bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Č Č-ja tudi Č -- [čə̀ čə̀ja in čé čêja tudi čə̀ in čé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: veliki ~; oddelek ~; prim. Č-
č1 č-ja tudi č -- [čə̀ čə̀ja in čé čêja tudi čə̀ in čé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; točka ~; učenec iz tretjega ~ ‹3. č›; prim. č-
č2 -- [čə̀ in čé] ž (ə̏; ẹ̑) tretja ~; učenec iz tretje ~ ‹3. č›
č- [čə̀ in čé] prvi del podr. zlož. (ə̏; ẹ̑) č-rázred; prim. č1
Č- [čə̀ in čé] prvi del podr. zlož. (ə̏; ẹ̑) Č-oddélek; prim. Č
č. okrajš. čas
č.-b. okrajš. črno-bel
..(č)i varianta prip. obr. nedoločnika; gl. ..i1
..(č)ki -a -o prip. obr. kméčki; v znanih lastnih imenih Donáčka gôra, Goríčko; pokr. hóčki; prim. ..(š)ki
č-rázred -éda [čə̀ in čé] m (ə̏-á ə̏-ẹ́; ẹ̑-á ẹ̑-ẹ́)
deléžnik -a m (ẹ̑) jezikosl. ~ na -l, -č, -n, -t
držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|
hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|
jàz2 mêne m, ž, s, os. zaim. za 1. os. mêni -e -i -ój in máno; mídva médve tudi mídve, náju, náma, náju, náju tudi náma, náma; mí mé mé, nàs, nàm, nàs, nàs, námi; naslonske oblike za rod., daj. in tož. me, mi, me; naju, nama, naju; nas, nam, nas; navezna oblika za tož. ed. -me, star. mé, npr. náme, star. na mé (ȁ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To sem rekel ~; ~, ne Janez
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno
c) v prir. besedni zv. Tone in ~
č) v podr. besedni zv. ~ sam; medve dekleti; mi ljudje; tudi ~
d) prakt.sp., tudi nepoudarjeno ~ res ne vem, kaj je otroku, da kar naprej joka; sicer se im. oblike izpuščajo Domov sem šel, sva šli, smo šle; Sem še mlada in bom že kako; Mladi si gradove zidamo v oblake
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Meni tega ni bilo treba; Nama/Náma dvema tega ni treba
b) če so v protistavi Mene se ne boji, očeta pa že bolj
c) v prir. besedni zv. pri meni in Janezu
č) v podr. besedni zv. Mene samega je bilo strah; k nama dekletoma
d) v predložni rabi k nam; od vaju
e) pri poudarjanju Povej ti meni, kaj te tako muči
f) nasproti nepoudarjenemu Povej mi; sicer se rabijo naslonske oblike Povej mi, nama, nam še do konca; Boji se me, naju, nas; Rad me, naju, nas ima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
kljúkica -e ž (ú) manjš. obesiti na ~o; jezikosl. ~ na č; ščipalka
kompákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) ~a snov trdna, gosta; publ.: nacionalno ~a dežela enovita, enotna; ~a večina stranke nerazcepljena, enotna; neobč. ~o besedilo zgoščeno, jedrnato; ~o blago trdno, močno; ~a naselja strnjena
kompáktni -a -o (ȃ) ~ les masivni les; jezikosl. ~i glasovi č, k, a strnjeni
kompáktnost -i ž, pojm. (ȃ)
o..2 [poudarjeno ò] varianta predp. ob..1 vedno pred b, p; pogosto pred c, č, d, g, h, k, s, v, ž
I. izpredložna glag.
1. 'obkrožanje' obrízgati, opírati; ogrníti, okováti, ovíti
2. 'nastop stanja, pridobitev lastnosti' oboléti; ocvetlíčiti, oglušéti
3. 'jemanje, izguba' oklátiti, oskúbsti
4. 'nepopolnost dejanja' odŕgniti, ogoréti
5. 'dovršnost' obríti; očístiti
II. izpredložna imenska océvje, ohíšje, okróvje, ožílje
III. izpodstavna obárvanost; odrgnína, osíp
o..3 [poudarjeno ò] varianta predp. od.. pred c, č ocedíti, očéditi
ob..1 [poudarjeno òb] predp.; varianta ób..2 (Óbrh) po umiku naglasa; pred b, p, pogosto pred c, č, d, g, h, k, s, v, ž varianta o..2
I. izpredložna glag.
1. 'obkrožanje' obíti, objádrati, obkolíti, obkosíti, obložíti, opírati; ogrníti, okováti, ovíti
2. 'pot ali razmeščenost' oblétati, obrêsti
3. 'začetek ali nadaljevanje stanja' obležáti, obmirováti, obsedéti, obstáti, obviséti; ocvetlíčiti
4. 'jemanje, izgubljanje' obráti, obrabíti (se), obigráti; oklátiti, oskúbsti
5. '(ponovno) vzpostavljanje' obnovíti; obudíti
6. 'opremljanje' obdávčiti, oborožíti
II. izpredložna imenska obméjek, obmóčje, obróbje, Obsótelje; obcésten, občásen; obmóčen; obsoréj; ohíšje, ožílje
III. izpodstavna obnóva, obrába, obtôžba, obdarítev, oblétnica; obvézen, obstójen; odrgnína, osíp
od.. [poudarjeno òd] predp.; pred c, č varianta o..3
I. izpredložna glag.
1. 'odmikanje' odíti, odsmúčati, odletéti, odhitéti, odríniti, odváditi
2. 'odvzemanje' odbrúsiti, odrézati, odbíti; odtočíti; ocedíti
3. 'dokončevanje' odigráti, odpéti; očéditi
4. 'razveljavitev' odlépiti, odpečátiti, odpráviti
5. 'odzivanje' odgovoríti, odvrníti, odpisáti, odzváti se
II. izpredložna imenska odstótek, odróčen, odsében, odkàr, odkléj, odsléj, odspôdaj, odsprédaj, odzdôlaj, odzádaj, odzúnaj
III. izpodstavna odhòd, odbítek, odbòr, oddájanje, odhóden, odbíten, odméven, odbégel
òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
se1 sêbe m, ž, s, povr. os. zaim. za vse osebe in števila sêbi -e -i -ój tudi sábo (é) naslonske oblike za rod., daj. in tož. se, si, se; navezna oblika -se (náse) (ȃ), star. sé; na sé (ẹ̑) star. paziti na sé (ẹ̑); váse, star. v sé, im. oblika Govori ~; Dani ~; naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Prav sebe je najbolj hvalil; Sebe se (ne) boji; Še sebi ne privošči; Niti sebe nima rad
b) v protistavi Meni je dal malo, sebi pa več
c) v prir. zvezi Toneta, Ano in sebe izvzemam
č) v povedkovni besedni zvezi Sami sebe ne poznajo
d) v predložni rabi Konj ne pusti k sebi; sicer se rabijo naslonske oblike Niso si zaupali; biti si v sorodu; Radi so ~ imeli; Srečala sva ~; Potolkla sem ~ po kolenu
stréšica -e ž (ẹ́) manjš. ~ nad vrati; ~ na č; jezikosl. |naglasno znamenje za široka dolga e, o ‹ê, ô›|
..(š)ki -a -o varianta prip. obr. ..ski, če se podstava končuje na nezvočnike k g h, č ž š dž, c z s lóški, váški, hóški; prim. ..ki, ..ski
šumévec -vca m s -em (ẹ̑) jezikosl. ~i č, ž, š, dž
tí têbe m, ž, s, os. zaim. za 2. os. têbi -e -i -ój in tábo; vídva ž védve pokr. tudi vídve védve tudi vídve, váju, váma, váju, váju tudi váma, váma; ví vé vé, vàs, vàm, vàs, vàs, vámi naslonske oblike za rod., daj. in tož. te, ti, te; vaju, vama, vaju; vas, vam, vas navezna oblika za tož. ed. -te, star. té, npr. záte, váte, star. za té, v té (ȋ é)
1. im. oblike se rabijo:
a) če so poudarjene To si rekel ~; ~, ne Janez; tudi ~;
b) če so v protistavi Tone gre na levo, ~ na desno;
c) v prir. zv. Tone in ~;
č) v podr. zv. ~ sam; vedve dekleti; vi stari;
d) prakt.sp. tudi nepoudarjeno ~ res ne veš, kaj je otroku, da kar naprej joka; poud. Le povej ~ meni, če bi še kaj rada;
e) v ogovoru Lepo te/Te, vas/Vas pozdravljam
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) če so poudarjene Tudi vaju je povabila; Prav tebe se bom bala; Vaju dveh se bom bala |se ne bojim|;
b) če so v protistavi Tebe se ne boji, očeta pa precej;
c) v prir. zvezi pri tebi in Janezu;
č) v podr. zv. Tebe samo je bilo strah; k vama dekletoma; vas fante; tudi vama;
d) v predložni rabi k vam; od vaju;
e) pri poudarjanju Jaz tebi povem, da to ni res;
f) nasproti nepoudarjenemu Povem ~; sicer se rabijo naslonske oblike Povem ti, vama, vam, kakor je bilo; Boji se te, vaju, vas; Rad te, vaju, vas imam
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
bíti na tí povdk. zv. (í ȋ) knj. pog. z/s kom ~ ~ ~ s predstojnikom tikati se
bȗčnik, m. kriechender Günsel (ajuga reptans), Tuš. (Št. l. č.).
čȃd, m. der Rauch, der Dunst; v kuhinji je čad, kadar kuhajo; v hiši je čad od peči, Poh.; čad od vročine, Cig., Dol.; der Schwaden in Bergwerken, Cig. (T.); der Höhenrauch, Cig. (T.); po hribih č. stoji, Dol.
čádav, adj. rußfarben, Jan.; č. lešnik = zagorel l., von der Sonne verbrannt, Notr.-Erj. (Torb.).
čȃdən, -dna, adj. 1) dunstig, Mur., Cig.; — 2) = čadav: č. lešnik, Tolm.-Štrek. (LjZv.).
čadíti, -ím, vb. impf. Dunst erzeugen, Cig.; č. se, dampfen: po hribih se čadi, es steht der Höhenrauch, Cig., UčT.
čadobljúvən, -vna, adj. č. ognjenik, ein Luftvulcan, Jes.
čájiti, -im, vb. impf. č. orehe: "iz oblatovine luščiti", č. se: orehi se še ne čajijo, Bolc, Plužna-Erj. (Torb.).
čȃjmati se, -am se, vb. impf. allmälig zum Bewusstsein gelangen, zu sich kommen (z. B. aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht), Cig., Jan., C.; — gescheit werden, Celjska ok.; sich erinnern, Celjska ok.; — č. se po sv. veri, sich richten, C.; — nastalo menda iz: izčajmati se; prim. to in čama.
čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
čánjav, adj., nam. čajav: č. grozd, C. (Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.
čȃpkati, -am, vb. impf. = čapljati: č. in iti, C.
částən, -tna, adj. 1) Ehren-: častna straža, die Ehrenwache; častno meščanstvo, das Ehrenbürgerrecht; — 2) Rang-: častna stopnja, die Rangstufe; — 3) ehrenvoll, ehrend: častni poziv, die ehrenvolle Einladung; častno koga v misel vzeti, jemandes in Ehren gedenken; častni gospodje, die verehrten Herren, Levst. (Močv.); ehrenwert: Bog je velik in č. črez vse druge bogove, Dalm.
častȋt, adj. 1) ehrenvoll; č. stan; ehrwürdig; č. starček; geehrt (v naslovih): častiti gospod! častita družba! — 2) častite žene = žalik žene, Jarn.; — 3) častite so te oči, selig sind diese Augen, Krelj; nam. "čestite"; prim. 2. čestit.
častȋtəv, -tve, f. die Verehrung; božja č., die Verehrung Gottes, Ravn.
častíti, -ím, vb. impf. Ehre erweisen, ehren, verehren; Boga č.; krive bogove č.; zaslužne može č.; to ga časti, das gereicht ihm zur Ehre.
častȋtljiv, adj. ehrwürdig; č. starček.
čȃstniški, adj. Officiers-: č. namestnik, der Officiersstellvertreter, Navr. (Let.).
čášica, f. dem. čaša; das Becherchen; das Gläschen; obistna č., der Nierenkelch, Erj. (Som.); die Pfanne (zool.), Cig. (T.); bedrna čašica, die Hüftpfanne, Cig.
čəbę̑la, f. 1) die Biene; die Honigbiene (apis mellifica); č. delavka, die Arbeits- oder Flugbiene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), die Bienen fliegen aus, Cig.; čebele zajemati, nalagati, die Bienen fassen, in den Stock bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, die Bienen fegen, Cig.; č. piči, sticht; čebele mrejo, sterben; č. grebačica (andrena), die Grabbiene, č. krajačica (megachile), die Tapezierbiene, č. zidarica, die Mauerbiene (anthophora), Erj. (Z.); divja č., die Forst-, Feld- o. Holzbiene, Cig.; — 2) das Fruchtauge an der Weinrebe, C.; prim. muha, obad.
čebúla, f. 1) die Zwiebel; navadna č., gemeine Zwiebel (alium cepa); morska č., die Meerzwiebel, die Bifolie (scilla bifolia), Tuš. (R.); — 2) čebulasto podzemno steblo, die Zwiebel (cepa, bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — prim. it. cipolla.
čebúlica, f. dem. 1) čebula; — morska č., die Meerzwiebel (scilla bifolia), C.; — 2) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.).
čę́dnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — die Hübschheit, die Zierlichkeit; — 2) die Sittsamkeit, die Wohlanständigkeit; drži č. v vseh svojih udih, v hoji, v pogledu, Kast. (N. c.); die Höflichkeit, Meg.; — die Tugend; č. ali krepost, Ravn.; tri božje čednosti, die drei göttlichen Tugenden; — die Klugheit, Habd., Mur., vzhŠt.; — tudi: čednọ̑st, ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.
čèh 2., m. svinjski č., eine Distelart, C.; — prim. 1. čehati.
čéhniti, čę̑hnem, vb. pf. 1) reißen, Met.; — 2) einen Schlag versetzen: č. koga, Mur.; prim. česniti; — 3) mucksen, Mur., Cig., Jan., Met.; ne boš smel čehniti, Bas.
čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
čéliti,* -im, vb. impf. winkelrecht abplatten, z. B. einen Baumstamm, Z., C.; č. snop, den Schaub an der untern Seite glatt abschneiden, Ptuj-C.; — palico č., an den Enden abplatten, Cig., M.
čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).
čeljȗstnica, f. das Kieferbein, dolnja, gornja č., Cig. (T.), Erj. (Som.).
čeljȗstnik, m. 1) der Nagel an der Wagenschere, M.; — 2) velikanski č., der Kieferwurm (eunice gigantea), Erj. (Z.).
čeljústniti, -ȗstnem, vb. pf. 1) etwas Unschickliches, Albernes aussprechen, M.; — 2) č. koga, jemandem eine Maulschelle geben, M.
čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck (bot., chalaza), (n. pr. pri kostanju), Tolm.-Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).
čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.-Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.-Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.
čę̑nča,** f. 1) eine Person, die gerne schwätzt, das Plaudermaul; ti si prava č., jvzhŠt.; — 2) pl. čenče, das Geschwätz, der Klatsch: to so prazne čenče, Cig., jvzhŠt.; — prim. it. ciancia, Tand, Geschwätz.
čę̑rfa, f. ein Milchgefäß mit einer Ausgussmündung, Z., Gor.; č. je globokejša od latvice, Kras.
čésən, -sna, m. der Knoblauch (allium sativum); v nebesih lupijo debel česen (debel sneg gre), Dol.-LjZv.; hostni č., das Knoblauchkraut (erysimum alliaria), C.
čésniti, čę̑snem, vb. pf. einen Schlag versetzen: č. koga po obrazu, Cig., Bes.
česráti, -ȃm, vb. impf. hecheln, krämpeln, kämmen: volno č., Habd.-Mik., Jan., C.
čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.
čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.-Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; (Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").
čəščénje, n. = čaščenje, die Verehrung; golo zunanje č. nič ne pomaga, Ravn.; angelsko č., der englische Gruß.
češljáti, -ȃm, vb. impf. listje č. = odsekavati, Tolm.-Štrek. (Let.).
češúlja, f. 1) abgerissener Zweig mit Blättern, Krn-Erj. (Torb.), Gor.; češulje od vej trgati, Polj.; — ein abgerissenes Stück einer Traube, ein kleines Träubchen, BlKr., jvzhŠt.; — ein abgerissenes Büschel: č. črešenj; ajdova č., das Buchweizenbüschel; — die Doldentraube, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) der Dingel (limodorum), Erj. (Rok.).
češȗljək, -ljka, m. 1) das Büschel, Z.; č. črešenj, Dol.; — 2) der Traubenholunder (sambucus racemosa), Cig.
četŕtək, -tka, m. der Donnerstag; debeli, tolsti č., der feiste Donnerstag (nach Sexagesima); veliki č., der Gründonnerstag; četrtə̀k, Valj. (Rad).
četŕtən, -tna, adj. Viertel-, Cig.; č. les, aus Viertelstammstücken bestehendes Holz, Notr.; četrtni oblastnik, der Vierfürst (tetrarcha), V.-Cig., C.
čətvę̑rčič, m. 1) = četverček, C.; — 2) na č. (čveterčič) stati, auf allen vieren stehen, Dol.
četvę̑rica, f. eine Zahl von vier Personen oder Sachen: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu je sedela četverica srečnih ljudi, Str.; — po četverici hoditi, auf allen vieren gehen, Mur., Cig., Met., Lašče-Erj. (Torb.); po četvericah, C.; — die Quaterne (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
četverína, f. das Vierfache, Cig.; — das Viergespann, Met.; č. (čveterina) volov, Dol.
četverovésəłnica, f. ladja č., der Vierruderer, Cig.
četverovȓstnik, m. ječmen č., vierzeilige Gerste, Cig.
čígati, -am, vb. impf. lauern, aufpassen: na koga č., Rez.-C.; — prim. češ. čihati, lauern.
čȋmžati, -am, vb. impf. 1) beizen, Cig., M.; — č. (činžati) kako reč, mit einer Sache nicht fertig werden, Gor.; — 2) zehren, č. se, abzehren, mager werden, (činžati) Jan., Fr.-C.; č. se, verwesen, hinschwinden, Polj.; — 3) intr. = č. se, an Kräften abnehmen: vedno je čimžal, da je umrl, Lašče-Levst. (Rok.).
čímžiti, čȋmžim, vb. impf. 1) = čimžati, Z.; — 2) č. se = kremžiti se, Dol.
činȋtelj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.-Let.; — 2) der Factor (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.
číniti, čȋnim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.-kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.-Let.
číslati, -am, vb. impf. 1) beachten, Ljubljanska ok.; in Rechnung, in Anschlag bringen; to se ne čisla vmes, das kommt nicht mit in Anschlag, Cig.; čislan za —, vermeintlich, Cig. (T.); č., da je izvoljen, als gewählt ansehen, DZ.; č. koga, da je ameriški državljan, als amerikanischen Bürger ansehen, DZ.; za hudobno č., Vod. (Izb. sp.); — 2) wertschätzen, hochschätzen, in Ehren halten, achten; malo č., geringachten, Cig., Jan.
číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.
čístčev, adj. Zinn-: č. pepel, DZ.
čistȋłnica, f. der Putzraum, DZ.; — die Frischesse, der Garofen, Cig., Jan.; — č. vinske skorje, die Weinsteinraffinerie, nk.
čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.
čístiti, čȋstim, vb. impf. 1) reinigen; zrnje čistiti; klären: vino čistiti; vino se čisti, der Wein klärt sich; č. rudo, das Erz schlemmen, Z.; č. zlato, srebro, feinen, Cig. (T.); jezik č., die Sprache reinigen, purificieren, Cig. (T.); — abführen, laxieren, Cig.; — gozd č., den Wald lichten, C.; — 2) = skopiti, Rez.-Baud.
čítati, -am, vb. impf. lesen; Cig., Jan., nk.; komu kaj č., jemandem etwas vorlesen, č. o čem, eine Vorlesung über einen Gegenstand halten, nk.; čitati na veliko knjigo, aus einem großen Buche, Vrt.; — hs.
čívkniti (dodatek k slovarju), čȋvknem, vb. pf. 1) einen Pieplaut hören lassen; — 2) č. (= udariti) koga z bičem, KrGora.
člẹ̑n, m. das Gelenk, das Glied, Mur., Cig., Jan., Mik.; členi stopala, die Fußglieder, Cig. (T.); člen za členom, gliederweise, Cig.; — der Knöchel, Cig.; zapestni č., der Handknöchel, Cig.; — das Glied: (in der Baukunst), Cig.; — galvanski č., das galvanische Element, Sen. (Fiz.); — das Satzglied: glavni č., Jan.; — das Glied (math.), Cig. (T.); prednji, zadnji č., Cel. (Ar.); členi enačbe, Cig. (T.); — glavni č., das Hauptstück (einer Schrift), Cig., Jan.; — das Geschlechtswort, der Artikel, Cig. (T.); — der Grad der Verwandtschaft (= koleno), Cig.
člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied (math.), Cig. (T.); — die Partikel (gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).
čobǫ̑dra, f. 1) das Gepantsch, der Mischmasch, Cig., Jan., M.; eine schlechte Suppe, C.; das Gemengsel: Najstarši med jeziki jezik bode, Ki se iz te čobodre bo naredil, Preš.; nesmiselna č.; die Faselei, das Geschwätz, SlN.; — 2) der Quacksalber, Polj.
čobodráti, -ȃm, vb. impf. pantschen, patscheln, Cig., Jan.; č. po vodi, C.
čófniti, čǫ̑fnem, vb. pf. platschen: v vodo, po vodi č.; — č. koga (po zobeh), jemandem eine Maulschelle geben, — č. kaj, mit etwas herausplatzen, C.
čǫ́hati 1., -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.
čòk, čóka, m. 1) der Klotz, Cig., Jan., Notr.; iz grdega, grčastega čoka silno lep kip storiti, Jsvkr.; — kos debla, ki se na žago dene, der Sägeklotz, Svet. (Rok.), Notr.; — der Klotz, auf dem Holz gehackt wird, Notr.; dicker Pflock, Cig., Jan., C.; stoji kakor č., Cig.; — 2) der Rumpf, Mur., Met.; — 3) untersetzter, plumper Mensch, Cig., Jan., M.; — prim. it. ciocco, der Klotz, C.
čǫ́la, f. der Klotz, der Baumstrunk, Gor.; Bolc-Erj. (Torb.); der Haublock, Cig.; čola za drva, DZ.; der Ambossstock, Cig.; č. strojarska, der Gerbebaum, Cig.; — tist les, ki pri zavori na kolo tišči, Gor.; — prim. nem. Zoll, Zollen = Klotz, Štrek. (LjZv.).
čołnȋčək, -čka, m. dem. čolnič; 1) das Kähnchen; Jezus stopi v č., Ravn.; — 2) = čolnič 3), V.-Cig.
čopìč, -íča, m. 1) das Büschelchen, Jan.; — der Pinsel, Cig., Jan., C., Nov., nk.; — 2) morski č., neki črv, der Meerpinsel (sabella), Erj. (Z.).
čopljȃnje, n. das Plätschern: č. po vodi, Jurč.
črẹ́da, f. 1) die Herde; č. ovac, volov; — 2) die Ordnung, die Reihenfolge: v času njega črede, Trub.; zdaj pride nanj čreda, C., Koborid-Erj. (Torb.); danes je moja čreda, heute ist die Reihe an mir, Fr.-C.; po čredi, nach der Reihe, Rib.-M.; vsi boste po čredi dobili, BlKr.
črẹ́diti, črẹ̑dim, vb. impf. ordnen, reihen, ogr.-C.; — č. se, abwechseln, einander ablösen, nach der Reihe etwas thun, Cig., C., DZ., Glas., BlKr., Hal., ogr.-Raič (Nkol.); v pesmih se č., ogr.-C.
črę̑mha, f. = čremsa, Jarn.; — divja č. = kostenika, dremoles, C.
črę̑msa, f. die Aal- oder Traubenkirsche (prunus padus), C.; — pasja č. = krhlíka, C.
črẹ́paha, f. die Schildkröte (testudo), Cig., Jan.; velikanska č., die Riesenschildkröte (chelonia Midas), Erj. (Ž.).
črẹpák, m. = lonec (zaničlj.): strupljen č., Slom.
črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.-Lašče-Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.
črẹ́šnjev, adj. Kirschen-; č. les, das Kirschbaumholz.
črẹ̑šnjica, f. dem. črešnja; kurja č., das Ackergauchheil (anagallis arvensis), Cig., Medv. (Rok.).
črẹ̑vəlj, -vlja, m. 1) der Schuh, Guts., Jarn., Cig., Jan.; ženski črevelj, der Frauenschuh, Jan.; zvrhnji č., der Ueberschuh, Cig.; — der Stiefel, Mur., Dol., Št.; — 2) der Radschuh, Jan.; — 3) der Schuh, der Fuß (als Längenmaß).
črẹ̑vljarski, adj. Schuhmacher-, Schuster-; č. mojster; nav. črevljárski.
črẹvọ̑, -ę̑sa, n. 1) der Darm; debelo č., der Dickdarm, slepo č., der Blinddarm, tenko č., der Dünndarm, tešče č. (lačno č., Cig. [T.]), der Leerdarm, vito č., der Krummdarm, Erj. (Som.); pl. črẹ́va, die Gedärme; — 2) der Unterleib, der Bauch, Jan., ogr.-C.; črevo me boli, ich habe Leibweh, Jan.
črẹznẹ̑močnost, f. das Uebermaß, C.; — č. v jedi in pijači, Fraß und Völlerei, C.; (čreznemčnost, Mur.).
črlję̑nka, f. schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., C.; hostna č., die Zaunrübe (bryonia dioica), Cig., ogr.-C.
čȓm, m. 1) eine brandige Entzündung: der Karbunkel, der Anthrax, Cig., Jan., DZ.; č. v prstu, der Fingerwurm, Mur., Št.; ledni (ritnikov) č., das Rückenblut (eine Form des Anthrax), Bleiw.-Cig.; — = vranični prisad, der Milzbrand, Cig., Jan., Nov.; — das Rankkorn (eine Krankheit der Schweine), Cig.; — 2) mošt je v črmu, der Most ist bei der ersten Gährung in der Schwärze, Mur., C.
čȓn, -ȋ, f. die Schwärze, Jan.; angleška č., das Englisch-Schwarz, DZ.; — der Mohr (chem.), Cig. (T.).
črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
črnȋłəc, -łca, m. 1) der Maisbrand, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) der Wachtelweizen (melampyrum arvense), Cig., Klenik na Pivki-Erj. (Torb.); — drobni č., der Augentrost (euphrasia odontites), Josch; — 3) die Baumräude (črnivec), Cig.; — 4) = črnec 4), die Schwärze des Mostes: črnilec gre na mošt, kadar odkisa, Št.
črnílọ, n. 1) die Schwärze (pos. die Schuhschwärze), Gor.; tiskarsko č., die Buchdruckerschwärze, Cig.; kitajsko č., die Tusch, Cig.; — 2) die schwarze Tinte, Habd., Pohl., Dict., Guts., Mur., Cig., Jan., Dalm., ogr.-Valj. (Rad), nk.; — 3) das schwarze Pigment im Auge, Cig. (T.); — 4) die Schwarztraube, Kamnica (pri Mariboru)-Kres; — 5) = muža, čreta, C.
čŕniti, -im, vb. impf. 1) schwärzen; hrastovina črni vodo, Eichenholz lohet das Wasser, Cig.; — č. se, = črneti, Glas.; — 2) č. koga, jemanden von der nachtheiligen Seite darstellen, anschwärzen.
črnobína, f. die Knotenwurz (scrophularia nodosa), Cig., Tuš. (Št. l. č.); — prim. črna bil.
čȓšje, n. coll. die Zapfen vom Nadelholz: smrekovo č., C.
čŕta, f. 1) der Strich, die Linie, Jan., Cig. (T.). nk., ravna, prema č., die gerade Linie, kriva č., die krumme Linie, jajasta č., die Ovallinie, Cig. (T.); zobata č., die Zackenlinie, V.-Cig.; č. krožnica, die Zirkellinie, Cig.; č. osnovnica, die Grundlinie, č. vzporednica, die Parallele, č. presečnica, die Durchschnittslinie, č. polovnica, die Halbierungslinie, č. veznica, die Verbindungslinie, č. poprečnica, die Ouerlinie, č. pravilnica, die Normale, č. stalnica, die Constante, č. središčnica, die Centrallinie, č. prevodnica, der Leitstrahl, Cig. (T.); č. senčnica, die Schattenlinie, č. vozlenica, die Knotenlinie (phys.), č. prožnosti, die elastische Linie, črte enakega uklona, isogonische Linien, č. iste meri ali gledi, gleichgerichtete Linien, Cig. (T.), telegrafska č., die Telegraphenlinie, Cig.; stavbna č., die Baulinie, Nov., nk.; obrazne črte, die Gesichtszüge, Cig. (T.); — 2) neka psovka: črta nastranska, idi pa ti gori! Andr.; črta, beži, lovci gremo, Andr.
čŕtanje, n. 1) das Ritzen: č. smrek, da bi se smola iz njih cedila, der Harzriss, Cig.; — 2) das Zeichnen: č. po modelu, das Modellzeichnen, Cig. (T.).
čŕtati, čȓtam, vb. impf. 1) roden, Tolm.-Erj. (Torb.); — selišče č., den Platz zu einem Hause abstechen, Cig.; — 2) aufreißen: smreke č. (skorjo narezavati, da se iz nje smola cedi), Cig.; drevesa č., mit dem Waldhammer bezeichnen, anplätzen, Cig.; — 3) ritzen, gravieren, Cig.; — 4) zeichnen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) stricheln, Jan.; — ausstreichen, durchstreichen, nk.
čŕtiti 1., čȓtim, vb. impf. 1) roden, Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) ritzen: drevo z nožem č., GBrda; reißen, lachen: drevo č., Cig.; — prim. črtati.
čȓtnik 1., m. der Reißstift, Cig.; svinčeni č., das Reißblei, Cig.; rdeči č., der Rothstift, DZ.; risarski č., der Zeichenstift, Cig., DZ.; — der Griffel, Jan., Šol., DZ.
čȓtnik 2., m. der Hasser: č. istine, SlN.
čȓv, m. 1) der Wurm; črve pasti = mrtev biti; podzemeljski č., der Regenwurm (lumbricus agricola) Erj. (Ž.); — in der Erde, im Holz, im Fleisch, im Obst u. s. w. sich vorfindende Insectenlarve; — zakožni č., der Hautwurm, der Mitesser, Cig., Jan.; — 2) č. (na prstu), das Fingergeschwür, der Fingerwurm; — prim. črm.
čȓvəc, -vca, m. dem. črv; škrlatni č., die Scharlach-Schildlaus, die Cochenille (coccus cacti), Erj. (Ž.).
črvívost, f. die Wurmstichigkeit, der Wurmfraß; — die Wurmkrankheit bei Pferden, der Wurm, Cig., DZ.; podkožna č. pri konjih je zelo otrovna, Levst. (Nauk).
črvojẹ́dina, f. 1) der Wurmstich; črvojedine v lesu; — 2) das Wurmmehl; č. se nahaja v votlih vrbah in drugih drevesih, Cv.
črvojẹ́dinast, adj. wurmstichig; č. sad, Trub. (Post.); črvojedinasta lipa, Jurč.
čúda, f. = čudo: č. me je, es befremdet mich, Mur.
čúditi se, čȗdim se, vb. impf. sich wundern, staunen; über jemanden, über etwas, č. se komu, čemu, (tudi: nad kom, nad čim).
čudodẹ́łnost, f. die Wunderthätigkeit, Cig.; praprotna č., Navr. (Let.).
čúhati 2., -am, vb. impf. blasen: le malo čuhaj, bo takoj hladno, Polj.; č. se v prste, ZgD.; č. jedi, GBrda.
čȗt, m. der (äußere) Sinn, das Empfindungsvermögen, Guts., Jarn., Mur., Jan., Cig. (T.), Mik.; čut, občna zmožnost čutiti, Lampe (D.); znanje o najznamenitejšem čutu in čutilu (Sinn und Sinnesorgan), Žnid.; topih čutov, grobsinnig, Cig.; životni č., der Vitalsinn, Erj. (Som.); — = čuvstvo, der innere Sinn, das Gefühl, Cig., Jan.; rahli čut, das Zartgefühl, Cig.; — die Neigung, der Sinn für etwas, C.; č. imeti ali čuta ne imeti za kako reč, nk.
čutȃn, -tnà, adj. wachsam: č. pes, Dol.
čúti,* čȗjem, vb. impf. 1) hören; čujte, čujte! hört! hört! čuješ? hörst du? — čul sem, ich habe mir sagen lassen, Jan.; — 2) wachen, wach sein; do polnoči čuti; Lenora, spiš al' čuješ? Preš.; — č. nad kom, nad čim, über jemanden, über etwas wachen, beaufsichtigen, Cig., Jan.; deželni odbor čuje nad gospodarstvom z občinsko glavno imovino, Levst. (Nauk); — čuti na kaj, acht geben: kdor Bogu veruje, čuje na zapovedi, Škrinj.-Valj. (Rad); Komur mar je prostost zlata, Na svoje naj poglede skrbno čuje, Preš.
čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče-Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.
čȗtstvọ, n. der Sinn: č. za umetnost, der Kunstsinn, Cig. (T.).
čuvȃj, m. der Hüter, der Aufseher, der Wächter; poljski č., der Feldhüter, Cig., Jan., Nov.; ponočni č., der Nachtwächter, Cig., Jan., Levst. (Nauk); lovski č., der Jagdhüter, Levst. (Nauk).
čuvár, -rja, m. der Hüter, der Wächter, Cig., Jan., ogr.-C.; grajski č., LjZv.
čúvati, -am, vb. impf. wachen, Mur.; č. nad kom (čim), jemanden (etwas) bewachen, beschützen, Cig., Jan., nk.; č. koga (kaj), Habd., Cig., kajk.-Valj. (Rad); — č. se, sich hüten, č. se koga (česa), sich vor jemandem (etwas) hüten, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad), nk.; č. se od česa, Cig. (T.), kajk.-Valj. (Rad).
čȗvstvọ, n. das Gefühl, Cig. (T.); estetično, mešano, nravno, religijozno č., Lampe (D.); — stsl., rus.
čuvstvovȃnje, n. das Fühlen, Cig. (T.); č. in mišljenje, das Fühlen und Denken, Zv.
čúžiti, -im, vb. impf. koruzo č., = slačiti, to je, slamo odtrgovati, Soška dol.-Erj. (Torb.).
čvrkútanje, n. das Gezwitscher: č. ptic, Mik., Jan.
čvrsténje, n. die Frischarbeit: č. železa, V.-Cig.; — nam. čvrščenje.
dołgovę́zən, -zna, adj. d. človek = č. dolgih nog, Lašče-Erj. (Torb.).
hlǫ́dčək, -č(ə)ka, m. dem. hlodec.
káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
klaš, m. der Andorn (marrubium), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).
kompor, m. die Braunwurz (scrophularia), Medv. (Rok.), Tuš. (Št. l. č.).
mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.-Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
osǫ́rən, -rna, adj. rauh: o. kraj, C.; unfreundlich, schlimm, barsch, schroff; osorno gledati, govoriti; osoren človek = malobeseden č., Mik.
pepelúga, f. eine Art Gartenblume, Tuš. (Št. l. č.)-C.
plǫ̑skva, f. = ploskev, die Fläche, Žnid.; listna p., die Blattfläche, Tuš. (Št. l. č.).
skȗtnik 2., m. 1) der Quarkkorb, Cig.; — 2) = nedozorel leščnik brez jedra, Gorenja Soška dol.-Erj. (Torb.); — 3) der gemeine Afterquendel (peplis portula), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).
starovíčən, -čna, adj. = starikav, Mur., Cig., vzhŠt.; Č. je srednje postave in bolj starovičen mož, Glas.
vratìč, -íča, m. dem. vrat; 1) das Hälschen; — 2) das Rainfarnkraut (tanacetum vulgare), Guts.-Cig., Mur., Jan., Josch, Tuš. (Št. l. č.); — tudi: vrȃtič.
žȋbrica, f. der Teufelsdreck (ferulago assa foetida), Tuš. (Št. l. č.), Medv. (Rok.).
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1205 zadetkov.