a4 črka prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
abuvski -a -o pridevnik ki se nanaša na jabolka; SODOBNA USTREZNICA: jabolčni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
abvon -a samostalnik moškega spola sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadeži; SODOBNA USTREZNICA: jablana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
abvonov -a -o pridevnik ki se nanaša na abvon; SODOBNA USTREZNICA: jablanov FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
admirālstvọ, n. 1) das Admiralat, DZ.; — 2) die Admirale, die Admiralität, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ádrọ, n. der Siebboden, Jan., Rib.-M., Lašče; — prim. jadro, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica
2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
afinski -a -o pridevnik slabšalno ki se nanaša na nekritično posnemanje vedenja, ravnanja; SODOBNA USTREZNICA: opičji
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ágnje, n. = jagnje, Jarn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
áhanje, n. das Aechzen, Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ahtanje [áhtanje]
samostalnik srednjega spolapozornost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajdinja -e (ajdina, ajdinja, ajdena) samostalnik ženskega spola v Novi zavezi ženska, ki ni pripadnica izvoljenega judovskega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: Nejudinja
FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ájdišče, n. das Buchweizenfeld (nach der Ernte).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ájdovstvọ, n. das Heidenthum, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajdovstvo [ájdovstvo]
samostalnik srednjega spolapoganstvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ȃjdstvọ, n. = ajdovstvo, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema
1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe
FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajfranje -a (ajfranje, ajfrajne, ajfrane, ajfrajnje) samostalnik srednjega spola1. ekspresivno velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, ljubosumnost
4. velika toplota, ki jo (ob močnem gorenju) oddaja ogenj; SODOBNA USTREZNICA: vročina
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajfrar -ja samostalnik moškega spola1. ekspresivno kdor je zelo prizadeven, navdušen za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnež
2. kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajfrarski -a -o pridevnikFREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajfrati -am nedovršni glagol1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajfrer -ja samostalnik moškega spola kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajgenšaft -i samostalnik ženskega spola kar osebo, stvar določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega; SODOBNA USTREZNICA: značilnost
FREKVENCA: 12 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajhler -ja samostalnik moškega spola kdor se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je; SODOBNA USTREZNICA: hinavec
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajnemer -ja*/-mra* (ajnemer, ajnnemer) samostalnik moškega spola kdor pobira, izterjuje dajatve; SODOBNA USTREZNICA: pobiralec, izterjevalec dajatev
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajnžidelski -a -o pridevnik ki se nanaša na anžigle; SODOBNA USTREZNICA: puščavniški FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajratblago -a (ajratblagu) samostalnik srednjega spola darilo, ki ga mož obljubi, da ženi po poročni noči; SODOBNA USTREZNICA: jutrnja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajski -a -o pridevnik ki se nanaša na mesto Aj; SODOBNA USTREZNICA: ajski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ajžel -žla*/-želna* samostalnik moškega spola prostor za opravljanje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: stranišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
aklọ̀, n.,
Krelj, Dol., pogl. jeklo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
aleluja1 (aleluja, haleluja) nesklonljivo, samostalnik predvidoma moškega spola obredni enobesedni slavilni (velikonočni) spev; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: 12 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
aleluja2 (aleluja, haleluja) medmet izraža veselje, hvalo Bogu; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ališče [alíšče]
samostalnik srednjega spolaribnik z jeguljami
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
álmoštvọ, n. = almožna, Mur., (almuštvo, Habd.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
almožen -žna samostalnik moškega spola1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
FREKVENCA: 48 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
almožna -e (almožna, almožnja) samostalnik ženskega spola1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.1 kar se dá/naredi potrebnemu duhovnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: (duhovna) pomoč
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
3. premoženje, ki se upravlja po volji tistega, ki ga daje na razpolago potrebnim; SODOBNA USTREZNICA: miloščinska ustanova
FREKVENCA: 141 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
almožni -a -o pridevnik1. ki se nanaša na tiste, ki dajejo miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski
2. ki je povezan s tistimi, ki so oskrbovani z miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
almožnik -a samostalnik moškega spola kdor je oskrbovan z miloščino
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
almožno -a (almožno, almužno) samostalnik srednjega spola1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
FREKVENCA: 18 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
alsband -a (alsband, alsbant, alspant) samostalnik moškega spola okrasni predmet za nošenje okrog vratu; SODOBNA USTREZNICA: ogrlica, verižica
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
altar -ja/-a samostalnik moškega spola1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa
2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar
3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
altarski -a -o pridevnik ki je povezan z altarji; SODOBNA USTREZNICA: oltarski FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
altman -a (altman, auptman, haubtman, altmon) samostalnik moškega spola1. poveljnik vojaške enote; SODOBNA USTREZNICA: častnik
2. kdor ima, izvaja oblast na kakem področju; SODOBNA USTREZNICA: oblastnik
FREKVENCA: 144 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ȃmanje, n. das Visieren eines Fasses, Cig., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
amen3 medmet1. izraža resničnost, potrditev; SODOBNA USTREZNICA: amen
1.1 v zvezi reči amen z besedami izraziti mnenje, da je kaj prej izrečenega v skladu z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: strinjati se
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ámljenje, n. die Ammenpflege: otroka na a. dati, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
amoniterski -a -o pridevnik ki je povezan z Amonci; SODOBNA USTREZNICA: amonski
FREKVENCA: 12 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
amoritarski -a -o pridevnik ki je povezan z Amorejci; SODOBNA USTREZNICA: amorejski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
amoriterski -a -o pridevnik ki je povezan z Amorejci; SODOBNA USTREZNICA: amorejski
FREKVENCA: 48 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ampak (ampak, anpak) veznik1. v protivnem priredju za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
1.3 za omejevanje, izvzemanje
2. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
3. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3.1 za vezanje dveh stavkov, ki se dopolnjujeta
4. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 3000 pojavitev v 39 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ȃmstvọ, n. die Ammenschaft, Mur.; v amstvo dati, SlGor.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
amvzetje [ȁmvzẹ́tje]
ali [amvzẹ́tje]
(anvzetje) samostalnik srednjega spolazaščita, obramba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
an1 končaj končni del besede, sestavljen iz zaporedja glasov a in n; SODOBNA USTREZNICA: ...an
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ana -e samostalnik ženskega spola oseba ženskega spola, navadno dorasla; SODOBNA USTREZNICA: ženska
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ananje [ánanje]
samostalnik srednjega spolaizogibanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
Anatolius m osebno lastno ime
Anatolij:
en iesni togotni zhlovek Amatolius im. ed. imenovan (V, 405) V zapisu je domnevno napačno natisnjen m namesto n, saj ustreznega imena z m dostopni viri ne navajajo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
andoht -i (andoht, andaht) samostalnik ženskega spola1. zavestna (miselna) zbranost; SODOBNA USTREZNICA: pozornost, predanost
2. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
3. v zvezi z lasten pamet, premislek, presoja
4. velika prizadevnost, navdušenje za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost
5. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh; SODOBNA USTREZNICA: zaobljuba
FREKVENCA: 109 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
andohtiv -a -o pridevnik1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
andohtivi -ega posamostaljeno kdor se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječi
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
andohtivo (andohtivu, andohtivo) prislov izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč
FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
andohtljivo (andohtlivu) prislov1. izraža ravnanje po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe
2. izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
andriski -a -o pridevnik ki se nanaša na otok Andros; SODOBNA USTREZNICA: androški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
andverhar -ja m rokodelec:
terbej de dellauz, inu andverhar im. ed. je pravizhen ǀ ti Goſpud, ti Andeverhar im. ed., ti Dohtar ǀ Leta andtverhar im. ed. je imel ſliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem … Andverharju daj. ed. ǀ So tekli Anduerhary im. mn. ǀ v' shtazunah teh andverhariou rod. mn. ǀ delauzam, anduerhariam daj. mn. lona n' hozheo plazhat ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej andverharij or. mn. Crispinus Beseda se z izjemo enega zapisa v I/2, 202 pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se sicer uporablja različica → antverhar.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
angelc -a samostalnik moškega spola ekspresivno dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila; SODOBNA USTREZNICA: angelček
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
angelika -e samostalnik ženskega spola do dva metra visoka aromatična zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih tleh; SODOBNA USTREZNICA: angelika
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
angeliski -a -o pridevnik ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
angelišče [angēlišče]
samostalnik srednjega spolarastlina angelika, LATINSKO: Angelica arhangelica
PRIMERJAJ: angelika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
angelov -a -o pridevnik ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
angelski1 -a -o (angelski, angelški) pridevnik1. ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski 1.1 ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov 2. ki je tak kot pri angelih; SODOBNA USTREZNICA: angelski
FREKVENCA: 78 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
angelski2 -a -o pridevnik ki se nanaša na Anglijo, Angleže; SODOBNA USTREZNICA: angleški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
anglijski -a -o (angliski) pridevnik ki se nanaša na Anglijo ali Angleže; SODOBNA USTREZNICA: angleški
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
angšter -tra*/-ja* (angštr, angstr°) samostalnik moškega spola čebulasta posoda za pitje z dolgim ozkim vratom
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
anis -a samostalnik moškega spola dišeče seme enoletne vrtne zdravilne ali začimbne rastline z belimi cveti v kobulih; SODOBNA USTREZNICA: janež
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
aniti -grem nedovršni glagol samo v 3. osebi, kaj; koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
anjemati se -jemljem se nedovršni glagol kdo; česa delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
antikati -čem nedovršni glagol samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
antverh -a (antverh, andverh, handverh) samostalnik moškega spola dejavnost, ki se opravlja poklicno in pri kateri se navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelstvo, obrt
FREKVENCA: 39 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
antverhar -ja samostalnik moškega spola kdor poklicno, navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelec, obrtnik
FREKVENCA: 38 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
antverharski -a -o (antverharski, antberharski) pridevnik ki se nanaša na antverharje; SODOBNA USTREZNICA: rokodelski, obrtniški FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
antverharstvo -a (antverharstvu) samostalnik srednjega spola družbena skupina ljudi, ki se poklicno ukvarja z (navadno ročnim) izdelovanjem, popravljanjem česa
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
antverher -ja samostalnik moškega spola kdor poklicno, navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelec, obrtnik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
antverski -a -o pridevnik ki se nanaša na antverh; SODOBNA USTREZNICA: rokodelski, obrtniški FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
antvila -e (antvila, antvela) samostalnik ženskega spola1. manjši kos blaga, namenjen za zavijanje, pokrivanje, brisanje česa; SODOBNA USTREZNICA: robec
1.1 podolgovat daljši kos blaga, namenjen za povijanje česa; SODOBNA USTREZNICA: povoj
FREKVENCA: 18 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
anvzeti si -vzamem si dovršni glagol kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
apeliranje -a (apelirane) samostalnik srednjega spola h komu, na kaj prošnja za (pravno) presojo česa na višji stopnji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
apelirati -am nedovršni in dovršni glagol1. kdo; (od česa do česa), na koga/kaj prositi za (pravno) presojo na višji stopnji
1.1 kdo; od česa, od koga/česa h komu/k čemu prositi za ponovno obravnavo česa pred drugim razsojevalcem v upanju na ugodnejšo rešitev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
apnárjenje, n. das Kalkbrennen, das Kalkgeschäft.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
apnȃrstvọ, n. das Kalkbrennergewerbe, das Kalkgeschäft.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
apníšče, n. 1) die Kalkstätte, der Platz zum Kalkbrennen, Jarn., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
apnišče [apníšče]
samostalnik srednjega spolajama, kjer se žge apno; apnišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
apno [ápno]
samostalnik srednjega spolaapno
PRIMERJAJ: vapno
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
apostol -a (apostol, apostel, apostal, apostos, apustol) samostalnik moškega spola1. versko vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo, širijo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol
1.1 kdor je od Boga poslan oznanjat, širit Kristusov nauk, krščansko vero
1.2 kdor je od Boga poslan z določenim sporočilom, nalogo
2. v prvih desetletjih širjenja krščanstva kdor oznanja, širi krščansko vero, ustanavlja, vodi versko skupnost, opravlja verske obrede
3. kdor je od koga poslan z določenim sporočilom, nalogo; SODOBNA USTREZNICA: odposlanec, sel
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
apostolski -a -o (apostolski, apostelski, apostoski) pridevnik1. ki se nanaša na apostole; SODOBNA USTREZNICA: apostolski 2. ki je v zvezi s papežem kot naslednikom apostola Petra; SODOBNA USTREZNICA: apostolski
FREKVENCA: 51 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
apǫ̑stolstvọ, n. das Apostelamt, das Apostolat, Jan., Cig., (apostǫ̑lstvo, Mur.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
apostolstvo -a (apostelstvo, apostolstvo, apostalstvo) samostalnik srednjega spola kar je zaupano apostolom, da naredijo, opravijo za zveličanje soljudi; SODOBNA USTREZNICA: apostolstvo FREKVENCA: 9 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
aranje [áranje]
samostalnik srednjega spola- zastavljanje, aranje
- drgnjenje kositra, drobljenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
árbalọ, n. der viel, aber schwerfällig arbeitet, Lašče-Levst. (M.); — prim. arbati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
arbílọ, n. ein ungeschickter Mensch, Lašče-Levst. (M.); — prim. arbati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
arcnovanje -a (arcnovane) samostalnik srednjega spola povzročanje, omogočanje, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdravljenje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati
FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ardelski -a -o pridevnik ki se nanaša na Erdeljsko, Sedmograško; SODOBNA USTREZNICA: erdeljski, sedmograški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ardičoka -e samostalnik ženskega spola sredozemska kulturna rastlina z zdravilnimi spodnjimi listi in koreninami ali njen užitni mesnati cvet; SODOBNA USTREZNICA: artičoka
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ardranje -a (ardranje, ardrajnje) samostalnik srednjega spola medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepir, spor
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ardrati se -am se (ardrati (se), hardrati se) nedovršni glagol kdo; zoper koga, med kom, s kom medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ardrija -e (ardrija, adrija, ardrja°, hardrija) samostalnik ženskega spola medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepir, spor
FREKVENCA: 35 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
arhangel -a (arhangel, arhanjel) samostalnik moškega spola angel višjega reda; SODOBNA USTREZNICA: nadangel
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
ariel -a samostalnik moškega spola prostor na oltarju z nezavarovanim ognjem, namenjen za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltarno ognjišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
Arseni(us) m osebno lastno ime
Arsenij:
Sveti Arſenius im. ed. je G. Boga proſſil, de bi ga od folsh Prerokou reshil ǀ Arſeni cit. zv. ed. beyshi od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai, aku n' hozhesh sapelan biti (V, 422) Sv. Arsénij Véliki (pribl. 354–pribl. 450)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
artikul -a (artikul, artikol) samostalnik moškega spola1. vsak od vsebinsko zaključenih delov določenega nauka, v besedilu navadno označen s številko; SODOBNA USTREZNICA: člen
2. osnovni, osrednji predmet obravnavanja; SODOBNA USTREZNICA: téma
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
às, interj. o weh! (izraža bolesten občutek na telesu, n. pr. če se kdo opeče, udari itd.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
atanje [ātanje
]
samostalnik srednjega spolaposkus govorjenja pri otrocih; bebljanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
avdītorstvo, n. das Auditoriat, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
Avrelianus -n(us)a m osebno lastno ime
Avrelijan:
Aurelianus im. ed. Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel ǀ Sabſtoin tedaj Aureliane cit. zv. ed. mislish ǀ Polè, Olybrius, kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed., v' tem lejti 278 ǀ V' tem lejti 170. ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed. ǀ ſam ga pele k' Aurelianu: daj. ed. Leta taku nagovory S. Vida ǀ ſe ſgodj tudi Aurelianuſu daj. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana tož. ed. ǀ V' vnim iſtim zhaſſu, kadar je krajloval na semli ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou, je bil poslal v' Sicilio Aureliana tož. ed., de bi vſe karshenike polovil, inu pomuril Lúcij Domícij Avreliján, lat. Lucius Domitius Aurelianus, rimski cesar (270–275) nizkega rodu, rojen pri Sremu v Panoniji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
āvtorstvọ, n. die Autorschaft, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
b črka druga črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: b
FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
baba -e samostalnik ženskega spola1. navadno starejša ženska
1.1 slabšalno ženska sploh; SODOBNA USTREZNICA: baba
2. ženska, ki pomaga pri porodu; SODOBNA USTREZNICA: babica
3. materina ali očetova mati; SODOBNA USTREZNICA: stara mati, babica
FREKVENCA: 79 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
babičevȃnje, n. der Hebammendienst, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; (nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȃbištvọ, n. das Hebammenwesen, die Hebammenkunst, Mur., Cig., Jan., nk.; b. je skrajšan del porodništva, Vod. (Bab.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
babjevę̑rstvọ, n. abergläubisches Wesen, der Aberglaube, Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bablè, -ę́ta, n. altes Weib, Mik., Valj. (Rad), SlN.; tudi: bȃble, Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bablę̑tce, n. altes Weibchen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bábljenje, n. der Hebammendienst, Cig., DZ.; učiti se babljenja, Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȃbstvọ, n. das Weibervolk, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
babstvo [bȃbstvo]
samostalnik srednjega spolaznanje o pomoči pri porodih; babištvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bacljȃnje, n. das kleinschrittige Gehen (z. B. der Kinder), Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
báhanje, n. das Prahlen, das Großthun.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bahȃštvọ, n. die Prahlerei, die Großthuerei.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bájanje, n. das Zaubern, das Wahrsagen, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bajeslǫ̑vje, n. die Mythologie, Jan., Cig. (T.), nk.; — češ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bajílọ, n. das Zaubermittel, Mur., ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.; rabiti bajila zoper bese in čarovnice, Navr. (Let.); — das Zauberwerk, die Beschwörung, Danj.-Mik., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bajncerli -lina/-la (bajncirli, vencerli, bajncerli) samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȃjtarstvọ, n. der Keuschlerstand, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bakalȃrstvọ, n. das Baccalaureat, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bakla -e samostalnik ženskega spola1. dolga palica z gorljivo snovjo na enem koncu, ki se prižgana uporablja za osvetljevanje; SODOBNA USTREZNICA: bakla
FREKVENCA: 28 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
baklȃnje, n. das Geflacker, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bakrȃrstvọ, n. das Kupferschmiedgewerbe, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bákrenje, n. die Verkupferung, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bakrišče [bakríšče]
samostalnik srednjega spolarudnik bakra
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bakrorẹ̑stvọ, n. die Kupferstecherei, (-štvo, Cig.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bakrorẹ̑zje, n. = bakrorestvo, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
balbirar -ja (polbirar, balbirar, bolbirar) samostalnik moškega spola kdor se ukvarja z britjem in s striženjem las; SODOBNA USTREZNICA: brivec
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
balíšče, n. = bala 2), LjZv., Ljubljanska ok.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
balon -a samostalnik moškega spola okrogel predmet, ki se pri igri meče, suva; SODOBNA USTREZNICA: žoga, disk
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
balvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.-Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bandérce, n. dem. bandero, das Fähnlein, Cig., Jan., Npes.-K.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bandérišče, n. die Fahnenstange, Jan., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bandérọ, n. die Fahne, die Flagge; b. spustiti, die Fahne streichen, Cig.; pl. bandę̑ra; — prim. it. bandiera, nem. das Banner.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bandero -a (banderu, bandero) samostalnik srednjega spola1. barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; SODOBNA USTREZNICA: zastava, prapor
1.1 v zvezi s pod skupnost, katere simbol je ta predmet
1.2 kdor nosi zastavo, prapor; SODOBNA USTREZNICA: zastavonoša, praporščak
FREKVENCA: 66 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȃnkovstvọ, n. das Bankwesen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
banovȃnje, n. die Ausübung des Banusamtes, die Banusherrschaft, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȃnstvọ, n. die Banuswürde, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȃranje, n. das Fragen; — prim. barati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
barantȃnje, n. = kupčevanje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
barantȋja, n. = kupčija.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
barbārstvọ, n. die Barbarei, Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
barjè, n. der Morast, der Sumpf, Cig. (T.), Nov., nk., Ig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
barkovȃnje, n. das Fratscheln, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
barǫ̑karstvọ, n. die Perrückenmacherei, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
barǫ̑nstvọ, n. die Freiherrnwürde.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȃrvanje, n. das Färben, Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȃrvarstvọ, n. das Färbergewerbe, die Färberei, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
barvílọ, n. das Färbemittel, der Färbestoff, Cig., Jan.; das Pigment, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
basálọ, n. ein Werkzeug zum Stopfen: der Pfeifenstopfer, Cig.; das Ladewerkzeug, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
básanje, n. das Stopfen; das Laden (eines Gewehres).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
basen -sni/-sne (bajsen, basn, basen, bajsin) samostalnik ženskega spola1. ekspresivno pripoved z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami; SODOBNA USTREZNICA: pravljica
2. kar kdo pripoveduje o resničnih dogodkih, povezanih v celoto; SODOBNA USTREZNICA: zgodba
3. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari; SODOBNA USTREZNICA: basen
FREKVENCA: 60 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
basílọ, n. die Ladung (z. B. eines Schießgewehres), Cig., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
basȋvọ, n. = basilo, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
basnȃrstvọ, n. die Fabelei, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
basnoslǫ̑vje, n. 1) die Fabellehre, Jan.; — 2) Cig., Jan., pogl. bajeslovje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȃtəvce, n. = betevce: prav malo (kake reči), Čemšenik (Gor.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bati se bojim se nedov. bati se:
tiga ſe bati nedol. imash, kateri tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ gvishnu ſe imamo baty nedol. ǀ ſe boym 1. ed. de s'zhaſsom bodo na gauge prishli ǀ Iest ſe boijm 1. ed. v'moj hishi shpota ǀ ſe boim 1. ed. umreti ǀ ſe nezh neboijm +1. ed., semuzh Matere ǀ Hzhi je nedolshna, ſe neboym +1. ed., de bi pogujshane damu prishle ǀ Jeſt ſe noboim +1. ed. ſmerti ǀ kaj ſe morebiti boysh 2. ed. Davida ǀ ti hudobni greshnik, inu greshniza ſe tiga neboysh +2. ed. ǀ ti ſe Boga neboijsh +2. ed. ǀ ſe nebojish +2. ed. G: Boga ǀ ſe naboysh +2. ed. vezh de bi reslozhen bil ǀ Se boij 3. ed. eniga pſa de bi ga neuvjedel ǀ ta nepametna shivina, Katera ſe boy 3. ed. te shibe ǀ ſe neboij +3. ed. de bi mu vbeshal ǀ Hudizh ſe neboy +3. ed. mezhou, shtukou, inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ ſe mozhnu boijva 1. dv. ǀ Se bojta 2. dv. eniga zhloveka, inu G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ my ſe neboymo +1. mn. teh shtrajfing Boshjh ǀ sakaj tedaj ſe boijte 2. mn. ǀ ſakaj ſe taku boyte 2. mn. ǀ Vy ſe boyete 2. mn., de bi kakorshen zhlovek vas nevidil ǀ ſe neboyte +2. mn. tiga naglauniga greha ǀ vener ſe noboyte +2. mn. fardamani biti ǀ veliku nijh ſe vezh boje 3. mn. eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga ǀ ſe preſtrashio, inu bojè 3. mn. ǀ kateri njega ſe naboje 3. mn. ǀ Ne bojſe vel. 2. ed. de bi sgubil dobizhik ǀ nebojſe +vel. 2. ed. resnizo govorit ǀ neboyſe +vel. 2. ed. moj folK de bi jest na tebe mogal posabit ǀ nezviblaj, neboyſſe +vel. 2. ed. ǀ Neboyeſe +vel. 2. ed. Moj ſveſti shlushabnik Vid ǀ Nebui ſe +vel. 2. ed. ò reuni zhlovik ǀ nebujſe +vel. 2. ed. moj Jacob ǀ ne bujteſe vel. 2. mn. zhistu ſpovedat ǀ ona je k' njemu djala: Gospud neboyteſe +vel. 2. mn. letukaj obedn nas nemore vidit ǀ neboijteſe +vel. 2. mn. vij bogati, de bi vashe almoshne nebile polonane ǀ neboiteſe +vel. 2. mn. vy kateri takorshne shlahtne rezhy nimate ǀ Nebuijte ſe +vel. 2. mn., de bi jest na vaſs poſabil ǀ nebuite ſe +vel. 2. mn. vij Neveste Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit ǀ drugih nebujte ſe +vel. 2. mn. ǀ nebojtese +vel. 2. mn. de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize ǀ li pojdite s'mano, inu nezh ſe nebijte +vel. 2. mn. N: N: ǀ ſe je bal del. ed. m de bi hisha na njega ſe nepoderla ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi ſe nebal +del. ed. m ni Rihtaria, ni obeniga nepriatela ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala del. ed. ž ǀ G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ druge rizhij ſe ne bote bali del. mn. m ǀ inu de bi ſe njega nebali +del. mn. m, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga zhloveka ǀ Inu tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale del. mn. ž vne shene ǀ Inu de bi lete se nebale +del. mn. ž h'G. Bogu supet ſe poverniti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bazanski -a -o (bazanski, basanski°) pridevnik ki se nanaša na deželo Bašan; SODOBNA USTREZNICA: bašanski
FREKVENCA: 10 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȃzje, n. = bezgovje, Rez.-Baud.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bę̑bstvọ, n. der Blödsinn, die Dummheit, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
beč -a samostalnik moškega spola1. srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
1.1 kovanec majhne vrednosti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bəčvȃrstvọ, n. das Böttchergewerbe, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bedȃštvọ, n. die Thorheit, die Dummheit, Mur., Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bədẹ́nje, n. das Wachen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bədnọ̀, n. 1) = bedenj 1), C.; — 2) = bedenj 2), SlGor.-Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bedra -e samostalnik ženskega spola1. del noge med kolenom in ledji; SODOBNA USTREZNICA: stegno
1.1 predel telesa nad zgornjim delom stegna; SODOBNA USTREZNICA: bok, ledja
FREKVENCA: 39 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bédrce, n. dem. bedro, das Schenkelchen; gosje b., die Ganskeule; pl. bę̑drca, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bedrę̑sce, n. = bedrce, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bedro [bédro]
samostalnik srednjega spolabedro
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bedro -a samostalnik srednjega spola del noge med kolenom in ledji; SODOBNA USTREZNICA: stegno
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bẹ́ganje, n. 1) das Hinundherlaufen; — 2) das Scheuchen, das Irremachen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bekȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Meg., Boh.; — b. tvojih pesni, ("Geplärr") Dalm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bekanje -a (bekanje, bekajne, bekajnje) samostalnik srednjega spola1. česa oglašanje z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejanje
1.1 oddajanje močnih, zamolklih, pomensko nejasnih glasov; SODOBNA USTREZNICA: hrumenje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
beketȃnje, n. das Blöken (o drobnici), Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bę́kovišče, n. der Ort wo Flechtweiden wachsen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bę́kovje, n. coll. die Flechtweiden.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bẹlȃrstvọ, n. das Bleichergewerbe, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bẹ̑łče, -eta, n. 1) weißes Thier, Z.; der Schimmel, Jan.; — 2) neko jabolko, v Brkinih-Erj. (Torb.), LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
beleštrálọ, n. = beleštra, Lašče-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bẹlẹ̑žən, -žni, f. das Zeichen, die Marke (n. pr. na drevesih znamenja, da jih je posekati), Krn-Erj. (Torb.); — das Merkmal: zbrisana beležen vojništva, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bẹlẹ̑žništvọ, n. das Notariat, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bẹlílọ, n. 1) die weiße Farbe, das Weiß, Cig. (T.); die Tünche: b. se obleta, lušči, Cig.; — die weiße Schminke, Cig.; — 2) das Tünchen; — das Bleichen, die Bleiche.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bẹlíšče, n. die Bleichstätte.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
belišče [belíšče]
samostalnik srednjega spolakraj, kjer se beli perilo ali platno; belišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bẹ́ljenje, n. 1) das Weißen, das Tünchen; — die Tünche: ne zna beljenja narediti, Dol.; — 2) das Bleichen; — 3) das Schälen; — 4) das Schmalzen; — prim. beliti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bẹ̑łmọ, n. eine Augenkrankheit: der graue Star, Cig., Jan., C.; — po drugih slov. jezikih; prim. belno, obelno.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bẹ̑łnọ, n. = belmo, C., jvzhŠt.; — prim. obelno.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bẹlọ̑, -ȃ, n. die Fahne, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bendero [bendéro]
(bandero) samostalnik srednjega spolazastava, prapor
PRIMERJAJ: benderčar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
beráčenje, n. das Betteln, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
beračevȃnje, n. die Bettelei, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
beračȗnstvọ, n. das Bettelwesen; — das Proletariat, (zaničlj.), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
berȃštvọ, n. das Bettelwesen; — die Bettelarmut.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
berílọ, n. 1) das für das Vieh gesammelte Grünfutter, Z., Mik.; — 2) die Lectüre; zanimljivo berilo; — das Lesebuch, Cig., Jan., nk.; — das Lesestück, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
berȋvọ, n. die Lectüre, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
berkcevg° -a (berkcevg, bercevg) samostalnik moškega spola1. predmet, ki se uporablja pri delu; SODOBNA USTREZNICA: orodje
2. s prilastkom, slabšalno kdor ravna, dela po zahtevah koga; SODOBNA USTREZNICA: orodje
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besẹdíčenje, n. das Geschwätz: prazno b., Levst. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besẹdílọ, n. 1) die Redensart: zbirke slovenskih besed in besedil, C. (Let.); — 2) der Wortausdruck, der Stil, C.; — 3) der Text, Cig. (T.); der Wortlaut, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besẹdíšče, n. 1) die Sprechhalle, C.; — 2) = besednjak, Pohl., Preš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besedišče [besedíšče]
samostalnik srednjega spolaslovar
PRIMERJAJ: dikcionarium
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besẹ̑dje, n. coll. 1) die Wörter, der Wortvorrath, nk.; — 2) die Etymologie als Theil der Grammatik, Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besẹdník, m. 1) der Redner, Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Boh.; modri besedniki, sloveči besedniki, Dalm.; — der Wortführer, der Sprecher, Cig., Jan.; — 2) der Sachwalter, der Rechtsbeistand, Dict., Hip., Cig., Jan.; juristi ali besedniki v pravdah, Trub. (Post.); pravdni b., Rec.; b. ali pravdni doktor, Jap. (Prid.); — der Fürsprecher, Meg., Cig., Jan., Krelj; naš pravi b. in edini srednik mej Bogom in mej človeki, Dalm.; vseh vernih b., pomočnik, Trub. (N. T.); dal nam je Jezusa za našega besednika, kateri pred obličjem božjim nas zagovarja, Kast. (N. c.); sirota brez besednika, Jsvkr.; tudi: besę̑dnik, Jap.-Valj. (Rad); — 3) = besednjak, Mur., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besednišče [besedníšče]
samostalnik srednjega spolagovorniški oder za zagovornika pred sodiščem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besedništvo [besedníštvo
]
samostalnik srednjega spoladejavnost zagovornika pred sodiščem, odvetništvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besẹdoslẹ̑dje, n. die Wortfolge, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besẹdoslǫ̑vje, n. die Etymologie, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besẹdostȃvje, n. die Wortstellung, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besẹdotvǫ̑rje, n. die Wortbildungslehre, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besẹdovȃnje, n. das Sprechen, die Rede: kaj je mojega obširnega besedovanja smoter in konec? Str.; die Hochzeitsrede, Jarn.; prazno b., leerer Wortschwall, Cig., Jan.; — die Debatte, Cig., Jan.; — der Wortstreit, Cig., Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
besẹdoznȃnstvọ, n. die Wortkunde, die Wortkenntnis, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bẹsnẹ̑nje, n. das Rasen, das Wüthen, Cig. (T.), C., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bẹsnílọ, n. das Gerase, Cig.; — die Tobsucht, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȇtəvce, n. dem. betvo; 1) das Hälmchen, Cig.; — 2) eine Kleinigkeit, Cig.; — prim. batevce.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bétež, -ę́ža, m. der Schmerz: smrtni beteži so me bili obdali, Dalm.; beteži so jo bili prijeli, Geburtsschmerzen, Dalm.; — die Unpässlichkeit, Jan.; die Schwäche, das Leiden, on je naše beteže (infirmitates) na-se vzel in naše bolezni (aegrotationes) je on nosil, Trub. (N. T.); on ozdravi slednjo bolezen in slednji betež, Trub. (N. T.); bolezni med ljudmi in beteže je revežem ozdravljal, Ravn.; — tudi: bȇtež, Valj. (Rad); — prim. beteg.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
betežnišče [betežníšče]
samostalnik srednjega spolabolnišnica
PRIMERJAJ: betežnih hiša
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bətíšče,** n. der Holzschlägelstiel, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȇtvọ, n. 1) der Halm, Mur., Cig., Jan., C., Mik.; bę̑tvo, ogr.-Valj. (Rad); travno b., Cig. siljeno b., der Kornhalm, ogr.-C., Mik.; koruzno b., der Kukuruzhalm: po trije klasi so letos na enem koruznem betvu, Št.; iz betva žrd, aus einer Mücke einen Elefanten, C.; — 2) der Volksstamm, C.; — 3) eine Kleinigkeit, ein bisschen, Cig., Jan., C., Mik.; b. kruha, C.; niso odstopili, ne za betvo, ZgD.; — prim. bitvo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bę̑vkanje, n. das Belfern, das Quäken, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bəzálọ, n. orodje, s katerim se kaj beza: der Pfeifenräumer, die Räumnadel, V.-Cig., Zora; — = bezač, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bəzȃnje, n. das Stupfen, das Stochern.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bezg m, F
2,
ſambucus, vel ſambucum, -ci, beṡg, beṡeg;
umbella, tú ſhiroku zveitje na
baṡgi, ali na janeṡhi, inu takeſh
[n]im ṡeliṡzhu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bezgetanje [bǝzgetȃnje]
samostalnik srednjega spolao lisicah gonjenje, parjenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bəzgǫ̑vje, n. das Holundergesträuch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bezgovje [bǝzgọ̑vje]
samostalnik srednjega spolabezgovo grmovje; bezgovje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bəzjè, n. = bezgovje, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bezljȃnje, n. das Biesen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bežanje -a (bežanje, bežane) samostalnik srednjega spola1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežanje
1.1 umikanje iz neugodnih razmer
2. umikanje z določenega mesta, položaja; SODOBNA USTREZNICA: odmikanje
3. kraj, prostor, kamor se kdo umakne; SODOBNA USTREZNICA: pribežališče, zatočišče
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bibolẹ̀z, -lẹ́za, adj. langsam einherschreitend (n. pr. o raci), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bíčanje, n. das Peitschen, die Geißelung.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bíčenje, n. = bičanje, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bičevȃnje, n. das Geißeln, die Geißelungen, Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȋčevje, n. = bičje, Meg., Dict., C., Dalm., Valj. (Rad); jerbasček je iz bičevja spletla, Ravn.; bíčevje, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bičevje [bȋčevje]
samostalnik srednjega spolamočvirska rastlina biček, loček, LATINSKO: Juncus effusus
PRIMERJAJ: bic
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bičíšče, n. = bičnik, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȋčje, n. coll. Simsen, Binsen; iz bičja pleto razne reči in delajo stenje (duše), Št.; — der Lampendocht: bičje v leščerbi, Glas.; — prim. 2. bic.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bičje [bȋčje]
samostalnik srednjega spolamesto, kjer raste bičje, ločje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bijálọ, n. 1) das Schlagwerk der Uhr, V.-Cig.; — 2) pl. bijala, die Lade am Webestuhle, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bijénje, n. das Schlagen, Mur., Cig., kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bijenje -a (bijejnje, bijene, bijenje) samostalnik srednjega spola1. udarjanje z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepenje
1.1 besedni spopad; prepir
2. (s čim) udarjanje s čim, kar ob dotiku povzroča (močne) glasove
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bíłce, n. dem. 1. bilo, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȋlfanje, n. sajenje bilf, Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bilȋnstvọ, n. = rastlinstvo, Cig. (T.); — češ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
biljȃrstvọ, n. die Botanik, h. t.-Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȋlje, n. coll. 1) Pflanzen, Kräuter, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); bolj jim je pri srci bilje ali žival, kakor bližnjega sreča, Ravn.; die Blätter und Stengel der Ackerpflanzen, das Kräuterich: iti bilja brat za svinje, BlKr.; — das Kürbiskräuterich, C., SlGor.; — 2) die Halme: bilje se bode moralo s srpom požeti, Dalm.; silje čistiti plev in bilja, Danj.; — die Halmstoppeln: po košnji ostane bilje, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
biljepȋsje, n. die Phytographie, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bílọ 1., n. 1) die Schlagader, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Mik., Valj. (Rad), Erj. (Som.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bílọ 2., n. = bil (Halm), Mik. (Et.), Skal.-Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bircpugeriš* -a -e pridevnik ki se nanaša na Würzburg; SODOBNA USTREZNICA: würzburški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȋrmanje, n. das Firmen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
birmovȃnje, n. das Firmen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
birokrātstvọ, n. das Bureaukratenthum, die Bureaukratie, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
birtembergiski -a -o pridevnik ki se nanaša na Württemberg; SODOBNA USTREZNICA: württemberški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bisaga -e (besaga) samostalnik ženskega spola preprosta torba ali vreča, ki se nosi prek rame; SODOBNA USTREZNICA: bisaga
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bíserje, n. coll. die Perlen, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bister -tra -o pridevnik1. ki lahko opravi pot v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hiter
2. ki kaže veliko sposobnost nosilca za razmišljanje, spoznavanje, opazovanje; SODOBNA USTREZNICA: prodoren
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bístrenje, n. das Aufhellen, das Aufklären: b. duha, razuma, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bistro (bistru, bistro) prislov1. izraža skrb, zavzetost za koga; SODOBNA USTREZNICA: pozorno
2. izraža, da se kaj dobro zaznava; SODOBNA USTREZNICA: razločno
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bistroȗmje, n. durchdringender, klarer Verstand, der Scharfsinn, Jan., Cig. (T.), C.; der Witz, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȋstvọ, n. die Wesenheit, das Wesentliche, das Wesen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vse moje bistvo, mein ganzes Ich, Cig.; bistvo imenja, die Substanz des Vermögens, DZ.; — prim. stsl. bytьstvo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bitinijski -a -o (bitiniski) pridevnik ki se nanaša na Bitinijo; SODOBNA USTREZNICA: bitinijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bítje 1., n. 1) das Schlagen, die Schlägerei, Mur.; svajo z bitjem končati, ogr.-Valj. (Rad); — b. žile, der Pulsschlag, Cig. (T.); — 2) das Schlagwerk der Uhr, C.; ura z bitjem, ura se je na bitju pokazila, Polj.; tudi: bitjè.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bítje 2., n. 1) das Sein, die Existenz, Mur., Cig. (T.); boj za bitje in nebitje, Zv.; b. in žitje, Zv.; svoje b. imeti, existieren, Vod. (Izb. sp.); — 2) die wesentliche Beschaffenheit: b. in natura, b. in lastnost, Pohl.-Valj. (Rad); — der Zustand: v dobrem bitju držati kaj, etwas im guten Zustand erhalten, Levst. (Pril.); b. ljubljanskega močvirja, Levst. (Močv.); — 3) das existierende Wesen (ens), Guts., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; umno b., das Vernunftwesen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bitje [bítje]
samostalnik srednjega spolabivanje, obstoj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bitoslȏvje, n. die Ontologie, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȋtstvọ, n.,
pogl. bistvo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bitvíšče, n. = bojišče, das Schlachtfeld, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bitvọ, n. = betvo, Mik. (Et.); — nagl. morda: bitvọ̀; koren: by-.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bivalíšče, n. der Aufenthaltsort, der Standort, der Wohnsitz, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bívanje, n. 1) das Sein, die Existenz, Cig. (T.); — 2) način, kako se kaj godi, der Process, Cig. (T.); — 3) das Verweilen, der Aufenthalt, Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bivȃteljstvọ, n. = prebivalstvo, Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bívolče, -eta, n. das Büffelkalb, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagȃjništvọ, n. das Cassieramt, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagọ̑, n. 1) das Gut (bonum): zdravje drago blago; das Gut = die Glücksgüter: imel je blaga in blaga, er hatte des Gutes die Fülle, Ravn.-Mik.; rodovinsko b., das Familiengut, Cig.; krivično b., unrecht Gut; — 2) das Vieh, Cig., Jan., Kras-Erj. (Torb.), Dol.; blágo, BlKr., jvzhŠt.; — strižno b., das Wollvieh, Jan.; — 3) die Ware; dobro, slabo b.; drobno b., kurze Ware, Cig., Jan., nk.; b. na pokaz, Warenproben, DZ.; vozno b., Frachtgut, Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blago [blagọ̑]
samostalnik srednjega spola- dobrine
- tržno blago
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagočȗtje, n. das Zartgefühl, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagodȗšje, n. der Edelsinn, der Edelmuth, Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagoglȃsje, n. der Wohlklang, der Wohllaut, die Euphonie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagohranišče [blagohraníšče]
samostalnik srednjega spolaskladišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagomẹ̑rje, n. die Eurythmie, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagonrȃvje, n. die Sittsamkeit, C., Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagopoklonstvo, n. das Homagium, die Huldigung, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagor (blagur) povedkovnik komu/čemu izraža prepričanje, da je kdo zaradi česa deležen (trajne) sreče, blagoslova; SODOBNA USTREZNICA: blagor
FREKVENCA: 47 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagorazȗmje, n. das Verständnis, Cig. (T.); po pravičnem blagorazumju, nach billigem Ermessen, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagorǫ̑dje, n. Vaše blagorodje! Euer Wohlgeboren! Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagoslávljanje, n. das Segnen, das Einweihen, Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagoslovílọ, n. 1) die Weihe, die Segnung, C.; — 2) pl. blagoslovila, die Sacramentalien, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagoslovljénje, n. die Weihe, die Einsegnung, Cig., Jan., nk.; blagoslovljenjè, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagosȓčje, n. = blagosrčnost, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagostȃnje, n.,
Cig., Jan., pogl. blaginja, blagovitost.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagougǫ̑dje, n. das Wohlgefallen, Cig. (T.); — stsl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagovẹ̑stje, n. = blagovest, ZgD.; — stsl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagovọ̑nje, n. der Wohlgeruch, Cig. (T.); — stsl., hs.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blagoznȃvstvọ, n. die Warenkunde, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blátọ,* n. 1) der Koth, der Schlamm; blato je, es ist kothig; iz blata v lužo, = aus dem Regen in die Traufe, Z.; začne v zlatu, neha v blatu, = hoch geflogen, tief gefallen, C.; — die Excremente: človeško blato; — 2) der Morast, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; tudi: pl. blata, Cig., Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blato [bláto]
samostalnik srednjega spolablato
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blázənstvọ, n. die Narrheit, C., Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blaznenje -a (blaznenje, blaznene, blažnjenje) samostalnik srednjega spola1. zapeljevanje v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševanje
3. nespametno, nerazsodno govorjenje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blazníšče, n.,
Jan., Zv.; pogl. blaznica 2).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blazniti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož. (s čim) zapeljevati v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (na čem, v čem) spravljati v negotovost ali v zmoto; SODOBNA USTREZNICA: blazniti
3. kdo/kaj; kogatož. (od česa) spravljati stran, v oddaljenost od česa
4. kaj; kogatož. povzročati nezadovoljstvo
5. kdo/kaj; koga [nikalni rodilnik] delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj; SODOBNA USTREZNICA: motiti
FREKVENCA: 37 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blazniti se -im se nedovršni glagol1. nedov. in dov., kdo; na kom, nad kom delati/narediti kaj moralno slabega; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati se, pohujšati se
2. kdo; na čem, nad kom/čim imeti (in izražati) slabo, napačno mnenje o kom ali o čem; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
3. kdo; v čem delati napake; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
FREKVENCA: 29 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blaznjénje, n. 1) der Irrthum, Meg.; — 2) die Gotteslästerung, C.; — prim. pravilnejše: blažnjenje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blažcè, n. dem. blago; eine geringe Ware, ein geringes Stück Vieh, Dol.-Levst. (Rok.); — svojemu očetu blažce pomagati delati, dem Vater das Gütchen bearbeiten helfen, Gorne bukve-Let. 1889. 183.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bláženstvọ, n. die Glückseligkeit, der Segen, Jan., C., ogr.-Let., kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blažílọ, n. der Segen, die Weihe, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blažnjénje, n. 1) das Beirren; — 2) b. ljudi, das Gewirre der Menschen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blebetalíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blebetálọ, n. das Plappermaul.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blebetȃnje, n. das Schwatzen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blebetíšče, n. der Schwatzmarkt, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blečič -a samostalnik moškega spola manjšalnica od blek; SODOBNA USTREZNICA: lísica FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blẹdẹ̑nje, n. das Bleichwerden, das allmälige Verblassen; — das Verschießen (von Farben), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blédenje, n. 1) das Irren, Dict.-Mik., C.; — 2) das Phantasieren, Cig.; leeres Geschwätz, die Faselei, unsinnige Rede, Cig., C.; nepridno bledenje ino mrmranje, Trub.; — tudi bledénje, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blẹdílọ, n. das Bleichmittel, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blę́janje, n. 1) das Blöken des Schafes, Mur., Cig., Jan.; — 2) das Stammeln, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blejbejs° -a samostalnik moškega spola iz svinca pridobljen prah za umazano belo oljnato barvo; SODOBNA USTREZNICA: svinčevo belilo
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blekȃnje, n. das Blöken; — das Geschwätz, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blẹsketȃnje, n. das Schimmern.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blẹščȃnje, n. das Blinken, der Glanz.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blískanje, n. das Blitzen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bliskanje -a (bliskanje, bliskane, bliskajne, bliskajnje, bliškajnje) samostalnik srednjega spola1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
1.1 močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. odbijanje iskreče se svetlobe med gibanjem; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
FREKVENCA: 61 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bliskotȃnje, n. das Wetterleuchten, Jes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bliščílọ, n. der Glanz, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blȋžanje, n. das Nahen, die Annäherung.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bližnji1 -ega (bližni, bližnji, blizni, bližen) posamostaljeno1. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. kdor je v sorodstvenem razmerju do drugega; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
3. kdor je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: prijatelj
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bližnji2 -a -e (bližni) pridevnik1. ki je krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. ki je časovno najmanj oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: prihodnji
3. v zvezi z žlahta ki je soroden s kom po krvi; SODOBNA USTREZNICA: krvni
4. ki je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
FREKVENCA: 104 pojavitve v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bljəválọ, n. das Brechmittel, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bljuvȃnje, n. das Speien, der Ausbruch (eines feuerspeienden Berges), Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bljuvanje -a (bluvajnje, bluvanje) samostalnik srednjega spola1. izmetavanje iz želodca; SODOBNA USTREZNICA: bruhanje
1.1 kar se izmeče iz želodca; SODOBNA USTREZNICA: bruhanje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blodíšče, n. = blodnjak, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blodnomȋsəłje,* n. der Wahnsinn, Cig. (T.), DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blodnotvǫ̑rje, n. das Wahngebilde, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blodnovelȋčje, n. der Größenwahn, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blodoȗmje, n. der Irrsinn, Lampe (D.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blodovę̑rstvọ, n. der Irrglaube, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blǫ̑dstvọ, n. der Irrthum, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
blojénje, n. 1) das Herumirren: b. po svetu, Cig.; — 2) das Irrgespräch, das Phantasieren, Cig.; — 3) die Pantscherei, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
boben -bna (boben, buben*) samostalnik moškega spola1. tolkalo z napeto kožo na eni strani, običajno za ritmično spremljavo pesmi, plesov; SODOBNA USTREZNICA: boben, pavke
1.1 ritmično udarjanje na to tolkalo, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnanje, igranje na pavke
1.2 kdor igra na to tolkalo; SODOBNA USTREZNICA: bobnar, pavkist
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bobíšče, n. der Bohnenacker (nach der Ernte).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȏbje, n. coll. die Beeren: brinovo bobje, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bǫ̑bnanje, n. das Trommeln, der Trommelschlag.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bobnẹ̑nje, n. dumpfes Getöse, dumpfes Rollen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bobnílọ, n.,
Cig., Jan., pogl. bobnič.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bobníšče, n. der Resonanzboden, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bobovíšče, n. der Bohnenacker (nach der Ernte), Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodáłce, n. der Dolch, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodálọ, n. 1) der Dolch, Cig., Jan., Levst. (Nauk), nk.; — 2) bọ̑dalo, kdor samo boda in nič ne opravi, schlechter Schuster, Schneider, ein Pfuscher, (bud-) C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodalo1 [bodálo]
samostalnik srednjega spola- šilo
- bodalo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bọ̑dckovje, n. die Waldstreu vom Nadelholz, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodec -dca (bodec, bodic) samostalnik moškega spola s prilastkom, ekspresivno uničevalna, negativna moč; SODOBNA USTREZNICA: želo
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodeč -a -e pridevnik ki bode, zbada; SODOBNA USTREZNICA: bodeč
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodejoč1 -a -e deležnik kot slovnični zgled sedanji deležnik glagola biti2 FREKVENCA: 6 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodénje, n. das Stechen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodenje -a (bodenje, bodejnje) samostalnik srednjega spola1. potiskanje ostrega, koničastega predmeta v koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: zabadanje
1.1 česa ubijanje s potiskom rezila, zlasti v srce
2. povzročanje pekoče bolečine komu zaradi svoje ostrosti; SODOBNA USTREZNICA: zbadanje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodíčevje, n. 1) die Waldstreu vom Nadelholz, Cig., C.; — 2) der Ginster (genista germanica), Jan., Cig.; — 3) die Mannstreu (eryngium).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodȋčje, n. 1) = bodičevje, 1) C., Bes.; — 2) die Stechpalme (ilex aquifolium), Medv. (Rok.); — die Spitzklette (xanthium spinosum), Štrek.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodíłce, n. kleiner Pfriem, Cig.; — der Speiler, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodílọ, n. der Stachel, C., M.; bodilo na trnji, Škrinj.-Valj. (Rad); — die Bohrahle, der Pfriem, Cig., Jan.; v uganki: šilo, bodilo, po hosti hodilo, ni pilo ne jelo, pa vendar živelo, (ali: pa vendar debelo), = kostanjeva ježica, jvzhŠt.; — die Stechwaffe, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodljíkovje, n. coll. Disteln, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodrénje, n. die Aufmunterung, Cig. (T.); — prim. bodriti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bodrílọ, n. die Aufmunterung, Cig. (T.), Navr. (Spom.); — prim. bodriti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
boga nesklonljivo, samostalnik – ime črke B kot druge v abecedi
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogaboječ1 -ega posamostaljeno kdor čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječi
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogaboječ2 -a -e (bogaboječ, bogabojoč) pridevnik1. ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
1.1 ki odraža takšno človekovo občutje in ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
FREKVENCA: 181 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogaboječe prislov takó, da čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogaboječi* -ega posamostaljeno kdor čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječi
FREKVENCA: 63 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogajme (bugajme, bogajme) prislov izraža, da se kaj da iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu; SODOBNA USTREZNICA: vbogajme
FREKVENCA: 21 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
boganeboječ -a -e pridevnik ki ne čuti spoštljivega strahu do Boga, kar se kaže zlasti v neposlušnosti njegovim zapovedim
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
boganeboječi -ega posamostaljeno kdor ne čuti spoštljivega strahu do Boga, kar se kaže zlasti v neposlušnosti njegovim zapovedim
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogȃstvọ 1., n. = boštvo, die Gottheit, Dict., Trub., Dalm.; njegovo meso je z bogastvom združeno, Krelj; (v treh osebah) in v enem samem edinem bogastvu, Kast. (Rož.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogȃstvọ 2., n. — pogl. bogatstvo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogastvo [bogȃstvo]
samostalnik srednjega spolabogastvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogašentavec -vca samostalnik moškega spola kdor preklinja, sramoti Boga; SODOBNA USTREZNICA: bogokletnik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogašentovanje -a (bogašentovajnje, bogašentovanje, bogašentovane) samostalnik srednjega spola preklinjanje, sramotenje Boga; SODOBNA USTREZNICA: bogokletje
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogašentovavski -a -o pridevnik ki sramoti, zlorablja božje ime; SODOBNA USTREZNICA: bogokleten
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogàt, -áta, adj. reich; bogata nevesta; bogata dežela; bogato oblečen biti, reich, prächtig gekleidet sein; — bogato se oženiti (omožiti), eine reiche Partie machen; bo bogat, kakor pes rogat, = er wird nie reich sein, Guts.; bogat s čim, Met., Mik.; bogat s čredami, herdenreich, Jan.; bogate s sladkim medom čebele, Kast. (N. c.); loka z dišečimi rožami bogata, eine Au, reich an duftenden Blumen, Ravn.-Mik.; bogat s čednostmi, tugendreich, Jan.; bogat z učilniško omiko, Levst. (LjZv.); — zlata bogat, goldreich, bogat slavnih del, thatenreich, Cig., nk.; — reichlich: bogata žetev, bogati zakladi; bogata ruda, derbes Erz, Cig.; — tudi: bógat, -áta, Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogatȃštvọ, n. coll. die Reichen, Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogatẹ̑nje, n. das Reichwerden.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogȃtstvọ, n. der Reichthum; b. v živini, der Herdenreichthum, b. v besedah, der Wortreichthum, Cig.; kjer je bogatstvo, je eden hudič, kjer je uboštvo, tam jih je pa sedem, M.; — govori in piše se nav. bogastvo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogaveren -rna -o pridevnik ki veruje v Boga; SODOBNA USTREZNICA: verujoč
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
boginja -e (bogina, boginja, bogijnja) samostalnik ženskega spola1. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij ženskega spola s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: boginja
2. protestansko ženska, ki ji papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnica, priprošnjica
3. ženska, ki s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalka
FREKVENCA: 25 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȏgmanje, n. das Betheuern mittelst des Ausdruckes: bogme.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogočȃstje, n. die Gottesverehrung, der religiöse Cultus, Jan., Cig. (T.), nk.; minister za b. in uk, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogočȃstvọ, n. = bogočastje, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogohȗłstvọ, n. die Gotteslästerung, die Blasphemie, Jan., Nov.; — stsl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogoklę̑tje, n. die Gotteslästerung, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogoklę̑tstvọ, n. die Gotteslästerung, Mur., Cig., Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogoljȗbje, n. die Liebe zu Gott, die Frömmigkeit, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogomȋlstvọ, n. das Bogomilenthum, Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogorǫ̑dje, n. die Theogonie, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogorǫ́dnost, f. die Frömmigkeit, Cig.; šesti (dar sv. duha) je dar bogorodnosti, Schönl.; službe bogorodnosti, Kast. (N. c.); Jakobova b., Jsvkr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogorǫ̑dstvọ, n. = bogorodje, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogoskrȗnstvọ, n. die Gotteslästerung, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogoslȃvje, n. die Gottesverehrung, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogoslǫ̑vje, n. die Theologie, die Gottesgelehrsamkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogoslǫ̑vstvọ, n. = bogoslovje, Mur., Jan., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogoslȗžje, n. der Gottesdienst, der Cultus, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogotȃjstvọ, n. die Gottesleugnung, der Atheismus, Jan., Cig. (T.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogovȃnje, n. 1) das Götterleben, Cig.; — 2) das Wahrsagen, Cig., M., Boh., Jap. (Sv. p.), Vrt.; bogovanje in copranje, Dalm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogovanje [bogovȃnje]
samostalnik srednjega spolavedeževanje, vedeževalstvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogovanje -a (bogovanje, bugovane, bogovajne, bogovane, bogavanje, bogovajnje) samostalnik srednjega spola1. napovedovanje prihodnjih ali razlaganje preteklih dogodkov s pomočjo posebnih sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: prerokovanje, vedeževanje
2. izjava, ki napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke, dana s pomočjo posebnih sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: prerokba
FREKVENCA: 11 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogovę̑rje, n. der Gottesglaube, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogovę̑rstvọ, n. der Gottesglaube, der Deismus, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogovlȃdje, n. die Theokratie, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogǫ̑vstvọ, n. das Götterthum, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogoznȃnje, n. die Gottesgelehrtheit, die Theologie, V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bogoznȃnstvọ, n. die Gottesgelehrtheit, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȏgstvọ,* n. = boštvo (Gottheit), Jan., Bas., Pohl., ogr.-Valj. (Rad), Preš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
boh -a samostalnik moškega spola s prašiča odrta, nerazrezana slanina; SODOBNA USTREZNICA: boh
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bojevalíšče, n. der Kampfplatz, Cig., Pohl.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bojevališče [bojevalíšče]
samostalnik srednjega spolakraj oboroženega spopada; bojišče
PRIMERJAJ: bojišče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bojevȃnje, n. das Kämpfen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bojevanje -a (bojovanje, bojovajnje, bojovajne, bojovane, bojevanje) samostalnik srednjega spola1. zoper koga, s kom oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj
1.1 vojaško spopadanje, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna
1.2 materialne dobrine, zajete od nasprotnikov med bojem ali po njem; SODOBNA USTREZNICA: bojni plen
2. medsebojna uporaba sile z namenom obvladovanja nasprotnika; SODOBNA USTREZNICA: spopadanje
FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bojíšče, n. das Schlachtfeld, der Kriegsschauplatz.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȏkanje,* n. 1) polnjenje ogeljnice s suhimi okleški, C.; — 2) die Fülle (bei den Kohlenbrennern), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bolẹ́hanje, n. das Kränkeln.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bolẹ̑nje, n. das Schmerzen, Cig., M.; — die Krankheit, Mur., ZgD.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bolēta, f. izkazni listek (n. pr. pri mitnicah), die Bollette.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
boleti -im nedovršni glagol1. kaj/brezoseb.; koga motiti koga s telesno bolečino
2. kaj/brezoseb.; kogatož. povzročati močne duševne bolečine; SODOBNA USTREZNICA: boleti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bolẹ́vanje, n. das Kränkeln, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bolezen2 -zni/-zne (bolezan, bolezen, bolejzen, bolejzan, bolezin) samostalnik ženskega spola1. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
1.1 ed. stanje telesne oslabelosti zaradi motnje v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
2. občutek telesnega ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
3. običajno redno ponavljajoča se krvavitev iz maternice; SODOBNA USTREZNICA: menstruacija
3.1 daljša krvavitev iz maternice po porodu; SODOBNA USTREZNICA: čišča
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
boljȃrstvọ, n. die Aristokratie, die Aristokraten, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bọ̑ljšanje, n. das Bessern; — die Besserung.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
boljši1 -ega (bulši, bolši) tudi nepregibno posamostaljeno1. s širokim pomenskim obsegom kar ima večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljše
1.1 z nikalnico izraža omejitev na določeno, navedeno
1.2 v zvezi na boljše glede na določene zahteve, kriterije v večji meri uspešno, učinkovito, primerno
1.3 v zvezi (komu) k boljšemu v korist, prid komu
1.4 v zvezi obračati/obrniti/izlagati/zastopiti na boljše/k boljšemu ne pripisovati/pripisati slabšega pomena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni
FREKVENCA: 171 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bołníšče, n. das Krankenzimmer, Levst. (Pril.); — das Krankenhaus, Vod. (Bab.), SlN., Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
boloslǫ̑vje, n. die Krankheitslehre, die Pathologie, Cig., DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bolovȃnje, n. das Kranksein, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bolščilo [bou̯ščílo]
samostalnik srednjega spolakdor dobro vidi samo bližnje predmete; kratkoviden človek
PRIMERJAJ: bolščnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bolvȃnstvọ, n. der Götzendienst, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bombardovȃnje, n. das Bombardement, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borȋnje, n. = borovje, C., Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
boríšče, n. der Kampfplatz, Cig., Jan.; večina kmetov je bila pokončana na borišči, Jurč.; — der Fechtboden, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borišče [boríšče]
samostalnik srednjega spolajavorov gozd
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borȋvstvọ, n. die Fechterkunst, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bọ̑rje, n. = borovje, Guts., Jarn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borje [bórje]
samostalnik srednjega spolajavorov gozd
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borjénje, n. das Kämpfen, der Wettkampf, Cig., Jan., C., nk.; na skradnje b. svojo dušico okrepiti, kajk.-Valj. (Rad); tudi: borjenjè, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borov -a -o pridevnik ki se nanaša na bor; SODOBNA USTREZNICA: borov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borovȋčje, n. 1) = brinje, Mur., Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borovíšče, n. = borovje, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borovišče [borovíšče]
samostalnik srednjega spolajavorov ali borov gozd
PRIMERJAJ: borovje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borǫ̑vje, n. coll. der Föhrenwald, der Kieferwald; borovjè, ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borovje [borọ̑vje]
samostalnik srednjega spolajavorov ali borov gozd
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borovje -a samostalnik srednjega spola več borov; SODOBNA USTREZNICA: borovje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borovníčevje, n. coll. das Heidelbeergesträuch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borovnȋčje, n. coll. = borovničevje, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
borovničje [borovníčje]
samostalnik srednjega spolakraj, kjer rastejo borovnice
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bȏrstvọ, n. die Fechtkunst, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bos -a -o (bos, bus) pridevnik ki ni obut; SODOBNA USTREZNICA: bos
FREKVENCA: 14 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bosanski -a -o pridevnik ki se nanaša na Bosno ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: bosanski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bosecov -a -o (bosicov) pridevnik ki se nanaša na bosega človeka; SODOBNA USTREZNICA: boščev
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bosȋlje, n. = bosiljek, Jan.; — hs.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bosti bodem nedovršni glagol1. kdo/kaj; (okoli česa), koga/kaj, v koga, s čim z ostrim predmetom povzročati komu pekočo telesno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2. kaj; kogatož., (pod kaj, v kaj) povzročati komu duševno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2.1 brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek], (v čem) čutiti ostro bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
FREKVENCA: 52 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bosti se bodem se nedovršni glagol kdo s premišljenimi, posmehljivimi besedami se medsebojno prizadevati, žaliti; SODOBNA USTREZNICA: zbadati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bǫ̑štvọ 1., n. die Gottheit, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bǫ̑štvọ 2., n.,
Trub., Boh.-Mik., Jsvkr., Bas.; — pogl. uboštvo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
botrȋnstvọ, n. die Gevatterschaft, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bǫ́trstvọ, n. die Pathenschaft.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
božančè, -ę́ta, n. das Hätschelchen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bǫ́žanje, n. das Streicheln, das Liebkosen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
božȃnstvọ, n. die Gottheit, Habd., Mur., ogr.-Valj. (Rad), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
božȃstvọ, n. = božanstvo, Rog., Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
božəstvọ, n.,
Mur., Cig., Jan., pogl. boštvo, božanstvo.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
božič -a samostalnik moškega spola versko praznik Kristusovega rojstva; SODOBNA USTREZNICA: božič
FREKVENCA: 21 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
božičevȃnje, n. das Feiern der Weihnachtstage, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bradavíčevje, n. coll. die Warzen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bradȋnje, n. coll. der Baumbart, C., ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bradinstvo [bradȋnstvo]
samostalnik srednjega spolaobdobje zrelosti pri moškem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bradǫ̑vje, n. coll. die Baumflechte (usnea), M., Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
brájdišče, n. das Rebengeländer, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
bramba -e (bramba, branba) samostalnik ženskega spola1. obrambi namenjeno utrjeno naselje ali zgradba; SODOBNA USTREZNICA: trdnjava, utrdba
1.1 zaklon, ki ščiti bojevnike in omogoča napadanje; SODOBNA USTREZNICA: prsobran
2. vojaški obrambni nasip; SODOBNA USTREZNICA: okop
3. priprava za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: orožje
3.1 vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov; SODOBNA USTREZNICA: oblegovalna naprava
4. odbijanje nasprotnikovega napada; SODOBNA USTREZNICA: obramba
4.1 sodelovanje v spopadu, ki ima za cilj ohranitev koga ali česa
4.2 skupina ljudi, zadolžena za obrambo ali varovanje
5. dejavnost, skrb, da se komu ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varstvo, zaščita
6. pisni ali ustni zagovor, obramba kakega stališča, prepričanja
6.1 opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok; SODOBNA USTREZNICA: izgovor
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
brámbovstvọ, n. die Landwehr, die Landwehrschaft, Mur., Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
brandeburgiski -a -o pridevnik ki se nanaša na Brandenburg; SODOBNA USTREZNICA: brandenburški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
branílọ, n. das Schutzmittel: das Befestigungswerk, Cig.; — die Schirmwaffe, Cig. (T.), C., Jap. (Prid.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 11625 zadetkov.