako hočemo povedati, da sta predmeta različna po spolu, starosti itd.: vzel je v ladjo vsake živali dvoje, von jeder Thiergattung ein Männchen und ein Weibchen; dvoje telet (n. pr. teliček in telica); dvoje Judov (mož in žena, mož in otrok ali žena in otrok, toda: dva Juda, zwei jüdische Männer); — 4) zweierlei; dvoji otroci (od dveh očetov ali dveh mater); dvoje vino; — 5) zwei, zweifach, pri abstraktnih substantivih: dvojo krivico dela, er begeht ein zweifaches Unrecht; dvoja žalost, Dalm.; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: zwei Dinge, Theile u. dgl.; dvoje h krati loviti, nach zwei Dingen zugleich streben, Cig.; na dvoje razdeliti, in zwei Theile theilen; na dvoje iti, auseinander gehen, Z.; eno uro sva na dvoje, wir sind eine Stunde von einander entfernt, M.; bila sta uže dolgo na dvoje, sie hatten sich schon vor langer Zeit zertragen, Jurč.; — 7) dvoje = dva, dve; Se dvoje kit mu dol' obes', Npes.-K.; — prim. četver.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvojiti1 -im nedovršni glagol1. kaj; od česa delati, da kaj ni več skupaj; SODOBNA USTREZNICA: ločevati
2. kaj; kaj ločevati v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti, cepiti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvojiti se1 -im se (dvojiti se, dvajiti se) nedovršni in dovršni glagol1. nedov., kdo/kaj ločevati se v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti se, cepiti se
2. dov., kdo prenehati biti skupaj; SODOBNA USTREZNICA: raziti se
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvojjezičen° -čna -o (dujjezičen) pridevnik ki se kaže drugačnega, kot je; SODOBNA USTREZNICA: hinavski, dvoličen
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvojstrok -a -o pridevnikFREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en
1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok
2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen
3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten
3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen
4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto
5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan
5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
edinačenje [edinačénje]
samostalnik srednjega spola- združitev
- izravnava
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
edinirojeni1 edinigarojeniga (jedinirojeni) posamostaljeno kdor je edini (otrok); SODOBNA USTREZNICA: edinorojeni
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
edinirojeni2 -a -o (jedinirojeni, edinirojeni, edenirojeni, edinrojen) pridevnik ki je edini (otrok); SODOBNA USTREZNICA: edinorojeni
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ediniti [edíniti edȋnim]
nedovršni glagolzdruževati
PRIMERJAJ: edinovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
edinorojeni1 -ega posamostaljeno kdor je edini (otrok); SODOBNA USTREZNICA: edinorojeni
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
edinorojeni2 -a -o (edinorojeni, edinurojeni, jedinorojeni) pridevnik ki je edini (otrok); SODOBNA USTREZNICA: edinorojeni
FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
edinovati [edínovati edínujem]
in [edínovam]
nedovršni glagolzdruževati
PRIMERJAJ: ediniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
enajsti -a -o (enajsti, anajsti) vrstilni števnik1. ki v zaporedju ustreza številu enajst; SODOBNA USTREZNICA: enajsti
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov; danes pisava skupaj
FREKVENCA: 63 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
en del [en dẹ́u̯]
prislovna zvezadeloma, po eni strani
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
en drugi krat [en drȗgi krȁt]
prislovna zvezaob drugi priložnosti; drugič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ene krati [ene kráti]
prislovna zvezanekajkrat
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
eno malo [eno málo]
prislovna zveza- malo
- malo časa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
enosto (enustu) nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole izraža število 100; SODOBNA USTREZNICA: sto
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
farlihiš1 -a -e primernik pridevnika1. primrk. o katerem se domneva, da bo imel slabše, hujše posledice kot kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: nevarnejši
1.1 presež. o katerem se domneva, da bo imel najslabše, najhujše možne posledice; SODOBNA USTREZNICA: najnevarnejši
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
farlihiš2 primernik povedkovnika1. primrk. izraža stanje, o katerem se domneva, da bo imelo zanj slabše, hujše posledice kot katero drugo; SODOBNA USTREZNICA: nevarneje
1.1 presež. izraža stanje, o katerem se domneva, da bo imelo najslabše, najhujše možne posledice; SODOBNA USTREZNICA: najnevarneje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Felicita ž osebno lastno ime
Felicita:
S. Felicita im. ed. je imela ſedem Synvu (I/2, 182) Sv. Felícita, plemenita rimska vdova, mučena skupaj s svojimi sedmimi sinovi pribl. 166
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ferahtan2 -a -o (ferahtan, farahtan) deležnik1. ki je deležen zelo negativnega odnosa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevan, preziran
1.1 ki je deležen takega odnosa od koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramoten, zasramovan
1.2 ki se zaradi takega odnosa odklanja, ne priznava; SODOBNA USTREZNICA: zavračan
FREKVENCA: 91 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
glid -a m ud, telesni del:
aku en glid im. ed. je bolan vſy ty drugi glidi im. mn. shaluaio ǀ nej glida rod. ed. na njemu, de bi nebil pretepen ǀ nej glida rod. ed., inu uda sdraviga na njemu ǀ kar timu drugimu glidu daj. ed. ſe sgodi ǀ dusha taiſti glid tož. ed. ſapuſtj, de mertu oſtane ǀ v' katerem glidi mest. ed. je bil nerble martran ǀ kadar pak na enem ſamem glidu mest. ed. sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj ǀ s' odeio, ali roko, ali s' drugem glidam or. ed. otroka saduſhy ǀ glidi im. mn. eniga teleſsa imaio eno veliko lubesan skupaj ǀ on je glava mij ſmo glidij im. mn. ǀ shlovik ima tulikain glidu rod. mn. v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ glava nima pres suojh glidubiti rod. mn.+ ǀ vſe ſvoje Svete glide tož. mn. je hotel k' nuzu tiga zhloveka obernit ǀ ter ſazhne okuli njega ſe motati, ſtiskat, inu griſit njega oblizhe, perſi inu druge greshne glidej tož. mn. ǀ na vſyh ſvojh glidah mest. mn. je sdrau ǀ v'nashih glidih mest. mn. je serce ǀ s'ſerzam, s'teleſsam, s'pozhutki, inu s'vſimi glidamij or. mn. ſi shlushil hudizham ǀ ludje pak vednu mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi ſvojmi glidmy or. mn. ǀ mej timi drugimi glidy or. mn., zhloveku ner ble jeſik pomaga gnado boshjo sgubiti ← nem. Glied < srvnem. gelit ‛ud, člen’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
goba jur [gọ́ba jūr]
(jur) samostalniška zveza ženskega spolagoba golobica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gori in doli [góri in dóli]
prislovna zvezagori in doli
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
grabiti [grábiti grȃbim]
nedovršni glagol- pohlepno si prisvajati dobrine, denar; grabiti
- z grabljami spravljati skupaj; grabiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gŕniti,* gȓnem, vb. impf. 1) raffen, zusammenscharren, ogr., Št.-C.; g. zrnje, C.; — 2) scharenweise gehen, wallen: ljudstvo grne v mesto, C.; ko pridejo v veliko to mesto, grnejo ljudje skupaj, Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hišni malik [hȋšni malík]
(hišnimalik) samostalniška zveza moškega spolahišni bog
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ho gori [hȍ góri]
medmetna zvezaveleva spečemu, naj vstane
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kaj še [káj šȅ]
členkovna zvezaizraža nesoglasje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kaj za en [káj za en]
(kajzaen) zaimenska zvezakateri?
PRIMERJAJ: kakršen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kam lih [kám lȋh]
zaimenska zvezakam točno?
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
karkoli za en [kȁrkọ̄li za en]
zaimenska zvezakakršen koli
PRIMERJAJ: koli
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kateri kdo [katẹ́ri kdọ́]
zaimenska zvezakdor koli
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kə̀c, kəcà, m. 1) der Schnabelhieb, der Pick, Jan. (H.); — der Hieb, Jan. (H.); — 2) kec ti bo, ako ti oče umrje, dein Loos wird sich nach dem Tode des Vaters zum Schlimmeren wenden, Z., GBrda; — 3) der Skis (im Tarokspiel), Cig.; — k. biti komu, jemandem gewachsen sein, Cig.; — (ni gotovo, ali te besede vse skupaj k enemu korenu spadajo).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kje drugje [kjẹ́ drugjẹ́]
prislovna zvezadrugje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
k nogam [k nógam]
prislovna zvezapeš
PRIMERJAJ: noga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kópa 1., f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Kozma -a m osebno lastno ime
Kozma:
Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Arzati S. Coſma tož. ed. inu Damiana (II, 194) Sv. Kózma, mučenec za časa Dioklecijana, skupaj s sv. Damijanom zavetnik zdravnikov, lekarnarjev, kirurgov, zobozdravnikov idr.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kratko nikar [krátko nikȃr]
členkovna zvezaizraža prepoved; nikakor ne
PRIMERJAJ: kratko malo nikar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
križni mor [krȋžni mȍr]
samostalniška zveza moškega spolabolečine v križu in kolku, išias
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kŕpək, -pka, adj.,
nam. krepek; steif, jvzhŠt.; — stark, fest, Krelj-M., Notr.; krpko platno, starke Leinwand, Cig.; k. les, festes Holz, C.; vsako bolj krpko reč neka čudna moč skupaj drži, da ne razpade v svoje prvine, Vrtov. (Km. k.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kupaj prisl. skupaj:
kar ſo mogli imeti kupaj sloshe ǀ je vſe ſvoje hishne ludy kupaj poklizal ǀ Shpanski krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ je … rozhize kupaj ſtiſnil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kupičati [kúpičati kȗpičam]
nedovršni glagol- kopičiti
- nalagati, natovarjati na hrbet
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kurja čevca [kȗrja čẹ́vca]
(kurja črevca) samostalniška zveza ženskega spolarastlina kurja čreva, LATINSKO: Stellaria media
PRIMERJAJ: kurji dor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kurji dor [kȗrji dọ̑r]
samostalniška zveza moškega spolarastlina kurja čreva, LATINSKO: Stellaria media
PRIMERJAJ: kurja čevca
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lih kakor [lȋh kȁkǝr]
(lih koker, lihkoker) vezniška zvezaprav kakor
PRIMERJAJ: lih
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lih ta [lȋh tȃ]
zaimenska zvezaprav ta
PRIMERJAJ: lih
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lih tak [lȋh ták]
zaimenska zvezaprav tak, podoben
PRIMERJAJ: lih, lih takršen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lih tako [lȋh takọ̑]
prislovna zvezaprav tako
PRIMERJAJ: lih
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lih takršen [lȋh tákršǝn]
zaimenska zvezaprav tak, podoben
PRIMERJAJ: lih, lih tak
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lih tukaj [lȋh tȗkaj]
prislovna zvezaprav tukaj
PRIMERJAJ: lih
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
listov gnoj [lȋstov gnọ̑j]
(listognoj) samostalniška zveza moškega spolanovember
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ljudi žrtnik [ljudí žȓtnik]
samostalniška zveza moškega spolaljudožerec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
màk 3., máka, m. šest koruznih strokov (panogel) skupaj zvezanih, Krn-Erj. (Torb.); — iz furl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Maksimila ž osebno lastno ime
Maksimila:
Marcioniteriom je pomagala Maximilla im. ed. (V, 66) Maksimíla, lat. Maximilla (2. stol.), žena, ki naj bi po legendi skupaj s Prisko pomagala heretični sekti montanistov.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Marcelianus m osebno lastno ime
Marcelijan:
brata, Marcus, inu Marcellianus im. ed. Synoua tiga bogatiga Tranquillina, ſta bila noter potegnena savolo vere Chriſtuſa Jeſuſa (III, 104) ǀ ſta bila ſposnala una dua Sveta brata Marcus, inu Marcellianus im. ed. (III, 409) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Marcellianus im. ed. (III, 428) 1. Sv. Marceliján, mučen skupaj z bratom Markom za časa Dioklecijana 2. Ni jasno, kateri pisec je mišljen, morda → Marcelinus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Mark(us) -ka m osebno lastno ime
Marko:
Kakor s. Marcus im. ed. pravi ǀ Myr bodi tebi Marcus im. ed. Evangeliſt moj ǀ Marcus im. ed. Craſsus je tulikajn blaga imel ǀ krajl Marcus im. ed. Antonius hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ Marcus im. ed. Tul: Cicero nej mogal sadoſti prehualit tiga ſerzhniga Deciuſa ǀ ſta bila ſposnala una dua Sveta brata Marcus im. ed., inu Marcellianus ǀ Pishe Boronius, de tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus im. ed. Aurelius, inu Lucius Verus ſta na semli regirala ǀ Oh velika gvishnu ſrezha tvoja je bila S. Mark im. ed. ǀ je bil isvolil S. Marca rod. ed. hisho ǀ Taku je djal Chriſtus k' S. Marcu daj. ed. ǀ je bil S. Marca tož. ed. obiel, inu kushal ǀ Plato huali Marca tož. ed. Attiliuſa ǀ per S. Marcu mest. ed. vſelej Leva malaio ǀ per S. Marku mest. ed. na 14. polj. 1. Sv. Márko, evangelist (SP Apd 12,12) 2. → Krasus 3. → Antonius 1., → Markanton 4. → Cicero 5. Sv. Márko, mučen skupaj z bratom Marcelijanom za časa Dioklecijana 6. → Avrelius 7. → Atilius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
na- [na]
predponaza tvorbo zanikanih besed; ne-
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
načet deležnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nakǜpe prisl. skupaj: Obari náſz i zhi'znov dr'zinov na küpe KŠ 1754, 224
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
napol [napọ̑u̯]
(na pol) prislov- izraža približno polovično mero; napol
- izraža delitev celote na dva približno enaka dela; na pol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
na priči biti [na príči bíti na príči sǝm]
nedovršna glagolska zvezabiti prisoten
PRIMERJAJ: priča
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
na prodaj [na prọ̑daj]
prislovna zvezana prodaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
navkǜp prisl. 1. skupaj: ino izkusávanyem navküp moucs daies na poterpleyne SM 1747, 56; ka je Boug mene ſztvouro zevſzejmi ſztvármi navküp KŠ 1754, 85; Pri ocsi je bio ribics i navküp vucenik Ivana Krſztitela KŠ 1771, 260; naj kak, pobérajoucsi koukol, ne ſztrgate vö vküp 'znyim i pseniczo KŠ 1771, 44; eti je pa ſzkrito navküp i Cslovecsánsztvo KM 1783, 121; Dika ſzini Navküp Dühi ſzvétomi BKM 1789, 9; I tam bos 'snyim navküp 'sivo SŠ 1796, 53; csi bi sze na vágo djáli, navküp bi le'zesi bili, kak nika TA 1848, 48; Hválo dajmo mi vszi navküp Bogi KAJ 1848, 1; stero od poglavnika drügimi országmi navküp dosztájajôcsa dugoványa vözravna AI 1875, kaz. br. 2 2. hkrati: zagrebecski püspek, steri je navküp ban bio KOJ 1914, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
navkȗpe, adv. = skupaj, vkup, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
navkǜpe prisl. 1. skupaj: ino meni zevſzeimi vörujoucsimi navküpe bláſenſztvo dá TF 1715, 24; i vſzeim takai navküpe, Orſzág nebeſzki dobili SM 1747, 70; szo nisteri verbumi tudi nomeni navküpe KOJ 1833, 50 2. hkrati: Z-etoga lehkoga navküpe i szrecsnoga obládanya je szmrt pretrgnila KOJ 1848, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ne le [nȅ le]
vezniška zvezane le, ne samo
PRIMERJAJ: ne li – temuč tudi, ne li – ampak tudi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ne li ali ne [nȅ li ali nȅ
]
členkovna zvezaizraža možnost, dvom; a ne
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ne povedovati [ne povedováti]
ali [ne povẹ́dovati ne povẹ́dujem]
nedovršni glagolne govoriti, ne pripovedovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
noter dod seh malov [nọ̑ter dod seh mȃlov]
(noter dod vseh malov) prislovna zvezadoslej, do tega trenutka
PRIMERJAJ: noter do teh malov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
noter do zdaj [nọ̑ter do zdȁj]
prislovna zvezado zdaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od kedaj [od kǝdȁj]
prislovna zvezaod nekdaj
PRIMERJAJ: kedaj1, od nekedaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od kod [od kọ́d]
zaimenska zvezaod kod?
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od kod koli [od kọ́d kọ̄li]
zaimenska zvezaod kod vendar?
PRIMERJAJ: koli
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od le-ondi [od le-ōndi]
prislovna zvezaod tod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od le-tod [od le-tọ̑d]
prislovna zvezaod tedaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od nekedaj [od nekǝdȁj]
prislovna zvezaod nekdaj
PRIMERJAJ: kedaj1, od kedaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od nekod [od nekọ́d]
prislovna zvezaod nekod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
odpréjti odprém dov. 1. odpreti, narediti, da je mogoč prehod, vstop, izstop: ſzi liki te nejmi bolvan lampe nej znao odprejti vu czérkvi BKM 1789, 5b; Gda odprés nyegovo hi'zo KAJ 1848, 5; i odpré dveri KŠ 1754, 126; Vráta nyemi oudprimo BKM 1789, 12; dveri natihoma odpri BJ 1886; pren. vſzáki ſzámecz, ki odpré utrobo KŠ 1771, 169; i oudprli ſzo kincse ſzvoje KŠ 1771, 7; Odpré sztezo szpravicsanya KAJ 1848, 6; trôst odpré AI 1875, kaz. br. 1; Naj naſſega ſzrczá dveri odprémo KŠ 1754, 125; Nasega ſzrczá dveri ti odprémo BKM 1789, 37; Oudpri nyemi tvojo düso BKM 1789, 15; Oudprite mi dveri, Da Goszpoud noter ide BKM 1789, 12; Szrdcze nyemi odprite BRM 1823, 8; Nebeſzka vráta oudproſzi BKM 1789, 4; Ino tak je nám oudpro nebéſza KŠ 1754, 112; Je ôdpro pôt szlobodcsine KAJ 1848, 126 2. z odprtjem vrat omogočiti vstop, izstop: Tomi vrátar odpré KŠ 1771, 299; Trüpajoucſim on odpré BKM 1789, 19; Goſzpodne, odpri nám KŠ 1771, 84 3. narediti, da prilegajoči se deli niso več skupaj: ribo vö potégni, i odpri ji laloke KŠ 1771, 57; odprém vu prilikaj vüſzta moja KŠ 1771, 45; tak je nej oudpro vüſzt ſzvoji KŠ 1771, 366; Vüsta odpri BJ 1886, 4 4. dati kaj v položaj, značilen za uporabljanje: i gda bi te knige oudpro, najſao je meſzto KŠ 1771, 176 odpréjti se odprém se 1. odpreti se: ki trüpa ſze odpré SM 1747, 26; Nyilni; odprejti sze KOJ 1833, 166; roupajte ino vám ſze odpré KŠ 1754, 244; trüpajte i odpré ſze vám KŠ 1771, 206; Efata, tou je, odpri ſze KŠ 1771, 125; Odprla ſo ſze pa vüſzta nyegova preczi KŠ 1771, 165; pren. Goſzpodne, naj ſze nama ocsi odpréjo KŠ 1771, 67; Nyidva ocsi ſzo ſze oudprile KŠ 1771, 256; Teda ſzo ſze nyidva Ocſi odprele SM 1747, 6; i gda bi molo, oudprla ſzeje néba KŠ 1771, 174; Ah, káksa radoszt ſze odpré KŠ 1754, 274; Edna vretina sze z-etim odpré, z-stere szi vszáki od znanoszti 'ziho z-lehkimi odgoni AI 1875, kaz. br. 1 2. začeti se: sze orszácsko szpráviscse od kralá odpré AI 1875, kaz. br. 1; Gda szo sze vráta szpráviscsa itak odprle AIP 1876, br. 1, 5 odpréti -a -o odprt: orszácsko szpráviscse je odprêto AI 1875, kaz. br. 1; orszácsko szpráviscse za odprêto zglászi AI 1875, kaz. br. 1; Vu vilicaj szta vecs ostari vidila z-odprêtimi vrátami KAJ 1870, 116 odpr̀ti -a -o 1. odprt: Odprti grob je nyih grlo KŠ 1771; Kak odprti grob nyi vüſzta ſzo BKM 1789; odprti grob je nyi grlo TA 1848, 5; rebro odprto KM 1783, 65; drügi sze pa naj v-odprto hi'so podkrádne KOJ 1845, 98; i dveri szo mi odprte bilé KŠ 1771, 532; pren. bodte vidili nébo odprto KŠ 1771, 268; Jezus vu tvoje za méne odprte ſz. rane KMK 1780, 101; Nebeszka vráta ſzo ti odprta KM 1783, 215; Nebeſzka ti vráta odprta jeſzo SŠ 1796, 69; vidim nebéſza odprta KŠ 1771, 363; spi zodprtimi očmi AI 1878, 12 2. širokosrčen, razumevajoč: i odprtoga ſzrczá bila KM 1790, 32; Nyiltszivü; odprtoga szrczá KOJ 1833, 167
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od spod [od spọ̑d]
prislovna zvezaspodaj
PRIMERJAJ: od spodaj, spod, spodaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od spodaj [od spódaj]
prislovna zvezaspodaj
PRIMERJAJ: od spod, spod, spodaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od spred [od sprẹ̑d]
prislovna zvezaod spredaj
PRIMERJAJ: od spredaj, spred, spredaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od spredaj [od sprẹ́daj]
prislovna zvezaod spredaj
PRIMERJAJ: od spred, spred, spredaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od tod [od tọ̑d]
prislovna zvezaod tod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od zad [od zȃd]
prislovna zvezaod zadaj
PRIMERJAJ: od zadaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od zadaj [od zádaj]
prislovna zvezaod zadaj
PRIMERJAJ: od zad
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od zdol [od zdọ̑l]
prislovna zvezaod spodaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od zgor [od zgọ̑r]
prislovna zvezaod zgoraj
PRIMERJAJ: od zgoraj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od zgoraj [od zgóraj]
prislovna zvezaod zgoraj
PRIMERJAJ: od zgor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od znotraj [od znọ́traj]
prislovna zvezaod znotraj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
od zunaj [od zúnaj]
prislovna zvezaod zunaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pereči ogenj [perẹ́či ógǝnj]
(perečogenj, pereč ogenj) samostalniška zveza moškega spolakronična zastrupitev z rženimi rožički; ergotizem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
plevel m plevel:
grèsh inu ſmeti, inu pleveu tož. ed. skupaj smetesh inu ſa dobru shitu mu dash (I/1, 159)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poglej kdo [poglȅj kdọ́]
ali [kdọ̑]
zaimenska zvezale kdo?
PRIMERJAJ: pogledati, kedo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pokǜpoma prisl. skupaj: da szo sze nyegovi törci povcseni po ednom i poküpoma vu váras notri sétali KOJ 1848, 81; szo návado meli poküpoma potüvati KOJ 1914, 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
polna mas [pȏu̯na mȃs]
samostalniška zveza ženskega spola- polna mera
- izobilje
PRIMERJAJ: mas
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
po pravici [po pravíci]
členkovna zvezares
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
po sili [po síli]
prislovna zvezana silo, po sili
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
potrpljenje -a s 1. sočutje:
una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi, s'katero tulikain poterplejna rod. ed. imate, kakor de bi s'kamena bila ǀ s'vamij nebò poterplejna rod. ed. imel, ampak bodò djali, kumaj ij je ǀ s'poterplejna rod. ed. nad namy ſe jokajo ǀ Peter govori is lubesni, inu is poterpleina rod. ed. katiru pruti Tebi je imel ǀ imi ti vſaj poterplejne tož. ed. s' JESVSAM, inu pogledaj koku terdu ſo ga sveſali, de sput nohty kry mu vun shuiga ǀ de bi vſy skupaj perſerzhnu poterplejne tož. ed. s' Chriſtusam imeli ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu v'potrebi napumozh priti, poterplèjne tož. ed. shnim imeti ǀ veliko shalost inu poterplènie tož. ed. prutu timu bolnimu ijskashe ǀ to bi s' velikem poterplejnam or. ed. te Boshie vſta obriſala 2. potrpljenje:
lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy, de bi imeli poterpleine tož. ed. v' ſvojm teshkim ſtanu imeti na semli ǀ do ſehmal jest ſim molzhal, inu poterplènje tož. ed. imel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pri cajti [pri cȃjti]
prislovna zvezazgodaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prisednik [prisẹ̑dnik]
samostalnik moškega spolavsak od sodnikov, ki skupaj s predsednikom sestavljajo sodni zbor; prisednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Priska -e ž osebno lastno ime
Priska:
Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco tož. ed. (V, 66) Príska (2. stol.), žena, ki naj bi po legendi skupaj z Maksimilo pomagala heretični sekti montanistov.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prisrčen -čna prid. 1. ljub, drag:
Ah moj lubi, zartani, inu perſerzhni im. ed. m dol. Gospodar ǀ Ah moj lubi inu perserzhni im. ed. m dol. Nebeshki shenin ǀ kir prebiva nash Lubi Ozha Bug Vſegamogozhe, nash lubi Bratiz Chriſtus JESUS, nasha perſerzhna im. ed. ž Mati Diviza Maria ǀ perſerzhna im. ed. ž moja Mati ǀ kadar bi ti vidil de tvoi lubesnivi Ozha, tvoia zartana Matti, tvoje perſerzhnu im. ed. s deite ſe v' tei gorezhi hishi neshli ǀ nasho perſezhno tož. ed. ž Mater ſmò ſgubili ǀ naſs lubi kakor ſvoje perſerzhne tož. mn. m priatele ǀ Posodi nam tedaj O shaloſtna Boshja Mati! tvoje perſerzhne tož. mn. ž ſolſe 2. srčen, duševen:
de bodo mojo perſerzhno tož. ed. ž dobruto ſposnali ǀ kaj s' eno veliko perserzhno tož. ed. ž shaloſt bi bila imela ǀ nej ſi uredna de po semli hodis, zhe sdaj enu perserzhnu tož. ed. s poterplejne s' tvojm Isvelizheriam nimash ǀ de bi vſy skupaj perſerzhnu tož. ed. s poterplejne s' Chriſtusam imeli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rajmnodedič [rajmnodẹ̑dič]
samostalnik moškega spolakdor je skupaj s kom dedič česa; sodedič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
razganjati [razgȃnjati razgȃnjam]
nedovršni glagolrazganjati, tj. povzročati, da več oseb ali živali ni več skupaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
razgnati [razgnáti]
dovršni glagolrazgnati, tj. povzročiti, da več oseb ali živali ni več skupaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rę̑par 1., -rja, m. 1) der Hauer, der am Ende der Arbeiterreihe sich befindet, vzhŠt.-C.; — 2) neke vrste kruh: po trije rožíči skupaj pečeni, Staro Sedlo-Erj. (Torb.); — prim. rep.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rǫ́ja, f. tudi pl. rǫ́je, 1) der Wassergraben, der Wassercanal, bes. die Wasserleitung bei Mühlen, der Mühlgang, Soška dol.-Erj. (Torb.), Gor.; voda je uhajala črez roje in črez korita, Erj. (Izb. sp.); — roja, der Regenbach, Kor.-Trst. (Let.); — roja = majhna voda, luža, KrGora-DSv.; — das bereits ausgetrocknete Bett eines Wassergrabens oder Baches, Savinska dol.; (roje, po raznih krajih kranjske zemlje taka mesta, koder ob deževju voda vstaja kvišku iz tal, tudi ime vasem, Erj. [Torb.]); — 2) die Nuth des Kettenbaumes am Webstuhl, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) roja = trstovje in druge povodne rastline vse skupaj, das Röhricht, Cerknica-Erj. (Torb.); pos. das Riedgras (carex humilis), Povir (Kras)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
(s), stsl. sь, pron. le nekatere oblike tega zaimena se še rabijo: do sega malu, Skal.-Mik.; sega sveta, Krelj-Mik.; na sem svetu, Krelj-Mik.; do, od se dobe, Habd.-Mik.; od sega dne, ogr.-C.; po sem životu, nach diesem Leben ("po zym sywoty"), rok. iz 15. stol.-Mik.; v se noči, ogr.-C.; o si dobi (osidobi), BlKr.-Mik.; do sih čas, do sih pot, do sih krat, = dosihmal, C.; do seh (sih) dob, do seh (sih) mal, od seh (sih) mal, po seh (sih) mal, (nav. skupaj pisano).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sám -a -o zaim. 1. sam, izraža, da je kdo brez povezave ali ni skupaj z drugimi: Jeli ſzám ſztvoje moucſi tou doprneſzti nemores KŠ 1754, 123; ki je nám dáo té ſztüdenecz, i ſzám je 'znyega pio KŠ 1771, 275; je doſztakrát popejvo, ka je ſzám nej razmo BKM 1789, 2b; Ki drügomi jamo kopa, ſzám v-nyou ſzpádne KM 1790, 18; i bolezni naſſe je ſzám noſzo KŠ 1754, 107; Gde ſzám goſzpodüje Ocsa SŠ 1796, 6; i ete nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; Da bi mené zapelao, Na steroj pôti ſzam blôdi BRM 1823, 9; On jamo kopa, ali szam szpádne vu jamo TA 1848, 6; Pojbics szam je celi dén rad gladüvao KAJ 1870, 8; nego liki ſzámo mazalo váſz od vſzega vcsi KŠ 1771, 729; Nei náz je Kriſtus zvelicſau, nego ze ſzame ſzvoje miloſche TF 1715, 33; Meni ſzamomi na pout je odhájati SŠ 1796, 174; kaj je nej dobro csloveki ſzamomi biti SIZ 1807, 5; nejje praj dobro, naj cslovik ſzám bode, i naſzami 'sivé SIZ 1807, 7; Gda bi pa ſzami bili, pitali ſzo ga KŠ 1771, 112; steri szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsti KOJ 1833, V; one stvári, štere svoje mláde sami docecávajo AI 1878, 5 2. poudarja pomen besede, na katero se veže: Szám Boug je ſzvoim ſzvétim perſztom napiſzao TF 1715, 12; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 4; nego ti ſzám vszamogoucsi Otecz nas nebeszki ABC 1725, A7a; ár je nyé ſzám nas Goſzpon Jezus naſztavo KŠ 1754, 200; Szám pa Boug i Ocsa nas ravnaj pout naſo KŠ 1771, 619; i jaſz ſzam ſzám cslovik KŠ 1771, 373; Szám eden je Boug KMK 1780, 8; Ja szem szám Boug pravicsni BKM 1789, 14; Cſi gli je pa i on ſzám rob bio KM 1796, 70; Szvéto Trojſztvo eden ſzám Boug SŠ 1796, 165; i doli ſzám prihájas knám BKM 1789, 2; Etak veli ſzám Goſzpodin Boug SIZ 1807, 5; Pokedob je szám Taksony voják bio KOJ 1848, 9; Bog szam ga odvr'ze KAJ 1848, 4; nei drugacs kako od ſzamoga Bogá prieti TF 1715, 36; geto je ono, od ſzamoga Bogá vö dáno KŠ 1754, 9a; liki dabi tou li ſzamoga Kántora delo bilou BKM 1789, 6; Ali dobra 'sena od ſzamoga Bogá SIZ 1807, 2; jeli ſzi nyemi ſzamomi ſzlü'zo KŠ 1754, 10a; Bogá tvojega moli i nyemi ſzamomi ſzlü'zi KŠ 1771, 11; Jeli je té grejh li ſzamomi prvomi csloveki skoudo KMK 1780, 11; Szamomi Bougi na diko vö dáni BKM 1789, 1; Tebé ſzamoga, oh Otsa nebeſzki! doſztája KŠ 1754, 225; tebé jedinoga, i ſzamoga lübiti KM 1783, 4; ino ſze leprai vnyem ſzamom vüpali TF 1715, 13; ino bi ſze vicſili vu ſzamom Kristuſſi veſzeliti SM 1747, 40; kak tebé z-ednim ſzamim grejhom ra'saliti KM 1790, 109; Szami znaſſe moucſi nemoremo KM 1790, 158; Csi ſze pa i mi ſzami, ki iſcsemo, nájdemo KŠ 1771, 560 3. z os. zaim. poudarja osebo, na katero se nanaša: nedelai teda nikai, ani ti ſzám ani ſzin tvoj TF 1715, 14; on ſzám nye vſze vküo ſztere SM 1747, 79; Jaſz ſze vüpam v-tebi ſzamom SŠ 1796, 3; poſtrájfaj ga med tebov i med nyim ſzamim KŠ 1754, 195 4. v zvezi s se poudarja odnos do osebka: Vörjem kai jaſz ſzám od ſzébe vörvati nemorem TF 1715, 23; ka Bo'ze králeſztvo ſzamou od ſzébe pride KŠ 1754, 159; Bougi na diko, ſzám ſzebi pak na Duſno zvelivſanye TF 1715, 9; Dúznoſzti csloveka prôti szamom szebi BRM 1823, VII; Lübi kako ſzám ſzebé TF 1715, 18; ſzám ſzebé ABC 1725, A5b; ſzám ſzebé SM 1747, 47; Lübi bli'znyega tvojega pa, kako ſzám ſzebé KŠ 1754, 69; i bli'znyega tvojega, liki ſzamoga ſzebé KŠ 1771, 204; Lübézen ſzamoga ſzebé BRM 1823, VII; Lübézen szamoga szebé KAJ 1848, VII; Dú'znoszti proti szamomi szebi KAJ 1848, VII; szkôpi blagoszlávla szam szebé TA 1848, 8; Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; Govorejnye vu szebi szamom pomiszleno je ono KOJ 1833, VIII; tak szta szamima szebi na dobro KAJ 1870, 105; Dai nam lübiti, kako ſzami ſzebé SM 1747, 55; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848, 10; Mi ſzami od ſzébe znaſſe moucſi nemremo KŠ 1754, 80; Farizeuske ſzo záto erkli ſzami ſzebi KŠ 1771, 308; niti ſzmo ſzi zdrávja ſzámi ſzebi nej mogli dati KM 1790 5. izraža omejenost na navedeno: kaj nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sčasoma [sčásoma]
prislovsčasoma
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
s čem [s čẹ́m]
(s čim) zaimenska zvezas kom?
PRIMERJAJ: kedo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sem ter tam [sȅm ter tȁm]
prislovna zvezasem in tja, tja in nazaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Simon -a m osebno lastno ime
Simon:
Simon im. ed. Pharisæus je zhes Madaleno marmral ǀ Simon im. ed. Petrus je odgovuril ǀ Isvelizhan ſi ti Simon im. ed. Jonau Syn ǀ Kakor Simon im. ed. à Caſsia je bil samerkal ǀ Simon im. ed. ſtok ordna Carmeliterskiga ǀ kaj pravi B. Simon im. ed. ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Simon im. ed. ſtylita ǀ Nej sabſtoin Simon im. ed. Machobeus imenovan ǀ ſimon im. ed. à Caſſia pravi ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Pokorszhina S. Simona rod. ed. ǀ je djala S. Simonu daj. ed. Stoku Generalu Carmelitanskiga Ordna ǀ Simonu daj. ed. Zuperniku je pomagala ta loterska shena Elena ǀ je bil povabil v' goſtie tiga verniga Simona tož. ed. Machobeeria, inu njegove Synove 1. Símon, lat. V Simon, Jonov sin, rojstno ime apostola, bolj znanega pod vzdevkom Peter (SP Mt 16,17) 2. Símon iz Kásije, it. Simone da Cassia (14. stol.), asketski pisec 3. Sv. Símon Stock (pribl. 1165–1265), karmeličan 4. Símon Stilít Starêjši (pribl. 390–459), samotar, ki je skupaj pribl. 40 let preživel na zanj postavljenem stolpu. 5. Símon Makabêjec (SP 1 Mkb 2,3) 6. Símon, čarodej (SP Apd 15,14); → Simeon, → Šimon
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skladati [sklȃdati sklȃdam]
nedovršni glagolsestavljati, skladati, zlagati
PRIMERJAJ: zlagati, zložiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sklepati1 [sklẹ́pati sklẹ́pljem]
nedovršni glagolsklepati, spajati, združevati
PRIMERJAJ: sklepovati1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sklepovati1 [sklepováti sklepȗjam]
nedovršni glagolsklepati, spajati, združevati
PRIMERJAJ: sklepati1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skup2 [skȕp]
(vzkup) prislovskupaj
PRIMERJAJ: skupaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skȗpaj, adv. zusammen; s. biti; s. kositi; s. imeti kaj s kom; vsi s., alle miteinander.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skupaj [skȗpaj]
prislovskupaj
PRIMERJAJ: skup2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skupaj prisl. skupaj:
prezei bom jeſt tudi tebi pomagal, ter ga bomo skupai premagala ǀ ſmeti, inu pleveu skupaj smetesh inu ſa dobru shitu mu dash ǀ pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio ǀ ſo bily skuppaj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skupajgnati [skȗpajgnáti]
nedovršni glagolgnati skupaj, zganjati
PRIMERJAJ: skupgnati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skupej gl. skupaj ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skupgnati [skȕpgnáti]
nedovršni glagolgnati skupaj, zganjati
PRIMERJAJ: skupajgnati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skȗpnik, m. der Mitbenützer, der Miteigenthümer: skupnika sta n. pr. dva, ki imata v eni kleti skupaj vino, C., ali če dva svoja vola vkup vprežeta, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skupspraviti [skȕpspráviti skȕpsprȃvim]
dovršni glagolzbrati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skupspravljati [skȕpsprávljati skȕpsprávljam]
nedovršni glagolzbirati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skupznositi [skȕpznosīti skȕpznọ́sim]
dovršni glagolz nošenjem spraviti skupaj; znositi; zbrati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
smȗlək, -lka, m. = skupaj sfrčeno seno ali vlakno, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
snovati [snováti snújem]
nedovršni glagolskladati, združevati, stikati, spajati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
splȃzom, adv. haufenweise, scharenweise, Dict.; splazom skupaj plavajo, Hip. (Orb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spraviti -im dov. spraviti, tj.
1. doseči, da kdo ali kaj nekam pride ali nekam gre:
jest hozhem vſe morje v'to jamo spravit nedol., inu stozhit ǀ nej vejdil kam blagu spravit nedol. ǀ obene beſsede vezh Mashnik nej mogal od nje spravit nedol. ǀ KaKor en dobritlivi Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit nedol. ǀ per zajtu s'oriesh, oſejesh, poshajniesh, inu pod streho spravish 2. ed. ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi 3. ed. s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ ozheta s'enu malu reipe s'hishe ſpravita 3. dv. ǀ cellu lejtu tardu dellate, inu ſe martrate, ter vener malu ſpravite 2. mn. dokler tozha, Slana, inu ſusha taku po goſtim vam shkodio ǀ vſelej s'hishe yh ſpravio 3. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio, dokler ga pod semlo spravio 3. mn. ǀ v'prasnik ſi letu ſinu pokoſsel inu ſpravil del. ed. m ǀ en velik shaz ſi je spravil del. ed. m v' Nebeſſih ǀ aku vaſs bode v'to paklensko jezho vergal, kai s'en Orffeus vaſs bode vukaj spravil del. ed. m ǀ ſi je bila spravila del. ed. ž takorshno veliko doto ǀ v'Nebeſki ſkeden ſpravili del. mn. m 2. pobotati, pomiriti:
inu kadar kej ſe skregaio, de ſupet yh ſpravio 3. mn. spraviti se spraviti se, pobotati se:
ſi dolshan ſe spravit nedol. s' tvojm blishnim ǀ aku shelij ſupet suojo dusho ozhistit, inu s'G. Bugam ſe ſpravit nedol. ǀ pojdi poprei ſe spravit namen. s' tvojm blishnim ǀ poprei kakor ſe s' tvojm blishnim spravish 2. ed. ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish 2. ed. ǀ Ti me nebosh nikuli mogal sa tvoio sheno imeti, aku poprei ſe s' moim bratam nespravish +2. ed. ǀ ta Kateri je bil nepriatel Boshij, supet s'Kusi ſpuvid s'Bogam ſe ſpravi 3. ed. ǀ dokler s' nashim blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo 1. mn. ǀ sakaj tedaj s'Bugam ſe neſpravite +2. mn. ǀ ſpraviſe vel. 2. ed. s' tvoim nepriatelam ǀ sdai ſpokoriteſe, inu s' Bugam ſe spravite vel. 2. mn. ǀ sdaj s' Bugam spravite ſe vel. 2. mn., ter rezite ǀ de bi ta greshni ſe shnym ſpravil del. ed. m ǀ bosh od greha nehal, inu ſe s' Bugam spravil del. ed. m ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh de bi ſe s'Bugam pravu sprauil del. ed. m ǀ rada bi ſe bila spravila del. ed. ž s' to bogato ǀ de bi ſe shnim ſpravila del. ed. ž s'kusi eno pravo grevingo ǀ de bi ſe shnym ſpravili del. mn. m, myr ſturili, inu od grehou nehali ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm spravili del. mn. m (v)kup(aj) spraviti zbrati:
prezei ſvojo veliko vojſko vkup ſpravi 3. ed., inu sa Israelitery potegne ǀ v'Kratkem en dobru denariu vuKupai spravi 3. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino, spravite vel. 2. mn. vkup ta folk ǀ de vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik samudil, inu v'taki vishi veliku blaga vukupaj ſpravil del. ed. m ǀ Luetius Avernus je tulikajn denarju kup ſpravil del. ed. m ǀ krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil del. ed. m ǀ General Gedeon je bil vkupaj spravil del. ed. m dua inu trydeſſeti taushent sholnerjou ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila del. ed. ž h' Caiphesu ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili del. mn. m skupaj spraviti zbrati:
tulikain shita je bil skupai spravil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
spravljati [správljati správljam]
nedovršni glagolzdruževati, kopičiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stakniti1 [staknīti stáknem]
dovršni glagolzdružiti, strniti, stakniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stȃvək, -vka, m. 1) der Garbenhaufen, Cig.; s. žita, C.; s. prosa, t. j. deset snopov prosa na njivi skupaj dejanih, Gor.; — 2) das Angesetzte: kazenski s., der Strafsatz, DZ.; — die Thesis, die These (phil.), Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) der Satz (gramm.), Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
steči [stéči stéčem]
dovršni glagoltekoč priti skupaj; steči se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
s tem bolj [s tẹ́m bȍlj]
prislovna zvezatoliko bolj, tem bolj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
še zdaj [šé zdaj]
prislovna zvezaše vedno, celo zdaj
PRIMERJAJ: še, zdaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
štukati [štúkati štúkam]
nedovršni glagolsestavljati kose, dele
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tetralogȋja, f. štiri skupaj spadajoče dramatične igre, die Tetralogie.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Travni Pan [trávni pȃn
]
samostalniška zveza moškega spolabog pastirjev Pan
PRIMERJAJ: Pan
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
trilogȋja, f. tri skupaj spadajoče tragedije, die Trilogie.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tu biti [tȕ bíti tȕ sem]
nedovršna glagolska zvezabiti prisoten
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
variti [varīti varím]
nedovršni glagol- spajati kovinske dele s tekočo zlitino
- spajati, združevati
- kuhati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
v bran [v brȃn]
(bran) prislovna zvezav obrambo, v zaščito
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
velika noč [velīka nọ̑č]
samostalniška zveza ženskega spolavelika noč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ven dati [və̏n dáti]
dovršna glagolska zvezapotrošiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ven in ven [və̏n in və̏n]
prislovna zvezastalno, neprestano
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
venkaj gnati [və̏nkaj gnáti]
nedovršna glagolska zvezagnati ven, izganjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ven spustiti [və̏n spustīti vȅn spustím]
dovršna glagolska zvezane izreči, zamolčati
PRIMERJAJ: ven spuščen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ven spuščen [və̏n spuščȅn]
pridevniška zvezaizpuščen, zamolčan
PRIMERJAJ: ven spustiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ves čihern [vȅs číherǝn vsȁ číherna]
(čihern) zaimenska zvezaves, celoten
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
v kratkem [v krátkem]
prislovna zvezakmalu, v kratkem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜp tudi vkǜpe tudi vkǜper prisl. skupaj: kotera ſnyov vküper ſztov TF 1715, 44; nego z recsjov Bosjov vküpe ſzklenyena TF 1715, 32; ino ſzta liſztke vküpe plela SM 1747, 6; Sto náj vküp ne nehá KŠ 1754, 264; Nehájte, naj vküp raſzté obouje KŠ 1771, 44; I 'znyim vküp raſzpéti ſzo ga tüdi oſpotávali KŠ 1771, 153; Ár páli v-küpe boudemo SŠ 1796, 18; i vszi vküp zvisávajmo imé nyegovo TA 1848, 26; Poszlavcov sze vküp 447 AI 1875, kaz. br. 3; Szillaba je eden ali vecs glászov vküp AIN 1876, 7; Telko méda vküper nanosziti AIP 1876, br. 8, 7; Etiva vküpe za roditele zovémo BJ 1886, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkup prisl. skupaj:
prezei ſvojo veliko vojſko vkup ſpravi ǀ kakor ty drugi ga sashlishio prezei vkup tekò ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse vkup klizal, v'rosizh je trobil ǀ Sklizhite vkup to gmaino, spravite vkup ta folk ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio ǀ Luetius Avernus je tulikajn denarju kup ſpravil, de vus volni ſvejt ſe je na tem zhudil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkupaj prisl. skupaj:
do terde nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio ǀ vſy vkupaj ſo Zhast, inu hualo peyli nyh Krajlizi ǀ kaj s'ene beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ ukupaj per eni misi sta jedla ǀ Psalmist David poklizhe vukupaj svoje otroke ǀ cello drushbo Nebesko bò poklizal vkupej ǀ vſaj mertua bomò vkuppaj leshala ǀ Sdaj S. Bernardus klizhe vukupai vſe greshnike, inu greshnize ǀ ta Malik Dagon, inu ta Arca, ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho ǀ ſo ukuppaj tekli ǀ ukupai poſtavite ponove, inu rashne ǀ Judauska Gospoda ſe je bila spet ukuppai spravila h' Caiphesu ǀ Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko ǀ Eden per fas, & nefas v'kupaj blagu ſpraula ǀ mij pak Nem. Nem. danaſs hozhemo vſi vhupaj savupiti ǀ Nevèm kai ſi v' kupaj imata ǀ ſvojga kojna je v'gostje povabil, inu per eni misi vkapaj ſo jedla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpbežéči -a -e prid. skupaj tekoč: závec i tak vsze tri vküpbe'zécse pita szrna KAJ 1870, 67
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpbìdti -sèm nedov. biti navzoč, biti skupaj: Szvedoki moro vszi pri podpiszi v-ednom vrêmeni vküpbidti AIP 1876, br. 3, 2 vkǜp bodóuči ~ -a ~ -e sobivajoč: Cſi ſzo ſze vküp bodoucse vu pravdeni digoványaj nej ſtele vjedinati KM 1790, 90
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpebéžati -ím nedov. prihajati skupaj: Vsza dr'zina vküpebe'zi KAJ 1870, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpegrenòti -ém nedov. zgrabljati, spravljati skupaj: Senô na trávniki vküpegrenéjo BJ 1886, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpespríti -prídem dov. priti skupaj, zbrati se: senya, na štera vküpespridejo vsi tisti BJ 1886, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpìdti -ìdem nedov. upadati, krčiti se: Apadni; opádati, vküpidti KOJ 1833, 150 vkǜpidévči -a -e skupaj gredoč: po etoj pôti vküpidévči, k-cili pridemo AI 1875, kaz. br. 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpnagnàti -ženém dov. segnati, spraviti skupaj: Vougri z-tem spotom razszrdjeni vküpna 'senéjo vno'sino vojákov KOJ 1848, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpnapréčti -prežém dov. vpreči skupaj: Csi bi nyidva vküpnapregla KAJ 1870, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpnavláčiti -im dov. navlačiti, spraviti skupaj: i vnogo naroblenoga blága vküpnavlácso KOJ (1914), 114
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpnavléčti -vlèčem dov. navleči, spraviti skupaj: vzeme nyim vno'sino blága, stero szo teliko lejt od vszejh krajov vküpnavlekli KOJ (1914), 97
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpnavrnóti -ém dov. prignati skupaj: Prôti vécsarom prizové ovcsár psza, i vküpnavrnéta cêlo csrêdo KAJ 1870, 139
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpostáti -ostánem dov. ostati skupaj: recsi, stere k-ednomi rázumi szlisijo, vküposztánejo KOJ 1833, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜppísati -píšem nedov. pisati skupaj: med tejmi nisteri sze k-verbumam prikapscüvati, i 'snyimi sze vküppiszati KOJ 1833, 109
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜppotüvàti -ǘjem nedov. potovati skupaj: V-lêpom jedinsztvi vküppotujejo V-krsztsanszkom pozványi KAJ 1848, 292
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜppribéjžati -bežím dov. priti skupaj, zbrati se: da lüdjé vküppribe'sijo glédat KOJ 1845, 121; i vküp je pribej'zalo lüſztvo KŠ 1771, 409; Gda je pa na tou csudo vnogo lüſztva vküp pribej'salo KM 1796, 118; k cérkvi sz. Áne v Borecsi molit, kama je vszele vnogo lüdih vküppribej'salo KOJ (1914), 153 vkǜppribéjžani -a -o zbran: Kardinál na Krála odebiranye vküppribejsanoj vogerszkoj Goszpodi priporácsa KOJ 1848, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜppriletèti -ím dov. priti skupaj, zbrati se: domácsi ino szouszedje vküppriletijo KOJ 1845, 99
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpsésti -sédem dov. skupaj sesti, zbrati se: Nemsko szpráviscse v-Becsi ete dnih vküpszelo AIP 1876, br. 11, 1 vkǜpsedéči -a -e skupaj sedeč: Vküpszedécsa Goszpoda szo pa nej szmeli zakrátiti KOJ 1848, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpspríti -prídem dov. priti skupaj, zbrati se: Csi trijé glaszniczke vküpszpridejo KOJ 1833, 7; vküp je ſzprisla ta vno'zina KŠ 1771, 344; zdaj ſzmo pa 'ze vküp ſzprisli, da bi jo tebi notripokázali KŠ 1771, 852; poglavniczke ſzo vküp ſzprisli prouti Goſzpodni KŠ 1771, 352; Gde ſzo vküp ſzprisli v teliki Lejtaj SŠ 1796, 116; Hercegi vküp szo szprisli KOJ 1845, 67; Gda bi pa vküp ſzprisli, ercsé nyim KŠ 1771, 428; Ki da bi poulek zapouvedi vküpszprisli KOJ 1848, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpstáplati -am nedov. zbirati se, stopati skupaj: Vküp sztáplajo zemelszki TA 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpstópiti tudi vkǜpstóupiti -im dov. stopiti skupaj, združiti se: ono, po sterom szmo zvolili vu cslovecsánszko tiváristvo vküpsztoupiti KOJ 1833, VIII; te szrednyi-lêvi i te právi sztran vküpsztôpita AI 1875, br. 2, 4; lêvi i právi sztran szta pod edno sztreho vküp sztôpila AI 1875, br. 1, 2; Skoda ka goric-vértovje escse nê szo vküpsztôpili AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜptrpèti -ím nedov. trpeti skupaj: vküptrpte KŠ 1771, 709
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpválati -am nedov. valjati skupaj: gda sznêga méhki gráta i deca ga vküpvála KAJ 1870, 60
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpvalòn prisl. skupaj sodeč: csi vküpvalon ino dokoncsani rázum naprávijo KOJ 1833, 119
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜp vodìti se ~ vòdim se nedov. hoditi skupaj: Ki ſzo Vlejpom gvanti kak vu czvejti, ſzo ſze vküp vodili BKM 1789, 450
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpznosìti -znòsim dov. znositi skupaj: vküp ſzo znoſzili knige ſzvoje KŠ 1771, 401
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpzočájvani -a -o prid. skupaj znesen, nametan: ka bi vsze edno bilou Bougi, kákso koli vküpzocsájvano vöro má cslovek KOJ 1845, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpženìti -žènim nedov. skupaj poročati: ino bi szledi to menyeno deczo vküp'senili KOJ 1845, XVIII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vkǜpživèti -vém nedov. skupaj živeti: Bobri v drüštvi vküpživéjo AI 1878, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 524 zadetkov.