bȃs, m. 1) die Bassstimme, der Bass; debeli bas, der Großbass, glavni b., der Contrabass, mali b., das Bassetchen, Cig.; — 2) die Bassgeige; Ne maram, zavpije, za gosli, za bas, Preš.
božȋčnjak, m. 1) = božičnik 1), Mur., Cig.; — 2) veliki b., = december, mali b., = januar, kajk.-Valj. (Rad).
čmŕlj, m. 1) die Erdhummel (bombus terrestris); "na Št. Vidski gori razlikujejo čmrlje v maharje, listnarje in zemljarje, a Laščani v mahovce in luknjevce", Erj. (Torb.); čmrlji so veliki in mali pasanci, rjavčki, sivčki, mahovniči, Gor.; — 2) klin, ki se vtakne v prevrtano klop, a nanj se deno na križ stoječe palice, na nje štrena, da se razmota, Vas Krn-Erj. (Torb.).
divják, m. 1) der Wilde; med divjaki živeti; — ein wild sich geberdender Mensch, der Wildfang; — 2) wildes Thier, Cig.; das Wildschwein, wilder Eber, Habd.-Mik., Cig., C.; — mali d., die kleine Holz- oder Hohltaube (columba oenas), Cig.; — 3) der Windhafer, der Flughafer, Cig.; — 4) wilder Baumstock, auf den ein Edelreis gepfropft wird, der Wildling.
golę̑nəc 1., -nca, m. eine Art Gras: mali, veliki g., C.
gozdíti, -ím, vb. impf. verkeilen, V.-Cig., C.; — (wie einen Keil) hineinzwängen: mali stavek g. v velicega, Levst. (Zb. sp.); — bedrängen, Jan.
hlȃpčič, m. dem. hlapec, 1) das Knechtlein; — 2) der Knabe, Meg., Guts., Mur., Boh., Trub., Dalm.; žena porodi hlapčiča, Krelj; — hlapčiči, die Söhne von Mädchen, Dict.-Mik.; — der Junge, V.-Cig.; pristrojni h., der Maschinenjunge, DZ.; pomorski h., der Schiffsjunge, DZ.; mali h., der Unterjunge, Cig.; — der Bursche, Npes.-Schein.
hlȃpəc, -pca, m. 1) der Knecht; mali h., der Nebenknecht, der Unterknecht; veliki h., der Oberknecht; — 2) der Bube; moj hlapec, = mein Sohn, C., Rib.-Mik.; (im Kartenspiel), Cig.; — 3) verschiedene Vorrichtungen; — der Stiefelzieher, der Stiefelknecht; einarmige Leiter mit durchgesteckten Sprossen, die Obstbaumleiter, Cig., C., Z.; — priprava, na kateri stoji človek, ki žito v kozolec zlaga, Savinska dol.; — eine Vorrichtung zum Stützen der Ofengabel, Notr.; — der Nährahmen, Cig.; — das Nähkissen, Fr.-C.; — eine Art Binderzange = nategač, SlGor.; — der Dachhaken (an der Leiter der Dachdecker), Cig., Ščav.-C.; — der Spinnhaken, V.-Cig.; — pri vozu zadnji klin v sovri pred podvozom, Sv. Peter-Erj. (Torb.); — die Haltstange am Wagen (die in den Boden sich stemmend das Zurückgehen desselben verhindert) = maček, C.; — neka palica pri statvah, Bolc-Erj. (Torb.); — der Bindstrohhälter beim Binden der Weinreben, C.; — 4) modrasov h., die Wasserjungfer (agrion sp.), Goriška ok., Ip.-Erj. (Torb.); — kačji h., die Kellerassel (oniscus asellus), C.
jávor, m. 1) der Ahorn; beli j., der Berg-Ahorn (acer pseudoplatanus), Tuš. (R.); — 2) neka vinska trta, SlGor.-Erj. (Torb.); — weißer Mehlweiß, Trumm.; mali j., weißer Ortlieber, Trumm.; drobni j. = bela morščina, gelber Kracher, Trumm.
jésen, -sę́na, m. die Esche; veliki j., die gemeine Esche (fraxinus excelsior), Tuš. (R.); = črni j., C.; rumeni j., die Goldesche (f. excelsior aurea), Cig.; mali j., die Manna- oder Blütenesche (fraxinus ornus), Tuš. (R.).
kę̑kič, m. mali skržat (cicada orni), Goriška ok.-Erj. (Torb.).
kǫ́mper, -rja, m. = srakoper; veliki in mali k., Bolc-Erj. (Torb.).
koprȋvar, -rja, m. der Nesselspanner, Cig.; mali k., der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa urticae), veliki k., der große Fuchs (vanessa polychloros), Erj. (Ž.).
korák, m. der Schritt; drobni, mali k., der Zwergschritt, Cig.; konj opeša na mali k., Vrt.; v k. stopati, im Schritt einhergehen, LjZv.
krùh, krúha, m. 1) das Brot; domač k., das Hausbrot; črn, bel k., Schwarz-, Weißbrot; belega kruha pijan = kdor se prevzame, ker se mu predobro godi, LjZv.; mlad k., frisch gebackenes Brot, Cig., Jan., C.; mali k., der Pfefferkuchen, der Honigkuchen, Cig., Gor.; črstvi k., der Zwieback, C.; veseli kruh, (ki ga svatje ali botre dele), Pjk. (Črt.); močni k., das Weihnachts- oder Dreikönigsbrot, C., Št.-Pjk. (Črt. 73.); nebeški k., das Himmelsbrot; — Koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.-C.; iz te moke ne bo kruha, daraus wird nichts; — der Unterhalt, das Auskommen; beraški k., das Bettlerbrot; ob svojem kruhu živeti, vom eigenen Verdienste leben, M.; iti s trebuhom za kruhom, nach Brot gehen, Cig.; — 2) stari kruh, das Mutterkorn (secale cornutum [claviceps purpurea]), SlGor.-Erj. (Torb.); tudi: das Geißblatt (lonicera caprifolium), Št.-Erj. (Torb.); — stari ali božji k., die Heckenkirsche (lonicera xylosteum), vzhŠt.-C.; — zeleni k., der Epheu, C.; bogčev k., = božji kruhek, zajčja detelja, der Hasenklee (oxalis acetosella), C.
krȗhək, -hka, m. dem. kruh; das liebe Brot, M.; mali k., der Pfeffer- oder Honigkuchen, Cig., Gor.; das Zuckerbrot, Cig.; božji k., der Hasenklee (oxalis acetosella), Dol.
kȗhar, -rja, m. der Koch; der Küchenmeister, Trub.; veliki k., der Küchenmeister, mali k., der Unterkoch, Cig.
lẹ̑s, lẹsȃ, lẹsȗ, m. 1) das Holz, das Nutzholz; trd, mehak l.; jelov, bukov, hrastov l.; iz lesa narediti kaj; — das Holzstück: dva lesova, Notr.; — 2) der Wald, Št.-Mur., Cig., Jan., Npr.-Kres; Les 'mam posekan, In vse je plano, Npes.-Schein.; oče gredo v les, hrastov posekajo, Ravn. (Abc.); temni lesovi, LjZv.; viharji so bučali skozi les, LjZv.; črni l., der Nadelwald, das Nadelholz, Cig., Jan., Kr.; beli l., das Laubholz, C.; mali l., das niederstämmige Holz, Cig.; — 3) božji l., die Stechpalme (ilex aquifolium), Šaleška dol.-C., Motnik (Št.)-Navr. (Let.); — kačji l., der gemeine Schneeball, die Baumrose (viburnum opulus), Cig., C., Medv. (Rok.); — nedeljni l. = dobrovita, der Schlingbaum (viburnum lantana), C.; — nedeljski l., die Eberesche (sorbus aucuparia), C.; — pasji ali volčji l., die Zaunkirsche (lonicera xylosteum), C.; pasji l. tudi: der Hartriegel (ligustrum vulgare), Št.-C.; — sladki l., die Lakritze (glicyrrhiza), Cig., Tuš. (B.); — sveti l. = gvajatov l. (guajatum), Tuš. (B.).
mȃł 2., m. 1) der Zeitpunkt: do sega malu, bisher, Skal.-Mik.; do sega mala, Mik. (Et.); (do sega mal, Trub. [Post.], Očitna izpoved iz 15. stol., Let. 1889, 157.); od tistega malȗ = od tistih mal, Gol.; do sih mal, bis jetzt, bisher; od sih mal, von jetzt an; po sih mal, von jetzt an, künftighin; tudi: dosihmal, odsihmal, posihmal; od tistih mal, seit jener Zeit; od le-teh mal, ogr.-C.; — od teh malov, Jap.-Valj. (Rad); od tistih malov, Ljub.; od mladih malov k delu se vaditi, Jap. (Prid.); katere malȋ, einige Male, katere malȋ? wann? C.; vsakši mal, k vsakšemu malu, jedesmal, ogr.-C.; — 2) m. mleka, soviel Milch auf einmal gemolken wird, Mik. (Et.), Kr.-Valj. (Rad); — was einmal gekocht wird: za en mal krompirja, Lašče-Levst. (Rok.); — 3) das Essen, ogr.-Mik. (Et.); — po poroki v krčmo na mal (= na kosilo) iti, Laško (Št.); — prim. stvn. māl, der Zeitpunkt, srvn. māl, das auf einmal aufgetragene Essen, Mik. (Et.).
malẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) klein werden, Jan.; — 2) mali mi pred očmi, es wird mir dunkel vor den Augen, Jan.; malelo mi je, noge me niso več mogle nositi, Glas.; — 3) fackeln, Jan. (?); — herumschwärmen, Jan. (?)
(mał) mȃli, -la, adj. 1) klein; mali hlapec, der Unterknecht, mala dekla, die Untermagd, Cig.; mala ladja (arch.), das Nebenschiff, Cig. (T.); male duri, die Nebenthür, Cig.; mali oltar, der Nebenaltar; mala reč, eine unbedeutende Sache, die Nebensache; male šole, die niederen Schulen; mali in veliki, Hohe und Niedere, Cig.; malo in veliko, die Großen und die Kleinen, groß und klein, Cig.; — (i)z malega, von klein auf, von Kindheit auf; = od malega, BlKr.-M.; — 2) málọ, wenig; ubogo malo, äußerst wenig, Cig.; = prebito malo, Levst. (Zb. sp.); das Wenige: tisto (to) malo, kar imam, das Wenige, was ich habe; malo časa, wenig Zeit, kurze Zeit; malo nas je, es sind unser wenige; do malega, fast ganz, fast; (do mala, Ben.-Kl.); do malega iztrebiti, fast ganz ausrotten, Navr. (Let.); cerkev je do malega polna pobožnikov, Erj. (Izb. sp.); do malega vsi prebivalci, Cig.; životarili so do malega še slabše nego berači, LjZv.; nekaj malega, etwas Weniges; črez nekaj malega let, nach einigen wenigen Jahren, Cv.; malo ceniti, gering schätzen; za malo se mi zdi, es verdrießt, indigniert mich; na malo iti, priti, auf die Neige gehen; na malem biti, auf der Neige sein; vino je že na malem, der Wein ist auf der Neige, geht aus; na malem piti, von der Neige trinken, V.-Cig.; po malem, kleinweise, nach und nach; = po malu, Jan., Mik.; = po malo, Jan. (H.); malo po malo, allmählich, nach und nach, successiv, Cig. (T.), Nov., Glas., vzhŠt.; ob malem živeti, genügsam leben; = z malim ž., Cig.; z malim zadovoljen biti, mit Wenigem zufrieden sein; malo jih, wenige; malo nas je, es sind unser wenige; v malo dneh, in wenigen Tagen; z malo besedami, mit wenigen Worten; malo (s poudarkom) moder, nicht besonders klug, weise, Cig.; malo živ, halb todt, Cig.; malo malo, sehr wenig, blutwenig; malo (brez poudarka), ein wenig, etwas; malo čuden, etwas sonderbar; malo prismojen; — malo poprej, malo prej, kurz vorher; malo pozneje, um ein Weniges später; še malo, noch eine Weile; — kratko in malo ne, keineswegs; = ni kratko ni malo, Jurč.; — kaj malo? (iron.) = oder was! jvzhŠt.; malo da ne, fast, beinahe, es fehlt wenig, dass ...; malo da ne mrtev, halbtodt, Cig.; malo da ni umrl, beinahe wäre er gestorben; malo da ga niso ujeli, er war nahe daran, gefangen zu werden; — malo ne, fast, beinahe, Cig., nk.; malo ne enak, fast gleich, Žnid.; malo ne, in bila bi pozabila, fast hätte ich vergessen, Vrt.; — za malo, fast, beinahe, Savinska dol.; — tako malo — kakor, so wenig — als, Cig., Jan.; ravno tako malo — kakor, eben so wenig — als, Cig.; malo kedaj, selten, malo kje, an wenigen Orten, malo kdo, selten jemand itd., (nav. pisano: malokedaj, malokje, malokdo, itd.); — nedoločna oblika "mal" se navadno ne rabi; namesto nje se govori: majhen, Cv. IV. II., 12.; VII. 3.
mẹ̑sec, -seca, -sca, m. 1) der Mond; mladi, stari m., der zunehmende, der abnehmende Mond; m. (v jajcu), der leere Raum am Ende eines hartgesottenen Eies, Z., Gor., Dol.; — 2) der Monat; meseca (mesca) maja, im Monat Mai; — mali m. (t. j. čas od mlaja do mlaja), die Lunation, h. t.-Cig. (T.); — 3) morski m., der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Z.); — 4) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Koborid-Erj. (Torb.).
mlakǫ́š, m. das Rohrhuhn (gallinula), mali m., kleines Rohrhuhn (crex pusillus), srednji m., die Wasserralle (rallus aquaticus), grahasti m., die punktierte Ralle (crex Porzana), zelenonogasti m., das grünfüßige Rohrhuhn (gallinula chloropus), Frey. (F.).
možgȃni, m. pl. das Gehirn; veliki m., großes Gehirn, mali m., kleines Gehirn, Cig. (T.); — ni mu vrana možganov izpila = er ist nicht auf den Kopf gefallen, Cig.; — der Verstand; nima možganov.
mȗharčək, -čka, m. mali m., der Fitissänger, der Birkensänger (regulus trochilus), Frey. (F.); — trstni m., der Weidenzeisig (regulus rufus), Frey. (F.); — beli m., der schwarzkehlige Steinschmätzer (saxicola rubicola), Frey. (F.).
obsìp, -sípa, m. der Damm: mali obsipi, Levst. (Močv.); — der Wall, M.
párkəlj 1., -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.-C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
pastír, -rja, m. 1) der Hirt: mali p., der Unterhirt, Cig.; občinski p., der Gemeindehirt, Cig.; — dušni p., der Seelenhirt; — 2) pisani kačji p., die bunte Wasserjungfer (calopterix splendens), ploščati kačji p., die plattgedrückte Wasserjungfer (libellula depressa), Erj. (Ž.).
pavlȋnčək, -čka, m. das Pfauenauge; dnevni p., das Tagpfauenauge (vanessa Jo), mali nočni p., das kleine Nachtpfauenauge (saturnia carpini), veliki nočni p., das große Nachtpfauenauge (saturnia pyri), večerni p., das Abendpfauenauge (smerinthus occellatus), Erj. (Ž.); — prim. rus. pavlínъ, Pfau.
pę́dnjic, m. = mali pedenj, Valj. (Rad).
pẹtélin, -ína, m. 1) der Hahn; p. poje, der Hahn kräht; ošaben, kakor p. na gnoju, Levst. (Rok.); petelina videti, ki je zvezde zobal = sein blaues Wunder sehen, Cig.; — divji p., der Auerhahn (tetrao urogallus); mali divji p., der Birkhahn, Cig.; — morski p., der europäische Flughahn (dactylopterus europaeus), Cig., Erj. (Ž.); — 2) der Hahn am Gewehre, Mur., Cig., Jan., Mik.; petelina napeti, Z.; — 3) = kobilica na kolovratni perutnici, Savinska dol.; — 4) = orehovo jederce, Savinska dol.
plẹ̑zavəc, -vca, m. 1) der Kletterer, Cig., Jan.; — 2) plezavci, Klettervögel (scansores), Cig. (T.), Erj. (Ž.); plezavec, der Baumläufer (certhia), Jan., Frey. (F.); mali p. = plezar, der "Klener", Levst. (Nauk).
plẹ̑zavt, m. der Specht, Gor.-Mik., Cig., C.; mali p., die Baumgrille, der Baumläufer (certhia familiaris), Cig., Frey. (F.).
plušəc, -šca, m. mali p., der Portulak (portulaca oleracea), Cig., Vod. (Izb. sp.), Medv. (Rok.).
półh,* m. der Bilch (Billich) oder Siebenschläfer (myoxus glis); — mali p., die Eichelmaus, Cig.; die große Haselmaus (myoxus nitella), Frey. (F.); — rjavi p., die kleine Haselmaus (m. avellanarius), Frey. (F.); — półh, półha, Dol.
poprnják, m. = mali kruhek, der Pfefferkuchen, Cig., Jan., C., Nov.
potapljȃvəc, -vca, m. 1) der Versenker, der Untertaucher, Cig.; — 2) der Taucher (eine Person), Cig., Jan.; — 3) = pondirek, Frey. (F.); savski p., die Käferente (colymbus minor), V.-Cig.; — tudi: der Taucher, der Säger (mergus), Frey. (F.); veliki, savski ali srednji, mali p., Frey. (F.); — 4) der Hufstempel der Hufschmiede, DZ.
premóči, -mǫ́rem, vb. pf. (impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.-Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem-Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.
pritȋsk, m. der Druck; stroj na veliki ali mali p., die Hoch- o. Niederdruckmaschine, Cig. (T.); — der Andrang (des Wassers, des Blutes, der Menschenmenge u. dgl.), Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — moralischer Druck, die Pression, Cig. (T.), nk.
rángarčək, -čka, m. dem. rangar; mali r., der kleine Reiher (ardea minuta), beli r., der kleine Silberreiher (ardea garzetta), Frey. (F.).
rjȃvəc, -vca, m. 1) der Braunkopf, der Rothkopf, Mur., Cig., Šol., Kr.; — 2) ein braunes Thier, Mur.; der Fuchs (konj), Cig., Jan., M.; rjav vol, Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) veliki in mali r., der große u. der kleine Fuchs oder Nesselfalter (vanessa polychloros urticae), Erj. (Ž.); — 4) der Braunstein, das Braunerz, C.
rončelíca, f. das Abästmesser, Cig., C., Štrek., do dve mali pedi dolgo in do štiri prste široko, na koncu nekoliko prikrivljeno sekalno orodje z lesenim ročem, (prim. it. ronca, roncola, die Hippe, od lat. runcare, abmähen, ausjäten), Tolm., Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.).
slǫ̑vnik, m. das Wörterbuch, Jan., Nov., Levst. (Nauk); mali s., das Handwörterbuch, Cig.; — češ.
srakopèr, -pę́ra, m. der Dorndreher, der Würger (lanius); rjavi s., der rothrückige Würger o. Dorndreher (lanius collurio), Frey. (F.), Erj. (Ž.); črnočelni s., der schwarzstirnige Würger (lanius minor), veliki s., der große graue Würger (lanius excubitor), mali s., der rothköpfige Würger (lanius rufus), Cig., Frey. (F.); — tudi: srákoper, Valj. (Rad).
srpàn, -ána, m. 1) mali s., der Monat Juli; veliki s., der Monat August; — 2) die Kratzdistel (cirsium erisithales), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.).
šenmárən, -rna, adj. veliki, mali š. dan, der Groß-, Kleinfrauentag, Kast. (Rož.); (tudi: šenmárən, m., Dict.); — prim. šmaren.
škȗrh, m. der Brachvogel (numenius arquatus), Cig.; = veliki š., Frey. (F.); mali š., der kleine Brachvogel (n. phaeopus), Frey. (F.).
šmárən, -rna, m. = šmarni dan (praznik), der Frauentag: veliki, mali š., der Groß-, Kleinfrauentag, Kr.; — prim. šmarni.
trávən, -vna, m. mali t., der Monat April; (der Monat März, ogr.-C.); veliki t., der Monat Mai; (der Monat April, ogr.-M., C.).
trávnik, m. 1) die Wiese; — 2) mali, veliki t. (April, Mai), C.; pogl. traven.
tŕnjica, f. = mali srakoper, ki gnezdi v trnju, Poh.
volȗhar, -rja, m. die Feldmaus, Cig., Jan.; die Schermaus (hypudaeus terrestris), tudi: veliki v., Frey. (F.); mali v. = voluharica, Frey. (F.).
vọ̑z, -ȃ, m. 1) der Wagen; parni v., der Dampfwagen; železnični v., der Einsenbahnwaggon; oskrbeti, najeti voz, eine Fuhre besorgen, aufnehmen, voz sena, eine Fuhre Heu; — mali, veliki voz, der kleine, der große Bär (astr.); koroški v., der große Bär, Postojna-Erj. (Torb.), Štrek.; = Martinov voz, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) der Schemel in den Sägemühlen, das Gestell, auf welchem der Sägeblock liegt, V.-Cig., Št.; — 3) Elijev v., der Rittersporn (delphinium consolida), Skrilje pod Čavnom-Erj. (Torb.).
vrbȃnščak, m. mali, veliki v., die blaue Urbanitraube, vzhŠt.-Trumm.
vŕbovščak, m. 1) ein stattlicher Weidenbaum, Poh.; — 2) neka trta, C., Mariborska ok.-Erj. (Torb.); mali v., weißer Mehlweiß, Trumm.
zamrzljìv, -íva, adj. 1) widerwärtig, verhasst, C., Z.; tako zamrzljiv je pred Bogom vsak mali greh, Guts. (Res.); — 2) empfindlich, C.; verdrießlich, Z.
zèt, zę́ta, m. 1) der Schwiegersohn; — 2) = zetec, C.; — 3) der Stichling (gasterosteus), Erj. (Z.); mali z. (g. pungitius), Vrt.
zimzélen, m. das Singrün: mali z., kleines Singrün oder Immergrün (vinca minor), Tuš. (R.).
zvọ̑n, zvọ̑na, zvonȃ, m. 1) die Glocke; veliki, srednji, mali z. (v zvoniku, če so trije); z. poje, je zapel, die Glocke tönt, hat zu läuten angefangen; (v) plat zvona biti, die Feuer- oder Sturmglocke läuten; — pod našim zvonom, in unserem Pfarrsprengel, LjZv.; pod enim zvonom biti, zu einer Pfarre gehören, Jan.; izpod domačega zvona iti, die Heimatpfarre verlassen, C.; — 2) der Klang: pisker, sod ima lep z., C.; — 3) pl. zvoni, die Glockenakelei (aquilegia vulgaris), C.
ágnec -a m jagnje: ino Ágnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli KŠ 1754, 185; i pripravili ſzo te ágnecz vüzenſzki KŠ 1771, 88; gda bi ágnecza vüzenſzkoga klali KŠ 1771, 146; ágnyeczi KM 1796, 61; Zaká jôcses, máli ágnec KAJ 1870, 101; pren. ti ſzi on Agnecz Bosi, ki odimles toga ſzveita grehe SM 1747, 59; Ar te Agnecz, ſteri je naſzreidi SM 1747, 31; vnebéſza Na gostüvanye Ágnecza KŠ 1754, 259; od Ágnecza Kriſztusa KŠ 1754, 123; zvajoucsi Kriſztusa za ágnecza KŠ 1771, 762; Ágnyecz Bo'si, ki odjímles KM 1783, 10; Kriſztus ágnecz Bo'zi BKM 1789, 133
Ázija tudi Ážia -e ž Azija: Opice se v velki logáj v vroči kraji Afrike, Azije i Amerike zdržávajo AI 1878, 7; czejla A'zia KŠ 1771, 402; Ki ſztojijo v-Aſii BKM 1789, 121; A'sia KM 1790, 8; Vougrov, steri szo z-Asie szem prisli KOJ 1833, VIII; Avarci szo z-Azie v-Europo prisli KOJ 1848, 5; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Azii meli KOJ 1848, 6; szo sze po mali nazáj v-Azio potepali KOJ 1848, 6; Azije i Amerike AI 1878, 7
Bàndi -ja m Bandi, ljubkovalno za Sandor, Aleksander: Te máli Bandi KAJ 1870, 9; Bandii vcsenyá nêtrbê KAJ 1870, 9
brodár -a m ladjar, mornar: angluski brodár KAJ 1870, 154; vrgli ſzo ſors brodárje KM 1796, 81; Máli brodárje BJ 1886, 32
cecátek -tka m dojenček: czeczátki máli dicsijo BKM 1789, 7; liki czeczátkim vu Kriſztuiſi KŠ 1771, 494
dènok tudi dènk tudi dö̀nok vez. vendar: denok bi nyim krivicza bila KOJ 1845, 111; Medtétoga denok Petra imenüje KOJ 1848, 14; na zádnye denk ednoga Kunaniáncza sztrejla ga zavádi KOJ 1848, 38; miſzeu nemore prav razmeti, dönok vörjem kaje tou tak TF 1715, 40; Csi gli terpim nevoulo, dönok ſzi ti meni ſzlatkoſzt SM 1747, 77; eti máli, ali donok zvelikim dugoványem puni, kni'zicz KŠ 1754, 3 a; csi gli ji je doſzta, dönok ſzo li edno tejlo KŠ 1771, 514; Dönok KMS 1780, A2; pa ſzi dönok lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; Csi gli ſzmo decza, nej nám trbej dönok na ſzé táksega kejpa gori vzéti KM 1790, 20; Dönok ſze pa tiſzti SIZ 1807, 6; dönok liki bábelszki türen sze je nej mogo zvrsiti KOJ 1833, IX; ki je szpoznao I dönok obarvati nêznao Nyega KAJ 1848, 4; dönok szi ga z dikov koronüvao TA 1848, 7; záto bom dönok varvao KAJ 1870, 6; Csi miniszterium dönok ono dogoványe v-právdo szklenoti 'zelé AI 1875, kaz. br. 2; Jôžek donok začne Ferkeca mériti BJ 1886, 5
dróuven tudi dróven -vna -o prid.
1. droben, majhnih razsežnosti: I kako drouvni mak SŠ 1796, 30; Poetom psenica v-drovnom szemeni sze ozorila AI 1875, kaz. br. 8
2. droben, majhen: Da pa tou drouvna decza doprneſzti nemoro KŠ 1754, 208; Vſza ſz. Drouvna Decza KM 1783, 93; Od drouvne deczé KŠ 1771, 61; ino potreibno drouvno deczo navcſiti TF 1715, 45
3. mali: Szlovenſzke dróvne litere KM 1790, 2
drvár tudi dervár -a m drvar: Drvárje pridejo v-gôsztso KAJ 1870, 57; máli dervár AI 1878, 3
ète èta ète kaz. zaim. ta: Ar ete pehár je Nouvi Teſtamentom TF 1715, 44; kai bi ſze ete kris nad menom odviſse posméhcsal SM 1747, 56; Ete ſzvejt ſze preobrné KŠ 1754, 273; Ete nyegov ſzin SIZ 1807, 4; Liki ete dén sze nyej AI 1875, kaz. br. 7; ár reics eta za váz TF 1715, 45; ino eto je kerv moja TF 1715, 40; bojdi eto moje ráno hválo dávanye KŠ 1754, 223; Eto je te Zákon SM 1747, 18; pod zapelávanyem etoga ſzveita SM 1747, 52; Radoſzt zetoga májo KŠ 1754, 220; Zrok ete ſzlepoſzti TF 1715, 4; nikam zete pouti doli ne zavdário KŠ 1754, 143; Trucz boidi etomi ſzveiti SM 1747, 74; meni i etomi ſzvejti 'zivo KŠ 1754, 240; priſzpodobna ketoj KŠ 1771, 75; na ſzoudbo prouti etomi národi KŠ 1771, 41; etomi je vrêmen priteklo BJ 1886, 4; da mené ete bláseni dén TF 1715, 45; i pio ete Goſzpodnov pehár KŠ 1754, 208; dai mi eto drágo Priloſenye SM 1747, 52; je Boug eto ſzvojo ſzkrb KŠ 1771, A5a; i vu etoi máloi kniſiczi TF 1715, 48; na etoi zemli, ABC 1725, A4a; Obſztoji vetoj jakoſzti KŠ 1754, 273; po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; etoj velikoj nevóli BJ 1886, 3; i po etom ſitki TF 1715, 23; oni ſzo vu etom bláſenom ſztáli SM 1747, 50; na etom ſzvejti vec táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; Po etom známo, ka KŠ 1754, 84; v-etom Katekizmuſſi KMK 1780, A2; Po etom je odébrao Goſzpoud KŠ 1771, 202; v-etom lôgi AI 1875, kaz. br. 7; zetim leipim opominanyem TF 1715, 36; ſze lejhko zetim veſzelijo KŠ 1754, 218; z-etim pred postuvane scsitele sztopi AI 1875, kaz. br. 8; Pred etim smo se domá zmenjali BJ 1886, 3; Zetov nocsjouv tá prejde, nad etov prigodbov KOJ 1848, 7; z-etov tühnov prosnyov AI 1875, kaz. br. 7; etiva dvá ſziná KŠ 1771, 66; Etiva szta delala TA 1848, 86; ſzta ſze etivi oſzobi polübile SIZ 1807, 4; Etivi soli zdaj prázno sztojita AIP 1876, br. 1, 2; ka od etiva sztrána AI 1875, kaz. br. 2; Etima hisnikoma SIZ 1807, 6; Pri etima AI 1875, br. 2, 6; Vu etivi dvej zapouvidaj KŠ 1771, 75; szamo v-etima dvöma meszta AI 1875, kaz. br. 8; I odido eti na moko vekivecsno KŠ 1754, 141; Naj bodo ricsih ete KŠ 1754, 54; zá ete moucsi delajo KŠ 1771, 47; vſza eta pokolejnya KŠ 1771, 5; od etih vſzeih ſzküſávani TF 1715, 30; Delai od etih mau SM 1747, 49; zvün eti jeſzo KŠ 1754, 3; ſtámpanye eti máli kni'zicz KŠ 1754, 3a; kak edno zetih KŠ 1771, 20; Eti dvanájſzet je poſzlao KŠ 1771, 31; Vidimo eti vraj'so jálnoſzt KM 1796, 7; ſcsés zeti pejſzen ſtero popejvati BKM 1789, 6b; Poszlavcov, z-eti je 197, ki szo AI 1875, kaz. br. 3; ſteri pak etim recſem ne vörje TF 1715, 45; kak etim prisavczom KOJ 1848, 10; ino etetvoje dobre dári TF 1715, 47; ete lidé pocslovecsiti AI 1875, kaz. br. 3; uu etih recſeh ſztoy vſza právda TF 1715, 18; po etih dnévi SM 1747, 18; po eti ricséjh KŠ 1754, 206; Po eti je pa proſzo Pilátuſa KŠ 1771, 331; nad vſzejmi etimi KŠ 1754, 136; zetimi ricsmi KŠ 1771, 261; zetimi knigami BKM 1789, 8b; tak z-etimi ſzamomi Bogi BRM 1823, IV; sze podsztava z-etimi ponácsisnyami AI 1875, kaz. br. 2
ète èta ète sam. to: Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Na eto Sztarissina pita SIZ 1807, 5; Zetoga ſzem gvuſen KŠ 1754, 113; kaibiſze eta vſza naſſemi blisnyemi obdersala TF 1715, 17; i eta vſa ſze vám privr'zejo KŠ 1771, 20; Odkud ſzo záto etomi eta vſza KŠ 1771, 47; Ako gli eta vidijo ſze teska BKM 1789, 7; kaj vſza eta zadobi SM 1747, 41; Ka ſzmo mi nyemi za eta du'zni KŠ 1754, 109; ki bode eta ſteo KŠ 1771, A2a; dáj nam vſza eta BKM 1789, 52; gde ſzte ſze návcsili vſza eta KM 1790, 22; Eta nám Goſzpon dopüſzti SŠ 1796, 29; záto, ka je eta vcsino TA 1848, 18; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9
ftíčar -a m ptičar: Ino kakti fticsar SŠ 1796, 131; ovak fticsar zváni KOJ 1848, 8; Lovski pes i ftičár AI 1878, 8; Máli ftičár BJ 1886, 17; szmrt Henrika fticsara KOJ 1848, 9; pszi najbôgsega priduha fticsarje KAJ 1870, 39
golóbek -a m golobček: Máli golôbek si na strehi snájži perôti BJ 1886, 43; Vido sam ednoga lepoga golôbka BJ 1886, 13
honvéd -a m pripadnik ogrskih delov vojske v Avstro-Ogrski: Máli honvéd, csrsztvi, szrdcsen KAJ 1870, 45
imenǜvati -ǘjem nedov.
1. imenovati: i zſzvojega iména Galáczio imenüvati zácsalo KŠ 1771, 554; Zakaj pa li Otso imenüjes KŠ 1754, 153; on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; ſteri imenüje imé Kriſztusevo KŠ 1754, 130; ino ga je za Hénokio imenüvao KM 1796, 10
2. imeti, šteti: steroga szo lüdjé za bo'si bics imenüvali KOJ 1848, 5; Kriſztus li ſzamo nevöro grejh imenüje KŠ 1771, 441; hi'sni zákon za Szakramentom imenüje KOJ 1845, 78; Ka imenüjemo za máli grejh KMK 1780, 90; Ete vküpe za rodovino imenüjemo BJ 1886, 9
imenǜvati se -ǘjem se imenovati se: i kak ſze imenüjejo KMK 1780, 57; ſzkopouſzt ſze naj ni ne imenüje med vami KŠ 1771, 583; ti ſze 'Zidov imenüjes KŠ 1771, 451; ki ſze imenüje brat KŠ 1771, 499
imenǜvani tudi imenìvani -a -o imenovan: Iezus je imenüvani BKM 1789, 52; Prvi dén ſteri je za Nedelo imenüvani KM 1796, 113; so imenüvani za pirušleke AI 1878, 7; nej, gde je imenüvan bio Kriſztus KŠ 1771, 483; szo meli dúge z-zemlov notrizagrajene oploute var imenüvane KOJ 1848, 6; naprej imenüvanoga Küzmics Stevana BKM 1789, 3b; vMeſzti Halla imenüvanom TF 1715, 1; Betlehem imenüvanom KM 1783, 233; Odküpitel moj ſzem v-Tebi imenivan BRM 1823, 65; Na eto meszto je zdaj Tisza Kálmán imenüven AI 1875, br. 2, 1
ìno vez.
1. med členi v stavku in: Ino ah kako jáko krouto námje potreibna TF 1715, 7; Té 'sitek je Kriſztus meni Ino vſzejm lidém ſzpravo SŠ 1796, 4; Po vüsztaj ti málicski ino czeczajôcsi grüntao szi TA 1848, 7; je dvá sziná meo, Gejzo ino Mihála KOJ 1848, 10; Oh 'zitka ino szmrti goszpôd KAJ 1848, 3; vol ino szvinya szo nüclivi AIN 1876, 8; od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3
2. v vezalnem priredju in: vaſſe vcſenyé tak rendeluite ino ravnaite TF 1715, 6; koteri ſze nyega boyo, ino nyegovo miloscho zcsakávaio ABC 1725, A6a; i nyé varuie ino hráni SM 1747, 86; odpüscsanye nam pripisüje ino oſzvojáva SM 1747, 134; vöra pravicsne csini i düjh ino radoſzt prineſzé KŠ 1771, 440; ſteri louna to dobro, ino kaſtiga to hüdo KMK 1780, 5; ravnaj me na vsze dobro, ino me obari KM 1783, 3; Teda ſze nebéſza gyenejo, Ino znamejnya vnogo bodo BKM 1789, 19; Té 'sitek je Kriſztus meni Ino vſzejm lidém ſzpravo SŠ 1796, 4; vam naprej prineſzém ino povejm to ſzvéto hiſtvo SIZ 1807, 3; sze more vö prosziti, ino hitro nazáj pascsiti KOJ 1845, 9
járčec -a m majhen jarek: szi ti pri tvojoj vretini li máli járcsec KAJ 1870, 110
járek -rka m jarek: vö je ſou zvucsenikmi prejk Kedron járka KŠ 1771, 324; Té je, liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Máli potoci sze járci ('zile) zovéjo KAJ 1870, 107; Pouleg járkov ſze práj dr'zijo fticze nebeſzke BKM 1789, 6; pren. Vtvoji 'zlakouv járki blato Moji grejhov zeperi KŠ 1754, 259
jedrnìti se tudi jedernìti se -ím se nedov. uriti se, vaditi se: Vu dobrom ſze jedrnijo BRM 1823, 413; naj v-Nedelo vu pobo'sni delaj ſze gyedrnimo KMK 1780, 40; Máli pávok mrežo pleté, vse, ja vse se jederni BJ 1886, 45
kàmura -e ž kamra, manjša soba: Zide vo ſzvoje kamure, Boug-Cslovik BKM 1789, 20; Ovo le'sim csrvics máli, Vu ednoj teſznoj kamuri SŠ 1796, 97; je on naſſe grobe na ſzpanyá kamure ſzpravo KŠ 1754, 109; ſtera ſzte vu vüha gúcsali vkamuraj KŠ 1771, 211
katekìzmuš tudi katehìsmuš -a m katekizem: Mali katechismus TF 1715, (1); akobiſze katechismus nemſki na naſſ ſzlovenſzki jezik TF 1715, 8; Kaje katechiſmus TF 1715, 10; Keliko tálov má te Katekizmus KŠ 1754, 5; Ka je Katekizmus KMK 1780, A2; trétyi tau katechiſmuſſa TF 1715, 25; pouleg D. L. M. máloga Katekizmusa KŠ 1754; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A (1); Vkatekizmusi KŠ 1754, 5; v-etom Katekizmuſſi vu petéri glávni táli KMK 1780, A2 (3); on je vu ſzvojem Katekizmusi, niſtere ſzlov. peſzmi BKM 1789, 3b
kìtica -e ž trak: Pántlika; kitcza, pántlik KOJ 1833, 168; máli zvézek z-bejle kitice (pántlika) KOJ 1845, 90
klǜkati -am nedov.
1. šepati: Koga edna noga je kratsisa od te drüge, klüka KAJ 1870, 35
2. kljuvati: [žolna] máli dervár neprehenjano klüka s svojim klünastom klüni na dreva stébli AI 1878, 3
3. majati se: i nyi ledevjé nyim vszeszkosz naj klükajo TA 1848, 55
knìžica -e ž knjižica: tak ſze zové zobcsinſzkim tálom i kni'sicza, vu ſteroj sze ete návuk zapéra KMK 1780, A2 (3); ABC kni'sicza KM 1790, 1; ete male ino nai potrebneiſſe kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; V-rokaj mej molitveno kni'siczo KOJ 1845, 23; ako vu etoi máloi kniſiczi nikteri error naides TF 1715, 48; eti máli, ali puni kni'zicz KŠ 1754, 3a; Sti té na tvoj haſzek vö dáne kni'zicze KŠ 1771, A8a; Pod pazdjami mam kni'zice KAJ 1870, 5
korenjé -á s
1. korenine: To; korenyé KOJ 1833, 176; vidili ſzo to figovo drejvo poſzejhnyeno zkorenyá KŠ 1771, 138; i da je nej melo korenyá, poſzejhnolo je KŠ 1771, 42; Eto je pa, csi Bo'zo rejcs, trávo, korenyé na tou nüczamo, na kou je nej dáno KŠ 1754, 19; 'ze je pa ſzekera na korenyé drevja polo'zena KŠ 1771, 9; Vszáko drevo má korenyé KAJ 1870, 15; ár vnôgih mesztaj na trsztovoj korenyê máli sztvári szojo AI 1875, kaz. br.; vtrgni ſze vö ſzkorenyom KŠ 1771, 228
2. rodovni izvor: Bo'zi ſzvéti ſzin zJesseva korenyá BKM 1789, 26; Bo'ſi ſzvéti ſzin z-Jeſſeva korenyá KM 1783, 231
3. začetek, izvor: Nema pa [rejč] korenyá vſzebi KŠ 1771, 43; Ár grejha korenyé pritekne KŠ 1754, 81; vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239
lǘbiti in lúbiti -im nedov.
1. ljubiti: Lübiti Szretni KM 1790, 93a; Szretni; lübiti, rad biti KOJ 1833, 173; kaibiſze vcſio od nyega Bogá ino mojega blisnyega lübiti TF 1715, 42; po steroi bi te mogli lübiti SM 1747, 50; Steri ſcsé 'zitek lübiti KŠ 1754, 59; I lübiti ga zczejloga ſzrczá KŠ 1771, 142; naj morem tebé popolno lubiti KM 1783, 4; dáj mi lübiti BKM 1789, 129; Kak bi 'zeleli 'zitek lübiti KAJ 1848, 7; deca jih moro lübiti AIN 1876, 9; ka delam, ne lübim KŠ 1771, 462; Bogá hválim, postüjem, lübim KM 1783, 3; Da Te ſztálno lübim BRM 1823, 9; Ti nász ſztejm lübis krouto BKM 1789, 11; Zvun tébe nikai na zemli me ſzerczé ne lübi SM 1747, 76; ka nyé Boug lübi KŠ 1754, 220; csi eden ſzveczki Goſzpoud, ne lübi kak ſté prouſzno mú'ziko BKM 1789, 7b; nyega ſze doſztojno poſtüje, lübi SIZ 1807, 10; V-grehi nelübi váſz BRM 1823, 5; ki lübi Dobro szvoje Králevcsine KOJ 1833, VIII; Goszpod, i lübi praviczo TA 1848, 9; nego lübi tudi sladki sád [lisica] AI 1878, 9; kaj Bogá lübimo KŠ 1754, 14; I lübimo presztajocsa KAJ 1848; Vu zimi ga jáko lübimo BJ 1886, 8; zaka lübite márna TA 1848, 4; koteri mené lübio TF 1715, 18; ki mené lübio SM 1747, 46; Ar lübijo vu ſzpráviſcsaj moliti KŠ 1771, 18; naj nyega lübijo KMK 1780, 10; ki nyega lübijo BKM 1789, 11; naj bodo veszéli vu tebi, ki tvoje imé lübijo TA 1848, 5; dobre sestre edendrugoga lübijo BJ 1886, 9; Lübi Bogá zczeiloga ſzerczá TF 1715, 18; Lübi bli'znyega KŠ 1754, 257; lübi bli'znyega tvojega KŠ 1771, 17; Záto lübimo Bogá TF 1715, 18; Záto Bogá lübimo KŠ 1754, 68; ne lübmo ſze zricsjom KŠ 1771, 731; Naj te z-czejloga ſzrczá, i duse lubimo KM 1783, 10; I jáko krouto je lübte KŠ 1754, 33; ſzinki, lübte ſze med ſzebom KŠ 1771, 261; lübte nepriátele vaſe KŠ 1771, 184; kaibi ſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tuvariſſa lübo TF 1715, 15; Kaibiſze mi Bogá nyega lübili TF 1715, 13; da bi Boug vas Ocsa bio, lübili bi me KŠ 1771, 294; naj li Jezusa lübijo KŠ 1754, 220; Zváo bom lüſztvo i lübo KŠ 1754, 127; Ár ali ednoga bode odürjávao i toga drügoga lübo KŠ 1771, 19; Ár ali ednoga bode drügoga lübilo KŠ 1771, 225; Ar, csi bodete lübili li té KŠ 1771, 17; Kriſztus je náſz tak lübo KŠ 1754, 215; Lübo je pa Jezus Mártho KŠ 1771, 303; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1754, 121; ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1771, 272; vſzi, ki ſzo peſzmi lübili BKM 1789, 5; Kákda moremo naſſega bli'znyega lübiti KŠ 1754, 28; vcsini, da te zevſze duse, pámeti ino moucſi moje lübim KŠ 1754, 226; Nego tvoio miloscſo, stero davas, stere lubis SM 1747, 90; steri te prav lubi SM 1747, 90; Záto kak nyemi lübi, Naj ſzi dela po vouli KŠ 1754, 268
2. ugajati: oh ſzrecsa! jálna düſe mreſa, ti mi ne lübis SM 1747, 77
3. imeti: verbumi pa, steri v-jedinszkoj trétyoj persóni ik szillabo lübijo KOJ 1833, 49
lübléni -a -o ljub, ljubljen: Kedves, lüblen -a -o AIN 1876, 15; Ovoje moi lübleni ſzin TF 1715, 38; Dai meni o lübléni Bog SM 1747, 53; nas lübléni Otsa nebeſzki KŠ 1754, 158; Szin moj, te lübléni KŠ 1771, 10; I ſzin Márie lübléni BKM 1789, 3; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Jáko lübléni je vu stanici BJ 1886, 8; Ne bi, lübléna decza KM 1790, 84; lübléna csi Márie KOJ 1845, 84; je roditelom i vučiteli jáko lübléna bila BJ 1886; boidi miloſztiv meni za tvoiega lüblenoga ſzina britko moko SM 1747, 60; Kaj Bog nyo odlocsi, I za mater zvoli Szina lüblénoga BRM 1823, 10; Lüblénomi ſzlovenſzkomi Národi SM 1747, 2; Te ſztariſi lüblénomi Gájuſi KŠ 1771, 740; Gda bi pa eſcse ednoga lüblénoga ſzvojega Sziná meo KŠ 1771, 139; stere je náſz ſzébi zoubſztom prietne vcsino, vu tom lüblénom SM 1747, 21; po Kristussi tvoiem lüblénom ſzini SM 1747, 48; vu tebi, mojem lüblénom Jezusi KŠ 1754, 239; mámo proſziti, kako lübleni ſzinkove TF 1715, 26; Lübléni moji, mi ſzmo zdai Bosji ſzinouve SM 1747, 32; proſzimo, kako lübléni ſzinovje KŠ 1754, 153; Moji lübléni prijátelje sztojijo TA 1848, 31; za oszrecsanye szvojih lüblénih otrokov KOJ 1845, 6; ka nebi mojim lüblénim dobrovolnim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; kako lübléni ſzinovje ſzvoje lübléne Otseve KŠ 1754, 153; nego, liki lübléne moje ſzini, opominam KŠ 1771, 497
lüblénejši -a -e bolj ljubljen: Jezus, Od vsze ſztvári lublenejſi KM 1783, 252
nájlüblénejši -a -e najljubši: Ete je deci te nájlüblenêši svétek BJ 1886, 38; Slaviček záto za volo lepoga pevanja je najlüblenejši ftič AI 1878, 27
lübléni -a -o sam. ljubi, ljubljeni: Vi pa, lübléni gori czimprajte váſz KŠ 1754, 2b; Lubléni! ne vörte vſzákomi dühi KŠ 1771, 732; Csinasi lubléni Rano vö preminéjo BRM 1823, 5; Vidilo ſze je nám poſzlati kvám, zlüblénimi naſimi Barnabáſom i Pavlom KŠ 1771, 390
máli -a -o prid.
1. majhen, mali: Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; Ne boj ſze máli ſereg KŠ 1771, 213; Li máli csaſz trpi nyeg’vo odhájanye BKM 1789, 406; da bi eden máli csaſz po ſzvojem trudi KM 1783, 216; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Máli vucsenik knige neszé KAJ 1870, 6; Máli vért AI 1875, kaz. br. 8; máli dervár neprehenjano klüka AI 1878, 3; ſlab sem ino máli BJ 1886, 7; Dokecs je decza mála bila KM 1790, 84; Eta mála stvár je bole nücliva AI 1878, 10; ki ſzi tüdi edno málo deite poſztano ABC 1725, A6b; bilou je zburkanye nej málo med vitézmi KŠ 1771, 380; je i máloga gucsa bio KŠ 1771, 431; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega TA 1848, 9; ka je vu šoli od máloga Jezuša zaslišala BJ 1886, 4; neili leprai drügi nábosni knig, nego eſche i ete mále kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; záto tákſim vámje potreibno biti, kako toi máloi Deczi TF 1715, 8; záto jako máli ali berſei nikakvi haſen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ino povéksávai tvoi mali sereg ABC 1725, A7a; vzemi záto ete máli dár KŠ 1754, 12a; ino bi eden máli csaſz li ſzám prebivao na zemli SIZ 1807, 7; Edna mati je ednoga máloga sziná mela KAJ 1870, 187; kágda bi mogli vto málo Deczo noter vczepiti TF 1715, 6; steri zdai edno malo vreime ſaloſzni jeſzte vu vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; csi za kaksté málo delo Bogá zezávamo KŠ 1754, 21; ka nebi prikázao toti málo iszkro KOJ 1833, IIII; Po malom vrejmeni pa, priſztoupili ſzo niki KŠ 1771, 92; ka bodes cſinécſi cſi de ti po malom császi pravo KM 1783, 205; po malom vrejmeni i vám je ſzem priti SŠ 1796, 78; pa gvüsno domá osztáne pri szvojem málom pojbeci AI 1875, kaz. br. 7; vu máloj hüdoubi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; neboidi náz ſzrám ſztov malov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; naj bi kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; Zrok, ſteri me je na piſzanye i vö ſtámpanye eti máli ali dönok puni kni'zicz podigno KŠ 1754, 3a; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; ka nebi mojim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; na vogrszki Jezik vcsiti szvoje mále vucsenike KOJ 1833, III; či tem nemérnim gostom mále krühšne drobtinice mečemo AI 1878, 3; odzvüna se povékša z obsednjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4; dobro delnikom, velikim i malim SM 1747, 2; Vſzejm lidém, velikim ino málim KŠ 1754, 4; Proſzimo obarui náſz tve verne, velike ino male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj velike i mále KŠ 1754, 267;
2. mali: ſzem pa pouleg D. L. M. máloga Katekizmusa czejli návuk razdejlo KŠ 1754, 5b
3. v zvezi mala meša praznik Marijinega rojstva 8. septembra: Na mále Meſſe, ali Márie narodjenyá, dén KŠ 1771, 849; Evangy. na Mále Meſe, ali Devicze Márie rodjenyá dén KŠ 1771, 4
nájménši -a -e najmanjši: Kakda bi tak mogao kraj vzéti te naj ménſi grejh KŠ 1771, 445; kám záto, da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, V; Ár ſzam jaſz te naj ménſi med Apoſztolmi KŠ 1771, 521; steroga najménsi táo toga celoga imé noszi AIN 1876, 10; I ti Betlehem ſzi nej náj ménſa KŠ 1771, 7; da ſze je ni te naj ménſe piknyicze nyé nej dotekno KŠ 1754, 114; Nikaj, ni to naj ménſo rejcs KŠ 1754, 48; ki naj ménſe zvünejsnye delo csini KŠ 1771, 446; da vnaj ménsem dugoványi KŠ 1754, 233
máli -a -o sam. mali: vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni TF 1715, 19; Ali vnogo sze more escse vcsiti, ka naj vsze eno do máloga pozna, stero znati csészt nyagova 'zelê AI 1875, br. 2, 5; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9; nad málim ſzi bio veren KŠ 1771, 84; Vidite, da ne zavr'zrete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, AB (2); k-tomi czili te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; za malo dr'sécsi ſzvojo zgübleno veliko praviczo KM 1796, 19; Ki pa ne zna, csini pa kaſtige vrejdna dela, bit bode zmalim KŠ 1771, 214; Kaj je po oznanenyej meni na znánye dáo ſzkrovnoſzt: liki ſzam pred tejm zmalim piſzao KŠ 1771, 578
nájménši -a -e sam. najmanjši: ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ar me vſzi ſzpoznajo, od naj ménſega 'znyih KŠ 1771, 684; Vidis, ne zdr'závas Li náj ménſega tála BKM 1789, 261; Drügoucs náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; liki ka bi ſzpácso ednoga eti naj ménſi KŠ 1771, 227
málički -a -o prid. majčken: Paveo, zdèacskoga Paullus málicski, zhája KŠ 1771, 431; od materé, gda szem máliczki bi KAJ 1870, 56; od trdi vötrov ſze gonijo, dönok ſze od málicskoga veſzla tá pelajo KŠ 1771, 750; V-tom meszti málicski Czaszarje i Králi zrászto gori KOJ 1845, 140
málički -a -o sam. mali: Jeli ſzte nigdár nej ſteli, kaj zvüſzt ti málicski ſzi ſzi hválo ſzpravo KŠ 1771, 69; Po vüsztaj ti málicski ino czeczajoucsi grüntao szi TA 1848, 7; ino ſzi je najzvejſzto tim málicskim TA 1848, 37; i ki prevecs nihájo tim málicskim TA 1848, 12
malovréjden -dna -o prid. malovreden, slab: Alávaló; bojdikaj, malovrejden -a -o KOJ 1833, 150; Tsekély; máli -a -o, malovrejden -a -o KOJ 1833, 176
máu in máo mála m, v prislovni rabi čas, časovno razdobje: od mojega detinſztva malü do etoga cſaſza TF 1715, 46; Mislenye Cslovecsánſzkoga ſzerczá je hüdo od detinſztva mau SM 1747, 8; Ka je do eti máu nei dál SM 1747, 73; Delai od etih mau vu mojoi Düſsi SM 1747, 49; Mislejnye ſzrczá cslovecsega je hüdo od detinſztva máo KŠ 1754, 71; Od eti máo je ſzin cslovecsi ſzedécſi KŠ 1754, 113; zemlé gibanye, kákſega je nej bilou, od koga máo ſzo lidjé bili na zemli KŠ 1771, 795; Ár, od ſteroga máo ſzo ocsáki záſzpali, vſza tak ſztojijo KŠ 1771, 722; ka je od zacsétka máo obdr'zano KŠ 1771, A2b; Od tiſztoga máo je zácsao Je'zus predgati KŠ 1771, 12; od ſzéga máo bodete vidili Sziná cslovecsega ſzedécsega na deſzniczi KŠ 1771, 91; ti morem zahváliti, ka ſzi me do eti máo na pobougsanye pocsakao KM 1783, 6; od ſzvoje mladoſzti máo ſze je navado mertücslivo 'siveti KM 1790, 44; ka ſzi nej pravicsno od mala tvojega z-zſrczá ſztálno lübo Bogá KM 1783, 285; Sámuel ſze je pa gyedrno paſcso od ſzvojega detinſztva máo pred Heliom Goſzpodni vörno ſzlü'ſiti KM 1796, 52; Ki nám je do tej mao, 'Zitek i zdrávje dao BKM 1789, 353; Od eti mao dobra vola BKM 1789, 24; Oni sze nájbole od 179 ½ leta máo krouto szkrbijo KOJ 1833, VIII; naj sze nebori prouti ravnitelsztvi, ka nikomi od Adama i Ejve máo rou'se nerodi KOJ 1845, 4; Vcsenyé sze k-vszáksemi máli z-molitvami, i z-kratkov popevkov zacsne KOJ 1845, 9; ne more na isztinszko pôt nájti, da do etoga mao niscse nê pokázao AI 1875, kaz. br. 1; Od 'zétve mao velika szühocsa trpi AI 1875, kaz. br. 8
močávnik -a m migetalkar: Močavniki so jako máli, prostomi okej nevidlive stvári AI 1878, 40
mòj -a -e svoj. zaim.
1. moj, izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča: Ma lepota kama je SŠ 1796, 98; Moja kamenica je z-kamna KAJ 1870; Obüdi ſze oh mé ſzrczé KM 1783, 226; veszeli sze szrcze moje TA 1848, 10; Ti veren angel düse moje KAJ 1848, 4; Ti máses moio glávo zoleiom ABC 1725, A8b; pszeniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; Noter ga vſzercze me vczipim SM 1747; ár ſzo vidile ocsi moie SM 1747, 58; tou je praj edna kouſzt z-moji koſzt SIZ 1807, 7; koteri mené lübio ino moje zapoveidi obdersávajo TF 1715, 18
2. izraža splošno pripadnost govorečemu: Moja düsna veiſzt me touſi SM 1747, 77; ovo má radoſzt Jesus prihája SM 1747, 77; Li tebé ſcsém Boug, ma radoszt BKM 1789, 300; ako eto moje, delo priétno boude TF 1715, 9; brezi vſzega mojega zaſlüſenyá TF 1715, 9; pôleg moje pravicze TA 1848, 6; Pomágaj mojoj krhkôcsi BRM 1823, 9; Vzemi záto ov moi máli dár TF 1715, 9; I düjh moj polo'zim KŠ 1754, 96; 'Z-nyega sze vcsim mojo dú'znoszt KAJ 1848, 6; Vu iméni Bogá začnem moje delo BJ 1886, 3; pehár vu mojoi kervi TF 1715, 39; zmoim mislenyem zbantuval ſzem SM 1747, 67; Ki ſze nad mom ſzmrtjom vezdaj 'saloſztite SŠ 1796, 58; zmojov pámetjov gori zgrüntati nemorem TF 1715, 40; inoje za moih greihov odpüſcſenyá voljo kerv prelejao TF 1715, 38; ka je za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; kai je Kristus za moi grehov volo mrel SM 1747, 41; jaſz ti poká'zem zdejl moji vöro mojo KŠ 1754, 79; kakoje pravicſno za moje greihe preleána TF 1715, 40; ino moie zapovidi obdersávaio ABC 1725, A4b; da mi vſzeh moie grehe odpuſzti SM 1747, 58; ſteri mené lubijo i moje zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; ne glédaj me grejhe SŠ 1796, 85; pohaszni moje trüde KOJ 1833, VI; da vnáſztavaj moji hodite KŠ 1754, 96; kaiſzem mojega Bogá zmoimi greihi zbantuvau TF 1715, 37; Doſzta krát ſzem zmoimi greihi, Jesussa razdreſzelil SM 1747, 77
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do govorečega: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; moi králl ABC 1725, A7b; Zato Jesus moi oſztani SM 1747, 78; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Da sze nehváli nepriátel moj TA 1848, 10; dobro dete moje KAJ 1870; ktebi moj Bog gorgledim BJ 1886, 7; Nebode zmojga ſziná Farar ani Meſter TF 1715, 4; kiſzte Ocza mega SM 1747, 83; ſzam zváo ſziná mojega KŠ 1771, 8; med moj ſzlovenſzki národ pouzvo BKM 1789, 3b; ſteri bode páſzao lüſztvo moje Izraelſzko KŠ 1771, 7; Po mojem Goſzpodni Jeſuſſi TF 1715, 37; Vu etom moiem Zvelicsitilei verujem SM 1747, 58; vu Jezuſſi Kriſztuſi Goſzpodni mojem vorvati KŠ 1754, 123; kak vu mojem Bougi KM 1790, 107; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Moji lübléni, zdaj ſzmo KŠ 1754, 97; i ſteri ſzo moji bratje KŠ 1771, 41; Poſzlüjhnite moji drági! SIZ 1807, 3; proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b
mòj -a -e sam. moj: I moja vſza ſzo tvoja KŠ 1771, 323
molítev -tve in -tvi ž molitev: Otecz naſſ, ali vſzak denésnya molitev TF 1715, 11; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; Davidova ponizna molitev SM 1747, 92; molitev nyihova ſze nyim na grejh obrné KŠ 1754, 147; ár je poſzlüjhnyena molitev tvoja KŠ 1771, 162; Molitev KMS 1780, A2b; Molitev k-ſzvétomi Pavli KM 1783, 91; Molitev BRM 1823, VII; Molitev za drüge KAJ 1848, VII; Molitev za obdr'zánye serega TA 1848, 9; Koterie te molitve predgovor TF 1715, 26; Ne ſzpozábiſze Goſzpodne, znevolni lüdi molitve SM 1747, 67; Trétyi táo. Od molitve KŠ 1754, 146; Záto, ka haſzek molitvi nadigáva KŠ 1754, 152; Predgovor, ki ſztoji zpoklona i zmolitvi KŠ 1771, 590; Zakaj té ricsi ktoj molitvi dejvas KŠ 1754, 180; Kágda na molitev more navcſiti TF 1715, 25; moio molitev Goſzpon gori vzeme ABC 1725, A8a; za vſze váſz zradoſztyov molitev csinécsi KŠ 1771, 591; Nadigávanye na molitev KŠ 1771, 21; Goſzpodnovo molitev KMK 1780, 6; molitev mojo je Goszpôd gorivzéo TA 1848, 5; Ár ſze poſzveti po rejcſi Bo'zoj i molitvi KŠ 1771, 168; kakoli bodete proſzili vu molitvi KŠ 1771, 69; k-nyemi ſze vu poniznoj molitvi pribli'sáva SIZ 1807, 6; Vſzákov molitvov i prosnyouv molécſi KŠ 1754, 148; Vecserne molitve TF 1715, 45; naj prvle bodo odprosnye, molitvi KŠ 1754, 151; Betésnoga Csloveka molitve SM 1747, 56; gda ſze molitvi dr'zijo KŠ 1771, 348; Ráne Molitvi KM 1783, 1; Pouleg niſteri molitev KŠ 1754, 2a; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; kágdabi mogli ponizne molitve noter vczepiti TF 1715, 6; zakaj ſze poſztijo cseſztou i molitve csinijo TF 1715, 181; gde ſzo molitvi dr'zali TF 1715, 392; I poſzlühni nase ponizne molitvi BKM 1789, 1; molitvi BRM 1823, 1; molitvi KAJ 1848, 1; naroucsi poszt, i molitve za szrecso KOJ 1845, 9; ali že je vsakojačke molitve napamet znála BJ 1886, 4; vu molitvaj KŠ 1754, 174; Tej ſzo vſzi bili ſztálni ednáko v molitvaj KŠ 1771, 342; Naj ſze paſcsimo po naſſi molitvaj KM 1796, 9; Vnasi molidvaj ktebi zdihávamo BKM 1789, 272; naj tou zmolitvami zacsnejo KŠ 1754, 220; ſzpoſztmi i zmolitvami ſzlü'zécsa noucs i dén KŠ 1771, 171; Zlejpimi molitvami, Tak csákajmo BKM 1789, 20; Vcsenyé sze k vszáksemi máli z-molitvami, zacsne KOJ 1845, 9
móutiti tudi mótiti -im nedov.
1. povzročati, da kaj ne poteka normalno: Zavarni; moutiti KOJ 1833, 184; Ne bode vnogo vodé môto AI 1875, br. 2, 6
2. delati maslo: Zmôčaj se zvernja môti BJ 1886; pa zatem bom le'zi hitrê moto AIP 1876, br. 8, 6
móutiti se -im se
1. biti oviran: Nemóti se tak nikaj moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI
2. biti nemiren, negotov: nejga méra vmoji notrejsnyi kotrigaj i ſzrczé moje ſze li mouti vu meni KŠ 1754, 232
mótjeni -a -o moten, nejasen: csi pa z-môtjenov, pijanov glavov od nyé z-mislávo AIP 1876, br. 4, 6
na predl.
I. s tož.
1. na, za izražanje cilja, na katerega je premikanje, dejanje usmerjeno: na poſzleidnyi dén mené gori obüdi TF 1715, 24; kotera bi bila brezi vſzega pomenſanya na ſzvetloſcho prisla TF 1715, 48; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Bogh zgledni ſze na náz ABC 1725, A7a; Vszeh Sztvári Ocsi, na tébe glédaio ABC 1725, A6a; Dokecs pridem ta na meſzto vu nebeſzko Kraleſztvo SM 1747, 78; Pogled name, Goſzpon SM 1747, 90; I vö idevſi ſzlügi oni na poti KŠ 1754, 130; nego je i na nyega zavüpao püſpekijo KŠ 1771, 632; i kvár na meſzto posztávi KMK 1780, 75; ár ovak na nász szpádnejo recsi KOJ 1833, X; Csi mi prido na glédanye, márna gucsijo TA 1848, 34; vcsi me na szteze tvoje TA 1848; znam piszati, na papir z-perom KAJ 1870, 7; Z-Bosnie vise 40.000 lüdi na Horvatszko prislo AI 1875, kaz. br. 3; Vö štalé je potom plamén na štale vdaro BJ 1886, 9
2. za izražanje prehoda, prenosa v drug položaj, drugačno stanje: dolie na pekeu ſztoupo TF 1715, 22; ſteri kmiczo na ſzvetloſzt preobrácsajo KŠ 1754, 56; Katekizmusa czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; krüh ino vino na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; csi ſze i vö vlejvam na áldov KŠ 1771, 595; kaj ſzam jaſz na zagovárjanye Evangyelioma poſztávleni KŠ 1771, 592; na nouto merkaj BKM 1789, 8; Nej je tak oſztanolo na polſzko obdelanye zadoſzta delavczov KM 1790, 92; i na oucſi ſzo nyemi metali KM 1796, 100; Verno ſzkrb má na váſz BRM 1823, 5; sze dúgi glasznik na krátkoga obrné KOJ 1833, 24; eta tábla na stiri razlocske razdeljena AI 1875, kaz. br. 6; Kakda sze moro z-vecs szillab sztojécse recsi naszillabe razdeliti AIN 1876, 7; se tela nature na tri tále razdelijo AI 1878, 4
3. za izražanje končne meje, količine: Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73; vſzáki 'zivoucſi ne merjé na vekke KŠ 1754, 117; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; Veſzéli csákajmo, na ſzoudbo dnéva pitanoga BKM 1789, 8; Veſzéli csákajmo Na ſzmrt priseſztye nyega na ſzmrt je delao KM 1790, 74; Na pokonczi Jakopeſcseka je gori zouro KM 1790, 66; Vſzigdár na vekiveke SŠ 1796, 39; Na jezere szo Avarci szpomorjeni KOJ 1914, 97
4. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: nego na dobro tolmacſili TF 1715, 16; merkai na moie govorgeinye AI 1875, A7b; zdersi náſz vſze na pravitzo SM 1747, 86; I vſze obrné na dobro KŠ 1754, 269; Potrejbno je záto Püſpeki biti na vcsenyé prilicsnomi KŠ 1771, 637; ki ſze na Popovſztvo poſzvetijo KMK 1780, 85; i pripelaj vsze grejsnike na právo pokouro KM 1783, 34; I vſzo vaso 'zaloszt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; i gori je zapero nyemi ete recsi na ſzpómenek KM 1790, 58; Na neſzrecso, i 'saloſzt ſze je obrno nyidva ſztális KM 1796, 6; Ki náſz csákas na pokouro SŠ 1796, 170; Ár lübéznoſzti vassa vecs napamet ne jemlém SIZ 1807, 58; vcsi me tak vſzákomi na praviczo 'ziveti BRM 1823, 385; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V; taki je na znánye doubo KOJ 1848, 118; pazi na miszli moje TA 1848, 4; Vernim düsam na trost nazvesztsáva KAJ 1848, 217; csasz dá stevci na premislávanye AIN 1876, 9
5. za izražanje časovne določitve: kaſtigam greihe ocsév na ſzini dotrétyega kolena TF 1715, 17; i na konecz konczi dare naſſa vöra pride TF 1715, 30; na trétyi dén ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; Ár na konecz nyega sálecz Meni perneſzé radoſzt SM 1747, 75; i na konecz ſzo ga escse vmourili KŠ 1754, 10b; nám na Szvétek dána KMK 1780, 40; Naides v-eti na vſzáke Szvétke BRM 1823, II; Navekivecsnoszt szmosztvorjeni KAJ 1848, 426
6. za izražanje načina, kako dejanje poteka: On je domá ino vinej Gotovi na obrambo KŠ 1754, 265; Primárjam váſz na Goſzpodna KŠ 1771, 623; ſtera nám je csáſzi na zádavo KMK 1780, 82; Bojdite naméri, dokecs bou zaprtek SIZ 1807, 38; Csi verno pázim na Tébe, Blagoſzlov dobim od Tébe BRM 1823, 8; Na pitanye Vucsitela je dú'sen vszáki povedati isztino KOJ 1845, 10; preobláda ga, i na placsüvanye bojovine primora KOJ 1848, 3; Ár szem jasz na trplenye sztvorjen TA 1848, 31; Šteri so pri deli na pomoč BJ 1886, 10
7. za izražanje namena, s katerim se izvrši dejanje: koteri nyega na pomoucs zovéio ABC 1725, A6a; Kristus hocse na pitanye priti SM 1747, 83; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Vu Názareth odpoſzlao, Marii na znánye dao BRM 1823, 4; pivo kühajo na pitvino KAJ 1870, 46; i szledi z-velikim sztroskom na nücanye obrnyena AI 1875, br. 1, 5; Pijmo vszém na zdravico AIP 1876, br. 1, 1; Jež ide samo po noči na lov AI 1878, 10
8. za izražanje načina, kako dejanje poteka: ino na nágli kszramoti posztánoti ABC 1725, A8a; Ka právi Boug na kráczi od vſzejh eti zapouvid KŠ 1754, 67; teda na nágli pride na nyé pogibelnoſzt KŠ 1771, 621; Z-klücsenim kázeczom na ráhi szklonczkaj na dveri KOJ 1845, 25; ali že je vsakojačke molitve napamet znála BJ 1886, 4
II. z mest. za izražanje stanja v položaju ali površine, kjer se kaj dogaja: Vdrügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17; kako vnébi tak i na zemli TF 1715, 25; povéksai tvoi máli sereg na etom czeilom ſzveiti ABC 1725, A7a; Ar je rouka tvoja smétna na meni bila SM 1747, 95; ár je vſzáko tejlo oſzkrúnilo ſzvojo pout na zemli KŠ 1754, 11a; ſzmo bili, liki decza krotki na ſzrejdi med vami KŠ 1771, 616; Sztojte záto opáſzani na ledevjáj vaſi KŠ 1771, 587; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti na kri'snom drejvi odküpila KMK 1780, 5; ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; taki bós na zemli le'sao KM 1790, 20; Se natom hüdom ſzvejti SŠ 1796, 4; neſzrecsen poſztáne na ſzvejti SIZ 1807, 6; tam je vsze na pobégi KOJ 1848, 4; szedis na throni TA 1848, 7; Na poti sze je szrécsao KAJ 1870; Na szpráviscsi od penez dugovány napreprilo'zeno AI 1875, kaz. br. 2; Na dugi stolicaj BJ 1886, 3
nábrsek -ska m vzmet: Na etoga [vörara] sztoli je doszta máli potacsékov, nábrszkov, srajfov le'zalo KAJ 1870, 142
nadéjvati -am nedov. nadevati, nalagati: i odhájaoucsim ſzo nám nadejvali na ládjo ta potrejbna KŠ 1771, 428
nadévani -a -o nadevan, obložen: Na szrdini ednoga ograda je bio eden lêpi grn pun nadêvani z-rô'zami AIP 1876, br. 2, 6; Naglávi z-máli zlátni i szrebrni pênez okol nadevano málo kapico májo AIP 1876, br. 6, 7
náglas -a m odmev: Náglasz KAJ 1870, 123; Máli Gyurko je escse nikâ nêcsüo od náglasza KAJ 1870, 123
nalàgati -lágam nedov. nalagati: szi ovcsár máli ogen nalága KAJ 1870, 139; Rávno je te nalágala Szplaménom gorijo derva AIP 1876, br. 9, 4
namèstiti -im dov. namestiti, položiti: ete zaiméne oszêb pred vrêmena-recsjôv name-sztiti AIN 1876, 48; Kralica vênec na mrtvo telo namesztila AIP 1876, br. 2, 1
namèščeni in namèstjeni -a -o
1. položen, postavljen: I zacsüla, ka rô'za na krilo mlado'zenca namesztsena AIP 1876, br. 2, 6
2. zastopan: ka po eti tri kotrig veliki, szrednyi i máli poszesztvari namesztjeni bodo AI 1875, br. 2, 3
návučen -čna -o prid. poučen: szo jih poszercsili nike potrejbne knige napiszati kakti molitveno, navucsno (mali katekizmus) KOJ 1914, 153; Za szlovkanye skolnik napise na táblo szmejsne, ali navküp návucsne recsi KOJ 1845, 11
nèsti nesém nedov.
1. nesti, držati kaj težjega in hoditi: na Vüzenſzko Nedelo ſze dá [Janez ev.] v-czérkev neſzti KŠ 1771, 261; vſzáko dejte knige peſzmene neſzé ſzebov vu czérkev BKM 1789, 6; csaplo, ka szvoje mláde z-ednoga türna vu bli'snyo trsztino neszé KOJ 1848, 4; Máli vucsenik knige neszé z-szebom vu sôlo KAJ 1870, 6; i neſzéjo nyemi ednoga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; zájmlite 'ze i neſzte ſztarisini KŠ 1771, 269; Evangyeliom, doli ſzpiſzanoga ſzo ſzebom neſzli KŠ 1771, 3 (B2a); I pripravili ſzo Simona ka bi neſzao kris nyegov KŠ 1771, 152
2. prinašati, darovati: gda je v-Jeru'zálem ſou i álmoſtvo neſzao KŠ 1771, 555; Pred té me molitvi jaſz neszém BKM 1789, 363; Vecsno blágo neszé BKM 1789, 11; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 6; Neszémo Pred té áldov pobo'znoszti KAJ 1848, 8; nyegovo Düſso vu tvoi odicseni orſzág neſzéio SM 1747, 64; te pobo'zne po ſzmrti vnebéſza neſzéjo KŠ 1754, 94; angyelje ne neſzéjo prouti nyim Goſzpodna prekléto ſzoudbo KŠ 1771, 720
3. dajati sad, plod: Liki rozga ne more ſzáda neſzti ſzáma od ſzébe KŠ 1771, 316
4. izločati jajca: Tojni; neszti KOJ 1833, 176; kokôsi szo iszkale záütrik i neszle szo v-gnezda KAJ 1870, 100
nèsti se nesém se
1. dvigati se: Záto tá nihájmo rejcs od zacsétka, na popolnejſa ſze neſzmo KŠ 1771, 679
2. umirati: En za drügim ſze tá neſzé SŠ 1796, 143
neséči -a -e noseč: ſzrécsa váj eden cslovik vrcs vodé neſzécsi KŠ 1771, 245
nèšeni -a -o nesen: dobro zbit neſſeni domou KM 1790, 76; nego je na plécsi neſſena KM 1796, 61; noſzécsi neſenoga od ſtiraj KŠ 1771, 106; pren. nego od Dá Szvétoga neſeni ſzo gúcsali lidjé KŠ 1771, 719; i neſeni je od angyelov vu krilo Ábrahamovo KŠ 1771, 226
nìkaj prisl. nič: nikai záto, ako máli ali bereſei ninakvi haſzen Decza neima TF 1715, 5; Nai erjüje Satan, Nikai ne máram SM 1747, 76; Ali naj proſzi vu vöri nikaj nedvojécsi KŠ 1754, 148; brezi nyih rázuma pa nikaj ne valá ſteti KŠ 1771, 435; Goſzpon Boug je ſztebom, Nikaj ſze ti ne boj BKM 1789, 17; Nemouti sze tak nikaj moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI
njègov -a -o svoj. zaim.
1. njegov, izraža svojino bitja, osebe ali stvari: nyagov AIN 1876, 34; i bej'sao je 's-nyim i nyegov kony KM 1790, 18; obráz nyegov gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; i špikasti njegov nos ne samo dobro vohalo AI 1878, 10; ino nyegovo králeſztvo knám priti bránio TF 1715, 28; Ne poſelei ani nikaj kaje nyegovo TF 1715, 17; naſſega bliſnyega, ali ſivincseta nyegovoga od nyega ne odtühili TF 1715, 17; vö je vr'ze i 'znyegovoga trbüha je vö zgoni KŠ 1754, 51; kako i ſnyegovoga ſzvétoga Teila SM 1747, 39; Csüti dás nyegov glász KAJ 1848, 5; na nyegovo nebeszko odicseno tejlo i krv KŠ 1754, 8a; nyegovo hi'so je povéksao SIZ 1807, 4; ka ſzo nyegovo tejlo kſzebi doubili KŠ 1771, 101; Ki nyegovo rojſztvo csüje BKM 1789, 20; Nyegovo mrtvo tejlo ſzlüſio nyemi vu nyegovom Templomi SM 1747, 31; tam ſzidi na deſzniczi nyegovoi TF 1715, 22; mámo mi Odküplenye po nygovoi kervi SM 1747, 21; vnyegovom ſzerczi ſzvéti Duh zdisse SM 1747, 82; polei mojo duſno ſzpoznanye ſnyegovov kervjov SM 1747, 49; Sz. Düjh, ka ſze nyegovi vüſzt Düjh zové KŠ 1754, 123; vsza szo rôk nyegovi delo KAJ 1848, 6; Boug je vſze podvrgao pod nogé nyegove Kriſztusa KŠ 1754, 131; Duso preporácsaj v-nyeg’ve roké SŠ 1796, 11; Zide vám zdrávje pod perotájh nyegovi SŠ 1796, 23
2. izraža splošno pripadnost temu bitju, osebi: Nyegov czio je pokázati, ka je KŠ 1771, 102; I vo je ziſao gláſz nyegov vu vſzo Sirio KŠ 1771, 12; Nyegov be'zaj je od Ocsé Do pekla BKM 1789, 20; Toje nyegova vola TF 1715, 28; ino nyegova miloscha oſztane vekivekoma ABC 1725, A6a; ino nyegova vöra opomina KŠ 1754, 41; Jeli sze je vsza nyegva miloszcsa zmenkala TA 1848, 61; Rú'zna je tu nyegva hodba KAJ 1848, 105; ár njegova moč je v prednji tacaj AI 1878, 10; Ka nam valá nyegvo trplejnye BKM 1789, 259; gda sze bode nyegovo imé stelo KOJ 1845, 8; Odkud znás .. Snyegovoga ſzvétoga Evangelioma TF 1715, 39; nyegova iména zamán neſzpomeni SM 1747, 88; Czio nyegovoga piſzanya je pokázati KŠ 1771, 3 (B2a); naj sze i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X; ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; i vudnye od nyegove právde ſze ſzpomina SM 1747, 92; ka je 'znyegove rejcſi nasztavleni KŠ 1754, 7a; Ár je dobro nyegovomi iméni popejvati BKM 1789, 8; Na nyegovo priſeſzno Diko SM 1747, 37; ali nyegovo moucs zataijo KŠ 1754, 20; Recs nyegovo bogajte BRM 1823, 8; stero je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4; tudi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Na nyegovo rejcs ſze nakleknemo SŠ 1796, 8; vſze nyegovo preſztoplenyé na dobro tolmacſili TF 1715, 16; nyegovo ſzrecso naprej pomága SIZ 1807, 7; To zmo'znoſzt nyegovo szká'ze BRM 1823, 10; Dabi mi vnyegovom králeſztvi 'ziveli KŠ 1754, 119; ſzem vu nyegovom iméni okerſchen TF 1715, 10; ár vu nyegovom miri vass mir bode KOJ 1833, VII; ka ſze vu nyegovoj ſz. rejcsi od nyega právi KŠ 1754, 16; sze naj po nyagovoj 'zeli delo oprávi AIN 1876, 63; 'znyegovim ſztvorjejnyem neſzpodobno 'ziveti KŠ 1754, 19; inoje ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; Žnyegovov pomočjov je lehko vse BJ 1886, 3
3. izraža sorodstveno ali družbeno razmerje: záto kaibi jaſz nyegov laſztivni biu TF 1715, 22; nas odkupitel nyegov drági ſzin Bog SM 1747, 84; Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; I ozdravo je ſzluga nyegov KŠ 1771, 25; Nyegov brat je knyemi kricsao KM 1790, 20; kakti nyegov pomocsnik SIZ 1807, 10; nyegovoga národa ino 'slájhte z-ednov vejkov je naplodo SIZ 1807, 4; Ne poſelei ni ſzlusbenicze nyegove TF 1715, 17; Dika nyegovomo ſzino SM 1747, 67; Dika nyegovomi ſzini BKM 1789, 20; Tebi Sini nyegovomi BRM 1823, 2; lüsztvo nyegovomi szini Zoltáni vernoszt priszégne KOJ 1848, 8; proti Krisztusi nyegvomi TA 1848, 3; vzéo je to dejte, i mater nyegovo KŠ 1771, 8; uu ſzinki nyegovom jedinom TF 1715, 22; vorjem Vu Jesussi Kristussi, ſzini nyegovom SM 1747, 44; jedinom nyegovom Szini KMK 1780, 7; i naſse tüvárostvo nai bode z-Oczom, ino ſnyegovim ſzinom SM 1747, 19; zMáriom materjom nyegovom KŠ 1771, 7; kaiſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; ino ſzmo nyegovi nepriátelje KŠ 1754, 37; priſztoupili ſzo knyemi vucseniczke nyegovi KŠ 1771, 13; ka ga njegovi neprijáteli ne morejo prijéti AI 1878, 10; je on gucſo nyegovim ſzinkom BKM 1789, 17; je pa poroudo brate nyegove KŠ 1771, 5; od koga bole dománye nyegove KŠ 1771, 33; i po nyegovi Apoſztoláj po vſzem ſzvejti prejdgano KŠ 1754, 9b; Med drügimi nyegovimi vnükmi vrejden je ſzpominanya KM 1796, 10
4. izraža izhajanje od bitja ali stvari: drejvo dobro, i ſzád nyegov dober KŠ 1771, 40; i ſzpoberéjo ſzkráleſztva nyegovoga vſze ſzpáke KŠ 1771, 45; poganye morejo prêdti z zemlé nyegove TA 1848, 9; Tejlo pa nyegovoj materi zemli SŠ 1796, 6; Ár ſzmo vidili nyegovo zvejzdo KŠ 1771, 7; ino vnyegovom Orſzági TF 1715, 22; Hválte Goſzpodna nyegovi angyelje KŠ 1754, 94; kak ſzo nezgrüntane poti nyegove KŠ 1754, 88; ár on zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyegovi KŠ 1771, 6; ino pouleg nyegovi zapouvidi ravnajmo KŠ 1771, 68; vſteri je náj vecs csud nyegovi vcsinyeno KŠ 1771, 36; i nigdár ſze ne ſzpozábi 's-nyegovi dárov KM 1783, 4; bode zadovolnoſzt za nyegove grejhe SM 1747, 61; ſteri nyegove zapóveidi preſztoupajo TF 1715, 18; nyegove naj bougse ricsi preobrácsamo KŠ 1754, 56; rávne cſinte ſzteze nyegove KŠ 1771, 9; i na nyegove áldove ſze je nej zgledno KM 1796, 8; i po nyegovi ranai ſzmo mi zvrácſeni SM 1747, 12; naj nyega naſzledüjete vu ſztopáji nyegovi KŠ 1754, 107; fticze ſzi gnejzda naprávlajo na vejkaj nyegovi KŠ 1771, 44; i vu vſzej krajinai nyegovi KŠ 1771, 8; ino pod nyegovimi perotami ABC 1725, A7a; ino ksivlényem ſnyegovimi dármi SM 1747, 19; Niki pred nyegovimi mecsi szpovújdejo KOJ 1848, 4
njègov -a -o sam. njegov: zná Goſzpoud, ſteri ſzo nyegovi KŠ 1754, 130; pomágajmo, da ſze vſza nyegova obdr'zijo KŠ 1754, 59; i nyegove naprej vzemem BKM 1789, 8b
nóžar -a m nožar: máli masin, steri sze vu Grádci pri nô'zari dobi AIP 1876, br. 8, 8
nǜcati -am nedov. rabiti, uporabljati: more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je nüczati návcso KŠ 1771, A4a; je potrebno bilô mero sztopája gorivzéti, stera sze od vszê nücati more KAJ 1870, 65; Njegova koža se nüca za lovske turbe AI 1878, 10; csi Bo'zo rejcs na tou nüczamo KŠ 1754, 19; razlocsne mertüke nücamo AI 1875, kaz. br. 6; Kamenico i na rovatanye nücajo KAJ 1870, 7; ptühinszke litere, stere vu sztári iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; ete nôve mertüke nücajo AI 1875, kaz. br. 6; drági kinc 'zitka, i nüczaj ga môdro KAJ 1848, X; Oni szo tecsász szrecsni bili, dokecs szo z-ednoga pokolejnya bodoucsi drugoga Jezika nej nüczali KOJ 1833, IX; tak naj bi nüczali pápinszkoga Dühovnika KOJ 1848, 108
nǜcani -a -o rabljen, uporabljan: tôje cent bode nücani AI 1875, br. 2, 2; Po vszákom máli sze morejo vsze féle nüczana poszouda zeprati KOJ 1845, 41; Vsza na etom szvêti szo li vu verno nücanom vrêmeni mogôcsa KAJ 1870, 161; szamo dvá mertüka bodeta nücaniva AI 1875, kaz. br. 6; stüke zacſno lêvati, steri szo zdaj nücani AI 1875, br. 1, 1; Pri blági nücani mertükov szpoznávanye AI 1875, kaz. br. 7
odpràviti -právim dov.
1. odstraniti, premaga-ti: i pri etoj priliki sze more vszáka naprê-prihájajôcsa razlocsnoszt odpraviti AI 1875, br. 2, 4; Paziti trbej, ka se čemér hitro z rane odprávi AI 1878, 29; ino jih je proszila, náj bi prisli hüdoga dühá zapriszégat, i odprávlat KOJ 1845, 98; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo BKM 1789, 423; Dönok je ſzmrt 'znyim od ſzébe ſzvojo nej odpravo SŠ 1796, 66
2. poslati: Generála hitro v-Erdelsko odprávi KOJ 1848, 104; ár je Gejza vesz 'sivesz na Vogerszko odpravo KOJ 1848, 22; szo Poszlansztvo v-Bécs odpravili KOJ 1848, 75
odpràviti se -právim se odstraniti se: Z-tém sze ti máli sztvári odprávijo i 'zivina pocsinek má AIP 1876, br. 2, 8
odprávleni -a -o
1. odstranjen: Mensi krivci szo pa szpolovleni, ino sztrán odprávleni KOJ 1848, 118
2. poslan: gde je Napoleon na otok Elba odprávlen KOJ 1848, 121; Odprávleni szo tak Poszlanci k-nyemi KOJ 1848, 54
òv òva òvo kaz. zaim.
1. ta: Ali da je nyé ov, vu Goſzpodnovom vinogradi gyedrni delavecz nej mogo BKM 1789, 3; Koter je perva proſnya .. Ova TF 1715; csakajoucſi nazvejscsenyé dike ovoga Bogá KŠ 1754, 12b; Opominanye na ovoga pocsinka iſzkanye KŠ 1771, 676; Vu vrejmeni ove velike povoudni KŠ 1754, 11a; liki ſzi erkao ovomi z-Bo'zim 'zlakom vdárjenomi KŠ 1754, 233; Vzemi záto ov moi máli dár TF 1715, 9; primi ov Áldov KM 1783, 117; neoſztavi ovoga tvoiega ſzina SM 1747, 63; Hválim jaſz tebe, kai ſzi ovo noucs mene obaruval SM 1747, 64; Oh keliko ji je ovo noucs na ſzoudbo vneſſeni KM 1783, 4; zDejve ſze poroudo, Ovo noucs nám BKM 1789, 26; Dái, kai jaſz ovo mojo ſzkvárjenye ſzpoznam SM 1747, 48; Pogledni ovo, jaſz ſzem naisal SM 1747, 4; Zato vu ovoi moioi nevoli SM 1747, 57; nai pervle reczi ove recsi TF 1715, 45; Potrejbno je bilou tak ove peſzmi preglednoti BKM 1789, 2b
2. tisti: je djánya grejh: Dvouji .. Ov ſze doprneſzé neznajoucs KŠ 1754, 73; liſztouv, med ſterimi je naj prvi ov, ſteroga je piſzao Rimlánczom KŠ 1771, 433; Ov Jezus, ki je gori BKM 1789, 111; Naj od toga bole proſzimo, liki ova vdovicza KŠ 1754, 183; Dvouje .. Ovo je znami narodjeno zlo KŠ 1754, 60; I preczi je poſzejhnolo ovo figovo drejvo KŠ 1771, 69; Tam ovo ſzuncze zide BKM 1789, 421; i zovoga kraja je 'zitka drejvo KŠ 1771, 807; pridrü'zo ſze je k ednomi meſztáncsari ove dr'zéle KŠ 1771, 223; I etomi je dáo, ovomi pa ednoga KŠ 1771, 84; Vzemi me ti ov dén pod tvoje perouti BKM 1789, 367; Na ov drügi ſzvejt za priprávlanyé SŠ 1796, 20; Hválim, Kaj ſzi ovo noucs mene obarüvao BKM 1789, 362; Na stero szta tiva oviva etak odgôvorila KAJ 1870, 24; Ar ovi trigyé ſzo 'ze vnebéſzaj KŠ 1754, 140; Ali ni ovi ſzvojom jálnoſztjom ſzo nej mogli skouditi KŠ 1771, A3a; Ovi Avarci pa, ki szo sze nej steli podáti KOJ 1848, 6; oſztánki ovi Vandaluſov, koteri ſzo v Afriko odplavali KŠ 1771, A6a; da zovi csiſzti krſztsanov bodemo KŠ 1771, 852; Etim, Ovim pa, naj dobri oſztánejo KŠ 1754, 168; Ovim pa tim pozvánim KŠ 1771, 492
3. drugi: nogé so gole, ov tao tela je pri samci čarno AI 1878, 22; Ovi dosztavki iména AIN 1876, 19; sze morejo zdr'sávati ove sztáre pápinszke návade KOJ 1845, 66; Pitanya, i ova znaménya KOJ 1833, 10; steri bi ove solare vöpitali KOJ 1845, 10
òvo medm. glej: Ovo, Oráts, tsáka zemlé drági ſzád SM 1747, 28; Ovo ſztojim pred dvérmi, i truplem KŠ 1754, 126; Teda ſzam erkao: ovo idem, naj csinim KŠ 1771, 688; Ovo gotovo ſzam Goſzpod .. kaſtige KM 1783, 17; Ovo le'zim csrvics máli BKM 1789, 429; Ovo vrouke ti dám knige BKM 1789, 2; Ovo ſzi eti doli ſzedte SIZ 1807, 43; ovo tvoje hi'se püszte bodo KOJ 1833, XI; Ovo, ete hüdo má vu miszlaj TA 1848, 6
pávuk tudi pávok -a m pajek: Pók; pávuk KOJ 1833, 169; Máli pávok mrežo pleté BJ 1886, 45; Čüdna so pávuka pavočine AI 1878, 39
písanje -a s
1. pisanje: edna cserna tábla erdécse ténke linije za piszanye majoucsa KOJ 1845, 6; Kamenico nê szamo na piszanye, nego i na brojenye nücajo KAJ 1870, 7; Med piszanyem szi neszmêm na prszi lé'zti KAJ 1870, 33
2. pisanje, kar je napisano: I tou je Sz. Pavla ſzlejdnye piſzanye KŠ 1771, 644; Oni ſzo nyemi pa erkli: mi ſzmo ni piſzanya od tébe nej vzéli KŠ 1771, 429; Zrok, ſteri me je na piſzanye i vö ſtampanye eti máli kni'zicz podigno KŠ 1754, 3a; Na piſzanye je nadignyeni v Rimſzkom prvom robſztvi KŠ 1771, 589; je Ferkeci pisany zrôk skübno BJ 1886, 5; ti si vu etom pisanyi dosta pregrehšo BJ 1886, 5
3. način pisanja, slog: zdruge ſztráni, za nyidva viſzokoga gúcsa i piſzanya volo KŠ 1771, 260
pìsker -kra m lonec: Olla Piſzker KMS 1780, A8b; Piſzker Fazék KM 1790, 93a; Fazék; lonecz, piszker KOJ 1833, 156; da je vſzáki páli k-ſzvojemi piſzkri bole ogen greno KM 1790, 88; Po vszákom máli sze morejo lonci (piszkri) zeprati KOJ 1845, 41
po predl. z mest.
1. po, za izražanje premikanja ali stanja: Ite povſzem ſiroukom ſzveiti TF 1715, 31; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ino tebi pout kázal, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; po drügoj pouti ſzo sli nazáj KŠ 1771, 8; I okouli je ſou po vſzoj Galilei KŠ 1771, 12; hodo je po vodáj KŠ 1771, 49; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; Po velikom ſzlápi ſze zdâ noſzimo BRM 1823, 158; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; i po pouti nej júvkati KOJ 1845, 10; ino sze po vszoj zdájnoj vogerszkoj zemli razpresztréjo KOJ 1848, 3; kak odicseno je Imé tvoje po vszoj zemli TA 1848, 7; Tá po goráj KAJ 1870, 9; štere krt po ogradaj i trávnikaj zrova AI 1878, 10; Po hrbti je sive dlake AI 1878, 10; nego ſze je po dvej gibej paſcso KM 1790, 42
2. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti: rávno po ravnoj pouti v nebéſza priti KŠ 1754, 10a; Idite notr po teſzni vrátaj KŠ 1754, 143; I po sztezi szpravicsanya Pela KAJ 1848, 9
3. za izražanje časa: koteraſze po jejſztvini ſzkoncſávajo navcſiti TF 1715, 45; i po etom ſitki ſitek vekivecſni TF 1715, 23; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; ino po bláſenoi ſzmerti vu ſzvoi orſzág gori vzéti SM 1747; Evangelistje .. po Kriſztusevom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1754, 3; Po Babilonſzkom ſzeljenyej je poroudo Salathela KŠ 1771, 5; Po eti ide Dalmatin Jüri KŠ 1771, A6b; Znáte, kaj po dvöma dnévoma vüzen bode KŠ 1771, 87; Na Nedelo po mládom leti KŠ 1771, 10; Csi ſcsés, po vrejmeni bom ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; gde ſzo te peſzmi po Predgi BRM 1823, II; Po ſzkoncsanom potüvanyi KAJ 1848, IX; Po souli more vszáki posteno domou iti KOJ 1845, 10; Po Hunov z-Pannonie preminejnyi szo sze szem prignali KOJ 1848; i po vrêmeni je vrli cslovek grátao 'z-nyega KAJ 1870, 50; pa po krátkom vrêmeni vinyák doszta rójom máli bode AI 1878, kaz. br. 8; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkočila AI 1875, kaz. br. 8; Tu spi po dnévi AI 1878, 10
4. za izražanje merila, vodila a) pri določanju, opredeljevanju: Sészt po iméni: Pervi tauje TF 1715, 10; Mi ſzmo tudi bili ſzinove ſzerditoſzti po naturi SM 1747, 8; kaj bi vſze doli poſzádili po rédi KŠ 1771, 121; Lebbeus po iméni Thaddeus KŠ 1771, 31; Ki ſzo v-Kriſztusi po vöri mrli SŠ 1796, 14; ete nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; sze imenuje Vogrszki od po Vogrszkom gucsécsih Vougrov KOJ 1833, VIII; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; Jo'zefje po priliki li sztrêlao závce AI 1875, 7; Krála ſzenyo, ſtero je po rédomnyemi pripovidávao KM 1796, 78; Kakda ſze racsúnajo po rédi Szetovi oſztánki KM 1796, 9 b) pri usklajevanju, prilagajanju: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Csinyemi po vouli 'zivémo KŠ 1754, 12; nej je prisao v solo med deczo nedosztojno po pávrszkom oblecseni KOJ 1845, 5; celô po prôsztom je je velo szpraviti KAJ 1870, 155; Razlocsávajo sze glásznicke po zgovárjanyi AIN 1876, 6
5. za izražanje sredstva, posrednika: Kai vám Boug ponyém oznáva TF 1715, 6; Otecz nebeszki, po tvoiem ſzinei ABC 1725, A6a; Kagda, ino pokom ſze vüpas SM 1747, 38; po Kriſztuſi i po nyegovi Apoſztoláj prejdgano KŠ 1754, 9b; vu Nouvom Zákoni pa po Apoſtolaj obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vöro ſzvojo po delaj vo ſzká'se KM 1783, 4; geto je po Angyeli ona pozdrávlena KM 1783, 52; Naj tvega Dühá vu ſzrczi mámo, Po ſterom ſze v-Vöri pokrejpimo BKM 1789, 132; Gda ſze od ſzve 'sené po csalárnom vodo SIZ 1807, 35; I po Proroki to pravio BRM 1823, 3; steri sze zná nigda po etoj knigi szpraviti KOJ 1833, V; csi sze je gli 'senszka száma po poszlanom prsztani nyemi ponüdila KOJ 1848, 4; Po nyem sze pamet preszvetsáva KAJ 1848, 3; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; Právde sze po szpráviscsi dogotovijo AI 1875, 2; I steri med vami nebi rad po szvojem jeziki zvedo vsze ono AIP 1876, br. 7, 1; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8
6. za izražanje vzroka, vira, povzročitelja: Katechismus, po D. Luther Martonni ſzpiſzani TF 1715, 1; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni po Stevan Küzmicsi KŠ 1771, A1a; povejdanye po prorokáj KŠ 1771, 9; správlene po Bárány Ignáci BJ 1886, 1
7. pod, kot: Kai razmis po krühi vſzak denésnyem TF 1715, 29; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Ka razmimo po szillabizálivanyi KOJ 1833, 6
počívanje -a s
1. počitek, mir: Bojdi mi Gda zaſzpim, pocſivanye BKM 1789, 129; ali ſtero je meſzto pocsivanya mojega KŠ 1771, 363; Grob tvoj – mojega pocſivanya hi'zo Szprávi poſztelo BKM 1789, 90
2. oddih: pridem na ſzlatko pocsivanye SM 1747, 78; pridem Na ſzlatko pocsivanye BKM 1789, 209; Li máli csaſz trpi odhájanye, Na pokojno pocsivanye SŠ 1796, 56; Ki Bôga bôga, On má pocsivanye BRM 1823, 187; Áldüj me ovo noucs Bo'se z-mirovnim pocsivanyom KM 1783, 228
3. premor: pocsivanya, ali merkanya znaménye (–) KOJ 1833, 9; pocsivanya znaménye AIN 1876, 8; Na kój more merkati na pocsivanya gledôcs AIN 1876, 8
pomàli prisl. počasi, pomalem: Záto, kai kako goder ta Doika pomali zmertükom püſcsa mleiko TF 1715, 6; Avarci szo sze po mali nazáj v-Azio potepali KOJ 1848, 6; Szvinya rêtkogda ide pomali KAJ 1870, 70; Záto je cseresz pomali slo znezáj posztávlanyom honvédvojszke AIP 1876, br. 1, 5; Svojo hráno jáko pomali požérajo AI 1878, 29
poménjani -a -o prid. pomanjšan: V-grcskom szo pomenyani máli cveki za pêneze valáli AIP 1876, br. 10, 2
postanjǜvati -ǘjem nedov. postajati, nastajati: Mourje je pa poſztanyüvati zácsalo KŠ 1771, 283; i vihér bi nej máli poſztanyüvao KŠ 1771, 425
potàček -a m kolesce: Na etoga sztoli je doszta máli potacsekov KAJ 1870, 142
potèpati se -am se nedov. potepati se, klatiti se: Kóborlani; potepati sze, klátiti sze KOJ 1833, 163; cigánje, sterim delo vonya, nego sze po ednom ali v-seregi potepajo KOJ 1845, 112; I naj sze potepajôcs potêple decza nyegova TA 1848, 92; Ino potejpali ſze bodo od ednoga mourja do drügoga KŠ 1754, 4b; Avarczi szo sze po mali nazáj v-Azio potepali KOJ 1848, 6; Fararje szo sze potepali KOJ 1914, 133
potepajóč se -a se -e se potepajoč se: I naj sze potepajôcs potêple decza nyegova TA 1848, 92
potrebǜvati -ǜjem nedov.
1. potrebovati, biti v stanju, ko mora kaj imeti: Steri vidi brata ſzvojega potrebüvati KŠ 1754, 39; I tou meſzto ne potrebüje ſzuncza KŠ 1771, 806; more, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; nepotrebüje teszácsa, niti zidára KAJ 1870, 99; ta telovna, ſtera po praviczi na Bo'zo diko potrebüjemo KŠ 1754, 60; Ali potrebüjemo, liki niki, preporácsani liſztouv kvám KŠ 1771, 532; ár zná Otsa vas nebeſzki, ka vſza eta potrebüjete KŠ 1754, 90; Naj hodite poſteno pred timi zvünejsnyimi, i nikaj ne potrebüjete KŠ 1771, 620; Ta ſznáj'zna pa naſa ne potrebüjo ſznájge KŠ 1771, 515; ne potrebüjo ti zdravi vrácsa KM 1796, 100; ne potrebüjejo ti zdravi vrácsa KŠ 1771, 107; Slovenſzke Gmaine peſzmene knige potrebüjejo BRM 1823, IV; At, ot dokoncseke potrebüjo ovi nomeni KOJ 1833, 23; glávni racsunje pred substantivumom nepotrebüvajo vno'sinszkoga racsúna KOJ 1833, 33; Skôrjo šôštarje potrebüjejo BJ 1886, 30; káksi krajczar, steroga bos krvávo potrebüvala KOJ 1845, 46; i priſztoupite ji, vu komkoli deli bode váſz potrebüvala KŠ 1771, 484; Csi bi pa brat ali ſzeſztra potrebüvala bi vſzakdenésnyo hráno KŠ 1771, 748; naj bi ſze z-oni pejnez vſákomi teliko vdejlilo, keliko je ſto potrebüvao KM 1796, 122; i ki ſzo zdrávje potrebüvali, zvrácso je je KŠ 1771, 197
2. biti deležen česa: ár reics eta za vász, zaiſztino vörüjoucſe ſzerczé potribüje TF 1715, 45; Csi ſze zmenká radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje KŠ 1754, 265; Csi ſze zmenká radoſzt i moucs, Kou cslovik potrebüje BKM 1789, 352; Bog .. On sztvorjênya nepotrebüje KAJ 1848, 8; ár oni escse vſzáki dén potrebüjo grejhov odpüscsanyá KŠ 1754, 133
potrebǜvati se -ǜjem se biti potreben: Na dale pa potrebüje ſze od Safara KŠ 1771, 496; Doszta pomôcsi lüdi sze potrebüje k-nyê KAJ 1870, 73
potrebóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: jasz nevolni in potreboucsi idem k-bogatomi Goszpoudi KŠ 1754, 234; Ár niti je nej bio potreboucsi ſto med nyimi KŠ 1771, 353; Gda pred té jasz potreboucsi, Morem priti Boug 'zivoucsi BKM 1789, 4b; naj bole dela, da má kaj dati tomi potreboucsemi KŠ 1754, 53; i ſzvoje roké raſzpreſztré kpotreboucsemi KŠ 1754, 817; I sto bi rad nedarüvao Tomi potrebôcsemi BRM 1823, 381; na dobro naj mi bo; A tim potreboucſim na naprej idejnye BKM 1789, 367
potrebüjóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: Ti potrebüjoucſi ſzem otsa bio KŠ 1754, 52
potrebüvajóuči -a -e sam. potrebujoči, potrebni: da bi vám ſzlü'zo, i pri váſz bodoucsi i potrebüvajoucsi KŠ 1771, 547; Jasz ſzam pa potrebüvajoucſi, i ſziromák KM 1783, 99; Da je bój mimo, od eti pomáganye potrebüvajôcsi szamo gde nekaj nisteri dobo AIP 1876, br. 1, 8; vidi brata ſzvojega potrebüvajoucsega KŠ 1771, 731; Blá'zen, ki gorivzeme toga potrebüvajôcsega TA 1848, 33
potrebǜvani -a -o potreben, potrebovan: Máli národ nezadolej nosziti potrebüvánoga sztroska za razszvecsenyé KOJ 1833, XIV; vu naprávlanyi ovih persón pred potrebüvanim prilo'sekom litero v zmesz gorivzeme KOJ 1833, 81; racsunszki nomeni sze szkládajo vu potrebüvane casuse i racsúne KOJ 1833, 135; Po szillabizálivanyi razmimo vküpszkládanye szillab z-potrebüvanimi literami KOJ 1833, 6
povekšávati -am nedov. povečevati, množiti: vſzigdár ſze je paſcso ſzvojega goſzpouda pravicsen haſzek povéksávati KM 1790, 58; vſzáki cslovik, ki ſze ne paſcsi povéksávati nyegove dike KM 1796, 5; mater czérkev vſzáki dén povéksávas KŠ 1771, 824; poſzvecsenyá miloſcso vu nami povéksáva KMK 1780, 19; Ár za düſno zvelicſanye nemára, Neſztanoma li ſzvoja povéksáva BKM 1789, 202; Niki pa ſzvoje vlaſzé z-koudilov povéksáva SIZ 1807, 56; Csi nej li pravicsno nyegovo delo hválimo i povéksávamo KŠ 1754, 57; ino povéksávai tvoi máli sereg na etom czeilom ſzveiti ABC 1725, A7a; povéksávaj vüpazen KŠ 1754, 238; povéksávaj nám vöro KŠ 1771, 228; Povéksávaj naſa dobra BKM 1789, 143
povekšávati se -am se povečevati se, množiti se, naraščati: Daj sze mi povéksávati Vu delaj popolnoszti KAJ 1848; nai nyegovo blagó prinyem oſztáne ino naiſze poveksáva TF 1715, 16; Vſzáki hip ſze povéksáva Bolezen ſzrczá mojega KŠ 1754, 255; Csi gli ſze pa dár i Düh vnami vszáki dén povéksáva KŠ 1771, 441; Po kom ſze povéksáva krſztsánſzko Vüpanye KMK 1780, 24; v-Bo'zoj i bratinſzkoj lübeznoſzti ſze povéksávamo KŠ 1771, 828; Mlájsi vu vrszti sze povéksávajo KOJ 1845, 3; Mocsno ſze je povéksávala po drügi mejſztaj KM 1796, 126
povekšavajóuči se -a se -e se večajoč se, rastoč: I tak ſzo gmajne mér mele poveksávajoucse ſze i hodécse vu bojaznoſzti Goſzpodnovoj KŠ 1771, 370
prebívanje -a s prebivanje, bivanje: gde je blá'seno radoszti prebivanye KM 1783, 131; Lejhko zvirjam Bode li prebivanye SŠ 1796, 91; Kriſztuſovoga vnami prebivanya haſzki KŠ 1771, 463; Nebeſzko Králeſztvo je náj blá'senejse prebivanya meſzto ſzvéczov KMK 1780, 100; i mejé polo'zivſi nyihovomi prebivanyi KŠ 1771, 396; Li máli vsaſz trpi Na pokojno vkmicsnom grobi prebivanye BKM 1789, 406; hisice szo za prebivanye znoutra cserne KOJ 1845, 39; Kak je Boug veliko Szpravo ſzvojim diko Vu ſzvojem prebivanyi BKM 1789, 420; Kak je Boug veliko Szpravo ſzvojim diko Vu ſzvojem prebivanyi SŠ 1796, 5; radoſzt vu Sz. Dühi nad Kriſztuſevim vnami prebivanyem KŠ 1754, 127
prebívati -am nedov.
1. prebivati, živeti: mogli szo nazáj domô odidti, da vti veliki brgáj nê szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; Viss! na vogrszkoj zemli prebivas KOJ 1833, XIII; vogrszki Ország, v-sterom mi Szlovenye prebivamo KOJ 1833, X; Ár, ki prebivajo v-Jeru'zálemi KŠ 1771, 383; blá'seni, ki prebivajo vu tvojoj hi'ſi KM 1783, 220; Prebivajo i vu vodi sztvaré KAJ 1870, 10; i drüge peršône telikáj lehko pri hiži prebivajo BJ 1886, 10; Mo'zjé rávno tak, vküp prebivajte 'znyimi KŠ 1771, 708; ino bi eden máli csaſz li ſzám prebivao na zemli SIZ 1807, 7; mirovno, pokorno, i delavno bi prebivali KOJ 1833, VII; ino brez koncza vküp prebivala bodeta SIZ 1807, 12; Abrahámi, liki je prebivao vu Cháráni KŠ 1771, 358; Tak je Ádam tudi v-Paradi'somi prebivao KM 1796, 6; Priſao je na vſze ſztrájh, ki ſzo okoli nyegove hi'ze prebivali KŠ 1771, 166
2. biti, obstajati: i ſcsémo ſze bole vö zeſzeliti ztejla i prebivati pri Goſzpodni KŠ 1771, 536; brezi vogrszkoga banka na du'ze tudi nemremo prebivati AIP 1876, br. 5, 1; Ocsáki naj odhájam ſnyimi prebivam SM 1747, 71; merjém, vſzigdár prebivam KŠ 1754, 239; Vſzakdén ſzam na ſzrejdi med nyimi, Prebivam, i oſztánem BKM 1789, 19; ino nyegova vora kotera vu nyem prebiva TF 1715, 42; nyegova vöra, ktera vu nyem prebiva SM 1747, 41; I vnyem prebiva vſza punoſzt Bo'zánſzva telovno KŠ 1754, 150; Nouva nebéſza, vſteri pravicza prebiva KŠ 1771, 723; Tejlo pa v-zemli prebiva SŠ 1796, 168; Csi z-vnougimi vküpglásznikmi szamo eden glasznik prebiva v-rejcsi KOJ 1833, 7; Bôg, Ar prebiva v-blá'zenoj szvetloszti KAJ 1848, 8; Ah, prebivaj vſzigdár KŠ 1754, 247; Goſzpodne, poſztavi eſzi tvojega iména ſzpominanye i prebivaj znami KŠ 1771, 852; oh Boug, znami vszigdár ſzám prebivaj KM 1783, 260; Prebivaj znami BKM 1789, 154; 'Ze bi rad vtebi prebivao, Gdebi Jezusa obimao KŠ 1754, 272; Rejcs Kriſztuſova naj prebiva vu vami KŠ 1771, 609; Tvojga Dühá posli knám, Naj prebiva med nami BKM 1789, 122; ino v Goszpodnovoj hisi bodem prebival ABC 1725, A8b; Ar ſzte vi czérkev 'zivoga Bogá, kaj bom vnyih prebivao KŠ 1771, 539; vu nyegovom Templomi bode ſnyimi prebival SM 1747, 31; Bôg nede prebivao pri tebi te hüdi TA 1848, 5; vu mojem orſzagi bodte prebivali, kiſzte na tom ſzveiti vzaloſzti siveli SM 1747, 83; I tá Rejcs je prebivala je med nami KŠ 1771, 265; Rejcs, Stera je vzacsétki bila, zBougom prebivala BKM 1789, 39; Reics, Teilo je prebivalo med nami SM 1747, 11
prebivajóuči tudi prebivajóči -a -e
1. živeč, prebivajoč: da ſze 'ze ſzkoro nikſi národ okoli ſzuncsenoga záhoda prebivajoucſi ne nájde KŠ 1771, A5b; i v-Szamarii prebivajoucse lüſztvo je zácsalo vörvati KM 1796, 1123; Szpêvajte Goszpodni v Sioni prebivajôcsemi TA 1848, 7; o'zivi i vaſſa mrtva tejla po ſzvojem vu vami prebivajoucsem Dühi KŠ 1754, 138; Od ti vnyem prebivajoucsi KŠ 1771, 804; Vu Lagojoj veſzi prebivajoucsi pávri KM 1790, 70; Szlovenje med Mürov i Rábov prebivajoucsi KOJ 1845, 71; ſteri je ſzvedouſztvo meo od vſzej tam prebivajoucsi 'Zidovov KŠ 1771, 411; Jaj pa prebivajoucsim na zemli i na mourji KŠ 1771, 788; je vu nyem prebivajoucse razlocsne národe nej steo pretirati KOJ 1833, X; Kakda sze zovéjo med lüdmi prebivajôcse sztvaré KAJ 1870, 10
2. bivajoč: Med hválmi Izraela prebivajoucsi, Boug pa naj dá ſzvojo pomoucs BKM 1789, 8b; Ki, vise szuncsevnoga tráka Prebivajôcs, ravna szvoja dela KAJ 1870, 7; Bili ſzmo pa vu tiſztom meſzti prebivajoucsi nikeliko dni KŠ 1771, 392
prebivávši -a -e prebivajoč: Ki csini, da ta neporodna vu hi'zi prebivavsa, posztáne veszéla mati otrokov TA 1848, 95
priáteo -ela tudi prijátel -a m prijatelj: Barát; priátel KOJ 1833, 152; boidi on priáteu TF 1715, 14; Boug bode moi priátel SM 1747, 74; Vzemi záto ete máli dár, moj priáteo KŠ 1754, 12a; Nas bli'znyi je priáteu i ne prijáteu KŠ 1754, 28; grejsnikov priáteo KŠ 1771, 36; Lübléni moj Priáteo BKM 1789, 2; Dober priáteo vu potrejbcsini KM 1790, 46; i naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; tvoj veren prijátel János KAJ 1870, 81; Prijátel AI 1875, kaz. br. 1; “Prijátel”- a prvi broj AI 1875, kaz. br. 8; csi ſto med vami má priátela KŠ 1771, 206; naj bi moski vörnoga priátela mogao meti SIZ 1807, 7; moja prva du'znoszt bode i ono, vszega vecs po “Prijátel”-i naznánye dati AI 1875, kaz. br. 8; Vcsinyena ſzta ſzi pa priátela med ſzebom Pilátus i Herodes KŠ 1771, 250; Vi ſzte moji priátelje KŠ 1754, 136; Priátelje mi nemrejo, Ftisati nevolo mojo BKM 1789, 16; Oh prijáteli, keliko koli vasz je tü AIP 1876, br. 8, 7; Velim pa vám priátelom mojim KŠ 1771, 211; Pannonio szo v rouke püsztili szvojim priátelom KOJ 1848, 5; vküp prizvavſi rodbino ſzvojo i bli'znye priátele KŠ 1771, 373
razgrísti -grzém dov. razgristi: Ki ga jej, ne razgrzé ga KM 1783, 63; ešče čonte razgrzé AI 1878, 20; máli sztvári szojo, korenyé razgrzéjo AI 1875, kaz. br. 8
razsvečenjé -á s razsvetljenje, prosvetljenje: Máli národ nezadolej nosziti potrebüvánoga sztroska za razszvecsenyé szvojega Országa KOJ 1833, XIV
raztálati tudi rástalati -am dov. razdeliti: i raztála ga i táo nyegov ſztimi nevernimi polo'zi KŠ 1771, 214; Raztálali szo szi med szebom gvant moj TA 1848, 17; Ki ga jej, ne ſztere, ni ne rasztála KM 1783, 63; Ti ſzi raſztálo drügi dén nyé lejpo BKM 1789, 155; Raſztálao ſzi je tak ſzvoj máli krüh ſz-timi nevolnimi KM 1790, 52; Raſztálali ſzo ſzi pa gvant nyegov KŠ 1771, 252
rastálati se -am se razdeliti se: Ino ſze raſztála na Právdo SM 1747, 36
raztálani -a -o razdeljen: Zdaj eden klafter na 72 pálecov raztálani AI 1875, kaz. br. 6
raztopìti se -ím se dov. raztopiti se: i 'zivloſzti razhiczane ſze raztopijo KŠ 1771, 723; pren. szrczé moje sze je kak rosza raztôpilo vu têli mojem TA 1848
raztòpleni -a -o zmanjšan: Karlosz .. szvoj na máli broj raztoplen sereg povrgo AIP 1876, br. 3, 3
rój -a m čebelji roj: po krátkom vrêmeni vinyák doszta rójom máli bode AI 1875, kaz. br. 8; Z-táksimi kosi jáko vredno róje pôvati AI 1875, kaz. br. 8
slàb -a -o prid.
1. slab, slaboten: Gyenge, szlab -a -o AIN 1876, 14; ar ſzem jasz ſzlab ABC 1725, A8a; I niki cslovik ſzlab vnogáj KŠ 1771, 386; Slab sam ino máli BJ 1886, 7; vkom je ſzlaba grátala po tejli KŠ 1771, 463; ali tejlo je ſzlabo KŠ 1771, 90; Szlabi ſzo vu tejli bili SŠ 1796, 165
2. ki zaželene lastnosti nima v zadostni meri: Jasz szem toti szlab vu znányi KAJ 1870, 5; ſzercze je ſzlabo od miſzli SM 1747, 68; ravnai ti moi ſitek ſzlabi SM 1747, 65; Krejpi mo ſzlabo voro BKM 1789, 8; ne naſzleduimo Deczo vſzlaboi pámeti TF 1715, 8; ſzmo na ſzpoznanye jáko ſzlabi KŠ 1754, 124; da ſzmo mi na ona gledoucs ſzlabi KM 1790, 32; Kákdaſze tou jáko ſzlabim more predloſiti TF 1715, 34; nego kaibi druge uu vöri ſzlabe na práve vöre pout vodili TF 1715, 7; opomina eſcse vu vöri ſzlabe KŠ 1771, 669; Szlabe prosnye Pred té dejvam BKM 1789, 299
slabéjši -a -e slabši: Mo'zjé .. i liki ſzlabejſoj poſzoudi 'zenſzkoj podiljávajte cséſzt KŠ 1771, 708; szlabêse vogerszke vitéze jáko lehko dolilücsávo szkony AI 1875, br. 1, 4; Zgrablivci se s temi slabejšemi stvári hránijo AI 1878, 7
slàbi -a -o sam. slabi: Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; pomágajte te ſzlabe KŠ 1754, 103; krejpi ſzlabe KM 1783, 117
slabéjši -a -e sam. slabši: ta mocsnejsa je to ſzlabejso pregnála KM 1790, 86
snájžiti tudi snážiti -im nedov.
1. snažiti, čistiti: Máli golôbek si na strehi snájži perôti BJ 1886, 43; Sznáj'zte roké grejsniczke KŠ 1771, 751; Doklam bodo ſzvoje kotrige, Ti nepobo'zni ſznáj'zili BKM 1789, 330
2. lepšati, krasiti: Pamet nam sznâ'zi z-môdrosztjov KAJ 1848, 128; Tvoj Sion tí pout ſznáj'zi BKM 1789, 21; Ár ſznáj'zite zvüna vas pehár KŠ 1771, 77; Ti nam sznâ'zi poti KAJ 1870, 5; Sznâ'zte szvétek z vêcsiczami TA 1848, 98; Naj li ſznâ'zi 'zitek moj BRM 1823, 80; pren. da návuk naſega zvelicsitela Bogá vu vſzem ſznáj'zijo KŠ 1771, 659
snájžiti se -im se lepšati se, krasiti se: i 'zene ſze naj ſznáj'zijo KŠ 1771, 636; Ár tak ſzo ſze nigda i one ſzvéte 'zene ſznáj'zile KŠ 1771, 708
spévec -vca m
1. pevec: Ete máli szpêvec nesztoji KAJ 1870, 99; I szpêvczi i 'zveglárje bodo szpêvali TA 1848, 71
2. ptič: i szprotolêtje z-lêpimi szpêvcmi szvojimi pride KAJ 1870, 86
sr̀čen tudi sèrčen tudi sr̀dčen -čna -o tudi sr̀cen -cna -o prid.
1. srčen, nanašajoč se na srce: nyih notreisnya ſzercsna ſaloszt ABC 1725, A7b; szrcsna radoszti oblejé KOJ 1845, 19; po'salüvanye je ober natúre ſzrczna bolezen KMK 1780, 71; tebé v'zivat zbritkov 'zaloſztyov te ſzrcsne pokoure KŠ 1754, 235; nego ſzrcsno zaneſſenyé toga grejsnika KŠ 1754, 78; Naj mi ſz ſzrcsnim hválo zdávanyem za nyegovo lübézen KŠ 1754, 217; Predevſzejm pa ſzrcsno mejte med ſzebom lübeznoſzt KŠ 1771, 711
2. pogumen, odločen: ouzdalecs ſzam pa ſzrcsen kvám KŠ 1771, 545; Máli honvéd, csrstvi, szrdcsen KAJ 1870, 45; Gde szo v-zdájsnyem csaszi med nami tákse szrczne divice KOJ 1845, 86; Peter je bio ſzrcsne natúre KŠ 1771, 699; I táksa vüpazen vcsini csloveka ſzrcsnoga KŠ 1771, 444; Szrcsni pa vcsinyeni vſzi i oni ſzo kſzebi vzéli hráno KŠ 1771, 426
srčnéjši tudi srcnéjši -a -e pogumnejši, odločnejši: I vnougi bratov ſzo ſzrcsnejſi grátali KŠ 1771, 592; Da mo ſzrcsnejsi vu tvojoj czérkvi BKM 1789, 271; Tou je szrcznejse sztálise i Réde tak razdrészelilo KOJ 1848, 17
strôšek -ška m
1. hrana, prehrana: Dáj, da mi i eta hrána Sztrosek bode i czeringa KŠ 1754, 259; Sztroſek bode i czeringa BKM 1789, 229; dopüſzto nyemi je, ka bi ſou kpriátelom za volo zadoblenyá ſztroska KŠ 1771, 424; Dávid, ki je ſztroſſek prineſzao vu tábori bodoucſim ſzvojim bratom KM 1796, 56; Henrik Czaszar gráde i meszta dao obzidati ino nyé z-sztroskom oszkrbeti KOJ 1848, 8; pren. [obhajilo] ár je poutni ſztroſek na vekivecsno zvelicsanye KMK 1780, 63; Da nász z-ovim Nebeszkim poutnim ſztroskom na ſzmrtnom vrejmeni pokrejpis KM 1783, 59
2. stroški, denarni izdatek: Fárnikom sze je niksi trüd i sztrosek nej vnou'sao za vcsenyé KOJ 1845, 6; Szvojemi szini Béli je tudi menye sztroska odloucso KOJ 1848, 35; Máli národ nezadolej nosziti potrebüvánoga sztroska za razszvecsenyé szvojega Országa KOJ 1833, XIV; ki ſcshé türen czimprati, jeli ſzi prvle ne ſzéde doli i zracsúna ſztroſek, csi má teliko, ka ga zgotovi KŠ 1771, 220; na ete jezik czejli Nouvi Zákon obrnyeni i ſztroskom vnougi vörni düsicz vo zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Kniga molitvena sz-pobo'snim sztroskom nikih plemenitih dobrocsinitelov Na ſzvetloſzt dána KM 1783, nasl. str.; naprêplacsárov ſzo escse tudi z-ſztroskom eti pêſzem vö Stampanye naprêpomogli BRM 1823, IV; kám záto, da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, V; Sztroskom Plemenite 'Seleznoga Vármegyéva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; Stampane z sztroskom i piszkmi Reichard Károla TA 1848, 1; da nebi sztroski ino vojáczke falili KOJ 1848, 70; Verte mi, kâ vasi sztroskov Nemate zgubiti KAJ 1870, 23; i ka potom escse potrêbno bode na glihanye sztroskov AI 1875, kaz. br. 2; od minisztera na prêpolo'zene orszácske v-tanácsivanye vzeme AI 1875, kaz. br. 2; Velikási na szvojih sztroski szo du'zni na szpráviscsi nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3
stvár -i ž
1. žival, živo bitje: Metülec je tüdi lêpa sztvár KAJ 1870, 10; állat (sztvár) AIN 1876, 10; Pes, Poznana hižna stvár AI 1878, 7; Govorejnye je ono, po sterom sze lidjé od nejme, i nerázumne sztvári loucsijo KOJ 1833, VIII; Neszrecsnêsi od nerázumni sztvári Bi bio sors nas KAJ 1848, 6; Têlo sztvári je vu vnôgom priglihno k-têli csloveka KAJ 1870, 10; tê lidjé malosze locsijo od divje sztvári AI 1875, kaz. br. 3; Bougo, ſteri vſzákoi ſztvári nyé ſivlenye dáva TF 1715, 47; Ki vszákoi ſztvári nyé sivleinye dáva ABC 1725, A6b; predgajte Evangyeliom vſzákoj ſztvorjenoj ſztvári KŠ 1771, 156; Ti nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino na hránis vszáko sivoucso ſztvár ABC 1725, A6a; Kak ſzo pa barbaruske vidili viſzécso ſztvár [kacso] KŠ 1771, 427; Ki dr'zi vſzáko ſztvár, On bode i vász hráno BKM 1789, 10; Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; Pa csi bi v-etom lôgi edno za divjo sztvár trepetôcse szrcé klepetalo AI 1875, kaz. br. 7; [mačko] májo jo za domáčo stvár AI 1878, 8; Vu kom ſzo bilé vſze ſztvári zemelſzke ſtiri nogé majoucse KŠ 1771, 372; naj bi tak velike, i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; Delavne sztvaré KAJ 1870, 105; na trsztovoj korenyê máli sztvari stojo AI 1875, kaz. br. 3; Za csloveka szo divji sztvári nevarni AIN 1876, 32; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo TF 1715, 47; Vszeh Sztvári Ocsi na tébe glédaio ABC 1725, A6a; dabi mogli tebé Bogá naſsega ober vſzei ſztvári lübiti SM 1747, 55; ſzo ſztáli okoli ſtiri ſztvár KŠ 1771, 779; tam plavajôcsi sztvár je brez racsúna TA 1848, 25; Doszta sztvári pojê drüge sztvaré szvojga szpôla KAJ 1870, 10; vučitel si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; ali i drugim sztvaram doszta neprilike dela KAJ 1870, 111; kaj je Boug zvirine ino ſkodlive ſztvári nej prepovedau vmárjati KŠ 1754, 35; je ſztvouro Boug lázajoucse puzécse, i druge ſztvári KM 1796, 4; i nebi najsao k-ſzebi glihne ſztvári SIZ 1807, 7; Što bi mogo poznati vse stvári, štera so po vsej držélaj AI 1878, 4; I kacsa je csalarneiſa bila med vſzeimi polſzkimi ſztvármi SM 1747, 5; csi ſztvorjenimi ſztvármi neſzpodobno 'zivémo KŠ 1754, 21; Zgrablivci se s temi slabejšimi stvári hránijo AI 1878, 7
2. stvar, kar je ustvarjeno: Nikakſa ſztvár me ne odloucsi od Jesusseve lübezni SM 1747, 73; Stera je tiſzta ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; ni nikſa druga ſztvorjena ſztvár od lübéznoſzti Bo'ze ne odloucsi KŠ 1771, 340; Stera ſztvorjena ſztvár Bo'sa je náj bole ſzpominanya vrejdna za Angyelmi KMK 1780, 10; vſza ſztvorjena ſztvár nyé gláſzi KM 1796, 5; Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo dobi BJ 1886, 7; kaibiſze Bogá ober vſzeh ſztvorjene ſztvári bojali TF 1715, 13; Nazemli pa vſzáke ſztvári KŠ 1754, 265; nikse ſztvorjene ſztvári ne ſzmejmo moliti KŠ 1754, 7a; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; ali nadigávanye k-káksoj ſztvári KŠ 1754, 59; káksi rázlocsek je 2.) med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Ka ſze lejko na bolvane obrné? .. vſze ſztvorjene i naprávlene, ſztvári KŠ 1754, 10; Náj bole ſzpominanya ſzo vrejdne ſztvorjene ſztvári Bo'se KMK 1780, 9; Jeli je ſzvojega Goſzpodna Bogá od vſzej ſztvári naj bole lübo KŠ 1754, 209; Naj ſze vſzáko koleno naklekne ti nebeſzkih i zemelſzkih ſztvári KŠ 1771, 594; Zmo'zni ſztvoritel vſzej ſztvári BKM 1789, 3; Boga, ki je teliko nebeſzke, i zemelſzke ſztvári z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 4; ka je Boug mené ſztvouro zevſzeimi ſztvármi navküpe TF 1715, 21; I táksa vüpazen vcsini csloveka veſzéloga pred vſzejmi ſztvorjenimi ſztvármi KŠ 1771, 444
svéjt tudi svéit -a m
1. svet, zemlja z vsem, kar obstaja na njej: zavoly toga greiha ſzveit potolpil ſzeje SM 1747, 88; Bo'ze králeſztvo je veſz ete okrougli ſzvejt KŠ 1754, 159; Sztákſim haſzkom tebé ete ſzvejt darüje SŠ 1796, 10; Ali naszkorom ga je szvejt resen KOJ 1848, 5; Toga ſzveita, ta preidocsa SM 1747, 91; Od zacsétka ſzvitá je vecs ti nepravicsni KŠ 1754, 10b; Liki je náſz odébrao vu nyem pred fundamentomom ſzvejta KŠ 1771, 574; Vu ſzlejdnyem vrejmeni ſzvejta Ziso je z Devicze Márie tejla BKM 1789, 4; Od ſztvárjanya ſzvejta KM 1796, 3; Sztoga ſzvejta radi naj pojdemo SŠ 1796, 8; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; Veſzéli csákajmo, 'Ze vſzi knám na ſzvejt nyega BKM 1789, 8; Keliko dni je ſztvárjao Boug te ſzvejt KM 1796, 3; ki ſzo ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; Záto ſzam ſzvejt oſztavo SŠ 1796, 4; ka sze escse na ete szvejt nej naroudo, ki bi KOJ 1833, V; Zoltána ete szvejt odsztávi KOJ 1848, 4; kako i czeilo kerſchánſztvo natom ſzveiti zové TF 1715, 23; povéksávai tvoi máli sereg na etom czeilom ſzveiti ABC 1725, A7a; Dokecs bom ſiv natim ſzveiti SM 1747, 72; Kakda je 'zivo na tom ſzvejti KŠ 1754, 108; idoucſi povſzem ſiroukom ſzvejti predgat KŠ 1771, 3 (B2a); Dokecs na ſzvejti 'zivém BKM 1789, 7; vſza, ſtera ſzo na tom ſzvejti, z-nicseſza ſztvouro KM 1796, 3; Natom ſzvejti je tve 'sivejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; ki nescse vnejmar tá 'siveti na ſzvejti SIZ 1807, 9; ár ki po szvejti scsé, sze domá navcsiti nemore KOJ 1845, 7; Vse, kaj na sveti živé AI 1878, 4; Doklen na svejti bom živo BJ 1886, 8; Táksa ſzo nad ſzvejtom obláſzt KŠ 1754, 83; Z etim svetom nas spozna prirodopis AI 1878, 4
2. skupnost ljudi na zemlji: zapovid, da bi ſze ſzpiſzao veſz ſzvejt KŠ 1771, 167; da ani Vrág ani te ſzveit náz ne prekáni TF 1715, 30; ſzvejt, po hüdom csefketanyi KŠ 1754, 164; Nyiva je pa ete ſzvejt KŠ 1771, 45; lübezen kriſtuſſevo, ſteraje od vſzega ſzveita modrouſzti vékſa TF 1715, 5; dabi náſz vö oſzloubodo zetoga hüdoga ſzvejta KŠ 1754, 118; Ár vſze, ka je na etom ſzvejti nej je od Otsé, nego z ſzvitá KŠ 1754, 62; Nej je na bláznoſzt ſzpravo Boug modrouſzt etoga ſzvejta KŠ 1771, 491; Darüj mi oh Boug z-etoga csalárnoga ſzvejta vö preminejnye KM 1783, 6; naj ſze ne zvisáva ſztejm poſzlejdnyi ſzvejt KM 1796, 10; cslovik, naj li Bougi ſzlü'zi, Vrági ſzvejti pa czilou okorni boude KŠ 1754, 189; Csi eta csinis, ſzká'zi ſze ſzvejti KŠ 1771, 288; Nad kejm ſze ſzvejti csüdno zdi BKM 1789, 3; Sto je pa, ſteri te ſzvejt premága SM 1747, 26; Tak je Boug ete ſzvejt lübo KŠ 1754, 121
šèreg -a m
1. množica, skupina, truma: povéksávai tvoi máli sereg ABC 1725; Nebéſza ſzo po recſi Goſzpodnovoi naprávlena, ino veſz nyegov ſereg SM 1747, 3; Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; Stero i vezdásnyi moudri ſereg naſzledüje KŠ 1771, 668; Gda sze eden sereg szrsnyôv zácsa zmênyati KAJ 1870, 17; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega TA 1848, 9; dopuſzti nám idti vte ſereg ſviny KŠ 1771, 27; Da prides vnebeſzki prelejpi ſereg angyelſzki BKM 1789, 1b; Pred tebom sztáne molécsi sereg tvoj KAJ 1848, 2; Vſzi vörni v-ednom ſeregi SŠ 1796, 161; droubne fticsicze ſzpejvajo z-ſeregom BKM 1789, 377; Szkrij me pred seregom hüdodelnikov TA 1848, 49; Nebeſzke dike ſeregi, Hotte ſzem BKM 1789, 67; Na kotero ſzoudbo, ſerezje angyelſzki prido BKM 1789, 443; Hválijo medtêm visnoga Serezje nebeszki KAJ 1848, 63; Hválte Goszpodna, vszi serezje nyegovi TA 1848, 84; i teda nasztánejo serezje bregôv KAJ 1870, 146; ſzuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; Goſzpoud vſzei ſeregouv SM 1747, 79; právi ſeregouv Goſzpodin Boug KŠ 1754, 75; kricsanyeoni je vu vüha vſzej ſeregouv Goſzpouda prislo KŠ 1771, 753; Goszpodin Boug ſeregouv nebeszki KM 1783, 29; ſz. je Goſzpoud ſeregouv Boug BKM 1789, 8; Szvét vſzejh Seregouv Boug KM 1790, 111; Tam mo ti pa z seregmi Szpêvali angelszkimi KAJ 1848, 136
2. vrsta, skupina živali: k drügomi šeregi se slišijo AI 1878, 5; Stvári se na dvá šerega razdelijo AI 1878, 5
3. vojaška skupina: Záto Judás vzeme ſereg vitézov KŠ 1771, 325; K-zbúcsenim Dolenczom pa odprávi vecs seregov KOJ 1848, 116; za oró'sje prilicsne vu szedmére serege teliko Kapitánom narocsene vküpnarédi KOJ 1848, 5
tég -a m teg, poteg, črta: I da med teszanyem ednáki tég dr'zati morejo KAJ 1870, 74; Vöra je na kraj potácsa vöre 60. máli piknyic ali tégov piszano KAJ 1870, 159
tr̀st -a m
1. trs, trta: i okoli trſzta jo je djáo KŠ 1771, 96; na trsztovoj korenyê máli sztvári szojo i potom trszt povêhne AI 1875, kaz. br. 3; Esi se sliši vinski trst AI 1878, 47
2. trstika: I bili ſzo glavou nyegovo ſztrſztom KŠ 1771, 152
tr̀stov -a -o prid. trsen: ár vnogih mesztaj na trsztovoj korenyê máli sztvári szojo AI 1875, kaz. br. 8
tvòj -a -e svoj. zaim.
1. tvoj, izraža svojino ogovorjenega, gledano s stališča govorečega: ani ſivincse tvoje TF 1715, 14; ſteri prebiva vhiſi tvojoi TF 1715, 14; gda ſzidis vhi'zi tvojoj KŠ 1754, 4
2. izraža splošno pripadnost ogovorjenemu: kotero tebi Tvoi Boug hocse dati TF 1715, 15; Ja ſzem tvoj Boug KŠ 1754, 8; ni ſzlüsbenicza tvoja TF 1715, 14; tvoja siba mené trousta ABC 1725, A8b; Da bi právda tvoja nebila SM 1747, 31; Naj bode tva moucs BKM 1789, 20; Tva vola je naj bougsa SŠ 1796, 3; Szvétiſze imé tve KŠ 1754, 268; ſzédmi denje pak Bogá tvojega ſzobotha TF 1715, 13; po etih bláſeni dári tvojega teila razvéſzelo SM 1747, 50; Ti ſzi Zádav pri náſz tvega Ocza BKM 1789, 4; Tô je tvojga poszvêta Visni trák KAJ 1848, 6; ino zevſze moucſi tvoje TF 1715, 18; i zczejle düse tvoje KŠ 1754, 68; Szpominao ſze bom ſztve ſzmrti KŠ 1754, 270; bliſnyemi Tvojemi na haſzen TF 1715, 9; moliti proti tvoiemi ſzvétomi Templomi ABC 1725, A7b; tvojemi bli'znyemi na haſzek KŠ 1754, 12b; povéksávai tvoi máli sereg ABC 1725, A7a; ſzi moje perve roditele na tvoi glihni keip ſztvoro SM 1747, 50; Lübi bli'znyega tvojega KŠ 1754, 69; Vcſisze tvojga Bogá dicsiti BKM 1789, 5b; Raszpresztri tvoio zmosno roko ABC 1725, A7a; i proſzim tvojo miloſzt SM 1747, 50; Dabi tvo ſzvéto rejcs mogli vadlüvati BKM 1789, 7; vcſini vſze tvoje delo TF 1715, 13; ki lübio tvoie imé ABC 1725, A8a; da dicsimo ime tve SM 1747, 87; Obrni tvoje okou KŠ 1754, 65; Zdr'zi vu náſz tve ſzpoznanye BKM 1789, 1789, 4; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye SŠ 1796, 10; Blagoſzlovleni bodo po tvoiem ſzemeni SM 1747, 9; Naj bodi ricsih ete na ſzrczi tvojem KŠ 1754, 4; Vu tvem ſzveczkom 'sitki SŠ 1796, 9; ne pokárai mené vu tvoioi prechlivoszti ABC 1725, A8a; hránis vszáko sivoucso ſztvár ſztvoim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; lesim pred tvem thronusom SM 1747, 90; ſzi náz ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; Pod tvojov obrambov SM 1747, 76; ino med tvoim ſzemenom SM 1747, 9; i ponizno hodi z-Bogom tvojim KŠ 1754, 80; ſztvom pomocsjom ſze bránimo BKM 1789, 6; Sz-tvojov szvétov vrêdnoſztjov BRM 1823, 9; poslem angyela mojega pred liczom tvojim KŠ 1771, 35; Kak ſzlatka ſo gúcsanya tvoja KŠ 1754, 4; tva rebra obeſzelio mene SM 1747, 69; ne odverzi tvoih rok dela SM 1747, 59; i ſztvoji grejhov ſze ne ſzpomeném KŠ 1754, 134; da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; on te vö oſzlobodi ſztvoji nevol BKM 1789, 8; Vecsna ſzvetloſzt tvoji vernih BKM 1789, 4; Ti verni Tvoji vüpanye BRM 1823, 2; za volo tvoji nepriátelov TA 1848, 7; ino ete tvoie dári ABC 1725, A6a; obarui náſz tve verne SM 1747, 87; za tv’e grejhe joucſi ſze KM 1783, 242; vu tvoie ſzvéte roké preporácsam ABC 1725, A5b; vu tvoie roké preporácam Düſso moio SM 1747, 60; ſteri doli zbriſem tvoje jálnoſzti KŠ 1754, 134; ſzvéto imé zaobſztom jemlés uu tvoja vuſzta TF 1715, 13; náz obarui po tvoi ſzvéti Angeli ABC 1725, A6b; Kaiſzi ſztvoimi greihi zaſzluſo TF 1715, 37; ne obsztoio pred tvoimi Ocsmi ABC 1725, A7b; ſztvoimi miloſztivnimi Ocsmi SM 1747, 59; Do sitosti smo se stvojimi dári nahránili BJ 1886, 8
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do ogovorjenega: dosztoinoszt tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; Ne po'zeli tvojega bli'znyega zené KŠ 1754, 64; v glávo kúcsi tvojoj deczi KŠ 1754, 4; po Tvojem predrágom Sz. Szinei TF 1715, 45; po tvoiem predrágom ſzinei ABC 1725, A6a; brezi ſteroga ſzo tvoji ſztariſi bili KŠ 1771, A8a; ravnaj k-tebi ſzrczá tvojih ſzlugov KM 1783, 11; ki ſzi tvojim ſzlugom dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11
vèliki -a -o prid.
1. velik, ki izraža veliko količino ali mero: Veliki je dobicsek te pobo'znoſzti KŠ 1754, 64; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 6; moucs vel’ka BKM 1789, 18; edno veliko Razpetjé KOJ 1845, 6; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Zaszpáno dête v-eden veliki rôbec povila AI 1875, kaz. br. 7; Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 10; Csi veliko zalogo 'zelejmo KŠ 1754, 50; ſzi je veliko bradou napravo KM 1790, 20; naidemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; pokecs po ednoj veliki prászkányi kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; szo z-velikim brojom v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, 1; Kagda more ta voda tákſa dugoványa cſiniti TF 1715, 32; veliki ſereg ſzviny KŠ 1771, 27; že sam veliki BJ 1886, 6; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; vſzem bratom ino ſzeſztram, velikim i málim SM 1747, 2; Csi velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; velike kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; 'ſile, i csütejnya majoucse velike i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; da vti veliki brgáj né szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; i zvelikimi dácsami tak lüsztvo na nikoj szpravili AI 1875, 3
2. ki izraža visoko stopnjo: Veliki ſzpadáj csüdni BKM 1789, 1; Csi ſzem glih velik grejsnik BKM 1789, 205; glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Veliki czil té je KAJ 1848, IV; velika je ſzükesina TF 1715, 8; Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; velika je tvoja vöra KŠ 1771, 52; Touje nasa velika okornoſzt BKM 1789, 2; kak je dönok velika Bosánſzka miloſztivnoſzt KM 1796, 8; ſze je velika modrouſzt Bo'sa vö ſzkázala SIZ 1807, 8; vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Veliko je tvoje pozványe KAJ 1848, 5; kaj je meſzto veliko ga krála KŠ 1771, 16; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A1; Velikoga gláſza ſzta med drugimi KM 1796, 74; Bogá velikoga bicsa SŠ 1796, 10; Zrok Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; ſzi ti mené Sztvoie velike milosche obarval ABC 1725, A5a; ſzi ti mené ſztvoie velike miloſcse obarval SM 1747, 43; Ár je dobroute velike BKM 1789, 8; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; velkomi czili prôti KAJ 1848, 3; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; veliko Bosjo ſzerditoſzt TF 1715, 37; na tvoio veliko dobroto ABC 1725, A7b; Na Veliko Popovſzko Cséſzt SM 1747, 34; Lüſztvo je vidilo ſzvetloſzt veliko KŠ 1771, 12; pobodo ſze ſzvojega rázuma za veliko preſtimanye KŠ 1771, 488; vu edno veliko tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; koteri rái vu velikoi préczimbi ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4; Zato vu ovoi moioi velikoi nevoli zovém SM 1747, 57; po velikoj lübeznoſzti ſzvojoj lübo je náſz KŠ 1754, 117; setüj nám na pomoucs, vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; vſzo tvo radoſzt ti más V-velikoj práznoſzti SŠ 1796, 9; Jezus pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr'u KŠ 1754, 108; I eta govorécsi, zvelikim gláſom je kricsao KŠ 1771, 305; ki jáko zvelikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; šteri z velikim trüdom svojo hižico vláči AI 1878, 3; tembole zvelikov pokornoſzt-yov ſze ponizivſi TF 1715, 8; je predgao Evangyeliom zvelikov gyedrnoſztyov KŠ 1771, 433; zvelikom gyedrnoſztyom na ete jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; Potom pá gori zvelikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; z veliko(v) szrcznosztjov ponüjati KOJ 1833, VII; Z-velikov szilov sze tá poscsévsi AI 1875, kaz. br. 7; Zvelikom pascsenyom szo poszlanicke razodisli AI 1875, kaz. br. 2; steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; za veliki i’ moudri zrokov volo SIZ 1807, 7; one velike dú'snoſzti premiſzliti SIZ 1807, 9; vu veliki mántraj ſzi düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237; zvelikimi dobroutami nedeljeni BKM 1789, 6; Vel’ki kri'z BKM 1789, 10; Velki -a -o AIN 1876, 11
3. v zvezah: veliki četrtek veliki četrtek: Na veliki Csetrtek KŠ 1771, 827;
veliki grejh glavni greh: grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; greihov, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; Ovo pred nyega polo'zim moje, Prevelike grejhe BKM 1789, 214;
veliki Karol Karel Veliki: denok je lih veliki Károl bio on junák KOJ 1848, 4; Velki Károl KOJ 1848, 6;
veliki petek veliki petek: Na veliki Pétek KŠ 1771, 828; Drügi dén pa, ki je po velikom pétki KŠ 1771, 97;
veliki špan veliki župan: Bio je pa eden da veliki Spán zemliscse more meti KOJ 1848, 94;
veliki traven april: je szmert 8-moga velkogatrávna odzvála szvêta AIP 1876, br. 3, 2; Konec velkogatrávna (april) se prinas pokáže AI 1878, 32; Cveté v velkomtravniki (április) AI 1878, 45; na dén 14 velkoga Trávna vceplávao KOJ 1845, 119;
velika litera velika črka: zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2;
velika meša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta: Velikameša BJ 1886, 38; Evang. na velike Meſſe dén KŠ 1771, 205; na dén velike Mese preminé KOJ 1848, 15
vékši -a -e večji: nej je pobüdjeni vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35; ár je od vsze hvále vékſi KM 1783, 61; lübézen kriſtuſſevo, ſtera je vékſa TF 1715, 5; Stera je med tejmi trejmi Perſonami vékſa KMS 1780, Bb; véksa bode kaſtiga KM 1783, 289; Sztênna tábla je véksa KAJ 1870, 9; Kristus je tü, ki je vmrel, eſche veliko vékſe SM 1747, 14; i stero eſcse vékſe jeſzte SM 1747, 52; Ar ka je vékſe, zláto, ali czérkev KŠ 1771, 77; za voljo vékſega bláſenſztva poſeleinya SM 1747, 51; Tejm tálom na véksega racsún dávanya ſzlü'zi KŠ 1754, 35; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; i véksega od proroka KŠ 1771, 35; Boug Nyé Na véksi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; bodo vsza eta na vékso diko KM 1783, 3; decza vékso praviczo májo KOJ 1845, 77; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; niſteri ſzo od ti drügi vékſi KŠ 1754, 95; csi gli bi eſcse véksi bili KŠ 1771, 446; Vékši psov velikočo má AI 1878, 12; skegnye i vékse bom czimprao KŠ 1771, 212
nájvékši -a -e največji: Velikásov broj .. nego z-eti nájvéksi tao malogda pride na szedsztvo AI 1875, kaz. br. 3; Kit je najvékša stvár na sveti AI 1878, 21; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lepo zimsko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; [psi] i v tom najvékšem zapihi snegá domo najdejo AI 1878, 8; kerſzt touje te naivékſi ino nai zmoſneiſſi Sacra-mentom TF 1715, 11; Dönok te naj vékſi je ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ſto de te náj vékſi KŠ 1771, 131; Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; ár ſzi ti náj véksa dobrouta KM 1790, 108; i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; Oh Jezus, moje naj vékse blágo KŠ 1754, 234; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika zváli KŠ 1754, 10b; dvej drejvi náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Od náj vékse zapouvidi KŠ 1771, 71; Náj vékse lübézni vrejden BKM 1789, 274; ka ſzam tebé náj Vékso dobrouto mojo zbantüvao KM 1783, 3; okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515; vu sterom te Vöre naivékſi Artikulusi jeſzo SM 1747, 33; kako te nai vékse dobroute vſivati SM 1747, 16; ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9
vèliki -a -o sam. veliki: i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; té bode ſze veliki zváo KŠ 1771, 15; On ſze ſzkrbi za váſz Bogáti i veliki Bodete BKM 1789, 10; Ár je vcsino meni velika KŠ 1771, 165; kaiſzmo vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; obarui náſz tve verne, velike i male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj vel’ke i mále KŠ 1754, 267; da bi je potrdo vu vöri mále i velike KŠ 1771, 572; toga nôva dácsa naj na veliko ne te'zi AI 1875, br. 2, 6
vékši -a -e sam. večji: ali recsi ſzo li ſztoga véksega csüli KM 1796, 124; csi eden dén od drügoga za vékse má KŠ 1754, 10; onim, ſteri ſzo ſze za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559; i véksa od eti bode csinio KŠ 1771, 314; geto na vékse tákse ricsi má i vtou doub gucsi KŠ 1771, 724; Ali ne bodo sli na vékſe KŠ 1771, 650; Bogá za vékse poſtüvati KM 1780, 33; stere niki krsztsanje za vékse stimajo KOJ 1845, 109
nájvékši -a -e sam. največji: Ár me vſzi ſzpo-znajo, od naj ménsega 'znyih notri do naj vékſega znyih KŠ 1771, 684
vèren -rna -o prid.
1. zvest: Boug je zmoſen ino veren SM 1747, 73; Verni je Bog SM 1747, 19; Vſze ono, kotero veren i preporodjen krſztsenik cſini KŠ 1754, 79; dobro je, ſzluga dober i veren KŠ 1771, 84; moj veren Priáteo BKM 1789, 8b; Ti veren angel düse moje KAJ 1848, 4; tvoj veren prijátel János KAJ 1870, 81; ete mila Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Verna je ta rejcs KŠ 1771, 639; Národa cslecsega, Verna Tanácsnika BKM 1789, 17; Na ſteroga je ráta 3. po vernom zti drugi Apoſtolov KŠ 1771, 757; Verni bratje KAJ 1870, 133; dú'sni szmo kakti verne kotrige sze szkrbeti KOJ 1833, VII; vſzeh Angelov, i verni vſzej verni kotrig Kriſztusevi blá'zenſztvo KŠ 1754, 132; Tákſa moucs vſzeim vernim Duſſevnim Paſztérom dána TF 1715, 34
2. veren, verujoč: Kak dreſzélno Verna Dussa tebi ſzpeiva SM 1747, 91; kricsio, kaiſzo oni verni kerſchanje TF 1715, 4; Izrael, vcſini N. T. Bo'ze verno lüſztvo BKM 1789, 7; Verno lüdſztvo ſzprávlaj ſze BRM 1823, 6; Na ſtero pomozi vſzákoga vernoga kerschenika TF 1715, 48; Morejo li verni ino bogábojécſi Kerſzcseniczi terpeti SM 1747, 28; ki ſzo bili zobrizávanya verni KŠ 1771, 375; Mi krsztseniczi verni BKM 1789, 13; I vszê düs verni varivács KAJ 1848, 6; to mleiko návuka nebeſzkoga kriſtuſevim vernim predkláda TF 1715, 7; Boug zapoved vſzeim vernim kerſchenikom vönka zgláſzo TF 1715, 12; onda vernim lüdem veſzelo sché biti SM 1747, 83; csi ſze za verne Krſztsane dr'zimo KŠ 1754, 21
nájvèrnejši -a -e najzvestejši: moje düse naj vernejsemi paſztéri KŠ 1754, 229
vèrni -a -o sam. verni: obderſzi ovoga tvojega vernoga SM 1747, 63; ár ſzo vſzi verni li edno tejlo vKriſztuſi KŠ 1754, 129; Hodte moi verni vu orſzágh Nebeſzki SM 1747, 83; Vezélte sze vszi verni BRM 1823, 5; daga vu vſzeh Angelov i verni Tuvárostvo noter pelaio SM 1747, 62; je vecs ti nepravicsní, liki ti verni Bo'zi bilou KŠ 1754, 11a; Od ti verni ſze je i Theologus zváo KŠ 1771, 260; Vecsna ſzvetloſzt tvoji vernih BKM 1789, 4; I obdr'zitel vſzej verni BKM 1789, 3; Blá'zeni gláſz! Verni radoſzt BRM 1823, 7; ár je mali ti verni med szinmi cslovecsimi TA 1848, 9; koga ſzi vſzem tvoim vernim ſzpravil SM 1747, 64; A tim vernim pa dén veſzélja BKM 1789, 9; Jezus Scsé vernim i poniznim Zvelicsanye dati BRM 1823, 6; obarui náſz tve verne SM 1747, 87; I zracsúnaj me med te verne KŠ 1754, 272; da rejſis i verne obdr'zis BKM 1789, 2; Vzemi me med verne Tvoje BRM 1823, 9; Od grejha tejla vu verni KŠ 1771, 461; Tak ſze Boug ſzmilüje nad vernimi BKM 1789, 355; Ki tebé nedicsijo z-vernimi KAJ 1848; ka te Pavel vcsi, te verni BRM 1823, 3; kai Boug ſzve verne oſztávi SM 1747, 73
vinják -a m uljnjak: po krátkom vrêmeni vinyák doszta rójom máli bode AI 1875, kaz. br. 8
vkǜpspolovìti -ím dov. poloviti, ujeti: Máli vrábel I do edne vküpszpolovi Z-konya nyé KAJ 1870, 90
vö̀postàviti -ávim dov.
1. postaviti, pokazati: ete máli ország pokázo, kákso môcs zná vöposztaviti eden národ AIP 1876, br. 7, 2
2. izpostaviti: Pápinczom pa je zapovedala bo'sánsztvo na molbo vöposztaviti KOJ (1914), 151
vö̀postávleni -a -o postavljen, določen: od drügih k-tomi vöposztávlenomi czili te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII
vsákši -a -e vrst. zaim.
1. v pridevniški rabi vsak: vſzáksi, kakſté réda cslovik KŠ 1754, 9a; eſzi ſzlisi vſzáksa skoda KŠ 1754, 61; Táksi ſzo i vſzákſe zamán valon csefketanye KŠ 1754, 25; vſzákse Králeſztvo, ſtero je razdeljeno KŠ 1771, 39; Záto ſze ocſiscsávajmo od vſzáksega grejha KŠ 1754, 146; kaj je mo'záke zevſzákſega národa pobudo KŠ 1771, A2b; kaj od vſzákſe márne rejcsi racsun dájo KŠ 1771, 40; Vcsenyé sze kvszáksemi máli zacsne KOJ 1845, 9; 'zelejoucsi vſzákſega csloveka zvelicsanye KŠ 1771, A4b; molitev Vſzákso KŠ 1754, 152; naj bode cslovik na vſzákse dobro delo gotovi KŠ 1754, 1; imé, stero sze sika na vszákse oszobo AIN 1876, 10; vſzákſem meſzti je zmenov SM 1747, 75; Vſzáksem ſzveſztvi pa more biti zapovid KŠ 1754, 184; kaj je eſcse vſzákſem vrejmeni mo'záke pobüdo KŠ 1771, A2b; pobougſamo zevſzákſim pomáganyem KŠ 1754, 52; Liki ſzi nyemi dáo obláſzt nad vſzákſim tejlom KŠ 1771, 322; sze je privádo z-vszáksim fárnikom sze szpriátliti KOJ 1845, 5; Pred Bougom ſze moremo vu vſzáksi grejhi za vujvlacséne ſzpoznati KŠ 1754, 199
2. v samostalniški rabi vsak, vsakdo: Lekczijo ſze vſzáksi navcſi KŠ 1754, 222; Eden vſzákſi, vu tiſztom naj oſztáne KŠ 1771, 502; Tak bode vſze zrédom slo vſzáksega hi'zi KŠ 1754, 222; moucs, po ſteroj ſze vſzáksemi grejhi odpiſztijo KŠ 1754, 193; da cslovik vſzáksemi, ka je du'zen, dá KŠ 1771, 444
vučeník -a m
1. učenec: Diſcipulus Vucsenik KMS 1780, A8; Tanitvány; vucsenik KOJ 1833, 174; Nej je vucsenik viſe vucsitela KŠ 1771, 33; Vucsiteli more vszáki vucsenik pokoren biti KOJ 1845, 10; Máli vucsenik knige neszé KAJ 1870, 6; Máli vučenik BJ 1886, 6; Skolnik vszákomi vucseniki poká'se KOJ 1845, 7; Zadoſzta je vucseniki KŠ 1771, 33; Poſzlüsávczi i vucseniczke KŠ 1754, 31; vucseniczke nyegovi ſzo pa lacsni bili KŠ 1771, 37; regule szo meli vucseniczke obdr'sávati KOJ 1845, 8; 600 vucsenikov od vszevucsisztva szo sli AIP 1876, br. 5, 2; vcsiti szvoje mále vucsenike KOJ 1833, III; ſzeli ſzo ſzi kſztoli zvucsenikmi KŠ 1771, 25
2. Kristusov učenec, apostol: steri Kristusev Vucſenik hocſe biti SM 1747, 28; I ſterikoli dá piti vu iméni vucsenika KŠ 1771, 34; Tak vcſimo Vucſeniczi kriſtuſſevi TF 1715, 19; Kakda ſze zovéjo nyegovi vucseniczi KŠ 1754, 102; poſzlao je dvá zvucsenikov ſzvoji KŠ 1771, 35; ino ſzvoim Vucſenikom podao TF 1715, 44; i dága vucſenikom ſzvoim SM 1747, 39; i vkák-sem pehári je Kriſztus ſzvojim Vucsenikom dáo KŠ 1754, 203; gda bi ſzkoncsao Jezus zapovidávati tim dvanájſzet vucsenikom KŠ 1771, 34; Ino ſze je zdehno Jeſus na Vucſenike TF 1715, 34; Pihno je Jezus na ſzvoje vucsenike KŠ 1754, 194; Ivan posle vucsenike ſzvoje KŠ 1771, 34
vužgáti -žgém dov.
1. prižgati: Gyújtani; vusgáti KOJ 1833, 158; jeli ne vu'zgé ſzvejcse KŠ 1771, 222; Niti ne vu'zgéjo poſzvejta KŠ 1771, 14; Vu'zgite vszi lámpáse BKM 1789, 12; Tam je žveplenice vužgao BJ 1886, 9; pren. Da vu nami ogyen tvoje lübavi vusgés KM 1783, 59; i düsevno ſzvojo ſzvetloſzt vnyej vusgá KŠ 1754, 127; Vu'zgi vu naſem ſzrczi tvo lübéznoſzt BKM 1789, 127
2. zažgati: Ovo eden máli ogyen tak veliki lejſz vu'zgé KŠ 1771, 750
3. ustreliti: Ta deklina dvá sztrlája na notarosovo 'zeno vu'zgála i jo na lehci zaranila AI 1875, br. 2, 8
vužgáti se -žgém se
1. prižgati se: jeli ſze záto vu'zgé ſzvejcsa KŠ 1771, 113
2. vžgati se, začeti goreti: Streha se je vužgála BJ 1886, 9
vužgéči -a -e žareč: tak môdre ocsi mela kak ti korine i vu'zgécse, kak ti szunce AIP 1876, br. 4, 5
vužgáni -a -o prižgan, goreč: Niſcse pa ſzvejcso vu'zgáno ne ſzkrije pod poſzoudo KŠ 1771, 193; pren. 'Sao mi je z-vusgánoga ſzrczá mojega KMK 1780, 106
vužgáno -ga sam. zažgana, žgalna stvar: jeli ſzte mi zarejzana i vusgána áldüvali KŠ 1771, 362
zadolèti -ém dov. zmoči: Máli narod nezadolej nosziti sztroska KOJ 1833, XIV; szo ga mati i bratovje nyegovi komaj zadoleli poszlusati KAJ 1870, 117
zavr̀čti tudi zavr̀či -vr̀žem dov.
1. zavreči, odvreči: ſztvorjenyé i nikaj nej trbej zavrcſi KŠ 1754, 168; ſztvorjenyé i nikakſega nej trbej zavrcsi KŠ 1771, 638; ne zavrsmo naſſe rodbine KMK 1780, 32
2. prenehati biti s kom v pozitivnem odnosu: roditele nej zavrcsti KMK 1780, 41; i ki váſz zavr'ze KŠ 1771, 203; Vidite, da ne zavr'zete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; Kriſztuſa zavr'zejo KŠ 1771, 117; Niſcse te naj ne zavr'ze KŠ 1771, 659; bi naſſe ſztareiſſe, ne zavergli TF 1715, 15; Csi szi ti nevorna mené zavrgla AI 1875, br. 2, 8; Nej je zavrgao Boug lüſztvo ſzvoje KŠ 1771, 472; 'Zidovje ſzo ga zavrgli BKM 1789, 56
3. odkloniti, ne sprejeti: Dáj nam gizdoſzt zavrcsti BKM 1789, 114; i razumnoſzt ti rázumni zavr'zem KŠ 1771, 491; potrto ſzrczé ne zavr'zes KŠ 1754, 148; Steri zavr'ze matrno vcsenyé KŠ 1754, 32; zavr'se, kajkoli je nouvo KOJ 1833, XV; Kakda B. rejcs zavr'zemo KŠ 1754, 24; On vnebésza pela, Ako ga zavr'zete BKM 1789, 12; Csi poszlavci ponácsisanye zavr'zejo AI 1875, kaz. br. 2; babinſzke fabule pa zavrzi KŠ 1771, 639; ne zavr'zi kaſtiganye Goſzpodnovo KŠ 1771, 694; ausztrianci szvoje szpráviscse prosziti scséjo, ka naj pogodbo zavr'ze AIP 1876, br. 6, 3; naj tou dobro nezavr'zemo KŠ 1754, 213; rejcsi naj nyé gláſz zavr'zemo BKM 1789, 179; Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848, 3; Gda bi se návuke zavrgli KOJ 1845, 39; ſteri je rejcs Bo'zo zavrgao KŠ 1754, 271; I zavrgli ſzte zapovid KŠ 1771, 50; Farizeuske ſzo tanács Bo'zi zavrgli KŠ 1771, 189
zavr̀čti se tudi zavr̀či se -vr̀žem se
1. zavreči se, zavržen biti: Trbej Szinej cslovecsemi ſze zavrcſi od ſztariſi KŠ 1754, 111; Potrejbno je pa nyemi zavrcsi ſze od toga národa KŠ 1771, 229; od Sziná cslovecsega, kaj zavr'ze ſze KŠ 1771, 129
2. odkloniti se, ne sprejeti se: Stera sze krouto ponuja, sze po návadi zavr'se KOJ 1845, 35; Csi od miniszteriuma právde-podsztava sze zavr'ze AI 1875, kaz. br. 2; ſze od 'Zidovov z-Evangyeliomom vrét zavr'zeta KŠ 1771, 380
3. narediti se: Ali hitro sze eden máli oblák zavr'ze KAJ 1870, 133
zavr̀ženi -a -o zavržen: ſzám zavr'zeni nebodem KŠ 1771, 508; Zavr'zen je moudri zdaj vu modrouſzti BKM 1789, 202; Kakda je ſz ſzrczom zavr'zeno KŠ 1754, 32; zemla zavr'zena je KŠ 1771, 680; ka je vogrszki Jezik zavr'seni KOJ 1833, X; Zsibvásár, zavr'senoga blága odávanye KOJ 1833, 184; ſteromi od lüdi iſztina zavr'zenomi KŠ 1771, 705; Gda bi od Bouga zavr'ſenoga Saula hüdi düjh jáko mantrao KM 1796, 55; kai ſzmo vſzi zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; nego csi ſzte zavr'zeni KŠ 1771, 553; Med zavr'senimi proszniki prvi je bio Albert KOJ 1848, 69
nájzavr̀ženejši -a -e najbolj zavržen: ki ſzo naj zavr'zenejſi vu gmajni, tiſzte poſztavte ſzodce KŠ 1771, 499
zdigàča -e ž ročica pri stroju: eden máli masin, na tom sze rôkna zdigacsa poté'zi AIP 1876, br. 9, 6
zdr̀zen -zna -o prid. drzen, pogumen: Máli honvéd Prôti protivniki zdrzen KAJ 1870, 45; Ovak je pa zdrzen, dober cslovek AI 1875, br. 2, 7
zemlák -a m rojak: moj lübléni máli zemlák KOJ 1833, VI; Zemlák elefánta je oroszlán KAJ 1870, 93; naj ſze po ſzvojega zemláka Heraclita ne zapelajo KŠ 1771, 572; od drügih Zemlákov áldov KOJ 1833, IIII; mojim málim Zemlyákom KOJ 1833, IIII
zgotávlati -am nedov. izdelovati, delati: Ali kakda je zgotávla te máli párec KAJ 1870, 103; Tam zgotávlajo gla'zojno KAJ 1870, 13
zgotávlani tudi zgotávleni -a -o narejen, izdelan: potácske szo z-falatov dészk zgotávlani KAJ 1870, 73; de vsze dobro slo po od toga miniszteriuma zgotávlenoj poti AI 1875, br. 2, 1
zlátni -a -o prid. zlat: Na glávi z-máli zlátni i szrebrni pênez kapico májo AIP 1876, br. 6, 7
zletèti -ím dov. zleteti, odleteti: Máli vrábel hitro, hitro Zletí tá KAJ 1870, 90
zvr̀š -a m vršiček: Vidlivo znaménye máli zvrs ogradnoga ali küplenoga rozmarina KOJ 1845, 90
žàlni -a -o prid.
1. žalen: vu 'salno oupravo ſze je oblejkao KM 1796, 25
2. žaleč: ali je ſzvojim 'sálnim tiváriſſom máli dár prikázao KM 1790, 28
žìla -e ž
1. krvna žila: Vena 'Sila KMS 1780, A7; 'Sila Er KM 1790, 92(a); ali ſze i 'ſila vu meni gene KM 1783, 172; Malo, ka mi vſzáko 'zilo ne vtégne BKM 1789, 313; szi je krvno 'silo pretrgao KOJ 1848, 5; Primi gori vsze 'sile KM 1783, 5; kotrige, 'ſile majoucse ſztvári naprej ſztanole KM 1796, 5
2. vodna žila: Máli potoci sze járci ('zile) zovéjo KAJ 1870, 107; ti mores Velikim vodám 'zile zaſzipati BKM 1789, 326
živèti -ém nedov.
1. živeti: 'Siveti Élni KM 1790, 93(a); a kákda mámo mi vmisleinyi naſſem ſiveti TF 1715, 12; Dai nám 'siveti ABC 1725, A6b; vu postenom 'sitki ti imei 'siveti SM 1747, 88; tak je nám 'ziveti KŠ 1754, 116; pobo'zno i dobro 'ziveti KŠ 1771, 439; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; da on sztálno 'siveti more KOJ 1833, IX; Moremo zrédom 'ziveti AI 1875, kaz. br. 8; Tebi ſivém SM 1747, 46; 'Zivám jaſz KŠ 1754, 193; kaj jaſz 'zivém KŠ 1771, 314; Dokecs na ſzvejti 'zivém BKM 1789, 7; Csi 'zivém vu vernoſzti BRM 1823, 10; Da kak tvoje dobro dête vszedni 'zivém KAJ 1870, 5; Znam jasz komi 'zivém KAJ 1848, 4; ſteri ſives ino goſzpodüjes TF 1715, 48; ki sivés i kralües ABC 1725, A6b; ſivés i kralües vſzigdár SM 1747, 50; vu etoj vöri tak 'zivés KŠ 1754, 9b; Cſi vu Krisztuſi 'zivés BKM 1789, 15; pouleg nyegove volje ſivé TF 1715, 10; kai moi Odküpitel ſivé SM 1747, 32; ki ſz-ſzvojov dikov 'zivés KŠ 1754, 109; Duh je ki 'zivé KŠ 1771, 446; pod obláztyom mo'sá 'ſivé SIZ 1807, 7; cslovek záto sivé v .. Domovini KOJ 1833, X; ſztvár 'zivé KAJ 1870, 10; gorila živé na zahodnom bregi Afrike AI 1878, 6; vse živé zrok tvoji BJ 1886, 6; Gde ešče dedek ali babica živéta BJ 1886, 10; pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; Ako mi vu Dühi ſivémo SM 1747, 23; ár vnyem 'zivémo KŠ 1754, 88; Csi 'zivémo vu Dühi KŠ 1771, 569; Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Bojdi znami, da 'zivémo BKM 1789, 4; 'Z-nyim tak na veke 'zivémo BRM 1823, 3; 'zivéte pa Bougi KŠ 1771, 459; gda okorno 'zivéte BKM 1789, 10; lidjé, ſteri tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 240; i vradoſzti 'zivejo KŠ 1771, 189; ino pouleg právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; Opice živéjo od sadü AI 1878, 7; 'zivi ti vmeni KŠ 1754, 238; ino poleg Bosje reicsi mi ſivimo SM 1747, 81; i vu Kriſztuſi 'zivimo KŠ 1754, 111; Bougi na diko 'zivmo KŠ 1754, 138; i ſzvéto zivmo KŠ 1771, 458; Nouvi 'zitek 'zivimo BKM 1789, 102; Tak 'siv’mo i mi KM 1796, 19; zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; Vu pobo'znoszti 'zivte BKM 1789, 10; Zvüna práve vöre ne 'sívite SŠ 1796, 15; 'Zivte vu pobo'znoſzti BRM 1823, 5; nai ſivém zpregányanyem SM 1747, 71; ravnaj Mojo hodbo, naj 'zivém KŠ 1754, 245; Naj vpraviczi ſzvéto 'zivémo KŠ 1754, 109; na Bo'zo diko naj 'zivéjo KŠ 1754, 222; kaibi ponyem ſivel TF 1715, 23; neg dabi zmenom ſivel SM 1747, 69; Da bi jaſz pod nyim 'zivo KŠ 1754, 98; da bi Átila du'se 'sivo KOJ 1848, 6; kabi mi poſteno ſiveli TF 1715, 15; kaibi poleg teila ſiveli SM 1747, 25; dabi vpraviczi 'ziveli KŠ 1754, 109; doklem bodem sivel ABC 1725, A8b; Po nyem bodem páli ſivo SM 1747, 78; I 'zivo bom vnebéſzi KŠ 1754, 261; naj doklen bodem živo BJ 1886, 7; Doklen na svejti bom živo BJ 1886, 8; ár ti ne bos 'zivo KŠ 1754, 179; tak csini i 'zivo bos KŠ 1771, 204; Ár tou tejlo, Szkim bos 'zivo BKM 1789, 233; Neznas bos li'sivo lepraj do megnyena SŠ 1796, 10; Te pravicsni bode ſzvoje vöre sivo SM 1747, 19; dönok bode 'zivo KŠ 1754, 117; i 'zivejla bode KŠ 1771, 29; nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175; jeli bomo dobro 'znyim 'ziveli KŠ 1754, 173; Z-düsom z-tejlom 'sivelimo SŠ 1796, 17; Ar ako vi poleg teila bodte ſiveli SM 1747, 23; Steri pa bodo 'ziveli KŠ 1754, 271; I 'ziveli bodo KŠ 1771, 803; ſivel ſzem vmerſzki greihi SM 1747, 67; i ráj ſzem meni 'zivo KŠ 1754, 240; grdou ſzam 'zivo KŠ 1771, 433; Nego ſzam tam 'siveo SIZ 1807, 45; Kak ſzi koli 'sivo ſzpitajo te SŠ 1796, 9; Kakda je 'zivo na tom ſzvejti KŠ 1754, 108; kakda je ſzvojov ſzloboſcsinov 'zivo KŠ 1771, 505; ka je vu dobrouti sitka 'siveo KM 1783, 201; Teda plácsa Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; I v-nyem je po ſzvojoj vouli 'ſiveo KM 1790, 58; Kakda je 'ſiveo té odvejtek KM 1796, 10; ka je Henrik fticsar 'siveo KOJ 1848, 9; bláj'zne dnéve szta 'zivela AI 1875, kaz. br. 7; Csi ſzmo nemertücslivo 'Ziveli KŠ 1754, 267; ki ſzte na tom ſzveiti vzaloſzti siveli SM 1747, 83; plakanyi, Vſterom ſzo 'ziveli ti verni BKM 1789, 9
2. uživati kaj: vtoj vecsérji, záto 'znyouv 'ziveti moremo KŠ 1754, 212; Ono vcsi pobo'zno 'ziveti Z-szrecsov KAJ 1848, 3; Gda ſivé doſztoino ſztov vecſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; I kelikokrát z-ſterim ſzveſztvom vrejdno 'sivémo KMK 1780, 18; ov moi máli dár ſivi ſnyim TF 1715, 9; ete máli dár i 'zivi 'znyim KŠ 1754, 12a; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz BKM 1789, 5b; 'Zivi tak z-etimi (pesmimi) BRM 1823, IV; 'Zivi z-vecsérjov nyegovov KAJ 1848, 142; ako Ti verno ſnyim ſiveu boudes TF 1715, 9; Agnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli pred Vüzenſzkov Szobotov KŠ 1754, 185
3. uporabljati: Gda moremo nájbole 'siveti z-komajpreminoucsim vrejmenom KOJ 1833, 141; Niki meszto j zpodrügacsanyom 'sivéjo KOJ 1833, 86; 'selej, ka bi vszi 'snyé Jezikom 'siveli KOJ 1833, XI
živóuči tudi živóči -a -e
1. živeč: kaj je ov zapelávecz erkao eſcse 'zivoucsi KŠ 1771, 97; Da tak 'zivôcs Bodemo Tvoji verni BRM 1823, 376; zivoucsa zmo'zom ſzedem lejt KŠ 1771, 170; ino je vnyega ſivocſi Duh vdehno SM 1747, 3; vu necſiſztoucsi 'zivoucsoj Márii KŠ 1754, 232; 'zivoucsi lidjé KŠ 1754, 10; Najme vi 'zivoucsi lidjé Placſte ſze BKM 1789, 86; kotrige liki zmrtvi 'zivoucse KŠ 1771, 460
2. živ: Kako je mené poſzlal te ſivoucsi Bog SM 1747, 24; Ágnecz bode nyé pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Stere 'zivoucse ſztvári tak nemremo po'zeleti KŠ 1754, 65; Oh 'ſila 'ſivoucse vretine KM 1783, 182; 'zena, k'zivoucsemi mou'zi je privézana KŠ 1771, 461; ino je vdehno vu nouſz nyegov ſivocsega Düha SM 1747, 4; ino nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino nahránis vszáko sivoucso Sztvár ABC 1725, A6a; poſztavo jo je pred nyé 'zivoucso KŠ 1771, 370; vcsinyen je Adam vu 'zivoucso duſo KŠ 1771, 524; káksi rázlocsek je med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Po'zelejnye naſſega bli'znyega 'zivoucsi ſztvári KŠ 1754, 64; i ſtere 'zivoucse nájde KŠ 1754, 140; ſteroga je gori oſznáj'zo, 'zivoucſimi ſztvármi KŠ 1754, 93
živóuči -a -e sam. 1. živeči: Vſzáki zivoucſi ne merjé KŠ 1754, 117; da bi ti 'zivoucſi nebi vecs ſzebi 'ziveli KŠ 1754, 120; mojim i vſzejm vnyem 'sivoucsim SŠ 1796, 6
2. živi: ka iſcsete toga 'zivoucsega med mrtvimi KŠ 1771, 254; Ár ſze mi 'zivoucsi na ſzmrt dávamo KŠ 1771, 535; ár ſze ni eden pravicsen ne nájde zmed 'zivoucsimi KŠ 1754, 68; naj te med timi 'zivoucsimi dicsim KŠ 1754, 242
žveglár -a m piskač, kdor igra na piščal: Máli 'zveglár KAJ 1870, 140; I szpêvczi i 'zveglárje bodo szpêvali TA 1848, 71; I gláſz ti czitaráſov i muſikáſov i 'zveglárov ne bode vecs csüti KŠ 1771, 800; vido je 'zvegláre KŠ 1771, 30
gladek prid., F25, aequus, -a, -um, ravnu, gladku, pravu; allaevo, -are, glatku, ravnu délati; aſsâ voce cantare, s'glatko ſhtimo péti; blanditias adhibere, lubeṡnive, ſladke, gladke beſſéde nuzati; canora vox, lépa gladka ṡhtima; carta lenis, gladek papyr; depolire, gladku délati; dolare, oblati, s'oblam délati, ali ublati, inu gladku délati; enodatus, -a, -um, reṡvèṡan, reṡvoṡlán, gladek; enodis, et hoc enode, preṡ voṡla, gladku; erugare, tú garbaſtu gladku ſturiti; glaber, -ra, -rum, gol, pliſhiu, pres laſſi, gladek; glabrum, gladku, pres laſſy; interrasilis, gladik; laevigare, laevare, gladiti, gladku inu ravnu délati; laevis, -ve, gladek; laevitas, rován, gladka rován; lenis, -ne, gladik, kroták, goll; levigare, glahku [gladku] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; lubricus, -a, -um, polṡèzh, gladek; phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi dlakami; polire, gladiti, palirati, gladku délati; politus, -a, -um, poglajen, paliran, gladik ſturjen; tritus, -a, -um, riban, ṡriban, ṡnuzan, gladik; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi
greh m, F24, anatocismus, zhinsh od zhinṡha, velik gréh; concriminari, pokregati, poſvariti, dolṡhiti, toṡhiti s'en gréh; crimen, gréſhnu djanîe, iṡrok, velik gréh; crimen inferre alicui, eniga s'en gréh obdolṡhiti; desine â peccatis, puſti od gréhou; Eva auctrix peccati, Eva ie bla ena ſazhetenza tega greha [poznejši pripis neznane roke]; exors culpae, pres gréha; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha, ali hudiga ſturiti; imunis ſcelerum, pres obeniga gréha, kateri nei nikgár gréha ſturil; insons, -tis, pravizhnu, pres krivize, preṡ gréha, nedolṡhin; originale peccatum, porodni gréh, poerbani gréh; peccatorum onus, teṡhava teh gréhou; peccatum, gréh; peccatum capitale, naglavni gréh; peccatum mortale, vel lethale, ſmertni gréh; peccatum veniale, odpuſtlivi gréh, mali vſakdanî gréh; piaculum, -li, vel piamen, offer ṡa odpuṡzhanîe teh gréhou, ṡa ṡmyrjenîe; poenitudo, grévenga, ṡhalovanîe, ṡhaloſt velika zheṡ gréhe; propria mea culpa, moi laſtán gréh; scrupulosus, -a, -um, preſtraſhene veiſti, ſtraſhlive veiſti, gréha bojezhi, ſtraſhán; vitiositas, hudoba, huda navada, gréh, folſhia; voluntaria peccata, ſamovolni gréhi
hudo sam., F27, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka; fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha ali hudiga ſturiti; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; inconsequentia, enu hudu is druṡiga na drugu pridenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; inffere multa mala, doſti hudiga ṡadéti; malefacere, hudú délati, ali ſturiti; malè interpretari, na hudu iṡlagati; malè interpretari, na hudu beſſéde preverniti, ali ṡverniti; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje ali opomina; malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha; malum cavere, pred hudim ſe varovati; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; non reddentes malum pro malo, ne povrazhaite hudu sa hudu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; prodigiosus, -a, -um, kar je zhes naturo, inu kai hudiga pomeini; pronitas in malum, nagnenîe k'hudimu; quid mali feci? kai ſim shaliga, ali hudiga ſturil? resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti; ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali ṡlú inu hudu; vincor â malo, tú hudu ne premaga: tú hudu me prenagli; prim. hujše
izop m, F6, calamentum montanum, Cerqueni divji jṡop; cunila, -ae, tà vertni mali isop; hysſopus, hyſsopus, -pi, iṡop; satureia, -reiae, ſotraika, vertni yṡop; thymbra, vertni yṡop; thymbra, vertni iṡop
kačjek m, dracunculus, -li, tá mali kazhjek, ali kazhji korèn
kačji prid., F13, anguis senecta, kazhji leu, liu; characias, kazhje mleiku, jma perje kakòr mandelnovu drivú; dracunculus, -li, tá mali kazhjek, ali kazhji korèn; exuviae angvis, kazhji lev; genimina viperarum, kazhji ṡarod; lemonium, sive limonium, kazhji korèn, ṡeliṡzhe s'ardezhim ſhirokim korenom; ophiogloſson, kazhji jeṡizhek, ṡeliṡzhe; oreon, enu ṡeliṡzhe kazhji preſlizi podobnu, raſte na gorrah; peplion, enu mleizhnu ṡeliṡzhe kakòr kazhji mleizhik, kateru purgiera; tithy maleus, kazhje mleiku; tjeriaca, -ae, triák, arznia is kazhyga meſſá; tripalium, -lÿ, ſladki kazhji mleizhik, ṡeliṡzhe, kateriga korèn ſe turbith imenuje; tythy maleus, kazhje mléku
kamenec m, F11, albicalculi, beili maihini kaminzi; calculus, en kamenez, huda bolezhina v'mihurju; gemmula, en maihin ṡhlatni kameniz; lapillus, -li, en kameniz; lithostratos, Eſterleh s'mnogiterimi kaminzi flaiṡhtran. Joa:9; saxulum, -li, en takeſhen kameniz; scroposus, -a, -um, polhin kamenzou; scrupus, -pi, en kamenzhik, kateri eniga tiṡzhy, kakòr en kaminiz, kadar enimu v'zhrevle pade, kadar raiṡha; signinus, -a, -um, flaiṡhtran s'maihinimi kamenzi, ali s'ſhibrami; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi; urna, -ae, védru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
ključ2 m, F7, capnos, -tis, fumaria, ẛeliszhe, tá veliki ſvetiga Petra kluzh; chamaedris, ẛeliszhe tá mali ſvetiga Petra kluzh; corion, corÿ, ṡvetiga Petra klúzh; helxine, -nes, ſvetiga Petra klúzh; polemonia, -ae, ta veliki ſvetiga Petra klúzh, ṡeliṡzhe; serrata, -ae, idem ac chamaedrys, vel quercula minor, tá mali ſvetiga Petra klúzh, ṡhlahtnu ṡeliṡzhe; triſsago, -nis, tá mali ſvetiga Petra kluzh
majhen prid., F
169,
aetatula, -ae, maihina ſtaroſt, ali otroznoſt;
atriolum, enu
maihinu dvoriszhize;
collyrida, pogazhiza, en
maihin koſiz kruha;
cotona, vel cotana, ena ſorta
maihenih fig, ſylnu ſladkih;
curtus, -a, -um, kratik,
maihin;
dieicula, en kratek dán, en
maihen zhaṡ,
maihin dán;
ebriolus, en
maihen pyanez;
exilis, tenák,
maihin, ſúh;
forticulus, -a, -um, per
maihini mozhi;
parvus, -a, -um, maihen;
paulus, maihin;
peculiolum, enu
maihinu iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu;
vagitus, -tus, maihinih otrúk jók, ali jokanîe;
prim. mali - manji , minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti
- manjši , F12, baro, en frajer, malu manſhi kakòr en graff, en ſlabodnik; choenigion, padarṡke kleṡzhize ẛa vunkai jemati ne manſhe koṡzhize is rane; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; depretiare, na manſho zeino perpraviti; dimanare, odtezhi, manſhe vodè perhajati, naroṡen reſtezhi; diminutus, -a, -um, pomanſhan, manſhi ſturjen; helvellae, -arum, vſe gmain ṡeliszhe, vſe ṡhlaht ſorte tega manſhiga ſozhivja; minor, -oris, manſhi; minorare, ſovraṡhiti, manſhe dèlati; minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti; paetus, -ti, ṡhkilaſt, ali kateri voṡku glèda, ali ima enu okú manſhe kakòr tú drugu; signum, -ni, ṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; manjši sam.
- najmanjši , F3, aegitus, tá narmanſha tyzhiza; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſ[h]im perſtom na nogi; momentum staterae, narmanſhe vage nagnenîe
mal1 m, F4, graphis, -dis, enu ṡmalanîe, naprei poſtavleni mál; pictura, en mal, malaria, malanîe; sigillaria, -orum, povṡdignîenu déllu od maihinih malou, ali pildkou, s'katerimi ſe otrozi ygrajo, inu zhas kratijo, iṡlyti pildi; spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh, notar pildanîe, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my miſlimo, ṡmama
mali prid., F27, adagia sunt: Te male taty na galge obejſhajo, te velike ẛa miſo poſajajo; aprilis, mali traven, mali travn; cunila, -ae, ta vertni mali isop; helix, tá mala ſrobotina; julius, ſerpán meiſſiz: mali ſerpán, meſſiz; pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt malih pednîou; seratula, tá mala ṡhlahtna petonica; thlaspiminus, tú malu s'taṡhkizami ṡeliṡzhe; prim. malo
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: mali prid., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127; glej opombo pri geslu gavge
mali traven, malitraven prim. traven
mesec2 m, F46, calendarium, pratica, céliga leita mészi inu dnèvi; chisleu, gruden méſſiz, december; februarius mensis, ſizhán méſſez; illul, jeſſenik méſſiz; januarius, Proſſeniz méſſiz, Proſenz; majus, veliki travna méſſez, veliki travn; martius, -tÿ, méſſez ſuſhez, sushiz; mensis, méſſiz; november, liſtougnoi, méſſiz, November; october, méſſiz, koṡaperṡk; quintilis, idem ac Julius mensis, ſerpán méſſiz; september, kimoviz méſſiz, ali jeſſenik: kimovec; sextilis, veliki ſerpán, Augustus, méſſiz; tamuz, Julius, mali ſerpán, méſſiz
misliti nedov., F14, cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati; diſsentire, nepervoliti, drugazhi miſliti; insidiosus, -a, -um, tá kateri miſli eniga prequantati, inu ogolufati; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kai ſturiti; muto, -are, mutare mentem, drugu miſliti, preminiti; obversari, vſeṡkuṡi pred ozhmy biti, eno reizh veden miſliti, vſeṡkuṡi v'miſli, ali v'ſerzi iméti; praemoliri, poprei ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kai ſturiti; praetextus, -tus, kunṡhtnu ṡakrivanîe napreivṡetjá, kir eno drugo reizh eden naprei perneſſe, de ṡadobi kar miſli; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; recordari, ſe ſpumniti, ſe ſpametiti, na eniga ſumniti, miſliti; spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh, notar pildanîe, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my miſlimo, ṡmama; tendere, napèti, zylati, naprei miſliti, ſtegniti; terrena sapere, na poṡemilṡke rizhy miſliti
odpustljiv prid., peccatum veniale, odpuſtlivi gréh, mali vſakdanî gréh
palec m, F10, index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát obréṡan; lichas, kar ſe more s'palzam, inu s'tem drugim perſtam doſezhi; pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt malih pednîou: mali pedaîn je, kadar ſe palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne; pollex, -cis, en palz; pollicaris, -re, en palz ſhirok; quincunnecialis herba, ṡeliṡzhe, ali trava pèt palzeu viſſoka; semiſsis, ena mèra s'dlanjo, inu s'povṡdignênim palzom viſſoka; sescunxialis craſsitudo, ṡa pul drugi palz debelu; uncialis altitudo, kar je ṡa en palz viſſoku, ali globoku
pedanj m, F7, dodrans, -tis, pedaîn, zheterti deil ene rizhy; palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirók; palmus, -mi, en pedaîn; palmus major, veliki pedaîn; pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt malih pednîou: mali pedaîn je, kadar ſe palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne; spithama, -ae, en pedaîn
pildanje s, F2, figuratio, pildanîe, podobe ſturjenîe; spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh, notar pildanîe, ṡnotarni puſti mali tih rizhy, na katere my miſlimo, ṡmama
pust prid., F3, desolare, puſtu ſturiti, opuſtiti, troṡht odvṡèti. Isa:11; spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh, notar pildanîe, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my miſlimo, ṡmama; vana gloria, puſta hvala
raztegniti se dov., pentadoron, mali pedaîn je, kadar ſe palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne
ročica3 ž, F4, antes, antium, rozhize na vinski terti; capreoli, sive claviculae, ti mali roṡhizhki vinske terte, rozhize; corymbi, rozhize na vinski terti; viticulum, -li, rozhize per vinski terti, taiſti tanki roṡhizhki, kateri ſe okuli vinṡkiga kollia ṡaviajo
rožica ž, F12, bulbine, -nes, ena ſorta divjiga luka, plave ſpumladnîe roṡhize; centauria, enu grenku ẛeliszhe, ali roṡhize, tavṡhent roṡhize; chamaepitys, -tyos, dravna roṡha, roshmarinu podobna, divize Marie roshize, raſteo na zilinah; flosculus, roṡhiza; gemmula, tudi ſpomladnîe roṡhize; lepton, tavshent roṡhize, enu grenku ṡeliṡzhe; mirifica, genestra, laṡhki petelinzi, leip dúh imajo: ſo roṡhize, na enim ẛelenim drevzi. Jer:48; polyanthea, -ae, mogiteroſt[!] teh roṡh, ali roṡhiz; polyanthemum, -mi, ṡlatize roṡhize, ṡeliṡzhe; polygala, -ae vel polygalon, pempinella, kriṡhne roṡhe ... ima pereṡza, kakòr lèzha, s'beilimi, ali ardezhimi roṡhizami; triſsago, -nis, tá mali ſvetiga Petra kluzh: tudi ene roṡhize imenovane Vergis meiner nit
rožiček3 m, F2, capreoli, sive clavicula, ti mali roṡhizhki vinske terte, rozhize; viticulum, -li, rozhize per vinṡki terti, taiſti tanki roṡhizhki, kateri ſe okuli vinṡkiga kollia ṡaviajo
srpan m, F6, augustus mensis, veliki ſerpán; julius, ſerpán meiſſiz: mali ſerpán, meſſiz; quintilis, idem ac Julius mensis, ſerpán méſſiz; sextilis, veliki ſerpán, Augustus, méſſiz; tamur, Julius, mali ſerpán, méſſiz
storiti dov., F307, adarere, poſuſhiti, ſuſhiti, ſuhu ſturiti; addensare, goſtú ſturiti, ẛgoſtiti, v'kúp perpraviti; afficere, kai ſturiti; alternare, ẛdai tú, ẛdai vnu govoriti, ali ſturiti; autenticus, -a, -um, prou laſtán, potardèn, kar pride ali ſe ſtury od imenitnih, inu poglavitih ludy; benefacere, dobru ſturiti; candefacere, beiliti, beilu ſturiti; facere, ſturiti; finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati, konez ſturiti; fungor, fungi, opravlati, opraviti, ſturiti; inferre manum, ſylo ſturiti; inire foedus, eno ṡavèṡo ſturiti; jusjurandum dare, eno perſego ſturiti; justificare, eniga pravizhniga ſturiti, h'pravizi pomagati; molitrix, -cis, tudi ena, kir ſe podſtopi kai ſturiti; noli hoc facere, nikár tega ne ſturi; patrare, ſturiti, dodélati; quid mali feci? kai ſim ṡhaliga, ali hudiga ſturil; satisfacere, ṡadoſti ſturiti; sauciare, raniti, rane ſturiti; solare, pro desolare, reṡdjati, opuſtiti, h'tlam ſturiti; violare, omadeṡhiti, oſramotiti, raniti, ſylo ſturiti, k'nezhaſti ſturiti; vovere, oblubiti, eno oblubo ſturiti
ta zaim., F1974, aliòquin, aliòqui, ſicer, pres tega; althea, -ae, tá beili ſliṡ; anguli populorum, ſo ty firṡhti zheṡ folke; balatus, blejanîe teh ováz; caelites, ty Nebeṡhki; citra, od te ſtrani, na ti ſtrani; cremasteres, moſhnize moṡhkiga ſrama, ali te ṡhilize na katerih tá jaiza viſſè; datum, tú danu; diuturnitas, -tis, dolgoſt tiga zhaſſa; haec, letá, tá; hi, hae, haec, ty, te, tá; hoc, tú, letú; horsum, na tó ſtran; huic, timu; huius, tega; ideo, ob tú, ṡatorai, ṡa tega volo; magi, ty modri; pascuus, -a, -um, kar je nuznu ty ṡhivini h'paſhi, ali h'kermi; probaliter, ṡkorai de je timu takú; propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo; quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo, ṡatega volo; series, -ei, verſta, ena verſta po ti drugi; sinus oculi, teh ozhy votlina; umbilici, ty mali okrogli gladki kamenzi; verenda, -orum, tá ſram, ali meiſta te ſramoſti tega zhlovéka
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ta zaim., F3, aconitum lycoctonum, ta ermene preobjed. Hacqu.; glej opombo pri geslu preobjed; Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
traven m, F7, aprilis, mali traven, mali travn; jar, veliki travn, méſſiz; majus, veliki travna méſſez, veliki travn; nisan, malitravin; xanthicus, 2.Mach:11.v.30. Mali travin. Aprilis mensis
vrten prid., F13, cunila, -ae, tá vertni mali isop; gith, coriander: tudi krafuliza ṡeliṡzhe vertnu: Isa:28; halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni; hippolapathum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſteſha kakor tá vertna, ſe jmenuje tudi paricella; holus, vel olus, oleris, ſléhernu vertnu ṡèle; hortensia, -orum, vertne rizhy; lactuca, -ae, vertna ſalata; molochinus, -ni, ena ſorta farbe, katera na ṡhkarlatove farbe vleizhe, kakòr ſo te vertne velike betonike; paeonina, -ae, te velike vertne petonike, ardezhe roṡhe; satureia, -reiae, ſatrariz, ſatariz, lipu diſezhe ṡeliṡzhe ṡa pezhene prate, ſotraika, vertni yṡop; topiarium, vel topium, vertna s'ṡelenîam kunṡhtnu nariena lipota; thymbra, vertni iṡop; thymbra, -ae, vertni yṡop
vsakdanji prid., F13, adversaria, -ae, buque ẛa vſakdanîe rizhy, s'ẛhleht papirja, ẛa ẛamerkovanîe; cibarium vinum, enu vſakdanîe vinu; convictus, -ctus, vſakdanîa hrana; demensi, -si, en odlozheni deil ẛa hrano na en méſſiz, tudi odlozhena vſakdanîa hrana; diurnus, -a, -um, vſakdanî, kar ſe po dnèvi ṡgody; ephemeris, -dis, ene buque v'katere ſe vſakdanîe opravilu ṡapiſſuje. ṡapiſhuje; hypomnema, en regiſter ṡa te vſakdanîe rizhy, leitniga zhaſſa buque; libellus collectaneorum, buque ṡa vſakdanîe rizhy; ordinarius, -a, -um, tú kar je gmain, ali ṡkorai vſakdanîe, tu navadnu; peccatum veniale, odpuſtlivi gréh, mali vſakdanî gréh; perpotatio, tú vſakdanîe pytje, inu v'vini ṡhlabudranîe; quotidianus, -a, -um, vſakdanî; sacrificium sempiternum, vſakdanî ṡhpiṡhni offer
znotrnji (z'notrnji) prid., F11, abscéſsus, -us, en ẛrél tur, ali ẛnotarnîa, ena tekozha bolezhina; energia, -ae, ṡnoternîe djanîe, ali déllu; exta, extorum, extatorium, ṡnotarnîe oſſerzhje; gonagra, v'koleini putogrom, bolezhina s'notarnîa v'gleṡhnîah; internus, -a, -um, ṡnotarnî; intrinsecus, -a, -um, ṡnoternî; liber, tudi ta ṡnotarnîa koṡha na drévi; philyra, -ae, tá ṡnoternîa leipa ṡhkorja, ali koṡha od lipoviga driveſſa, na katero ſo ty nékadanî ludè piſſali; spectrum, -tri, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my miſlimo, ṡmama; viscera, drúb, oſerzhja, s'notarnîa zhéva, drubovina; vomica, -ae, en ṡnotarnî reſpuszheni tur, kateri tezhe
žalo sam., F5, adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; laedere, omraṡiti, ṡhaliga ſturiti, poṡhkoditi, raniti, vreiditi, oſſeiniti; nocere, ṡhkoditi, ṡhkodovati, kai ṡhaliga ſturiti; oblaedere, raniti, poṡhkoditi, vréditi, kai ṡhaliga ſturiti; quid mali feci? kai ſim ṡhaliga, ali hudiga ſturil?
