ahtati -am nedovršni glagol1. kdo; na kaj prisojati čemu pomembnost
2. kdo; kaj iskati način za dosego, uresničitev česa
3. negotovo, kdo; k čemu prizadevati si čim prej narediti kaj; SODOBNA USTREZNICA: hiteti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ali1 (ali, oli) veznik1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
avbe medm. ovbe, jej, ojej:
kerkuli vaſs bodo doteknili, vaſs bo sabolelu, pres konza bote klaguvali; Aubè, Aubè, Aubè, pomagajte, pomagajte (I/1, 202) ǀ Aubè kaku je meni ramnu teshku … Aube ſe boym de pujdem (V, 297) nem. au weh, o weh < srvnem. o wē ‛ojej’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bat1 -a samostalnik moškega spola lesena palica, podobna večjemu kladivu ali kiju; SODOBNA USTREZNICA: bat
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bežati nedov., F
18,
apage, apagesis, poberi ſe,
béṡhi prózh, prózh;
diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam
béṡhati;
fugam ardet abire, vus gory kakú bi
béṡhal;
fugam capere, béṡhati, pobégniti;
fugere, béṡhati;
fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga
béṡhati;
fugiendus, pred katerim ſe ima
béṡhati;
fugitare, hitru
béṡhati;
fugitor, kateri
béṡhy;
fugiturus, kateri bó
béṡhal;
laborem fugere, nerad délati, pred dellam
béṡhati;
lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo
beiṡhy, inu jo ſovraṡhi;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk,
beiṡhy pred ludmy;
profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more
beiṡhati;
provolare, odleteiti, prozh leteiti,
beiṡhati, kakòr tyza;
subterfugere, na ṡkrivnim prózh
béṡhati;
suffugere, na ṡkrivnim prózh
beiṡhati;
terga dare, harbat oberniti, inu
beiṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bi člen., F
44,
attae, attarum, kateri pozhaſſi gredo, ali lesejo kakor de
bi po terni shly;
ausim, de
bi ſmil;
exercendus, kateri
bi ſe imil ṡkuſhati;
faxit deus, de
bi Búg dal;
forem, bi bil;
fugam ardet abire, vus gory kakú
bi béṡhal;
in ictu oculi, kakòr de
bi s'okam trenil;
magis vellem, jeſt
bi hotel doſti raiſhi;
nutu, uno nutu, kar
bi trenil;
quamquam, De
bi ravnu, aku ravnu;
quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de
bi lyh;
quasi, kaku
debi, ṡkorai;
subjactare, doſtikrat od ſebe vrézhi, ali metati, kakòr de
bi ṡhitu veyal
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnikaI. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in
obstajati:
nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi:
s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se:
li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se:
ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti:
mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blazce -a (blasce°) samostalnik srednjega spola ekspresivno kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
blizi2 prislov1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cegel -gla m opeka:
zegli im. mn. ſo is ſtrehe leteli ǀ try zegle tož. mn. pod glavo mu deneio ǀ Spomnite na Iſraeliterje kaku oſmojeni ſo hodili, inu ſe potili, kadar ſo mogli zeigle tož. mn. shgati v' AEgypti ǀ vzherai my nej ſmo druſiga v'rokah imeli ſemuzh blatu, inu ſlamo, is katerimi ſmò mogli zegelle tož. mn. dellat ǀ ali ena teshka tozha inu cegle tož. mn., inu ukna pobiti ← srvnem. ziegel ← lat. tēgula ‛strešna opeka’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
cvibel -bla m dvom:
En velik zvibu im. ed. danas ſe po moj glavi mejsha Nem. Nem., inu ga naveim kaku reslozhit (V, 481) ǀ Prezei od sazhetka S. Paulus meni en velik zvibil tož. ed. ſturj (V, 151) ǀ Lepu inu vuzhenu leta zuibu tož. ed. meni resloshi S. Auguſtinus (V, 254) ← srvnem. zwīvel ‛dvom’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
čolnič -a (čolnič, čelnič) samostalnik moškega spola1. manjšalnica od čoln; SODOBNA USTREZNICA: čolnič 2. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; SODOBNA USTREZNICA: čolniček
FREKVENCA: 15 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
de vez., F
217,
edurus, -a, -um, de nei cilú terd;
faxit deus, de bi Búg dal;
nequandò, de kei kadai;
nequis, nequa, nequod, de oben;
quod neque, quia neque, de tudi nikár;
perlucidus, -a, -um, cilú ſvitál,
de ſe ṡkuṡi vidi;
praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka,
de ſe kai ne ṡgody;
probabiliter, ṡkorai
de je timu takú;
quamquam, de bi ravnu, aku ravnu;
quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh,
de bi lyh;
quasi, kaku
de bi, ṡkorai;
quod autem evenerit, de je pak tú ſe ṡgodilu;
si, aku,
de bi;
ut, de;
ut, de, s'tem, kakòr
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dejati dem dov. 1. položiti, postaviti:
tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati nedol. ǀ je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati nedol. ǀ ſapovej Joannesa v'jezho diati nedol. ǀ Hercules sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal del. ed. m ǀ ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli, v'keho djali del. mn. m ǀ Arzati ſo bilij njega truplu gori djali del. mn. m, de bi vidili Kaj s'eno bolesan je imel 2. narediti, storiti:
karkuli vejſte de sheni shal dei 3. ed., letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s 3. reči:
En Sloveniz pak je djal: del. ed. m Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit ǀ hudizh ie dial: del. ed. m Puſtiteme nej ga vtopim ǀ ta Nebeski shenin je djall del. ed. m ǀ ena shena je prutu njemu savupila, inu je djala del. ed. ž ǀ liſiza je dialla del. ed. ž, nej zhaſs sdaj ſe fopat ǀ figovu drevu je djalu del. ed. s k' nym ǀ hudizha ſta djala del. dv. m, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla ǀ Takrat hudizhi bodo djali del. mn. m, O pravizhni Rihtar ǀ shlahta bodo djali del. mn. m de terbei testament ſturiti ǀ vſy ſò diali del. mn. m, de Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo Krono Kronan biti ǀ Te fardamane dushe … bodo djale del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile, inu Ajdom diale del. mn. ž ǀ ſo djala del. mn. s driveſſa k' vinski terti dol dejati pustiti:
ſhuſhter ima dol djati nedol. ſvojo shublo, shnider ſvojo ijglò skozi dejati premagati:
Leta je bil en velik kuartaperz, ter per kuartajnu vſe skuſi je djal del. ed. m žal dejati biti hudo:
letu je taku shal djalu del. ed. s Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
deleč prisl., F
26,
amplè, delezh, ſhiroku;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy, ali je
delezh poſtavlenu;
distans, enu meiſtu
delezh od tega druṡiga;
distare multum, delezh biti, prózh biti, cilú
delezh biti;
elongare, delezh poſtaviti, odſtopiti, ṡavleizhi;
intantum, tolikain, taku
delezh;
longè, delezh;
magna distantia, delezh naroṡen;
mediterraneus, -a, -um, ſerd
[!] ṡemlè,
delezh od morja leṡhezh;
myops, myopis, myopes, kratkiga pogleda od mladoſti, kateri ne vidi
delezh;
non procul hinc, nikár
delezh od tód;
orizon, vel Horizon, pogledauṡki: druṡiga nei kakòr ena ravniza ṡemlè, ali Nebá: taku
delezh, kakòr
delezh ſe more viditi, ali doſezhi;
percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[h] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti;
porricere, delezh vrézhi;
procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati;
procul, delezh, od
delezh;
projectus, -a, -um, delezh verṡhen, tiá prózh verṡhen;
quatenus, dokle, kakú
delézh, dokler;
quosque, taku dolgu, kakú
delezh, noter doklè;
relegare, delezh prózh poſlati, v'ptuje deṡhele perſoditi;
sepositus, -a, -um, delezh prózh poſtavlen, odloṡhen;
Sirmium, -ÿ, enu méſtu dulne vogarṡke deṡhele, nikar
delezh od te tekozhe vodè Save;
vitis brachiata, delezh reſtavlena vinṡka terta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
deti denem dov. deti, tj.
položiti, postaviti, namestiti:
Kadar ſtolo okuli ſebe dene 3. ed. ǀ v' frazho gadene +3. ed., ſavertij, luzhij, ter raunu v' zhelu ga vdari ǀ try zegle pod glavo mu deneio 3. mn. ǀ nje truplu gori de nejo 3. mn. ǀ Poſtavi ali deni vel. 2. ed. tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Alà Davjd; hitru deni vel. 2. ed. v' frazho ta drugi Camen ǀ Prozh denite vel. 2. mn. te selene, inu ardezhe shpegle ǀ Jeſt menem de vſaketiri bi prezei glaſſ prozh denil del. ed. m žal deti biti hudo:
Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ zhloveku shal dej 3. ed., kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha godj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dihati -am nedov. dihati:
kaku moreo ribe noter v' vodi plavat, inu dihat nedol. (V, 448) ǀ od urozhine kumaj dihamo 1. mn. (III, 403) ǀ kumai ſe je gibal, inu dihal del. ed. m (V, 487)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dišeč -a prid. dišeč:
kaku velikn minie bò mogla ta lepu deshezha im. ed. ž roſſiza Nebeſhka Chriſtus Ieſus v'tvojm ſmerdezhem ſerzu prebivat ǀ skuſi to ſveto pokuro lepu diſezha im. ed. ž G. Bogu, inu Angelom Nebeskem ratala ǀ Kakor enu reslitu lepu dishezhe im. ed. s olje ǀ sa volo nje lepu dishezhiga rod. ed. s oblazhila ǀ pergliha enimu lepù dishezhimu daj. ed. s olju ǀ Danaſſ ta nebeſki Phenix ſe je poloshil v' tu lepu deshezhe tož. ed. s, inu v' zhiſtu gnesdu ǀ dishezhe tož. ed. s maſilu je reſlila ǀ je bila pernesla lepu diſezhe tož. ed. s maſſilu ǀ s' lepu dishezhim mest. ed. s kadilam kadili ǀ de bi tu S. Reshnu Tellu pomasale s' dobru dishezham or. ed. s maſilam ǀ de bi Flora v'paku k'vam prishla, inu lepu deſhezhe tož. mn. ž roſhize perneſla ǀ prezej grè inu te nar lepshideshezhe +tož. mn. ž vejize vkupaj sbere ǀ je puſtil te ner lepshi deshezha tož. mn. s driveſſa, inu sheliszha naſſadit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dokle prisl./vez., F
3,
quatenùs, dokle, kakú delézh, dokler;
quoad, dokle, dokler, taku dolgu, kakú dolgu, tolikain;
quosque, taku dolgu, kakú delezh, noter
doklè
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dokler vez., F
15,
adusque, dokler;
aeo[!] usque, dokler;
amicus usque: ad Aram, priatel
dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima;
catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen,
dokler ſhe nei kerṡzhen;
donec, dokler;
donec aspiret dies, dokler ſhe dán hladán oſtane;
dùm, dokler;
dum tempus habemus, dokler zhaṡ imamo;
interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila,
dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik;
quatenùs, dokle, kakú delézh,
dokler;
quippè, ṡakai,
dokler;
quoad, dokle,
dokler, taku dolgu, kakú dolgu, tolikain;
quoniam, dokler, potehmál,
dokler pak;
siquidem, dokler;
prim. dotler
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
dovršiti -im dovršni glagol1. kdo; kaj, s čim narediti, da se kaj kot celota konča s čim kot svojim zadnjim sestavnim delom; SODOBNA USTREZNICA: zaključiti
2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
FREKVENCA: 13 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
drag -a -o pridevnik1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
farlih2 prislov izraža stanje, o katerem se domneva, da bo imelo slabe, hude posledice; SODOBNA USTREZNICA: nevarno
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goljufno prisl. goljufivo:
bosh ſposnal kaku golufnu ſo tebe pozhutiki sapelali (V, 314) → goljufen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
goreti nedov., F
12,
ardere, goreti;
gory, ardet, alias gori,
sursum;
as bestinum, ena ſorta lanú, kateri ne more
goréti;
exaestuare ira, od ſerda ſe vuṡhgati, ali
goréti;
febris lipyria, kadar ṡnotrai zhlovik
gory, inu s'vunai je marṡal;
flagrare, goréti;
fugam ardet abire, vus
gory kakú bi béṡhal;
inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe kmalu
goréti;
myxos, myxi, plavzhik v'gorezhi lampi, kir táht, ali bizhek notri tazhy, inu
gory;
potenter ardet, mozhnu
gory;
sethim, vel setim, ta neſtrohlivi leiṡ, kateri tudi n'hozhe
goréti. Exod:25.v.5;
uri, goreiti;
prim. goreč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grabiti -im nedov. grabiti:
Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama grabit nedol. ǀ misli, kaku bi mogal obogatit bodi po pravizi, ali krivizi, grabi 3. ed. kir more, krade, inu golufa ludy ǀ shlahta ſò blagu, inu denarje vkup grabili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
Hierem. krajšava osebno lastno ime
Jeremija:
Hierem. im. ed. Prerok, ta naſs vuzhij Kaku zhistu ſe imamo ſpovedat (I/2, 64) → Hieremia(s)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hoteti hočem nedov. 1. hoteti:
jest hozhem 1. ed. vſe morje v'to jamo spravit, inu stozhit ǀ Poprei ozhem 1. ed. govorit od lashnikou katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh ǀ Aku hozhesh 2. ed. dolgu shiueti, imej strah Boshij ǀ vſhe sastopimo, kaj hozhes 2. ed. rezhi ǀ ſe usdigne nezhistost, inu hozhe 3. ed. Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe 3. ed. obushat ǀ de ga ozhe 3. ed. per Rihtariu ſatoshit ǀ roko ſi data, de hozheta 3. dv. priatela biti ǀ aku hozhemo 1. mn. pred oblizhe Boſhje priti ǀ Kadar ſe hozhmo 1. mn. spovedat, inu obhajat ǀ hozgemo 1. mn. s' ſolsamy naſho nezhiſto dusho osnaſhit ǀ zhe ozhemo 1. mn. kupit ǀ vij hozhete 2. mn. od shalosti zagat ǀ kaku hozhte 2. mn. de bi Bug uniga ushlishel ǀ hozhite 2. mn. tu shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa ǀ Aku hozhate 2. mn. greha ſe varuat ǀ pred nymi hozheo 3. mn. myr imeti ǀ Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio 3. mn. taiſte Firshte ǀ sa suojga krajla ga hozhejo 3. mn. imejti ǀ Meſſary pak hozheó 3. mn., de bi ludjè meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ ſe hozhio 3. mn. taistiga greha prau ſpovedat ǀ ako pak hozhjo 3. mn. nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti ǀ nas kozheo 3. mn. v' greh perpravit ǀ otrokam puſtj, de dellaio kar hote 3. mn. ǀ raunu tu je hotel del. ed. m nam saſtopit dati Iob ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu del. ed. m objeti ǀ Aku bode hotal del. ed. m tebe v'keho svesaniga djati ǀ Bug hotil del. ed. m de bi taKu ne bilu rejſs ǀ Bug jo ne bo hatel del. ed. m imeti ǀ jeſt bi kotel del. ed. m moj leben vagat ǀ od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela del. ed. ž lozhit ǀ jem nej hotla del. ed. ž vezh pokorna biti ǀ Serce mu je hotelu del. ed. s ſe vtergat ǀ Vy dua bi hotela del. dv. m ſabſtoin Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ ſo hoteli del. mn. m en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel ǀ Atteniensary ſo ga hotle del. mn. m perſilit ǀ ſo nekotere dekelze ga hotele del. mn. ž kupit 2. pomožni glagol za tvorbo prihodnjika:
Ti ſi Petrus, inu na leto Skalo hozhem 1. ed. jeſt sydati mojo Cerkou ǀ poidi s' mano hozheua 1. dv. mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva, jutre pak hozheva 1. dv. mojga ſijnu snejsti ǀ ſe toshi zhes Iudje kadar ſo bily sklenili de hozheo 3. mn. Christusa vumorit ǀ Dauid nej hotel del. ed. m Boga sa myr proſsit ǀ jest bi n'hotel del. ed. m, de bi ſe kateri taku hudoben nashal ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel del. ed. m ǀ Ta hudi pak li hitel del. ed. m rezhi ǀ nihdar ij nej hotela del. ed. ž odpustiti ǀ jeſt bi n'hotela del. ed. ž vboga biti ǀ letu truplu, kateru ſe nej hotelu del. ed. s postit ǀ nej ſo hoteli del. mn. m dobra djajna doparnashat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli +del. mn. m pomuiat kjekaj pojti zanikane sedanjiške oblike n'hozhem 1. ed. shpota ſturiti moy shlahti ǀ vam n' hozhem 1. ed. tiga troshta okratit ǀ ſedaj ſe nezhem 1. ed. vezh zhudit de Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna ǀ n'hozhesh 2. ed. yh k'tuoj ohzeti pustiti ǀ nhozhesh 2. ed. tvoj reuni ſtan ſpoſnati ǀ nozhesh 2. ed. povedat Kulikukrat ſi greshila ǀ n'hozhes 2. ed. Kroh jeiſti ǀ Nehozhesh 2. ed. faliti ǀ nikar negolufaj, aKu nezhesh 2. ed. ogolufan biti ǀ n'hozhe 3. ed. ni mene, ni ozheta bugat ǀ meni nozhe 3. ed. pomagat ǀ ſdai nezhe 3. ed. tjmu reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh 3. ed.+ vejdit sa pokorshzhino pruti ſvojmu ozhetu ǀ ſta bila perſegla, de n'hozheta 3. dv. od pyanzhvojna nehat ǀ my n'hozhemo 1. mn. vezh poshlushat vaſhe fable ǀ aku v'tej ſodbi nhozhemo 1. mn. falliti ǀ ſe imamo varvat hudu ſodit, aku n' hozhomo 1. mn. ſojeni biti ǀ nihozhemo 1. mn. my nasho dusho ſa lashko deshelo dati ǀ neprej vsemiteſi de n'hozhete 2. mn. vezh pregreshit ǀ sakaj n'hozhte 2. mn. enu malu terpejti ǀ zhe meni nhzhete 2. mn. vero dati ǀ aku n'hozheo 3. mn. hudo ſmert ſturiti ǀ n'hozheio 3. mn. vezh praviga Boga molit ǀ nozhejo 3. mn. enu malu pomujat ǀ aku meni verjeti n'hozhejo 3. mn. ǀ nhozheo 3. mn. bugat hoteti reči pomeniti (v prevodu):
Kaj menio Nem. Nem. de hozhe rezhi 3. ed. ta Latinska beſſeda Religio ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: 3. ed. Noua Savesa ǀ Jubal, katiru imè hozhe rezhi 3. ed. odpuszhaine ǀ leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi 3. ed. zhiſt ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi 3. ed. dò vekoma sgublen biti ǀ premislite kaj hozhe rezhi 3. ed. do vekoma v' paklenskim ognu goreti Zveza hoteti reči se uporablja tudi v dobesednem pomenu, npr. S'kusi katere beſsede nam hozhe rezhi, de my nihdar nemamo zagat nad milostio Boshjo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hrib -a m gora, hrib:
Hrib im. ed. od nature nihdar ſe nemore s'mejſta ganiti ǀ Samerkajte kar Hiſtorici piſſeio od Hriba rod. ed. Olimpus imenovaniga ǀ s'hriba rod. ed. ena ſilnu velika ſkala ſe je bila utergala ǀ ſapovej enimu hribu daj. ed. de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib tož. ed. Tabor ǀ Ta shlahtna tiza phenix imenovana … te nar lepshideshezhe vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij, ter na en viſoki hrip tož. ed. poſtavi ǀ ſe usdigne na ta rib tož. ed. Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ſe bò prikasal na hribu mest. ed. Sinai ǀ katero na hribu mest. ed. Calvarie bò prelil ǀ je hotel na hribi mest. ed. Thabor eno utto ſydat ǀ na tem viſſokem hribi mest. ed. Calvarie ǀ hribi im. mn. od veſſelja ſò pleſſali ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou rod. mn. ſtudenizi ſverat ǀ vſe hribe tož. mn., inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ Pasterij na hribah mest. mn. ſo nijh ouzhize sapustili ǀ v' mej vſimy hribamy or. mn. ſi je isvolil ta hrib Carmel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
izkazati -kažem dov. izkazati, pokazati:
raunu leto riſnizo danaſs ijm hozhem iskasat nedol. ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel iskaſat nedol., v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſmò my dolshni v' hishi boshy ſe ponishat, inu zhaſt yskasat nedol. Krajlu zhes vſe Krajle ǀ ſim naprej vſel danaſs N: N: to dolshnust jskasat nedol. ǀ obene dobrute ble Bogu dopadezhe nemore en karshenik yskaſat nedol. ǀ v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nedol. nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ Meni, katiri vernem karſhenikom govorim nej treba skasat nedol., de Bug je sapovedal ſe poſtit ǀ inu vener taku malu zhaſti Tebi iskashem 1. ed. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh 2. ed. Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ od taiste velike Milosti Boshje, katero G: Bug iskashe 3. ed. tej greshni dushi ǀ ſtrejshe, brani, inu vſo dobruto yskashe 3. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe 3. ed. krajlu zheſs vſe krajle ǀ zhaſt, inu lubesan Vidu yskaſhe 3. ed. ǀ aku takorshna zhaſt ſe yskashe 3. ed. enimu zhloveku v' njegovi hishi ǀ veliko shalost inu poterplènie prutu timu bolnimu ijskashe 3. ed. ǀ Spodobnu je tedai de Marij Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo 1. mn. ǀ kaku malu hualeshnoſti tebi skashemo 1. mn. ǀ neboyteſe vy Gospoda, de bi zhaſt katiro Bogu iskashete 2. mn. bres velikiga lona oſtala ǀ katerimu Judje obene zhaſti neiskasheio +3. mn. ǀ iskashite vel. 2. mn. miloſt njegovi dushizi ǀ leto reſnizó danaſs N: N: bom iskasal del. ed. m ǀ veliko zhaſt je iskaſal del. ed. m tem poslanem shlushabnikom Bobylonskiga Krajla ǀ eni Gospej vſo zhaſt je yskasal del. ed. m ǀ vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal del. ed. m ǀ je Goſpud veliko miloſt ny is kasal del. ed. m ǀ ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala del. dv. m ǀ Ajdy bodo vekshi zhast iskasali del. mn. m ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom ǀ nashi katolish Firshti vſo zhaſt ſo taiſtom iskaſali del. mn. m ǀ andoht, inu zhaſt ſo JESUSU noter v' Zerkuah yskaſali del. mn. m ǀ Jogry na mory ſo JESUSU takorshno andoht, inu zhaſt yskasali del. mn. m ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale del. mn. ž izkazati se izkazati se, pokazati se:
zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat nedol. ǀ de bi ony imeli lubiti, inu hualeshni ſe yskasat nedol. ǀ dobrutliu, inu hualeshen ſe iskasesh 2. ed. Moj vſmileni Bug ǀ cilu najdem de ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe 3. ed. tem, od katerih kejkaj dobriga prajme ǀ Kumaj od deſset edn hualeshen ſe yskashe 3. ed. ǀ hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio 3. mn. ǀ cilu tize, kazhe, levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio 3. mn. ǀ Pojdite tjaKaj, inu ſe isKashite vel. 2. mn. Fariem ǀ mei deſſetimi en mei deſſetimi en ſam ſe je hualeshen iskasal del. ed. m ǀ hualeshni ſe bomo isKasali del. mn. m Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kakešen zaim., F
2,
qualiter, v'kakeſhni viṡhi, kakú;
quomodo, kakú,
v'kakeſhni viṡhi, ali kokú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kako prisl., F
20,
fugam ardet abire, vus gory
kakú bi beṡhal;
informare, podvuzhiti, odpovedati prou
kaku je;
librator, ſtudenzhni moiſter, kateri ṡná ṡmeriti,
kakú viſſoku ſe more ena voda napelati;
praescribere, naprei ṡapiſſati, enimu poveidati,
kokú ſe ima darṡhati;
qualiter, v'kakeſhni viṡhi,
kakú;
quam, kakòr,
kakú;
quamdiù, kakú dolgu;
quantenus, dokle,
kakú delézh, dokler;
quanto tempore, kakú dolgu;
quantulus, -a, -um, kakú malu maihin;
quantus, -a, -um, kakú velik, kolik;
quasi, kaku debi, ṡkorai;
quemadmodum, kaku, kakòr, v'kakerſhni viṡhi;
quoad, dokle, dokler, taku dolgu,
kakú dolgu, tolikain;
quomodo, kakú, v'kakeſhni viṡhi, ali
kokú;
quomodo ſe gerit? kakù ſe ponaſha;
quosque, taku dolgu,
kakú delezh, noter doklè;
usquequo? kakú dolgu? tudi, vſelei;
utputa, kakú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kako1 prisl. kako:
koku dolga, inu shroka je semla ǀ koku tedaj ſe nebode bal Boga Vſigamogozhniga ǀ kóku vy shene morite rezhi, de hudizh vaſs je omotil ǀ kokutu morebiti de edn pravi, de Balam je bil ſlep ǀ kokupa de ſe veſſelimo, sakaj ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle ǀ mati yh nesnaio, kokubi yh jeſt mogal ſnati ǀ koko more letu biti o Gospud, de ti nemoresh to gnado ijm sturiti ǀ kaku tedaj pravish? ǀ Polè kaku pravu pravi S. Auguſtinus ǀ O kok ſi lep ti moj lubeſnivi shenen ǀ Kohu vij tu morite poshlushat, inu ſe nesramujete ǀ Okoku mogozhna je njega s: roka ǀ òkoku veliki norzy ſte pred Bugam
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kako prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kakor prisl., immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi
kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
perpaululum, bodi
kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu;
quam, kakòr, kakú;
quamprimum, ṡdaici, precei,
kakòr hitru ſe more;
quantuslibet, velik
kakòr ſi hozhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kakršen zaim., F
9,
compromiſsum, oblublenîe dvéh od ene, inu druge ſtrani ẛa
kakerſhno glihingo s'perſego;
effingere ex vero similitudinem, eno reizh ſturiti,
kakerſhna je tá prava;
facinus, -oris, enu djanîe, bodi ſi
kakerſhnu hozhe;
farraginaria, -orum, farrago, -nis, kerma ṡa shivino, ena ṡmeiṡ bodi ſi
kakerſhne rizhy hozhe;
panis comunis, ſléherna ſorta kruha,
kakerſhen li koli krúh bodi;
qualis talis, kakou takou,
kakerſhen, takeſhen;
qualitercumque, v'kakerſhno kuli bodi viṡho;
quemadmodum, kaku, kakòr,
v'kakerſhni viṡhi;
sagaria, -ae, kupzhia, baratia, s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake, ali takeſhnih gvantou,
kakerſhne ſo nékadai Rimṡki ratni goſpudje s'ardezhimi knoffy noſſili
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kaku pak gl. kakopak ♦ P: 1 (KPo 1567)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kolik zaim., quantus, -a, -um, kakú velik,
kolik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krivica -e ž krivica:
ſe njemu kriviza im. ed. godilla ǀ velika, inu nehvaleshna kryviza im. ed. je leta ǀ kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha im. ed. godj ǀ na mejſti te krivize rod. ed. je bil poſtauil to pravizo ǀ eden temu drugimu Krivize rod. ed. nijma sturiti ǀ imaio gledat de obenimu kryvize rod. ed. nebodò ſturili ǀ Ieſt nej ſim tebe obene hrivize rod. ed. ſturil ǀ veliko krivizo tož. ed. ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili ǀ proſſim tebe moi Bug zhes mojo sheno, katera meni takorshno kryvizo tož. ed. della ǀ misli, kaku bi mogal obogatit bodi po pravizi, ali krivizi mest. ed. ǀ ſo tebe po Kryvizi mest. ed. od tvoje shlushbe prozh poſtavili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kupčevati -ujem nedov. kupčevati, prodajati:
dobru je ſnal kupzhovati nedol. sa Nebesku Krajleſtvu ǀ Sazhne kupzhuati nedol., shleht blagu sa dobru predajati ǀ ner ostreshi je sapovedanu, de shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati nedol. ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati namen. ǀ kateri v' tej vishi kupzhuje 3. ed. ǀ Vij kateri kupzhujete 2. mn. po ſuhijm, inu po mokrijm ǀ Moshie (nikar shene) kupzhuieio 3. mn., predaieio, golufaio, kradeio, folsh prizheio ǀ notri kupzhujejo 3. mn. ǀ kupzovaj vel. 2. ed. tedaj, andlaj, inu barantaj ǀ de bi Kupzhoval del. ed. m, inu barental ǀ kaku ſmò my kupzhovali del. mn. m s' danary niegove Svete gnade ǀ v' Tempelni ſo kupzhuali del. mn. m ǀ v' Tempelni ſo kupzhuvali del. mn. m ǀ de bi taku kupzhavali del. mn. m → kupec
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
le-sem prisl. le-sem, semle:
kaku ſi ti leſſem noter prishal (V, 489)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
lih členek
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
majhno prisl. malo:
Kar ony pak ſturè, ſe ym sdy maihinu ǀ je lahku ſe vojskovati, sakaj maihinu vojska koshta ǀ tize, kazhe, levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ kaku maihinu ste na moj exempel gledali ǀ taku majhinu ſo sa nyh isvelizhejne skarbeli ǀ enu majhinu poprei ſi njega taku mozhnu hualil ǀ s'enu maihinn blaga, kateru en kratik zhaſs vshivash presež.> ſe boye tu nar manshi tož. ed. s na teleſsu terpèti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
martrati -am nedov. mučiti:
sapovej hudizhom, de imo Filetta martrat nedol. ǀ Moj Bug, inu Stuarnik ti mene zhudnu martrash 2. ed. ǀ is katerem Synu Boshiga martrarsh 2. ed., inu krishash ǀ kaku mozhnu mene martra 3. ed. moja vejſt, de jeſt ſim samauzhala moje grehe v' Spuvidi ǀ Synu Boshyga martra 3. ed., inu Chrisha ǀ tebe s'nashim greshnim djaniom reshalimo, inu martramo 1. mn. ǀ dushe pak hudizhi v'pakli martraio 3. mn. ǀ Nikar ga nemartraj +vel. 2. ed. dalej, sadosti je vshe terpel ǀ sa lon bosh ta vezhni ogin imel, kateri bo tebe vezh martral del. ed. m ǀ Hudizh je Saula marttral del. ed. m ǀ glava bo v'grob ſilila, omotiza bo martrala del. ed. ž, shelodiz obene shpishe ne bo obdershal ǀ ſo yh gajshlali, shgali, inu martrali del. mn. m ǀ teshke bolesni vaſs bodo martrale del. mn. ž ǀ Vy ſte ſedem ran, ali shtrajfinh, katere ſte martrake del. mn. ž to paklensko oblaſt martrati se truditi se:
raishi greſte na pojle dellat, inu s' kupzhio ſe martrat nedol. ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat nedol., inu vener nezh neulovit ǀ sakaj moj Priatel tulikajn ſe martrash 2. ed. ǀ cellu lejtu tardu dellate, inu ſe martrate 2. mn., ter vener malu ſpravite dokler tozha, Slana, inu ſusha taku po goſtim vam shkodio ǀ ti celli dan na nijvi ſi dellal, koppal, inu ſe martral del. ed. m ǀ de bi ſi lih ſe muiali, inu martrali del. mn. m nebomo nezh udobili ← srvnem. marter(e)n < stvnem. martiron, martaron ‛mučiti’; → martra
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
meh -a m meh:
je napihnen od offerti, kakor en mejh im. ed. ǀ orgle lep glaſſ od ſebe dadò, ali kakor mejh im. ed. ſe sapre obmutio ǀ je premishloval kaku leta meih im. ed. je hualeshen, kir s'ſvojo ſapo tu mertuu vogle oshivj h'nuzu tiga kovazha ǀ kadar je kovashki meih tož. ed. posdigval ǀ Manichæus je bil shiu na meh tož. ed. odert ǀ nej sadosti de mejhi im. mn. pishajo ǀ Xſerxes Perſianski Krajl … je bil sapovedal, de imaio morje s' palzami tepſti, inu vejter noter v' mehe tož. mn. vlouiti, inu s' shibami ga gaishlat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
misliti -im nedov. misliti:
na letu ſe prebudim, ter sazhnem mislit nedol. ǀ ſmertna ura ſe perblishuie, sazhne miſlit nedol. koku bi mogal Nebeſsa vſhivat ǀ potle je bil sazhel misſlit nedol., de je shkoda tu ner lepshi shitu ſeshgati ǀ jeſt mislim 1. ed. koku ſe bo meni godilu ǀ Vſe karkuli jest miſlim 1. ed. ſturiti ǀ Jeſt mislem 1. ed., inu premishlujem ǀ Drugiga nemiſlim +1. ed. ǀ sakaj cilu na letu nemislim +1. ed. ǀ Iest nemiſlem +1. ed. vam s'kusi vuk teh Ajdouskih Piſsariu iskaſat ǀ Ti nuzh, inu dan mislish 2. ed., koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti ǀ Falish mozhnu, aku letu miſlish 2. ed. ǀ morebiti mishlish 2. ed. spet ponoviti ta, ali uni greh ǀ na drugu sdaj nemiſlish +2. ed., temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ druſiga nemishlish +2. ed., ampak njega ogolufat, inu faratat ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish, iuu plazhat na tem ſvejtu ijh namislish +2. ed. ǀ Ta Firshtnia ſe prebudii, inu misli 3. ed. de ſo li ſajne ǀ vener ne miſlli 3. ed. taistih ſe rèshit s'Kusi pravo grevingo, inu poKuro ǀ na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli +3. ed. ǀ G. Bug drusiga nemiſli +3. ed. ampak naſs isvelizhat ǀ Kadar vidi de en drugi Mosh s'njegovo sheno govory, prezej sazhne ſodit, inu miſlit de nezh dobriga nemiſlita +2. dv. ǀ My mislimo 1. mn. de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh ǀ sdaj li na isvelizhejne nashe dushe miſlimo 1. mn. ǀ nemislimo +1. mn. na te teleſſne, inu poſvetne rezhy ǀ kadar vy mislite 2. mn. is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ kar sdaj miſlite 2. mn., inu shelite, tu bote tudi takrat gledali ǀ sdaj druſiga nemislite +2. mn., ampak na vashe garlu, inu trebuh ǀ mislio 3. mn. koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati ǀ v'Cerkvi kaj drugiga dellaio, ali miſlio 3. mn. ǀ na letu nemislio +3. mn., de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali ǀ nemiſlio +3. mn. vezh na naſhe isvelizhejne ǀ nikar nemisli +vel. 2. ed. vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ hudizh pravi nemiſli +vel. 2. ed., na dusho, ampak na truplu ǀ Bug bode na vaſs mislil del. ed. m ǀ na to gnado je miſlil del. ed. m Paſchaſius ǀ ſim miſlu del. ed. m ijh pobiti ǀ de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil +del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre, bi nemiſlu +del. ed. m po nozhi, inu podnevi, kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ veſselil ſe ie Iacob, inu je mislilna del. ed. m+ une zhudne lujtre ǀ nei na druſiga mislila del. ed. ž, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tiga meſſa ǀ Morebiti de ſta mislila del. dv. m ǀ ne bomo vezh na grehe mislili del. mn. m ǀ tu bote tudi takrat gledali, miſlili del. mn. m, inu sheleli ǀ na letu nej ſo mislily del. mn. m ǀ karkuli bodò ſpumnili, ali miſslili del. mn. m ǀ kakor une nore Divize, katire nej ſo na to minuto mislile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mlad -a prid. mlad:
kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči:
Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci:
Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti:
Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
mladenič -a m mladenič:
videm de en mladenizh im. ed. s'hiſhe pride ǀ kaku ta mladeniz im. ed. je mogal ſtrup tega Boshiliſca premagat ǀ Angel v'podobi taistiga mladenizha rod. ed. ǀ S. Jacob Apoſtel je bil sapovedal enimu Mladenizhu daj. ed. ǀ Sam Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu daj. ed. ǀ vidi eniga mladenizha tož. ed., kateri s'eno shlizo je vodò s'morja jemal ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha im. dv. ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes ǀ uprasha, pò teh dvejh neſnanih Mladenizhah mest. dv. ǀ Vny trye Mladenizhi im. mn. ſo molili v' tej resbeleni Babilonski pezhi ǀ letij trij s. mladenizhij im. mn. ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni ǀ Samy try Mladenizhj im. mn. nej ſo hoteli ta slati Pild Krajla Nabukodonoſarja molit ǀ Sara je skuſi duri lukala, inu poshlushala, kaj ty mladenizhy im. mn. govorè ǀ pogledaj Kulikajn lepih mladenizhu rod. mn., inu lepih Dekelz tebe poshlushajo ǀ veliko Mladenizhou rod. mn. je bilu sa volo nje lepote pogublenu ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom mladenizhom daj. mn. ǀ Krajl Nabukodonoſor je bil sapovedal urezhi une try nedolshne mladenizhe tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
moči morem nedov. moči:
zhakam dokler ner vezh morem 1. ed. ǀ nemorem +1. ed. terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ dokler grevinge nomorem +1. ed. imèti ǀ Sapovedaj aku moresh 2. ed. deſsu de ne bo tebe ſmozhil ǀ kaj ſhe vezh morish 2. ed. sheleti, ali imejti ò verna Dusha ǀ ti nemoresh +2. ed. to gnado ijm sturiti ǀ pred Bugam vener nemorish +2. ed. sakriti ǀ tvojga blishniga nemorish +2. ed. vidit ǀ en takorshen duor ſe more 3. ed. perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nemore +3. ed. ǀ pravi de pres tuoje Pershone shivejti namore +3. ed. ǀ K'snaminu te savese eno rano ſi ſturita na roKi, taKu de bi lih hotela edn na tiga drugiga posabil nemorita +3. dv., saKaj ta obluba je naroKi samerKana ǀ vſy morimo 1. mn. isvelizheni biti, aku li vſakateri po ſvojm ſtanu bo shivil ǀ kaj ſe hozhe nemozemo +1. mn. vſe bity, kakor je bila S: Brida ǀ taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo +1. mn. ǀ nemoremo +1. mn. vſe bity, kakor S: Theresia ǀ My ſe memorimo +1. mn. potroshtat ǀ vy delauzi, inu poſli ne morete 2. mn. rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh vam ſo napotu de nemorite +2. mn. G: Bogu shlushiti ǀ kóku vy shene morite 2. mn. rezhi, de hudizh vaſs je omotil ǀ kakor morio 3. mn. ſprizhat taisti, kateri vezhkrat ſe per merlizhah najdeo ǀ kaku moreo 3. mn. is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ nihdar nemorio +3. mn. nyh volo ſturiti ǀ tatije okraſti tebe nemoreo +3. mn. ǀ ni vejter, ni ſonze ga nemorjo +3. mn. reſtajati ǀ enu terdu ſerze udobi, kateru nimorio +3. mn. omezhit ni dobre misli, ni Svete Pridige ǀ kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal del. ed. m branit pred Boshyo ſtrelo ǀ vekshi snamina ſvoje lubesni nam nej magal del. ed. m puſtiti ǀ grehe G. Bug nej mogàl del. ed. m vezh sanashat ǀ obeden nej migal del. ed. m nio od hudizha reshit ǀ David nej nikoli mugu del. ed. m sadosti Boga sahualit ǀ Sdaj menem de obedn ſe nemore sgovorit, de bi po leteh shtengah te lubesni ne morel del. ed. m hodit ǀ ta zhlovik bi nemogal +del. ed. m od tuistih ſe lozhit ǀ takushna shlahta malu bo mogla del. ed. ž pomagat ǀ nej pryaſnoſti na semli taku velike, de bi nemogla +del. ed. ž farataria noter skrita biti ǀ obenu oroshje vas nebo moglu del. ed. s ranit ǀ yh sherma, inu brani pred vſem tem kar bi ym moglu del. ed. s shkodovat ǀ Ismael inu Iſaac … nej sta mogla del. dv. m pod eno ſtreho prebivat ǀ imaio malu buqvi, de bi ſi mogli del. mn. m pomagat ǀ vaſs ſtan vam nej napotu, de bi nemogli +del. mn. m G: Bogu shlushiti ǀ guishnu bi namogli +del. mn. m drusiga miſlit ǀ perloshnosti, katere tebe bi mogle del. mn. ž v'nezhistost perpravit K zapisu del. morel, tvorjenemu iz sedanjiške osnove, prim. še zgleda pri → premoči in → zamoči.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nagnusen -sna prid. nagnusen:
Koku vumadeshan, inu negnuſen im. ed. m Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni im. ed. m dol. oru ǀ ta skleda je bila negnusna im. ed. ž, nesnashna, inu ſmerdezha ǀ pres gnade Boshje, inu Smerdezha, inu negnuſna im. ed. ž v'greheh je leshala ǀ pred Bugam nagnusna im. ed. ž ratash ǀ pride s'tuojga negnusniga rod. ed. s, inu nezhistiga serza ǀ vener shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu daj. ed. m grehu nepadaio ǀ tej negnuſni daj. ed. ž nezhiſtoſti je bila podana ǀ Ieſt dishim, ali drugiga ne, ampak ta negnuſni tož. ed. m dol. ſmrad paklenski ǀ je bilu njemu svishanu de ta mutaski negnusni tož. ed. m dol. greh je tribal ǀ ſo molili … Tiga negnuſniga tož. ed. m ži. Vulkana ǀ pade v'eno teshko, negnusno tož. ed. ž boleſan ǀ rayshi v'njeh negnuſni mest. ed. ž bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu, kateri duej negnusni im. dv. ž kroti ſo perſy tergali ǀ Oh kaku negnuſni im. mn. m ſo takorshni kupzy ǀ My pak ſmo ene negnusne im. mn. ž muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ zhèſta, po Kateri te negnuſne im. mn. ž shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ kar prezej vſe kapelze nagnusne im. mn. ž shabe rataio ǀ ſa volo naſhijh nagnusneh rod. mn. grehou ǀ od teh nagnusnih rod. mn. gob je bil osdravil ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih rod. mn. lushtu sapelati ǀ ſo en ſpomin teh negnusnih rod. mn. greshnikou ǀ moje velike, inu negnusne tož. mn. m grehe poshlushate ǀ ludje, inu shivina negnusne tož. mn. ž, inu britke rane ſo vshafali ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Iob ſvoje negnuſne tož. mn. ž rane ǀ On je vſel prozh te nagnusne tož. mn. ž rane tem gobaſtom ǀ v'shpot, inu v'negnusne tož. mn. ž bolesni vaſs perpravi ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh mest. mn. meiſtoh pokopleio ǀ s' temi negnusnimi or. mn. gobami je bil obdan ǀ s'negnusnimi or. mn. gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi or. mn. shabamy ǀ s'temy negnusnimy or. mn. gobamy tega greha ſo obdani ǀ s'temy negnuſnimy or. mn. gobami ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij or. mn. gobamij shtrajfal primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi Kakor ene Krote, shnable nagnuſnishi im. mn. ž Kakor tega modraſsa presež.> ta ſadna teh shenskih pershon je bila ta ner negnushnishi im. ed. ž ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu mejſtu, kir … ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' noſsu ta ſmrat ner nagnusniſhi tož. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
navaditi -im dov. navaditi:
imamo leto vezhkrat skuſi premishlovaine gledat, inu nasho pamet, inu volo navuzhiti, inu navadit nedol. kaku ſe ima ſponeſti navaditi se navaditi se:
imamo ſe nauadit nedol. nasho perſono katero imamo reciterat per tej Comedy ǀ ta pervi krat, kadar ſe opijani ga glava bolj, de nemore cello nuzh ſaſpati, kadarpak ſe navadi 3. ed., nemore ſaſpati zhe nej pyan ǀ ta pervi krat njemu teshku naprej pridi arznio vſeti, s'zhaſsam pak ſe navadi 3. ed. ǀ de bi ſe navadil del. ed. m, karkuli ſe je njemu sgodilu volnu je is rok Boshyh prejel ǀ njegova ura prishla te ſmerti ſe nej bil preſtrashil, ampak kakor ſe je bil poprej nauadil del. ed. m, inu perpravil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
navajen -a m navajen:
Balaam je bil navajen im. ed. m s'hudizham andlat ǀ Venerabilis Beda pishe od eniga kateri je bil navaien im. ed. m sa vſako beſsedo rezhi: hudizh me vſemi ǀ sakaj je nauajen im. ed. m opyanit se ǀ s' mladiga je bil navein im. ed. m imeti vſe kar njegovu ſerze je shelelu ǀ je bila navajena im. ed. ž po lepeh proſtorneh gradeh prangat ǀ Moja shena je nauajena im. ed. ž vſe napek ſturiti ǀ ona nej neuaiena im. ed. ž dellat ǀ neuprasheio kaj s'ene terme, inu nature je, inu kaku je neuajena im. ed. ž ǀ Tedaj nej vpanja de bi takorshni navajeni im. mn. m greshniki mogli isvelizheni biti ǀ vy kateri ſte navaieni im. mn. m li semlo gledat ǀ nihdar nej ſo bily navaienj im. mn. m hudizhu ſe super Stavit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn:
gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti:
Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
oče -ta m oče:
nevejſte moj G. Ozhe im. ed., de S. Paulus pravi ǀ mu je bil niega hozhe im. ed. ſturil ǀ sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta rod. ed. Abrahama ǀ en otrok pet lejt ſtar je Boga shentoval na ruzheij ſvojga hozheta rod. ed. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta rod. ed., inu mater vſe karkuli morio ǀ suojo s: Rèshno krij je bil ozhetu daj. ed. Nebeshkimu offral ǀ Christus ijh k'ozhetu daj. ed. poshle ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti daj. ed., kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ takrat jest ozheto daj. ed. Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi serze offram ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval, pohleunu ozheta tož. ed. ſuojga sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta tož. ed. m Nebeſkiga ǀ ſvojga ozhetaje tož. ed.+ bil pustil od laKoti vmrèti ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta tož. ed. v'urat ſadene ǀ yh skusha aku ſe ſo po ozhetu mest. ed. vergli ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam or. ed. inu ſynam ǀ vener je enake nature s'Ozhetom or. ed. ǀ tudi ty hudi Ozheti im. mn. ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ kadar bi vy Ozhety im. mn., Gospodary, Mattere, Gospodinie dober exempel dali vashim otrokam, inu drushini ǀ Ah kulikain takushnih neusmilenih ozhet rod. mn., inu matter ſe najde ǀ Sveti Duh je Ozhetom daj. mn., inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom, inu Duhounom sapovedal, de ſe imaio vuzhiti od zhebel V imenovalniku se pogosteje uporablja → oča. Oblika oče se uporablja v sklopu → očenaš. Zapisi s h- imajo protetični soglasnik, prim. → hoštarija, → ogrski, → ilo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odpovedati dov., F
21,
abiudicare, odſoditi,
odpovédati;
abnegare, odpouédati, ẛatayti;
denegare, ṡataiti,
odpovédati, kratiti;
eloqui, ṡgovoriti, iṡrezhi,
odpovédati;
informare, podvuzhiti,
odpovedati prou kaku je;
pernegare, cilú
odpovédati, cilú ṡataiti;
recusare, odpovédati, nehotéti, ſe upirati,
odpovedati;
renuit, je
odpovédal, n'hozhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
odpreti -em dov. odpreti:
tij domazhi ſò bilij njega truplu ſturili odprejti nedol. ǀ je bila perſilena njemu odpreiti nedol. ǀ ſe pomujejo po vuku tiga Nebeshkiga Mojstra nashe vſta nam odpreti nedol. ǀ nam hozhe oprejti nedol. Nebeske urata ǀ sanikarnu gre urata odprejti namen. ǀ vam grem urata nebeska odpreiti namen. ǀ n'hozhe noge vmasat, ſe boij resmrasit, kadar bi shla ſvojmu sheninu odprèti namen. ǀ sapovej s'uodò vus'volni ſvejt potopiti, inu konzhati, odpre 3. ed. oblake, kar prezej vſe kar je bilu shiviga potoni ǀ skozhi s'poſtele dauri odprè 3. ed. ǀ inu vener ozhy neodpre +3. ed. ǀ pak s'S. Rus. T. ſi odpremo 1. mn. vrata Nebeſhke ǀ my Njemu nashe ſerze odpremò 1. mn. ǀ odprejo 3. mn. eno shrinjo ǀ teſtament odprejo 3. mn. ga prebereio, vſaki ſyn je hotel erb biti ǀ odpri vel. 2. ed. tuoje usta, ſpoſnaj temu Duhounimu Arzatu tuoje Smertne rane ǀ Odprimi vel. 2. ed.+ moja luba priateliza ǀ odprimo vel. 1. mn. vshe enkrat nashe ozhy, nehaimo od greha ǀ odprite vel. 2. mn. vshe enkrat vashe ozhy, nuzajte pamet ǀ Chriſtus nam bo naſhe ozheſsa odperl del. ed. m ǀ nej urednu de bi vſta odpru del. ed. m ǀ de Bosh odprel del. ed. m ozhy tvoiga Ozheta, tvoje Mattere ǀ hudizh s'taiſtimi kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel del. ed. m ǀ Ie eno nuzh ta Nabeſhki shenin na dauri ſvoje duhoune Naveste tarkal, inu proſsil de bi mu odperla del. ed. ž ǀ je leshal, inu zhakal, de bi njemu odperli del. mn. m ǀ ſò odpèrli del. mn. m ſvoje Saklade odpreti se odpreti se:
semla ſe ſtreſe, inu odpre 3. ed. ǀ s'kluzham tiga S. imena s' odpre 3. ed. ǀ kaku ſe neodpre +3. ed. semla, de eno takorshno greshinzo v' paku neposhre ǀ vrata NebeſhKe ſe odpreio 3. mn. ǀ te ſkale ſe respokaio, ty grobi ſe odpreio 3. mn. ǀ prezej njemu ſe Nebeske urata odprò 3. mn. ǀ de bi ſe nam nebeſſa, inu nihar paku odperl del. ed. m ǀ de bi ſe semla pred mano odperla del. ed. ž jeſt morem K'taistimu tovarstvu pojti ǀ de bi semla ſe neodperla +del. ed. ž, inu tebe neposherla ǀ grobi so ſe bili odperli del. mn. m ǀ teh mertvih jame ſe ſo odperle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
on -a zaim. on:
on im. ed. m je kriviz, on im. ed. m je ta nehvaleshni, on im. ed. m je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ onje im. ed. m+ en slushabnek Boshij ǀ ona im. ed. ž hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ takrat sgubi vſe njega rod. ed. m dobra della ǀ je bil li perpelal niega rod. ed. m ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega rod. ed. m tribal ǀ aku hozhete v'njega rod. ed. m gnado priti ǀ v'nijega rod. ed. m Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti ǀ nikar tak shpot ne ſturiti G: Bogu v'njegi rod. ed. m lastni hishi ǀ njego duſho po ſili vun shniega +rod. ed. m potegni ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe, ſe ga rod. ed. m nevarvash ǀ uboga Mati, de nje rod. ed. ž hzhere ſo taku ſamavolne ǀ je vidila de hudizhy ſo bili nie rod. ed. ž Hzher obſedli ǀ nye rod. ed. ž mosha Vriasa puſtil ubyti ǀ Eliſabethi je prishal njé rod. ed. ž zhaſſ ǀ skusij ne rod. ed. ž muzh ti drugi Krajlujejo ǀ k'sadnimu je bila niemu nije rod. ed. ž nezhisto lubesan resodela ǀ po nij rod. ed. ž srezhi Christuſa najde per shterni ǀ s'nje rod. ed. ž sveraio vaſhi troshti ǀ v'nje rod. ed. ž offertni guant ſe oblezhe ǀ Krote ſe ſo bile povernile v'nije rod. ed. ž vſta ǀ samerka de uje rod. ed. ž ura je preblishuala ǀ Taku odnje +rod. ed. ž ſtoij piſsanu ǀ k'sadnimu je bila niemu daj. ed. m nije nezhisto lubesan resodela ǀ Israelske shene ſo njemu daj. ed. m nepruti shle s'zittrami ǀ ſe je hualil de nej nijemu daj. ed. m gliha v'ſuetuſti ǀ od lete je nyemu daj. ed. m Angel govuril ǀ v'njemu daj. ed. m, inu per njemu daj. ed. m vſe kar je vrednu lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ je prishal en potrebin shitu napuſsodo proſsit, ſim njemo daj. ed. m poſsodel ǀ kadar nimu daj. ed. m ſe ſaina, de ſe v'shpegu gleda ǀ bolesni Bug njenu daj. ed. m bil poslal kakor Jobu ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu daj. ed. m prishli ǀ de bi K'nemu daj. ed. m prishal ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu daj. ed. m poslal ſvojga Preroka Natana ǀ leta ſposna ta pravi urshoh ter h'niemu daj. ed. m rezhe ǀ krajl k'niemu daj. ed. m pravi ǀ je bilu prepovedanu ſe k'nyemu daj. ed. m perblishat ǀ v'shali rezhe k'nijemu daj. ed. m ǀ ſo k 'njemu daj. ed. m pelali eno obſedeno sheno ǀ proſſi de bi knjemu daj. ed. m prishla ǀ k'sadnimu k'nijmu daj. ed. m rezhe ǀ Ony ſo K'njem daj. ed. m rekli ǀ v'njemu daj. ed. m ſe najdejo vſi ſhazi modrusti ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu +daj. ed. m skerzhele ǀ kateri v' meni oſtane, inu jeſt vniemu +daj. ed. m ǀ gaſsi eniga petlerja najdesh mu daj. ed. m almoshno dash ǀ kadar mu daj. ed. m je bilu denariu premankalu ǀ v'cellem meſti nej daj. ed. ž nij gliha ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli, inu ny daj. ed. ž na shlushbo ſtregli ǀ ena oſtudna Krota je nij daj. ed. ž s'ust skozhila ǀ je nij daj. ed. ž hotu divistvu po ſili vseti ǀ ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia, ter je nii daj. ed. ž dial ǀ njj daj. ed. ž h'zhaſti ſo peili ǀ Sakaj taisti hodi k'ny daj. ed. ž v'vas ǀ k'nij daj. ed. ž doli v'Paku je bil shal ǀ dokler je kny +daj. ed. ž djal ǀ inu karny +daj. ed. ž popravizi neſhlishi supet naſaj poverniti ǀ hudizh y daj. ed. ž sazhne odſvetovat, de bi neshla ǀ Pridigary y daj. ed. ž pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ nihdar ij daj. ed. ž nej hotela odpustiti ǀ sdajzi peruta ji daj. ed. ž vpadeio ǀ kadar leti ſo njega tož. ed. m v'Imenu Boshijm proſsili ǀ Bug Apollo slednimu zhloveku je dal karkuli je niega tož. ed. m proſsil ǀ ſo ga shlofali, inu v'njega tož. ed. m plvali ǀ prezei ſe v'niega tož. ed. m saletò ǀ ſe u'niega tož. ed. m ſaleti ǀ na vus glaſs ga tož. ed. m klizhe ǀ duhouni ſo gà tož. ed. m proſſili ǀ Gà tož. ed. m vuprasha Koku je tebi ime ǀ sa ſvojga Dictatorja ſo gâ tož. ed. m isvolili ǀ ha tož. ed. m je vuprashal ǀ ſoga +tož. ed. m v' apnenizo verglij ǀ nezh n' hozheo sajn +tož. ed. m dati ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn +tož. ed. m pluvali ǀ shiba te lakoti gaije tož. ed. m+ tepla ǀ v'greh ſi njo tož. ed. ž perpravil ǀ volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio tož. ed. ž dati ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no tož. ed. ž seſhjgali ǀ kateri ſo vnjo +tož. ed. ž gledali ǀ jo tož. ed. ž bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo tož. ed. ž miſlil v'mesnizo predati ǀ Io tož. ed. ž krona s'krono Nebesko ǀ kadar ſe poſtij ſanjo +tož. ed. ž pokuro della ǀ semla te n'hozhe imeti, pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo +tož. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega tož. ed. s ži. nereſtargala ǀ ti s'nogami po nij mest. ed. ž hodesh ǀ kateri v' niej mest. ed. ž prebivaio ǀ je hotel Christuſu shlushiti, inu sa nym or. ed. m hoditi ǀ stonovitnu ſo sa nijm or. ed. m v'Nebu gledali ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm or. ed. m mashzuat ǀ ſo vezhkrat sa njim or. ed. m tekli ǀ poſhila sa nijm or. mn. ſuoje Bashadore ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm or. ed. m ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm or. ed. m spravili ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem or. ed. m bil ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym or. ed. m isgineio ǀ naſs vabi de bi myr shnim +or. ed. m ſturili ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ yszhe Arzata, de bi shnym +or. ed. m ſe jegral ǀ vſy ſo ſnym +or. ed. m potegnili ǀ nikuli nej ſo nad njo or. ed. ž enu otrozhe dellu samerkali ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio or. ed. ž hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ preshushtvu s'nio or. ed. ž triba ǀ na tihijm vun je s'njo or. ed. ž shal ǀ vſaketeri bò shiher shnio +or. ed. ž nezhistost tribal ǀ ſo ſe ony shnjo +or. ed. ž veſſelili ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita, inu zhe ona im. dv. m imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè ǀ Iacob, inu Ioannes ſo bili naproſsili ſvojo matter, de bishila Iesuſa proſsit, de bi nijh rod. dv. eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ taiſti greh je bil zhes mero od miloſti Boshe niema daj. dv. duema poſtaulena ǀ je shal v'Nazareth, inu je bil nyma daj. dv. podvershen ǀ Enkrat Jeſuſik dol k'c njema daj. dv. ſtopi ǀ je hotel potalashit, inu myr mej njma or. dv. ſturiti ǀ pred nyma or. dv. ga oKuliperneſseta ǀ aku Bug je bil taku vſmilen s' tabo, sakaj ti tudi nej ſi vſmilen shnima +or. dv. duema ǀ oni im. mn. m gluhi ſe dellaio ǀ ony im. mn. m obeniga neſaurashio ǀ onij im. mn. m kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one im. mn. ž neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh rod. mn. prebivalshe ǀ raijshi bily sgubili njeh rod. mn. kraljevustu ǀ veliku nijh rod. mn. ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ hozheo de nijeh rod. mn. shene bi nihdar ne imele veniga drugiga pogledat ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio njih rod. mn. dobra della ǀ Antuerharij ſo niih rod. mn. shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ ym bom k'nyh rod. mn. nuzu, inu troshtu yskasal ǀ k'njeh rod. mn. shpotu ǀ Kosho bi bil s'nijh rod. mn. doli sderl ǀ taiſta se nej ſo preſelila s'njeh rod. mn. mejſta ǀ s'nyh rod. mn. offertio perſilio de Moshje morio ohernio tribat ǀ v'nijh rod. mn. mladosti ſo padli v'nezhistost ǀ v'nyh rod. mn. ſerzah tako ſlatkust ſo pozhutili ǀ Serazenary ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh rod. mn. Cerku pojti ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh +rod. mn. kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh +rod. mn. nizheſer imaio priti ǀ shnih +rod. mn. veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ ſo jo tepli shnijh +rod. mn. molzhajnam ǀ shnjh +rod. mn. vezhno shkodo ſo shlishale ta ſtrashni odguvor ǀ tajſte imaio sanyh +rod. mn. grund, inu sagvishajne muzh te vojske ǀ kaku malu ſe yh rod. mn. najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit ǀ kulikain ſe ijh rod. mn. najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali ǀ inu kadar bi jeh rod. mn. vezh imeli, bi mogli eno vagat ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh rod. mn. najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je rod. mn. vener shivy ǀ ti ſi nym daj. mn. perloshnost dalla ǀ ta plemen nijm daj. mn. nezh nej shkodil ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem daj. mn. offruvati ǀ Bug ijm daj. mn. je bil en velik lon oblubil ǀ ſo proſsili de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ta hudi ſe oberne k'nym daj. mn., ter pravi ǀ de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ponozhi ym daj. mn. je ſvetil kakor tu rumenu ſonze ǀ shitu jem daj. mn. je bilu premankalu ǀ shpendio iem daj. mn. je bil perneſal ǀ Katero ſim jim daj. mn. bil vſel ǀ Kar ijem daj. mn. je Krail sapovedal ǀ kar iim daj. mn. ie bilu potreba ǀ marmrajo zhes nyh tož. mn. de so groby ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh tož. mn. obudila ǀ gvishnu de pres vſiga konza bi sa nijh tož. mn. proſsila ǀ v'Nebeſsih yh tož. mn. bo obilnu polonal ǀ s'laſmij ijh tož. mn. je briſsala ǀ zhes Boga marmrajo de jeh tož. mn. nej hotel vſhlishat ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je tož. mn. vener shivy ǀ Iyh tož. mn. ſlezheio ǀ satorai per nyh mest. mn. prebivat nemore ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih mest. mn. deshelah imaio ǀ sa nymi or. mn. neshpegaite ǀ obeden mej nymi or. mn. nej skerbel ǀ pred nymi or. mn. hozheo myr imeti ǀ gdu mej nimy or. mn. sheli v'Nebu priti ǀ pred nijmi or. mn. bi ſe bily annali ǀ Nej zviblat de v'mej nimi or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ǀ vſe kar je shivu bilu ſa nimij or. mn. je shlu ǀ ſe ſazhnete s'nymy or. mn. kregat ǀ v'mej niimi or. mn. je bil en Astrologus velik priatel Capitana ǀ veliku lejt shnimi +or. mn. ſe ſò vojskovali ǀ ſturite shnimy +or. mn. kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam ǀ Koku bi mogal shnijmi +or. mn. obogatit ǀ s'ſnaminom shnimij +or. mn. je govorila ǀ kratku inu malu n'hozhe shnymi +or. mn. pojti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ostaniti dov. ostati:
kaku malu ſe yh najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit, temuzh rayshi v'njeh negnuſni bolesni oſtanit nedol. ſi isvolio (I/1, 145) → ostati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ovarovati -am dov. obvarovati:
kaku bi mogal premagat ſaurashnike tiga isvoleniga folka, inuc leta folk pred ſaurashniki ovarvat nedol. ǀ skuſi leta S. S. Sacrament nas ovarua 3. ed. pred vſimy nevarnoſti dushe, inu teleſſa ǀ S. molitva dusho ouarva 3. ed. pred skushnavo ǀ huala Bogu do tehmal ſe nej nezh taziga hudiga sgudilu, inu ſhe Bug ovarj vel. 2. ed. mene dalej ǀ vezhkrat je ovarval del. ed. m shpansko deshelo pred to ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ bres ſtrehe je taiſte ovarual del. ed. m pred mrasam, inu urozhino ǀ tudi druge meſta bo ouarual del. ed. m pred temy groſovitnimy Samurizi → obvarovati, → varovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
padati -am nedov. padati:
ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou doli padat nedol. ǀ ſnejh pada 3. ed. po simi na semlo ǀ neſtrashi garmejnie tyh shtrajfing, nepada +3. ed. tozha terplejna ǀ Iſaias yh pergliha pereſam katere is driveſſ padaio 3. mn. ǀ Kadar ta slatki kruh s'Nebeſs ym je doli padal del. ed. m ǀ pereſſa is tartah, inu dreveſſ ſo dol padali del. mn. m ǀ Kaku tedaj bomo mogli v'Nebu gledat, dokler vſij bomo doli padali del. mn. m ǀ tize mertve ſo na semlo padale del. mn. ž okoli padati omedlevati, cepati, padati:
ludje od slabuſti, inu lakote mertui okuli padaio 3. mn. ǀ okuli od ſlabusti ſo padali del. mn. m ǀ ludje po ceſtah martui ſo oculi padali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
perlin -a m biser:
Zhe perlin im. ed. nej sfetal taku nej nezh ureden ǀ kaku ſe ſaredj, inu raſte ta shlahtni perln im. ed. ǀ Ta kateri hozhe en morski perlin tož. ed. vdobit, inu najti, more shtentat, inu dragu ga plazhat ǀ kadar ta sgubleni perln tož. ed. je bila nashla ǀ ſò shtimani, inu vredni kakor perlni im. mn. ǀ Crates Philoſophus, kateri je imel en velik shakel shlahtneh kameinou, inu perlnou rod. mn. ǀ kakor Plinius pravi od teh morskih perlinou rod. mn. ǀ Kaj more pomenit, de vrata ſo s'perlnu rod. mn., inu nikar s'drugih slahtnih kamejnou ǀ De bi jest ſi sadubil vezh … perlnu rod. mn., Kakor Krajliza Cleopatra ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne tož. mn. ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu, kateri je dobre perline tož. mn. yskal ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni or. mn. pokril ← srvnem. perle < stvnem. per(a)la ← vlat. pernula ‛biser’; → perla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
počutek -tka m 1. občutek:
bosh ſposnal kaku golufnu ſo tebe pozhutiki im. mn. sapelali ǀ taiste shele, taiste misli, taisti pozhutKi im. mn. nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku rod. mn. nimaio ǀ hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene pozhutke tož. mn. ǀ od glave do nogh vſe ſvoje pozhutike tož. mn., inu glide je premiſlil ǀ ſpumnite de nejſte kakor ta nepametna shivina, katira ſe visha po ſvojh shivotneh pozhutikah mest. mn. 2. čut:
Kadar en bolnik oterpne, de obeniga pozhutika rod. ed. nima je ſnamine, de dusha ga bo ſapuſtila ǀ od pozhutika rod. ed. teh ozhy ſe puſtite sapelat ǀ vſy pozhutiki im. mn. bodo djali: Gospud, dobru je nam letu biti. Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ od pozhutikou rod. mn. tiga shivota ſe puſte sapelati, slaſti od pogleda, ali od ozhy ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah hudih vashijh pozhutku rod. mn. ǀ od teh semelskih rezhy skuſi nyh pozhutike tož. mn. ſe puſte sapelati 3. čutilo:
V'pakli tudi ta pozhutik im. ed. tiga shlatajna, ali tipajna veliko martro pozhuti ǀ Oh lubesnivi moj pozhutki im. mn., jeſt od vaſſ slavu vſamem, dokler, grem v' vezhnoſt, ter vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto drushbo. Ieſt vaſſ sahvalim moje ozhy ǀ s' ſobmy bi tvoje greshne glide, inu pozhutike tož. mn. reſtargal ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki or. mn. nijh shjvota ǀ s'pozhutki or. mn., inu s'vſimi glidamij ſi shlushil hudizham Pomeni so v posameznih primerih težko ločljivi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
počutiti -im dov. občutiti:
Srezhna ſtutauſhenkrat je taiſta dusha, katera na semli doseshe gnado pozhutit nedol. v' ſuojm ſerzu eno ſamo droftino ſlatkusti Nebeske ǀ Takorshno shaloſt pozhutim 1. ed. de nimam pozhitka ni po dnevi, ni po nozhi ǀ veliko shaloſt pozhutem 1. ed., kadar ſpomnim, de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ sdaj tudi Boga nevidim, vener obene martre nepozhutim +1. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish 2. ed. ǀ pozhuti 3. ed. de eden ga je naſaj ulekal, on vener je hotel na prej pojti ǀ Kakor ena Amma, katera pozhuti 3. ed. polne ſvoje perſy mleka ǀ prezej puzhuti 3. ed. eno veliko bolezhino ǀ sdaj zhlovek obene martre nepozhuti +3. ed. ǀ prezej farbo ſgubimo teshave pozhutimo 1. mn. ǀ tuliKain shtrajfing Boshjh pozhutite 2. mn. ǀ ludje vidio, inu pozhutio 3. mn. shibo te boshie shtrajfinge ǀ pres vſiga pozhitka veliko, shalost, inu martro pozkutio 3. mn. ǀ nepozhutio +3. mn. obene slatkoſti v'boshy shlushbi ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil del. ed. m, de od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ vſe ſvoje britKe martre pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym ſerzi pozhutilj del. ed. m ǀ de bi grenkust te velike martre nepozhutil +del. ed. m, ga kushne ǀ kaj s' eno nesrezheno britkoſt bo pozhutila del. ed. ž ena greshna dusha ǀ Garlu bo tudi pozhutilu del. ed. s eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt ǀ Moj Bug kaj s' eno shaloſt ſta pozhutila del. dv. m ǀ prezej lakoto ſo pozhutili del. mn. m ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht pozhutily del. mn. m počutiti se počutiti se:
peteln kadar hudu ſe pozhuti 3. ed., ene gvishne sheliszha poſna, lete jej, inu osdravi ǀ kaku ſe pozhutite 2. mn. ǀ oblubi de ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
podučiti dov., F
13,
addocere, pervuzhiti,
podvuzhiti, vuzhiti;
catechisare, otroke vuzhiti, prou
podvuzhiti, s'beſſédo dopovedati;
commonstrare, pokaṡati,
podvuzhiti;
condocefacere, podvuzhiti, navaditi;
correptor, poſvarnyk, tá kateri poſvary,
podvuzhy;
corripere, poſvariti, pokaſhtigati,
podvuzhiti, vbéṡhati, pokrégati;
erudiendus, ſe ima
podvuzhiti;
erudire, podvuzhiti, pobulſhati;
imbuere, namozhiti, farbati, tudi
podvuzhiti;
informare, podvuzhiti, odpovédati prou kaku je;
instruere, podvuzhiti, podviṡhati, perpravlati;
praemonstrare, poprei ṡkaṡati, ali pokaṡati, ali
podvuzhiti;
subdocere, podvuzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pohujšati -am dov. pohujšati:
shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate, inu te preproſte pohushate 2. mn. ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo nereshalite, inu nepohujshate +vel. 2. mn. ǀ Ti ſtari pohujshaio 3. mn. te mlade, Duhouni te deshelske ǀ vezhkrat naſs pohushajo 3. mn., kakor pak pobulshajo ǀ ozhitnu greh tribaio, inu druge pohuishaio 3. mn. ǀ s'nyh hudim exempelnom yh pohushaio 3. mn. ǀ nihdar ſe nepobulshaio, ampak ſvoje Hzhere pohuzhaio 3. mn. ǀ Sverine mene nereshalio, inu nepohuishaio +3. mn. ǀ hudt exempal ſi dal, inu druge pohuishal del. ed. m ǀ ſe varva de bi ludje ne pokujshal del. ed. m ǀ de bi te nedolshne nepohushali +del. mn. m inu v'greh yh neperpravili pohujšati se pohujšati se:
vener obeden ſe nej bil pohulshal del. ed. m ǀ tu nar manshi kateru ſo per nyh vidili ſe ſo na taistim pohushali del. mn. m ǀ Na lete beſſede ſe ſo bily pohushali del. mn. m Piſſary, inu Fariſei ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren leben nepohujshale +del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ponašati se nedov., F
2,
competere, pegeruvati tú kar en drugi pegeruje,
ſe s'drugim
ponaſhati;
quomodo se gerit? kakú
ſe ponaſha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
poslušati -am nedov. 1. poslušati:
my n'hozhemo vezh poshlushat nedol. vaſhe fable ǀ David ſe perpravi pushat nedol. ǀ prezej ſo vſe druge opravila ſapustili, inu shli poshlushat namen. tega, kateri jeh je klizal ǀ Pridiga poshlushash 2. ed. kakor de bi tebe neshlu an ǀ cellu jutru Svete Mashe poshlusha 3. ed. ǀ katerih pejſsim ta zhlovek poſluſha 3. ed. ǀ Je gluh, sakaj Boshjo beſſedo neposhlusha 3. ed. ǀ radi poshlushamo 1. mn. kar nam dopade ǀ velike, inu negnusne grehe poshlushate 2. mn. ǀ neposhlushate +2. mn. boshio beſſedo, kakor je spodobnu ǀ kadar govori tudi ti gluhi ga poshlushajo 3. mn. ǀ Poshlushaio 3. mn. kaj pravi Anacharſis ǀ poshlushaiò 3. mn. beſsede njega, Koku on vnkaj reshlosij to ſapuvid ǀ neshtrajfaio ſvoje otroke kadar vidio de Boga reshalio, de S: Mashe neposhlushaio +3. mn. ǀ poshlushai vel. 2. ed. kaku lepu tebe vuzhi S: Chrysostomus ǀ Ah poshlushaj vel. 2. ed. S. Thomasha ǀ Poshluſhaj vel. 2. ed. ti nehualeshni zhlovik, kaj tebi govorij S: Ambrosh ǀ poſlushaj vel. 2. ed. kaj pravi S. Auguſtinus ǀ poslushaj vel. 2. ed. Svetiga Grogoria ǀ Poshlushajmo vel. 1. mn. sdaj kaj ty Ajdouski Vuzheniki sò od resnize govorili ǀ poshlushaimo vel. 1. mn., kaj Syn Boshy Chriſtus Jesus bo djal ǀ Poshlushajte vel. 2. mn. kaj pravi S. Bernardus ǀ Poshlushaite vel. 2. mn. kaj pravi S. Cyrillus ǀ poshluſhajte vel. 2. mn. s: Lourenza Iustiniana ǀ Poshluſhaite vel. 2. mn. S. Grogoria ǀ Poſhlushajte vel. 2. mn. S: Hieronyma ǀ Poſhluſhaite vel. 2. mn. kai pravi ta Vuzheni Abulenſis ǀ Poſhluſhajte vel. 2. mn. Huga Cardinala ǀ Poshluſaite vel. 2. mn. kaj Prerok Elias vam govorj ǀ Poshluſajte vel. 2. mn. kai pravi Marſilius Ticinus ǀ taiſte Pridigarie poshlushejte vel. 2. mn., kateri bugaio S. Paula ǀ pòshlushajte vel. 2. mn. S. Auguſtina ǀ neposhlushajte +vel. 2. mn. hudizha, inu njegoviga Synu Puſta ǀ ta menih 300. lejt je poshlushal del. ed. m to tizhizo, ter njemu ſe je ſdela ena ſama ura ǀ Sara je skuſi duri lukala, inu poshlushala del. ed. ž, kaj ty mladenizhy govorè ǀ Aku bodemo G: Bogu pokorni, njega s: beſsedo poshlushali del. mn. m, njega S: sapuvidi dershali ǀ aku bodo mojo pridigo fliſnu poſhlushali del. mn. m ǀ volnu bomò pushlushali del. mn. m te riſnizhna zhudeſsa gnade S. Duha ǀ Nashe vsheſſa bodo potroshtane, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale del. mn. ž/s 2. ubogati:
hudizha bugash, Boga pak neposhlushash +2. ed. ǀ ona neposhlusha +3. ed. beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou Svetiga Piſſma ǀ nikar yh neposhlushai +vel. 2. ed., inu nebugai ǀ Neposhlushaimo +vel. 1. mn. ni shlahto, ni priatele Pomena sta v nekaterih zgledih težko ločljiva.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
posvetovati se nedov. posvetovati se:
Boshje ſapuvid ſim pred mojmy ozhmy imel, inu s'taistimy ſe poſvetoval del. ed. m (II, 272) ǀ Sò shli Fariſei tjakaj, inu ſo ſe poſvetovali del. mn. m, kaku bi Jesusa vjeli v' beſſedi (V, 602) Drugi zapis je citat na začetku pridige.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
potegniti -nem dov. 1. potegniti:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi:
veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti:
takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti:
Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se:
takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja):
zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti:
nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor:
ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter:
dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti:
krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se:
kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati:
kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati:
ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
povzdigovati dov. povzdigovati, dvigati:
ſvoje ſerze je v' nebeſſa posdigoval del. ed. m (V, 306) ǀ kadar je kovashki meih posdigval del. ed. m, je premishloval kaku leta meih je hualeshen (V, 39)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
poznati -am dvovid. 1.nedov. poznati:
kaku ga hozhem posnat nedol., dokler ga nei ſim nikuli shlishal govorit ǀ cilu Angeli Nebeski nemorio s' vſo ſvojo saſtopnoſtio posnat nedol. misly tiga zhloveka, ampak ſam G. Bug ǀ hozhe poſnati nedol. shlahtnoſt tiga Roda ǀ aku hozhemo poſnad nedol. eniga zhloveka ǀ jeſt pak jo poſnam 1. ed., ſa tiga volo ji malu ſaupam ǀ Ieſt dobru posnam 1. ed. Herodesha on je en savit ſhelom, en goluf ǀ Jeſt vaſs nepoſnam +1. ed., poberiteſe v' paku ǀ Grehe tuoje Matere posnash 2. ed., ſvoje lastne nepremiſhlish ǀ Poſsnash 2. ed. tvojo roko, inu tvojo kry ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash +2. ed. ǀ njega vuprasha, ali posna 3. ed. te ludij ǀ od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna 3. ed. ǀ ta kateri je nepoſna +3. ed., bi menil de je slatà uredna ǀ kateri je bil Chriſtuſa trykrat satail, inu perſegal, inu rotil de Chriſtuſa neposna +3. ed. ǀ vy posnate 2. mn. dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano ǀ ſe annat vſiga tiga, katiru poſnate 2. mn. de je super volo Boshjo ǀ mene poſnajo 3. mn., de ſi lih po nozhi pridem ǀ de yh ludje posnaio 3. mn. de ony ſe poſtio ǀ Od teh Isvolenih pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo 3. mn. ǀ nepoſnaio +3. mn. te ſvetle nebeske skriunoſti ǀ sa gnoine bule saſtopi te skriune grehe, katire dokler Spovedniki yh neposnaio +3. mn., yh tudi osdravit nesamorio ǀ je posnal del. ed. m ſkriune misly ſvojh bratou ǀ To veliko mozhnust, inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal del. ed. m Krajl David ǀ Leto reſnizo S. Catharina Senenſis je dobru posnala del. ed. m ǀ Ta preproſta dusha, katera nej pushtobo poſnala del. ed. ž na ſemli ǀ enkrat dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla, ta dokler jo nesta posnala del. dv. m serze ſi vſame spovedat ſe ǀ kateri ſo urednost Christuſavo posnali del. mn. m, shtimali, inu lubili ǀ vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali del. mn. m 2. dov. spoznati:
Is oblizha nei mogal posnat nedol. de je Syn Boshj ǀ nej ſo mogli poſnat nedol. zhe leta modruſt je Boshia, ali zhloveska ǀ dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal, she poſnam 1. ed. de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat ǀ Kaj jeſt vidim? neposnam +1. ed. zhe je ena oderta auzhiza v' garmi terniavem ali pak en odert, inu reſekan zhlovek ǀ koku tedaj posnash 2. ed. de je Krajl nebeſkiga krajleſtva ǀ kakor levu Andronika sagleda ga posna 3. ed., inu mu nezh nu nezh ne ſturj ǀ aku biſtru v'ſonze gleda, taku leto ſa ſvojo tizo poſna 3. ed. ǀ bolnik ne vidi, inu neposna +3. ed. kaj je pod bulo ǀ nej hotela de bi njo Ahas posnal del. ed. m gdu je ona ǀ Kadar ta greshna Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala del. ed. ž, inu zhes taiſte ſe sgrevala, je tekla h' Chriſtuſu na kolena pade ǀ tudi taiſti neverniki bodo posnali del. mn. m, de je Syn Boshy Chriſtus Jesus ǀ de ſi lih bote vidili vashe velike grehe, inu bote poſnali del. mn. m de ſte malu dobriga ſturili ǀ ſe varuaio de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali +del. mn. m ǀ de bodo zhiſtu vidile, inu poſnale del. mn. ž vſe tadle poznati se 1. nedov. poznati se, videti se:
v' zhaſſih mu ſe vinu posna 3. ed., kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 2. dov. biti prepoznan, spoznati se:
tem pride veliku shenskih pershon s' floram pokrite, de ſe nej ſo mogle posnat nedol. ǀ is tega ſe posna 3. ed., de je ta pravi Belzoar ǀ S'djaina ſe posna 3. ed. kaj zhlovik, veruje ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna 3. ed. zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ ſe pouerne v' kloſhter, posgonj, s' Vratarjam ſe nepoſnata +3. dv. ǀ taiſti, kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio 3. mn. is tega folsh danaria
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
požreti -em dov. požreti:
hudizhy hozheo mene poshrejti nedol. ǀ od uſeh kraju ukupaj letio h' tej merhi, inu vſy jo zukajo, inu poshreiti nedol. hozheo ǀ ena riba vekshi, poshre 3. ed. eno mainshi ǀ Ah! kaku ſe neodpre semla, de eno takorshno greshinzo v' paku neposhre +3. ed. ǀ paku odperte vſta dershi, de bi vas posherl del. ed. m ǀ je bil posherl del. ed. m en kamen ǀ ſtu glau zhloveskih, katire je bil poshrel del. ed. m ta groſoviti Crocotil ǀ pod unem piſſelzam medù, kateriga je bil Ionatha poshrejl del. ed. m ǀ Gdu je bil odpru usta uni poshreshni ribi, katera je bila Iona Preroka posherla del. ed. ž ǀ de bi semla ſe neodperla, inu tebe neposherla +del. ed. ž ǀ Bug nej bil odperl morje de bi Faraona posherlu del. ed. s ǀ per eni vezhery ſta bila posherla del. dv. m vſe kar ſta imela ǀ moy ſourashniki ſe ſo vkupaj sbrali, de bi mojo dusho posherli del. mn. m ǀ lete garde ſo bile posherle del. mn. ž te lepe debele
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prelomiti -im dov. prekršiti:
n' hozheo vezh ſapuvidi Boshje prelomit nedol. ǀ kadar bi jest ſe bil bal taku Boshio sapuvid, kakor ſim ſe bal Ceſariovo prelomit nedol. ǀ njegove S. sapuvidi prelomim 1. ed. ǀ ſe varvam kar ie meni mogozhe, de Boshje sapuvidi neprelomim +1. ed. ǀ ti pak kadar Boshijo sapuvid prelomish 2. ed. ſe veſelish ǀ Eua ta Boshyo sapuvid prelomi 3. ed. ǀ s'en ſam toller mosha farata, inu vero prelomi 3. ed. ǀ ta kateri neprelomi +3. ed. sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ is hudobnoſti nashe hude vole sapuvid Boshjo prelomimo 1. mn. ǀ kadar Boshjo sapuvid prelomite 2. mn. ǀ kateri prelomio 3. mn. to poſvejtno navado ǀ de ſi glih Boshjo sapuvid neprelomio +3. mn. ǀ shivi li kakor ena shivina, prelomi vel. 2. ed. li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ prelomy vel. 2. ed. yh, kadar kuli ſe perloshnoſt da ǀ nikar ga nerashalite, neprelomite +vel. 2. mn. njegove Svete sapuvidi ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil, inu myr prelomil del. ed. m ǀ raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu del. ed. m Mojſsesavo postavo ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil, de bi sapuvidi Boshjo neprelomil +del. ed. m ǀ nah po tem bodezhijm ternu ſe vala de bi njega s. sapuvid neprelomu +del. ed. m ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu oſtala bi ne bila Boshjo sapuvid prelomila del. ed. ž ǀ kulikain krat ſte Sakonsko vero prelomili del. mn. m ǀ kaku tedaj my bomo poſt prelomili del. mn. m ǀ de bi ga nereshalili, inu njegove S: sapuvidi neprelomili +del. mn. m prelomiti se zlomiti se:
kar rigilni, inu panti ſe prelomio 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
premisliti -im dov. 1. premisliti:
aku mij hozhmo premislit nedol. vſe lastnusti ǀ Imash premiſlit nedol. de v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven ǀ vas proſſio de bi imeli permislit nedol. kaj s' eno veliko martro v' taiſtem ogniu pozhutio ǀ tu je permiſlit nedol. de bo skoraj vmerl ǀ imamo poprei prau gledat, inu primislit nedol., aku je reiſs, kar ſe je resglaſſilu ǀ Jeſt ner poprei premislim 1. ed., koku ſe je godilu Synu Boshimu ǀ kadar jeſt premiſlem 1. ed. te velike zhuda ǀ kadar premiſlim 1. ed. ǀ ti premishlish 2. ed., inu gledash dalezh ǀ ti nepremishlish +2. ed. de je bila perſilena tebe moſhu dati ǀ nihdar pak nepremislish +2. ed. kaku bi mogla tuojmu G: Bogu dopasti ǀ Grehe tuoje Matere posnash, ſvoje lastne nepremiſhlish +2. ed. ǀ nepremiſlish +2. ed. de ti zhes ſtukrat ſi preshestvu dopernesla ǀ kateri prau premisli 3. ed. veſſelje nebeskiga Krajleſtva, takorshnimu ſe gnuſi vſe kar ſveit, inu tu golufnu meſſu njemu obeita ǀ kadar letu ta dusha premiſli 3. ed. prezej ſe prestrashi ǀ bo isvelizhen ta, katiri vednu to minuto primisli 3. ed., inu h' letej ſe perpraula ǀ aku poprej ſvojo vejst flisik nepremisli +3. ed. ǀ aku nepremiſli +3. ed. de ima semla, inu pepel ratat ǀ zhe mij premislimo 1. mn. njega visokust ǀ zhe my premiſlimo 1. mn. te lube ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ KuliKain premislite 2. mn. poprei KaKor vashe denarje na puſsodo daste ǀ sakaj nepremiſlite +2. mn. de ſte s'semle prishli, inu de semla bote ratali ǀ Ali premisljo 3. mn. Kaj je bil Dauid stutil ǀ nej premiſlio 3. mn. de en KratiK zhaſs bodo shiveli ǀ ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las dobru premisijo 3. mn. ǀ ſakaj nepremislio +3. mn. de hudizh ta veliki shaz nyh dushe s'eno shleht rejzh yh ſgolufa ǀ neprimiſlio +3. mn. de je nevarnu to s: Sapuvid odnashat ǀ Sdaj premisli vel. 2. ed. Kej ſe tuoje ſerce najde ǀ premiſli vel. 2. ed. kaj s'ena britkoſt bò tebe takrat obſhla ǀ Sdaj premislimo vel. 1. mn. de ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ li premiſlimo vel. 1. mn. prau, tu kar sdaj ſmo gouorili ǀ Letu dobru premislite vel. 2. mn., inu s'Bugam ostanite ǀ premiſlite vel. 2. mn. kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ Premiſslite vel. 2. mn. kaj S: piſsmu od Riſsa Goliata pravi ǀ ti nei ſi provu poprej premislil del. ed. m tuoje shivejne ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil del. ed. m ǀ Kadar vſe tu S. Ambrosh je premislu del. ed. m ǀ bi premiſlu del. ed. m poprej, ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ kadar bosh premislila del. ed. ž, de dusha tvoiga Ozheta, tvoje Mattere etc. vpye v' vizah ǀ kadar taiſti, inu taiſta ſama ſe najdeta, kadar bi premislila del. dv. m, de ſi lih obedn zhlovek yh nevidi, de vener G. Bug v' prizho ſe ſnajde, yh vidi, inu shlishi; Ah gvishnu bi nehala, umouknila ǀ kadar bi letu premislili del. mn. m, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali ǀ kadar bi my praù premiſlili del. mn. m kaj s'enu S. Mejstu je Cerku ǀ Kadar bi ty greshni prau permiſlili del. mn. m 2. pomisliti:
kadar edn premisli 3. ed. na leto veliko krono Nebesko ǀ vener na letu nepremislite +2. mn., ſe nepreſtrashite ǀ Kumaj poli firtilza ure na ſvoje grehe premislio 3. mn. ǀ nihdar na taisto pusledno uro nepremiſlio +3. mn. ǀ aku bodemo mij premislili del. mn. m de G: Bug vſe vidi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prestrašiti -im dov. prestrašiti:
koku je mogal Aſa premagat, inu preſtrashit nedol., takorshno ſilnu veliko Samursko vojsko ǀ obena ſtuarjena lepota taiſte nemore smotit, obena martra prestrashjt nedol. ǀ mene mozhnu preſtrashi 3. ed. danas Hugo Cardinal ǀ Krona, katera resveſseli Angele, inu prestrashi 3. ed. hudizhe ǀ mene preſtrashio 3. mn. beſſede S. Grogoria Papesha ǀ te nar manshi rezhij ga prestrashio 3. mn. ǀ kaku tedaj te beſsede neprestrashio +3. mn. tebe ǀ je bil preſtrashil del. ed. m Balaama folsh Preroka de nej prekolnil ta isvoleni folk ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil del. ed. m ǀ Nikar vſhe de bi jo vmuril, ampak de bi jo prestrashil del. ed. m ǀ letu ne bo mene prestrashilu del. ed. s ǀ naj ſim tiga hotel ſturiti, de bi kej ouzhizo nepreſtrashili +del. mn. m prestrašiti se prestrašiti se:
koku je mogozhe takorshne rezhy poshlushat, inu ſe nepreſtrashit +nedol. ǀ prezei ſpomnim, de G. Bug vidi, ter ſe prestrashim 1. ed. ǀ ſilnu ſe preſtrashim 1. ed. ǀ ſilnu ſe prestraſhem 1. ed. ǀ Sakaj ſe preſtraſish 2. ed. o prezhiſta Diviza ǀ ti greshniza ſe nepreſtrashish +2. ed., ſe neboysh ſerda, inu shtraifinge boshie ǀ takrat zeno ſe preſtrashi 3. ed. ǀ leta nesrezhna ſe prestrashi 3. ed., inn sashraja ǀ ta bolni ſe ga preshtrashi 3. ed. kakor de bi ena poshaſt bil ǀ ſe prestraſhi 3. ed., inu tezhe ſe ſpovedat ǀ ſe presrtashi 3. ed., ſesazhne chrishat ǀ sazhne ſmert premishlovati, ſe perstrashi 3. ed. ǀ Gdu ſe nesazhudi inu nepreſtrashi +3. ed. ǀ ſe prestrashimo 1. mn., inu zhes nashe grehe s'grevamo ǀ de ſe ne prestrashite vel. 2. mn. ǀ vener ſe nepreſtrashite +2. mn., ampak ferbeshnu eno sapuvid, sa to drugo prelomite ǀ purgarij ſe preſtrashio 3. mn. ǀ en post dopernesti ſe prestrashio 3. mn. ǀ leti povableni ſe ſilnu prestrashjo 3. mn. ǀ vſy ſe preshtrashio 3. mn., od pleſsajna nehajo ǀ na tu ſe preſtràshio 3. mn., inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Gospud, inu njegova luba ſe tudi preſttrashio 3. mn./dv. ǀ Se najdeio kateri ſe nepreſtrashio +3. mn. ǀ O Nebeſſa vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe vel. 2. ed. ǀ nepreſtrashi +vel. 2. ed. ſe moj Gospud ǀ Spumnite Nem. Nem., ter vednu premislite, inu preſtrashiteſe vel. 2. mn. na letem kar pishe S. Mattheush ǀ nikar ſe nepreſtrashite +vel. 2. mn. vy slabi ludje ǀ Ali nekar ſe neprestraſhite +vel. 2. mn. ò N: N: ǀ gvishnu ti bi ſe preſtrashil del. ed. m ǀ Sampson ſe je bil prestrashil del. ed. m ǀ du more na letu ſpomnit, de bi ſe nepreſtrashil +del. ed. m, sgreval, inu nesjokal ǀ Kadar je pred spovednika pokleknila ſe je taku mozhnu prestrashila del. ed. ž, inu ſramuvala ǀ Na lete beſſede Nuna ſe je bila preſtrashila del. ed. ž ǀ meni ſe sdy de nej mogozhe de bi zhlovesku ſerze taku tardu kaminitnu bilu de bi ſe nepreſtrashilu +del. ed. s, inu ſplakalu ǀ ſilnu ſe ſo bili prestrashili del. mn. m ǀ de bi skuſi takorshnu prikasajne ludje ſe preſtrashili del. mn. m ǀ ſe ſo bily taku preſtraſhili del. mn. m, de obedn mu nej ſmel ene beſſede rezhi ǀ Iobavi prijately ſo ſe bily preshtrashili del. mn. m ǀ vſy ſe ſo bili preſtashili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
pretrd -a prid. pretrd, pretežek, prestrog:
Je ris de vſy shelimo v' nebeſſa priti, pot pak pretard im. ed. m, inu oſter nam naprei pride (V, 482) ǀ sakj Orden pre terdt im. ed. m je njemu naprej pershil (III, 624) ǀ Kaku bi blu nam mogozhe zhlovesku meſſu jeiſti, inu kry pyti? letu nej mogozhe dershat, leta je pretarda im. ed. ž sapuvid, satorai neketeri ſo bli Chriſtuſa sapuſtili (V, 546)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prikazati -kažem dov. prikazati:
ta kateri bo poprei umerl ſe imá temu drugimu prikasat nedol., inu povedat, kaku njemu ſe godi na unem ſvejtu ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe 3. ed. na enim gorezhim lintuornu ǀ ſe njemu prikaſhe 3. ed. v'lufti Rihter Nebeſki ǀ Odreshenik ſe prikaſe 3. ed. Iogrom ǀ Chriſtus ſe Martyriuſu v' veliki ſvetlobi prikaſſe 3. ed. ǀ sakaj G. Bug takushne ſtrashne rezhy perkashe 3. ed.? Morebit de miſli ta greshni ſvejt Konzhati ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa Gospa perkashe 3. ed. ǀ s'jutrej Kakor ſe dan perkashe 3. ed., uſtane, ter gre damu ǀ Bug v'taistih ſtrashnih oblakoh ſe perkaſhe 3. ed. ǀ dokler ſe neprikashe +3. ed. ta ſvejsda Canicula imenovana ǀ sakaj G: Bug neperkashe +3. ed. slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli ǀ Dua Angela ſe nij perkasketa 3. dv., ter jo troshtata ǀ Jesus, inu Maria Diviza v' tovarshtvi teh Angelou, inu Svetih Diviz ſe prikasheio 3. mn. ǀ ſe njemu ene zhudne lujtra prikashejo 3. mn. ǀ S. Duh ſe je bil danaſs prikasal del. ed. m v'podobi tiga ognia ǀ ſe je prikaſal del. ed. m v' Bethlemski shtalizi ǀ Bug v'podobi eniga detetza ſe je bil perkasal del. ed. m ǀ Daniza ſe je vshe prikasala del. ed. ž ǀ Maria Diviza enkrat ſe ie bila prikaſala del. ed. ž ǀ v'Iutrovi desheli ſe je bila nym perkaſala del. ed. ž ǀ kadar bi na naglom v' temmi ſonze ſe prikaſalu del. ed. s ǀ tu je taistu svetlu Nebu polnu svetlih svejsd Kateru ſe je bilu meni enkrat perkasalu del. ed. s ǀ nijh sdrauje ſe je perKaſalu del. ed. s ǀ tu ſvètlu ſonze naſhe dushe bi pres oblaka tiga trupla nam ſe parkasalu del. ed. s ǀ veliku ſmertnikou, kateri ſo mertvi leshali, ſo gori vſtali … inu ſe ſo drugim ludem perkasali del. mn. m ǀ tajſte ſuete dushe katere ſe ſo bile perkaſale del. mn. ž S: Mechtildi ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale del. mn. ž/s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ravno1 prisl. 1. zelo:
Aubè kaku je meni ramnu teshku ǀ Jeſt rauminu ſim reshalen ǀ ty kateri hozheo tebe vshivat, morio raumnu veliku poprej terpeti 2. natanko:
Kateri bo raumnu gledal slednu moje diajne, inu miſſu Zapis rauminu vsebuje hiperkorektni -i-. Soglasniška skupina -mn- je nastala po asimilaciji iz -vn-, prim. pri Kastelec-Vorencu ramnu, ṡlú ſtar ‛veterinus’, pri Gutsmannu ramnu ‛eben, recht’. Za zapis pod drugim pomenom bi bilo mogoče nastaviti tudi člen. s pomenom ‛ravno, prav’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
rešiti -im dov. rešiti:
skusha Indianer reshit nedol. leua od pſsa ǀ ſama resniza nas ſamore reishit nedol., ozhistit, inu isvelizhat ǀ de bi mogal rejshit nedol. inuodkupit nashe dushe ǀ nemore mojo dusho od pakla rejſhit nedol. ǀ obeden Arzat ga nemore rejshiti nedol. ǀ s' rok teh paklenskih Rabelnou rèshit nedol. ǀ pofliſsajſe njega od te martre reſhit nedol. ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij, inu flajshtrij njemu pomagat, inu od te preteshke bolezhine Krajla reijſhit nedol. ǀ Jeſt ſim prishal vas osdravit, inu od ſmerti reishit namen. ǀ Jeſt tebe reishim 1. ed. od tvoih grehou ǀ bres lete Boshie arznie, katera zhloveka reishi 3. ed. od te vezhne ſmerti ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi 3. ed. mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi 3. ed. od taiste nadluge ǀ cilu ſvoj leben ſa eno ſamo vaga, de od teh poshreshnih voukou jo reshi 3. ed. ǀ ta s. molitva premaga tiga ſaurashnika, inu ijh rejshij 3. ed. od vſiga tiga hudiga ǀ Bug naſs li od hudiga rèshi 3. ed., inu tu bo nam sadosti ǀ Aku n'hozhete vy, inu vaſhi otrozi fardamani biti, pred tem Bug vaſs reyshi 3. ed. ǀ leta yh resi 3. ed. is nyh oblaſti ǀ nej tebe od hudizhu rèshio 3. mn., aku morio ǀ vſmiliſe zhes lete vboge dushize, ter yh reishi vel. 2. ed. is martre teh viz ǀ Ah lubesnivi Moj Ozha, aku je mogozhe reishime vel. 2. ed.+ od tiga grenkiga keliha ǀ vſmiliteſe zhes nas, reshite vel. 2. mn. nas od lete velike martre v' kateri ſe ſnaidemo ǀ de bi jetnike reshil del. ed. m s'lastno Pershono ǀ Manaſſes je G. Boga proſſil, de bi njega is Babilonske jezhe rejshil del. ed. m ǀ nas je reishil del. ed. m od pogubleina te nevere ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu rèshil del. ed. m ǀ je bil rejshal del. ed. m suoje mestu od tiga pogublejnia ǀ Bug s'mrèsh je njega rejſhal del. ed. m ǀ bode vaſs rejſhil del. ed. m od grehau ǀ de bi nas reshel del. ed. m od vezhne martre ǀ yh nej bil rèshel del. ed. m od tiga gmajn Adamaviga greha ǀ nas je reishel del. ed. m od te grenke ſmerti ǀ je mene ſtuaril, inu od pakla reſhil del. ed. m ǀ s' oblasti tyh ſamurizou réshil del. ed. m ǀ di bi vaſs reshal del. ed. m od greha ǀ de bi ijh Bug rejshu del. ed. m s'kehe ǀ de bi od ſmerti ta Judouski folk reshila del. ed. ž ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio rèshila del. ed. ž ǀ de bi njemu glavo odſekala del. ed. ž ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu del. ed. s ǀ je proſſil ſvoje bratje de bi skuſi nyh molitvo ga reshili del. mn. m ǀ sledniga zhloveka ſo od hudizha reishili del. mn. m ǀ Postojna, katero ſo bily koſzy rèsheli del. mn. m od ene kazhe rešiti se rešiti se:
nihdar ne bo mogal ſe reshit nedol., inu od te bolesni oſdravit ǀ aku shelite od paklenske martre ſe reishit nedol. ǀ ſe nepofliſsa prezej osdravit, inu te velike nevarnosti ſe rèshit nedol. ǀ de bi li is paklenſke martre ſe mogla reſhit nedol. ǀ Hozkete ſe rejshit nedol. od skushnave ǀ aku hozhesh v' nebeſsa priti, inu pakla ſe reshiti nedol. ǀ kumaj zlovik od ene ſe rejshi 3. ed., de vſhe ta druga ga popade ǀ aku ſe ne reishite 2. mn. od vezhne ſmerti ǀ pred to teshko shtrajfingo Boshjo ſe reshio 3. mn. ǀ Sveta, inu nuzna je miſſu molit sa te mertve, de ſe reishio +3. mn. od ſvoih grehou ǀ ſe bosh od pakla reshil del. ed. m, inu nebeſſa sashlushil ǀ Vuprashajte krajla Ezechia kaku on ſe je bil od ſmerti reishil del. ed. m ǀ koku bosh ti ſe reshil, ali reshila del. ed. ž od tiga greha ǀ ſmerti ſe je bila rejshila del. ed. ž ǀ vſe martre bi ſe bila reshela del. ed. ž ǀ bulshi je sa naſs, de od ſmerti, inu od martre ſe bomò reshila del. dv. m ǀ ty mertui ſo ſe od shtraifinge boshje reishili del. mn. m ǀ debi Iſraelitery skuſi preshli, inu od tiga Trinoga ſe reshili del. mn. m ǀ vy bolne dushe vſimite ta nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa, de bote osdravile, od vezhne ſmerti ſe reſhile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
skoraj prisl., F
20,
admodum, ſylnu, mozhnu,
ẛkorai, ṡadoſti, vezhkrat;
ferè, fermè, ṡkorai, bliṡu;
grandis natu, ṡkorai ſtar, ſylnu ſtar;
jam, ṡdai, ali
ṡkorai, vṡhè;
ordinariè, vekſhi deil,
ṡkorai vſelei;
penè, ṡkorai, bliṡi;
probabiliter, ṡkorai de je timu takú;
quasi, kaku debi,
ṡkorai
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sponesti se dov. obnesti se, izkazati se:
kaku ſe ima ſponeſti nedol., kadar bo ta prava ura prishla ſe voiskovati zhes ſmert ǀ sa gmain nuz ſvoje deshele ſe je dobru ſponeſſil del. ed. m ǀ nashi Generali, inu Sholnery ſerzhnu, inu dobru ſe ſo ſponesli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
svariti -im nedov. svariti, opominjati, grajati:
ga ſazhne sfariti nedol., inu opominat ǀ sakaj ti greshnik, ti greshniza puſtish shraiat Pridigarie, ſuariti nedol. ſpovednike ǀ Satoraj bi jeſt vekshi vrshoh imel kregat inu sfarite nedol. takorshne karshenike ǀ Prerok Samuel gre obiskati Krajla Saula, ter taiſtiga mozhnu sazhne kregat, inu ſvoriti nedol. ǀ jeſt ij pravim s'farim 1. ed., kregam, inu vuzhim ǀ Ti Goſpodar, inu Goſpodina kregash, suarish 2. ed. tvoje posle ǀ S. Duh sfarij 3. ed., inu ijm shuga rekozh ǀ naſs ſfary 3. ed., inu krega s'kusi Preroke, Apostelne, Vuzhenike ǀ S. Baſilius ga sfarj 3. ed. ǀ satoraj yh ſfarij 3. ed. s'danaſhnim Euangeliſtam ǀ poshlushaite kaku vas sfari 3. ed. S. Auguſtin ǀ katero nehvaleshnost ſfarji 3. ed. S. Bernardus ǀ ga sffarj 3. ed., poduzhy ǀ nepametno ſodbo vasho ſvarj 3. ed. S. Auguſtinus, rekozh ǀ dober exempel teh bogaboyezhih ſvari 3. ed., inu krega te greshne ǀ shiher ſuarimo 1. mn., inu pokregamo te greshne ǀ kadar vashe otroke, posle, ali blishne kregate, suarite 2. mn. ǀ aku yh nesfarite +2. mn., inu neshtrajfate kadar ony vaſs nebugaio ǀ kadar ſpovedniki, inu Pridigary tebe suarè 3. mn., inu kregaio ǀ Pridigvai Boshjo beſſedo, nebojſe resnizo govorit, ſtonovitnu ſuari vel. 2. ed., kregai ǀ vuzhite yh, sfarite vel. 2. mn. proſſite yh, inu ſturite vſe kar je mogozhe ǀ mozhnu yh je sfaril del. ed. m, inu tudi vuzhil ǀ vezhrat vaſs ſim kregal, inu ſfaril del. ed. m ǀ ijh je Kregal, inu ſvaril del. ed. m, inu djal ǀ je Sijna ſvarijl del. ed. m, inu je djal K'njemu ǀ Pridigar je svaril del. ed. m taiſte, kateri kauneio ǀ jest bi nemogal ſe sdershat, di bi neſfaril +del. ed. m, inu kregal ǀ de bi tebe neshtraifal v' ſvoim ſerdi inu neſvaril +del. ed. m v' ſvoi slobnoſti ǀ shlahta je Mosha sfarila del. ed. ž ǀ ſta jo sfarila del. dv. m ǀ vaſs bodo sfarili del. mn. m s' taistimi beſsedami ǀ te greshne ſo ſuarili del. mn. m, inu shtrajfali ǀ so njega ſfarili del. mn. m de veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
škoda -e ž škoda:
ta nei obena kriviza, ali shkoda im. ed. ǀ vam ſe shkoda im. ed. ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ona ſama je ursoh ſvoje shkode rod. ed. ǀ sa volo ſhkode rod. ed., v' katiro padeio taiſti katiri ſe nepoſtio ǀ ſa veliko gnado, inu ſrezho ſposna, de bi s'shkodè rod. ed. teh drugih ſe vuzhili pobulshat, inu greha varvat ǀ ſte moj pravizhni ſerd resdrashili k' vashi shkodi daj. ed., inu pogubleinu ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi daj. ed. nashih vbogoh dush ǀ Roke nemore nuzat, ampak h'shkodi daj. ed. ſvoimu blishnimu ǀ veliko shkodo tož. ed. po celli Europi della ǀ spaumnite Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo tož. ed. perpravili ǀ je shal skuſi en borsht, kir en leu je prebival, inu veliko skodo tož. ed. dellal ǀ de bi li eden tega drugiga v'shkdo tož. ed. perpravitij ǀ s'kuſi letu v'skodu tož. ed. veliko ſvoiga blishniga perpraui ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo or. ed. ǀ zhloveka sapeleio, inu v' velike shkode tož. mn. perpravio brez vse škode ne da bi se poškodoval:
bres vſe shkode je bil lintvorna premagal ǀ Jeſt vidim eno ſilnu resbeleno pezh, v' kateri nehodio trye mladenizhi, kakor ſo hodili po uni Babilonski bres vſe shkode ǀ tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel s škodo v škodo:
kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ s'shkodo veliko ſvoiga bliſhniga perpravi ǀ nej li rejſſ, de ſvejt ſa preproſtiga dershj, kateri s'ſvojo shkodo resnizo govorj ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno shkodo Sposnal ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil uni nesrezhni zhlovik ← stvnem. scado ‛škoda’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
trma -e ž svojeglavost, muhavost, kaprica:
Sdaj k'zhaſti Boshi ſe neshenio, neuprasheio kaj s'ene terme rod. ed., inu nature je, inu kaku je neuajena (V, 90) ǀ Ta ſedma je leta Neopolitanarza, per kateri ſim malu zhaſsa, satoraj she navem nje termo tož. ed. (III, 66)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
tvoj -a zaim. tvoj:
tvoj im. ed. m brat je vmerl ǀ Pravi de je tuoj im. ed. m priatel ǀ Jeſt ſim tvoi im. ed. m Gospud Bug ǀ vſai ſe vej gdu je bil tuovj im. ed. m ozha ǀ tvoja im. ed. ž preuſetnoſt bo tebi preſhla ǀ tuoja im. ed. ž mati je tebe v'grehu spozhela ǀ nej ſe ysde tvoia im. ed. ž S: vola ǀ Kai tebi pomaga tuoia im. ed. ž dolga molitvu ǀ Tvoje im. ed. s garlu je, kakor Davidau Turn ǀ tuoje im. ed. s serze je paunu offerti ǀ nebò mogozhe de bi ſe tvoie im. ed. s ſerze neomezhilu ǀ tuoie im. ed. s ſerce je polnu offerti ǀ gledaj ner poprei de tvóje im. ed. s opravilu bo pravizhnu ǀ nej sadosti de blagu tvojga rod. ed. m blishniga neukradesh ǀ ſe boijsh tuojga rod. ed. m Gospuda ǀ Dusha tvoiga rod. ed. m Ozheta ǀ kaku bi mogal s'shkodo tuoiga rod. ed. m bliſhniga obogatit ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga rod. ed. m pota ǀ ti kateri raven tvoje rod. ed. ž shene druge lubish ǀ G: Bug tudi neushlishi tuoje rod. ed. ž proshne ǀ Dusha tvoiga Ozheta … tvoie rod. ed. ž priatelze ǀ ti pres tvojeshode rod. ed. ž+ bi lahku porok sa njega bil ǀ is tvojga rod. ed. s ſerza vun ſtepſti ǀ slabust tuojga rod. ed. s meſsa ǀ do ſadne minute tvoiga rod. ed. s shiuejna ǀ de bi ſi glih polovizo tuoiga rod. ed. s blaga vbogim dal ǀ pride s'tuojga rod. ed. s negnusniga, inu nezhistiga serza ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja rod. ed. s ned. (?) prehodisha inu blaga ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu daj. ed. m Moshu ſtala ǀ de bi tvoimu daj. ed. m moshu vero prelomila ǀ nihdar pak nepremislish kaku bi mogla tuojmu daj. ed. m G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu daj. ed. m ſourashniku ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu daj. ed. m sapuſhenimu otroku ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy daj. ed. ž shaloſtni matteri ǀ Kej tedai ſi neshal pomozh tvoi daj. ed. ž mersli dushi ǀ on je tuoi daj. ed. ž S: gnadi ſe samiril ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj daj. ed. ž ner Svetejshi Materi shlushil ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij daj. ed. ž poſvetni Gospoijski ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij daj. ed. ž navadi ſturiti ǀ en takushen shpot ſebi, inu tvoji daj. ed. ž shlahti ſturila ǀ n'hozhesh yh k'tuoj daj. ed. ohzeti pustiti ǀ tulikain dobrih shpish tvojmu daj. ed. s teleſſu uſak dan perpraulash ǀ h' shlushbi tiga ſveità, tvoimu daj. ed. s truplu, inu hudizhu ǀ h'tvojmu daj. ed. s pogubleinu ǀ hozhem na tvoj tož. ed. m exempel gledat ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj tož. ed. greh pred mosham ǀ deni tvoi tož. ed. m kruh na te tekozhe vode ǀ Pogledaj v'tvoj tož. ed. m keudar ǀ Sgubish tuojga tož. ed. m ži. kojna, tvojga tož. ed. m ži. vola ǀ ſi vſelej bodil, inu martral tvoiga tož. ed. m ži. Boga ǀ ti saurashish tuoiga tož. ed. m ži. blisniga ǀ gresh pogledat tuoijga tož. ed. m ži. koijna ǀ tiga shalostniga Syna tuoga tož. ed. m ži. ſi reveſselila ǀ podeli meni tvojo tož. ed. ž S. Gnado ǀ Hozhesh tuojo tož. ed. ž pusledno vro potroshtan biti ǀ shentovaine tuoio tož. ed. ž dusho vumorij ǀ my bomo do vekoma tvoio tož. ed. ž pravizo zhastili ǀ Bug bode ozhistel tuoju tož. ed. ž duſho ǀ de bi taistu blagu mogal v'tuojo tož. ed. ž oblast perpravit ǀ ſe pofliſash offertnu tvoje tož. ed. s telu guantat ǀ Bug bode suoj s: shegendal zhes tuoje tož. ed. s telu, inu prehodishe ǀ kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu, inu vſe tvoie tož. ed. s veſſelje v' shaloſt preobernilu ǀ tuoie tož. ed. s meſsu s'postom noter dershish ǀ ena muha lejse pò tvojm mest. ed. m obraſu ǀ de bi na tuojm mest. ed. m shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo ǀ v'tuoijm mest. ed. m s. strahu ſe bodem pofliſsal do moje pusledne urre shivejti ǀ Oſtani li per tvoy mest. ed. ž veri ǀ ſtoy v' tvoi mest. ed. ž dobri voli ǀ de bi v'tvojm krajleſtvi edn ſidel na tvoj mest. ed. ž deſnizi, ta drugi na tvoj levizi ǀ po tuoij mest. ed. ž pregrehi tebe shtrajfat ǀ po tvoij mest. ed. ž veliki milosti ǀ my ſmo yh lepu vuzhili po tuoj mest. ed. ž sapuvidi shiveti ǀ v'tuoj mest. ed. ž hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu ǀ dershat taiſto sheno v'tvoj mest. ed. ž hishi ǀ v' tvojm mest. ed. s Svetem Jemenu ſmò Karsheni ǀ Angely tvoy brati shalujemo na tvoim mest. ed. s pogublejni ǀ v' tuojm mest. ed. s Imenu ſmò prorokuali ǀ rezi ſam v'tvojm mest. ed. s Serzi ǀ v'tvoim mest. ed. s ſerzu imash ferahtan biti ǀ de bi ti bil talal s' tvojm or. ed. m ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ Kadar ti s' tvoim or. ed. m ſupernikom pred Goſpoſzhino gresh ǀ s'tuojm or. ed. m greshnim jesikam ǀ Poberiſe damu s'tvojm or. ed. m hudizham, kateriga v'trebuhu imash ǀ Se ti glihash s'tvoim or. ed. m Moſſam ǀ pojde s' mano tvojo or. ed. ž Materio ǀ s' tvoio or. ed. ž oblubo teh meſſenih lushtou ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo or. ed. ž sheno v'spodobni dobruti shiveti ǀ ga ranish s'tuojo or. ed. ž hudo miſlio ǀ s'tuoio or. ed. ž ſveto proſhno nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila ǀ de bi neimele ſe jokat nat tvojm or. ed. s britkom terpleinom ǀ s' tvoim or. ed. s greshnem diainom ǀ s'tuojm or. ed. s greshnim djaniom ǀ s'tvojm or. ed. s ſaurashtvom ǀ s'tuoim or. ed. s shentovaniam ǀ obedua tuoja im. dv. m Syna bodo n'en dan umerla ǀ tvoy im. mn. m grehi ſo tebi odpuzheni ǀ Shelish ti Ozha, ti Matti, de bi tvoi im. mn. m otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy im. mn. m otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ shlishish de tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tvoij im. mn. m grehi ſo tebi odpuszheni ǀ tvoji im. mn. m tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ letij tuoji im. mn. m poshlushavizi ſo fajn Gospudij ǀ tvòij im. mn. m grehy ſe tebi maihini vidio ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi, tvoie obhaila, tvoj im. mn. m poſti, tvoie almoshne ǀ kaj tedaj tuoj im. mn. m Iogri bodo opravili ǀ ſe bodo tvoje im. mn. ž ozhij odperle ǀ vſe tuoje im. mn. ž slatkusti ſo grenke ratale ǀ slatke ſo tvoie im. mn. ž beſſede ǀ Tvoie im. mn. ž/s leita, inu ure ſo pretekle ǀ Sa odpushajnie tvojh rod. mn. grehou ǀ sa sdrauje tuojh rod. mn. Priatelnu ǀ sprizho tvoih rod. mn. beſſedy ſe nemore omoshit ǀ Bug Vſigamogozhi tvoj ozha, kakor ti ſi tvoyh rod. mn. otrouk ǀ kaj menish de bom tajſte shlake, inu rane s'tvoyh rod. mn. rouk vſel ǀ hitru sbriſhi s'tuojh rod. mn. bukov taiste beſsede ǀ yh bom rad, inu volnu s'tvoijh rod. mn. rouk prejel ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm daj. mn. greshnim shelam perpustila ǀ hozhesh is praviga ſerza tvoim daj. mn. ſaurashnikom odpuſtiti ǀ Hozhesh de tuojm daj. mn. otrokam dobru pojde ǀ tuoym daj. mn. Nameſtnikom spovedat ǀ tvoje tož. mn. m dnij ſe nej ſi prau postu ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje tož. mn. m otroke posabi ǀ Si proshish de bi Bug tebi odpuſtil tvoie tož. mn. m grehe ǀ ti pokuro sa tuoie tož. mn. m grehe sturish ǀ nebosh ene ſolsè zhes tvoige tož. mn. m grehe prelila ǀ obernesh tvje tož. mn. m S. glide na krishu perbite ǀ s'kusi tvoje tož. mn. ž velike pregrehe ǀ Vſdigni tuoje tož. mn. ž ozhij ǀ s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje tož. mn. ž rane osdravil ǀ odpri vsheſa tuoja tož. mn. s ǀ jeſt shelim na tvojh mest. mn. naruzhaih vmreti ǀ v'ſameh tedaj tuojh mest. mn. S. Rokah pozhitik najde ǀ de bi v'tvojh mest. mn. S. Ranah isvelizhejnie, nikar fardamaine nashal ǀ v'tuojh mest. mn. potrebah ǀ ſe taku s' tvojmy or. mn. priately andla ǀ de ſi lih s' tvoimi or. mn. ozhmi nevidish ǀ imash umreti mej hudizhy tvoymi or. mn. priatily ǀ imash vſelei mene pred tvojmi or. mn. ozhmy imeti ǀ pred tuojmi or. mn. ozhmij nezh skritiga nemore biti ǀ Operi s'tuoijmi or. mn. ſolsami S. S. Rane ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi or. mn. grehomi ſi ponovil ǀ s'tuojmy or. mn. vſmilenimy ozhmy ǀ ò Opimius neshlishish koku s' ſtuomy +or. mn. denary dellaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
uslišati -im dov. uslišati:
nej hotel nyh proshno ushlishat nedol. ǀ Chriſtus yh nej hotel prezei vshlishat nedol. ǀ zhes Boga marmrajo de jeh nej hotel vſhlishat nedol. ǀ jest ſe gluh delam, inu vasho proshno neuslishim +1. ed. ǀ sakaj ti neushlishish +2. ed. Ioaba ǀ tvoje proshne vshlishi 3. ed., ter s' veliko lubesnio tebi na pomozh pride ǀ Chriſtus sdaizi ga ushlishi 3. ed., inu oblubi ǀ Chriſtus vslishi 3. ed. leto proshnio, ter prezei gre njemu na pomozh ǀ vedeozh de Bug greshnike neushlishi +3. ed. ǀ Sakaj menish de Bug tebe neuſhlishi +3. ed. kadar v'teshkijh boleſnah ſe najdesh ǀ greshnih miſly, katere ſo urshoh de S. Maſhe, inu molitve Bug neuſlishi +3. ed. ǀ vshlishi vel. 2. ed. tudi mene, ter vſemi mojo dusho v' nebeſſa ǀ Ushlishi vel. 2. ed. Gospud mojo proshno ǀ bodem na vaſs gledal, inu vashe proshne vshlishal del. ed. m ǀ hozhesh de bi Bug tuojo proshno ushlishal del. ed. m ǀ Iest bi bil rat vſhlishal del. ed. m, vy pak nej ſte hoteli pervolit ǀ kaku tedaj hozsheh de bi Bug tuojo proshno vushlishal del. ed. m ǀ kaku hozhte de bi Bug uniga ushlishel del. ed. m ǀ taiſte katiri s' pravo andohtio, pohleunoſtio, inu viero Mene molio, bom vslishal del. ed. m, inu polonal ǀ de bi ſi lih jest Boga proſsil sa milost bi mene neuſhlishal +del. ed. m ǀ ſemla bo vshlishala del. ed. ž shitu, vinu, inu ojle ǀ proſi de bi njegovo proshno vshlishali del. mn. m ǀ nebeſſa bodo vshlishale del. mn. ž/s ſemlo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ustanoviti -im dov. ustaviti:
Volar je hotel vuoly vſtanovit nedol., ali nej bilu megozhe ǀ letemu zholnu ta ner potrebnishi rejzh je mankala, namrezh ta shelesni mazhik, de bi ta zholn mogal vſtanoviti nedol. ǀ ſonze na Nebu uſtanoviti nedol. ǀ je bil vſtanovil del. ed. m ſonze na nebeſſih ǀ kaku on je bil v'stonovil del. ed. m sonze na Nebeſsih ustanoviti se ustaviti se:
Letukaj ſe imaio vſtanovit nedol. vashe miſly ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe letu ſe nej hotela vſtanoviti nedol. ǀ nihdar nepozhiva, inu vſtonovit nedol. ſe nemore ǀ sapovei taisti skali, de ſe ima vſtonoviti nedol. ǀ On ſe ſazhudi, vſtanovi 3. ed., naſai ſe oſre, de bi vidil, gdu tu shteie ǀ kadar pride k'eni shterni, puteus juramenti imenovani, ſe vndukaj vſtanovj 3. ed. ǀ vſo ſvojo drushbo, inu shivino na en hrib s' ſabo pele, inu tamkaj ſe vſtonovy 3. ed. ǀ Chriſtus ſe uſtonovi 3. ed. na hribi ǀ per prizhi ſe vſtonovij 3. ed. ǀ sapovej ſonzu, inu ſe ustonovj 3. ed. ǀ ta muha sazhne leitat okuli teh piſſanih ſidou, okuli te ſreberne, inu slate poſſode, nikir ſe neuſtonovi +3. ed. ǀ Dua Roda Ruben, inu Gad ſe uſtonovita 3. dv., ter nej ſo hoteli noter pojti ǀ ſerce je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè 3. mn. ǀ Ah hudobne muhe! katire ſe li vſtanouè 3. mn. kir kaj gniliga naideio ǀ Ali vſtonovimo vel. 1. mn. ſe letukaj, inu pojmo k'S. Mattheushu ǀ letukai vſtonovite ſe vel. 2. mn. Nem. Nem., inu samerkajte ǀ Letukaj Nem. Nem. vſtonoviteſe vel. 2. mn., inu she eno rejzh poshlushajte ǀ O Nebeſſa vſtanovite ſe vel. 2. mn.! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Letukaj vſtonoviteſe vel. 2. mn., inu samerkajte ǀ ſtonoviteſe vel. 2. mn. N: N: ǀ stonovite vel. 2. mn. ſe tukai, jnu K'Poetam pojmo ǀ ta pervi krat ſe ſo bily vſtonovili del. mn. m blisu tiga meſta Rameſse imenovagina ǀ od leteh nebodo nikuli govorili, ampak od kakorshniga tadla de ſi lih je maihin per temu ſamimu ſe bodo vſtanovili del. mn. m Zapisi s korenskim o-jem so sicer lahko hiperkorektni, kot da bi govorjeni a ne bil etimološki, temveč nastal po prednaglasnem akanju, vendar verjetneje kažejo na vokalno harmonijo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vedeti vem nedov. 1. vedeti:
Dauid je shelil vejdit nedol. gdu bo isvelizhen ǀ Ner poprei je treba veidit nedol. kaj je laſha ǀ Arzati ſo sheleli vejditi nedol. Kaj s'ena bolesan je mogla biti ǀ Raunu letu veiditi nedol. je shelel en bogaboyezh zhlovek ǀ Iest bi hotel radt vedit nedol. ǀ ti imash vèdit nedol. ǀ jest pak dobru vejm 1. ed., de tu Bug hozhe od naſs imèti ǀ veim 1. ed. de veliku gluhih, inu bres usheſſ ſe letukaj najde ǀ vem 1. ed. de G: Bug nihdar nemore obene rizhij poſabit ǀ jest nevejm +1. ed. kaj s'ena arznja je bila taista ǀ kaj menite de neveim +1. ed. kaj govorim ǀ Nevem +1. ed. kaj bi jest ſedaj imel rezhi ǀ Povej meni O ozha, kam hodi tvoj Syn po nozhi? Nevèm +1. ed. ǀ naveim +1. ed. aku moje imè sa gvishnu je sapiſſanu v' Bukvah teh isvolenih ǀ de bi eden navejm +1. ed. koku hudoben, inu greshen bil ǀ Iest navem +1. ed. ali ſo fable, ali pak hiſtorie ǀ vni ſmertni greh sa Kateriga ti dobru vejsh 2. ed., vener ſe neſpovejsh ǀ ieſt rat tebi verujem de nezh ne veish 2. ed. ǀ O'mogozhni krajl ti dobru vèsh 2. ed. vſy imamo vmrèti ǀ aku ti nevejsh +2. ed. gdu pak bo vedil ǀ neveish +2. ed. kaj pravio Dohtary ǀ ti nauesh +2. ed. Kej je Adam ǀ Bug ſam vej 3. ed. kaj s'ene misli ǀ G. Bug vshe vei 3. ed. kar my poterbuiemo ǀ zhlovik ima tulikain opravila de nevej +3. ed. kej mu glava ſtoj ǀ hudizh je njega obſedil, ali pak je obnoril, sakaj nevei +3. ed. kaj govori, inu kaj della ǀ vener ſam navej +3. ed. kam pojde ǀ bi ſe bal Boga, kateri sa vſe tu dobru vejde 3. ed.+ bi onneperpustil raunu taisto jamo mene pokopati ǀ vejmo 1. mn., de ſe je bila ſpovedala ǀ Samu tu veimo 1. mn. de vſi ſmo poklizani ǀ my uejmo 1. mn. ǀ my vejmò 1. mn. de G: Bug je vſmilen ǀ sdaj ſamy nevemo +1. mn. kej ſmo ǀ vy bote meni odgovorili, my nevejmo +1. mn. ǀ karkuli vejſte 2. mn. de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ vy dobru veiſte 2. mn. de hudizh nej Bug, ampak vash ner huishi ſaurashnik ǀ Vy pak ſamy dobru vejste 2. mn. sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ Vſaj dobru veſte 2. mn. de leta deshelska Gospoiska tiga kir krade ga puſti na gauge obeiſſit ǀ aku vy nevejſte +2. mn. vam bom jeſt povedal ǀ Kaj neveiſte +2. mn., de jeſt ſim en karshenik ǀ neveste +2. mn. morebiti de on je bil en velik greſhiſhnik ǀ dobru vedò 3. mn., de takushnim greshnikom, inu greshnizam ta paklenski ogjn je perpraulen ǀ Kar vedo 3. mn. de nym dopade ǀ one dobru vejdò 3. mn., de v' nebeſſih ty isvelizheni pred Oblizham Boshim pojò ǀ Svetniki vedó 3. mn. koku oſtru ſodi ta praviza Boshia ǀ de ſi lih uedó 3. mn., de kar je umadesheniga pred oblizhe Boshie pritè nemore ǀ de ſi lih dobru vèdò 3. mn. kaj s'ena velika reva je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Morebiti de nevedo +3. mn. de ona je bila ena ozhitna greshinza ǀ nevedò +3. mn. de Angely is nebeſs ſo prishli ǀ navedò +3. mn. kam ſe obernit ǀ je dobru vejdil del. ed. m de sveta molitu od G: Boga sproſsi karkuli potrebuje ǀ David je veidil del. ed. m de G: Bug ſe tankaj najde ǀ nej vedil del. ed. m ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih Isvolenijh ǀ je bil prishal na tihim de obeden nej vèdel del. ed. m ǀ tudi Bug shenin vaſhijh dush nebode sa letu vedal del. ed. m ǀ ſi shivil po tvoj hudi naturi, kakor de bi nezh nevedil +del. ed. m ǀ Kakor de bi neuedil +del. ed. m Kij ſe naide ǀ nej na ſveiti karsheniga zhloveka, de bi neveidil +del. ed. m, de ſam Bug, inu obedn drugi samore greh odpuſtiti ǀ jest bi nevèdil +del. ed. m kaj bi zhlovik s'molitvo nemogal doſezhi ǀ de bi ti nevedel +del. ed. m gdu je leta Gospud ǀ ieſt guishnu bi navedil +del. ed. m sakai Chriſtus nam je letù sapovedal ǀ Ta ſruta nej vejdila del. ed. ž kaj je koſhna ǀ Letu je dobru vejdla del. ed. ž Rimska Gospa Lugretia ǀ Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona, nej vedila del. ed. ž, inu snala Kaj rezhi ǀ ſe je veidilu del. ed. s, kulikain taiſti danar vela ǀ Sta vejdla del. dv. m de letu mozhnu G. Bogu dopade ǀ de ſi lih ſte vejdili del. mn. m, de jest v'prizhe ſe najdem ǀ Arzati nej ſo vejdli del. mn. m Kaj sazheti ǀ de bi ludje veidili del. mn. m kaku oſtru G. Bug shtraifa takorshne greshne jeſike ǀ nei ſò nezh veidli del. mn. m od ſvetiga Piſſma ǀ ſo dobru vedili del. mn. m kar govori s. Bern. ǀ nej ſo vedli del. mn. m, inu snali Kej odgovoriti ǀ bo prishal ozhitnu de vſy bodo vèdilij del. mn. m, inu vidili ǀ kakor de bi sa letu nevedili +del. mn. m ǀ Kakor de bi nevejdili +del. mn. m, de vezhkrat S. Paulus nam pravi ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili +del. mn. m ǀ nej ſó vejdle del. mn. ž katero bi imele isvolit 2. poznati:
de bi sledni vedul del. ed. m suojo srezho, ali nesrezho ǀ de bi vedli del. mn. m listnust, inu naturo vſijh stuarienijh rezhij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vekši -a in nepreg. prid. primer. večji:
de ſi lih poprej ſo vekshi im. mn. m gresniKi bilij ǀ dobruta pak Boshja je veliku vekshi im. ed. ž kakor Davidava ǀ naſha hudobnoſt she veKhsi im. ed. ž prihaja ǀ ſonze nej vekshi im. ed. s kakor enu kolù ǀ Nimamo v' mej Svetniki, inu Angely vekshiga rod. ed. m Pomozhnika, kakor je S. Michael ǀ vekshi rod. ed. ž nepameti, inu norzhje na ſvejtu nemore biti ǀ nimamo vekshiga rod. ed. s veſſelja imeti, temuzh de nasha imena ſo v' nebeſſih sapiſſane ǀ Ie bil G. Bug ſapovedal timu Vekshimu daj. ed. m Mashniku ǀ vekshi tož. ed. m shegin od G: Boga doſezhi ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi tož. ed. m vrshoh shaluati ǀ Bug pak vekshi tož. ed. ž, jnu radovitnishi deshelo njemu poverne ǀ zhe v' vekshi mest. ed. ž potrebi ga vidio, hitrej njemu na pomozh prideio ǀ Ta drugi Altar v'Bethel s'vekshem or. ed. m fliſſam, inu andohtio je bil ſiſydal ǀ s'vekshi or. ed. ž pohleunostio ǀ vekshi im. mn. m grèshniki ratat ǀ ty Kateri toshio, inu ſodio ſo veliKu veKshi im. mn. m lotry ǀ she vekshi im. mn. ž shushnave ſo njega obhajale ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi tož. mn. m grehe shlihat ǀ v'taki vishi bote vekshi tož. mn. ž gnade od Boga doſegli ǀ v' vekſih mest. mn. supernoſtih je mozh, inu gnado dal presež.> na semli je bil nar vekshi im. ed. m petler ǀ Drugi sa Boga molio Jupitra, kateri je bil ta nervekshi im. ed. m presheshnik ǀ jest ſim ta narvekshi im. ed. m greshnik tega ſvejta ǀ v'Rimi je ta nar vekshi im. ed. ž sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe im. ed. s mej uſem seliszhem ǀ je ſyn tiga nervekshiga rod. ed. m Boga iupitra ǀ danaſs nar vekshi tož. ed. m lon je prejel ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi tož. ed. m mirakil v'mei vſemy ǀ Ta Ceſar je imel eniga Gospuda sa ſvojga narverkshiga tož. ed. m ži., inu svestiſhiga ſlushabnika ǀ golob ſposna sa ſvoiga ner vekshiga tož. ed. m ži. ſaurashnika kregula ǀ nar vekshi tož. ed. ž zhast takushnim ſo ſturili ǀ je on leto narvekshi tož. ed. ž gnado doſsegil ǀ je neshal tu nar vekshi tož. ed. s veſselje per Marij Divizi ǀ v'tej narvekshi mest. ed. ž potrebi ǀ v' tem ner vekshim or. ed. s vbushtvi je veſſeleshi bil, kakor ta ner bogatishi ǀ s'to nar vekshi or. ed. ž nevarnostio ǀ one ſo vrshoh de ty nar vekshi im. mn. m grehi ſe dopernashajo ǀ kaku moreo is verhou teh ner vikshih rod. mn. hribou ſtudenizi ſverat ǀ S. Heronymus vſe grehe te nervekshi tož. mn. m na vago poſtavi ǀ ſe ne boij v'te nar vekshi tož. mn. ž neuarnosti podati ǀ v'te narvekshi tož. mn. ž neuarnostj ſe podaio ǀ v'te narvekſhi tož. mn. ž neuarnosti ſe ſo podali → velik, → večji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vojščak -a m vojščak, vojak:
Poſtavimo de je en ſerzhan vojshak im. ed. ǀ en mozhan Vojszhak im. ed. ǀ de ſi lih je bil en ſerzhan Vojſſak im. ed. ǀ Joſve je bil en imeniten Volshiak im. ed., keteri vſe skuſi je mislil, kaku bi mogal premagat ſaurashnike tiga isvoleniga folka ǀ na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka rod. ed. Aiacis ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v'podobi Shenski ǀ je bil unimu Vojſzhaku daj. ed., ali Capitanu veliko hualo dal ǀ ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove urata, taiſtimu ſerzhnimu Vojszhaku daj. ed. ſturili ǀ takorshniga ſerzhniga vojſzhaka tož. ed. je vidil enkrat David ǀ vſi Generali, inu Vojszhaki im. mn. Rimſki ſe ſó zhudili ǀ tudi Vy ò ſerzhni Vojshzaki im. mn., kateri s'Luciferam ſe vojskujate ǀ njegovi vojshakij im. mn., v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti de bi shnijmi shal ǀ della teh ſerznih Vojszhakou rod. mn. ſmalaio sraven nyh pilda ǀ Spartanery takorshne Vojshzhake tož. mn. s' ſlato krono ſo kronali ǀ On te ſerzhne Vojshake tož. mn./dv. Brutuſa, inu Caſſiusa je bil premagal ǀ v'mej Vojshzhaki or. mn. Pachomius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
voščiti -im dvovid. 1. želeti:
nihdar vezh ga nemoresh lepu pogledat, nikar dobru voshit nedol. ǀ Imamo taiſtim s' Lacedemory voszhit nedol., inu od G. Boga ſproſſit ta vezhni pozhitik ǀ vekshi neſrezhe niemu nemoresh voſzhit nedol. ǀ Kaj pomaga drugim hudu voſhit nedol., dokler tebi ſe bode hudu sgudlu ǀ sa tiga volo mu voszhim 1. ed. de bi ſe ſadavil ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim 1. ed. ǀ Satorai jeſt voſzhem 1. ed. Nem.N., de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem ſerzu ǀ Je guishnu en velik Boshy dar en dober ſpomin imeti, kateri dar voshim 1. ed. is ſerza danas Nem. Nem. ǀ ſe troshtash, eno taku dobro ſmert ſturiti? jest jo tebi voshem 1. ed., ali teshku ſe bo sgodilu ǀ druge ſrezhe, inu gnade neshelim, inu ſi nevoszhim +1. ed., ampak v' hisho tiga Nebeskiga Krajla priti ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish 2. ed. ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu sdash, ſmert voſzhish 2. ed. ǀ ga ſaurashish, pregajnash, inu vſe tu hudu voshish 2. ed. ǀ stukrat smert voshzhesh 2. ed. taisti tuoi shlahti ǀ s'jesikom vam voshzhi 3. ed. en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ David to ner hushi revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi 3. ed. ǀ vſy shelite imeti ta S. Myr, katiriga danas vam voshi 3. ed. Chriſtus JESUS ǀ ſe skregata, inu ſtu treskou edn timu drugimu voshita 3. dv. ǀ eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite 2. mn. ǀ edn timu drugimu vſe tu dobru voszhio 3. mn. ǀ aku ym dobru voszhio 3. mn. ǀ taushenkrat ſmert mu voſzhio 3. mn. ǀ ym ſmert voshzhio 3. mn. ǀ edn timu drugimu gnado Boshjo, inu tu Isvelizhejne voshio 3. mn. ǀ nej ſim hudiga obenimu voszhil del. ed. m, ampak ſim vſe lubil ǀ Jeſt bi voshil del. ed. m, de bi vſy my ene takorshne pameti bili ǀ Ah vy katiri taku radi pleſſete, vam bi voſzhil del. ed. m, de bi vidli kaku hudizhi mej vami skakaio, kadar vy pleſſate ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie voshila del. ed. ž ǀ nikar vshe de bi ga kleli, ſmert voszhili del. mn. m ǀ timu mertvimu ſò ta vezhni pozhitik voſzhili del. mn. m ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu, obilnu novu lejtu voshili del. mn. m ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali vſe skuſi nekleli, sludjali, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili del. mn. m 2. privoščiti:
Vener ſe zhes njega neuſmilish, ene ſolſe njemu nevoshish +2. ed. ǀ je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi +3. ed. ǀ Kadar nar lepshi beſsede zhloveku vuoshzhjo 3. mn., takrat nar ble ogolufajo ǀ te lazhne petlerje pak s'palzo s'hishe ſtepejo, inu eno droftinizo kruha nevoszhio +3. mn. ǀ morem sapuſtit moje blagu, katiru ſim taku teshku vkupai ſpraulal, inu ſam ſebi ſi ga neiſim voszhil del. ed. m ǀ de bi li enkrat v'tebe pogledal, ali eno ſamo dobro besſedo tebi vuoshzhil del. ed. m 3. dodeliti, dati:
ga proſſi, de bi hotel njemu en kotiz v' ſvoj hishi voszhit nedol. ← stvnem. *wunṡki̯an > wunsken ‛želeti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vprašati -am dvovid. 1. vprašati, spraševati:
ſe nej ſmejla potſtopit niega dotekniti, ali uprashat nedol., kaj per ny yszhe ǀ ſazhne po gaſſah tekat, inu po njemu vprashat nedol. ǀ Faimoshter ga pele na Britoff, ga sazhne po Latinski vprashat nedol. ǀ Glihi vishi imash ti kadar gresh v'Cerku ſam ſebe vuprashat nedol. ǀ ſo bily shli Anaxiala sa ſvit uprashat namen. ǀ kadar ga pride vprashat namen. ǀ sboly ta krajl, poshle vuprashat namen. te Duhoune, aku sa njega Boga proſsio ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat namen. ǀ sdaj vprasham 1. ed. od kot ta Nuna je bila taku hudobna, inuc greshna ratala ǀ Sdaj uprasham 1. ed. Theologe, kaj vij pravite ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham 1. ed. to pervo Boshjo sapuvid ǀ sakaj ti vuprashash 2. ed. aku ta bolni shèli osdravit ǀ sakaj tedai ga vprashash 2. ed., aku hozhe osdravit ǀ ſocrates uprasha 3. ed. tiga Philoſopha, aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ pridejo v'Bethanio, vprasha 3. ed. Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ Gà vuprasha 3. ed. Koku je tebi ime ǀ vpraſha 3. ed. S. Chryſoſtomus ǀ kadar Pachomius letu vidi ſe sazhudi, inu v'prasha 3. ed. ǀ Alexander ga v'praſha 3. ed. sakaj ǀ jo uprazha 3. ed. zhe ſo njo umiſlih imeli ǀ vidi eno ſilnu lepo sheno, mu dopade vnpraſha 3. ed. gdu je ona ǀ nihzhe mej vamy mene neuprasha +3. ed., kam gresh ǀ eden tiga drusiga vuprashate 2. mn. ǀ Ah Pater! kaj vprashate 2. mn. ǀ Pametnu andlate, de uprashate 2. mn. kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ neuprashate +2. mn. kaj je s' enu meiſtu ǀ jo uprashaio 3. mn., kaj s' en offer je ona h' tej zerkvi ſturila ǀ ga vuprashajo 3. mn. sakaj letu ǀ ga vuprashaio 3. mn. ty drugi Minihi, kaj tu pomeni ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè priti dolgu zhaſsa vpraſhaio 3. mn. gdu je taisti ǀ Boga ſa ſvit neuprashaio +3. mn. ǀ vuprashaj vel. 2. ed. takushne, koku ony morio tulikajn zhaſsa v'grehu shivèti ǀ vprashaj vel. 2. ed. lete, kateri ſo yh poſnali ǀ Vuprashaimo vel. 1. mn. Turke, kaj s'eno sapuvid imaio ǀ Vprashajmo vel. 1. mn. S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj ǀ Vprashaimo vel. 1. mn. Angela Gabriela ǀ Ner poprej uprashajmo vel. 1. mn. Ajdje kaj s' eno vero imaio ǀ Vuprashajmosdaj vel. 1. mn.+ te Lutersh, inu Calvinish ǀ Vprashajte vel. 2. mn. to brumno ſusanno ǀ vuprashajte vel. 2. mn. Iosva Generala ǀ vprashaite vel. 2. mn. eniga, kateri je bil per pridigi, koku je njemu dopadla ǀ Vupraſhajte vel. 2. mn. vy eniga otroka ǀ Vprushajte vel. 2. mn. S. Chryſoſtoma ǀ En dan Cirus je uprashal del. ed. m Tigrana ǀ de poprei nej Boga ſa ſvit vprashal del. ed. m ǀ eden je te druge vuprashal del. ed. m ǀ ſe je zhudil, inu vupraſhal del. ed. m, sakaj tu della ǀ Dauid je ſvoje Poshluſhavce vpraſhal del. ed. m ǀ je upraſhal del. ed. m Annania ǀ G. Bug ga je po Abelnu uuprashal del. ed. m ǀ Ta Svetniza je vprashala del. ed. ž, sakaj taku shaloſtnu ſe dershj ǀ S. Brida je enkrat vuprashala del. ed. ž shenina ǀ ena v'mej nimy je uprashala del. ed. ž ǀ nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu, inu hudizha vprashala del. dv. m ǀ Kadar ſo Chriſtuſa vprashali del. mn. m ǀ So prishli zolnary, ter ſo uprashali del. mn. m ǀ ſami Angelzi ſe ſo zhudili, inu ijh vuprashali del. mn. m ǀ ſo ga vupraſhali del. mn. m Kej dela 2. vprašati se, spraševati se:
Kadar my kaj noviga vidimo, ali shlishimo ſe zhudimo, inu uprashamo 1. mn. od kot letu pride ǀ Tudi neuprashamo 1. mn. vezh, kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ Vprashaio 3. mn. S. Vuzheniki, zhe je mogozhe, de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil ǀ neuprasheio +3. mn. kaj s'ene terme, inu nature je ǀ Vpraſhajmo vel. 1. mn. sakaj danaſs, Kir je she li isvolem njemu od groba gouorè Nekateri zgledi pomensko niso enoznačno določljivi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vrh1 -a m vrh:
is ſamiga verha rod. ed. tiga viſſokiga hriba Parnaſſa ſuera ǀ Olimpus … je taku viſsok, de ſvoj verh tož. ed. poſdigne zhes oblake ǀ na verh tož. ed. tiga Hriba Sina tu Svetu truplu Angely ſó pokoppali ǀ ſò na verhu tož. ed. tiga hriba ene pushtobe v'prahu tajſte ſemle ſapiſſali ǀ kaku moreo is verhou rod. mn. teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat na vrh povrhu:
taiſtimu she na verh dà tu Nebesku Krajleſtvu ǀ bo njo ſa sheno hotel imeti, ter ſi ſvojo doto ga more plazhat, inu she na verh njegova dekla ratat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti:
naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti:
nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj.
vzeti za ženo ali za moža:
Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se:
poročiti se:
Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se:
Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti:
ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti:
ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se:
inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se:
ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti:
Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati:
jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti:
kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost:
Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se:
slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se:
serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti:
vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti:
ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje:
veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti:
preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti:
Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zadržati -im nedov. 1. zadržati:
obena rèzh jo nemore sadarshati nedol. ǀ nej hishe de bi ga mogla sapertiga sadershati nedol. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat nedol. ǀ cilu te nepremagane rokè Boshje sadershjsh 2. ed. de tebe shtrajfat nepremorjo ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi 3. ed. de nagrè k'S. Mashi ǀ Milost Boshja pak prezej ij na pomozh pride, inu jo sadarshij 3. ed. de nej taistu greshnu djajne doperneſla ǀ yh mozhnu ſadarshy 3. ed. od tiga greha ǀ Is tiga lahku dol vſamemo, kaku zhloveka sadershi 3. ed., de od greshniga shiveina neha ǀ tvoje potrebnu opravilu tebe ſadershi 3. ed. ǀ yh je sadarshal del. ed. m de mu nej ſò offrovali ǀ Moiſses je rokè Boshje bil sadershal del. ed. m ǀ bi mogla Boga vidit, kadar bi jo nesadarshal +del. ed. m madesh teh grehou 2. obdržati:
kadar bi bil miſlil delauzam lon sadarshat nedol. ǀ v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi 3. ed. ǀ Aku S. Duh sadarshi 3. ed. ſvojo S. gnado de nepride na semlo naſhiga ſerza vſe ſe poshushi ǀ ſaurashtvu v' ſerzi ſadarshi 3. ed. 3. pridržati:
On ſam ſi je sadarshal del. ed. m oblaſt nashe djaine, inu misly ſodit zadržati se 1. zadržati se, ostati dalj časa:
letukaj ſe nemorem ſadershati nedol. ǀ nezhiste misli, iuu shele preletè, ali ſe nasadershim +1. ed. dolgu v'leteh ǀ prideio nezhiſte … miſly … ter zhlovek volnu ſe v'tajſtyh sadarshi 3. ed. ǀ aku volnu ſe noter ſadarshi 3. ed., inu reslushta je djanu shnim ǀ S. Lourenz v' vizah ſe sadarshj 3. ed. ǀ ſazhneio hude misly, inu shelje ga obhaiat v' leteh ſe noter volnu ſadarshj 3. ed. ǀ zhe li vy v'tei vishi terpite, inu ſe sadarshite 2. mn. v'vashih revah ǀ kadar bi ti premislil, de Bug tebe vidi, gvishnu bi v' taiſtih ſe nesadershal +del. ed. m 2. vzdržati se:
Bug je bil tebi sapovedal de bi ſe imel sadershati od nezhistosti, poshreshnosti, inu pijanstvua 3. obnašati se, vesti se:
sa volo tiga, ſim ſi naprej vſel danaſs N: N: podvuzhiti v' kakushni viſhi imamo v'Cerkvi ſe sadarshati nedol. ǀ ſledniga je podvuzhil, koku imà v'ſvojm ſtanu ſe sadarſhati nedol. ǀ Bo ena dekelza, katira ſe taku lepu sadarshi 3. ed., de obedn nemore kaj hudiga od nje govorit ǀ nespodobnu nikiteri ludje v' Zerkuah ſe sadershè 3. mn. ǀ ta kovazh pak ſe taku grobu, inu hudobnu prutu krajlu sadarshal del. ed. m ǀ taku dobru ſe je sadershal del. ed. m, de je bil Generaliſsimus ratal ǀ vſih treh ſtanih ſe je taku dobru ſadershal del. ed. m ǀ neſpodobnu, inu greshnu v' Zerkvi ſo ſe sadarshali del. mn. m ǀ kakor ſe spodobi pravem shlahtnikom ſe ſo sadershali del. mn. m 4. imeti odnos:
G: Bug ſe bode s'nami sadarshal del. ed. m, kakor mij s'nijm ǀ ſta ſe sadarshala del. dv. m, pruti Chriſtuſu kakor dua praua priatela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zarediti se -im se dov. nastati:
Taiſti kateri sò prau premislili kaku ſe ſaredj 3. ed., inu raſte ta shlahtni perln, ſe nej ſo mogli ſadoſti prezhudit ǀ is lete nebeske roſſe ſe ſaredj 3. ed., inu raſte v' tej vishi ta shlahtni perln (V, 589)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zavpiti -ijem dov. vzklikniti, reči, zavpiti:
ſim perſilem saupyti nedol. s' Suetem Clemenam Alexandrinam ǀ Sim perſilen s'Davidam ſaupijti nedol. ǀ je bil perſilen saupiti nedol. ǀ Sa tiga volo ſim perſilen savpijti nedol. gori s'S. Bernardam ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem Djezam gori savpiti nedol. ǀ mij pak Nem. Nem. danaſs hozhemo vſi vhupaj savupiti nedol. ǀ morem ſupet s'ſalvianam ſaupyti nedol. ǀ shiher s'Svetem Ephraim ſaupjem 1. ed. ǀ spet s'Oleaſtram saupiem 1. ed. ǀ s'tem greshnem krajlam Henricuſam ſaupyesh 2. ed. ǀ sdajzi peruta ji vpadeio, inu milu v'Nebu pogleda, inu saupye 3. ed. ǀ takrat ta bolni saupije 3. ed. rekozh ǀ sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta Abrahama, saupje 3. ed., ter pravi ǀ s'ſolſamy na ozhieſſoh ſe oberne h'Rihterju, ter ſaupye 3. ed. ǀ S. Fulgentius ſaupje 3. ed. ǀ s' kojna doli natla pade, inu ſaupije 3. ed. ǀ Kir San Auguſtinus ſaupiie 3. ed. ǀ Ne shlishite Preroka Davida, kaku milu saupie 3. ed. videozh te ozhitne greshnike ǀ kir sapye 3. ed. S. Auguſtinus ǀ ſavupije 3. ed. gori ǀ Kadar letu shlishi ta reuna Mati savupye 3. ed. ǀ Pole koku prezej vsta savpyò 3. mn. ǀ is'grunta vaſhiga ſerza saupijte vel. 2. mn. ǀ vſy andohtliv na vus glaſſ saupite vel. 2. mn. ǀ pogledaite na ta lepi peld, inu ſaupyte vel. 2. mn. ǀ shiher bom s'Berchoriam saupyl del. ed. m ǀ Chriſtus s' veliko shaloſtio je bil saupil del. ed. m ǀ bom ſaupil del. ed. m s'unem Angelom v'Reſodovejni ǀ raunu takrat ena Kazha ga je bila pizhila, satorai bil saupijl del. ed. m ǀ en Menih je byl taku mozhnu ſaupijl del. ed. m, inu ſashrajal ǀ Satorai bom gori ſaupyl del. ed. m s' S. Bernardam ǀ kadar je videl tize letejti, je bil savupil del. ed. m ǀ bò ſaupijla del. ed. ž s'Prerokam ǀ od zhuda je bila ſaupyla del. ed. ž ǀ bi s' to zhiſto, inu poshteno Suſanno saupyla del. ed. ž ǀ ena shena je prutu njemu savupila del. ed. ž, inu je djala: Moj Gospud krajl pomagaj meni ǀ takrat bi gvishnu s' S. Ignatiuſam saupyli del. mn. m ǀ s' S. Petram bomo saupili del. mn. m ǀ s'S. Petram bodo ſaupili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zlodejati -am nedov. preklinjati z besedo zlodej:
vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat nedol. ǀ Ah kaku veliku vezh bi ſe sramovali kregat, ſmeriat, inu sludiat nedol. ǀ vſe skuſi kaunete, preklinate, sludjate 2. mn., treskate, eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ nesludiai +vel. 2. ed., inu neshentovai, ampak Boga zhaſti s' tvojm jeſikam ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial del. ed. m, treskal, marmral, opraulal, klafal, inu s' Bugam shentoval ǀ de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali, vſe skuſi nekleli, sludjali del. mn. m, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili ǀ Shelish de bi nesludiali +del. mn. m, preklinali, ali shentovali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
zvesto prisl. 1. zvesto:
oblubi de mu hozhe ſveſtu shlushiti ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ njega ſyn svestù mu je shlushil ǀ kaku ſò ony lepu Bogu shlushili, ſveiſtu njegove Svete sapuvidi dershali ǀ kadar pak G: Bogu taku svestù li en ſam meſsiz bil shlushil ǀ more poprej 14 lejt Labanu ſuèſtu shlushiti ǀ ſladak je letem kateri njemu sveſtu inu fliſik shlushio ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ Shluſhite ſvejstu G: Bogu ǀ trij, inu trijdeſseti lejt sueſtumu je imela strezhi 2. vestno:
Ste dolshni ſvejſtu deſſetino opraulat ǀ Kar Ceſariu shlishi suestu plazkash ǀ Leta andtverhar je imel fliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ ony fliſsik, inu ſveſtù opraulaio, kar Bug ym sapovej ǀ Sveiſtu ſo plazhuali deſſetino ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu Ozhetu, inu Paſteriu opravit 3. verno, brez odstopanj:
pride ter mu ſapovei ſveſtu ſapiſſat, kar bò on reKal ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish ǀ ſvejſtù sapuvidi, ali Regulo S. Claræ dershe ǀ to sapuvid Boshjo ty bogabojezhi ludje svèstu ſo dershali ǀ kateri ſte ſvèſtu moje sapuvidi dershali 4. vztrajno:
tiga svestu, inu pres vſiga konza je proſsila sa suojo vbogo slahto primer.> she vſelej ſvesteshi bi mogal G. Bogu shlushiti ǀ njemu h'shlushbi ſo suoje zartane Neveste sapustili, de bi njemu suesteſhi shlushili Pomeni so v nekaterih primerih težko razločljivi, ker so bili v miselnosti 17. stoletja združeni v en pojem.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
žal prisl. žal:
mu je bilu shal de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal, ampak sa volo dobizhika ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ zhloveku shal dej, kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha godj ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu ǀ letu je taku shal djalu Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.