ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
adventístični -a -o (í) ~a cerkev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na anglikance ali anglikanizem: anglikanski duhovnik; Anglikanska cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- iz arhitekture polkrožni, s polovično kupolo obokan prostor kot zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na Armence ali Armenijo: armenski jezik; armenska literatura
♦ rel. armenska cerkev pravoslavna ali katoliška cerkev vzhodnega obreda Armencev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Ávgijev hlév, čístiti Ávgijev hlév, očístiti Ávgijev hlév, počístiti Ávgijev hlév
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na bahajce ali bahaizem: bahajska skupnost; bahajska cerkev, vera; bahajsko svetišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
podoben banji: krompir so prevažali v velikih banjastih koših
♦ arhit. banjasti obok
- bánjasto prisl.:
banjasto obokana cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zastar. baptističen: baptistovska cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. arhit. starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima: značilni tloris bazilike
// rel. imenitnejša cerkev s posebnimi častnimi pravicami: bazilika sv. Petra
2. pri starih Grkih in Rimljanih veliko tržno in sodno poslopje:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
belocerkôvški -a -o (ȏ)
Belocerkôvčan -a in Belocerkôvec -vca m, druga oblika z -em preb. i. (ȏ; ȏ)
Belocerkôvčanka -e ž, preb. i. (ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. menih reda sv. Benedikta: cerkev benediktincev
2. francoski zeliščni liker zlato rumene barve: kozarček žlahtnega benediktinca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
benediktínka -e ž, člov. (ȋ)
benediktínčev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- 1. delati, utrjevati kaj z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona
- 2. ekspresivno delati, da se česa ne da spreminjati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na binkošti: binkoštna nedelja / binkoštni prazniki / Binkoštna cerkev
♦ vrtn. binkoštni nagelj vrtni nagelj nizke rasti z dišečimi cveti raznih barv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na Bizantince ali Bizanc: bizantinsko cesarstvo / cerkev v bizantinskem slogu; bizantinska umetnost
♦ rel. bizantinski križ križ z eno daljšo prečnico in dvema krajšima
// slabš. klečeplazen, hinavski: zoprn tip bizantinskega človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
romarski: božjepotna cerkev / pred cerkvijo prodajajo božjepotne spominčke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
božjepótni -a -o (ọ̑) ~a cerkev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Jezus Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja mati Jezusa Kristusa; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. ~a volja; ~e zapovedi; vznes.: ~a beseda |evangelij|; ~a njiva |pokopališče|
2. privzdig.: služabnik ~ duhovnik; hiša ~a cerkev; služba ~a maša; poud. šiba ~a |velika nesreča, nadloga|
3. poud.: ves ~ dan |ves dan|; Molči, človek ~ |izraža podkrepitev|; Križ ~, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje|
4. rastl. ~e drevce
bôžje -ega s, pojm. (ó) star.: božjast; kap, infarkt
po bôžje nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ častiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar
// več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka butara let
2. v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo: nesti butaro v cerkev
3. slabš. nerodna, okorna ženska: ni je maral, ker je bila taka butara; kmečka butara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. stavba, namenjena za krščansko bogoslužje: ljudje gredo iz cerkve; stati pred cerkvijo; božjepotna, farna, stolna cerkev; baročna, gotska cerkev; cerkev sv. Petra; hlad cerkve; vidi se stolp domače cerkve; tiho kakor v cerkvi / ekspr. cela cerkev je pela vsi ljudje v cerkvi
● pog. hoditi v cerkev k verskim obredom; javno izpovedovati svojo vero; počutim se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen
2. skupnost pripadnikov posameznih krščanskih veroizpovedi: cerkev to priporoča; izstopiti iz cerkve; Anglikanska, Evangeličanska, Binkoštna cerkev; avtoriteta cerkve; ločitev cerkve od države / Cerkev Katoliška, Pravoslavna, Evangeličanska cerkev
♦ vzhodna cerkev Pravoslavna ali Katoliška cerkev vzhodnega obreda; um. dvoranska cerkev cerkev z več ladjami, ki so vse enako visoke in ločene s stebri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v cérkvi], kot pès v cérkvi, tího kot v cérkvi, tišína kot v cérkvi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. cerkev, stavba: Tak domá kako vczérkvi KŠ 1754, 28; na perotniczo czérkvi KŠ 1771, 11; zvüna czérkvi BKM 1789, 50; I priſao je vu Dühi vczérkev KŠ 1771, 170; vu Cérkvi KOJ 1845, 6; Cérkve goriposztavili KOJ 1848, 10
2. Cerkev, skupnost vernikov: Mati Czérkev KŠ 1754, 7b; Czérkev Kerſchánſzka SM 1747, 37; Mati Czérkev KMK 1780, 20; Mater Czérkev KMK 1780, 7; od ſzvete Matere czirkvi TF 1715, 20; Materé Czérkvi KMK 1780, 6; ſzveto Mater Czerkev SM 1747, 44; Mater Czirkev SM 1747, 35; mater Czirkev ABC 1725, A5a; Mater Czérkev BKM 1789, 7; Mater Czérkev KM 1783, 113; vu ſzvétoi Materi Czirkvi TF 1715, 35; vu czérkvi KŠ 1754, 214; szvétoj Czérkvi TA 1848, 5; vtvojoj ſzvétoj Czirkvi BKM 1789, 37; Vörjem i ſzvéto Czirkev BKM 1789, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
cerkev
PRIMERJAJ: Cerkev2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Cerkev
PRIMERJAJ: cerkev1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PRIMERJAJ: cerkva
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Kako pravilno zapisujemo cerkev svetega Duha / Svetega Duha / Svetega duha / svetega duha v/na Javorci?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
GLEJ: cerkev
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
kdor oskrbuje cerkev: cerkovnik ugaša sveče, zvoni poldne; cerkovnik pri podružnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
GLEJ: cerkev
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
cerkev
PRIMERJAJ: Cerkva2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
cerkev
PRIMERJAJ: cerkva1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PRIMERJAJ: cerkev
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na cerkev: cerkveni stolp, zvon; cerkvena vrata / cerkveni ključar; cerkveni pevci / cerkveni dostojanstveniki; cerkvena hierarhija; cerkvene zapovedi; cerkveno pravo, sodišče / cerkveni pogreb; cerkvena pesem, umetnost; reven kot cerkvena miš zelo
♦ jezikosl. cerkvena slovanščina obredni slovanski jezik od 12. stoletja dalje; rel. cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; cerkveni zbor zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve; cerkvena politika politika cerkve; načela, po katerih ureja država odnose do cerkve; cerkveno leto leto, ki se začne z adventom
- cerkvéno prisl.:
cerkveno se poročiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
manjšalnica od cerkev: podružnična cerkvica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- peneča se, navadno alkoholna pijača iz fermentiranega jabolčnega soka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na Čedad: čedajska cerkev
♦ lit. čedajski evangeliar in Čedajski evangeliar zapisi germanskih in slovanskih, večinoma slovenskih osebnih imen v 9. in 10. stoletju v latinskem evangeliarju; čedajski rokopis in Čedajski rokopis zapisi ustanovnih maš Marijine bratovščine v Černjeji v Beneški Sloveniji s konca 15. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na dekanijo: dekanijski urad; dekanijski pevski zbor; dekanijska cerkev / dekanijska konferenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
odpraviti, odstraniti politične elemente, vplive iz česa: vso afero so skušali depolitizirati / depolitizirati Cerkev
- depolitizírati se
prenehati ukvarjati se s politiko: del mladine se je depolitiziral
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zastar. dodelati, dokončati: cerkev so dogotovili v petnajstem stoletju; močno se je utrudil, preden je dogotovil delo; dogotoviti razpravo
- dogotovljèn -êna -o:
rokopis je že dogotovljen; ladja je dogotovljena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. končati zidanje: letos še ne bomo dozidali; cerkev so dozidali v prejšnjem stoletju
2. zidati do določene meje: hišo so dozidali do slemena
3. dodatno, zraven prizidati: dozidali so še eno nadstropje
- dozídan -a -o:
stavba je že dozidana; dozidano poslopje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. ženska, ki je s kom, da ni sam: stara gospa bi potrebovala družabnico
// ženska, ki je s kom, zlasti zaradi zabave: v njej je imel prijetno družabnico; družabnice si izbira med najboljšimi plesalkami / grlica ji je postala ljuba družabnica
2. ženska, ki sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom: s podjetno družabnico sta odprli modni salon
3. rel. članica Marijine družbe; družbenica: Po opravilu je Ančka med zadnjimi družabnicami zapustila cerkev (F. Finžgar)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
dvoránasti -a -o (ȃ) ~a cerkev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. nanašajoč se na dvorano: gradnja dvoranskega objekta; dvoransko stopnišče
2. um. ki je iz več enako visokih prostorov, ločenih s stebri: dvoranski prostor; cerkvena ladja dvoranskega tipa / dvoranska cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ki ima dva stolpa; dvostolpen: dvostolpa cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. ki ima dva stolpa: dvostolpna cerkev
2. tisk. dvokolonski: dvostolpni stavek / dvostolpni naslov naslov v širini dveh stolpcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
dvóstôlpni -a -o (ọ̑ȏ) ~a cerkev
dvóstôlpnost -i ž, pojm. (ọ̑ȏ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
gibanje za združitev vseh krščanskih verskih skupnosti v eno cerkev: govoriti o ekumenizmu; delovati na področju ekumenizma / prizadeval si je za ekumenizem med vzhodom in zahodom; strpnost in ekumenizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
rel., v zvezah: ekumenski koncil zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse Katoliške cerkve; ekumensko gibanje gibanje za združitev vseh krščanskih verskih skupnosti v eno cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
um., navadno v zvezi enoladijska cerkev, stavba cerkev, stavba, ki ima eno ladjo: enoladijska cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ênoládijskost -i ž, pojm. (é/ȇá; é/ȇȃ) um.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na eparhijo: eparhijska oblast; eparhijska sinoda / eparhijska cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
škofovski: episkopalna avtoriteta
♦ rel. Episkopalna cerkev anglikanska cerkev v Združenih državah Amerike, ki poudarja oblast škofov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
evangeličánskost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. rel. vsak od štirih biblijskih opisov življenja, dela in nauka Jezusa Kristusa: prebirati evangelij / evangelij svetega Janeza
// odlomek iz teh opisov, ki se bere pri maši: evangelij prve nedelje po binkoštih; evangelij o poslednji sodbi / med pridigo je večkrat segel po evangeliju po knjigi z evangeliji
// del maše, ko se bere ta odlomek: v cerkev je prišel šele po evangeliju
2. rel. Kristusov nauk, krščanska vera: oznanjati evangelij / živeti po evangeliju; pren., vznes. oznanjati evangelij bratstva, dela
3. ekspr. osnovna, vodilna načela, pravila česa: Shakespearove besede o igralcih bi morale biti za vsakega igralca evangelij; politični, življenjski evangelij / njegovo pisanje je za nekatere evangelij
● knjiž. odpovedati se svetemu evangeliju v protestantskem okolju, nekdaj protestantski veri; ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na evangelij: vseh evangeljskih besed ni razumela; evangeljska zgodba / evangeljska stran oltarja stran, na kateri se navadno bere evangelij / evangeljska cerkev, vera protestantska cerkev, vera
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na faro; župnijski: farna cerkev / farno premoženje / farna šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje cerkev, navadno župnija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
fárni -a -o (ȃ) ~a cerkev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- neformalno, primorsko rezina, zlasti tanka
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Kako se fonetično zapiše beseda cerkev? Glede na to, da je prvi e dolg in precej ozek, me zanima, ali izgovorno morda prehaja v i?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na frančiškane: frančiškanski red / frančiškanska cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na galikanizem: Galikanska cerkev
♦ rel. galikanski členi štiri točke, omejujoče papežev primat in nezmotljivost, ki jih je postavila sinoda skupine francoskih škofov leta 1682
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. svetniški sij, gloriola: zlata glorija mu obdaja glavo; pren., knjiž. nadel si je glorijo junaka
// knjiž. sij, blišč, žar: vsa cerkev je bila v svetli gloriji; sonce obliva drevje z večerno glorijo; glorija sončnega zahoda
2. ekspr. slava, čast, priznanje: v vsej gloriji se je čutil nesrečnejšega kot prej; iron. to je pomenilo konec njegove glorije / pog. sprejeli so ga z veliko glorijo z velikimi slavnostmi, s poveličevanjem
♦ alp. mavričast sij ob človekovi senci na nizko ležeči megli; rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Gloria
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
drégniti v ósje gnézdo, drégniti v sršénje gnézdo, drégniti v sršénovo gnézdo, drézati v ósje gnézdo, drézati v sršénje gnézdo, gádje gnézdo, ósje gnézdo, sráčje gnézdo, sršénje gnézdo, v sršénovo gnézdo séči
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. postavitev, zgraditev: eden tao v dár prikáse na goriposztávlanye kat. cerkev KOJ (1914), 97
2. ustanovitev: I nadale 'zelêno goriposztávlanye vogerszkoga banka AI 1875, br. 1, 2; Szpominavsi od goriposztávlanya vogerszkoga banka AI 1875, kaz. br. 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- 1. imeti, izvajati oblast
- 2. imeti vodilno, pomembno vlogo
- 3. ekspresivno biti umeščen višje od okolice ali biti kje opazno prisoten
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na naselje Gospa Sveta pri Celovcu: gosposvetska cerkev / Gosposvetsko polje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
um. predelovati v gotskem slogu: romansko cerkev so gotizirali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na katoličane ali katolištvo vzhodnega obreda: grkokatoliški duhovnik, vernik; grkokatoliška liturgija; grkokatoliška župnija / Grkokatoliška cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na (stare) Grke ali Grčijo: grški jezik; grški narod; stara grška kultura; grško-rimska civilizacija / ima grški nos nos v isti črti s čelom; lasje so ji bili zaviti v grški vozel v visoko, vozlu podobno pričesko
♦ bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum; rel. grški križ križ, ki ima vse krake enake; grška cerkev pravoslavna cerkev Grkov; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
hagijesofíjski -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
rel. krivoverec: Cerkev ga je obsodila kot heretika / nekdanji ideolog je postal heretik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domačo hišo; kamnita, lesena hiša; kmečka, meščanska hiša; nadstropna, pritlična hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; pasivna hiša pri kateri se zaradi izkoriščanja naravnih virov energije ter posebnega načina gradnje za ogrevanje in hlajenje porabi zelo malo dodatne energije; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / pogreb bo izpred hiše žalosti v osmrtnicah v kateri je umrli živel / garažna ali parkirna hiša večja stavba za parkiranje motornih vozil; mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hiše
♦ arhit. alpska hiša; panonska hiša
2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam; sosedova hiša je zelo gostoljubna; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši
// s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove
3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat; časopisna, založniška hiša; filmska hiša / avkcijska hiša podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo dražb / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani
// poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo
4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo; vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje
5. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša
● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; varna hiša ustanova na skrivnem mestu, v katero se kdo zateče pred zlorabo ali nasiljem v družini; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. hiša, stavba za bivanje: Vſza ona koteraſzo cslovecsánſzkomi ſitki potreibna kako tou hiſa, dvor TF 1715, 29; Hisa ABC 1725, A3a; Vſze, ſztero naſſemi 'zitki ſzlü'zi, liki hi'za KŠ 1754, 165; Domus Hi'sa KMS 1780, A8b; Hi'sa Ház KM 1790, 93; napunila ſze je ta ſzvadbena hi'za zgoſztmi KŠ 1754, 130; ka sze hisa nanyih poderé AI 1875, kaz. br. 3; ház (hi'za) AIN 1876, 10; Hiža má dveri i okno BJ 1886, 7; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; tvoiega blisnyega hise ABC 1725, A4b; bliſnyega hiſe SM 1747, 46; bli'znyega hi'ze KŠ 1754, 59; vö idoucsi zhi'ze doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Pes je jáko nüclivi, nájmre pri merkanji hiže AI 1878, 8; iſzpadnoli ſzo konoj hi'zi, i nej ſze je podrla KŠ 1771, 23; pes, navádi se bole k hiži AI 1878, 8; hiſo dáva TF 1715, 21; hocsem poiti vu tvoio hiso ABC 1725, A7b; potépene pelaj vu tvojo hi'zo KŠ 1754, 169; I idoucſi vu hi'zo, najsli ſzo KŠ 1771, 7; On čuva na hižo AI 1878, 7; ovoga dečáka roditelov hižo BJ 1886, 9; ſteri prebiva vhiſi tvojoj TF 1715, 14; kare vaſz je Boug dáo vu hi'si etoga poſtenoga Goſzpodára SIZ 1807, 5; Hrambo ne poznajo i v-hisi nikak nescso osztáti AI 1875, kaz. br. 3; skoro pri vsakoj hiži BJ 1886, 9; ovo tvoje hi'se püszte bodo KOJ 1833, XI; Vnassih hisai vmirovnoſzti, neſztoimo SM 1747, 85; Brezi rázlocska i vhi'zaj KŠ 1754, 274; vu králeſzki hi'zaj ſzo KŠ 1771, 35; požgao, ka je pri hiži najšao BJ 1886, 9
2. soba, glavni stanovanjski prostor: Szoba; hi'sa KOJ 1833, 159; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 14; v hiži, gde štoj spi AI 1878, 9
3. dom, družina: Vöri vu Goſzpodni ti i hi'za tvoja KŠ 1754, 79; bli'znyega pomágamo da ſze nyegova hi'za pri nyem obdr'zi KŠ 1754, 62; Naſſega bli'znyega hi'za, tou je: hram i vſze, ka khrami ſzlisi KŠ 1754, 61; právi Goſzpoud: zapovej hi'zi tvojoj KŠ 1754, 179; Okrſzto ſzam pa i Stevanovo hi'zo KŠ 1771, 491; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; lüczko 'zelej na poveksávanye ſzvoje hi'ze KŠ 1754, 62; Kralüvao bode nad Jákobovov hi'zov KŠ 1754, 161
4. navadno v zvezi hiža boža svetišče, cerkev: Nej je zliſzá, ali ſzkamna naprávlena Bo'za hi'za KŠ 1754, 129; Kakda je notri ſou vu hi'zo Bo'zo KŠ 1771, 38; Velkoszt sztvoritela, Gda odprés nyegovo hi'zo KAJ 1848, 5; sao bodem vu Hi'zo tvojo TA 1848, 5; vküpszprávla raztepene lidí vu bo'so hi'so KOJ 1833, VI; ino vGoszpodnovoi hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; tak pri dômi, kak vu hi'zi bo'zoj KAJ 1848, III; pren. czérkev ſzrczá mojega je vſzegavejcs necsiſzta i rú'zna hi'za KŠ 1754, 235; Oh Boug! Szvejt je tva velika hi'za BKM 1789, 359; vnebeſzkoj hi'zi KŠ 1754, 142; v-Paradicsomi v-Otsé hi'zi KŠ 1754, 142; I priti z toga ſzvejta Vu hi'zo vſze radoſzti KŠ 1754, 262; czimper od bogá mámo, hizo brezi rouk naprávleno, vekivecsno vu nebésaj KŠ 1771, 536
5. narod, ljudstvo: zakai hocsete mreiti, vi Iſzraëlszka hiſa SM 1747, 8; Zákon, steroga jaſz hocſen vcsiniti zhiſov Iſzraëlſzkov SM 1747, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. premikati se s korakanjem: hodi že brez bergel; ljudje so brezbrižno hodili mimo bogate izložbe; dve dobri uri sem hodil od doma do mesta; hodil je okrog hiše in gledal v razsvetljena okna; hoditi skozi gozd; hoditi ob berglah, ob palici, z berglami, s palico, pog. po berglah; hoditi po blatu, po cesti; si že kdaj hodil po tej poti; hoditi po napeti vrvi; hoditi s hitrimi, s kratkimi, z drobnimi, s težkimi koraki; gosi hodijo druga za drugo; drobno, lepo, nerodno, počasi, ritensko hoditi; jezno, ponosno hoditi; gugaje se hoditi; komaj je hodil, tako je bil slab; hoditi navkreber; hoditi sem ter tja po sobi; hodi kakor po jajcih s previdnim, mehkim stopanjem; hodi ko polž zelo počasi / akrobat hodi po rokah / ekspr. ves dan so mimo hodili koraki / naša mala že hodi zna hoditi / cele dneve brez cilja hodi okrog / hoditi po dveh, po štirih (nogah); hoditi po prstih / brezoseb. po tem delu parka se hodi, zato je brez trave in rož / z notranjim predmetom to pot sem že velikokrat hodil; pren. kod so takrat hodile tvoje misli
// opravljati določeno pot, potovati: koliko časa si hodil do nas; človek, ki hodi po svetu, se marsičesa nauči; danes si pa dolgo hodil iz šole; srečno hodi / hoditi iz kraja v kraj / tod doslej še nisem hodil tu doslej še nisem bil; pren. pismo je hodilo tri dni
2. večkrat opraviti kako pot: pogosto hodi čez mejo; ob nedeljah hodi na izlete; na Krko hodi ribe lovit; skozi vrata hodijo ven in noter; vsako jutro hodi v cerkev; vsako pomlad je hodil po svetu za delom; hoditi z avtobusom, z vlakom, peš v službo; vsak večer mu prinaša hrano, da mu ni treba hoditi domov; nar. hoditi k nogam hoditi peš
// z oslabljenim pomenom izraža, da se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo
a) zlasti z glagolskim samostalnikom: hoditi na sezonsko delo, na plese, na božjo pot, na predavanja, na sestanke, na sprehode, na tlako; redno hodi na zdravniške preglede; hoditi v službo, v šolo; hoditi po plesih, po veselicah / hoditi k ljubici; hoditi na zajce; hoditi v cerkev, v gledališče / nar. hoditi za krompirjem nakupovat krompir; hoditi po gobe, po mleko
b) z namenilnikom: hodi gledat vse filme / hoditi pod lipo se hladit; hoditi kosit, ribe lovit, pomagat obirati hmelj; hoditi pozno spat
3. pog., navadno z orodnikom biti v ljubezenskem odnosu: že tri leta hodi z njo; hodita skupaj / dolgo sta hodila, ne da bi se poročila / že hodi s fanti
4. pog., v zvezi z za prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: ona hodi za drugim; že dolgo hodi za njo / že hodi za dekleti
5. ekspr., z oslabljenim pomenom, s predložnim povedkovim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: pri nas ni navade, da bi pozimi ženske hodile brez pokrivala; poleti hodi brez srajce; hodi v hlačah, v razcapanih oblekah; hodi lepo oblečen / hoditi v črnem v črni, žalni obleki; hoditi v svili
// ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da je osebek v stanju, razpoloženju, kot ga nakazuje določilo: hoditi bos, razoglav; hodi zamišljen, žalosten
6. ekspr., v zvezi s pot in prilastkom ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: hoditi po čudnih, po krivih, po napačnih potih; hoditi po izhojeni, po samostojni, po srednji poti / knjiž., z notranjim predmetom: hoditi nova pota; mož zna hoditi svojo lastno pot; hodi svoja pota ni dovzeten za vplive
7. iti:
a) v zanikanem velelniku: ne hodi blizu psa; v mraku naj otroci ne hodijo sami iz hiše; ne hodi nocoj od doma, z doma, proč / mladost, ne hodi iz srca
b) ekspr., z modalnim izrazom: ne kaže mi hoditi tja; kaj bi hodil tjakaj; kam bosta hodila, saj dežuje kot iz škafa / še na pamet mu ni hodilo kaj takega prišlo
c) nar., kot velelnik: s poti mi hodi; hodimo spat pojdimo; hodi sem pridi
// nar., v medmetni rabi izraža začudenje, zavrnitev: hodi, hodi, neumnež
● pog. vsak mesec mi hodi premalo denarja zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; na starost je hodil od hiše do hiše, ekspr. od praga do praga beračil; star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; pog. k njemu hodimo na posodo pri njem si izposojamo; star. v caker hoditi imeti opravka s kom, s čim; hoditi v vas h komu v kmečkem okolju obiskovati koga, hoditi na obiske h komu; šalj. hoditi mu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; ekspr. to mi že dolgo hodi po glavi o tem že dolgo premišljam; velikokrat se mi vsiljuje misel na to; ekspr. ne bom dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. za druge hoditi po kostanj v žerjavico opravljati nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. kaj bi hodil po ovinkih, kar naravnost povej ne pripoveduj tako, da se da le sklepati, kaj je glavni namen povedanega, govorjenja; vznes. bratje smo, kar nas po svetu hodi biva, živi; hodili so v gosjem redu, v gosji vrsti drug za drugim; hoditi s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; ekspr. hodi s kokošmi spat zelo zgodaj; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; star. hoditi za kom posnemati ga, zlasti v literaturi; ekspr. kod pa tako dolgo hodi kje je, kje se mudi, zadržuje; pog. vse mi hodi narobe, navzkriž povzroča težave; umrli hodi nazaj po ljudskem verovanju po smrti se pojavlja kot duh; naši in sosedovi otroci radi hodijo skupaj se družijo; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema; hodi kakor v sanjah je zamišljen, duševno odsoten; je domišljav, ošaben; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba
- hodé zastar.:
hode ni dobro jesti
- hodèč -éča -e:
poslušal ga je, hodeč iz kota v kot; star. videl ga je ob bregu hodečega; pokonci hodeč človek; sam.: črepinje na tleh so nevarnost za hodeče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Hodi že /brez bergel/.
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.
Ljudje veliko hodijo po svetu.
Pogosto hodi čez mejo.
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
Hodi bos.
Hodi po čudnih potih.
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do oseb istega spola; SINONIMI: homoseksualni, istospolni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram
// nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami
2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram
3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama
// stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama
4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti
5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na idila 2, 3: idilični kraji; idilična vaška cerkev / bil je priča idiličnemu prizoru / idilično življenje / ekspr. okrog njega je vladal idiličen mir popoln / idilični motivi / iron. ima idilične predstave o ljubezni; idilično opisovanje razmer neresnično, olepšano
♦ lit. idilični ep
- idílično prisl.:
idilično lepa pot skozi gozd
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Kako pišemo besedne zveze/imena tipa cerkev sv. Rafaela?
Razlagam si, da lahko pišemo:
1. cerkev sv. Rafaela v pomenu cerkev, poimenovana po svetem Rafaelu,
2. Cerkev sv. Rafaela, če razumemo besedno zvezo kot stvarno lastno ime, in sicer ime npr. kulturnozgodovinskega spomenika, katerega prva sestavina je beseda cerkev.
Pogosto vidim zapis cerkev Sv. Rafaela. Ali najdemo v SP utemeljitev tudi za taki zapis?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
V tej temi ste odgovorili na vprašanja o veliki/mali začetnici za praznik sveti trije kralji. V vseh primerih se je del imena praznika (trije kralji) pisal z malo začetnico.
https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/784/imena-praznikov-sveti-trije-kralji
Zanima pa me, zakaj se v imenih krajev, kot sta Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah in Vrh svetih Treh Kraljev ta del (trije kralji) piše z veliko začetnico, čeprav se v osnovi piše z malo?
V primeru, če ime kraja vsebuje večbesedno nenaselbinsko ime, ki ga vsebuje tudi ime zgornjega kraja (Slovenske gorice), se tudi v imenu kraja neprvi del nenaselbinskega dela piše z malo začetnico. Podobni primeri: Šempeter v Savinjski dolini, Miklavž na Dravskem polju, Lenart v Slovenskih goricah ...
Kako to, da so imena, kot so sveti trije kralji, izjema in se v imenih krajev pišejo z veliko začetnico, čeprav se v recimo imenu praznika pišejo z malo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ki vzbuja pozornost, občudovanje zaradi
a) velike razsežnosti; mogočen, veličasten: pesniku so odkrili impozanten spomenik; impozantna cerkev; impozantne granitne skale; ustavil se je pred impozantnim poslopjem / imel je impozanten obraz; impozantna postava / ekspr. te številke so impozantne zelo velike
b) velikega števila, velikanski: impozantna družina rastlin; pred vhodom se je zbrala impozantna množica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- 1. vključiti v določeno kulturo, navadno v procesu odraščanja
- 1.1 v obliki inkulturirati se vključiti se v določeno kulturo sploh
- 2. v obliki inkulturirati se sprejeti, upoštevati elemente lokalne kulture pri liturgiji, razlagi nauka za lažjo, učinkovitejšo vpeljavo religije
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. polit. mednarodno združenje delavskih političnih organizacij: kongres internacionale / Socialistična internacionala mednarodno združenje socialnodemokratskih strank
♦ zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; Druga [II.] internacionala mednarodno združenje socialističnih organizacij od 1889 do 1914; Tretja [III.] internacionala ali Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943
2. mednarodna proletarska himna: zaigrati, zapeti internacionalo
3. publ., s prilastkom mednarodna skupnost ljudi z enakimi cilji, interesi: duhovna, kulturna internacionala / slabš. črna internacionala Katoliška cerkev, pristaši klerikalizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- 1. proces, pri katerem kaj s svojo prostornino odstranjuje zlasti tekočino in zavzema isti prostor
- 2. ekspresivno proces, pri katerem kdo z dosežki, zvijačo, silo spravlja koga z določenega mesta, položaja in ga sam zaseda
- 3. proces, pri katerem se kaj začne uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Gora Mengore pri Tolminu me že nekaj časa muči s svojim imenom. Spraševal sem po Turističnih agencijah tam okoli in sem dobil razlago za izvor tega imena v besedni zvezi 'med goram', kar pa me ni prepričalo. In spomnil sem se na Menino planino, iz katere bi lahko dobil kakšen namig (npr. Menina gora). Poklical sem agencijo v Celju in prejel odgovor, da se je planina prvotno imenovala Menišna gora, ker so na njej menihi benedektinci zgradili cerkev, z opustitvijo š-ja, je nastala Menina. Zelo razumljivo in logično.Torej Mengore nimajo nič z Menino (za kar sem sklepal, da bi bilo lahko tudi lastno ime.) Kaj vi menite o imenu Mengore?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Na Vas se obračam s posebno prošnjo. Zelo vesela bom, če mi boste lahko pomagali. Ali ste se morda kdaj dotaknili izvora priimka Delčnjak. Po podatkih SURS nas je trenutno le 38 nosilcev tega priimka v Sloveniji. Število oseb s priimkom Delčnjak: 38 Med vsemi priimki je priimek Delčnjak po pogostnosti uvrščen na 9010. mesto. Po ustnem izročilu naših starejših sorodnikov, izvira naš priimek s Češke. Baje naj bi pred mnogimi leti nekdo s tem priimkom kot potujoči tkalec tekstila prišel s Češke v kraj Ruše pri Mariboru. Ker so v tistih časih tkali po domovih, je ta naš prednik Delčnjak, prišel tudi v vas Trnovlje pri Socki pri Novi Cerkvi. Tam mu je bilo tako všeč, da je tam kupil posestvo. Delčnjakovi tam živijo še danes. Verjetno se je začetni priimek Delčnjak takrat zapisoval drugače, morda kot DELCHNAK, DELCHNIK ... Zagotovo pa se je priimek Delčnjak v tej obliki zapisa enako kot danes zapisoval že leta 1929, iz časa ko obstaja poročni list mojega dedka in babice.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Kako je nastal priimek Kuzma? Ali ga lahko povezujemo z besedo KUZMATI v pomenu mrščiti, razmršiti? Ker gre za prekmurski priimek bi se ga mogoče dalo povezovati tudi s krajem Kuzma?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Zanima me, katera oblika (»zaščitna« ali »zaščitena« blagovna znamka) je pravilna oziroma ali sta izraza sploh sopomenki ali označujeta dva različna pojma.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
STALNE ZVEZE: julijanski koledar
ETIMOLOGIJA: po rimskem politiku in vojskovodji Gaju Juliju Cezarju (100–44 pr. n. št.), ki je dal pobudo za uvedbo tega koledarja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Kaj pomeni vojena krava v frazeologizmu Krava ni še bila vojena, pa že skače v hlevu teliček? Mogoče še ni bila pripuščena?
Gre za izpeljanko od voditi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Na vas se obračamo z prošnjo po razjasnitvi zadrege, s katero se dnevno srečujemo pri delu. Namreč, kako se pravilno v slovenskem jeziku zapisujejo evropske institucije, še zlasti Evropska komisija oz. Komisija in Evropski parlament.
Mediji v Sloveniji praviloma izpisujejo Evropska komisija ali skrajšano samo komisija. V prvem primeru Evropska z veliko začetnico ter v drugem samo komisija z malo. Malce manj zmede je pri zapisu Evropskega parlamenta, čeprav da novinarji pri Delu skoraj praviloma vedno zapisujejo z malo začetnico, torej evropski parlament. Primeri nekaj člankov v priponki. Slovenska tiskovna agencija zapisuje Evropski parlament ter Evropska komisija striktno z veliko začetnico, samo komisija še z malo.
Po moji presoji, je potrebno v tem primeru gledati izvirni zapis v ustanovnih pogodba Evropske unije ter v zapis v zakonodajno pravnih aktih na EU in državni ravni. Tu so stvari še dokaj standardizirane, zapis Evropska komisija / Komisija ali Evropski parlament se vedno izpisujejo z veliko začetnico. Govorimo vselej o Evropski komisiji, izvršni oblasti Evropske unije in ne o katerikoli komisiji, recimo za prikrita grobišča ali za kulturno dediščino.
Pogodba o Evropski uniji v določa v svojem 13. členu svoj institucionalni okvir.
Ta najvišji akt primarnega prava določa standard tudi glede zapisovanja institucij. Besedilo v slovenskem jeziku je uraden in avtentičen prevod ter kodificira tudi terminologijo, ki je s tem povezana.
Člen 13
1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. Institucije Unije so: - Evropski parlament, - Evropski svet, - Svet, - Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu »Komisija«), - Sodišče Evropske unije, - Evropska centralna banka, - Računsko sodišče.
2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.
3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.
4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.
Vedno se zapis dosledno v tej obliki zapisuje v vseh uradnih dokumentih institucij. Za primer resolucija Evropskega parlamenta in Komisije.
Komisija z veliko zapisuje tudi naša država v svojih zakonskih in podzakonskih aktih.
Morda še to: Od uveljavitve Lizbonske pogodbe se institucija ministrskega sveta uradno imenuje samo Svet in ne več Svet ministrov oz. Svet Evropske unije. Od 1.12. 2009 se tako uporablja samo Svet.
Kako torej pravilno zapisovati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Zanima me, ali še vedno velja, da pišemo imena praznikov v slovenščini z malo začetnico, razen, če je prva beseda svojilni pridevnik iz lastnega imena?
Sama nisem zasledila, da bi prišlo do spremembe zapisanega, vas pa vljudno prosim za odgovor, saj so me pred nekaj dnevi opozorili, da sedaj božič pišemo z veliko začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Zanima me, kako pišemo imena delov mesta (ali kako bi to poimenovali), konkretno Stara/staraLjubljana. Vsaj v starih pravilih je ta primer zapisan z malo začetnico, a v današnji rabi je opaziti skoraj izključno veliko začetnico. Kateri način je torej pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na Kaldejce: kaldejski jezik; kaldejska država
♦ rel. kaldejska cerkev katoliška cerkev vzhodnosirskega obreda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na kalvince ali kalvinizem: kalvinistični nazori / kalvinistična cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na kapitelj: kapiteljski arhiv / kapiteljska cerkev h kolegiatnemu kapitlju spadajoča cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Zanima me, kako je s sklanjanjem imen za vzpetine, če se ta imenuje po svetniku, npr. Lovrenc, Sveti Jošt. Ali gremo naSveti Jošt ali na Svetega Jošta, je pohod na Lovrenc ali na Lovrenca?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Kljub vašemu odgovoru glede sklanjanja imen vzpetin v povezavi s kategorijo živosti (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1241/kategorija-živosti-imena-vzpetin) prihaja do nestrinjanj/različnega sklanjanja (očitno smo različno razumeli objavljeno razlago), zato lepo prosim za jasen odgovor, ali je v javnih občilih ustrezno zapisati: grem na Sv. Lovrenc ali grem na Sv. Lovrenca.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Pri bakterijah poznamo t. i. sisteme toksin-antitoksin, pri katerih imamo nek toksin ter pripadajoči antitoksin, ki nevtralizira toksične učinke toksina. Zanima me, kateri zapis za sistem toksin-antitoksin je pravilen: z vezajem ali pomišljajem? V angleščini je mogoče zaslediti obe različici, nekateri zapisujejo z vezajem, drugi s pomišljajem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na katoličane ali katolištvo: katoliški duhovnik; katoliško prebivalstvo / katoliško časopisje / Katoliška cerkev
♦ rel. katoliška vera krščanska vera, ki priznava papeža za vrhovnega poglavarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
morálna klofúta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
podolgovata lesena, kamnita priprava z nogami, podstavki za sedenje (več oseb): pred hišo je stala klop; leči na klop; sekiro je vrgel pod klop; sedeti na klopi; kamnita, lesena klop; klop ob steni, pri peči / posedli so po klopeh / kotna klop iz dveh krakov; vrtna klop; klop za obtožence
// priprava v (šolskem) razredu iz sedeža in mize: sedi v prvi, zadnji klopi / knjige so spravili pod klop na polico klopi / oslovska klop nekdaj navadno zadnja klop, v kateri so za kazen morali sedeti slabi ali nedisciplinirani učenci
// taka priprava s klečalnikom: ko je stopil v cerkev, so bile klopi že zasedene / sedi v stranski klopi
● pog. kar hitro ga je položil na klop premagal; ekspr. nismo kar za pod klop nismo še tako slabi, brez moči; poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; vznes. zasedel je poslansko klop postal je poslanec; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja; pog. drgniti, guliti hlače po šolskih klopeh hoditi v šolo; ekspr. postavili te bomo na zatožno klop za svoje dejanje, ravnanje se boš moral zagovarjati
♦ šport. kazenska klop pri hokeju na ledu klop za igralce, začasno izključene iz igre zaradi prekrška; (telovadna) klop nizka klop za telovadne vaje, zlasti v sedenju, ležanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bdéti kot kóklja [nad kóm/čím], čepéti kot kóklja [na jájcih], kot kóklja [na jájcih], naj kóklja bŕcne kóga, sedéti kàkor kóklja [na jájcih], stára kóklja
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, postájati [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], postáti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. najmanjša upravna enota viteškega reda: posest komende; predstojnik komende / križniška komenda
// poslopje, kjer je sedež te upravne enote: zidati komendo; cerkev, grad in komenda
2. nekdaj posestvo, premoženje viteškega reda: dobiti, upravljati komendo; delavci v komendi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pomožna cerkev drugi, predhodno obstoječi stolni cerkvi: slovesna maša je potekala v konkatedrali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
blížati se s hítrimi koráki, držáti korák s kóm/čím, hodíti v korák s čásom, hodíti v korák s kóm/čím, íti v korák s čásom, íti v korák s kóm/čím, korák za korákom, lovíti korák s kóm/čím, na vsákem koráku, napredovánje z májhnimi koráki, napredováti z májhnimi koráki, napredováti z velíkimi koráki, naredíti pŕve koráke, naredíti pŕvi korák, ne naredíti níti koráka, ohrániti korák s kóm/čím, pŕvi korák, pŕvi koráki, s hítrimi koráki, stópati v korák s čásom, stópati v korák s kóm/čím, stópíti v korák s čásom, stópíti v korák s kóm/čím, storíti pŕvi korák, storíti pŕve koráke, ujéti korák s čásom, z májhnimi koráki, z velíkimi koráki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
metáti púško v korúzo, vréči púško v korúzo, živéti na korúzi, življênje na korúzi
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
brez kônca in krája, kràj nesréčnega iména, níti na kràj pámeti ne páde kómu, níti na kràj pámeti ne príde kómu, tó so záme špánski kráji
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nav. ekspr. zelo lep: imela je krasen obraz; zdela se mu je krasna; krasna dekleta / v rokah je držala krasen šopek; krasna stara cerkev / dajal mu je krasen zgled / imel je krasen tenor / naredil se je krasen dan / od tod je krasen razgled; najkrasnejšo senco je dajala lipa / spomin na krasen čas / iron. to je pa res krasna druščina
// zelo dober, pošten: to so krasni ljudje; je pa res krasen fant
- krásno prisl.:
cvetje krasno diši; krasno se zna obvladati; to se pa res krasno sliši / v členkovni rabi krasno, jutri gremo od tod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- ženska, ki skrbi za okrasje in urejenost cerkvenih prostorov
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. rel. križniški: križevniška cerkev / križevniška komenda
2. zastar. križarski: križevniška vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
rel. član nemškega viteškega reda: cerkev so postavili križniki
♦ navt. ladja s križnimi jadri; strojn. del batnega stroja, ki veže batnico z ojnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na križnike: križniška cerkev / križniška komenda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
1. plošča, ki pokriva, zapira trup ladje, čolna: iz kabine je odšel na krov; valovi so pljuskali na krov; krov iz hrastovih desk; ograja krova / vrgel je steklenico čez krov čez ograjo krova / na krov je prišlo veliko novih potnikov vkrcali so se na ladjo / ladijski krov
● ekspr. vreči kaj čez krov zavreči, odkloniti; publ. letalo je imelo na krovu bombe s seboj, v sebi
♦ navt. krov vsaka od vodoravnih plošč, ki zapirajo ladijske prostore in delijo ladjo po višini; glavni krov; spodnji krov pod glavnim krovom, ki zapira skladišča; vodja krova član posadke, ki skrbi za vzdrževanje krovne opreme
2. star. streha: popravljati krov / slamnati krov / božji krov cerkev
// dom, (domača) hiša: priseljenci so našli tu svoj krov / domači ali rodni krov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
rel. prostor ali stavba za krščevanje: starinska krstilnica; cerkev s krstilnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
rel. kdor je bil krščen ali se pripravlja na krst: krščenca so prinesli v cerkev; krščenci in birmanci
// krščen človek v odnosu do svojega botra: obiskal ga je njegov krščenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nar. zahodno grič, vzpetina: na kuclju je stala cerkev
♦ alp. nižja skala z zaobljenim vrhom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
podoben kupoli: kupolast šotor; kupolasta streha / kupolasta oblika česa / ekspr. kupolasti griči
♦ arhit. kupolasti obok obok v obliki kupole
// ki ima kupolo: kupolasta cerkev, zgradba / kupolasta dvorana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Študiram knjigo Julie Kristeve Tales of Love, v kateri je omenjen tudi angleški termin quietism . Gre za filozofski pojem, avtorica pa piše o zgodbi J. Gionoja z naslovom Mož, ki je sadil drevesa, v kateri literarna oseba sadi želode (kar je dejansko pravljični motiv) in čez mnogo let iz želodov zrastejo hrasti. Literarni junak dela dobro, ker je dobro delati dobro in ne pričakuje nobenega plačila ali zahvale za svoje delo. Zanima me, kako bi poslovenila angleški termin quietism . Na misel mi pridejo molk , molčanje ali tišina . Prosim za nasvet.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bíti na lás podóben kómu/čému, bíti si v laséh, délati síve lasé kómu, iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž, kàj visí na lásu, lasjé se jéžijo kómu, lasjé so se najéžili kómu, lasjé so šlì pokônci kómu, na lás podóben kómu/čému, ne délati sívih lás kómu, ne popustíti níti za lás, ne povzróčati sívih lás kómu, ne premakníti se níti za lás, ne spremeníti se níti za lás, [níti] lasú ne skrivíti kómu, povzróčati síve lasé kómu, privléčen za lasé, privléči kàj za lasé, púliti si lasé, skákati si v lasé, skočíti si v lasé, viséti na lásu, za lasé privléčen, za lás je mánjkalo, za lás uíti čému, življênje kóga visí na lásu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na lastnike, lastništvo ali lastnino: imeti močen lastniški čut / lastniški odnosi / lastniški spori / lastniški certifikat potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja
♦ zgod. lastniška cerkev v srednjem veku cerkev, ki je privatna last fevdalca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. nanašajoč se na jezik starih Rimljanov: latinski napisi na spomenikih; latinske besede; latinsko-slovenski slovar / latinska kultura / latinski jezik / latinska pisava latinica; v srednjem veku so bile šole latinske z latinskim učnim jezikom
2. nanašajoč se na narode, katerih jezik se je razvil iz latinščine: njegov živahni latinski temperament; latinske poteze obraza / latinske dežele / ekspr. organizacija prireditve je bila latinska ne dobra, nekoliko površna / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
● Latinska četrt četrt v Parizu, kjer so visoke šole; star. tri leta je sedel v latinskih klopeh je obiskoval gimnazijo; ekspr. latinska šola nekdaj srednja šola, gimnazija s poudarkom na latinskem jeziku
♦ navt. latinsko jadro trikotno jadro, privezano na poševni križ; rel. latinski križ križ, ki ima spodnji krak daljši; križ, pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame; latinska cerkev katoliška cerkev zahodnega obreda; zahodna cerkev
- latínsko prisl.:
govoriti (po) latinsko; sam.:, star. naredil je nekaj latinskih nekaj razredov gimnazije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
debéla láž, dobíti kóga na láži, kosmáta láž, košáta láž, postáviti kàj na láž, postáviti kóga na láž, postávljati kàj na láž, postávljati kóga na láž, ujéti kóga na láži
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
um. kar (naj) vzbudi vtis lepega: z resno lepotnostjo modelirani obrazi; cerkev, zgrajena v novi tehniki in njej ustrezajoči lepotnosti; lepotnost železobetona / umetnik se je v delu izogibal idealni lepotnosti lepoti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
boríti se kot lèv, braníti se kàkor lèv, hráber kàkor lèv, hráber kot lèv, pogúmen kot lèv
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
béla lísa, béla lísa na zemljevídu [čésa]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- 1. večja površina, porasla s travo, cvetlicami
- 1.1. večja površina, naravno porasla z nižjimi, travi podobnimi rastlinami
- 2. navadno v množini, ekspresivno področje delovanja, udejstvovanja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim: ločiti meso od kosti; s presledki ločiti vrste; lupina se pri tem sadežu težko loči od mesa / ločiti rudo od jalovine; pleve se pri čiščenju ločijo od zrna / ločiti bolnike z nalezljivo boleznijo od drugih / smrt ju je ločila; vojna ga je ločila od družine
2. povzročati, da je kaj različno, drugačno od drugega: ta lastnost ga loči od njegovih sošolcev; to loči pesnika od drugih ljudi; kaj loči človeka in žival
// povzročati, da ni notranje, čustveno povezan: loči ju različna miselnost; ugotoviti, kaj jih loči in kaj druži / vse to loči vodstvo od ljudstva
3. videti, občutiti različnost med čim: ne ločim užitnih in strupenih gob; zaradi neizkušenosti ni ločila hinavščine in odkritosti; ali ločiš pšenico od ječmena; dovolj je star, da bi lahko ločil, kaj je dobro in kaj slabo; ločiti med nagajivostjo in hudobnostjo; tako sta si podobna, da ju težko ločim; ločil ju je po glasu
// z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, obstajanje česa različnega: nekatera narečja ne ločijo več padajoče in rastoče intonacije / na stopnji srednješolske kemije ločimo splošno, anorgansko in organsko kemijo
4. videti kaj kot posameznost: s hriba sem ločil posamezne ljudi na polju; kljub mraku je ločil predmete v sobi / komaj sem ločil cesto pred seboj videl
5. obravnavati kaj posebej, ne v zvezi z drugim: napeva in besed v ljudski pesmi ne smemo ločiti / v kritiki je vedno ločil osebo od problema
6. biti, nahajati se vmes: hribi ločijo dolino od drugega sveta; potok loči travnik in cesto; žice so ločile ujetnike od svobodnega sveta; pren. le kratek čas ju loči od poroke; štel je dneve, ki ga še ločijo od vrnitve domov
7. star. dajati, priznavati manjše pravice ali ugodnosti komu v primeri z drugimi; zapostavljati: očitali so ji, da pastorko loči; ločiti služinčad pri hrani
● ekspr. ni mogel ločiti oči od nje neprestano jo je gledal; evfem. on ne loči, kaj je moje in kaj je tvoje ni pošten, krade; bibl. ločiti ljuljko od pšenice odstraniti slabo iz dobrega; star. bralec bo sam ločil, katere misli so pisateljeve in katere ne ugotovil, spoznal
- ločíti se in lóčiti se
1. biti različen, drugačen: človek se loči od živali / otroci se ločijo drug od drugega; tujci se po obleki ločijo od domačinov; virusi se po obliki ločijo
2. ne biti več na določenem kraju: že v mladosti se je ločil od domačega kraja; težko se je ločil od doma / ločil se je od družbe in odšel na vrt / tu se reka loči od hribov in teče po ravnini
// ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri: tu se cesta in reka ločita / na ovinku se od ceste loči kolovoz odcepi
3. raziti se, posloviti se: ločila sta se brez pozdrava; s temi besedami sta se ločila; ločili so se kot prijatelji / ne moreva več delati skupaj, čas je, da se ločiva
// nav. ekspr., v zvezi z od nehati uporabljati, uživati: nerad se je ločil od svojega starega klobuka; otrok se težko loči od dude / težko se je ločil od posestva ga je dal, izročil drugemu
// nehati kaj delati, početi: ločiti se od branja; težko se je ločil od kajenja
4. prenehati biti v zakonski zvezi, pravn. razvezati se: po desetih letih zakona sta se ločila / ločiti se sporazumno
// v cerkvenem pravu prenehati biti v zakonski skupnosti, ostati pa v zakonski zvezi:
● ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti ločile niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; knjiž., ekspr. ob slovesu se njune roke niso mogle ločiti dolgo sta se držala za roke; star. rad bi še to dočakal, preden se bom ločil od sveta, s sveta umrl; star. njegova duša se je ločila od telesa umrl je
- lóčen -a -o
1. deležnik od ločiti: v dijaškem domu so fantje ločeni od deklet; zakon je bil kmalu ločen; ločena žena; cerkev je ločena od države; dvorišča so ločena med seboj / ker zaradi službe ni mogel stanovati pri družini, so mu odobrili dodatek za ločeno življenje
2. publ. ki časovno ali prostorsko ne poteka skupaj z drugim: ločeni in skupni nastopi; o tem so razpravljali na ločenih sejah; ločena pogajanja
● zakonca sta imela ločeni spalnici nista spala v isti spalnici; ekspr. ta vas je bila nekdaj ločena od sveta zelo oddaljena, težko dostopna; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; prisl.: glive in alge gojiti ločeno; seminarji bodo poleti, ločeno za dijake in študente; število udeležencev navesti ločeno po spolu
♦ glasb. kratko, ločeno označba za način izvajanja staccato
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
V zadnjem času sem se v dveh različnih primerih spraševal o uporabi velike oziroma male začetnice:
Kakšen je pravilen zapis v primerih križevniške cerkve, šentjakobske cerkve, frančiškanske cerkve, stolnice in tako dalje? "Uradna" imena teh cerkva so namreč drugačna, poleg tega pa pridevniki "frančiškanski", "križevniški" itd. označujejo bolj red, ki mu cerkev pripada (čeprav vsaj na področju Ljubljane ta poimenovanja delujejo tudi kot njihova imena). V nedavnih člankih na temo križevniške cerkve so se Delo, Dnevnik in portal MMC RTV Slovenija vsi odločili za malo začetnico ...
Drugo vprašanje zadeva kartico Urbana. Celo na strani LPP v nekaterih sestavkih uporabljajo tako zapis "Urbana" kot tudi "urbana", ob čemer mi razlogi za tako odločitev niso povsem jasni. Ali je to razlikovanje upravičeno in kako bi ga utemeljili?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Ali besedo MINORITSKI SAMOSTAN v povedi pišemo z malo ali veliko začetnico (npr. Cerkev se drži MINORITSKEGA SAMOSTANA.)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. malo, izraža majhno stopnjo: Ár oni ſzonáſz malo vreimena, kaſtigali SM 1747, 30; i malo ka ſzo ga nej bujli KM 1796, 129; ár je malo ti verni med szinmi cslovecsimi TA 1848, 9
2. izraža majhno količino ali mero: malo ji je, ſteri nájdejo KŠ 1771, 11b; ka je Paveo edno malo prignyenoga tejla bio KŠ 1771, 431; Bilou ji je iſztina nej malo KŠ 1771, A2b; Edno malo i ne bodete me vidili KŠ 1771, 320; Csi szi ga gli malo ménsega nihao od angelov TA 1848, 7; Za cérkev pa malo mára KAJ 1870, 6; malo vecs pocsinka dopüszti napiknyenasiba AIN 1876, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
kot mána z nebá, kot nebéška mána, nebéška mána, pásti kot mána z nebá
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. marati, izraža voljo, željo osebka: Bánni; 'salüvati, márati KOJ 1833, 151; Nemáram, kmeszti privolécs odgovori Marko KOJ 1845, 113; Goſzpodne, ne máras, ka me je ſzeſztra moja ſzamo nihála ſlü'ziti KŠ 1771, 205; premiszlivsi, ka szpameten plantavi nemára, csi gli czigütajo one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI
2. zanimati se, meniti se: Nai erjüje Satan, kak divji oroſzlán, Nikai ne máram SM 1747, 76; Goſzpodne csi li tebé mám, nemáram za nebo i za zémlo KŠ 1754, 14; Ali nikaj ne máram, ni düſa moja mije nej drága KŠ 1771, 405; Dönok za tá nemáram SŠ 1796, 100; velijo nyemi: vucsiteo, známo; i za nikoga ne máras KŠ 1771, 140; Dönok ti nemáras za tve zvelicsanye SŠ 1796, 9; za ta düsevna i za ta zgoránya czilou niscse nikaj nemára KŠ 1754, 5a; Te ſzvejt za nyega nemára SŠ 1796, 122; ki nemára za nevernike, ali postüje te bogábojécse TA 1848, 11; za cérkev pa malo mára KAJ 1870, 6; Ali oh kak malo máramo za te neſzrecsne KM 1796, 27; Vu trdoſzti vasoj, Gda nikaj nemárate BKM 1789, 10; Kak ſztojite pred nyim, da nika nemárate BRM 1823, 5; Nemárajo za poſtenyé BKM 1789, 344; Nemárajo vnougi za té ricsi SŠ 1796, 20; je onkris pretrpo, i nei je máral za ſpot SM 1747, 28; ali Gallion je nikaj za tou nej márao KŠ 1771, 399; Paveo je za vſza malo márao, i na nikoj je nej pazo KM 1790, 34; oni ſzo pa nej márali za nyé, i odisli ſzo KŠ 1771, 72; nemárai za lüczko nikokovo blágo, ne selei lüczki sen SM 1747, 89; Szluga ſzi pozváni? Ne máraj KŠ 1771, 502; csi za tákſe zvelicsanye ne bomo márali, ſtero ſze je zácsalo po Goſzpodini KŠ 1771, 673
3. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: Ka jas máram! – odgovori Jožek – samo idi povej BJ 1886, 5; Oni ſzo pa erkli: ka mi máramo, ti vidi KŠ 1771, 93; kaj ſzi máram za ſzvejt BKM 1789, 283
marajóuči -a -e marajoč: i za dobra dela nikaj nemárajoucs na szamo vöro sze zanásati KOJ 1845, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. mati: Mater Mati KMS 1780, A9; Mati Anya KM 1790, 95; ali ſze pak Otecz ino Mati zcſéſzti ſzvoje zpozábio TF 1715, 4; prva mati Ejva KŠ 1754, 96; zarocsena mati nyegova Mária KŠ 1771, 5; ni Mati, ni drüga nikakse féle 'slájhta SIZ 1807, 4; Edna mati je ednoga máloga sziná méla KAJ 1870, 8; Mati sze trüdila AI 1875, kaz. br. 7; oča ino mati BJ 1886, 9; na prſzaj materé moje le'zao KŠ 1754, 242; ocsé ſzvojega i materé ſzvoje KŠ 1771, 50; pod nyim kejp precsiszte Materé bo'se KOJ 1845, 6; Ednoga očé i edne materé deca BJ 1886, 9; ki hüdougucsi Ocsi, ali materi KŠ 1771, 50; Bledoj materi dobra pecsénya bi sze krôto 'zmajila AI 1875, kaz. br. 7; Szvojoj materi je pa nejvüpao ovaditi BJ 1886, 9; Poſtü Ocza ino Mater TF 1715, 14; Postüi Ocza tvoiega i mater tvoio ABC 1725, A4a; Postüi Oczo tvojega, i mati tvojo SM 1747, 45; Oczo ino mater ti vſzigdár rad postüi SM 1747, 88; vzemi to dejte i mater nyegovo KŠ 1771, 8; Kaj Bog nyô odlocsi, I za mater zvoli BRM 1823, 10; najsli ſzo tó dejte zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; Sto ſzo Otsevje i Matere vu ſzveczkoj ſztávi KŠ 1754, 30; pren. Greihov mati gyjzdoſzt SM 1747, 77; Tejlo pa nyegovo materi zemli SŠ 1796, 6
2. v zvezi Mati Cerkev Cerkev: ſzkoj ſze pozna ta Vidoucsa ſz. Mati czérkev KŠ 1754, 131; i ſzvéta Mati Czérkev, pred náſz dála KMK 1780, 4; liki je ſzvéta Mati-Czérkev Kriſztus Jeſussi podlo'sna SIZ 1807, 1807, 10; kotera je od ſzvéte Matere czirkvi noter vzéta TF 1715, 20; Od szvéte Matere Czérkvi KŠ 1754, 129; Deſzétere zapouvidi i Sz. Materé Czerkvi petére zapouvidi KMK 1780, 6; vu ſzvétoi Materi Czirkvi delajo TF 1715, 35; ſze naj tak ponása praj k-'seni ſzvojoj, liki Kriſztus Jeſus k-ſzvétoj Materi Czérkvi SIZ 1807, 9; vörjem jedno ſzvéto Mater Czirkev kerſchánſzko TF 1715, 23; vöriem iedino ſzvéto mater Czirkev kershánszko ABC 1725, A5a; po steroi ſzvéto Mater Czirkev plánta SM 1747, 35; naj mater czérkev na ſzvéti 'zitek opominajo KŠ 1754, 197; Vörjem Szvéto krſztsánſzko Mater Vzérkev KMK 1780, 7; Jeru'zálem, znamenüje ſz. Mater czérkev BKM 1789, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
beséda je mesó postála, bíti iz mesá in krví, dúh je volján, a mesó je slábo, iz mesá in krví, krí in mesó, mesó in krí, postáti mesó in krí, preíti kómu v krí [in mesó], preíti kómu v mesó in krí, príti kómu v mesó in krí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na metodiste: Metodistična cerkev / metodistični pridigar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
metodístični -a -o (í) ~ pridigar; ~a cerkev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pog. kdor oskrbuje cerkev; cerkovnik: mežnar zvoni; bil je za mežnarja pri farni cerkvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na minorite: minoritski red / minoritska cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. v različnih religijah duhovno življenje, ki se izraža v globljem, neposrednejšem stiku z božanstvom: gojiti mistiko; krščanska, muslimanska mistika
// nauk o tem: dela srednjeveške mistike
2. skrivnostnost, nedoumljivost: v romanu je veliko mistike; mistika njegovih besed / cerkev je bila polna mistike
● slabš. boj proti mistiki religiozni miselnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
glédati kàkor mìš iz móke, ígra máčke z míšjo, igráti se s kóm kot máčka z míšjo, igráti se slépe míši [s kóm/čím], íti se slépe míši [s kóm/čím], lovíti slépe míši, móker kot mìš, ne tìč ne mìš, réven kot cerkvéna mìš, tíh kot mìš, tího kot mìš, ubóg kot cerkvéna mìš
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
dobíti kàj za zelêno mízo, dobíti kàj za zelêno mízo, izgubíti kàj za zelêno mízo, lóčen od míze in póstelje, ločítev od míze in póstelje, okrógla míza [o čém], pogovárjati se za okróglo mízo, pogóvor za okróglo mízo, razpráva za okróglo mízo, sedéti za okróglo mízo, sestánek za okróglo mízo, sésti za okróglo mízo, sésti za zelêno mízo, udáriti s pestjó po mízi, za okróglo mízo, za zelêno mízo, zelêna míza
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. mlad: gda ſzi mládi bio, ſzám ſzi ſze opasüvao KŠ 1771, 335; mládi ſzam escſe BKM 1789, 408; Za skolnika je eden mladi, zvoleni KOJ 1845, 4; eden mládi 16 let sztar szin AI 1875, kaz. br. 3; le'zála, kak ta mláda deca AI 1875, kaz. br. 7; z-dúgocsov pa mláde pameti KOJ 1833, IIII; stero je Boug mládomi lüsztvi pravo KOJ 1833, VIII; Ár gda bi mládo králeszko csér Ildiko szi pridjáo KOJ 1848, 5; i cſiſzto je mládo vrbje KM 1790, 76; I dáli bi áldov .. ali dvá mláda golouba KŠ 1771, 169; ali ga ti mládi orlj pojejjo KŠ 1754, 32; Drejvje tráva, i czvejtje, Mládi ſzo vradoſzti BKM 1789, 93; poſzlüsávczov ti mládi KŠ 1771, 659; vnogo mládi bojnickov hercegovinancom na pomôcs odévsi AI 1875, kaz. br. 3; ſteri dá hráno tim mládim vranicſom TF 1715, 47; ino hráno tim mládim vranicsom ABC 1725, A6a; Vſzejm lidém, ſztárim i mládim KŠ 1754, 4; Nasledüje závce, mláde srne AI 1878, 9; da szo nej v-szvojih mládih lejtih v-solo hodili KOJ 1845, 7
2. v zvezi mlado leto novo leto: Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Na tom mladom leti Kriſztusa mi hválimo BKM 1789, 55; steri sze z-szvétkom nôvoga (mladoga) leta zacsne KAJ 1870, 160; nam sztôpi v-hi'zo mládo leto KAJ 1870, 60
mlájši -a -e mlajši: Mlájſi ſzin pa Ádama je bio paſztér KM 1796, 8
nájmlájši -a -e najmlajši: nego te naj vékſi med vami naj bode, liki te naj mlájſi KŠ 1771, 246; Med poszlavci najsztaresi na predszednika meszto sztopécsi, sészt najmlájsi poszlavcov zapernike gorizazové AI 1875, kaz. br. 1
mládi -a -o sam. mladi, mladič: Mládi ABC 1725, A3b; Kakda na zemli 'zivéjo Sztári i mládi ſzvejtom KŠ 1754, 271; Vis, vu gnezdi mi mláde pocsivajo KAJ 1870, 15; Stirim mládam szi jo noszim KAJ 1870, 58; csaplo ka szvoje mláde z-ednoga türna neszé KOJ 1848, 4; Z-kêm krmijo szvoje mláde KAJ 1870, 14; V ednom leti osemkrát má mláde AI 1878, 24; stvári, štere svoje mláde docecávajo AI 1878, 5; Ka bode se pa sirótami mládimi godilo BJ 1886, 18
mlájši -a -e sam.
1. mlajši: I ercsé te mlájſi ſzvojemi ocsi KŠ 1771, 222; No mlájsi, zaberte vi ednoga AIP 1876, br. 1, 7; nego ga opominaj, kak ocso, mlájse pa, liki brate KŠ 1771, 640
2. otrok: gda mlájse po szvétesnyem goroblecseno prvle, kak v Cérkev odide k-szpovedi KOJ 1845, 19; Mlájsi brezi potrejbnoga povcsenyá vu vrszti sze povéksávajo KOJ 1845, 3; Pa mlájsi domá okoli goszodársztva premalo hasznijo KOJ 1845, 7; szo sze i mlájsi na passi vajali KAJ 1848, 49; bi teliko senszkih mlájsov odposzlali vu kákso vogrszko vész KOJ 1833, XVI
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
rel. ženska, ki moli: zadnja molivka je zapustila cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
bíti kàkor mrlìč, bíti kot mrlìč, bléd kot mrlìč, prebledéti kot mrlìč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
mrzìti se -im se čutiti odpor: Lasztiven kêp sze nyemi mrzi KAJ 1848, 4; nê sze nyemi vecs mrzilo v-cérkev idti AIP 1876, br. 4, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. nanašajoč se na narod:
a) njihov narodni obstoj je ogrožen; narodne meje; narodno ozemlje / narodni buditelj, voditelj; narodni izdajalec / slovenska narodna himna, zastava / narodna nesreča, sramota; narodna osvoboditev / svet za narodno obrambo / narodni muzej; narodno in pokrajinsko gledališče / Narodna galerija; Narodna in univerzitetna knjižnica; od 1894 do 1918 Narodna napredna stranka
b) narodni boji v 19. stoletju; narodni praznik; voditi narodno politiko; boriti se za narodne pravice / biti vzgojen v narodnem duhu; narodni ponos; narodna zavest
c) pouk v narodnem jeziku v materinščini; narodna cerkev cerkvenopravno samostojna cerkev pripadnikov določenega naroda; narodna država država, katere prebivalci so (v veliki večini) pripadniki določenega naroda in imajo vse pravice; narodna jed jed, značilna za kak narod, kako območje; narodna manjšina; narodno vprašanje vprašanje obstoja, svobode, razvoja kakega naroda
2. navadno v povedni rabi narodno zaveden: zlasti nižja inteligenca je bila narodna
3. ljudski: narodni običaji / narodne pesmi, pripovedke; narodno blago / godci in drugi narodni umetniki / narodna noša obleka iz krajev nekdanje ljudske noše, zlasti za okras prireditev; narodne vezenine; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo / pisal je narodne igre / narodna prosveta
● narodni heroj kdor ima red narodnega heroja; red narodnega heroja v socializmu visoko jugoslovansko odlikovanje za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom; narodni park večje, pretežno prvobitno pokrajinsko območje posebne naravne lepote z znamenitostmi, ki imajo izjemen narodni, kulturni pomen; Narodna banka Jugoslavije nekdaj centralna (emisijska) banka Socialistične federativne republike Jugoslavije; knjiž. njegove pesmi so postale narodna lastnina pozna, ceni jih ves narod; na osvobojenem ozemlju se je formirala narodna oblast oblast narodnoosvobodilnih odborov; narodno vozilo glede na uporabnost, ceno najbolj pogosto vozilo v državi; ljudsko vozilo
♦ ekon. narodni dohodek novo ustvarjena vrednost v družbeni skupnosti v določenem razdobju, izražena v denarju; narodno gospodarstvo gospodarstvo določene države; zgod. narodni davek davek, ki so ga zavedni Slovenci prostovoljno dajali Osvobodilni fronti (slovenskega naroda) med narodnoosvobodilnim bojem; (narodni) radikal pristaš Tavčarjeve in Hribarjeve, narodno odločnejše frakcije v kranjskem deželnem zboru v osemdesetih letih 19. stoletja; Narodni svet najvišji politični organ, ki so ga sestavljali zastopniki slovenskih strank, ustanovljen avgusta 1918; narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848; narodna straža v revoluciji 1848 oborožene enote pristašev revolucije na Slovenskem; ob razpadu Avstro-Ogrske pomožne krajevne enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem
- národno prisl.:
narodno mešano ozemlje; narodno mlačen, zaveden človek; sam.: biti navdušen za narodno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
stanje neporočenega človeka: pravoslavna in evangeličanska cerkev ne zahtevata neporočenosti za duhovnike; potrdilo o neporočenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ki ni stolen: nestolna cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. pokazati: Daj nam té kincs postüvati, I v-nébi ga tebi Notriprikázati KAJ 1848, 69; da nyá Nebeſzkomi tvojemi Ocſi notri priká'ses KM 1783, 67; cérkev, da bi jo tebi, liki kákſi áldov, notriprikázali KŠ 1771, 852
2. predstaviti: szrecso nyim mam eden nôvi pôv notriprikázati KAJ 1870, 154; nyihovo veſzélo hi'so pascsili bomo ſzejo poglédnoti, ino ſzebé notri prikázati SIZ 1807, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
novocérkovski -a -o, neurad. cérkovski -a -o (ẹ́; ẹ́)
Novocerkovljàn -ána in Novocerkovlján -a, neurad. Cerkovljàn -ána in Cerkovlján -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ; ȁ á; ȃ)
Novocerkovljánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na nune: nunsko oblačilo, pokrivalo / nunska cerkev / hoditi v nunsko šolo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. ohranitev: ár je za vaſſega obdr'sánya volo mené Boug naprej poſzlao pred vami KM 1796, 31; Na granico szo 'ze szoldáki poszlani za volo obdr'zánya méra i réda AIP 1876, br. 7, 1; Dao je na diko bo'so i na Szlovenov v miri obder'sánye goripostaviti cérkev v Pücinci KOJ 1914, 99; Prosnya za obdr'zánye Czérkvi TA 1848, 59
2. opravljanje, prirejanje: Szentantalfa vészi obdr'zánye szenya v-ednom leti dvakrat dopüscseno AIP 1876, br. 5, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. delati, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: obnavljati hišo; obnavljati in opremljati stanovanje / obnavljati nasade, vinograde / obnavljati ladjevje
2. delati, povzročati, da se kaj znova pojavi, začne: obnavljati prijateljstvo / obnavljati ljudske običaje / obnavljati klasicizem
3. delati, da postane kaj v mislih, zavesti spet navzoče: obnavljati doživetja, spomine / v mislih je obnavljal potovanje v mesto
♦ šol. obnavljati učno snov
- obnávljati se
na novo rasti, nastajati: rogovje se vsako leto obnavlja / koža, tkivo se obnavlja / celice odmirajo in se obnavljajo
- obnavljajóč -a -e:
obnavljajoč cerkev, so odkrili zanimive freske; obnavljajoče se celice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. narediti čemu obok(e): cerkev je imela najprej raven strop, kasneje so jo obokali; obokati hlev, klet
2. zastar. izbočiti: fant je obokal obrvi
- obókan -a -o
1. deležnik od obokati: obokan hlev, hodnik; obokana klet; pogledal ga je izpod visoko obokanih obrvi
2. ki je v obliki oboka: obokan strop / obokan del lobanje
♦ med. pravilno obokana noga noga z vbočenim srednjim delom stopala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. javno slovesno dejanje v predpisani, ustaljeni obliki sploh: laični obredi pri podelitvi imena; poročni obred na magistratu; to so bili stari pravni obredi; obred promocije
// javno versko dejanje v predpisani, ustaljeni obliki: udeležiti se obreda; duhovnik opravlja obrede / pogreb s cerkvenim obredom; verski obred / magični obredi prvotnih ljudstev
♦ etn. pomladanski obredi; ženitovanjski obred
// ed., rel. skupek pravil, določil, po katerih se opravlja bogoslužje: pravoslavci uporabljajo vzhodni obred; Katoliška cerkev zahodnega obreda / opraviti mašo po vzhodnem obredu / velikonočni obred
2. nav. šalj. dejanje, opravilo: večerja je pri nas družinski obred; umivanje las je zanjo pravi lepotni obred / obred pospravljanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. prenehati zvoniti: cerkovnik je odzvonil in zaklenil cerkev / ko zvonec odzvoni, se dijaki usujejo iz razredov
// z zvonjenjem naznaniti: odzvoniti konec pouka / cerkovnik je odzvonil dan / brezoseb. poldne je že odzvonilo
2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža prenehanje obstajanja dosedanjega stanja, uspešnosti: z njegovo boleznijo ji je odzvonilo / zdaj je za vedno odzvonilo fantovi lenobi; njegovi slavi bo kmalu odzvonilo
● ekspr. je že tako, vsakemu enkrat odzvoni mora umreti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bíti kómu tŕn v očéh, bíti v očí, bôsti v očí, číst kot ríbje okó, čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dogôvor na štíri očí, drégniti v kúrje okó, dvóbòj iz očí v očí, glédati se iz očí v očí, glédati smŕti v očí, govoríti iz očí v očí, govoríti na štíri očí, hodíti kód z odpŕtimi očmí, hodíti po svétu z odpŕtimi očmí, iméti očí na pêcljih, iméti prevelíke očí, iméti véčje očí, iméti véčje očí kot želódec, iz očí v očí, jásen kot ríbje okó, metánje péska v očí, metáti kómu pések v očí, mižánje na êno okó, mižánje na obé očési, mižáti na êno okó, mižáti na obé očési, na lépe očí, na štíri očí, nasúti kómu pések v očí, natrésti kómu pések v očí, ne zatískati si očí pred čím, ne zatísniti očésa [vsò nóč], ne zatísniti očí [vsò nóč], očí [vsèga] svetá, odpréti [kómu] očí, okó za okó, okó za okó, zób za zób, pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa, pések v očí, poglédati resníci v očí, pogovárjati se s kóm iz očí v očí, pogovárjati se s kóm na štíri očí, pogôvor iz očí v očí, pogôvor na štíri očí, pogovoríti se s kóm iz očí v očí, pogovoríti se s kóm na štíri očí, postáviti iz očí v očí, postáviti se iz očí v očí, resníca v očí bôde, sáme očí so kóga, sanjáriti z odpŕtimi očmí, sánjati z odpŕtimi očmí, sestánek na štíri očí, sestáti se s kóm na štíri očí, soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí, soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí, spáti z odpŕtimi očmí, sréčanje iz očí v očí, sréčanje na štíri očí, sréčati se iz očí v očí, sréčati se s kóm na štíri očí, státi si iz očí v očí, stopíti kómu na kúrje okó, stráh imá velíke očí, temà se déla kómu pred očmí, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti [kóga/káj] iz očí v očí, volóvske očí, vréči kómu pések v očí, vréči očí na kóga/kàj, vréči okó na kóga/kàj, z očmí in ušési, z očmí na pêcljih, zakrívanje očí pred čím, zakrívati očí pred čím, zamižáti na êno okó, zamižáti na obé očési, zapírati očí pred čím, zatískanje očí pred čím, zatískati si očí pred čím, zatísniti si očí pred čím, znájti se iz očí v očí, zréti smŕti v očí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
okóuli vzéti ~ -a ~ -o tudi okólivzéti -a -o obdan, obkrožen: Záton je tak na vsze kraje z-vodôv okôlivzéti KAJ 1870, 108; cérkev, stera je z-sztenôv okôlivzéta bila KAJ 1870, 116; pren. Ár vu etom ſitki mi, ſzmertjom ſzmo okoli vzeti SM 1747, 78
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje: gojiti, obirati oljke; nasadi oljk; pridelek oljk
2. v krščanskem okolju oljkova vejica: nesti oljke v cerkev; blagoslovitev oljk
● knjiž. oljka miru oljkova vejica kot simbol miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pridevnik od opatija: opatijska cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Zanima me, ali pišemo opise slik v filmih oziroma videoposnetkih z malo ali veliko začetnico. A obstaja kakšno pravilo? Na primer: bolnišnica Franja, grad Prem v prvi polovici preteklega stoletja itd. Načeloma vidim, da je z malo začetnico, razen če je lastno ime, na primer v dokumentarnih oddajah. Kako pa bi pisali arhivski posnetek kot napoved videoposnetka? A bi to obravnavali kot podnaslov? Glede podnaslovov pa ste že pisali.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. rel. slavnostno liturgično oblačilo: bogato vezen, dragocen ornat / duhovniški, mašniški, škofovski ornat; pren., ekspr. škof je prišel v cerkev v vsem svojem ornatu
2. srednjeveško slavnostno vladarsko oblačilo: nositi ornat / kraljevski, vladarski ornat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
knjiž., za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoveren: ortodoksen anglikanec, katoličan / ortodoksni cerkveni nauki / ortodoksen freudovec
● knjiž. ortodoksna cerkev Pravoslavna cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ortodóksni -a -o (ọ̑) ~a cerkev pravoslavna cerkev
ortodóksnost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ženska, ki oskrbuje, upravlja zlasti planinsko kočo: oskrbnica Erjavčeve koče / cerkev mu je razkazala oskrbnica; oskrbnica pesnikove rojstne hiše
● star. deklica je bila dobra oskrbnica svojih zajčkov je dobro skrbela zanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. storiti dejanje, s katerim se izrazi nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: oskruniti cerkev, grob; oskruniti spomenik žrtvam fašizma, komunizma; oskruniti trupla padlih
2. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: oskruniti komu čast; to bi oskrunilo njeno dobro ime; oskruniti se z zločinom
// povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: oskrunili so njene sanje; s to besedo je oskrunil njene spomine na moža
● ekspr. življenje ga še ni oskrunilo še je pošten, nepokvarjen; ekspr. vojaki so mu oskrunili ženo so jo posilili
- oskrúnjen -a -o:
oskrunjena deklica; oskrunjeno svetišče; njihova čista srca so bila zdaj oskrunjena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ponávljati kot pápiga, ponovíti kot pápiga
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pásti se pásem se pasti se: ſereg ſzviny, ſtere ſzo ſze tam paſzle KŠ 1771, 27; pren. I rejcs nyih, liki rak, ſze paſzé KŠ 1771, 649; Dejve utroba Vnyej ſze je cſiſztoucsa páſzla BKM 1789, 20
paséči -a -e pasoč: Sto pa zváſz, ki má ſzlugo plü'zécsega, ali paſzécsega KŠ 1771, 228; Tej ſzo vu vaſem lübeznivom goſcsenyej brezi ſztrahá ſzebé paſzécsi KŠ 1771, 759
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- 1. najvišji cerkveni dostojanstvenik samostojne upravne enote Pravoslavne cerkve, navadno v okviru narodne, politične skupnosti na kakem območju
- 2. predstojnik pomembnejše prvotne krščanske skupnosti v vzhodnem Sredozemlju
- 2.1. predstojnik pomembnejše nekdanje nadškofije v Rimskokatoliški cerkvi
- 3. ekspresivno vodja kake skupnosti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na patriarhe ali patriarhijo: patriarška čast / patriarška cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bíti za pečjó, čepéti za pečjó, ostáti za pečjó, péč podpírati, péč se je podŕla, sedéti za pečjó, temà kàkor v pêči, vróče kàkor v pêči, vróče kot v pêči
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bíti kot pès in máčka, bíti na psù, glédati se kot pès in máčka, kot pès, kot pès na kóst, kot pès v cérkvi, kot psà, kot stékel pès, láčen kot pès, lagáti kot pès [têče], lén kot pès, nagnáti kóga kot psà, pásti na psà, pès poméri kómu hláče, pretêpsti kóga kot psà, príti na psà, sestrádan kot pès, správiti kóga/kàj na psà, ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm, ubíti kóga kot psà, védeti, kám pès táco molí, zébsti kot psà, zvést kot pès, živéti kot pès in máčka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Péter ali Pável, Péter in Pável, róg sv. Pétra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
izraža število ali številko petsto [500]: cerkev je stara petsto let; v mesto je vdrl s petsto možmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Ali je piranski polotok zemljepisno lastno ime in se torej piše z veliko začetnico (Piranski polotok)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Naročnik želi, da napišem katoliškaCerkev, pri čemer je iz besedila jasno, da ni mišljeno vrstno ime (v smislu različnih cerkva: katoliške, protestantske in pravoslavne). Sama načeloma mislim, da je to napačno. Ampak raba v verskih besedilih daje prednost temu zapisu.
Pravopis ima dva zapisa: Katoliška cerkev in Rimskokatoliška cerkev (samo zadnji zapis dejansko predstavlja uradno ime), skrajšano potem lahko zapišemo tudi Cerkev (mišljeno kot organizacija). Ker je uradni naziv pravzaprav Rimskokatoliška cerkev in ne Katoliška cerkev (pri čemer pa v rabi niso dosledni niti predstavniki Cerkve), je zmeda še večja in se mi poraja še več vprašanj.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«. Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more. Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega. Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v.. Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod. Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
piščal
PRIMERJAJ: piščal
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- ki je v zvezi s kartuzijanskim samostanom v Pleterjah
ETIMOLOGIJA: po kraju Pleterje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- lesen čoln s ploskim dnom in streho ter dvema vesloma za prevoz turistov na Blejski otok
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
iz pólnih pljúč, kričáti iz pólnih pljúč, zadíhati s pólnimi pljúči, zapéti iz pólnih pljúč, zasmejáti se iz pólnih pljúč
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. lastnost pobožnega človeka: nikoli ni kazal kake posebne pobožnosti; iskrena, velika pobožnost; pobožnost romarjev / čustvena pobožnost
2. rel. versko opravilo, ki ni določeno za vso Cerkev: opravljati pobožnosti / rožnovenska pobožnost
● vznes. s pobožnostjo jemati pesmi v roke z velikim spoštovanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pocímprani -a -o
1. zgrajen iz lesa: je ogen vövdáro i cérkev (pocimprana) dotéo pogorela AIP 1876, br. 1, 8
2. zgrajen, postavljen: kakda je Sz. M. czérkev krſztsánſzka gori poczimprana KŠ 1771, 340
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
knjiž. podružničen: podružni obrat / podružna cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na podružnico: podružnični obrat tovarne; podružnična knjižnica / podružnična mreža / podružnični odbor društva / podružnična cerkev
♦ šol. podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
podrúžnični -a -o (ȗ) ~ odbor; ~a cerkev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
knjiž. podružničen: podružniški obrat / podružniška cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- 1. izdelek za pokrivanje glave
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
pompóznost -i ž, pojm. (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
máčkast ponedéljek, máčkov ponedéljek, plávi ponedéljek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. izraziti čustveni odnos
a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: posvetil ji je pesem / roman je posvetil revoluciji / delo je posvetil spominu padlih
b) z zapisom v lastnem umetniškem, znanstvenem delu: knjigo je posvetil materi / zbirko je posvetil takoj pod naslovom jo opremil s posvetilom
// predstaviti v besedilu, knjigi: prvo poglavje je posvetil preprečevanju bolezni / problemu šolstva je v knjigi posvetil posebno mesto
2. nav. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: ves čas je posvetil otrokom; vse svoje moči je posvetil študiju / časopisi so posvetili dogodku veliko pozornost veliko se je pisalo o dogodku
// z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posvetil mu je veliko skrbi; vse življenje je posvetil raziskovanju; takemu delu se ni mogel posvetiti / posvetil se je filozofiji
3. rel. z obredom določiti svetnika za zaščitnika: kapelo so posvetili istemu svetniku kot cerkev
// z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določiti
a) koga za cerkveno službo: posvetiti duhovnika
b) kaj za cerkveno rabo: posvetiti cerkev / posvetiti hostijo
● knjiž. samo njega je posvetil v svojo skrivnost mu jo razkril, zaupal
- posvečèn -êna -o:
posvečeni duhovniki; materi posvečena knjiga; akademija je posvečena stoletnici pesnikovega rojstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
posvetíti se -ím se (í/ȋ í) poud. komu/čemu ~ ~ filozofiji |ukvarjati se s filozofijo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. ozek pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo: kam drži, pelje ta pot; pot se cepi; pot se vzpenja; krčiti, narediti pot; popravljati pot; to pot dobro poznam; prečkati pot; v temi so zgrešili pot; umaknil se je avtomobilu, in stopil s poti; iti čez pot; deblo leži čez pot; stati na poti, ob poti; iti, peljati se po poti; s potjo, ki so jo obnovili, so bili ljudje zadovoljni; blatna, ovinkasta, strma, široka pot; krajša in daljša pot do mesta; pot je prehodna, prevozna / dovozna pot ki veže industrijske, gradbene objekte z večjo javno cesto; gozdna pot; javna, zasebna pot; kolovozna pot kolovoz; peš pot pešpot; planinska pot; sprehajalna pot; alp. zavarovana plezalna pot planinska pot, ki je v znatni dolžini opremljena s klini, jeklenicami / učna pot urejena sprehajalna pot, na kateri so sprehajalcu z namenom izobraževanja ponujene informacije o različnih temah / najprej sta hodila skupaj, nato pa je vsak odšel svojo pot po svoji poti
2. del ozemlja, prostora, po katerem ali skozi katerega je mogoče premikanje iz enega kraja v drugega: določiti, poiskati pot do morja; puščice so označevale pot do vrha gore; vrisati pot na zemljevid; prometne poti / voda si je izdolbla pot; utrli so si pot skozi džunglo / ženska jim je kazala pot jih je vodila, usmerjala; prijatelji so mu naredili pot skozi množico / zagraditi, zapreti pot komu onemogočiti mu prehod; prepovedana pot prepovedan prehod; ta vozila imajo prosto pot prost prehod
// s prilastkom ta del ozemlja, prostora
a) glede na način, značilnosti premikanja: pomorska, rečna pot; vodna pot / plovne poti; prevoz po zračni poti po zraku, z letalom
b) glede na namen, cilj premikanja: kurirska pot; oskrbovalna pot; tihotapska pot; trgovske poti / jantarska pot po kateri so nekoč prenašali jantar iz baltskih dežel v južno Evropo; balkanska pot organizirana tihotapska pot skozi države Balkanskega polotoka / Pohod po Poti ob žici množična športna prireditev v spomin na zmago nad fašizmom 9. maja 1945
// možnost za premikanje iz enega kraja v drugega: tu ni več nobene poti
3. s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja: ladja potrebuje za to pot več dni; več kilometrov dolga pot; pot do tja je kratka; zadnjo četrtino poti se je peljal / srečala sta se na pol poti do doma
4. gibanje, premikanje iz enega kraja v drugega ali od enega mesta, točke do drugega
a) z določenim namenom, ciljem: pot je trajala več dni; opraviti pot v pol ure; iti, odpraviti se na pot; med potjo so prepevali; službena pot; pot nazaj; dnevnik poti; hrana za na pot / pot jim je hitro minevala zdelo se jim je, da traja malo časa; ekspr. pot se jim vleče zdi se jim, da traja veliko časa / ima neko pot na sodišče; nalagati si nepotrebne poti / vso pot sta molčala; odposlanci so že na poti; zmeraj je na poti / pot ga je ogrela hoja / po poti jesti med potjo / kot vljudnostna fraza: kam vas pelje pot; srečno pot
b) v določeni smeri, črti: satelit se je utiril na pot okoli zemlje; navidezna pot sonca
// navidezna črta, smer, ki se opiše s takim gibanjem, premikanjem: pot, ki jo naredi telo pri takem gibanju, je krivulja; krogu podobna pot; pot v obliki loka / sklenjena pot, po kateri teče električni tok
5. fiz. razdalja, ki jo preide gibajoče se telo: pot, ki jo opravi mehanizem, preden začne delovati; izračunati pot jadrnice med dvema obratoma; gibanje po najkrajši poti / pot impulza; razmerje med časom in dolžino poti
6. nav. ekspr., navadno s prilastkom proces, delovanje, ki omogoča nastop, uveljavljanje ali dosego česa: samostojna pot v prihodnost; pot do uspeha je dolga; pot od prve pobude do uprizoritve ni bila lahka; pot za kruhom ga je vodila po svetu / knjiž. pokazal je narodu pot k svobodi; preprosta miselna pot / razvojna pot besede razvoj
7. v zvezi odpreti, utreti pot omogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ta poraz je odprl sovražniku pot v zaledje; s prekopom se je ladjam odprla nova pot na morje / ta uspeh mu je utrl pot v svet
// publ. omogočiti nastop, uveljavitev: odpreti pot naprednim idejam; novi način dela si je utrl pot / gledališče je že v prvi sezoni odprlo pot klasiki je začelo uprizarjati klasična dela
8. nav. ekspr. način, sredstvo za dosego česa: ne vidim druge poti za reševanje tega problema; predlagal je dve poti za pomiritev sprtih strank / hitro je našel pot iz zadrege / druge poti ni možnosti / v prislovni rabi: rešiti spor po diplomatski poti; po kakšni poti si to izvedel kako; priti do česa po nepošteni poti; po tej poti ne boste nič dosegli tako, na tak način; publ. doseči sporazum po poti dolgotrajnih pogajanj z dolgotrajnimi pogajanji
9. ekspr., s prilastkom delovanje, udejstvovanje: svojo umetniško pot je začel v majhnem podeželskem gledališču; odločil se je za uporniško pot / prizadeval si je spraviti ga na pošteno, pravo pot / to so nedoumljiva pota usode usoda
10. ed., v prislovni rabi, s števnikom ali izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik ali izraz količine: to pot mu je uspelo; še nikoli niso bili tako prijazni kakor to pot; star.: pridem drugo pot drugič, drugikrat; vsako pot vsakič, vsakokrat; zadnjo pot ti rečem zadnjič, zadnjikrat
● ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so šle njihove poti narazen niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. njegova pot gre navzgor ima prihodnost pred seboj; obeta se mu življenjski uspeh; ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; ekspr. z bičem mu je pokazal pot ga je napodil, nagnal; nar. vzhodno posoditi komu pot spremiti ga; iti za njegovim pogrebom; knjiž., ekspr. ubrati, vzeti pot pod noge začeti iti, hoditi; ekspr. ne bom ti več hodil na pot ne bom te več oviral pri tvoji dejavnosti, delu; ekspr. nastavlja se mu na pot ovira ga pri kaki dejavnosti, delu; ekspr. poročila sta se, ker je bil otrok že na poti ker je bila ona noseča; ekspr. stvar je na dobri poti, da uspe veliko možnosti je; ekspr. kot dramatik ni hodil po izhojenih potih ni pisal tako, kot je bilo do takrat v navadi; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; tam je slavna božja pot romarska cerkev; iti na božjo pot romanje; ekspr. vse gre rakovo pot nazaduje, propada; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; knjiž. hodi svoja pota ni dovzeten za vplive; vznes. odšel je na zadnjo pot umrl je; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom; življenjska pot ekspr. njegova življenjska pot je bila dolga življenje; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; ekspr. ostati na pol poti ne dokončati, ne opraviti začetega; ekspr. preden je kaj dosegel, je imel veliko poti je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh; ekspr. s to zadevo imam sama pota z urejanjem te zadeve imam veliko opravkov, dela; preg. vse poti vodijo v Rim isti cilj, namen se lahko doseže na različne načine; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem
♦ aer. zračna pot del zračnega prostora, določen z višino, širino in smerjo, v katerem se giblje letalo med dvema letališčema; alp. nezavarovana pot brez klinov in žičnih vrvi; anat. dihalne poti deli dihal, po katerih prihaja zrak v pljuča; limfne poti limfne žile, mezgovnice; živčna pot živčna vlakna, po katerih prehaja vzburjenje; avt. zavorna pot razdalja, ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; šah. izsiliti kmetu prosto pot; prim. napoti, spoti, spotjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. pravi, resničen: Vörjem kaje Jeſus Kriſtus právi cslovik TF 1715, 22; Právi bog, i pravi Cslovik SM 1747, 11; Ár je vſzáki právi krſztsenik du'zen proſziti KŠ 1754, 177; da bi poſzvedocso, ka je Kriſztus právi Meſſiás KŠ 1771, 160; preodicseno Szvéto Trojsztvo eden právi Boug KM 1783, 1; Düh ſzvéti, Ki je eden Boug právi BKM 1789, 13; on je naſs právi priáteo KM 1790, 48; Ono nam je kincs nas právi KAJ 1848, 3; ino vſzega ſzvétoga piſzma práva ſumma TF 1715, 10; kai je pravo Kristussevo Teilo, ino práva kerv SM 1747, 30; Iſztina je, ár práva vöra nemrebiti KŠ 1754, 82; Ka práva ſzvéta Mati Czérkev obláſzt má KMK 1780, 81; Práva je ſzvéta rejcs Bo'za BKM 1789, 2; niti ta Szlovenscsina je nej bila práva BRM 1823, II; Práva Krisztusova Cérkev je pa rimsko-katolicsánszka KOJ 1845, 75; Kriſtuſſa právo Tejlo nám greiſnikom kjeiſztvini TF 1715, 43; kai je vu ſzvétom Sacramentomi právo Kristussevo Teilo SM 1747, 30; Právo i 'zivo Bogá ſzpoznanye KŠ 1754, 15; obrizávanye ſzrczá je právo obrizávanye KŠ 1771, 452; Právo cſiszto szrcze, Ono ſze prav priprávla BKM 1789, 13; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj BRM 1823, II; Právo Krſzcsanſztvo BRM 1823, VI; Právo krsztsansztvo KAJ 1848, VI; teda zaiſztino od právoga Bosjega návuka zabloudi TF 1715, 3; te ſzvéti Sacramentom právoga Teila kſzebi vzemem SM 1747, 49; Szkáksega krüha? Szprávoga zmele i zvodé KŠ 1754, 202; nego, csi ſzprávoga ſzrczá vſze zhája KŠ 1771, 438; nego li tiſzto, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; Ki zcsiſzta i zpráva ſzrcza BKM 1789, 123; niti sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; blagoszlovnomi czvêtki právoga krsztsansztva na vugoden odraszek KAJ 1848, X; i szpêvajte vszi, ki szte právoga szrczá TA 1848, 25; ſterim ſze Decza ſivi ino vpráve vöre poznányi kreipi TF 1715, 6; Dabi mi ſzkvárjenye z-práve pokoure ſzpoznali SM 1747, 20; ſzprávlas ſzam ſzebi ſzrd te práve ſzoudbe Bo'ze KŠ 1754, 75; jálnoſzt oni, ki ſzo od práve csiſzte krſztsánſzke vöre kraj zavdarili KŠ 1771, A2b; ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi práve Vöre dopüſzto KM 1783, 11; Ti ſzi Düh práve krotkoſzti BKM 1789, 129; on naj vuvſzem dobra példa práve pobo'snoſzti bode hi'si SIZ 1807, 9; Hvála boidi jednomi, právomi troiſztvi SM 1747, 86; lidjé, ſteri ſze kprávomi vadlüvanyi dr'zijo KŠ 1754, 130; vodi ſz-tvoim dühom lüſztvo napot právi SM 1747, 90; Szamo ednoga právoga Bogá KŠ 1754, 149; Ár ſzo vſzi za právoga proroka meli Ivana KŠ 1771, 139; Ki odküpi te czêli ſzvêt, I dá nyemi právi poſzvêt BRM 1823, 3; malolejtnoszt sze nyim je zdejla za pravi csasz nyou nazáj pograbiti KOJ 1848, 8; zato vucsi te greisnike na pravo pout SM 1747, 93; 'sitek goriladüvati, je vrejdnoszt za ednoga právoga Szlovena KOJ 1833, VII; Povéksaj vu meni právo vöro KM 1783, 6; Boug dáj mednyiva právo-csiſzto lübeznoſzt SIZ 1807, 6; ako Tebé na právo kriſtuſſevo poznánye pripela TF 1715, 9; Miloſcso na právo vörvanye SM 1747, 2; kakti je med 'Zidoszkim národom ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; I grünta právo krsztsansztvo KAJ 1848, 9; Za stere bodo te vſzi ſzvéczi molili vu pravom vreimeni SM 1747, 95; i ſztoji vprávom 'zivom Bogá ſzpoznanyi KŠ 1754, 142; Vörmo Vu Bo'zjem právom ſzini BKM 1789, 6; da skolniczke dú'snoszti naj nezamüdi v-právom vrejmeni szpuniti KOJ 1845, 4; Po právoj vöri po Jeſuſſi kriſtuſſi TF 1715, 20; Csloveka, ſteri je po Bogi ſztvorgen, vu pravoi praviczi SM 1747, 5; Vſzi verni, ſteri zetoga ſzvejta vu právoj vöri vö preminéjo KŠ 1754, 143; naj vprávoj bojaznoſzti 'zivémo KŠ 1771, 837; Da náſz vu právoj vöri, Zdr'zi vszigdár vu méri BKM 1789, 14; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; mou's ino 'sena, ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; Priſztoupmo knyemi ſzprávim ſzrczom KŠ 1754, 136; I ſz-právim bláj'senſztvom teda te darüje SŠ 1796, 11; nego escse ſzprávov pokourov KŠ 1754, 216; nas právi Otsa i mi ſzmo nyegovi právi ſzinovje KŠ 1754, 153; Kákſi ſzo zvüna právi Apoſtolje KŠ 1771, 534; Právi verni krsztsanye BKM 1789, 12; Prednje nogé so práve lopate za kopanje AI 1878, 10; Od Goſzpon Jezus Kriſztusa vſzejm právim düsevnim paſztérom dána moucs KŠ 1754, 193; ſzem Jánosa Ivana zváo, ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754, 9
2. desni: tô je te szkrágnyi levi i te szkrágnyi právi sztran AI 1875, kaz. br. 2; takrávno ſz-práve ſztráni je ſztála liki zidina KM 1796, 36; Nasa tábla stiri küklé má, dvá kre práve i dvá kre lêve rôke KAJ 1870, 9; Szkrágnyemi právomi sztráni sze szlisijo 25 AI 1875, kaz. br. 3; právo rokou na cselo polo'sivſi právi KMK 1780, 9; Jožek je potom svojo právo rokô Ferkeci dao BJ 1886, 6; i odſzekao nyemi je to právo vühou KŠ 1771, 248
3. v zvezi pravo pisanje črkopis: Ka je právo Piszanye KOJ 1833, 10
pravéjši -a -e boljši, pravilnejši: Radoſzt mi je tem ſzlatkejsa, Kem bole je pobo'znejsa, Pravejsa, zahválnejsa BRM 1823, 203
právi -a -o sam. pravični: Ár on lübi te práve, Odürjáva gizdáve BKM 1789, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Spoštovani, živim v kraju Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Tudi občina, ki obsega več krajev oziroma zaselkov, se imenuje tako. Opažam pa, da imamo težavo s pravilno rabo predlogov, ko gre za vprašanje kam, od kod, kje itd. se kaj dogaja. Namreč naletimo lahko na rabo pri Sv. Trojici se spet dogaja ali v Sv. Trojici se spet dogaja. Načeloma bi glede na to, da gre za poimenovanje kraja po svetnikih, bil predlog pri ustrezen, vendar kot kaže, se izgublja ali pa ga raba predloga v izpodriva. Vsekakor je raba omenjenega nejasna in (ali) napačna. Rada bi odgovor, s katerim bomo pravilno pojasnili in utemeljili rabo predlogov in tako vsaj na krajevni ravni ne bi delali napak.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na pravoslavce ali pravoslavje: pravoslavni duhovnik / Pravoslavna cerkev
♦ rel. pravoslavna vera krščanska vera, ki ne priznava papeža za vrhovnega poglavarja; sam.: katoličani in pravoslavni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Ali je pravilno pisati predstavnik lionsev ali predstavnik Lionsev?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
na novo obokati: zidar je preobokal in popravil peč
● cerkev je imela prej raven strop, kasneje so jo preobokali ji naredili oboke
- preobókan -a -o:
hodnik je preobokan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. pecivo iz kuhanega ali vzhajanega testa v obliki številke osem: jesti presto; testo za preste / sladke pred pečenjem posute s sladkorjem, slane preste pred pečenjem posute s soljo / iz testa oblikovati preste; peči preste
// ekspr. kar je temu podobno: sledovi reaktivnih letal so se prepletali v sestavljene preste; ograja iz železnih prest
2. nar. koroško, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: nesti presto v cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Živim na Muti. Sprehajam se po Mučkem polju. Zanima me, če je pravilen zapis Mučko polje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Cerkev Marijino Celje nad Kanalom je prvotno nosila ime po svetem Zenonu. Proti koncu 18. stoletja je bila vanjo prenesena podoba Marije iz avstrijskoštajerske božjepotne cerkve Mariazell, po kateri se je od tedaj imenovala. Ko je avstrijsko Mariazell Prešeren preimenoval v Marijino Celje, je to ime obveljalo tudi za našo cerkev. Takrat, pred 170. leti, je domače prebivalstvo ime prenaredilo v Maricel in tako so ga tudi uporabljali do konca druge svetovne vojne. O tem obstajajo tudi več kot sto let stari pisni dokazi domačinov. Zato sodim, da je ime Maricel dragocena etnološka vrednost. Ob slovensko prenarejenem poimenovanju Maricel se v zadnjem času nasilno vriva popačeno izpeljan pridevnik marijaceljski, ki ni samo slovnično nepravilna izpeljava iz imena Marjino Celje, ampak je tudi z nacionalnega vidika vprašljiv in odločno nesprejemljiv. S pridevnikom marijaceljski pravzaprav promoviramo avstrijsko božjo pot, ne pa našega kraja! Edina pravilna pridevniška izpeljava iz imena Marijino Celje bi bila po moji sodbi, in po sodbi še koga, marijinoceljski. F. G.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- podružnična cerkev
- priležnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zastar. župnijski, faren: prifarna cerkev / prifarna šola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. v krščanskem okolju moleč priti: romarji so primolili v cerkev
2. rel. z molitvijo priti do česa; izmoliti: primoliti komu zdravje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bòj za prôstor pod sóncem, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, dobíti manévrski prôstor, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, dopúščati manévrski prôstor, iméti manévrski prôstor, iméti [svój] prôstor pod sóncem, iskánje prostóra pod sóncem, iskáti [svój] prôstor pod sóncem, izkorístiti manévrski prôstor, manévrski prôstor, nájti [svój] prôstor pod sóncem, ní prostóra za kóga/kàj kjé, odpírati manévrski prôstor, povéčati manévrski prôstor, prôstor pod sóncem, razšíriti manévrski prôstor, zmánjšati manévrski prôstor, zóžiti manévrski prôstor
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na proštijo: proštijski vhod / proštijska cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Katere so v slovenščini protipomenke za besedo ločen. Možne odgovore sem našel na spletu, vendar se mi ne zdijo dovolj strokovni.
Na primer: ABC Slovar sopomenk
mešanico, premešamo, premešamo, združiti, poenotiti, povezavo, skupaj, se pridružijo, skupnih, pridružile, priloženi, povezani, enoten, združeno, neprekinjeno.
Zanima, me torej katere bi bile možne uporabljene besede z nasprotnim pomenom v izrazu država in cerkev sta ločeni, poleg izraza nista ločeni seveda.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na razkol: razkolne težnje / razkolna cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
razkólni -a -o (ọ̑) ~a cerkev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na razkolnike: razkolniška cerkev
● knjiž. razkolniški nauki, nazori nauki, nazori, ki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
razsvečênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
rel. odvzeti, razveljaviti posvetitev: razsvetiti oltar
- razsvečèn -êna -o:
razsvečena cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. ki ima podolgovate vzbokline, rebra: rebrasta površina; cesta je rebrasta / rebrasti gumijasti podplati; rebrasti žamet; rebrasta skleda
● ekspr. rebrast svet neraven, valovit
♦ arhit. rebrasti obok obok s kamnitimi rebri; rebrasti strop strop z redkimi nosilnimi rebri
2. ekspr. zelo suh: rebrast človek
- rêbrasto in rébrasto prisl.:
rebrasto obokana cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
reformírani -a -o (ȋ) ~a cerkev
reformíranost -i ž, pojm. (ȋ) ‹prenovljenost›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
spremeniti:
a) sistem, ureditev česa: reformirati organizacijo; reformirati pravopis, cerkveni red; program so samo reformirali, ne pa sestavili novega preuredili / ekspr. reformirati samega sebe spremeniti
b) vsebino česa: protestanti so hoteli le reformirati krščanstvo
- reformíran -a -o:
reformirano šolstvo
♦ rel. Reformirana cerkev protestantska cerkev, katere ustanovitelja sta Zwingli in Kalvin, in iz nje izhajajoče cerkve, cerkvene skupnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
íti v Rím, zvonôvi gredó v Rím, zvonôvi odletíjo v Rím
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
rimskokatoliški: rimokatoliški duhovnik / Rimokatoliška cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. nanašajoč se na (stare) Rimljane ali Rim: rimski časopisi; rimske znamenitosti / rimski cesar; v starem veku rimski imperij; rimska kultura / rimski nos nos z izbočenim vrhnjim delom; rimski pozdrav v fašistični Italiji pozdrav z dvigom iztegnjene desne roke v skoraj navpično lego
● rimska volkulja podoba volkulje kot simbol rimskega imperija
2. rimskokatoliški: rimska in pravoslavna cerkev
♦ arheol. rimske naselbine v naših krajih; astron. Rimska cesta medlo se svetlikajoči pas na nebu, ki ga sestavljajo številne, zelo oddaljene zvezde; mat. rimske številke številke tipa I, V, X; pravn. rimsko pravo civilno pravo rimske sužnjelastniške družbe; rel. (rimska) kongregacija najvišji upravni organ za določeno področje v Katoliški cerkvi; rimski misal misal, ki se uporablja v Katoliški cerkvi zahodnega obreda; šport. rokoborba v grško-rimskem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi od pasu navzgor; zgod. rimski limes nekdaj limes po Donavi in Renu ter med njima; Rimsko cesarstvo nemške narodnosti od 15. stoletja do 1806 naslov za nemško cesarstvo; rimsko število v srednjeveških listinah število, ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na katoličane ali katolištvo zahodnega obreda: rimskokatoliška vera / Rimskokatoliška cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na romarje ali romanje: romarski shod / romarska cerkev cerkev, v katero hodijo zlasti verniki iz oddaljenih krajev; romarska palica nekdaj dolga palica z ukrivljenim zgornjim delom; peti stare romarske pesmi
- rómarsko prisl.:
romarsko oblečen popotnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na Ruse ali Rusijo: ruski jezik; ruska književnost / občudovati ruske plese / ruska stepa; med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu / ruski čaj čaj iz listov čajevca; ruska ruleta samomorilna igra z revolverjem, v katerega bobenčku je en naboj; ruska srajca široka srajca z ozkim stoječim ovratnikom; ekspr. bila je prava ruska zima zelo mrzla; rusko kegljišče kegljišče, pri katerem se keglji podirajo s kroglo, obešeno nad njimi
// pog. sovjetski: ruski vojaki; ruska letala / sodobni ruski film
♦ gastr. ruska solata solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; lit. ruski formalisti; obl. ruski ovratnik ozek stoječi ovratnik; rel. ruski križ križ, ki ima različno dolge prečne krake; ruska cerkev pravoslavna cerkev Rusov; zgod. rusko-japonska vojna vojna za Korejo in Mandžurijo v letih 1904–1905; zool. ruska vidra kuni podobna, ob vodah živeča žival, ki daje dragoceno krzno; norka
- rúsko prisl.:
govoriti (po) rusko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. na Hrvaškem parlament: sklepi sabora / hrvaški sabor
2. zlasti v ruskem okolju večja, pomembnejša cerkev: Petropavlovski sabor
3. v Pravoslavni cerkvi cerkveni zbor: sklicati cerkveni sabor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
- 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno osebek ali predmet, izraža spol, osebo, sklon in število ter označuje bitja, predmete ali pojme
- 1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. substantīvus, prvotneje ‛samostojen’, iz samostalen ‛samostojen’, ker samostalnik v stavku – v nasprotju s pridevnikom – lahko stoji sam - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na scientologe ali scientologijo: poročni obred je potekal po scientološki tradiciji; scientološka sekta / Scientološka cerkev organizacija z religiozno težnjo, ki poudarja lastno znanje, inteligenco kot sredstvo za uresničevanje skritih potencialov in dosego popolne svobode duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. zmanjkati: Záto mi ni eden vecsér Pri nyem nikaj neszfali KŠ 1754, 259; i eti telko vzemejo, i ne ſzfali KM 1783, 63; Pri nyem nikaj ne ſzfali BKM 1789, 163; saláto znouva poszejja v-leti, da naj neszfali KOJ 1845, 38; Sto zná kelikokrát szfali TA 1848, 15; Znam dobro, csi mi szfali môcs, Kâ de mi Krisztus na pomôcs KAJ 1848, 110; Escse nadale, csi bi nam meſzou ſzfalilo SIZ 1807, 15; Csi je pa kaj ſzfalilo vu etoj mojoj ſzpouvidi KM 1783, 150; Imrei szo taki pejnezi szfalili KOJ 1848, 32
2. narediti napako: tvo’ miloſzt ſcsés podiliti, ki ſzfaliti nikak nemres KM 1783, 262; nyegova Cérkev nikolinigdár nemore szfaliti KOJ 1845, 75
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
knjiž. razkolniški: shizmatična cerkev / shizmatični nauki nauki, ki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
shizmátični -a -o (á) ~a cerkev
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
rel. zborovanje škofov, izbranih duhovnikov in laikov, na katerem se posvetujejo o zadevah cerkve ali škofije: sklicati sinodo / protestantska sinoda zborovanje pastorjev in laikov protestantskih cerkev; škofijska sinoda; sinoda Pravoslavne cerkve sinod; sinoda škofov iz škofov sestavljen posvetovalni organ papeža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. izraža medsebojno združenost ali združevanje; ant. narazen: dati skupaj različne snovi; držati prste, stopala skupaj; držite se skupaj, da se ne izgubite; tovornjaki so zaradi varnosti vozili skupaj; znosil je vsa drva skupaj; ekspr. fantje iz cele vasi so drli skupaj; stali so blizu, tesno skupaj; na tej strani so vrste gosto skupaj / kot povelje pete skupaj, trebuh noter / pog. sestaviti, sklicati, zbrati (se) skupaj sestaviti, sklicati, zbrati (se) / toliko ljudi skupaj še nisem videl
// izraža družbo, stike, povezavo z drugimi: bila sta skupaj v vojski; vedno so bili, ekspr. tičali skupaj; gorje, če ju najdejo skupaj; po večerji smo ostali še kako uro skupaj; pogosto so ju videli skupaj / ekspr. ne vem, kaj sta imela skupaj / ostani še skupaj z nami; skupaj z njim ureja literarno revijo; domov je prišla skupaj z zaročencem / skupaj so hodili na izlete, v šolo; spali, stanovali, živeli so skupaj v veliki hiši / delati, peti, učiti se skupaj / v medmetni rabi le skupaj, skupaj, prijatelji
2. izraža istočasnost: skupaj s sejmom bo tudi modna revija; preveč stvari skupaj se ne da delati; končati, začeti skupaj
3. navadno v zvezi z ves, vsi izraža izčrpnost, celoto navedene količine: knjižnica ima skupaj milijon knjig; vse skupaj stane, znese pet tisoč evrov; oba skupaj imata dovolj denarja / on ve več kot vsi drugi skupaj; pravda je stala več, kot sta bila njivica in gozd skupaj vredna / šli so po trije, štirje skupaj v skupini / plačala je in vse skupaj dala v košaro; vsi skupaj so se mu zdeli nekoliko smešni / ekspr.: spoznala je, da je vse skupaj brez smisla; s tem ste vse skupaj samo še poslabšali / v nagovoru: pridite sem, vsi skupaj; dober dan vsem skupaj
● pog., ekspr. sam vzdigni vrečo, dosti te je skupaj si velik, močen; pog. v nekaj minutah je bil računalnik spet skupaj sestavljen; ekspr. vse skupaj ni vredno počenega groša zelo malo, nič; pog. sošolci držijo skupaj se razumejo, med seboj podpirajo; pog. že dolgo hodita skupaj sta v ljubezenskem odnosu; iti skupaj barvi gresta lepo skupaj sta ustrezni glede na estetske lastnosti; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; pog. vse to ji nekako ni šlo skupaj ni mogla dojeti; pog. vožnja in pijančevanje ne gresta skupaj se medsebojno izključujeta; ekspr. denar mu kar leti skupaj ga na lahek način zasluži; pog. oči mu že lezejo skupaj postaja zelo zaspan; pog. spet sta padla, trčila skupaj se nepričakovano srečala; pog. kar padla, zlezla je skupaj omedlela; ekspr. saj nisva krav skupaj pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; priti skupaj pog. ta dva ne bosta prišla skupaj se ne bosta poročila; pog. kadar prideta skupaj, se prepirata se srečata; pog. glede odškodnine še nista prišla skupaj se nista zedinila; ekspr. pazi se, bova že še prišla skupaj maščeval se ti bom; pog. imata se rada, tudi spala sta že skupaj spolno občevala; spraviti skupaj pog. ne morem spraviti skupaj toliko denarja zbrati, privarčevati; pog. izpit iz matematike boš že spravil skupaj naredil, opravil; pog. ona ju je spravila skupaj seznanila; pomagala, da sta se zbližala; pog. čestitam, lepo prireditev ste spravili skupaj pripravili, organizirali; pog. pohištvo spravljava skupaj kupujeva, zbirava; pog. stopili, usedli so se skupaj in se dogovorili sestali, zbrali so se; star. dobro se vzameta skupaj dobro se razumeta; dobro sodelujeta; star. pohiti v cerkev, že zvoni skupaj zvoni zadnjič pred začetkom maše; pog. že nekaj let živita skupaj v zunajzakonski skupnosti; pog. ta dva nista za skupaj, ekspr. ne spadata skupaj nista taka, da bi lahko sodelovala; nista taka, da bi se lahko poročila
♦ jezikosl. nekatere prislove pišemo skupaj ali narazen; šport. pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bôžja sôdba, stopíti pred bôžjo sôdbo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
číst kot sólza, dolína sólz, jokáti krváve sólze, krokodílje sólze, krokodílove sólze, krokodílske sólze, krváve sólze, máčje sólze, máčkine sólze, prelívati krokodílje sólze, pretákati brídke sólze, pretákati krokodílje sólze, pretákati krokodílove sólze, pretákati krokodílske sólze, pretákati krváve sólze, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, točíti brídke sólze, točíti grénke sólze, točíti krokodílje sólze, točíti krokodílove sólze, točíti krokodílske sólze, točíti krváve sólze, točíti máčje sólze, topéč se v sólzah, topíti se v sólzah, utápljati se v sólzah, utoníti v sólzah, utopíti se v sólzah, zapustíti dolíno sólz, žénski jók pa máčkine sólze
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. zbor, zborovanje: Kobcsinſzkomi ſzpráviſcsi i gmajni prvorodjenih KŠ 1771, 696; Pozdravte ſzpráviſcse KŠ 1771, 611; Pozdrávlajo váſz i Priſzczilla ſzpráviſcsom vrét KŠ 1771, 526
2. skupščina: Szpráviscse z-dvouje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; Orszácsko ládanye od szpráviscsa szkoncsani právd sze more pelati AI 1875, kaz. br. 2; miniszterium szpráviscsi na prê prilo'zi sztroskov potrebcsine AI 1875, kaz. br. 2; Vu orſzácskom Szpráviſcsi KŠ 1771, 853; Vu szpráviscsi Czaszar je pitao Luthera KOJ 1845, 61; Velikási szo du'zni na szpráviscsaj nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3
3. skupnost, občestvo: Sz. Mati Czérkev .. [je] ti pozváni i odebráni Bo'zi szpráviscse KŠ 1754, 129; je vſzejh pravicsno vörvajoucsi krſztsenikov vidoucse ſzpráviscse KMK 1780, 19; grejsnike ſz-Krſztsánszkoga ſzpráviscsa vö vr'zejo KŠ 1754, 194; Te zmácshi-ov praznüvajoucsi ſze ſzpráviſcsa vö vr'ze KŠ 1771, 498; Od Jeru'sálemſzkoga ſzpráviscsa KM 1796, 128; povej cszérkvi (gmajni, ſzpráviscſi) KŠ 1754, 195; Cérkev (obcsino, szpráviscse, gmájno) KOJ 1845; ne oſztaneio greisniczi vu ſzpraviscsi ti pravicsni SM 1747, 92; Vu ſzpráviscſi krſztsánſzkom, ge ſze rejcs Bo'za prejdga KŠ 1754, 135; oſztánemo, i vTiſztom ſzpráviſcsiſze nájdemo KŠ 1771, 831; Tebé lüſztvo, Vuſzvétom ſzpráviſcsi dicsi BKM 1789, 139; i csrêda jezusova sze vu ſzpráviscsi ti odebráni naprêpriprávla KAJ 1848, III; Vödáne szpráviscsam evangelicsanszkim KAJ 1848, I; Ár je Boug mérni, liki vu vſzej ſzpráviſcsaj ti ſzvéczov KŠ 1771, 520
4. sinagoga: Má 23. czérkev i 80. Sidovſzki Sinagoug, ali ſzi bojdi ſzpráviſcs KŠ 1771, 612; Kriſztus i vcſio je vu 'Sidovſzki ſzpráviscsaj predgajoucſi Evangyeliom KM 1796, 98
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Kljub jasnemu odgovoru na omenjeno temo (Kitajski zid, Berlinski zid) se poraja vprašanje, ali ne bi bilo smiselno velike začetnice pisati pri PRVI sestavini poimenovanja, namreč Veliki kitajski zid. Ta besedna zveza (torej s pridevnikom veliki) je nadvse pogosta in menim, da ne gre za lastnostno poimenovanje ("velik" Kitajski zid), temveč za del lastnega poimenovanja. Ne vidim smisla v zapisu veliki Kitajski zid (saj vsi vemo, da je velik, zakaj bi torej to sploh zapisali – razen seveda kot del lastnega poimenovanja). Kaj menite o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
bíti kómu pri sŕcu, bíti mêhkega srcá, bíti tŕdega srcá, gnáti si [kàj] k sŕcu, iméti kámen namésto srcá, iméti mêhko srcé, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti tŕdo srcé, iméti zláto srcé, kámen se je odválil od srcá kómu, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, [kot] kámen na sŕcu, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, mêhkega srcá, mêhko srcé, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, na jezíku méd, v sŕcu léd, ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], nosíti otrôka pod sŕcem, nosíti srcé na dláni, pretípati kómu srcé in obísti, srcé gorí [kómu] za kóga/kàj, srcé je pádlo v hláče kómu, srcé na právem méstu, tŕdega srcá, tŕdo srcé
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
starocérkovški -a -o (ẹ́)
Starocérkovčan -a m, preb. i. (ẹ́)
Starocérkovčanka -e ž, preb. i. (ẹ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na starokatoličane: starokatoliški škof / starokatoliška cerkev
♦ rel. starokatoliška vera katoliška vera, ki ne priznava papeževe nezmotljivosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. nanašajoč se na staroverce: staroverski obredi / staroverska cerkev
2. star. nemoderen, nesodoben: oblači se v staroverske obleke
● star. staroverski običaji zelo stari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nekdaj kdor je usposobljen za načrtovanje večjih objektov, vodenje in opravljanje zahtevnih del pri njihovi gradnji: cerkev je zgradil znan stavbar; stavbar mostu
● zastar. bil je stavbar, kipar in pesnik, zato je veliko razmišljal o estetiki arhitekt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ki je pri sedežu škofije: stolna cerkev / stolni župnik
● star. stolno mesto glavno mesto
♦ rel. stolni dekan kanonik, za stopnjo nižji od prošta; (stolni) kapitelj zbor kanonikov stolne cerkve, določen za skupno bogoslužje in za svetovanje škofu; šol. stolna šola v srednjem veku višja šola pri sedežu škofije, namenjena šolanju duhovnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
stolmačéči -a -e razlagajoč: bodoucse dugoványe sztolmacsécsa rejcs sze pa za nyim polo'si KOJ 1833, 127
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
stolna cerkev, stolnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
cerkev pri sedežu škofije: maševati v stolnici; pročelje stolnice / ljubljanska stolnica
● star. dalj časa je živel v stolnici v glavnem mestu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na stolnico, cerkev: stolnični zvonik / stolnični organist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na stolnico, cerkev: stolniški zvonik / stolniška šola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ekspr. več stolpov, stolpi: stolpovje mestnih cerkev / ledeno stolpovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
süknjèni -a -o sam. sukneni: bratje brezi gabána i pláscsa komi módus nefali v-szüknyenom oblecseni KOJ 1845, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
star. svetnik2: domačemu svetcu posvečena cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
svétešnji -a -e sam. praznični: Teda je vsze po szvétesnyem vöglédalo v-souli KOJ 1845, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. samostojna upravna enota Katoliške cerkve: upravljati škofijo; v tej škofiji je okoli tisoč cerkev; sedež škofije
♦ rel. lavantinska škofija ki je imela do leta 1859 sedež v Št. Andražu, nato pa v Mariboru; sufraganska škofija škofija v odnosu do svoje metropolije
// poslopje, kjer je sedež te upravne enote: srečala sta se pred škofijo
2. gastr. škofovski kapi podoben zadnji del hrbta s trtico pri perutnini: obirati perutničke in škofijo / kurja škofija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
Zanima me, kako štejemo dni do kake prireditve, praznika, roka ipd. Pogosto namreč slišimo stavke Še x dni nas loči od začetka tekmovanja, Samo še x dni je do začetka tekmovanja ... Recimo, da v četrtek v poročilih ob 19.10 napovemo začetek nogometnega prvenstva v (na?) nedeljo ob 11.00.
- Nas od njega torej ločujeta dva dneva ali trije (zagotovo pa tri noči ali skoraj 64 ur)? Osebno štejem le dni v celoti (petek, sobota) - četrtek lahko zanemarim (?), ker se že končuje, nedeljo prav tako, ker že pomeni dan tekmovanja. Ali moj način štetja velja le za stavek Še x dni nas loči od dneva tekmovanja, Samo še x dni je do dneva tekmovanja?
- Bi šteli drugače, če bi se prvenstvo začelo v nedeljo ob 20.00?
- Bi šteli drugače, če bi uporabili stavek Tekmovanje se začne čez x dni?
Moja dilema je podkrepljena z navajanjem roka: Prijave pošljite do (vključno) petka, 12. 5. Je besedica vključno nujna? Zdi se, da ne, a jo vendarle radi pristavljamo, ker je pomen z njo povsem razdvoumljen. Predloga do in k izražata bližino in kvečjemu stičnost, ne pa vsebovanosti oz. prekrivnosti kot v (Pojdi do cerkve/k cerkvi : v cerkev; vendar Pridi k meni domov). Kaj pa naslednji primer: Prijave pošljite do petka, in sicer do 12. ure. Je mogoča tudi strnitev: Prijave pošljite do petka do 12. ure; Prijave pošljite do 12. ure v petek, Prijave pošljite do petka ob 12. uri.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zlasti v 16. stoletju pripadnik verske ločine, ki se zavzema za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem pleše, skače: preganjanje štiftarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zlasti v 16. stoletju verska ločina, katere pripadniki se zavzemajo za ustanavljanje cerkev, samostanov in med zamaknjenjem plešejo, skačejo: pojav štiftarstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor; izbrati primeren kraj za tabor; begunski, vojaški tabor; ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp; ujetniški tabor ujetniško taborišče
♦ alp. bazni tabor za opremo in odpravo na mestu, kjer se začne vzpon na vrh; višinski tabor za člane odprave med vzponom; tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev
2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini: vaščani so se zatekli v tabor; cerkev z ostanki tabora / turški tabor
3. množično zborovanje na prostem: organizirati tabor; udeležiti se tabora; govoriti na taboru
// zgod., od 1868 do 1871 množično politično zborovanje na prostem z zahtevami po zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah: tabori so pritegnili veliko ljudi; doba taborov; pomen taborov za utrjevanje narodne zavesti / narodni tabor; vižmarski tabor
4. navadno s prilastkom organizirano začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo pod mentorskim vodstvom: udeležiti se počitniškega delovnega tabora; potapljaški tabor; mladinski raziskovalni tabor
5. navadno s prilastkom skupina ljudi istih nazorov, zlasti političnih: razdeliti narod na dva tabora; napredni tabor; nasprotni, sovražni tabor; predstavniki sprtih taborov; tabor mladih
// zveza držav ali strank s podobnimi interesi; blok: država ne pripada nobenemu taboru; opozicijski tabor / vzhodni, zahodni tabor / politični tabor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na tabor:
a) izbrati taborni prostor / taborna disciplina; taborno življenje / sedeti pri tabornem ognju
b) taborna cerkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
nanašajoč se na tabor:
a) taborska oprema / taborski ogenj taborni ogenj
b) taborsko obzidje / taborska cerkev
c) taborski govornik / taborsko gibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
častíti zláto têle, čaščênje zlátega teléta, glédati kot têle v nôva vráta, strméti kot têle v nôva vráta, zláto têle
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.
zgod., od 12. do 14. stoletja član viteškega reda, ki se je v začetku ukvarjal zlasti z vojaško zaščito krščanskih romarjev v Palestini: cerkev so imeli v posesti templjarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 5. 2024.