bédrọ, n. der Oberschenkel; (bę́dra, die Beine: podtrebušne okončine ali bedra, Erj. [Som.]; v gen. poleg: bédra tudi bedrę́sa, Zora, SlN.).
čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.-Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).
čìst, čísta, adj. rein; čista posoda; čist papir, unbeschriebenes Papier; nebo je čisto, kakor ribje oko; čist zrak; čisti veter, der Nordwind, C.; rein, ohne Beimischung; čisto zlato; čisto vino, klarer Wein; čista juha, klare Suppe; čist glas, reine, klare Stimme; — čisti dobiček, der Reingewinn; na čisto prepisati, rein abschreiben; na čisto dejati, richtigstellen, feststellen, constatieren, DZ.; v čisto dejan, liquid, DZ.; — rein, unbefleckt, makellos; čista devica; čista vest; greha čist, frei von Sünde, Cig., Npes.-K.; — v čisto, gänzlich: v čisto pomesti, Kr.; v čisto obirati kmete, LjZv.; toča je polje v čisto stolkla, LjZv.; do čistega (do čista, Jan.); gänzlich, ganz und gar; — čisto, ganz, völlig: čisto nič, ganz und gar nichts; čisto nedolžen, ganz unschuldig; čisto nov, čisto sam; — compar. poleg: čistejši tudi: čišči, Levst. (Sl. Spr.), LjZv.
drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat (math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz (math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
gráhovka, f. 1) die Erbsensuppe, Cig., Jan., Ravn. (Abc.); — 2) = grahor, grašica, Hal.-C.; poleg njega je stala in kimala kakor grahovka, Zora.
hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.
izogȋbək, -bka, m. etwas, dem man ausweichen muss: stal je po cele ure poleg biljarda ali poleg kvartne mize, igralcem napotje, točajem izogibek, Jurč.
jáma, f. 1) die Vertiefung, die Grube; gnojna j., die Mistgrube; konopna, lanena j., die Flachs-, Hanfdarre, Cig., M., Notr.; — laporjeva jama, die Mergelgrube, Cig.; — = grob; prvo v jamo, drugo v slamo, (o vdovcu, ki kmalu po smrti prve žene vzame drugo), Kras-Erj. (Torb.); — 2) das Loch, Rez.-C.; das Erdloch, die Erdhöhle, der Bau der Füchse, Kaninchen, Fischottern u. dgl., Cig.; die Mine, Cig.; — die Grube, das Bergwerk, Cig.; der Schacht, M.; rudna j., Jan.; rudno jamo načeti, den Grubenbau beginnen, Idrija-Frey. (Rok.); j. stisne, pride na poleg, die Erze schneiden sich ab, j. gre na prostore, der Raum dehnt sich in der Grube aus, V.-Cig.; — die Berg- oder Felsenhöhle, die Grotte, Cig., Jan., Kras.
kocnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) bei den Haaren ziehen, zausen, Cig., M.; — 2) flocken, Cig., Jan.; kocnja, es schneit in großen Flocken, Cig., Svet. (Rok.); — 3) einherzotteln: poleg njega je kocnjal velik kosmat pes, Bes.
kǫ́t 1., m. 1) der Winkel; v kotu čepeti; vse kote preiskati, premesti; po vseh kotih iztikati — morski k., die Bucht, C.; — 2) die Auszüglerwohnung: imam k. v hiši; velik kos kruha si je izgovoril pa kot do smrti, Gor.; imel je izgovorjen kot, Jurč.; na kotu biti, im Ausgedinge sein, Dol.-M.; na kotu živeti, DZ.; brat mi mora kot dajati do smrti, Jurč.; — 3) der Winkel (math., phys.): prav, oster, top k., rechter, spitzer, stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); odbojni k., der Reflexionswinkel, odklonski k., der Ablenkungswinkel, Sen. (Fiz.); vidni k., der Sehwinkel, Erj. (Som.); dvogledni k., die Parallaxe, Cig. (T.); — pl. kota (poleg: koti), Mur., Mik. (V. Gr. IV. 24.); vsa kota iztekniti, Str.
mȋšnik,* m. 1) postranski mlin poleg glavnega (istega gospodarja), melje samo tedaj, kadar je dosti dela, Vreme-Erj. (Torb.); — 2) = mišjak 2), Cig., Medv. (Rok.).
obtìč, -tíča, m. veja, ki se poleg graha v zemljo vtakne, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).
odẹ́ti, -dẹ́nem, (-dẹ̑jem), vb. pf. bekleiden, umhüllen, Cig., Jan.; on je nje odel s kožo, Dalm.; o. se z listjem, sich belauben, Jan.; mit einer Decke bedecken, zuhüllen, zudecken; o. bolnika z gorko odejo; — pomni: odẹvèn, Rib.-Mik., poleg: odet.
pa-, praef. (adv.) znači nekaj poznejšega, slabejšega, nepravega: patoka, der Trebermost; paberek, das bei der Nachlese Gesammelte; pasterek, der Stiefsohn; (besede v novejšem času po vzgledu teh narejene se nav. tako izgovarjajo, da ima "pa" svoj poudarek poleg glavnega besednega naglasa).
pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.-Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.-Levst. (Rok.), Tolm.-Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.-Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
pọ̑ł 1., m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; (stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh (nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče-Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
póle, adv. et praep. = poleg, Ist.-C.
polèg, -lę́ga, m. 1) iti na poleg, sich auskeilen, spitz zugehen (im Bergbau), Cig.; — 2) die Abkunft, Cig., C.; ni takega polega, da bi pijančeval, Mik.; die Art: tacega polega, Gor.
polə̀g, I. adv. daneben, dabei; p. stati, daneben stehen; tudi jaz sem bil p., auch ich war dabei; — außerdem: poleg so pa tudi veseli, Erj. (Izb. sp.); tudi: póləg (in: polę̑gi, jvzhŠt.); — II. póləg, praep. c. gen. 1) neben; zvezda p. zvezde; p. vasi so travniki; p. mene je sedel ali šel brat; p. sebe imeti koga, jemanden neben oder bei sich haben; — längs: p. reke, Cig., Jan.; p. potoka sem se izprehajal, Mur., Met.-Cig.; — p. tega, dazu (kommt, dass), außerdem; zugleich, Cig.; — 2) gemäß, Jan.; p. tega, demnach, Cig.; p. tvoje volje, ogr.-Mik.; kakor mu poleg stanu in odreje najbolj prija, LjZv.; poleg zapovedi, LjZv.; ("polgi", Meg., Boh.-Mik.); — prim. stsl. podlъgu, podlъgъ, secundum, Mik. (Et.).
polgi, adv. praep., Meg., Boh., pogl. poleg.
poli 2., praep. = poleg, ogr.-C.
porèd, praep. c. gen. = poleg, neben, Jan., Glas., SlN.; — hs.
premọ̑č, f. 1) das Vermögen, das Können, die Kraft, die Macht, ogr.-C.; poleg (nach) svoje premoči, ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Überkraft, die Übermacht, Cig. (T.), C.; naturna, prirodna p., die unwiderstehliche Gewalt der Natur, die höhere Gewalt, DZ.; — tudi: prẹ́moč, ogr.-Valj. (Rad).
pribọ̑ljšək, -ška, m. die Zubesserung, die Aufbesserung: kak p. si izgovoriti poleg živeža (o starih); — die Begünstigung, Cig.; največji p. uživajoči narod, die meistbegünstigte Nation, DZ.
ráčenje, n. der Wille, C.; poleg tvojega račenja, kajk.-Valj. (Rad); die Neigung, die Lust, ogr.-C.
sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.-Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.-C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče-Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
sǫ́d 1., m. 1) das Urtheil, Guts.-Cig., Cig. (T.), C., Lampe (D.); stvarja iz pojmov sode, Žnid.; — 2) das Gericht, Cig., Jan.; poleg pravde in soda, ogr.-Valj. (Rad); skradnji s., das letzte Gericht, ogr.-C.; kratki s., das Standrecht, Zora; = brzi s., SlN.
stəzà, f. der Fußweg; rajši po stezi, nego po cesti; "po stezì, po stezì!" kliče prepelica po polju hodečim, Gor.-Levst. (Rok.); vlačugarska s., der Ziehweg (an einem Flusse), der Treppelweg, V.-Cig.; = vlačilna s., Jan. (H.); (po stazi, Levst. [Zb. sp.], gen. pl. stáz [poleg: stəzá, stəzí], Cv.).
stəzína, f. = steza, BlKr.; pos. = steza poleg kolovozov po gozdu, Lašče-Levst. (Rok.).
storíti, storím, vb. pf. 1) thun; kar se ne stori, se ne zve, (= alles kommt an den Tag), Mur.; ne vem, kaj bi storil; prav, ne prav s.; stori, kakor hočeš! brez glave storjena je rada izkažena = vorgethan und nachbedacht, hat manchem großes Leid gebracht, Cig.; s. svojo dolžnost, seine Pflicht thun; kaj hudega, kaj dobrega komu s.; s. komu dobroto, ljubav (eine Wohlthat, einen Gefallen erweisen); storite mi to ljubav! haben Sie die Güte! Cig.; škodo s. komu, jemandem einen Schaden zufügen, Cig.; krivico s. komu, jemandem ein Unrecht anthun; pes ti ne bo nič storil, der Hund wird dir nichts zuleide thun; — to mi dobro stori, das thut mir wohl (po nem.); — s. komu, es jemandem anthun, ihn verzaubern: storjeno mi je, ich bin verzaubert, Cig.; — begehen; greh, hudodelstvo s., eine Sünde, ein Verbrechen begehen; — dobro s., gut thun: otrok neče dobro s., jvzhŠt.; (po nem.); — 2) verrichten; delo je storjeno; s tem ni storjeno, damit ist es nicht abgethan, Cig.; — bewerkstelligen, zustande bringen, verfertigen: s. pot, einen Weg bahnen, Cig.; s. nasip, einen Wall aufwerfen, Cig.; dno s., grundieren, Cig.; s. zatvornico, ein Schleusenwerk anlegen, Levst. (Močv.); David ni vseh psalmov sam storil, Trub.; storjena obleka, fertige Kleider; ne stori kruha moka, ampak roka, Z.; s. sodbo, ein Urtheil fällen, Cig., Jan., Jsvkr., nk.; s. obljubo, das Gelübde ablegen; kup, ceno s. za blago, eine Ware behandeln, Cig.; s. šest milj hoda (zurücklegen), Cig.; s. zvezo (zavezo) s kom, sich mit jemandem verbinden, Cig.; srce komu (si) s., jemanden (sich) ermuthigen, Cig.; priprave s., Vorbereitungen treffen, Cig.; — smrt s., sterben; grozno smrt s., eines schrecklichen Todes sterben; — 3) bewirken, machen; to je storilo, da —; to mi je veliko solz storilo, dies kostete mich viele Thränen, Cig.; vročino s., hitzen, Cig.; — zu etwas machen: očeta te bom storil velikemu narodu, Ravn.-Jan. (Slovn.); srečnega koga s., jemanden glücklich machen; pohlevnega s., demüthigen, Cig.; vera je tebe zdravega storila, Trub.-Mik.; vreden se storim, Guts. (Res.)-Mik., poleg: vrednega se storim; — s. se mrtvega, sich todt stellen, Npes.-Jan. (Slovn.); — 4) gedeihen: lan ne stori na vsakem kraju, Nov.; — 5) gebären (vom Vieh), Cig., Jan.; krava je storila (hat abgekalbt), Cig., Kr.; — hervorbringen: koreninice s., Wurzeln treiben, Pirc; — 6) s. se, werden; noč se je storila, dan se je storil, es ist Nacht, Tag geworden; storila se mi je tema pred očmi, es ward mir finster vor den Augen; milo, inako se mi je storilo, es wurde mir wehe ums Herz, ich wurde wehmüthig gestimmt; kakor si veroval, tako se ti stori, (so geschehe es dir!), Trub.
stȓv, -ȋ, f. 1) der Schoberstock, Cig., M.; — 2) komur kozolca zmanjka, zabije poleg njega še močne kole v zemljo in nanje late priveže, to so: strvi, Št. Jernej (Dol.); — pogl. ostrv.
trpẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) leiden; pri delu mnogo t.; t. lakoto, žejo; škodo, krivico t.; t. pri čem, bei einer Sache zu kurz kommen; iz svojega t., aus seinem Sacke bestreiten; stroške bom jaz trpel, die Kosten werde ich tragen; — ertragen; vse voljno t.; sich gefallen lassen; tega ne trpim; sitneža ne trpim poleg sebe; vertragen; želodec mi ne trpi te jedi; — 2) sich halten, dauerhaft sein, dauern; dolgo t.; ta obleka me trpi dolgo, ich trage dieses Kleid lange; denar me ne trpi dolgo, ich habe das Geld nicht lange (= ich verbrauche es schnell); — trpeč, dauerhaft, Dict., Cig., Jan.; — 3) dauern, währen, anhalten; vse le nekoliko časa trpi; nekatera bolezen dolgo trpi.
vȃrih, m. der Hüter, der Beschützer; angel varih, der Schutzengel; — der Vormund: ("tako se govori poleg "varh", in tako pišejo starejši pisatelji; prim. ženih", Škrab. [Cv.]).
zapȋčək, -čka, m. der Zufluchtsort (kraj, kamor se kdo zapikuje, zateka): kdor poleg svojega gozdiča v sosednjih gozdih drva seka, pa se, kadar ga ima kdo videti, v svojino umika, temu ta ni za drugo nego v zapiček, Ig (Dol.).
zasę̑lje, n. der Weiler, Cig. (T.); povabiti koga na svoje z. (auf seine Besitzungen), SlN.; die Villa, Vrt.; hladno poletno z., Let.; zaselje poleg zaselja, drugo lepše od drugega, LjZv.
bóugi -oga m revež, siromak: poleg tvega trüda, i bouge nadeljaj BKM 1789, 183
bòžen -žna -o prid.
1. slab: pôv [pridelek] je letosz bo'sen AI 1875, kaz. br. 8; poleg bo'zne zemlé AI 1875, br. 1, 6; szvoj bo'zen szád pod sztreho szpraviti AIP 1876, br. 8, 6; bo'zna letina AI 1875, kaz. br. 8; Bo'zna lêta velko breme AIP 1876, br. 1, 1
2. hudoben: bo'zne plemenitáse KOJ 1848, 47
dalmatínski -a -o prid. dalmatinski: pôleg Dalmatinszke granice AIP 1876, br. 2, 3
dokònčati -am dov.
1. dokončati, končati: Dokoncsa liſzt KŠ 1771, 598; Dokoncsao ſzam jaſz 'sitek moj SŠ 1796, 4
2. skleniti, odločiti: szpráviscse dokoncsa jeli privoli AI 1875, kaz. br. 2; ſzi dokoncsal, kai nyega odküpis SM 1747, 51
dokončávši -a -e ko je dokončal: dokoncsavsi nas'sitek KM 1783, 35; be'sáj dokoncsavsi KOJ 1845, 3
dokončáni -a -o
1. dokončan, narejen: csi kaj dobro Scsé biti dokoncsano KŠ 1754, 268; je naſe delo dokoncſano BKM 1789, 164; po dokoncsanom dnésnyem deli AI 1875, kaz. br.; greih pa dokoncsani porodi ſzmrt KŠ 1771, 746; ki je vu dokoncsanom vrejmeni z-Cslovekom pouſztao KMK 1780, 13; je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga Jezika KOJ 1833, III
2. sklenjen, odločen: Dokoncsano je etak vu szprávicsi KOJ 1845, 61; Po právde dokoncsanoga réda AI 1875, kaz. br. 2; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; Pôleg orszácskoga szpráviscsa dokoncsane právde AI 1875, kaz. br.
3. končujoč se: szamo sze z-glasznikom dokoncsane k-rêcsi pridrü'zi AIN 1876, 22
4. v zvezah: dokončani razum določna oblika glagola: Pouleg dvôje forme, ta edna je dokoncsanoga, ta druga pa nedokoncsanoga rázuma KOJ 1833, 57;
dokončana forma predmetna oblika glagola: steri csinênye dugoványa dokoncsano vopoká'zejo, te je vu dokoncsanoj-formi AIN 1876, 49
dòli zavértivati ~ -am dov. zagospodariti, zapraviti: ona szkoncsávanye, pôleg stere je ország tak doli zavértivo AI 1875, br. 2, 1
domoljǜbec -bca m domoljub: te sztári domoljübec [Kossuth] pôleg szvoji 72 leti zdrav AIP 1876, br. 10, 8
drǘgi -a -o prid. drug, ki ni tisti, na katerega se misli: [roka] nazáj je grátala zdrava, liki ta drüga KŠ 1771, 38; ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; kai je nikakse drügo ſztvorjenye za naſſih grehov nei moglo zadoſzta vcsiniti SM 1747, 40; niti je nej dáno drügo imé pod nébov KŠ 1754, 2 b; To drügo lüſztvo je pa preſztéralo gvant ſzvoj na pout KŠ 1771, 68; ali pa drügoga mámo csakati KŠ 1771, 35; i drügo dobro zgovárjanye preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; Na drügo leto pa KŠ 1771, A6a; vkákso drügo veliko nevoljo ne pripela TF 1715, 30; vu meſzti etom, beiſte vdrügo KŠ 1771, 33; Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; edno kokoš za drügov AI 1878, 9; drügiva dvá talentoma KŠ 1771, 85; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; drügi lidjé KŠ 1754, 10; drüga tákſa dugoványa TF 1715, 29; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; ſzedem drügi dühouv hüſi KŠ 1771, 41; ino kdrügim greiſnikom SM 1747, 41; ne zapéramo vo te drüge dni KŠ 1754, 26; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; od ednoga mourja do drügoga mourja KŠ 1754, 4b
drǘgi -a -o sam.
1. drugi: neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46; Bogi, poleg steroga nám drügoga nei terbei SM 1747, 35; csi bi vám drügi Evangyeliom nazvescsávao KŠ 1754, 2b; neiga vu nikom drügom zvelicsanya TF 1715, 46; neiga vu nikom drügom zvelicsanya ABC 1725, A7a; rávno kak i ti drügi SM 1747, 8; vu mojem ſzerczi drügo nei SM 1747, 69; ali kaj drügo, na tou nüczamo KŠ 1754, 19; Nad drügim ſzmilenoszt KŠ 1754, 247; Drügoga ſzkrivnoſzti vö ne nazvejſyti KŠ 1754, 55; csüje od drügoga KOJ 1845, 9; drügi právijo, ka KŠ 1771, 102; naj drügi vzeme KŠ 1771, 343; lén vidila i drügoga je bio KM 1790, 46; Ki drügomi jamo kopa KM 1790, 18; dokecs ſze drügi vö zgucsijo KM 1790, 18; vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; vſza oſztaviti naſſa drügim SM 1747, 72; drüge uu vöri ſzlabe vodili TF 1715, 7; Ali drüga vám ne piſemo KŠ 1771, 530; Po drügi KŠ 1754, 39; Petra punicza zdrügimi KŠ 1771, 103
2. v zvezi z eden izraža zaporedje, medsebojno razmerje: eden drügoga kak na dobro opominati TF 1715, 37; razloucſi eden od drügoga SM 1747; Ona ſzta eden drügomi prouti SM 1747, 26; govorécsi eden drügomi KŠ 1771, 194; Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; obeſzeljávajte edendrügoga zetimi recsmi KŠ 1771, 621; je tak veliki, kak dvá velikiva na edendrügoga djániva konya KAJ 1870, 92; Valdüjte edendrügomi vaſſe grejhe KŠ 1754, 198; obiljáva lübézen ednoga vſzákoga vſzej váſz kedendrügomi KŠ 1771, 626; Nyive sze po meháj lôcsijo od edendrüge KAJ 1870, 119
dǘh tudi dǘjh -á m
1. duh, razumsko-spoznavna stran človeka: Ar teilo ſelei proti Dühi, i Düh proti teili SM 1747, 26; tak je poſztano Cslovik ſivocſi Düh SM 1747, 4; i düh, ka ſze notrejsnyega vszrczi doſztája KŠ 1771, 445; kriviczo lübcza odürjáva düh nyegov TA 1848, 9; kai ſze zdüha porodi SM 1747, 7; nego poleg Düha SM 1747, 23; odneſeni vu püſcsávo od Dühá KŠ 1771, 10; do razdeljenya düſe i dühá KŠ 1771, 677; Nega nyemi ni düha, ni sztopnye KOJ 1845, 115; Ar teilo ſelei proti Dühi SM 1747, 26; ſtero kdühi i kpriseſztomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; ſzmo vu eden Düh napojeni KŠ 1771, 514; ki pa ſzejja naDüh, z-Dühá bode 'zeo KŠ 1771, 570; pozdignem k-Bôgi düh moj KAJ 1848, 202; Ako pa po Dühi telovna dela morite SM 1747, 23; pravicſen poſztano vu Dühi SM 1747, 12; Ponoviti ſze je vám potrejbno vdühi pámeti vaſſe KŠ 1754, 97; ki ſzo ſziromáczke vdühi KŠ 1771, 13; ga pa Dávid vu Dühi za Goſzpouda zové KŠ 1771, 75; pride vu Dühi BKM 1789, 18; i vu dühi právoga cszisztoga krsztsansztva KAJ 1848, X; vodi ſztvoim dühom SM 1747, 90; i zdühom vuſzt nyega KŠ 1754, 93; da ſze cslovik zdühom i ſztejlom tá vneſzé KŠ 1771, 440; I z-môdrim dühom zbrodjávati KAJ 1848
2. bitje netvarne narave: Oni dühovje, ſteri ſzo KŠ 1754, 94; Ti hudi dühovje KŠ 1754, 95; I ti necsiſzti dühovje KŠ 1771, 110; Angyelje ſzo csiſzti dühouvje KMK 1780, 9; Od rázlocsni dühouv KŠ 1771, 731; od necsiſzti düjhouv oſzloubodo KM 1796, 99; Vcsino hüdi duhôv roba KAJ 1848, 3; vu temniczi bodoucſim dühom KŠ 1754, 111; vö je vrgao te dühé KŠ 1771, 25; zhüdimi Dühmi pod Nébov SM 1747, 27; dáo nyim je obláſzt nad necsiſztimi dühovmi KŠ 1771, 31
3. v zvezi sveti Düh tretja božja oseba: kako iſzvéti Duih TF 1715, 39; ſkoterimi náſz vucsi, ſzvéti Düh Bog SM 1747, 87; O Szvéti Düh SM 1747, 60; Szin, Sz. Düjh SM 1747, 16; Sz. Düjh vu poſzvecsenyej KŠ 1754, 92; Düjh je iſztina gotov KŠ 1771, 90; Szin, i Szvéti Düjh KM 1780 K, 5; Szvéti Düjh Boug KM 1783, 7; od Dühá ſzvétoga TF 1715, 22; vu jedinoſzti Dühá Szvétoga KŠ 1754, 12 b; noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; dári Düjhá ſzvétoga KM 1796, 118; Dika boidi i Dühi ſzvétomi SM 1747, 46; Oczu ſzinu Düho vekvekoma SM 1747, 81; prouti Sz. Dühi ſentávanye KŠ 1754, 73; dika i Sz. Dühi KM 1783, 2; nám ſzvojega ſzvétoga Dühá podeli TF 1715, 27; Dai mi ſzvétoga Dühá Bogá SM 1747, 61; ino je vnyega ſivocſi Düh vdehno SM 1747, 3; ſz. Dühá je poſzlau KŠ 1754, 24; i te mocsni düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 63; vido je Dühá Bo'zega KŠ 1771, 10; Polo'zim na nyega Düjh moj KŠ 1771, 39; darüj nám Dühá Szvétoga KM 1783, 10; toga novorodgyenyá vu ſzvétom Dühé TF 1715, 32; vu ſzvétom Dühei TF 1715, 23; vörjem vu ſzvétom Dühi SM 1747, 44; molécsi vu Sz. Dühi KŠ 1754, 2b; vSzvétom Dühi, i vognyi KŠ 1771, 10; ſztvoim ſzvétim Dühom SM 1747, 46; Sz. Dühom gori namazao KŠ 1754, 104; I zſvétim Dühom vjedinſztvi BKM 1789, 2; nej trijé ſz. Dühovje KM 1783, 14
dühšnazvést -i ž vest, zavest: ka pôleg dühsnezvêszti po pravici bode szkoncsávalo AI 1875, br. 2, 3
dúžen -žna -o prid.
1. dolžen, ki ima dolg: Dájte vſzákomi, ka ſzte du'zni, komi danyé, danyé, komi máuto KŠ 1754, 49; Goſzpodé ino Vládnikov, csi nyim ne dámo, ka ſzmo nyim du'zni dati KŠ 1754, 48; eden nyemi je du'zen bio pétſztou ſzoudov KŠ 1771, 190; tak nyemi plácsa, ka nyemi je du'zen KŠ 1771, 445; Od 10000 talentumov du'znoga ſzluga KŠ 1771, 58
2. obvezan komu kaj izkazovati, storiti: za ſtero ſzem jaſz nyemi ſzlüsbov ino zpokourov duſen TF 1715, 21; ſzem jaſz vekivecſnoga ſzkvárjenya duſen poſztano SM 1747, 51; cséſzt, ſtero je du'zen Bougi KŠ 1754, 9a; vkákſem poſtenyej i vrejdnoſzti ſzi du'zen dr'zati KŠ 1771, A8a; ſzam Du'sen lübiti Bogá KM 1783, 301; Du'sna ſzta oneva priprávlati SIZ 1807, 10; ſzo nej ſtimali za du'zno Bogá meti vu ſzpoznanyi KŠ 1771, 449; dusni ſzmo, nei teili, kaibi poleg teila ſiveli, nego poleg Düha SM 1747, 23; ka ſzmo du'zni Bougi i naſſemi bli'znyemi KŠ 1754, 7; I tim hudim ſzmo du'zni pokorni biti KŠ 1754, 34; nego i du'zni ſzmo, kak za prvo hválo dati KŠ 1771, A2a; dú'sni szmo naso Králevcsino brániti KOJ 1833, VII; Velikási szo du'zni na szpravicsi nazocsi bidti AI 1875, kaz. br. 3
dúžnost -i ž dolžnost: Hi'snikov du'snoſzt SIZ 1807, 6; je dosztojno i du'snoszt KOJ 1833, XI; Eto doprneszti szkrblivoszti moje prva du'znoszt bode AI 1875, kaz. br. 8; je tvoja perva dužnost BJ 1886, 5; nego pouleg du'znoſzti KŠ 1771, 454; pôleg ſzvoje paſztérſzke dú'znoſzti BRM 1823, IV; ſvojoj du'znoſzti zadoſzta vcsiniti KM 1796, 23; nej dr'zo za ſzvojo du'znoszt BKM 1789, 6; sze vcsim mojo dú'znoszt KAJ 1848, 6; Te druge du'snoſzti csloveka ſzo pa eſcse i poganom znáne bilé KM 1796, 128; Dú'znoſzti proti nasemi bli'znyemi BRM 1823, VII; za steri du' snoſzti volo SIZ 1807, 9; Kákse du'snoſzti máta hi'snika KMK 1780, 88; naj csini dú'snoſzti ſzvoje SIZ 1807, 10; ka za du'znoszti more dopuniti eden domovincsar AI 1875, kaz. br. 1
ednostáven -vna -o prid. preprost, enostaven: (Včéla) poleg tej temeni troje ednostávne piknjaste oči AI 1878, 35
gòrihránenje -a s reja, vzgoja: povszéd szo gruntane szirotne hi'ze na gorihránenye vbôgi szirotic KAJ 1870, 52; da szam poleg lagovoga gorihránênya bojazlivi bio AI 1875, br. 2, 7
gòri postàviti ~ -stávim dov.
1. postaviti, zgraditi: Nasim lutheránom je tüdi vola bila molitvárnicze szi goriposztaviti KOJ 1848, 115; Ki mlin scsé goriposztaviti, gát more vr'zti KAJ 1870, 108; zrüste eto czérkev i vu tréj dnévi jo nazáj gori poſztávim KŠ 1771, 270; vu velikoj Cérkvi, stero je on goriposztavo KOJ 1848, 18; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1848, 6; pren. I da szi pá goriposztavo sztolecz Szveta KAJ 1848, 375
2. ustanoviti: i v-Budapesti eden bank goriposztaviti AIP 1876, br. 6, 2
3. določiti: Po etom sze násztop dohodkov goriposztávi AI 1875, br. 2, 4
gòri postàviti se ~ -stávim se upreti se: Te szo sze honvédje goriposztavili AIP 1876, br. 1, 5
gòripostávleni -a -o
1. ustanovljen, imenovan: Vu 1948-mom leti, gda je prvi vogrszki miniszterium goriposztávlen AIP 1876, br. 2, 2
2. imenovan: je pa poleg krála goriposztávlenoga minisztera csészt obdr'zao AI 1875, br. 1, 2; sze je nájmre szkrbo goriposztávlenih Püspekijh KOJ 1848, 13
gòri státi ~ stojím nedov. obstajati: dokecs navküpnoszt med nami i med Ausztrie gori sztoji AI 1875, br. 2, 1; dokecs je te prvi ſator gori ſztáo KŠ 1771, 685; je vrêmen priteklo, na stero je váme vezalo gorisztalo AIP 1876, br. 5, 1; poleg ete návade je mogôcsno, ka trsztvo 'zenszkami itak gorisztoji AIP 1876, br. 6, 7
gòristojéči -a -e obstajajoč: je minolo nyihovo do tiszti mao gorisztojécse szamosztálnoszt AIP 1876, br. 8, 1
gòristáli -a -o obstoječ: Pri logi od 1855 do 1874 leta szégnovsi vremena gorisztála szrednya cena sze vzeme brezi doliracsuna AI 1875, br. 2, 3
hìtroma prisl. hitro: csi stoj na hitroma zazvediti 'zelê AI 1875, kaz. br. 6; pôleg stere sze pravica lehko i na hitroma nájde AI 1875, kaz. br. 1; je ogen hitroma vdirao AIP 1876, br. 6, 8
hodìti hòdim nedov.
1. hoditi, premikati se s korakanjem: da je niſcse nej mogao hoditi po pouti onoj KŠ 1771, 27; Hoditi. Járni KM 1790, 93; ovo tri lejta hodim iſzkat ſzád na etoj figi KŠ 1771, 215; i gda hodis po pouti KŠ 1754, 4; Nistere sztvaré hodijo, drcsejo KAJ 1870, 10; gda je eti na zemli hodo KŠ 1754, 102; Peter, hodo je po vodáj KŠ 1771, 49; da szo nej v-solo hodili KOJ 1845, 7; kak 'smetno je prvomi po nevtrejtoj pouti hoditi KOJ 1833, VI; pren. Vrág okouli hodi TF 1715, 43; Jaſz bodem tebi pout kázal, po steroj bodes hodil SM 1747, 96; ino miloscha za menom bode hodila ABC 1725, A8b; Ino csi glih bi jasz hodil po témnih douli ABC 1725, A8b
2. biti: navékse, csi pred nyimi l ali t hodi, dp. hold KOJ 1833, 44; Léd bi tüdi tak hodo, csi bi ga sto vugnoti steo KAJ 1870, 13; Navküpni sztroski na edno leto vise hodijo od 100 milliona AIP 1876, br. 6, 7
3. živeti, ravnati: tak i nám vnouvom ſitki terbei hoditi TF 1715, 33; da bom mogel hoditi, i ſiveti poleg tve ſzvéte volje SM 1747, 65; kak Krisztuſſi ráj po vouli hoditi KM 1783, 289; Cslovik, ki ne hodi vu tanácsi teh nevernikov SM 1747, 25; Steri mi po vouli hodi SM 1747, 265; ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; tüdi vu Dühi hodimo SM 1747, 23; i mi vu novoti 'zivota hodimo KŠ 1754, 192; Nego v-praviczi hodimo BRM 1823, 3; Vu Dühi hodite SM 1747, 26; Králove pri toj hodijo KŠ 1754, 273; vnogo ji je, ki po nyej hodijo KŠ 1771, 22; Záto vnovoti 'zitka hodmo KŠ 1754, 112; Vu moji zapovidáj hodite KŠ 1754, 70; vu ſztopái Jesussa Kristussa, bodem hodo SM 1747, 49; ar ſzem jaſz nei ſzerczá boleznoſzti pred tebom hodo SM 1747, 48; Henok je z-Bougom hodo KM 1796, 9; Ár je düsi po vôli hodo TA 1848, 40
4. kot velelnik iti, priti: Hodi bratec, všolo BJ 1886, 6; ſztani gori i hodi KŠ 1771, 28; hodi ſzodecz veren KŠ 1754, 272; hodi i glédaj KŠ 1771, 776; On je velo: hodi kmeni SŠ 1796, 4; Hodi k-nam, oh duh szvéti KAJ 1848, 136; Hodte moi verni SM 1747, 83; hodte blagoszlovleni Ocsé mojega KM 1783, 66; Hotte kmeni, Vi nevolni grejsniczi BKM 1789, 233; Hodte, ino podajte Nyemi vase ſzrdcze BRM 1823, 6; I erkao je Jezus: hodta za menom KŠ 1771, 104; I ercsé nyim: hodmo vu bli'znyejſa mejſzta KŠ 1771, 105; Hodimo vu Soulo KOJ 1845, 138; hodte kmeni vſzi, ki ſze tridite KŠ 1771, 37; hodte hitro vu ográdecz KM 1790, 38
hodéči -a -e hodeč: Tak ednáko v-tvem pozványi vſzigdár hodécs delas SŠ 1796, 128; vtemnoſzti hodécsi vidis veliko ſzvetloſzt KŠ 1754, 12a; Hodécsi pa Je'zus kre mourja KŠ 1771, 12; v-ſoulo hodécsi pojbics KM 1790, 56; Iſzkao ſzi me vnogo hodécs SŠ 1796, 47; I vidoucsi ga vucseniczke po mourji hodécsega KŠ 1771, 49; Predgovor, ali ta naprei hodécſa reics TF 1715, 26; teda z-touv literov hodécsa globoko- ali viszikoglászna, lasztivnoszt KOJ 1833, 80; Niscse je ne csüo, ka bi dobro hodécsa vöra vdárila KAJ 1870, 158; Obá pred Bougom hodécsa vu vſzej zapovidaj KŠ 1771, 161; vidoucsi nejme, plantave hodécse KŠ 1771, 52; vu solo du'zno hodécse soláre AI 1875, br. 2, 2; Radoſzt nad viſztini hodécsimi KŠ 1771, 737
ìskati ìščem nedov.
1. iskati, prizadevati si priti do česa: Nej nám ga tak trbej iſzkati KŠ 1754, 183; Jezusa iſzkati nemüdis BRM 1823, 3; Csi iscsem Tvoje králevsztvo BRM 1823, 10; Koga iſcses KŠ 1771, 332; ka iszcses et KAJ 1870, 58; oroſzlány, ino iſcſe, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; Düssa moia, Iscse tebe Zarocsnik SM 1747, 91; vſze vu nyem ta telovna iſcse KŠ 1771, 445; ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 12; rejtko dobi, ka iſcse KM 1790, 20; naj iſcse, i ſzprávla KM 1796, 7; Tebé tüdi mi iscsemo BRM 1823, 2; koga iscsete KŠ 1771, 325; Ka iscseta KŠ 1771, 267; i mojo düſo iſcsejo KŠ 1771, 472; jo z'zelejnyem iſcso BKM 1789, 299; oni iscsejo tebé, Goszpodne TA 1848, 7; ni eti je ne iſcsi BKM 1789, 4; ino iſcſimo i povrnmoſze KŠ 1754, 210; izcſite, ino naidete SM 1747, 25; iscsite ino nájdete KŠ 1754, 244; iscſite, i nájdete KŠ 1771, 21; Prebiváliscsa mir iscsite KOJ 1833, VII; naſſe zvelicsanye iscsemo KŠ 1754, 69; Da bom iszko jasz tebé BKM 1789, 371; Ár Herodes bode iſzkao tó dejte na pogibeo KŠ 1771, 8; Jezus, sto bi Te neiſzkao BRM 1823, 9; gda ſzi nyega iſzkala KM 1783, 83; Izkala je ſztán Divicza Maria KM 1796, 88; kaj jo je nej zvöre, nego liki zdejl právde, iſzkao KŠ 1771, 469; Vö je pa ſou vu Tarſus Barbanás iſzkat Sauluſa KŠ 1771, 377; i priſao je ſzád iſzkat na nyem KŠ 1771, 215; Pojdmo ga iſzkat BKM 1789, 58
2. skušati, prizadevati si: Ali iſcsem ſze lidém dopádnoti KŠ 1771, 557; vszi, ki iscsejo düso mojo pogubiti TA 1848, 33; Zetoga je iſzkao Pilátus odpiſztiti ga KŠ 1771, 329; ne iſcsi ſzi odvézanya KŠ 1771, 502; Ár Herodes bode iſzkao tó dejte na pogibeo KŠ 1771, 8
3. želeti, hoteti, pričakovati: pri nyem moremo troust iſzkazati SM 1747, 34; Tou miloscso iscse zdelom KŠ 1754, 257; Miloscsa váſz iscse BRM 1823, 8; zvelicsanye naſſe iscsemo KŠ 1754, 216; poſtenyé i nemrtelnoſzt iscsejo KŠ 1754, 82; I od tiſztoga mao je iſzko priliko, da bi ga vroké dáo KŠ 1771, 88; ali oni iſcſeio doſzta meſtrie SM 1747, 5
iskajóuči tudi iščejóuči tudi ìskavči -a -e iščoč: necsiſzti düh obhodi ſzüha mejſzta iſzkajoucsi pokoj KŠ 1771, 208; naj ga po právoj pokouri iszkajoucsi ſzrecsno morem gori nájdti KM 1783, 83; Ki Iszkajôcs trôst KAJ 1848, 145; trôst ino môcs iszkajôcsega KAJ 1848, IV; i zvuna tebé drüge Bogé iſzkajoucsemi Manaſſeſi KŠ 1754, 232; poſztanoli ſzo vinej, iſzkajoucsi priliko KŠ 1771, 41; priſzpodobno králeſztvo nebeſzko k Csloveki tr'zczi iscsejoucsemi dobri d'zünd'z KŠ 1771, 46; bratje tvoji vinej ſztojijo, iſzkajoucsi ztebom gucsati KŠ 1771, 41; Elymás csalejr iſzkajoucsi odvrnouti nameſztnika od vöre KŠ 1771, 381; Nouvi mésniczke iszkajoucs z pogovárjanyom vu düse vékse postüványe posztaviti KOJ 1914, 144; z-veszéljov szo sze od vsze té nevôle szmrt iszkavcsi rêsili AI 1875, kaz. br. 3
ìskani -a -o iskan: Orehov les je jáko iskan AI 1878, 45; tomi drügomi ne bi bilou meſzto iſzkano KŠ 1771, 684; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8
kàko vez.
I. med členi v stavku
1. kakor, kot, za izražanje primerjave glede enakosti: On je kako edno vſzádjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; Bio je gvant nyegov bejli, kako ſznejg KŠ 1771, 97; Nazáj ſzam ſze 'se povrno kako rászipni ſzin k-tvojoj dobrouti KM 1783, 151
2. za izražanje primerjave sploh: ti nyé koronues zmiloschov, kako zednim paisom ABC 1725, A8a; [Kristus] priſzpodoben je bio k lidém, i vnosenyej je nájden, kako cslovik KŠ 1754, 106; Kako ſzencza ſzo, ſzprávlajo i ſzkrbijo ſze KŠ 1754, 240; odpüſzti nám dugé naſe, kako i mi odpüſcsamo du'znikom naſim KŠ 1771, 18; Sidoni le'zej bode na ſzoudnyi dén, kako vám KŠ 1771, 36; odpüſzti nám dugé naſſe, kako i mi odpüſcsamo du'snikom naſſim KMK 1780, 25; Kako k-hládnoj vodi Setüje BKM 1789, 4b; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; Csini nogé moje, kako jelena TA 1848, 14
3. za izražanje položaja osebe: zvoli ſzi je edno poſteno Oszobo, kako Vértes Jánosa csér SIZ 1807, 4
II. v odvisnih stavkih za izražanje primerjave: Kako ta verna mati, Scsé deczi pomôcs dati, Tak Bôg te ſzvoje zmága, Bráni BRM 1823, 37; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120
kolárnica -e ž kolnica, shramba za vozove: Pôleg štale je kolárnica BJ 1886, 14
krát prisl. krat: Tou cſinte keliko goder krát pili boudete na moje ſzpominanye TF 1715, 44; To koliko godi krát bodete pili, vcsinite na moie ſzpominanye SM 1747, 39; da bi mogoucse bilou, bi ráj jezero krát poleg nyé mrú KŠ 1771, 444
kr̀ckati -am nedov. oglašati se z glasom krc: Krcka 'zerjáv pôleg szvoje dôbi KAJ 1870, 14
kr̀stni tudi kèrstni -a -o prid. krsten: Ako bi kerſztno obecsanye prelomo SM 1747, 52; Krsztnoimé sze vszigdar za pridovkom pise AIN 1876, 10; poleg kerſztnoga obecsanya SM 1747, 22; Káksa du'snoſzt je krſztnoga Ocsé KMK 1780, 59; Krſztni zavezek mámo ponouviti BKM 1789, 226; V-krsztnom iméni, ino priiméni (Czouni) KOJ 1833, 10; Lasztivne i krsztne iméne moremo vszigdár z-velikimi literami piszati AIN 1876, 73
küpǜvanje -a s kupovanje: verbum znamenüje káksega dugoványa vidlivo polo'senyé, za czejno-küpüvanye KOJ 1833, 130; tak je ole'sejsao odávanye i küpüvanye KOJ 1848, 19; Vküpüvanyi drág’ga blága, Nej nam je niksa ſztvár drága BKM 1789, 229; Daj, naj tak vu odávanyi, Kako i vu küpüvanyi, Poleg pravicze ſztojim BRM 1823, 392
làkovnost -i ž lakomnost, požrešnost: Lakovnoſzt, pianoſzt tou je vase veſzélje BKM 1789, 448; proszécsi hráno pôleg lakovnoszti szvoje TA 1848, 63; Nagni szrcze moje i nej k lakovnoszti TA 1848, 100
mìlost -i ž milost: je tvoja miloszt Mené okouli vzéla KŠ 1754, 246; Miloſzt te pohája BRM 1823, 6; ſzpomeniſze zméne poleg tvoie miloſzti SM 1747, 93; Bôg nas, ki blagoszlávlas z-miloszti KOJ 1848, 10; i proſzim tvojo miloſzt SM 1747, 50; Miloszt od nyega má KAJ 1848, 10; neg vmiloſzti tvoje da vſzigdar bodemo SM 1747, 90; Ár ſze je zgledeno vmiloszti BKM 1789, 16; Hodi k-meni z-miloſztjov BRM 1823, 9; Vsze miloſzti SM 1747, 59; na odicsene miloſzti nyegove SM 1747, 20
mòj -a -e svoj. zaim.
1. moj, izraža svojino govorečega, gledano z njegovega stališča: Ma lepota kama je SŠ 1796, 98; Moja kamenica je z-kamna KAJ 1870; Obüdi ſze oh mé ſzrczé KM 1783, 226; veszeli sze szrcze moje TA 1848, 10; Ti veren angel düse moje KAJ 1848, 4; Ti máses moio glávo zoleiom ABC 1725, A8b; pszeniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; Noter ga vſzercze me vczipim SM 1747; ár ſzo vidile ocsi moie SM 1747, 58; tou je praj edna kouſzt z-moji koſzt SIZ 1807, 7; koteri mené lübio ino moje zapoveidi obdersávajo TF 1715, 18
2. izraža splošno pripadnost govorečemu: Moja düsna veiſzt me touſi SM 1747, 77; ovo má radoſzt Jesus prihája SM 1747, 77; Li tebé ſcsém Boug, ma radoszt BKM 1789, 300; ako eto moje, delo priétno boude TF 1715, 9; brezi vſzega mojega zaſlüſenyá TF 1715, 9; pôleg moje pravicze TA 1848, 6; Pomágaj mojoj krhkôcsi BRM 1823, 9; Vzemi záto ov moi máli dár TF 1715, 9; I düjh moj polo'zim KŠ 1754, 96; 'Z-nyega sze vcsim mojo dú'znoszt KAJ 1848, 6; Vu iméni Bogá začnem moje delo BJ 1886, 3; pehár vu mojoi kervi TF 1715, 39; zmoim mislenyem zbantuval ſzem SM 1747, 67; Ki ſze nad mom ſzmrtjom vezdaj 'saloſztite SŠ 1796, 58; zmojov pámetjov gori zgrüntati nemorem TF 1715, 40; inoje za moih greihov odpüſcſenyá voljo kerv prelejao TF 1715, 38; ka je za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; kai je Kristus za moi grehov volo mrel SM 1747, 41; jaſz ti poká'zem zdejl moji vöro mojo KŠ 1754, 79; kakoje pravicſno za moje greihe preleána TF 1715, 40; ino moie zapovidi obdersávaio ABC 1725, A4b; da mi vſzeh moie grehe odpuſzti SM 1747, 58; ſteri mené lubijo i moje zapouvidi zdr'závajo KŠ 1754, 67; ne glédaj me grejhe SŠ 1796, 85; pohaszni moje trüde KOJ 1833, VI; da vnáſztavaj moji hodite KŠ 1754, 96; kaiſzem mojega Bogá zmoimi greihi zbantuvau TF 1715, 37; Doſzta krát ſzem zmoimi greihi, Jesussa razdreſzelil SM 1747, 77
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do govorečega: moi Goſzpoud ino moi odküpitel TF 1715, 22; moi králl ABC 1725, A7b; Zato Jesus moi oſztani SM 1747, 78; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Da sze nehváli nepriátel moj TA 1848, 10; dobro dete moje KAJ 1870; ktebi moj Bog gorgledim BJ 1886, 7; Nebode zmojga ſziná Farar ani Meſter TF 1715, 4; kiſzte Ocza mega SM 1747, 83; ſzam zváo ſziná mojega KŠ 1771, 8; med moj ſzlovenſzki národ pouzvo BKM 1789, 3b; ſteri bode páſzao lüſztvo moje Izraelſzko KŠ 1771, 7; Po mojem Goſzpodni Jeſuſſi TF 1715, 37; Vu etom moiem Zvelicsitilei verujem SM 1747, 58; vu Jezuſſi Kriſztuſi Goſzpodni mojem vorvati KŠ 1754, 123; kak vu mojem Bougi KM 1790, 107; Po Kriſztuſi mem Goſzpodni SŠ 1796, 4; Moji lübléni, zdaj ſzmo KŠ 1754, 97; i ſteri ſzo moji bratje KŠ 1771, 41; Poſzlüjhnite moji drági! SIZ 1807, 3; proti moim nepriatelom ABC 1725, A8b
mòj -a -e sam. moj: I moja vſza ſzo tvoja KŠ 1771, 323
mréjti merjém dov. umreti: Mrejti Meghalni KM 1790, 93(a); ino mrejti nemore TF 1715, 39; na konczi bláſeno mreiti SM 1747, 54; vſteroj mrejti more KŠ 1754, 38; csi de mi potrejbno ſztebom mrejti KŠ 1771, 89; ka je mogao mrejti KM 1790, 56; Ednouk moremo mrejti SŠ 1796, 4; Merjém ſzkoro SM 1747, 78; ſzmertjom merjés SM 1747, 6; Goſzpoud je tudi kraj vzéo tvoj grejh, da ne merjés KŠ 1754, 198; ár ſteri dén bodes 's-nyega jo, ſzmrtyom merjés KM 1796, 6; cſi gli merjé, dönok bode 'zivo KŠ 1754, 117; csi ſto merjé brezi deczé KŠ 1771, 74; Ki nejê, merjé KAJ 1870, 42; Znikakſim tálom ſzmertjom ne merjéta SM 1747, 6; nej ſzamo ne merjéta KM 1796, 7; Merjémo, i vſza oſztaviti bomo mogli SM 1747, 72; Merjémo BKM 1789, 165; ſzmrtjom ne merjémo SŠ 1796, 13; Ako vi poleg teila bodte ſiveli, merjéte SM 1747, 23; Ako vi vszi merjéte BKM 1789, 10; nám otroczi merjéjo BKM 1789, 10; Prvle tak meri, kak merjés SŠ 1796, 141; Mermo vszoj rú'znoszti KAJ 1848, 108; bi ráj jezero krát pouleg nyé mrú KŠ 1771, 444; Ne jejta ſnyega, dabi ne mrela SM 1747, 5; bi morebiti od gláda merlo BJ 1886, 10; dabi grejhom mrli KŠ 1754, 109; i z-ſzvojim odvejtkom vrét naj merjé KM 1796, 7; Naj vſzejm grejhom merjémo KŠ 1754, 109; Ár ſzam jaſz po právdi mrú KŠ 1771, 560; na kriſi ſzi za me mrel SM 1747, 70; ki ſzi za náſz trpeo na kri'zi mreo BRM 1823, 42; raſzpétye mreuje TF 1715, 22; raſzpétje, mrelje SM 1747, 44; On je za méne mrel SM 1747, 38; raſzpét je mrú je KŠ 1754, 98; i mrou je KŠ 1771, 74; Csi moja je zdaj mrla KŠ 1771, 29; Raſzpét je, mró je KMK 1780, 7; mró je KM 1790, 109; Kriſztus je za nász vſzejh mrao BKM 1789, 358; Trpo, mrou BKM 1789, 8; je za náſz mreo BRM 1823, 4; je rimszki kardinal mreo AI 1875, br. 2, 8; Ocsáki ſzo mi mrli SM 1747, 71; záto ſzo vſzi mrli KŠ 1754, 120
nadàle prisl.
1. naprej, izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja: tim nepobo'znim ſze pa dopádne, vſterom i nadale idejo KŠ 1754, 73; vu ſterom bi tebi i nadale mogao vörno na etom ſzvejti ſzlü'ſiti KM 1783, 172; Vari me i na dale KM 1783, 6; Nadale od Kriſztuſſovoga vö ſzkázanya KM 1796, 92; ſzrczé Nadale vſzigdár 'zivé BKM 1789, 216; je pa du'sen vſzáki zdaj 'se nadale dobro vu ſzebi premiſzliti SIZ 1807, 9; Csi poszlavci i sze nadale k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; On i nadale nej zbojaznoſztyov nego zſzlobodnoga ſzrczá vſze csini KŠ 1771, 438
2. v vezniški rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega: Na dale poveimi na koliko tálov ſze razdeljáva TF 1715, 26; Proſzim Tebé na dale ponizno SM 1747, 47; Nadale: káksi rázlocsek je 1.) med KŠ 1754, 61; Na dale pa potrebüje ſze od Safara: naj KŠ 1771, 496; záto na dale, bratje, proſzimo váſz KŠ 1771, 619; Proszim te pa i nadale moj predrági Zveliciteo KM 1783, 136; ti ovi v-drügo, v-trétyem ſztouczi ſzedijo, i tak na dale KM 1790, 84; Nadale: z tisztih devet apaticz KOJ 1845; nadale, po deli mo prilicsni KAJ 1870, 105; nadale ka merkanye vu pênez-vrêdnoszti zadene AI 1875, br. 1, 6
naj vez.
1. naj, za uvajanje stavka, ki z izra-žanjem želje ali zahteve dopolnjuje nadredni stavek: proſzim dati nai nebode tesko TF 1715, 48; Szodie Bogh, nai od ſzvoiega predszé vzetyá vkrai ſzpadneio ABC 1725, A7b; i gda ſze porüsi, ne veſéliſze tvoja pamet, naj ſze ne vidi hüdo KŠ 1754, 40; erczi, naj eta kaménya krüh bodo KŠ 1771, 11; Zato csi ſze vam vidi naj ſze radüje veſz odvejtek SIZ 1807, 4; Ország má praviczo od nász terjati, naj sze pouleg nassega i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X; Pôleg znotrêsnye vrêdnoszti, Naj zavr'zemo preidôcsa KAJ 1848; Kakda právite düsi mojoj, naj leti liki fticsek TA 1848, 9; molbami sze zdühávala bôgi naj mo'zá neszrecsa ne doszégne AI 1875, kaz. br. 7
2. da, za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka: Postüj otso, naj ti dobro bode KŠ 1754, 29; Ár zgrdijo ſzvoja licza, naj ſze vidijo od lüdi KŠ 1771, 19; ſtere ſzi zabajajo, naj ne poprijéjo KŠ 1754, 38; drüga Bo'sánſzka Perſona z cslovekom poſztánola, naj bi náſz odküpila KMK 1780, 5; Naj nász vu tvojo diko pripelas, proszimo te KM 1783, 10; na tom bodem z-vſzejm mogoucsim fliſzom, naj ſze ſteti navcsim KM 1790, 24; je steo Ocsa nebeſzki lübézen pobüditi, naj bi oni eden-drügoga ſzrecsnoga vcsiniti mogli SIZ 1807, 8; Ka sze naj od gláda szmrti resijo od nasega országa szo hrányeni AI 1875, kaz. br. 3; gda pošlejo pse jazbičare, naj ga vö gonijo AI 1878, 10; Tak sta vrejdna, naj tej nyidva lübijo BJ 1886, 10
naprépokázati -žem dov. napovedati: zna-ménja, poleg stere obrácsanye vrêmen naprê-poká'zejo AI 1875, br. 2, 8
nástop -a m napoved: Po etom sze násztop dohodkov goriposztávi AI 1875, br. 2, 4; zemla sze poleg vöpovedanoga násztopa gorivzeme AI 1875, br. 2, 4
nazáj držéči se ~ -a se ~ -e se prid. zadržan, boječ: da szam pôleg lagovoga gorihranênya bojazlivi i nazájszedr'zécsi bio AI 1875, br. 2, 7
néi tudi néj tudi ne člen.
1. ne, s povedkomzanika glagolsko dejanje: Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; Ár ſzi ti nei taksi Bogh ABC 1725, A7b; kai ga nei, ki bi dobro cſinil SM 1747, 7; nei je oſztano SM 1747, 5; geto ſzem jaſz nej gúcsau KŠ 1754, 20; ſtero je nei prouti Bougi KŠ 1754, 33; vcsis drüge, ali ſzamoga ſzebé nej KŠ 1771, 437; Nej je zadoſzta na zvelicsanye, csi vörje KMK 1780, 4; Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b; nej nám trbej gori vzéti KM 1790, 20; Okou je nej vid’lo SŠ 1796, 5; nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; more vszáki domou iti nej voglariti KOJ 1845, 10; kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; niti odgovoriti nevejo TF 1715, 4; meni nikai nebode falilo ABC 1725, A8b; ſteri eto zapouvid ne zdr'zijo KŠ 1754, 13; ne prepovidávaj KŠ 1754, 12; i dobra dela ne naſzledüjo KŠ 1771, 442; I ne vpelaj nász vu ſzküsávanye KM 1783, 11; Ni koroune Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; me preosztro nepokastigaj KOJ 1833, VI; nyemi Czaszar nevouscsi za 'seno szvojo szesztro KOJ 1848, 3; V-tvojem krili nevczagam nigdár KAJ 1848, 3; Csteti tudi znam, ali escse nê zadoszta nalêhci KAJ 1870, 6; ne more na isztinszko pot nájti AI 1875, kaz. br. 1; Záto hižne pse ne trbéj zaprávlati AI 1878, 8; Nebom jas tebe več nigdár sunyávao BJ 1886, 5
2. z drugim stavčnim členom izraža nasprotje, izključevanje: nei jaſz, nego ſzvéti Pavel váſz opomina TF 1715, 6; dusni ſzmo, nei teili, kaibi poleg teila ſiveli, nego poleg Düha SM 1747, 23; Jaſz ſzám, nej drügi, bom nyega meni vido KŠ 1754, 139; Ivan, (nej János, ſzta dvá bilá) KŠ 1771, 259; je Czérkev pred náſz dála, ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; Od ſzemena nej mo'zkoga, Nego od Düha ſzvétoga BKM 1789, 3; vu šolo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; Csi je ſteti neznas, poſzlüsaj KŠ 1771, A8a; Niti ne vu'zgájo poſzvejta KŠ 1771, 14; Kamenico nê szamo na piszanye, nego i na brojenye nücajo KAJ 1870, 7; ogen escse nê vgaszeni, nego 'ze sze szkoro dokoncsa AI 1875, kaz. br. 3; njegov nos ne samo dobro vohalo, nego dober za oránje AI 1878, 10
3. v vprašalnih stavkih izraža domnevo, ugibanje: Jeli je nej vaſſe proroküvanye lá'z KŠ 1754, 20; nej li je Boug odébrao ſziromáke etoga ſzvejta KŠ 1771, 748; jeli lübi eden drugoga ali nej SIZ 1807, 5
4. elipt. izraža zanikanje, zavrnitev: Jelie Kristus vu ſzmerti oſztano? Nei, on je SM 1747, 13; právi, ka ſze ni eden Litarán ne zvelicsa? Oh nej! KŠ 1754, 10a; ſtimate, ka ſzo krivicsnejſi bili, Nej KŠ 1771, 215; Nej tak, liki do eti mao BKM 1789, 5b
5. v vezniški rabi za širjenje prej povedanega: aki je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; vrouke nevzemo nei kaibi tolmacſili návuk vnogo vcsio TF 1715, 5; da tak nej li ſzamo nepriáteli nego i vu vſzem dobrom deli KŠ 1754, 12b; Meſzto je nej Athena nego Korinthus KŠ 1771, 613; Nej ſzamo za toga volo, ka ſzo nego BKM 1789, 2; szkrbijo nej szamo za obarvanye szvojega Jezika, nego 'selejo i tou KOJ 1833, VIII; Nej tak ti neverni, nego szo, kak pleve TA 1848, 3
nèprehènjano prisl. nenehno, stalno: Szpláseni Törczi pa neprehenyano be'sijo KOJ 1848, 98; ki sze pôleg szvoje cérkvi dugovány vszigdár neprehenyano trdio AI 1875, br. 1, 8; Jáko je snajžna, liže se neprehenjano AI 1878, 9
nespàmetnost -i ž nespametnost: Ár nyihova neſzpametnoſzt ocsiveſzna bode vſzejm KŠ 1771, 650; Nase mislejnye telovno, Bilou je, neſzpametnoſzt BKM 1789, 59; Csi ſzmo pa kaj znaſſe neſzpametnoſzti vcsinili KŠ 1754, 18; Pôleg vse svoje nespametnosti je on méroven bil BJ 1886, 24; Ti vidis nyegovo neszpametnoszt KAJ 1848, 229; ne právim pouleg Goſzpodna, nego liki vu neſzpametnoſzti KŠ 1771, 548; Geto vu neszpametnoszti Pokôro zamüdjáva KAJ 1848, 147
nóuvi in nóvi -a -o prid.
1. nov, nedavno nastal, narejen: Varas je nôvi AIN 1876, 12; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; niszter nevé drugo pomôcs, kak dácso gorizdignoti i nôvi dug naréditi AI 1875, kaz. br. 2; I dao je vu vüszta moja nôvo peszem KAJ 1848, II; Niti ne vlejvajo nouvo vino vu ſztáro poſzoudo KŠ 1771, 29; Katanszko soulo v-nouvommeszti je vouscsila KOJ 1848, 11; tô sze z-gorivzétom nôvom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2; za steri dú'znoſzti volo ſzebé ti nouvi hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; Novi mertüki leh'zési bodo v racsuni AI 1875, kaz. br. 6; Pri ſterih eto nájdes ali ſzo nouve [pesmi], ali pa zdaj obrnyene na nas jezik BKM 1789, 5; ſze ti nôve Peſzmi dávajo v-rôke BRM 1823, 11; nôve peszmene knige BRM 1823, I; Nôve knige cstenyá KAJ 1870, 3; Pri zdávanyi nôvi Hi'znikov BRM 1823, VIII; dobre knige .. Goszpon, ki szo szi vszáko leto nikelko nouvih priszkrbeli KOJ 1845, 5; Od nôvi mertükov AI 1875, kaz. br. 6; gda szo oni goriposztavili nouve skolnicske hrame KOJ 1845, 6; po sterom nede vecs potrêbno nôve dugé réditi AI 1875, kaz. br. 1; Skéri nôvih mertükom szo na nôve iméne krsztili AI 1875, kaz. br. 6; Rávno je tak pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6
2. ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega: Ino vſzáki dén nouvi cslovik naprei priti TF 1715, 33; ete pehár je Nouvi Zákon vu mojoj krvi KŠ 1754, 202; geto je Nouvi Zákon na Siriánſzki jezik obrnyeni KŠ 1771, A5a; Nouvi Gráduvál BKM 1789, 1; Nôvi klafter sze od nyih za méter imenüvo AI 1875, kaz. br. 6; Nouva ſzvetloſzt vnocſi ſzvejti BKM 1789, 3; kama ſzliſsio c) Nouvo porodjeinye SM 1747, 36; naj bodete nouvo tiſztou KŠ 1771, 498; dokecs nôvo racsunanye nê gori prislo AI 1875, kaz. br. 6; eto je pehár nouvoga Testamentoma KŠ 1754, 39; ze ſzame miloſche po koupeli novoga rodgyenyá TF 1715, 33; i vſzi Sztároga i Nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; Mámo tak Sztároga, kak nouvoga Zákona exempláre KŠ 1771, A3b; Sztároga, i Nouvoga Testamentoma szvéte histórie KM 1796, (1); Poleg právde vszákoga novoga szpráviscsa AI 1875, kaz. br. 1; Obleicste gori toga nouvoga Csloveka SM 1747, 5; nouvoga csloveka na ſzé oblicsémo KŠ 1754, 7a; i dujh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Truber Nouvi Zákon vo dáo KŠ 1771, A6a; zdaj vete nouvi réd poſztávlene nahájajo BKM 1789, 1; pri odebéranyi nouvoga Skolnika priporácsam KOJ 1845, 5; dám vam ſzrczé nouvo KŠ 1754, 96; tak i nám vnouvom ſitki terbei hoditi TF 1715, 33; Tak i vu Nouvom Zákoni je Kriſztus li dvej naſztavo KŠ 1754, 185; vu Nouvom Zákoni czejlo obdr'zao KŠ 1771, A2b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; ni ti nouvi vezdásnyi ſz. piſzma razkladácske nikaj ſztraslivoga nemajo KŠ 1771, A3b; ka ſzem Moj'zesovim petéram knigam nouva iména dao KŠ 1754, 5b; Nego vnouvi nebéſzaj i vnouvoj zemli KŠ 1754, 142; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771
3. v zvezah: nouvi svetek celodnevno češčenje: Tiszti dén szo nasi Szlovenje szvetíli ino nyemi pravili “Nouvi szvétek” KOJ 1914, 151;
novo leto novo leto: Nôvoga leta peszmi KAJ 1848, V; Na nôvo leto BRM 1823, V; Po novom leti szilje bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8
nóuvi -a -o sam. novi: prouti tomi nikaj nouvoga zdr'záva KŠ 1754, 5a; ovo vſza ſzo nouva vcsinyena KŠ 1771, 537; ſteri vö mecse zkincsa ſzvojega nouva ino ſztára KŠ 1771, 46
òbčinski -a -o prid.
1. splošen: Sz. Petra apostola prvi obcsinsziki liszt KŠ 1771, 699; Obcsinſzka Vöra je pa eta KM 1783, 12; Obcsinſzka lübézen BRM 1823, VII; Obcsinszka pri grobi KOJ 1845, 13; Obcsinſzko káranye KŠ 1771, 564; Obcsinſzko Bo'ze dobrocsinênye BRM 1823, I; vcsenyé vogrszkoga Jezika, kakti edno tákse obcsinszko potrejbno delo KOJ 1833, III; sze je zdaj obcsinszko 'selejnye pobüdilo KOJ 1848, 7; Tituſi laſztivnomi ſzini pouleg obcsinſzke vöre KŠ 1771, 657; vu právom Krsztsánszke Obcſinszke Vöre Vadlüvanyi KM 1783, 111; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſzlü'zbe BKM 1789, 6; Poleg obcſinſzkoga Vadlüványa SM 1747, 11; Vszákoga Národa kakti obcsinszkoga Tiváristva napinyávanye KOJ 1833, IX; ove sztáre pápinszke návade do obcsinszkoga Cérkvenoga szpráviscsa KOJ 1845, 64; tam sze je králeszka rêcs za obcsinszkoga razserjüvanye razglászila AI 1875, kaz. br. 2; Jaſz vörjem vu Mater Czérkev .. obcſzinſzko SM 1747, 43; vu bratinſzkoj lübézni pa obcsinſzko lübéznoſzt KŠ 1771, 717; ſtero ſz. Hieronymus pa za obcſinſzko zové KŠ 1771, A5a; naj moli obcsinſzko ſzpouvid etak KMK 1780, 78; Za obcsinszko poszküsbo priporácsam peszmi KOJ 1845, 5; i tak vsizamá obcsinszko Dobro naprejpomágamo KOJ 1833, X; stero je Boug pravo po obcsinszkom potopi KOJ 1833, VIII; Vu obcsinszkoj nevouli BKM 1789, 337; Od zobcſinſzkim dugoványem 'zivlejnya KŠ 1771, 499; Katekizmus, tak ſze zové zobcsinſzkim tálom i kni'zicza KMK 1780, A2 (3); liki lidjé ſtimajo z-obcſinſzkim tálom KM 1790, 78; Rázlocsni obcsinszki vdárczi KAJ 1848, VIII; za odvrnênye obcsinſzki nevôl BRM 1823, IX; obcsinſzkim A'ziánſzkim gmajnam KŠ 1771, 725; Vu obcsinſzki nevolaj BRM 1823, IX
2. navaden, nečist: kaj ſzi niki zvucsenikov nyegovi zobcsinſzkimi rokami (tou je, znemujvanimi) krüh jeli KŠ 1771, 122
3. občinski, mestni: Nego što se pašči svoje silje pri občinskoj orsáčkoj drüžbi zagvüšati BJ 1886, 32; Zobcſinſzkim Zákonom gledocs na nyegovo A.) ſztálnoſzt SM 1747, 33; i djáli ſzo je vu obcsinſzko temniczo KŠ 1771, 355
4. občen: Obcsinszki nomen, szteri sze sika na vszákse ednoga Plémena dugoványe KOJ 1833, 15; Obcsinszko imé znamenuje AIN 1876, 10; sze meszto znamenüvajôcse obcsinszko imé dêva AIN 1876, 11
òbčinski -a -o sam.
1. skupni: nego ſzo nyim vſza obcsinſzka bilá KŠ 1771, 353; Teda ſzo vſza obcſinſzka bilá KM 1796, 121; tak ſzo vſzi vküp bili i vſza ſzo meli obcsinſzka KŠ 1771, 340
2. omadeževani: ár ſzam nigdár nej jo kaj obcsinſzkoga i necsiſztoga KŠ 1771, 372
obráčanje -a s
1. obračanje: I dabi ſzvojim csüdnim obrácſanyem, Znamenye bilá BKM 1789, 157; Nego szojo táksa znaménya pôleg stere obrácsanye vrêmena na prêpoká'zejo AI 1875, br. 2, 8
2. prevod: niti znikakſega drügoga obracsanya (verſio) csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; geto ſze je doſzéga máo tak ſzkrblivo pascso za obracsanye prvoga piſzma KŠ 1771, A4b; Vu obrácsanyi szam pohaszno deacske recsi KOJ 1833, V
oglejǜvanje -a s ogledovanje, ogled: Csiszti dohodek pôleg oglejüvanya bode vözvejdeni AI 1875, br. 1, 5; Vu vszáko okroglino za oglejüvanye ednoga biztosa i poszebno ednoga, ki de logé oglejüvo AI 1875, br. 2, 3
orsáčki -a -o prid. državen: je escse nej prejsao.. orszácski Jezik KOJ 1833, X; da je orszácska peneznicza szpráznyena KOJ 1848, 72; Orszá-csko ládanye sze more pelati AI 1875, kaz. br. 2; Pôleg orszácskoga szpráviscsa dokoncsane právde AI 1875, kaz. br. 6; dühovne, orſzacske, Goſzpode ſze ti boi SM 1747, 88; szamo törszke vore cslovek orszacsko csészt dobih AI 1875, kaz. br. 3; Vu orſzácskom ſzpráviſcsi KŠ 1771, 853; Na orszácskom szpráviscsi dva sztrána sze nájdeta AI 1875, kaz. br. 2; na podnésnyoj Orszácskoj mejji bi prebivali KOJ 1833, VII; Csi cslovek po orszácskoj ceszti dale ide KAJ 1870, 92; poszlavci szo v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, kaz. br. 1; geto sze orszácski Ocsevje szkrbijo KOJ 1833, X; Od orszácskih Ocsákov je dokoncsano KOJ 1833, III; na prêpolo'zene orszácsek sztroske v-tanácsivanye vzeme AI 1875, kaz. br. 2; nego z-szvojimi Orszácskimi rendelüvanyi KOJ 1833, VIII
òstro prisl. strogo, neprizanesljivo: i záto te bodem oſztro kaſtigao KM 1790, 52; csiglih tô pôleg právde osztro prepovêdano AI 1875, br. 1, 1; prôti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3
pastérski -a -o prid. pastirski: ſzkrb, ki pôleg ſzvoje paſztérſzke dú'znoſzti poglednovsi BRM 1823, IV; tak je mocsen bio, ka je vu ſzvojoj paſztérſzkoj doubi mouro KM 1796, 54
písmo -a s
1. pisno sporočilo: Pozdravlánye zmojov rokouv Pavlovov piſzmo KŠ 1771, 526; od krála orszácskoj szpráviscsi poszlano piszmo sze precsté AI 1875, kaz. br. 1; Szpráviscse pôleg králeszkoga piszma AI 1875, kaz. br. 2; Ki nescse na szedsztvo pridti, more sze vpiszmi zglásziti AI 1875, kaz. br. 3; püspöki od krála pozvánim piszmom szedijo AI 1875, kaz. br. 1
2. knjiga, tisk: Zrok, csi gli bi zvrejdnim tálom mogao biti zmenkanye Szlovenſzkoga dusevnoga piſzma KŠ 1754, 3a; Teda mi zámaz nasztáne na piszmi KAJ 1870, 7
3. rokopis: peszmi, stere szo 'szti sztári piszem vküp pobráne SŠ 1796, 1; Mámo exempláre glihne zonim piſzmom, ſtero je oprvics bilou piſzano KŠ 1771, A3b
4. navadno v zvezi sveto pismo sveto pismo ali njegov del: kako od toga piſzmo ſzvedocſi TF 1715, 41; kako piſzmo ſzvedocsi SM 1747, 14; Na tejlo gledoucs pa ſz. piſzmo ká'ze KŠ 1754, 148; Ár ſzo eta vcsinyena, naj ſze piſzmo ſzpuni KŠ 1771, 331; Vu tejli je priſo Szvéto piſzmo ſzvedocſi BKM 1789, 18; Ka dáva pred náſz Szvéto Piſzmo KM 1796, 9; 'Sena, naj ne goſzpodüje nad mo'som, veli piſzmo SIZ 1807, 10; zSzvétoga piſzma ino nai pervlé zkerſzta TF 1715, 38; ino je gori ſztano na trétyi dén, poleg piſzma SM 1747, 14; Káksi návuk zdr'závajo czejloga Sz. Piſzma knige KŠ 1754, 5; Czio piſzma je nyé vu vöri potrditi KŠ 1771, 590; ſzvétoga ſzkrovnoſzti Piſzma vö nazvejſzti BKM 1789, 17; Szvétoga Piszma História KM 1796, 3; Ete recsi ſzvétoga piſzma dávajo SIZ 1807, 7; (pouleg szvedocsánsztva Sz. Piszma) cslovek záto 'sivé KOJ 1833, IX; ino nai vörie piſzmi SM 1747, 42; opominanye, ali nej prouti ſz. piſzmi KŠ 1754, 188; ſzo nej ne mougli skouditi cſiſztoucſi Nouvoga Zákona piſzmi KŠ 1771, A3a; kaibi ſzvéto piſzmo teim razumneiſim tálom mogli razmeti TF 1715, 48; gde i gda je tou ſzkrovnoſzt Ivan vpiſzmo djáo KŠ 1771, 765; Gde je tou vſzvétom piſzmi popiſzano TF 1715, 34; reics Bosja, stera je vu ſzvétom piſzmi SM 1747, 36; Od toga nikse zapouvidi vu ſz. piſzmi nejmamo KŠ 1754, 211; Záto i vpiſzmi ſztoji KŠ 1771, 706; Bo'se, ki nász po Piszmi ſz. Prorokov opominas KM 1783, 109; Kakje ſztoga dávno zricsmi, Amos proroküvo vpiſzmi BKM 1789; Kájnov odvejtek ſze zové za ſzini cslovecse vu ſzvétom piſzmi KM 1796, 10; Kakda bi ſze pa ſzpunila piſzma KŠ 1771, 90; kakda zná ete piſzma, geto ſze je nej vcsio KŠ 1771, 288; vu ſzvoji Prorokov i Apoſtolov piſzmaj gucsécsega Bogá razmijo KŠ 1771, A7a; je priſao vu Efezus, zmo'zen bodoucsi vu piſzmaj KŠ 1771, 399
plèmen -èna s
1. skupnost ljudi, rod: i niki zvaſi popejvczov ſzo povedali, kaj ſzmo i nyegovo plemen KŠ 1771, 397; kaj ſzte tá trpeli i vi od laſztivnoga ſzvojega plemena KŠ 1771, 617; ka je tomi raſztepenomi XII. plemeni Iſzraelſzkomi piſzani KŠ 1771, 744; Cslovecsemi plemeni, Dobra nemre cſiniti BKM 1789, 14; I pred zlim plemenom hüdi, Ti ſzám bojdi obrámba nám BKM 1789, 185
2. rastlinska vrsta, rod: Za prirodopis se zové ona znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; Vse, ka na sveti živé, je plemen, kakti stvári, nárasi AI 1878, 4
3. živalska pasma: Ešče so poznani plemeni: mops AI 1878, 5; Psi več plemenov májo AI 1878, 8; Má vnogo plemena AI 1878, 7
4. besedna vrsta: Z-razlocne féle plemena rejcih, stero vküpzdejvane rázumlivejsi gucs vcsinijo KOJ 1833, 11; Obcsinszko imé, stero sze sika na vszákse ednoga plemena oszobo ali dugoványa, dp. ember (cslovek) AIN 1876, 10
poglédnoti -em dov.
1. pogledati, ozreti se: Tekinteni; poglédnoti, prestimati KOJ 1833, 175; okouli ſzébe poglédne KŠ 1754; Pogledni na me SM 1747, 94; Razmita, poglenta mené SIZ 1807, 46; nai on ſzám okouli ſzébe poglédne TF 1715, 43; Drügocs, nai on ſzám okoli ſzébe poglédne SM 1747, 42; Bog je pogledno vſzeh SM 1747, 4; on je tiszto z-negrbanim cselom pogledno KOJ 1845, 7
2. ogledati si kaj, spoznati: nyivo ſzam küpo i potrejbno mi je vö idti, i poglédnoti jo KŠ 1771, 220; i nej vſako vöro mogao poglédnoti za ſzvojimi hlápczi KM 1790, 74; csi predſzé denes, pa poglédnes ete, i prve peſzmi BKM 1789, 4b; ár je znao, kâ je pazlivi pojbics, ki rad vsze dobro poglédne i zvedáva KAJ 1870, 115; Od Csloveka, steroga poglédnemo na nyegovo vreime SM 1747, 35; i erkao je meni: pogledni, ne vcsini toga KŠ 1754, 150; vr'zi vö prvo trám zoká tvojega i teda pogledni KŠ 1771, 21; i poglednimo to zgojeno rejcs KŠ 1771, 168; Pogledmo ka nám je k'zitki, Boug dao BKM 1789, 31; Hodmo vBetlehem, Poglednimo Kriſztusa vnyem BKM 1789, 22; Ercsé nyima: hodta i poglednita KŠ 1771, 267; Poglednite meſzto groba, Vu kom le za tejlo nyega BKM 1789, 97; Ete je pisanye pogledno BJ 1886, 5; i, geto je vſza okouli pogledno KŠ 1771, 137; zadovolscsinov bom(o) nazháj poglednoli na eto pot AI 1875, kaz. br. 1; ár je potrejbno naj poglédneva brate naſe KŠ 1771, 390; Naj poglédne tvo teskoucso BKM 1789, 15
3. obiskati: ſzkim vaſz (csi naſzkori pride) poglédnem KŠ 1771, 698
poglédnoti se -em se ozreti se: Pogledni ſze za nemocsnoga, Ino krkoga SŠ 1796, 165
poglédnovši -a -e ko je pogledal: I okouli poglednovſi ſze nyé, ercsé tomi csloveki KŠ 1771, 183; ki poleg szvoje paſztérſzke dú'znoſzti poglednovsi te Szlovenſzke Gmaine BRM 1823, I
póleg tudi póuleg tudi póulek predl. z rod.
1. poleg, za izražanje položaja v bližini: Neimai drügi Bogouv poleg mene SM 1747, 45; On je kako edno vſzadjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; Jeli je Salamon ſztálno obſztao pouleg ſzvojega dobroga zacsétka KM 1796, 67; Nemai drugi Bougov pouleg ino Zvüna mené TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv pouleg méne ABC 1725, A4a; Vöra törſzka ſtera pouleg ednoga Bogá i Mahumeda vörje KŠ 1754, 85; tou je, kotero je pouleg pouti ſzejjano KŠ 1771, 43; Pouleg járkov ſze práj dr'zijo fticze nebeſzke BKM 1789, 6; ſtera pomoucs bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; naj sze pouleg nassega i nyegovoga Jezika navcsimo KOJ 1833, X
2. po, ob, pri, za izražanje načina stanja ali dogajanja: Dai nam siveti ino gori odráſzti poleg tvoie ſzvéte vollye TF 1715, A6b; ino je gori ſztano na trétyi dén, poleg piſzma SM 1747, 14; Cslovik more poleg ſzvojega kerſztnoga obecsánya oſztánoti SM 1747, 22; Kis Jánosa ſzkrb, ki pôleg ſzvoje paſztérſzke dú'znoſzti poglednovsi te Gmaine BRM 1823, IV; Ni nye vrêdno nezvisávam Pôleg dú'znoszti moje KAJ 1848, 154; Szôdi mené Goszpodne, pôleg moje pravicze TA 1848, 6; golôbje szo pôleg etóga tanacsa csinili KAJ 1870, 144; Poleg priglihe dugovány KAJ 1870, 172; Po novom leti szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Nasi miniszterje szo 'ze dvakrat v Becsi bili pôleg toga dugoványa AIP 1876, br. 4, 3; Za prirodopis se zové ono znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; Bogá .. ino radi pouleg nyegove zapoveidi hodimo TF 1715, 18; Kriſztus je m’ru pouleg tejla, ali pouleg dühá je o'zivlen KŠ 1754, 111; je zapovid dáu nyim, pouleg ſtere májo ſzvojo cséſzt doprnáſati KŠ 1754, 34; I dáli bi áldov pouleg povejdanya vu právdi Goſzpodna KŠ 1771, 169; Molimo naj Bogá, kakti náj viſesnyega Goſzpouda pouleg du'snoſzti poſtüjemo KMK 1780, 24; Pomiluj nász pouleg vöre KM 1783, 259; Grejhe tvoje vſako leto pouleg Sz. Materé Czérkvi právde vadlüj KM 1790, 111; Pouleg obſinſzkoga racsúna Od Kriſztuſſovoga narodjenyá vu 65tom leti KM 1796, 131; Zobſztom mi ga scsé dati, Nej pouleg moje vrejdnoſzti SŠ 1796, 136; kaj hi'sniczke pouleg nyegove ſzvéte právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; morejo pouleg du'snoszti vszi Fárni skolniczke vcsiti KOJ 1833, III; Szmiluj sze poulek tvoje miloszrcsnoszti KOJ 1845, 127; Tüdi Bethlen Gábor pouleg dogúcsanya k nyemi pripela erdélce KOJ 1848, 87
3. razen: Pouleg toga tkálecz KŠ 1771, 432; Kriſztina je ſzirouta bila, ali pouleg toga pobo'sna KM 1790, 40; Poulek vszega toga je veliko hasznilo KOJ 1848, 46
póleg bodóst ~ -i ž navzočnost: K-mesztno-ga-sztáliscsa-dosztavkom sze szlisijo: 2. Pôleg bodószt (a veszteglö) AIN 1876, 20
popéjvec tudi popévec -vca m
1. pesnik: Ár pôleg popêvca nasega KAJ 1870, 163; liki i niki zvaſzi popejvczov ſzo povedali, kaj ſzmo i nyegovo plemen KŠ 1771, 397
2. pevec: tü nehámo ednoga kokouta popevcza SIZ 1807, 6
pòtok -óka tudi -óuka m potok, reka: vdaro je potok vhi'zo ono KŠ 1771, 186; On je kako edno vſzádjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; gda ga je szrecsen gorinájdes – kre Jordána potoka KOJ 1845, 126; I ſzoboutni dén ſzmo vo sli zmeſzta kpotoki KŠ 1771, 392; Bližávajmo se k potoki AI 1878, 3; K-ednomi potoki prisla AI 1875, kaz. br. 7; i krſztseni ſzo vſzi v-Jordánſzkom potouki KŠ 1771, 103; Rake loviti v-potokê KAJ 1870, 79; potoczke z-csrvá nyegovoga bodo tekli 'zive vodé KŠ 1771, 290; Tak i bregouvje kako potoczke, zmejſzt tekli bodejo BKM 1789, 445; ino potoczi Beliálszki szo me presztrasili TA 1848, 10; i ſzpádnola je [zvejzda] na trétyi táo potokouv KŠ 1771, 781; potokov imé je vsze lasztivnoimé AIN 1876, 10
povoljénje -a s dovoljenje, pristanek, odobri-tev: Nôve dácse povoljênye sze je szlavanyom poiméni zgodilo AIP 1876, br. 1, 2; Z-437 poszlavcov je 265 pôleg povoljênya szlavalo AI 1875, br. 2, 1; Novine jáko prôti pisejo povoljênyi oszramotlivnoj pogodbi AIP 1876, br. 5, 2; Ki pa sze zdaj nebi steli zpovoljenyom pogodbe zvézati AIP 1876, br. 6, 2; i ovi poglavari szo z-povolnyenyom k-piszmi sztôpili AIP 1876, br. 2, 3
povračǜvati -ǜjem nedov. vračati, povračati: povracsüje nam pôleg neprávednoszt nasi TA 1848, 83
povrnjávati -am nedov.
1. vračati: jasz bom tvoj veren ocsa, i pôleg premôcsi ti povrnyávati mam vsze KAJ 1870, 71; dete, stero nyim tak veliki dúg z-szkuzami povrnyava KAJ 1870, 52; Oni mi povrnyávajo z hüdim za dobro TA 1848, 92; I csi bi mi sto z-grôbov Povrnyávao hüdobov, Dobrotivnoszt mojo KAJ 1848, 271
2. spreobračati: Lüdſztvo povrnyávajte BRM 1823, 83; Ti nyé sz-pôti etak nôre Z-milosztjov povrnyávas KAJ 1848, 23; Náſz na dobro povrnyáva BRM 1823, 42; K-Tebi me povrnyávaj BRM 1823, 141; Blôdne ſzi povrnyávao BRM 1823, 240
povrnjávati se -am se vračati se, spreobračati se: K-Bôgi ſze 'ze mi povrnyávajmo BRM 1823, 62
povrnjavajóči -a -e vračajoč: I z zlom mi za dobro povrnyávajôcs, sze protivijo TA 1848, 31
pravìca -e ž
1. pravica: Naj sze tákse právde szkoncsajo, pôleg stere sze pravica lehko i na hitroma nájde AI 1875, kaz. br. 1; kaibi mi naſſega blisnyega hiſe ne poſeleli, ani pod ſzpouſzobom pravicze TF 1715, 17; vogrszki Ország má praviczo od nász terjati KOJ 1833, X; Budo, ki sze je tecsasz vu nyegove prejdnye pravicze zaleto KOJ 1848, 4
2. pravičnost: dabi ni vu nyem pravicza bili SM 1747, 12; i vö ſze ſcſiſzti krivicza i prneſzé ſze vecsna pravicza KŠ 1754, 120; kapa, liki bi zprávde bila pravicza KŠ 1771, 563; Bojdi nám nasa pravicza BKM 1789, 2; Steroga je poſztavo Boug ſzmilenoſzti po vöri nyegovoj krvi na pokázanye pravicze ſzvoje KŠ 1754, 136; Dicso bom Goszpodna za volo nyegove pravicze TA 1848, 6; da grejhe oſztavivſi praviczi 'zivmo KŠ 1771, 705; Dabi vu etom vreimeni, praviczo ſzvojo pokazal SM 1747, 17; Obprvim, gda je Riktar grátao János, i réd, i praviczo je zácsao dr'sati vu véſzi KM 1790, 68; Oh Bôg, vcsi me tak vſzákomi Na praviczo 'ziveti, Kak ednomi BRM 1823, 385; koteri vu ſzveſztvi ino vu praviczi pred Bougom ſivé TF 1715, 33; nouvoga Csloveka, ſteri je po Bogi ſztvorgen, vu pravoi praviczi SM 1747, 5; Vpraviczi, méri i radoſzti Dühá ſzvétoga KŠ 1754, 142; Ar je ſzád Dühá vu vſzoj dobrouti i praviczi i iſztini KŠ 1771, 584; Kralüjes zmo'zno vpraviczi BKM 1789, 137; Naj vecs grêhi neſzlü'zimo, Nego v-praviczi hodimo BRM 1823, 3; I on de szôdo po praviczi TA 1848, 7; Ár je bougse malo ſzpraviczov, liki vnogo noteridejnye znepráviczov KŠ 1754, 53
3. opravičenje: Kriſztus gori je ſztano za praviczo naſſo KŠ 1754, 110; Kriſztus je dneſz ſztano, Nám na praviczo BKM 1789, 104
4. pravni zakon: Bilá ſzta pa pravicsna obá pred Bougom hodécsa vu vſzej zapovidáj i praviczaj Goſzpodnovi nepokárana KŠ 1771, 161; Jezik je Domovine náj dragsi Kincs, ár sze po nyem eden národ od toga drügoga potrdjáva vu szvoji lasztivni praviczaj KOJ 1833, VIII; z-vogrszkimi praviczami sze bránis KOJ 1833, XIII
5. resnica: ár je Boug vekivecsna pravicza KMK 1780, 5; Boj nam pôt, 'zitek, pravicza BRM 1823, 2; ſzmo vidili nyé Diko, ſziná od Otza, puno miloſcse, ino pravicze SM 1747, 11; la'zecz je, i pravicze nega vnyem KŠ 1771, 727; Od Krſztsánſzke Pravicze KMK 1780, 88; Oh Boug lübiteo pravicze KM 1783, 11; dabi 'ze rad glédo licze, Bom li csako ſzpravicze BKM 1789, 234; On boj Vszêm voj Z-düsne kmicze, na pravicze visni poszvêt KAJ 1848, 10; dabi mi grehom odmerli, i praviczi ſiveli SM 1747, 13; naj naſe grejhe ſzpoznamo i po vu Kriſztuſi vöri na vekivecsno praviczo pridemo KŠ 1771, 830; Naj bi ſzvojega vcsenyá praviczo ocsiveſzno tomi ſzvejti pokázao KMK 1780, 17; Raszpresztri praviczo tvojo nad onimi, ki szo právoga szrcza TA 1848, 29; povejm vam praviczo, nebom vam gúcsao nikakſe féle frliczo SIZ 1807, 3
pravìčnost -i ž pravičnost: rávno tak je tüdi po ednoga Praviczi, pravicſnoſzt ſitka na vſzeh lüdi prisla SM 1747, 8; Ár je kment pravicsnoſzt ti ſzvéczov KŠ 1771, 801; Pravicsnoſzt BRM 1823, VI; Pravicsnoszt KAJ 1848, VII; Pravicsnoſzti návuk naprej dáva KŠ 1771, 558; Ti szôdis vsze pôleg pravicsnoszti KAJ 1848, 10; vörvao je pa Ábrahám Bougi i zracsúnano nyemi je bilou za pravicsnoſzt KŠ 1771, 749; Poszlühni, Goszpodne pravicsnoszt TA 1848; Bôg nas, ki vsza ravnas v-pravicsnoszti KAJ 1848, 10; Szamo zhránov i zrázlocsnim prányem iſztelovnimi pravicsnoſztmi KŠ 1771, 685
prèmouč -i ž moč, zmožnost, sposobnost: daj sze mi I nyim z-vrelim szrdczom poleg premocsi szlü'ziti KAJ 1848, 290; Zdobre voule i radoſzti pouleg naſſe premoucſi KŠ 1754, 53; Ár pouleg premoucsi, ſzo gotovi bili KŠ 1771, 542; Da moje cséſzti delo, Poká'zem zradoſztyom, Pouleg premoucſi BKM 1789, 371
prestálno prisl. neprestano, nenehoma: I pôleg vu vernoſzti Preſztálno obiljávati BRM 1823, 270
pretrpèti tudi preterpèti -ím dov. pretrpeti: nego leprai nakoliko moremo preterpeti SM 1747, 56; da bode mogao vſze ſzmrtne bolezni dobro volno pretrpeti KŠ 1754, 244; naj vſze nevoule ſztálno pretrpeti moremo KMK 1780, 31; Dáj nam I mirovno vſzenevoule v'zitki pretrpeti BKM 1789, 424; ſzproſzi meni miloscso, naj nevoule dobrovolno pretrpeti KM 1783, 83; Gotov szi bio ti vsze pretrpeti KAJ 1848, 223; Pokreipi me, da mirovno preterpim SM 1747, 56; Rad i sztrasno szmert pretrpim Za düse prijátela KAJ 1848, 221; Oh kak vnogo pretrpis BKM 1789, 203; Blá'zeni je on mou'z, ſteri ſzkü'závanye pretrpi KŠ 1754, 175; Za náſz vſzej ſzmrt pretrpi BKM 1789, 107; I ráj vsze pretrpi Z-mirovnim szrdczom KAJ 1848, 4; csi vsaloſzt opádnes volnojo pretrpi SM 1747, 89; Ka ne mores preobrnouti, ono mirovno pretrpi KM 1790, 16; I vſze nevoule pretrpmo BKM 1789, 296; hüdo tudi volno pretrpmo KOJ 1845, 105; Hüdo z-hüdim ne placsüjte, nego ono krotko pretrpte KM 1790, 70; Dugo 'siveli ne bodte, Edno malo pretrpite SŠ 1796, 153; trikrát ſzam ládje trtyé pretrpo KŠ 1771, 549; kai ſzi prekleſztvo moje, ino ſzmert mojo na tébe vzél, ino preterpo SM 1747, 52; tvoje 'saloſzti, ſtero ſzi na etom ſzvejti pretrpejla KM 1783, 82; je on kris preterpo SM 1747, 28; Sto je na etom ſzvejti vecs táksega pretrpo KŠ 1754, 10a; Ár je on ſzmrt pretrpo BKM 1789, 19; i raztrgávanye poiſtva vaſega ſzte zradoſztyov pretrpeli KŠ 1771, 690; Galileánczi ka ſzo tá pretrpeli KŠ 1771, 215
pretrpéči -a -e
1. znosen: ka ſzi ti náſz vu pretrpécsem zdrávji i méri gori obüdo KŠ 1754, 223
2. miren, potrpežljiv: tákse sztvári, steri pa szamo z-náraszom 'zivéjo, szo krotki, pretrpécsi AIP 1876, br. 5, 7
pretr̀pleni -a -o pretrpljen, prestan: Zgüba pri Várni tocskar pretrplena je Hunyadia podbádala KOJ 1848, 55; steri sze je povüpao tocskar za volo neszrecse pri Várni pretrplene Krála odsztaviti KOJ 1848, 58; nikaj ne pozábi tak tesko csemi cslovek, kak od hüdovolnih pretrpleno oszramotejnye KOJ 1845, 32; Tak da pôleg vnogo vihére pretrplenim rásztom rô'za cveté AIP 1876, br. 7, 6
prígliha -e ž
1. prispodoba: Da pa mámo rázlocsne dári, pouleg príglihe vöre naj bo KŠ 1771, 475; Poleg príglihe dugovány KAJ 1870, 172; Príglihe i prílike KAJ 1870, 39
2. podoba: Sztvourmo csloveka na nas obráz i na naſſo prígliho KŠ 1754, 95; Ocsa, ki ſzi me na tvojo priglího ſztvouro KM 1783, 16
razdéjvati -am tudi -lem dov.
1. razumeti: nasz vcsi prav .. i znamény dobro razdejvati KOJ 1833, 10
2. razlagati: kim je razdejvao ſzvedocsécsi králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 429
3. uničiti: Razdejvas ti vſzákoga ſztve ne-miloſztivnoſzti SŠ 1796, 127
razdévani -a -o razpostavljen: vise dvê sztô vêneci poleg skrinye bodo razdêvani AIP 1876, br. 2, 1
razdelénje tudi razdejléjnje -a s
1. razdelitev: Rázum i razdeljenje stvári AI 1878, 5; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen i po rédno razdelenje AI 1878, 4
2. razdejanje: Od pobejga, i razdejljenya, Vari náſz BKM 1789, 346
razločávanje -a s razlikovanje: I záto za volo razlocsávanya te prve bomo zváli KOJ 1833, 47; Ona znaménya, stera na razlocsávanye szlü'sijo KOJ 1833, 8; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen, toga razločávanje AI 1878, 4
rečénje -a s pripoved: Poleg ednoga znamenüvanya Toga nai poglaviteiſega recsenya Jedro ſzvetoga piſzma SM 1747, 1; Toga Recſenya nai poglaviteiſe Jedro SM 1747, 32
réden -dna -o prid. reden: náſz tüdi mocsno kraj-odvracsati od .. i ne zrédnoga po'selejnya SIZ 1807, 9; znanost, poleg štere razločávanje i po rédno razdelenje
skázanje -a s
1. prikazen: ſtimali ſzo, kaj je ſzkázanye KŠ 1771, 121
2. dokaz: Záto ſzkázanye lübéznoſzti vaſe i naſe hvále nad vami ſzkáſte knyim KŠ 1771, 543
3. razodetje: Kriſtuſom, ki je priſeſztni pouleg ſzkázanya ſzvojega KŠ 1771, 651; Vſzákſemi ſze pa dá ſzkázanye Dühá na haſzek KŠ 1771, 514; nego vu ſzkázanyi Dühá i zmo'znoſzti KŠ 1771, 493; Po tvojem vu preobrazüvanyi Goſzpodna ſzkázanyi, oſzloubodi náſz KM 1783, 48; ſteroga funda ſzkázanyem priſeſztyá ſzvojega KŠ 1771, 628
4. prikaz: Pôleg szkázanya sztroskov je csákano AIP 1876, br. 1, 2
sküšénje tudi sküsénje -a s izkušnja: Tô z-szküsenya znam KAJ 1870, 13; pôleg szledesnyi 10 lêt szküszênya sze more vözracsunati AI 1875, br. 2, 3
smèti sméjm nedov.
1. smeti, biti dovoljen: naj ſze nazoucsi bodoucsi ne podraſztim zvüpaznoſztyov, zſterov miſzlim ka ſzmejm prouti nikim KŠ 1771, 545; Kakda tak ſzmejs 'Ziveti vgrehi mrſzki BKM 1789, 440; niti ſze na drügoga vöro ne ſzmej zaneháti KŠ 1754, 86; ka niti za szvedoka sze neszmi vzéti AI 1875, kaz. br. 3; Bojdi Iezus nám pecsina, K-koj ſzmejmo prihájati BKM 1789, 115; I vnougi bratov obilnej ſzmejjo brezi ſztrahá rejcs gúcsati KŠ 1771, 592; Ár nebi ſzmeo kaj gúcsati, ſtero bi ne delao Kriſztus KŠ 1771, 482; zakojbi ne ſzmeli na drügi jezik eden tákſi Nouvoga Zákona exemplár obracsati KŠ 1771, A4a; Tak nebi ſzmeli predgati BRM 1823, 71; jeli bom ſzmeo od lübave gorécsemi tvojemi ſzrczi priſztoupiti KM 1783, 69
2. drzniti si, upati si: Szmej ſze ſto zváſz, ſteri kákse delo má prouti drügomi, právdivati pred nepravicsnimi ſzodczi KŠ 1771, 499; Sto meni ſzmej prouti ſztáti BKM 1789, 290; izda eden na drügoga csáka, niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Stera je tiſzta ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; Csloveka neszmêmo pôleg nyegove licojne szôditi KAJ 1870, 30; Niſcse ga je pa nej ſzmeo vucsenikov pitati: to ſto ſzi KŠ 1771, 335; Nej ſzo ga pa ſzmeli vecs nikaj pitati KŠ 1771, 240; Vougri szo nej szmeli szvoje nousze k-Nemczom prineszti KOJ 1848, 9; Kak bi ga szmeo ti, práh, obráziti KAJ 1848, 7
sóuditi tudi sóditi -im nedov.
1. soditi: Strtics ima priti Veſz ete ſzvejt ſzouditi BKM 1789, 19; odkud pride ſzoudit ſive ino mertve TF 1715, 22; odkud pride Szoudit ABC 1725, A5a; pride ſzodit SM 1747, 13; pride Szoudit mrtve KŠ 1754, 271; Odnet pride ſzoudit KMK 1780, 7; Odnut pride ſzoudit BKM 1789, 7; ztvoji vüſzt te ſzoudim KŠ 1771, 236; Pravicsno me ſzoudis, Goszpodne KŠ 1754, 240; Ti szôdis vsze pôleg pravicsnoszti KAJ 1848; prouti právdi gucsi i pravda ſzoudi KŠ 1754, 56; Ár Ocsa ne ſzoudi nikoga KŠ 1771, 280; Kaj je pa, ka ſzami od ſzébe ne ſzoudite to pravicsno KŠ 1771, 214; Szodie Bogh, nai vkrai ſzpadnejo ABC 1725, A7b; Szôdi mené Goszpodne TA 1848, 6; Ne ſzoudte, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21; i pouleg právde vaſe ga ſzoudite KŠ 1771, 327; Ár je nej poſzlao Boug Sziná ſzvojega ne ete ſzvejt, naj ſzoudi ete ſzvejt KŠ 1771, 272; Boug je poſzlao, Kaj bi ete grejsni ſzvejt ſzoudo BKM 1789, 30; Tak me za nyega volo Nebode preczi ſzoudo KŠ 1754, 269; Odnut pride vſze bode ſzôdio BRM 1823, 4; Goszpôd bode szôdo lüdsztvo TA 1848, 6; I on de szôdo szvêt po praviczi, lidjé bodo med nyimi, ki bodo pouleg právde ſzoudili KM 1790, 90; On pa ercsé nyemi: prav ſzi ſzoudo KŠ 1771, 190; csi ſzte me ſzoudili verno Goſzpodnovo biti KŠ 1771, 392; Steri, gda ſzo me ſzoudili KŠ 1771, 429
2. prisojati: Dativus 'zelej verbum oni, z-sterimi koga, ali kaj szoudimo KOJ 1833, 128
sóuditi se -im se soditi se, biti sojen: Ki vu nyem vörje, ne ſzoudi ſze KŠ 1771, 272; Telovni cslovik, ár ſze dühovno ſzoudi KŠ 1754, 71; Csi ſze midva dneſz ſzoudiva za toga volo KŠ 1771, 351; Ne ſzoudite, naj ſze ne ſzoudite KŠ 1771, 21
sodéči -a -e sodeč: i vi bodete ſzedeli na dvanájſzet ſztouczi ſzodécsi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 63
sóudivši -a -e sodeč: I ti ſzidis ſzoudivſi mené pouleg právde KŠ 1771, 413; i ſzidite na králeſzki ſztouczaj ſzoudivſi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 246
sòdjeni -a -o sojen: Ár zrejcsi tvoji ſze ſzpravicsas, i zrejcsi tvoji bodes ſzodjen KŠ 1771, 40; i csi bode od váſz ſzodjeni ete ſzvejt KŠ 1771, 499; Gde, i kak je ſzodjeni Sz. Paveo KM 1796, 129; Ár da bi ſze ſzami raſzoudili, ne bi bili ſzodjeni KŠ 1771, 513
spoznàti spòznam dov.
1. spoznati, na osnovi zaznav, umske dejavnosti priti do poznavanja česa: Dai meni Zkvárjenye moje nature zpoznati SM 1747, 53; Záto nyihova cséſzt je 1.) bin ſzvoj ſzpoznati KŠ 1754, 170; od onoga vrejmena máo, vſterom je grejh zácsao ſzpoznati cslovik KMK 1780, 67; ki ſzi diko Preszvétoga Trojsztva dopüſzto ſzpoznati KM 1783, 11; Dáj nám tebé prav ſzpoznati BKM 1789, 55; Da Te moremo ſzpoznati BRM 1823, 2; Tô je tvojga poszvêta Visni trák dao nam szpoznati KAJ 1848, 5; znanost, poleg štere je mogočno spoznati plemen AI 1878, 4; jaſz ſzkvárjenye zczeiloga ſzercza ſzpoznam SM 1747, 48; Záto jaſz zdaj ſzpoznam ka me ti kaſtigas KŠ 1754, 240; Zdaj ſzpoznam ztála KŠ 1771, 517; ka jaſz csinim, ſzpoznas pa potom KŠ 1771, 311; Stero lejko ſzpoznas, csi pred ſzé denes peſzmi BKM 1789, 4b; Dönok ti neſzpoznas tvojo grejsno ſztálnoſzt SŠ 1796, 10; Da ti praviczo szpoznas TA 1848, 9; Gda cslovik Jezuſa ſzpozna KŠ 1754, 77; Koga za Goſzpodna ſzpozna BKM 1789, 27; Csi poszlavcov kucsa naprêprneszka za pobogsanye szpozna AI 1875, kaz. br. 2; tvoio zmosnoſzt ne ſzpoznamo SM 1747, 85; Ár ztála ſzpoznamo i ztála proroküjemo KŠ 1771, 517; Vu onom dnévi ſzpoznate vi, kaj ſzam jaſz vu Ocsi KŠ 1771, 319; ka ne ſzpoznajo scütejnya, ono vöra potrdi KM 1783, 62; Lámajoucsi krüh ſzpoznajo ga BKM 1789, 94; Szpoznaj nepravicsnoſzt tvojo KŠ 1754, 77; ſzpoznaj nyegovo miloscso KM 1783, 159; neszrecso mojo szpoznaj AI 1875, br. 2, 7; ztoga ſzpoznajmo, ka ſzmo vu právoj M. czérkvi KŠ 1771, 339; Szpoznajmo ſz-toga veliko lubav Zvelicſitela KM 1796, 107; Szpoznajte, vi nevolni, pomocsnik je z-vami BRM 1823, 5; Szpoznajte bole, kak csüdno vodi Jehovah szvoje TA 1848, 4; naj ſzpoznas volo nyegovo KŠ 1771, 411; naj 1.) ſzvoje grejhe ſzpozna KŠ 1754, 208; Boug naj nyega ſzpozna KMK 1780, 11; naj 1. na naſſe grejhe ſzpoznamo KŠ 1754, 161; Naj ſzpoznamo dobrouto KŠ 1754, 267; naj ſzpoznajo, ka Boug dugo na pokouro csáka KŠ 1754, 197; naj ſzpoznajo tebé ſzamoga Bogá KŠ 1771, 322; naj szpoznajo poganye, kâ szo ludjé TA 1848, 8; Gda bi tou ſzpoznao Kájn KM 1796, 8; Da bi mi ſzkvárjenye ſzpoznali KŠ 1754, 20; Ar ſzam jaſz ſzpoznao KŠ 1771, 195; ka ſzi nej ſzpoznalo vrejmen priglédanyá tvojega KŠ 1771, 237; tákſi je eſcse nikaj nej ſzpoznao, kak trbej znati KŠ 1771, 504; ki je szpoznao nyega bo'zanszko isztino KAJ 1848, 4; Tou nyim je pa rimszki Pápa tak za hüdo szpoznao KOJ 1848, 43; ka je ſzpoznalo zrejcſi Bo'ze KŠ 1754, 78; I mi ſzmo vorvali i ſzpoznali KŠ 1771, 287; ſzte ſzpoznali miloſcso Bo'zo vu iſztini KŠ 1771, 603; verni, ki ſzo ſzpoznali iſztino KŠ 1771, 638; Vogleja je melo nyegovo besznoucso szpoznati KOJ 1848, 4
2. ugotoviti, dojeti: kim je dáo pejneze, da bi ſzpoznao, kakda je ſteri tr'zo KŠ 1771, 235; ino ſta zpoznala, kai ſzta nága SM 1747, 6; [pavozino] i ſzpoznao je, ka je mokra i hladna KM 1790, 38; ſzpozano ſzam, ka ſzte vi nej vſzi dobro troſsili vaſsi pejnez KM 1790, 28
3. priznati: ſzpoznajte one, ki delajo med vami KŠ 1771, 622; ka on nikoga za vogerszkoga Krála neszpozna KOJ 1848, 104; i Rimſzka cszérkev ga je nej ſtejla za Kanonicsánſzko piſzmo ſzpoznati KŠ 1771, 668
4. seznaniti: Z etim svetom nas spozna prirodopis AI 1878, 4
spoznàti se spòznam se spoznati se, biti spoznan: Esmerkedni; szpoznati sze KOJ 1833, 155; Pred Bougom ſze moremo za vujvlacséne ſzpoznati KŠ 1754, 199; Jaſz poznam te moje i ſzpoznam ſze od ti moji KŠ 1771, 300; proſzimo Bogá: 1. Naj ſze on od vſzej lüdi na zemli ſzpozna KMK 1780, 27; ár ſze zſzáda drejvo ſzpozna KŠ 1771, 40; Vetom ſze ſzpoznajo Bo'zi ſzinovje i vraj'zi ſzinovje KŠ 1771, 730; gda koga na kákse dugoványe rátamo, naj ſze ſzpozna, kákſi jeſzte KŠ 1754, 171; Ár nega nikaj tak ſzkrivnoga, niti ſzkritoga, ſtero bi ſze ne ſzpoznalo KŠ 1771, 193
spoznajóuči -a -e ko je spoznal: Vzemi eto bremen, naj ſzpoznajoucſi vsze moje grejhe morem vcſiniti KM 1783, 186; Ali Dávid ſzpoznajoucſi nad ſzebom kaſtigo Bo'so KM 1796, 63
spòznavši -a -e ko je spoznal: naj i jaſz pokojno düſo mám ſzpoznavſi tá, ſtera ſze okoli váſz godijo KŠ 1771, 595; Vſzejm lidém, naj ſzpoznavſi nyegovo dobrouto, ſze povrnéjo KŠ 1754, 168; nej szam sze zbojao z-edne sztráni szpoznavsi KOJ 1833, V
spòznani -a -o
1. spoznan: kakti ſzam i jaſz ſzpoznani KŠ 1771, 517; Jezus od Pasztérov v-jaszlicaj ſzpoznani KM 1783, 72; Szpoznani je Goszpôd vu vcsinyenoj szôdbi szvojoj TA 1848, 8; zadoſzta je bila Putifari ſztálno ſzpoznana nyegova vörnoſzt KM 1796, 25; i tivárisi szpoznana nyé právoszt KOJ 1845, 132; imé tvoje Vcsini, naj bode od nász vszej ſzpoznano KM 1783, 278; naj bode od náſz vſzej ſzpoznano BKM 1789, 297; Od prouti ſztanejnya ſzpoznanoj praviczi KM 1783, 47; k-Evangyeliomi i 'znyega ſzpoznano bogáſztvo vſzebi gori iſzkati KŠ 1754, 209; zmo'znoszt Bo'sánsztva nyegovoga, vadlüje szmrt szpoznano KOJ 1845, 124; Zdaj pa ſzpoznani od Bogá, kakda ſze obrácsate na te nemocsne piſzke KŠ 1771, 564
2. znan: Szpoznano je, ka od 67-ga lêta vezalo na Vogerszkiország cseresz skôdo AI 1875, br. 1, 1
3. priznan: za volo szpoznanoga vitéstva sze je dopádno KOJ 1848, 22; ino vu áhenszkom miri nyoj je szpoznano naszledsztvo KOJ 1848, 110
stálišče -a s
1. stanje, položaj: Premênilo sze sztáliscse AIP 1876, br.2, 2; záto sze eti dosztavki za sztáliscsa-dosztavki zovéjo AIN 1876, 19; Sztáliscsa znameniva AIN 1876, 54; Ár on nejma ni mirovno ſztáliscse SŠ 1796, 130; sze razdelijo Na c) drügeféle sztáliscse znamenüvajoucse adverbiume KOJ 1833, 105; Zemlédácse – kataszterszko delo pôleg zdanyesnyem sztáliscsi sze more dogotoviti AI 1875, br. 2, 3; Tur na Ruskom živé v divjem stálišči AI 1878, 15; bogátec, csi je szvojim sztáliscsom nê zadovolen AIP 1876, br. 10, 4; V-kolkoféle sztáliscsaj sztoji ládavec z-ládanyom AIN 1876, 16
2. bivališče, stanovanje: Sztáliscse lüdi je hi'za KAJ 1870, 51; pren. Nego tá nebeſzka iscſimo ſztáliscsa SŠ 1796, 31
svéti -a -o prid.
1. svet, vreden češčenja: Szvéti Pavel Apoſtol právi TF 1715, 3; Tvoi ſzvéti Angel nai bode zmenom ABC 1725, A5b; Szuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; Daſze dicsi ſzvéti Duh SM 1747, 84; Boug je ſzvéti KŠ 1754; Szvéti jeſzte Boug KŠ 1754, 273; Ocsa, Szin, i Szvéti Düjh KMK 1780, 5; Szvét, kricsijo BKM 1789, 1b; Szvét Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Boug Ocsa je szvét KOJ 1845, 136; I z-angelmi szvét szpêvali KAJ 1848, 10; ſzvéta mati czérkev BKM 1789, 7; ſze imenüjejo Szvéto Trojſztvo KMK 1780, 8; ki sze ie popriel od Düha szvétoga ABC 1725, A5a; Szvétoga David Krála SM 1747, 91; vtiſſaj nám tvojega Szvétoga ocso KM 1783, 10; Svéta Düha je poſzouda SŠ 1796, 22; Szvétoga Düha pomôcs BRM 1823, IV; Lástno Drüžbe svétoga Števana AI 1878, 1; Hvala ſzvétomi Duhi SM 1747, 90; vi Vſzigdar ſzvetomi Dühi prouti ſztojite KŠ 1754, 126; Hvála ſzvétomi Dühi BKM 1789, 7; ſteri pa ercsé prouti ſzvétomi Dühi KŠ 1771, 40; Postenyé dühi szvétomi KAJ 1848, 9; i vu tvojem prſzéganyi ſzvétoga Bogá ne navájaj KŠ 1754, 16; Ár ona prineſzé ſzebom Dühá ſzvétoga KŠ 1771, 439; Tvega ſzvéta Dühá nám podejli BKM 1789, 178; Dáj nam tvojga ſzvéta Dühá SŠ 1796, 54; Ar diha szvétoga Vnêmar bantüje KAJ 1848, 4; po tvoiem ſzvétom ſzinei ABC 1725, A6b; Vörjem vſzvétom Dühi BKM 1789, 7; Vermo v-Dühi ſzvétom BRM 1823, 4; Mi verjemo v-dühi szvétom KAJ 1848, 9; pred tvoim ſzvétim Bosánſztvom SM 1747, 54; I zſzvétim Dühom BKM 1789, 2; navküp ſzvétim Dühom SŠ 1796, 9; tvoie ſzvéte Angele SM 1747, 64; obari po tvoi ſzvéti Angeli ABC 1725, A6b; rejcs nám po ſzvéti lidéjh vo nazvejſztsena KŠ 1754, 1; Z ſzvétimi Mántrnikmi SŠ 1796, 9; Dai nam ſzvétoga Düha SM 1747, 55; Ino ſzvéti Proroczke BKM 1789, 7; Szvéti apostolov Djánye KŠ 1771, 337
2. ki je v zvezi z Bogom: Tákſa zmoſna Bosja ſzvéta reics TF 1715, 11; Szvéta je nyegva vola SM 1747, 74; ſzvéta rejcs KŠ 1754, 7; právdi, ſtera je ſzvéta KŠ 1771, 438; ka je ſzvéta Mati Czérkev pred náſz dála KMK 1780, 4; Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Ako glih je Bosje ſzvéto imé TF 1715, 25; Od tvega ſzvéta licza, Ne odvrzi tvojga ſzinka BKM 1789, 375; do szvétoga dnéva v-Gödöllöi bode AI 1875, kaz. br. 8; ſzvetloſcha reicſi Bosje ſzvéte TF 1715, 3; siveti poleg tvoie ſzvéte vollye ABC 1725, A6b; poleg tve ſzvéte volje SM 1747, 65; nazvescsávanya ſzvéte Bo'ze rejcsi KŠ 1754, 131; poszlühno me je z szvoje szvéte gore TA 1848, 4; moliti proti tvoiemi ſzvétomi Templomi ABC 1725, A7b; Bosjoj ſzvétoi reicſi vörjemo TF 1715, 27; ſze naj tak ponása liki Kriſztus k-ſzvétoj Materi Czérkvi SIZ 1807, 9; ki tvoi ſzvéti Evangelium glaszio ABC 1725, A6b; lübi zakon ſzvéti SM 1747, 88; na Tábli ſzvojo ſzvéto zapoved gori napiſzao TF 1715, 12; ki tvojo ſzvéto reics odürjávajo ABC 1725, A6b; gori czimprajte váſz na ſzvéto vaſſo voro KŠ 1754, 2b; Kakda Bo'zo rejcs za ſzvéto mámo KŠ 1754, 27; vu ſterom tvojo ſzvéto volo vo nazvejſzto KŠ 1771, A2a; Vorjem i ſzvéto Czirkev BKM 1789, 7; ſtero goder nyegovo ſzvéto imé jemlés TF 1715, 13; steri godi nyegovo szvéto Imé iemlé ABC 1725, A4a; Nyega ſzvéto ime dersi vu pustenyi SM 1747, 88; Szvéto hiſtvo je Boug naſztavo SIZ 1807, 3; ſzem vu nyegovom ſzvétom iméni okerſchen TF 1715, 10; po nyegovom ſzvétom iméni nepreklinyali TF 1715, 13; kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; stero dú'snoſzt po ſzvétom hiſtvi na ſzébe vzeme SIZ 1807, 9; poſzlüſanye pak po reicsi Bosjoi ſzvétoi TF 1715, 24; Po ſzvétoi Vecsérji SM 1747, 50; naj morem oſztánoti vu tvojoj ſzvétoj miloscsi KM 1783, 3; Goszpôd je vu szvétoj Czérkvi szvojoj TA 1848, 9; Boug ſzvoim ſzvétim perſztom TF 1715, 12; ſztvoim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; Pravicsno 'zivlejnye ſz-ſzvojim ſzvétim iménom KŠ 1754, 21; je ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; Pred ſzvétov Vecsérjov SM 1747, 49; i 'znyegovov ſzvétov ricsjouv nej tak KŠ 1754, 16; Sz-tvojov szvétov vrêdnoſztjov BRM 1823, 9; nad Sionom, szvétovo gorov mojov TA 1848, 3; Szo ſzvéti Sakramentomi KMK 1780, 4; ſzo Bosje ſzvéte zapóveidi napiſzane TF 1715, 12; vu tvoie ſzvéte roké TF 1715, A5b
3. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere: czejlo Szvéto Piſzmo KŠ 1754, 1; zſzvétoga piſzma vküp zebráni TF 1715, 1; czejloga ſzvétoga piſzma ſumma KŠ 1754, 5; kati na szejlo ſzvéto piſzmo KŠ 1771, A8a; reics Bosja, stera je vu ſzvétom piſzmi SM 1747, 36
4. ki v največji meri obvladuje negativna nagnjenja: ſzvétoga 'zitka 'zivlejnye KŠ 1771, 671; na ſzvéti 'zitek opominajo KŠ 1754, 197; Opomina a. vſze na 1. ſzveti 'zitek KŠ 1771, 702; po ſzvétom 'zitki na haſzek obrnés KŠ 1771, A8b; 'sivi v-ſzvétom 'sitki SŠ 1796, 10; i ono imé ſzvétim 'sitkom zadobiti KM 1796, 10; Naj ſzvéti bomo KŠ 1754, 66
nájsvetéjši -a -e najsvetejši: Áldov náj ſzvétejſi KM 1783, 57; dicsim te oh náj ſzvétejse Bo'sánsztvo KM 1783, 3; czimprajte ſze gori na náj ſzvetejſo vöro vaſo KŠ 1771, 759
svéti -a -o sam. sveti: Eta veli te Szvéti KŠ 1771, 772; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9; i vnouga tejla ti ſzvéti ſzo gori ſztanola KŠ 1771, 96; keliko hüdoga je vcsino tvojim ſzvétim KŠ 1771; med te odebráne Szvéte priti KŠ 1754, 10a; je notri ſou ednouk vu ta ſzvéta KŠ 1754, 685; notri ides vu ta szvéta TA 1848, 53; naj ſze odicsi vu ſzvéti tvoji KŠ 1771, 672; i zakaj nej bole pred ſzvétimi KŠ 1771, 499
svòj -a -e povr. svoj. zaim.
1. svoj, izraža splošno pripadnost osebku: ſztráni pa ſzvoje ga nadigne SM 1747, 41; ſzvoje ſzvojega vcsenyá ſzpominanye KŠ 1771, 717; na laſztivni ſzvojga lüſztva jezik obrnyena KŠ 1771, A5a; Kak zárocsnik zſzvega meſzta BKM 1789, 4; Szpominajmoſze mi z-ſzvega preminejnya SŠ 1796, 132; bi ſzi pár zbüdo ſzvojega 'sitka SIZ 1807, 4; nemajoucsi z-szvojega Národa Poglavnika KOJ 1833, VII; Na szvojega iména dén BRM 1823, X; ponáčišenje svojga návadnoga živlenja AI 1878, 8; ſteri Szlepoſzti ſzvoje oslátati nemorejo TF 1715, 4; Jesus ſzvoje moucſi bode kastigal SM 1747, 15; pouleg ſzvoje vrejle gyedrnoſzti BKM 1789, 3; ki pôleg ſzvoje dú'znoſzti poglednovsi BRM 1823, IV; nedáte deáka od szve hi'se KOJ 1845, 141; greih ſzvojemi Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36; sze k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; Máčka svojemi gospodi ne tak nagnjena AI 1878, 8; Goszpôd je vu Czérkvi szvojoj TA 1848, 9; ino ſzvoi ſitek pobolſajo TF 1715, 35; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; sitka ſzvega on pobolsa SM 1747, 85; návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b); je Ádama na ſzvoj kejp ſztvouro SIZ 1807, 3; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 10; ſzvojo voljo na znánye dál SM 1747, 9; je ſzvojo ſz. rejcs obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vero ſzvojo po delaj vö ſzká'se KMK 1780, 4; Boug pa naj dá ſzvojo pomoucs BKM 1789, 8b; Ki po'saluje ſzvojo hüdoubo KM 1790, 16; ino k-nyej ſzvojo lübezen nadigno SIZ 1807, 4; ſzvoje napunenyé prikázau TF 1715, 20; oberni knám ſzvoie licze ABC 1725, A7a; ſzkvárjenye ſzo na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51; gda oſztávi ſzve teilo SM 1747, 71; ſzkrbi za ſzvoje lüſztvo KŠ 1754, 105; i csiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 10; Szuncze ſzvoje zahájanye BKM 1789, 5; poszlavec vöpové szvojo mislênye AI 1875, kaz. br. 2; Po večeráj povrže svojo skrivno mesto AI 1878, 7; vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; kiſze ne poverne knyemu vu ſzvem sitki SM 1747, 83; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; ki bi vu ſzvojem jeziki ſteti nemogao KŠ 1771, A5b; vu ſzvojem 'zitki, nej mogao na ſzvetloſzt piſztiti BKM 1789, 3; V-ſzvojem prmislávanyi SŠ 1796, 5; lübézen vu ſzrczi ſzvojem gori je nadigno SIZ 1807, 4; po dobrom dühi szvojem KAJ 1848, X; Govori vu szvojem szrczi TA 1848, 8; ország sze po szvojem zabránom prednyási ravno AI 1875, kaz. br. 3; uu ſzvojoi reicſi TF 1715, 28; kai je vu ſzvojoi reicſi oblübo SM 1747, 33; 'zivoucſi po moki ſzvojoj KŠ 1754, 112; Düh po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti odküpila KMK 1780, 5; Vu lejpoj ſzvojoj diki BKM 1789, 12; Po ſzvojoj pokornoſzti Váſz oſzloboditi BRM 1823, 8; V svojoj lüknji se jáko bráni AI 1878, 10; Boug je ſzvoim perſztom napiſzao TF 1715, 12; ſzvoim kervnim preleányem SM 1747, 16; ſzvojim ſzvétim 'zitkom KŠ 1754, 115; ſzvojim laſztivnim jezikom KŠ 1771, A4b; ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem KM 1796, 10; z-szvojim szprevedüvanyem KOJ 1845, 7; z-szvojim vnougim poropom KOJ 1848, 5; s svojim betegom AI 1878, 8; ſzvojov kervjov TF 1715, 22; ſzvojom kervjom SM 1747, 12; abarui deſzniczom ſzvom SM 1747, 66; zrokouv bráni ſzvojov SM 1747, 75; je on ſz ſzvojov dikov 'ziveo KŠ 1754, 106; ovi ſzvojom jálnoſztjom KŠ 1771, A3a; pred ſzvojov ſzmrtjov doli ſzpiſzao BKM 1789, 3; Zdr'zi váſz ſzvov rokouv BKM 1789, 11; Szvom pomocsjom pomágao BKM 1789, 10; edne z-szvojov velikoucsov sztrasne KOJ 1833, IIII; Ar sze te neveren hváli z hotlivosztjov szvojov TA 1848, 8; ſzrbio i Csarnagoro szvojov vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3; On me jan svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; i naj ſzte ſzami ſzvoji KŠ 1771, 501; pojáſz okouli ledevjouv ſzvoji TF 1715, 9; prvi plod ſzvoji csrejd KM 1796, 8; Od svoji protivnikov AI 1878, 10; i dá ga vucſenikom ſzvoim SM 1747, 39; kaj Angyelom ſzvojim zapovej KŠ 1771, 11; ſzvojim vornim SŠ 1796, 6; kai Boug ſzve verne oſztávi SM 1747, 73; je ſzám Kriſztus ſzvoje Vucsenike vcſio KŠ 1754, 7a; vadlüvajoucſi grejhe ſzvoje KŠ 1771, 9; ſzrecsno tá troso dnéve ſzvoje SIZ 1807, 4; vcsiti szvoje vucsenike KOJ 1833, III; ali ſztiſzne ſzvoje lampe KŠ 1754, 58; ſzo sli nazáj vu ſzvoj domovine KŠ 1771, 8; ſzo 'ze ſzvoje goſzli poveſzili BKM 1789, 2b; ſzégne vu ſzvoja nádra TF 1715, 42; iemlé vu szvoia viszta ABC 1725, A4a; vu ſzvoja nádra noter ſzégne KŠ 1754, 42; Ali zgrdijo ſzvoja licza KŠ 1771, 19; Deca svoja šolska dugoványa vküppoberéjo BJ 1886, 4; János Evangeliſta vu ſzvoih knigai TF 1715, 34; vu ſzvoji Prorokov piſzmaj KŠ 1771, A7a; i potrdjáva vu szvoji lasztivni praviczaj KOJ 1833, VIII; K mantri je on na vszê szvoji sztezaj TA 1848, 8; Velikási na szvojih sztroski szo dú'zni nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3; Boug je mené ſzvoimi dármi preſzveito TF 1715, 23; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; kai ſze zmoſnoga prikáse ſzvoimi ſzvéczi SM 1747, 16; me je ſzvojmi dármi preſzvejto KŠ 1754, 122; naj ga ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; ſzám pred ſzvojimi ocsami KŠ 1771, 431; ſtere i z-ſzvojimi rokami ſzpiſzao BKM 1789, 3; nego z-szvojimi Orszácsimi rendelüvanyi 'selejo KOJ 1833, VIII; s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8; iméni szvojemi na csészt KAJ 1848, X
2. izraža sorodstveno razmerje: püſcsa mleiko, vu vüſzta ſzvojega Deteta TF 1715, 7; Ki z-szvojga szina odicsenyem KAJ 1848, 2; lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; pokoren bodoucſi Otſi ſzvojemi KŠ 1754, 106; i nazáj ga je dáo ocſi ſzvojemi KŠ 1771, 200; Ino ſzvojmi Ocsi je priká'se SŠ 1796, 8; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi SIZ 1807, 10; Goſzpodár ovo Szvojoi Druſiniczi more predloſiti TF 1715, 31; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou SM 1747, 73; Ár ſzam priſao odlocsávat ſznehou prouti ſzvekrvi ſzvojoj KŠ 1771, 34; Mati deczi ſzvojoj SIZ 1807, 10; Svojoj materi je pa nejvupao ovaditi BJ 1886, 9; kaibi vſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tüvariſſa lübo TF 1715, 15; je nyemi ſzvojega ednoga ſziná na Zvejſzto SM 1747, 9; ſzkrblivoſzt za ſzvoj odvejtek KŠ 1754, 4a; ali opſzüje Otſo ſzvojga KŠ 1754, 32; Sziná ſzvojega narodjenoga KŠ 1754, 115; lübi i brata ſzvojega KŠ 1771, 733; ſziná ſzvojega Hénoka imenüvao KM 1796, 10; ſzvojo Drüſiniczo navcsiti TF 1715, 11; szo dejte szvoje pripelali KOJ 1845, 7; z-ſzvojim odvejtkom vrét KM 1796, 7; Z-ſzvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 61; naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; ſzvojov z-senouv KM 1796, 7; za vcſenyé otrouk ſzvoih TF 1715, 4; za vcsenyé szvojih otrokov KOJ 1845, 6; naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; nego rái ſzvoim ſzinoum TF 1715, 4; svojim roditelom pripovedávala BJ 1886, 4; ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4
3. izraža ustreznost, določenost: vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti KŠ 1771, 2 (B1b); ſzád prineſzé vu ſzvoiem vreimeni SM 1747, 92; Tá küga sze je szvoje dni podomácsila KOJ 1845, 117; da szo nej v-szvojih mládih lejtih v-solo hodili KOJ 1845, 7; naj ji dá jejſztvino vu ſzvojem vrejmeni KŠ 1771, 83
4. v zvezi za svojega imena izraža omejitev trditve: za szvoga Iména volo ABC 1725, A8b;
svòj -a -e sam. svoj, lastni: ne glédajmo vſzákſi ſzvoja KŠ 1771, 340; ki je na ſzvoja nikaj nej pazo KM 1790, 62
trbéj tudi trebéi tudi terbéi tudi trbé prisl. treba, potrebno je: tak i nám vnouvom ſitki terbei hoditi TF 1715, 33; Tak vcſimo ino právimo mi terbeje znati Apoſtolje TF 1715, 19; márna Cséſzti ſzveczke dika, nei mi te terbei SM 1747, 77; moljenik poleg steroga nám drügoga nei trebei SM 1747, 35; gyedrno ſze jo trbej vcsiti KŠ 1754, 27; Ár zdravomi nej trbej vrácsa KŠ 1754, 257; té má, trbej je znati, grejhov odpüscsanye KŠ 1754, 207; Naj jo oznánim, liki mi trbej gúcsati KŠ 1771, 610; Tou pa i 'zelejmo, trbej je znati vaſo popolnoſzt KŠ 1771, 553; i od toga znánya nikoga nej trbej kraj vracſati KŠ 1771, A4b; nej nám trbej dönok vzéti KM 1790, 20; Tribej 'seni SIZ 1807, 35; Vſzem podêli, Ka nyim trebê Düsi BRM 1823, 88; Po jêsztvini szi vszigdár vö trbê zeprati lampe KAJ 1870, 32; Z-vecs szillab sztojécse recsi tak trbê na szillabe razlôcsiti AIN 1876, 7; Záto hižne pse ne trbéj zaprávlati AI 1878, 8; Vmrejti mi nebi trbelo KŠ 1754, 257; zakaj bi tak trbelo pouleg réda Melchi'zedekovoga drügomi popi poſztanoti KŠ 1771, 682; tak, ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsicz (ſyllab) bilou, kak bi treblo BKM 1789, 2; pa nám nebi trbelo vogrszki znati KOJ 1833, XI; Nej ſze je trbelo i tebi ſzmilüvati nad tiváriſom tvojim KŠ 1771, 61; Kak je tô na zvelicsanye Trebelo BRM 1823, 49
vèliki -a -o prid.
1. velik, ki izraža veliko količino ali mero: Veliki je dobicsek te pobo'znoſzti KŠ 1754, 64; ka naj velika szêtva ne zraszté AI 1875, kaz. br. 6; moucs vel’ka BKM 1789, 18; edno veliko Razpetjé KOJ 1845, 6; szilje pôleg velike cêne bode iszkano AI 1875, kaz. br. 8; Zaszpáno dête v-eden veliki rôbec povila AI 1875, kaz. br. 7; Na velki sztan sze trêti znás KAJ 1870, 10; Csi veliko zalogo 'zelejmo KŠ 1754, 50; ſzi je veliko bradou napravo KM 1790, 20; naidemo to veliko csrno táblo KAJ 1870, 9; pokecs po ednoj veliki prászkányi kralica z országa odtirana AI 1875, kaz. br. 3; szo z-velikim brojom v-orszácskoj kucsi vküpprisli AI 1875, 1; Kagda more ta voda tákſa dugoványa cſiniti TF 1715, 32; veliki ſereg ſzviny KŠ 1771, 27; že sam veliki BJ 1886, 6; vse stvári, štera so po vsej držélaj dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4; si zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; vſzem bratom ino ſzeſztram, velikim i málim SM 1747, 2; Csi velike dári i mito od nyih jemlémo KŠ 1754, 50; velike kuſzte knige napúniti BKM 1789, 4b; 'ſile, i csütejnya majoucse velike i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; da vti veliki brgáj né szo mogli prbivati AI 1875, kaz. br. 3; i zvelikimi dácsami tak lüsztvo na nikoj szpravili AI 1875, 3
2. ki izraža visoko stopnjo: Veliki ſzpadáj csüdni BKM 1789, 1; Csi ſzem glih velik grejsnik BKM 1789, 205; glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Veliki czil té je KAJ 1848, IV; velika je ſzükesina TF 1715, 8; Ta velika lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; velika je tvoja vöra KŠ 1771, 52; Touje nasa velika okornoſzt BKM 1789, 2; kak je dönok velika Bosánſzka miloſztivnoſzt KM 1796, 8; ſze je velika modrouſzt Bo'sa vö ſzkázala SIZ 1807, 8; vcsinyeno je veliko ftiſanye KŠ 1771, 26; Veliko je tvoje pozványe KAJ 1848, 5; kaj je meſzto veliko ga krála KŠ 1771, 16; Krátka summa velikoga Katekizmussa KMK 1780, A1; Velikoga gláſza ſzta med drugimi KM 1796, 74; Bogá velikoga bicsa SŠ 1796, 10; Zrok Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; ſzi ti mené Sztvoie velike milosche obarval ABC 1725, A5a; ſzi ti mené ſztvoie velike miloſcse obarval SM 1747, 43; Ár je dobroute velike BKM 1789, 8; Od grêha zmo'znoszti velike KAJ 1848, 2; velkomi czili prôti KAJ 1848, 3; Koga ſze vel’koj zmosnoſzti, Vſzáko koleno nanizi BKM 1789, 5; veliko Bosjo ſzerditoſzt TF 1715, 37; na tvoio veliko dobroto ABC 1725, A7b; Na Veliko Popovſzko Cséſzt SM 1747, 34; Lüſztvo je vidilo ſzvetloſzt veliko KŠ 1771, 12; pobodo ſze ſzvojega rázuma za veliko preſtimanye KŠ 1771, 488; vu edno veliko tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; koteri rái vu velikoi préczimbi ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4; Zato vu ovoi moioi velikoi nevoli zovém SM 1747, 57; po velikoj lübeznoſzti ſzvojoj lübo je náſz KŠ 1754, 117; setüj nám na pomoucs, vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; vſzo tvo radoſzt ti más V-velikoj práznoſzti SŠ 1796, 9; Jezus pa zvelikim gláſzom kricsécſi mr'u KŠ 1754, 108; I eta govorécsi, zvelikim gláſom je kricsao KŠ 1771, 305; ki jáko zvelikim 'selejnyem lovi KM 1790, 20; šteri z velikim trüdom svojo hižico vláči AI 1878, 3; tembole zvelikov pokornoſzt-yov ſze ponizivſi TF 1715, 8; je predgao Evangyeliom zvelikov gyedrnoſztyov KŠ 1771, 433; zvelikom gyedrnoſztyom na ete jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; Potom pá gori zvelikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; z veliko(v) szrcznosztjov ponüjati KOJ 1833, VII; Z-velikov szilov sze tá poscsévsi AI 1875, kaz. br. 7; Zvelikom pascsenyom szo poszlanicke razodisli AI 1875, kaz. br. 2; steri ſzo prisli zveliki nevoljáj SM 1747, 31; za veliki i’ moudri zrokov volo SIZ 1807, 7; one velike dú'snoſzti premiſzliti SIZ 1807, 9; vu veliki mántraj ſzi düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237; zvelikimi dobroutami nedeljeni BKM 1789, 6; Vel’ki kri'z BKM 1789, 10; Velki -a -o AIN 1876, 11
3. v zvezah: veliki četrtek veliki četrtek: Na veliki Csetrtek KŠ 1771, 827;
veliki grejh glavni greh: grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; greihov, ino nyé za velike ino nezgovorne pokládati TF 1715, 41; Ovo pred nyega polo'zim moje, Prevelike grejhe BKM 1789, 214;
veliki Karol Karel Veliki: denok je lih veliki Károl bio on junák KOJ 1848, 4; Velki Károl KOJ 1848, 6;
veliki petek veliki petek: Na veliki Pétek KŠ 1771, 828; Drügi dén pa, ki je po velikom pétki KŠ 1771, 97;
veliki špan veliki župan: Bio je pa eden da veliki Spán zemliscse more meti KOJ 1848, 94;
veliki traven april: je szmert 8-moga velkogatrávna odzvála szvêta AIP 1876, br. 3, 2; Konec velkogatrávna (april) se prinas pokáže AI 1878, 32; Cveté v velkomtravniki (április) AI 1878, 45; na dén 14 velkoga Trávna vceplávao KOJ 1845, 119;
velika litera velika črka: zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; Szlovenſzke velike litere KM 1790, 2;
velika meša praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta: Velikameša BJ 1886, 38; Evang. na velike Meſſe dén KŠ 1771, 205; na dén velike Mese preminé KOJ 1848, 15
vékši -a -e večji: nej je pobüdjeni vékſi od Ivana krſztitela KŠ 1771, 35; ár je od vsze hvále vékſi KM 1783, 61; lübézen kriſtuſſevo, ſtera je vékſa TF 1715, 5; Stera je med tejmi trejmi Perſonami vékſa KMS 1780, Bb; véksa bode kaſtiga KM 1783, 289; Sztênna tábla je véksa KAJ 1870, 9; Kristus je tü, ki je vmrel, eſche veliko vékſe SM 1747, 14; i stero eſcse vékſe jeſzte SM 1747, 52; Ar ka je vékſe, zláto, ali czérkev KŠ 1771, 77; za voljo vékſega bláſenſztva poſeleinya SM 1747, 51; Tejm tálom na véksega racsún dávanya ſzlü'zi KŠ 1754, 35; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; i véksega od proroka KŠ 1771, 35; Boug Nyé Na véksi ſpot vr'ze KŠ 1754, 263; ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; bodo vsza eta na vékso diko KM 1783, 3; decza vékso praviczo májo KOJ 1845, 77; Gda ſzta oba-dvá véksiva zraſzla KM 1790, 36; niſteri ſzo od ti drügi vékſi KŠ 1754, 95; csi gli bi eſcse véksi bili KŠ 1771, 446; Vékši psov velikočo má AI 1878, 12; skegnye i vékse bom czimprao KŠ 1771, 212
nájvékši -a -e največji: Velikásov broj .. nego z-eti nájvéksi tao malogda pride na szedsztvo AI 1875, kaz. br. 3; Kit je najvékša stvár na sveti AI 1878, 21; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; Kriſztus je vnébo zaſztoupo, Gori vnáj vékſo viſzino BKM 1789, 111; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lepo zimsko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; [psi] i v tom najvékšem zapihi snegá domo najdejo AI 1878, 8; kerſzt touje te naivékſi ino nai zmoſneiſſi Sacra-mentom TF 1715, 11; Dönok te naj vékſi je ſzkvarjenoszt KŠ 1754, 4b; ſto de te náj vékſi KŠ 1771, 131; Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; ár ſzi ti náj véksa dobrouta KM 1790, 108; i za lüdsztvo je najvékse dobrotivnoszt mir AI 1875, kaz. br. 3; Kotere recſi ſzo nai vékſe dugoványe TF 1715, 44; Oh Jezus, moje naj vékse blágo KŠ 1754, 234; Belzebuba, vragouv naj véksega poglavnika zváli KŠ 1754, 10b; dvej drejvi náj vékſega gláſza KM 1796, 5; Od náj vékse zapouvidi KŠ 1771, 71; Náj vékse lübézni vrejden BKM 1789, 274; ka ſzam tebé náj Vékso dobrouto mojo zbantüvao KM 1783, 3; okoli tej naj vékſe poſtenyé csinimo KŠ 1771, 515; vu sterom te Vöre naivékſi Artikulusi jeſzo SM 1747, 33; kako te nai vékse dobroute vſivati SM 1747, 16; ár ſzam vnikom nej zadnyejſi od ti naj vékſi Apoſtolov KŠ 1771, 551; lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9
vèliki -a -o sam. veliki: i ti veliki ládajo nad nyimi KŠ 1771, 66; té bode ſze veliki zváo KŠ 1771, 15; On ſze ſzkrbi za váſz Bogáti i veliki Bodete BKM 1789, 10; Ár je vcsino meni velika KŠ 1771, 165; kaiſzmo vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni poſztanoli TF 1715, 19; obarui náſz tve verne, velike i male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj vel’ke i mále KŠ 1754, 267; da bi je potrdo vu vöri mále i velike KŠ 1771, 572; toga nôva dácsa naj na veliko ne te'zi AI 1875, br. 2, 6
vékši -a -e sam. večji: ali recsi ſzo li ſztoga véksega csüli KM 1796, 124; csi eden dén od drügoga za vékse má KŠ 1754, 10; onim, ſteri ſzo ſze za vékſe preſtimali KŠ 1771, 559; i véksa od eti bode csinio KŠ 1771, 314; geto na vékse tákse ricsi má i vtou doub gucsi KŠ 1771, 724; Ali ne bodo sli na vékſe KŠ 1771, 650; Bogá za vékse poſtüvati KM 1780, 33; stere niki krsztsanje za vékse stimajo KOJ 1845, 109
nájvékši -a -e sam. največji: Ár me vſzi ſzpo-znajo, od naj ménsega 'znyih notri do naj vékſega znyih KŠ 1771, 684
vglíh prisl. enako, ravno tako: Substantivumi szo vglih edna z-tov drügov KOJ 1833, 116; Pôleg ete právde vármegyövi i králeszki várasi szi vglih bodo ravnani AIP 1876, br. 2, 2
vkanenjé -á s ukana, prevara: i vkanenyé bogáſztva zadavi ti rejcs KŠ 1771, 43; poleg stere sze naj nikse vkanênye ne zgodi AIP 1876, br. 3, 1
vodèni2 -a -o prid. vodén: Kak vodeni mehér BKM 1789, 447; Kak vodeni mehér SŠ 1796, 104; dreivo vſzadjeno poleg vodenoga potoka SM 1747, 25; je naszledüvalo, celo i szmrt z-vodenoga betega KOJ 1848, 28; Ali on je naszkorom vu vodenom betegi mro KOJ 1848, 92
vòla tudi vòlja -e ž
1. volja: a ni ſze nyemi vola neſzpuni TF 1715, 47; Boidi volja Tvoja TF 1715, 28; Boidi vollya tvoia ABC 1725, A4b; Szvéta je nyegva vola SM 1747, 74; Boidi volja tvoja SM 1747, 43; Vola mrtva vgrejhi KŠ 1754, 124; bojdi vola tvoja KŠ 1771, 206; naj ſze po meni ſzpunyáva tvoja Bo'sánszka vola KM 1783, 2; Szrczé, mislejnye, i vola Kſzebi je vlejkla ta zemla BKM 1789, 59; Tva vola je naj bougsa SŠ 1796, 3; Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Li ta Tvoja dobra vola BRM 1823, 9; ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; pouleg voule Bogá Nebeſzkoga TF 1715, 12; pouleg nyegove ſzvéte volje ſivé TF 1715, 10; poleg tvoie ſzvéte vollye ABC 1725, A6b; poleg tve ſzvéte volje SM 1747, 65; náſz vo oſzloubodo pouleg voule Bo'ze KŠ 1754, 118; ne ſzpádne na zemlo brezi voule Ocsé KŠ 1771, 33; ravnaj pouleg tvoje ſz. voule KM 1783, 5; da jo nyemi z-dobre-voule dájo SIZ 1807, 5; Stvári od svoje vole se giblejo AI 1878, 4; volo pa Kriſztuſevoj vouli podvr'ze KŠ 1754, 127; Szo vsza, i voli nyegvoj podlo'zna KAJ 1848, 8; Vnyega voulo ſze ſcsém zroucsiti SM 1747, 72; Tebi darüjem volo mojo KM 1783, 5; Dokecs more ſzpuniti, Szvojega Ocsé volo BKM 1789, 12; Ocsé volo szpuni BRM 1823, 10; da bi szkoro volo meo oditi KOJ 1848, 4; Bog vu voli, i vſzem SM 1747, 33; V-Bo'zoj dobroj vôli BRM 1823, 10; blaſenſztva, steroga ſzem ſzpravil zvoljom ocza mega SM 1747, 83; i vſzej voulov je zracsúnani med ti edenájſzet Apoſtolov KŠ 1771, 343; jáko ſze tak protivi z-voulov, ki ſze ne paſcsi povéksávati KM 1796, 5
2. v zvezah: po volji po želji, na ljubo: Boug mi dela po vouli SM 1747, 74; Naj ſzi dela po vouli KŠ 1754, 268; Tebé zadovoli, krühom po vouli BKM 1789, 357; i meni je nikaj nje po vouli KM 1790, 46; Ár je düsi po vôli hodo TA 1848, 40; Li tô njemi je po vôli KAJ 1870, 9; vse po tvojoj vôli bom včino BJ 1886, 8;
za voljo zavoljo, zaradi: za moy greihov volo umreu TF 1715, 42; ino za nyihovo voljo da nám nezadersi TF 1715, 29; za vollo moih nepriatelov ABC 1725, A7b; deite za nasso vollyo poſztano ABC 1725, A6b; ti meni za nyega volio miloſztiv SM 1747, 60; za voljo grehov moi SM 1747, 38; i za nyih volo tou'ziti KŠ 1754, 118; I bodete odürni vſzeim za mojega imén volo KŠ 1771, 33; Za etoga véksega ſzvedouſztva volo SIZ 1807, 5; od stere je szpêvao za volo rêcsi Kúsa TA 1848, 6; Eden gospod je za volo küšávanje péske pámeti, od potüvo AI 1878, 8
vö̀povèdati -povém dov.
1. izreči, izgovoriti: more tak csiszto vöpovedati KOJ 1833, 8; vſzáko rejcs csiſzto vö povej BKM 1789, 7b; Gda je záto Goſzpoud eta vö povedao, gori je vzéti KŠ 1771, 156
2. povedati, izpovedati: csi je ſto ſteo vö povedati KŠ 1771, 487; vö povejm ſzkrita KŠ 1771, 45; Vöpovêm nazveszcseno meni szkoncsanye TA 1848, 3; piszmo, v-sterom vöpovejo, ka nescso csüti AIP 1876, br. 5, 2; nikomi vö ne povej, ka ſzi mi eta nazvejſzto KŠ 1771, 415; Komaj je tou vö povedao KM 1790, 20
3. izpovedati, izjaviti: ki de kaj proti meo, tô v-szedsztvi vöpovê AI 1875, kaz. br. 2; rod pa nyegov ſto povej vö KŠ 1771, 366; je zapovedao pri tom osztati, ka ona vöpovej KOJ 1833, 78; ruszki caszar vöpovedo, ka on boj zacsne AIP 1876, br. 12, 3
4. izraziti: dugoványa z-verbumom vöpovejmo KOJ 1833, 58; lasztivnoszti vöpovêmo AIN 1876, 29
vö̀povèdati se -povém se izgovoriti se: vszákim vüszt odpiranyem sze edna -edna szillaba vöpové AIN 1876, 8
vö̀povédani -a -o
1. izrečen, izgovorjen: Jasz vöpovêdani govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 7; V-Goripiszi je vöpovêdano obecsanye dokoncsati dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; vszáka zemla sze pôleg vöpovêdanoga násztopa gorivzeme AI 1875, br. 2, 4
2. razglašen, določen: dugoványi za navküpne szo vöpovêdani AI 1875, br. 1, 1
vrédnost tudi vréjdnost -i ž
1. vrednost: Érdem; vrejdnoszt KOJ 1833, 155; Vrêdnoſzt BRM 1823, II; Solé i nyih vrêdnoszt KAJ 1848, V; odprtoszrcsnoszt je lêpa vrêdnoszt AIN 1876, 28; brezi vſze vreidnoſzti TF 1715, 21; tvojega zaſzlüſenyá (Vreidnoſzti) SM 1747, 52; razszodjáva Pôleg znotrêsnye vrêdnoszti KAJ 1848, 3; za vreidnoszt tvoiega Sziná ABC 1725, A7a; za vreidnoſzt Kristussa SM 1747, 55; Tvo vrêdnoſzt, znami Podejli jo BKM 1789, 63; Daj mi na miſzli dr'zati To Tvojo ſzvéto vrednoſzt BRM 1823, 47; sze vcsim düse moje vrêdnoszt KAJ 1848, 6; Sz-tvojov szvétov vrednoſztjov BRM 1823, 9
2. premoženje: Mela szta lêpo vrêdnoszt AIP 1876, br. 3, 6
vsadìti -ím dov. vsaditi, narediti, da se kaj globlje, trajneje ustali v kom: Vſzádi trplivoſzt po tvem Düjhi vméne BKM 1789, 313; Deſzétero zapouvid jo je vſzrczé csloveka vſzádo KŠ 1754, 7; vſzákſe vſzajenyé, ſtero je nej vſzádo Ocsa moj KŠ 1771, 50
vsadìti se -ím se vsaditi se: vtrgni ſze vö ſzkorenyom i vſzádi ſze na mourji KŠ 1771, 228
vsádjeni tudi vsàjeni -a -o vsajen, posajen: On je kako edno dreivo vſzadjeno poleg vodenoga potoka SM 1747, 25; pren. vkrotkoſzti primte to vſzajeno rejcs KŠ 1771, 746
zemledáča -e ž zemljiški davek: Zemlédácse kataszterszko delo pôleg sze more dogotoviti AI 1875, br. 2, 3
znamenǜvanje -a s pomen: Znamenüvanye, Toga Recſenya SM 1747, 32; Stere znamenüvanye zdaj i náſz zdr'záva KŠ 1771, 710; Ar právde nyé áldüvanye Je nyegvo znamenüvanye BKM 1789, 24; Poleg ednoga znamenüvanya Toga recsenya SM 1747, 1; Na nyihovo znamenüvanye gledoucs KOJ 1833, 35
znotréišnji tudi znotréjši tudi znotréši tudi znotréjšnji tudi znotréšnji -a -e prid. notranji: nas cslovik donok te znotrejsnyi ſze ponávla KŠ 1771, 536; Znotrejsnya pobo'snoszt sze nemore zadusiti KOJ (1914), 140; Moka znotrejsnya KŠ 1771, 244; Trplejnya znotrejsnyega KŠ 1771, 87; Da dugoványa razszodjáva Pôleg znotrêsnye vrêdnoszti KAJ 1848, 8; na znotrejšem stráni tej lupin se hránijo AI 1878, 40; Oroſzlány, koteri znotreiſnyim ſzküſávanyem porinouti TF 1715, 43; naj du'snoſzti ſzpunimo i znotrejsnyim tálom KMK 1780, 46; kak prednyi miniszter obdr'zo je znotresi dugovány pelanya AI 1875, br. 1, 2
znotréjšnji -a -e sam. notranji: to znotrejsnye vaſe je pa puno zgrablivoſzti KŠ 1771, 209; Znotrešnja je jáko znešana AI 1878, 34
zrédom tudi zrédoma tudi zrédnoma prisl.
1. po vrsti: ſzodecz Zrédom de vſzákoga ſzoudo SŠ 1796, 47; dosztavke tüdi zrédoma gorivzemejo AIN 1876, 37
2. redno: naj vucsitelje szvojo zrédom dobijo AIP 1876, br. 2, 2; ka sze poleg zrédnoma vértüvanya pri pôva AI 1875, br. 1, 6
živèti -ém nedov.
1. živeti: 'Siveti Élni KM 1790, 93(a); a kákda mámo mi vmisleinyi naſſem ſiveti TF 1715, 12; Dai nám 'siveti ABC 1725, A6b; vu postenom 'sitki ti imei 'siveti SM 1747, 88; tak je nám 'ziveti KŠ 1754, 116; pobo'zno i dobro 'ziveti KŠ 1771, 439; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; da on sztálno 'siveti more KOJ 1833, IX; Moremo zrédom 'ziveti AI 1875, kaz. br. 8; Tebi ſivém SM 1747, 46; 'Zivám jaſz KŠ 1754, 193; kaj jaſz 'zivém KŠ 1771, 314; Dokecs na ſzvejti 'zivém BKM 1789, 7; Csi 'zivém vu vernoſzti BRM 1823, 10; Da kak tvoje dobro dête vszedni 'zivém KAJ 1870, 5; Znam jasz komi 'zivém KAJ 1848, 4; ſteri ſives ino goſzpodüjes TF 1715, 48; ki sivés i kralües ABC 1725, A6b; ſivés i kralües vſzigdár SM 1747, 50; vu etoj vöri tak 'zivés KŠ 1754, 9b; Cſi vu Krisztuſi 'zivés BKM 1789, 15; pouleg nyegove volje ſivé TF 1715, 10; kai moi Odküpitel ſivé SM 1747, 32; ki ſz-ſzvojov dikov 'zivés KŠ 1754, 109; Duh je ki 'zivé KŠ 1771, 446; pod obláztyom mo'sá 'ſivé SIZ 1807, 7; cslovek záto sivé v .. Domovini KOJ 1833, X; ſztvár 'zivé KAJ 1870, 10; gorila živé na zahodnom bregi Afrike AI 1878, 6; vse živé zrok tvoji BJ 1886, 6; Gde ešče dedek ali babica živéta BJ 1886, 10; pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; Ako mi vu Dühi ſivémo SM 1747, 23; ár vnyem 'zivémo KŠ 1754, 88; Csi 'zivémo vu Dühi KŠ 1771, 569; Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Bojdi znami, da 'zivémo BKM 1789, 4; 'Z-nyim tak na veke 'zivémo BRM 1823, 3; 'zivéte pa Bougi KŠ 1771, 459; gda okorno 'zivéte BKM 1789, 10; lidjé, ſteri tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 240; i vradoſzti 'zivejo KŠ 1771, 189; ino pouleg právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; Opice živéjo od sadü AI 1878, 7; 'zivi ti vmeni KŠ 1754, 238; ino poleg Bosje reicsi mi ſivimo SM 1747, 81; i vu Kriſztuſi 'zivimo KŠ 1754, 111; Bougi na diko 'zivmo KŠ 1754, 138; i ſzvéto zivmo KŠ 1771, 458; Nouvi 'zitek 'zivimo BKM 1789, 102; Tak 'siv’mo i mi KM 1796, 19; zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; Vu pobo'znoszti 'zivte BKM 1789, 10; Zvüna práve vöre ne 'sívite SŠ 1796, 15; 'Zivte vu pobo'znoſzti BRM 1823, 5; nai ſivém zpregányanyem SM 1747, 71; ravnaj Mojo hodbo, naj 'zivém KŠ 1754, 245; Naj vpraviczi ſzvéto 'zivémo KŠ 1754, 109; na Bo'zo diko naj 'zivéjo KŠ 1754, 222; kaibi ponyem ſivel TF 1715, 23; neg dabi zmenom ſivel SM 1747, 69; Da bi jaſz pod nyim 'zivo KŠ 1754, 98; da bi Átila du'se 'sivo KOJ 1848, 6; kabi mi poſteno ſiveli TF 1715, 15; kaibi poleg teila ſiveli SM 1747, 25; dabi vpraviczi 'ziveli KŠ 1754, 109; doklem bodem sivel ABC 1725, A8b; Po nyem bodem páli ſivo SM 1747, 78; I 'zivo bom vnebéſzi KŠ 1754, 261; naj doklen bodem živo BJ 1886, 7; Doklen na svejti bom živo BJ 1886, 8; ár ti ne bos 'zivo KŠ 1754, 179; tak csini i 'zivo bos KŠ 1771, 204; Ár tou tejlo, Szkim bos 'zivo BKM 1789, 233; Neznas bos li'sivo lepraj do megnyena SŠ 1796, 10; Te pravicsni bode ſzvoje vöre sivo SM 1747, 19; dönok bode 'zivo KŠ 1754, 117; i 'zivejla bode KŠ 1771, 29; nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175; jeli bomo dobro 'znyim 'ziveli KŠ 1754, 173; Z-düsom z-tejlom 'sivelimo SŠ 1796, 17; Ar ako vi poleg teila bodte ſiveli SM 1747, 23; Steri pa bodo 'ziveli KŠ 1754, 271; I 'ziveli bodo KŠ 1771, 803; ſivel ſzem vmerſzki greihi SM 1747, 67; i ráj ſzem meni 'zivo KŠ 1754, 240; grdou ſzam 'zivo KŠ 1771, 433; Nego ſzam tam 'siveo SIZ 1807, 45; Kak ſzi koli 'sivo ſzpitajo te SŠ 1796, 9; Kakda je 'zivo na tom ſzvejti KŠ 1754, 108; kakda je ſzvojov ſzloboſcsinov 'zivo KŠ 1771, 505; ka je vu dobrouti sitka 'siveo KM 1783, 201; Teda plácsa Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; I v-nyem je po ſzvojoj vouli 'ſiveo KM 1790, 58; Kakda je 'ſiveo té odvejtek KM 1796, 10; ka je Henrik fticsar 'siveo KOJ 1848, 9; bláj'zne dnéve szta 'zivela AI 1875, kaz. br. 7; Csi ſzmo nemertücslivo 'Ziveli KŠ 1754, 267; ki ſzte na tom ſzveiti vzaloſzti siveli SM 1747, 83; plakanyi, Vſterom ſzo 'ziveli ti verni BKM 1789, 9
2. uživati kaj: vtoj vecsérji, záto 'znyouv 'ziveti moremo KŠ 1754, 212; Ono vcsi pobo'zno 'ziveti Z-szrecsov KAJ 1848, 3; Gda ſivé doſztoino ſztov vecſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; I kelikokrát z-ſterim ſzveſztvom vrejdno 'sivémo KMK 1780, 18; ov moi máli dár ſivi ſnyim TF 1715, 9; ete máli dár i 'zivi 'znyim KŠ 1754, 12a; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz BKM 1789, 5b; 'Zivi tak z-etimi (pesmimi) BRM 1823, IV; 'Zivi z-vecsérjov nyegovov KAJ 1848, 142; ako Ti verno ſnyim ſiveu boudes TF 1715, 9; Agnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli pred Vüzenſzkov Szobotov KŠ 1754, 185
3. uporabljati: Gda moremo nájbole 'siveti z-komajpreminoucsim vrejmenom KOJ 1833, 141; Niki meszto j zpodrügacsanyom 'sivéjo KOJ 1833, 86; 'selej, ka bi vszi 'snyé Jezikom 'siveli KOJ 1833, XI
živóuči tudi živóči -a -e
1. živeč: kaj je ov zapelávecz erkao eſcse 'zivoucsi KŠ 1771, 97; Da tak 'zivôcs Bodemo Tvoji verni BRM 1823, 376; zivoucsa zmo'zom ſzedem lejt KŠ 1771, 170; ino je vnyega ſivocſi Duh vdehno SM 1747, 3; vu necſiſztoucsi 'zivoucsoj Márii KŠ 1754, 232; 'zivoucsi lidjé KŠ 1754, 10; Najme vi 'zivoucsi lidjé Placſte ſze BKM 1789, 86; kotrige liki zmrtvi 'zivoucse KŠ 1771, 460
2. živ: Kako je mené poſzlal te ſivoucsi Bog SM 1747, 24; Ágnecz bode nyé pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Stere 'zivoucse ſztvári tak nemremo po'zeleti KŠ 1754, 65; Oh 'ſila 'ſivoucse vretine KM 1783, 182; 'zena, k'zivoucsemi mou'zi je privézana KŠ 1771, 461; ino je vdehno vu nouſz nyegov ſivocsega Düha SM 1747, 4; ino nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino nahránis vszáko sivoucso Sztvár ABC 1725, A6a; poſztavo jo je pred nyé 'zivoucso KŠ 1771, 370; vcsinyen je Adam vu 'zivoucso duſo KŠ 1771, 524; káksi rázlocsek je med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Po'zelejnye naſſega bli'znyega 'zivoucsi ſztvári KŠ 1754, 64; i ſtere 'zivoucse nájde KŠ 1754, 140; ſteroga je gori oſznáj'zo, 'zivoucſimi ſztvármi KŠ 1754, 93
živóuči -a -e sam. 1. živeči: Vſzáki zivoucſi ne merjé KŠ 1754, 117; da bi ti 'zivoucſi nebi vecs ſzebi 'ziveli KŠ 1754, 120; mojim i vſzejm vnyem 'sivoucsim SŠ 1796, 6
2. živi: ka iſcsete toga 'zivoucsega med mrtvimi KŠ 1771, 254; Ár ſze mi 'zivoucsi na ſzmrt dávamo KŠ 1771, 535; ár ſze ni eden pravicsen ne nájde zmed 'zivoucsimi KŠ 1754, 68; naj te med timi 'zivoucsimi dicsim KŠ 1754, 242
blizi prisl., F12, adinere, blisi, ali notar poſtaviti; admotus, -a, -um, permaknîen, blisi poſtavlen; admovere, permakniti, pertakniti, blisi poſtaviti; adnatare, perplavati, blisi perplavati, doplavati; adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen, bliẛi poſajen; circa, circum, okuli, poleg, bliṡi; collimitari, eden per druṡim bliṡi meinyk iméti, mejáṡh biti; cominus, et emenus, od bliẛi inu od dalezh; penè, ṡkorai, bliṡi; penes, cilú bliṡi, poleg, s'raven, per; propinquè, cilú bliṡi; proximare, bliṡhati, cilú bliṡi biti
blizu prisl., F11, accolere, blisu prebivati; accumbere, pozhivati, doli lèzhi ter pozhivati, bliẛu ſtati, ali leshati; adjacere, poleg, ali bliẛu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati; adsitus, -a, -um, perſajen, bliẛu perſajen, bliẛi poſajen; adstituere, bliẛu poſtaviti; adventare, bliẛu priti, ſe perbliṡhati; allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliṡu pertezhi, perléſti; alluo, -ere, oblivati, bliṡu tezhi; cominus, et comminus, od bliṡu, is bliṡhnîga; ferè, fermè, ṡkorai, bliṡu; fermè, ferè, ṡkorai, bliṡu; prim. bliže
blizu predl., F5, ad, k', h', bliẛu, do; ad mare, bliẛu morja; juxta, poleg, per, bliṡu, ravn; lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja; nox intempesta, poṡnu bliṡu pulnozhi
dežela ž, F109, Affrica, ẛamorska deshela; agyrta, po desheli klatesh; area, tudi ena ſuha deṡhela, gubnu; dictio, derṡhava, ladanîe, deṡhela; Doras, Drava tekozha voda v'ṡhtajerski deṡheli; externus, vunaini, ptuji, s'ene druge deṡhele; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele mèri; Illyris, ſlovénṡka deṡhela; incola arbor, drivú s'ene druge deṡhele; insula, -ae, ottok, enu meiſtu deṡhele na ſredi vodè; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; patria, -dum, ozhetina, ali domazha deṡhela; proceres, ti viſhi eniga méſta, ali deṡhelè glavarji; provincia, -ae, Deṡhela, derṡhava; regio, -onis, deṡhela, okuliza, ſtrán; regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila deṡhela; rusticatio, kmetovanîe, na deṡheli, ali na puli prebivanîe; scolymos, laṡhki oſſad, v'deṡheli naſhi ga je doſti; subvectio, podpelanîe, ali pelanîe zheṡ deṡhelo; tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati; terra, -ae, ṡemla, perſt: deṡhela; vestrans, -tis, vaſhe deṡhelè, ali vere: ali is vaſhiga kraja
gnezditi nedov., internidificare, poleg gnéṡditi, gnéṡdu delati
gnezdo s, F9, cava, duplu kir tyze gnéṡda délajo; chlorio, ſternád tyza: chlorium, nîe gnéṡdu; chromis, ena riba, katera v'vodi gnéṡdu ima; consternere cubilia gallinarum, kokuſham gnéṡda délati; internidificare, poleg gnéṡditi, gnéṡdu delati; loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo; nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze gnéṡda délajo; nidulari, ſe gnéṡditi, ali v'gnéṡdi mlade lezhi; nidus, -di, tyzhje gnéṡdu
kralj m, F19, ab Rege secundus, tá drugi ẛa krajlom; ad Regem, h'krailu; desciscere, odpaſti od eniga, tú je kakòr od kraila odpaſti, ter ſe ſovrashniku podati; interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga; interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik; ortygometra, -ae, krail teh prepelyz; mulleus, -lei, ena ſorta ſhulinou teh krailu v'Albanji, takeſhne potle ſo tudi ty Rimski kraili noſſili; perduellio, -onis, en perſeṡhni ſovraṡhnik ſvoiga Ceſſarja, kraila, ali Firṡhta; primicerius, tá pervi poleg kraila, ali ṡhkoffa; regalis, -le, kraileivu, kar enimu krailu ſliſhi; regius, -a, -um, krailevi, kar enimu krailu nuza, ali ſliſhi; regnum, -ni, kraileſtvu, eniga kraila deṡhela; rex, -regis, krail; rex Regum, krail zhes kraile; subregulus, kateri je en oblaſtnyk pod krailom. 3.Esdr:6.v.ṡ; tiara, -ae, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji, inu kraili noſſili
laskatati se nedov., F19, affulgere, ſe laskatati, ſvétiti, ſvitléti; confulgere, ſe laṡkatati; coruscare, bliṡkati, ſe laṡkatati, bleszhiti, bléṡzhiti; effulgere, ſe laṡkatati, bliṡkati; fulgere, ſe laskatati; intermicare, ſe poleg laṡkatati; lucet, ſe ſveiti, ſe laṡkazhe; micare, ſe laṡkatati, magatati, ſe ſvitléti; pellucere, vel perlucere, ſveititi ſe ṡkuṡi, ſe ṡkuṡi laṡkatati; perlucere, poſveititi, ṡkuṡi ſveititi, ali ſe laṡkatati; phalangium, -gÿ, vel stellio, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazheo; praefulgere, ſylnu ſe laṡkatati, cilú mozhnú ſe ſvitleiti; praeradiare, ſe prebleiṡzhiti, preṡyati, ſe ſylnu laṡkatati; refulgere, ſe ſylnu laṡkatati, ali ſveititi; rutilare, ſe laṡkatati kakòr ṡlatú; scintillare, ſe laṡkatati, yṡkre kreſſati; stellio, -onis, mazharól, kateriga pike ſe laṡkazhejo; supermicare, ſe ſylnu laṡkatati; taratantara, tudi en pikaſti kuſher, kateriga pike ſe laṡkazhejo
laški prid., F45, acánthus, -ti, lashka medvédova taza, ali noga, ẛeliszhe; bunias, -dis, laṡhka velika reipa, ali kolszhiza; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh laṡhkih borovnyz; myrtus, -ti, laṡhke borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55; natio Itala, Laṡhki narod; Padus populifer, tá voda Pó v'Laṡhki deṡheli, per kateri ti topoli radi raſteo, inu ti jagnedi; paederos, -tis, enu ṡeliszhe, laṡhka medvédova taza, ṡeliṡzhe; ribes, tú ardezhe laṡhku groṡdyzhe na vertih, na niṡkim drevzi; smilax hortensis, laṡhki grah, ali bob, vſih ṡhlaht farb fiṡhol; uva spina, laṡhku groṡdizhe
latinski prid., F8, latia lingva, latinṡki jeṡik, ali govorjenîe; latialis, -le, latinṡki, bukouṡki; latina lingva, latinṡki jeṡik, ali bukouṡki; latinsku = latino=carniolicum; latinus, -a, -um, Latinṡki; latius, -a, -um, is taiſte latinṡke deṡhele; Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; syntaxis, zheterta latinṡka ſhula
ležati nedov., F54, abnoctare, po nozhi s'vunai leẛhati; acclinis, kar nisku leshy, je enumalu perpognênu; adjacere, poleg, ali bliẛu leẛhati, tik leẛhati, raven leshati; aegrotans, bolán leẛhati; alvus, trébuh, kir zhéva leṡhè; circunjacere, okuli leṡhati, oblezhi; jaceo, -ere, leṡhati; mutulus, -li, tudi tá hlod, ali kamen v'ṡydi, na katerim tramovi leṡhè; praesidarius, -a, -um, ty voiṡzhaki, kateri v'eni brambi leṡhè; procubare, delezh od kampiṡzha leṡhati inu vahtati; quod ex me est, kolikar na meni leṡhy; sagina, ſedlu, na katerim tá butora leṡhy; scrotum, -ti, ſrama moſhnize, ali modi, v'katerih jaiza leṡhè
okoli prisl., F160, ambio, -ire, okuli hoditi, obdati; circa, circum, okuli, poleg, bliṡi; circumactus, okuli gnán, okuli ẛaſſipan; circumcidere, okuli obréẛati; circunfluit aqua, voda okuli tezhe; oberrare, ſe okuli ſem ter tám klatiti; vallare, ṡagraditi, obdati, okuli ṡaſipe ſturiti
poleg prisl., F14, adjacere, poleg, ali bliṡu leṡhati, tik leṡhati, raven leshati; aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; aſsistere, perſtopiti, per enim ſtati, pomagati, poleg ſtati; asternere, tiá poloṡhiti, ali poſtelati, polig pogarniti; astruere, gori zimprati, nakladati, polig ẛydati; circa, circum, okuli, poleg, bliṡi; considere, poleg ſeſti, ſe poſaditi; internidificare, poleg gnéṡditi, gnéṡdu delati; juxta, poleg, per, bliṡu, ravn; penes, cilú bliṡi, poleg, s'raven, per; secus, drugazhi, polik, raven; succisivus, -a, -um, polek, ṡraven
poleg predl., F6, Latium, -ÿ, ta latinṡka deṡhela v'laṡhki deṡheli poleg Rima; maritimi homines, ludè, kateri poleg, ali raven morjá prebivajo; pellicatus, -us, kurbaria, polek ſvoje ṡakonṡke ṡhene; primicerius, tá pervi poleg kraila, ali ṡhkoffa; sejugis, ves sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden polig druṡiga vklenênih; triga, -ae, try koinî polig en druṡiga v'prèṡheni h'kullam de vlézheo
polig, polik gl. poleg
posaditi se dov., considere, poleg ſeſti, ſe poſaditi
postaviti se dov., F12, aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; collocare se, v'meiſtiti ſe, na enu meiſtu ſe poſtaviti, ſe vſedlati; exponere se periculo, v'nevarnoſt ſe vdati, poſtaviti; intercedere, ṡaproſſiti, porok biti, s'eniga oblubiti, ſe v'meis poſtaviti; negare, tajiti, ſe v'taibo poſtaviti; obfirmare, obſtanoviti, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar ſtati; obluctari, ſe ṡupar fehtati, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar ſtati; obniti, ṡupar ſe darṡhati, s'vſó mozhjó ſe ṡupar poſtaviti; opponere, ſe ṡupar poſtaviti, pruti poſtaviti; resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati; vini radix, terta katera is korenie ṡhene, ali raſte, inu s'korenino rèd ſe poſtavi
postiljati nedov., F5, asternere, tiá poloṡhiti, ali poſtelati, polig pogarniti; consternere, pogerniti, poſlati, poſtilati; intersternere, v'meis, ali poleg poſtilati; sternere, pogarniti, pogrinîati, poſtelati, doli vreizhi; sternere lectos, poſtelati, poſtilo ſlati, ali narejati
prisesti dov., aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti
pristopiti dov., F8, accédere, perſtopiti, priti, ſe perblishati, pervdariti; accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi perſtopiti; adhalare, perdihati, perſtopiti, naglú priti, perſopihati; adire, perſtopiti, hodite ene hoje, hitru, dohajati; aſsistere, perſtopiti, per enim ſtati, pomagati, poleg ſtati; coaccedere, s'drugim perſtopiti, hoditi; misereri, ſe vſmiliti, inu v'potrébi perſtopiti, pomagati, ſe vſmilovati; subvenire, h'pomuzhi priti, perſtopiti
prvi sam., F
26,
antegenius, pervizh rojen, tá
pervi;
antesignanus, junazhki, ta
pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro;
primanus, tá
pervi v'verſti;
primicerius, tá
pervi poleg kraila, ali ṡkoffa
[!];
primor, tá
pervi, ali vekſhi v'mei tem folkam. 2.Mach:6;
primus, tá
pervi;
primus inter primanos, tá
pervi v'mei temi v'ti
pervi verſti;
proauctor, -oris, tá
pervi ṡazhetnik
- najprvi (naj prvi) F3, omnium primus, tá narpervi; primarius, -a, -um, tá nar pervi, imenitniſhi; supremus, -a, -um, narṡgurnî, narpervi, ali narṡadnî
raven prisl., F27, I. adjacere, poleg, ali bliẛu leẛhati, tik leẛhati, raven leshati; instar, raven, takú, glih kakòr; juxta, poleg, per, bliṡu, ravn; secus, drugazhi, polik, raven; sicut, sicuti, kakòr, raven, takú; tantundem, tolikain, raven toliku; II. coamicus, en ṡtovariſhen priatel, en raven priatel; condiscens, condiscipulus, raven ſhular; congener, raven ẛed; connurus, raven ẛhena; epitheton, raven imè; municipium, enu raven tovariṡhtvu v'méſtni pravizi, raven purgaria; proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi; subactus, -tus, podgnetenîe, ſpud perneſſenîe, ravenvadenîe, raven muja
raven predl., F6, exedra, vel exhedra, tudi pridiṡhniza, hiſhiza raven Cerque. 4.Reg:13; maritimi homines, ludè, kateri poleg, ali raven morjá prebivajo; maritimus, -a, -um, raven morjá, permuren, od morjá; prodictator, -oris, en viſhi oblaſtnyk, raven eniga druṡiga iṡvolen, s'naglo ſylo; sejugis, vel sejúges, ſheſt koyn vprèṡhenih eden raven druṡiga k'vleizhenîu; symptoma, raven boléṡni ſhe en perpadik
sedeti nedov., F26, aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; conseſsor, kateri v'pravdi ſedy, paiṡizer; incubare, verhu leṡhati, ali gori leṡhati, ſedeiti,; incubare ovis, na jaizih leṡhati, ſedeiti; persedere, vſeṡkuṡi ſedéti; praesidere, naprei ſidéti, ali v'oblaſt poſtavlen biti; resedare, ṡupèt tihu biti, inu ſedeiti, potihniti, potolaṡhiti; residere, ſideiti, doli ſeſti, ṡupèt doli ſeſti, na enim meiſti oſtati; sedere, ſidéti, ſeſti; senaculum, -li, ſodna hiſha, kir Goſpudje v'pravdi ſidè; subsidere, ſpodai ſedéti, ſe vſeidati; prim. sedeč
sesti dov., F12, accubare, k'misi ſeſti, k'enimu lèzhi; aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti, ſe poſtavit ſedéti; circunsedere, okuli ſeſti, obſeſti; conscendere, ẛavſeſti, gori ſeſti, ſtopiti; considere, poleg ſeſti, ſe poſaditi; discumbere, per miṡi ſedéti, k'miṡi ſeſti v'en ſèſſel; persidere, oſtati, inu s'myrom ſedéti, nyzh gori vſtati, obſedéti, na tlá ſeſti, na tlá paſti; phoenix, -cis, ena neṡnana tyza ... ſtú leit ſtara, ſede na ena ſuha darva; residere, ſideiti, doli ſeſti, ṡupèt doli ſeſti, na enim meiſti oſtati; sedere, ſideti, ſeſti; sidere, ſeſti, doli vſeſti, doli ſe vdati, ali uliezhi, ſe vſtaviti
šest štev., F21, hexameter, ena péſſim, ali raim s'ſheſtémi kṡezelzi; nudius sextus, pred ſheſtémi dnèvi; octusis, ſheſt kraizerjeu; sedigitus, kateri ima na eni roki, ali nogi ſheſt parſtou; sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden poleg druṡiga vklenênih, ſheſt koyn vprèṡhenih eden raven druṡiga k'vleizhenîu; sex, ſheſt; sexennium, -nÿ, ſheſt leit dolgu
škof m, F8, antistes, en naprei poſtavlenik, ṡhkoff, appat, propṡt; cydaris, eniga ṡhkoffa kappa. 2.Esdr:ṡ; episcopium, eniga ṡhkofa hiſha; episcopus, ṡhkof; infula, eniga ṡhkofa kapa, ṡhkoffja kapa; primicerius, tá pervi poleg kraila, ali ṡ[h]koffa; sandalia, ty lépi zhreuli ṡa ṡhkoffa. Judith:10; suffraganeus, -nei, eniga ṡhkoffa nameiſtnik
tik prisl., F3, adjacere, poleg, ali bliẛu leẛhati, tik leẛhati, raven leshati; attiguus, -a, -um, v'kupai derṡhèzhe, po verſti, tik, ſkleplenu, ali ṡklenênu; contignus, -a, -um, tik, pertiſnen
trenek (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gratiola, -ae, granzole, drenk Scop. [479: Gratiola. Carniol. Granzolle. Trenk; v seznamu Nom. Carn. Trenk. Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 213, navaja ime drenek,nka, m, drenk, vendar za povsem druge rastline kot Scopoli, ki je slovenska rastlinska imena zapisoval od poznavalcev bolj po posluhu kot iz svojega znanja. Drenk je pisno popačeno ime za trenek, ki ga navaja Martin Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, str. 151–153, za rastlino Gratiola officinalis poleg imen navadni glen ali božja milost.]
v'mes prisl., F102, I. immiscere, ṡméſhati, v'meis ṡméſhati; immiscere, ſe v'meis meſhati, ali pazhati; incoquere, ṡakuhati, ali v'meis kuhati; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; interjicere, v'meis vreizhi; intermedius, -a, -um, kar je v'meis, ali poleg; intermiscere, v'meis ṡméſhati; interpositus, -a, -um, v'meis poſtavlen, vloṡhen; intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti; intertextus, -a, -um, v'meis tkán, ṡhtikan; intervallum, praṡnoſt, proſtor v'meis; interveniens, interventor, kateri v'meis pride; intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati; permistus, -a, -um, preméſhan, v'kupai ṡméſhan, v'meis ṡméſhan; subaratus, -a, -um, kei kai kar je bron vmeiṡ; subcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan; subeunt morbi, boleṡni v'meis prideo; submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode v'meiṡ; subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; II. immixtio, v'meis meiſhanîe; interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe
vklenjen del., F5, bijugus, en par koîn, ali vollou v'kupa vklenîenih; coniugus, -a, -um, moṡh, inu ẛheniza, par inu par vklenîen; jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir vleizhe; sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden poleg druṡiga vklenênih; subjugalis, ena v'jarem vklenîena ṡhivina, ṡlaſti oſliza. Matth:21.v.ẛ
z'raven (zraven) prisl., F15, I. coëquitare, dojéṡditi, ṡraven jéṡditi; congenulare, v'kupai poklekniti, doli poklekniti, ẛraven poklekniti; penes, cilú bliṡi, poleg, s'raven, per; subintroire, ṡraven notar poiti; succisivus, -a, -um, polek, ṡraven; II. commiles, commilito, ẛraven ſholnîer, tovariṡh v'voiṡki; commilitium, ẛraven tovariṡhtvu; compraes, porok s'drugimi poroki, s'raven porok; concubina, ṡ'raven ẛhena, hotniza, domazha kurba; conreus, s'enim drugim krivizhen, s'raven krivizhen, s'enim drugim ṡatoṡhen; consalutatio, s'raven poṡdravlenîe; conserva, raun dékla, s'rauen dékla; conservus, raun hlapz, vel s'raven hlapez; consors, deléṡhnik, tovaruṡh, ṡkupai vṡhivaviz, ẛraven deléṡhnik, ali erbizh; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily: tudi tá, kateri ima tudi ſvoi s'raven vṡhitik; prim. raven