abecedarium -ria samostalnik moškega spola priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ala medm. ala, alo:
Alà Davjd; hitru deni v' frazho ta drugi Camen (II, 422)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ali2 vez. 1. ali:
slasti taistim Mashnikom, kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ satorai obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi, temuzh ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril ǀ drugi dan sapovej timu Pashetu de bi hitru vun shal vuprashat ali ſo ſturilij vshe Kar ijem je Krail sapovedal ǀ premiſlite ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen ſe voiskovati, inu premagat ſvoje ſaurashnike, te greshnike, inu greshinze 2. pa, toda, vendar:
Veliku je poklizanih, ali malu isvolenih ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò, ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (ali ta plemen nijm nezh nej shkodil) temuzh te Kateri ſo ijh bilij v'pezh vergli lete je bil ſeshgal ǀ Poſtavimo de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſe ſupet pruti Astrologu toshi, alj leta ga potroshta ǀ Moli uni, ter pravi: ozha nash, alivener Boga ne lubi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ali1 (ali, oli) veznik1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ampak (ampak, anpak) veznik1. v protivnem priredju za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
1.3 za omejevanje, izvzemanje
2. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
3. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3.1 za vezanje dveh stavkov, ki se dopolnjujeta
4. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 3000 pojavitev v 39 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
astrologus -ga m astrolog, tj.
kdor se ukvarja s prerokovanjem iz zvezd in
astronom, zvezdoslovec:
en Astrologus im. ed. je njemu prerokoval ǀ Aſtrologus im. ed. oblubi, de s'njega kunshtjo hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ dokler je velike zhuda od tiga Aſtrologa rod. ed. shlishal ǀ ſe ſupet pruti Astrologu daj. ed. toshi, alj leta ga potroshta ǀ Letiga Aſtrologa tož. ed. s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi Hermanus Loterinski Firsht ǀ Videm eniga Astrologa tož. ed. kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda, Bukve prebera, inu glavo ſi lomi s'shtuderajnam ǀ urshoh te shkodlive urozhine pravio Aſtrologi im. mn., de je, dokler ſonze ſe najde v' tem Nebeſkem ſnaminu tiga leva ǀ Aſtrologij im. mn. pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien ǀ Ariſtoteles firsht vſyh Philoſophu, inu aſtrologu rod. mn. ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam daj. mn., ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali tvojo ſrezho, ali neſrezho ǀ ſatoraj ſta bila Aſtrologe tož. mn. poklizala ← lat. astrologus ← gr. ἀστρολόγος ‛zvezdoslovec’, mlajše ‛astrolog’; → zvezdar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
beg m, F
5,
conferre ſe in fugam, ſe
vbég podati, ali ſpuſtiti;
dorsum dare, v'bég ſe ſpuſtiti;
fuga, -ae, beig, tèk, béṡhanîe;
fugare, v'beig ṡapoditi;
fugitare, hitru béṡhati, ſe
v'bég podati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
besedica -e (besedica, besejdica, besedeca) samostalnik ženskega spola1. ekspresivno posamezna jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: besedica
2. ekspresivno kratka misel, izražena z besedami
3. ekspresivno izjava, da bo kdo deležen česa ali da se bo kaj zagotovo uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bežati nedov., F
18,
apage, apagesis, poberi ſe,
béṡhi prózh, prózh;
diffugere, ſe odmikati, ſem ter tam
béṡhati;
fugam ardet abire, vus gory kakú bi
béṡhal;
fugam capere, béṡhati, pobégniti;
fugere, béṡhati;
fugere conspectum alicuius, pred poglèdam ali ozhmy eniga
béṡhati;
fugiendus, pred katerim ſe ima
béṡhati;
fugitare, hitru
béṡhati;
fugitor, kateri
béṡhy;
fugiturus, kateri bó
béṡhal;
laborem fugere, nerad délati, pred dellam
béṡhati;
lucifugus, -a, -um, temnîak, kateri pred ſvitlobo
beiṡhy, inu jo ſovraṡhi;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk,
beiṡhy pred ludmy;
profugium, -ÿ, perbeṡhanîe, meiſtu kamer ſe more
beiṡhati;
provolare, odleteiti, prozh leteiti,
beiṡhati, kakòr tyza;
subterfugere, na ṡkrivnim prózh
béṡhati;
suffugere, na ṡkrivnim prózh
beiṡhati;
terga dare, harbat oberniti, inu
beiṡhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bežejoč del., F
2,
fugax, -cis, béjṡhejozhi, kar hitru preide;
fugitivus, -a, -um, pobégliu,
béṡhejozh: ut fugitiva gaudia, béṡheozhe veſſelje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bil2 -a -o deležnikI. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bliskanje -a (bliskanje, bliskane, bliskajne, bliskajnje, bliškajnje) samostalnik srednjega spola1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
1.1 močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. odbijanje iskreče se svetlobe med gibanjem; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
FREKVENCA: 61 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bojevati -ujem (bojovati, bojevati, bajovati) nedovršni glagol1. kdo/kaj; (zavoljo koga), za koga/kaj, zoper koga, s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; kaj [notranji predmet] udeleževati se (oboroženega) spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati
1.2 kdo; zoper koga/kaj vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
1.3 kdo/kaj; za koga, s kom z različnimi postopki se udeleževati spopada
2. kot slovarski zgled ubijati, moriti, navadno divje, surovo
3. kdo dokazovati pravilnost ideje, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: braniti, zagovarjati
FREKVENCA: 208 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bojle medm., age, agedum, nu, dai, ſhe,
boilè, ſerzhnu, hitru, dai li
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bolje2 (bule, bujle, bolje, bojle, bulje) primernik povedkovnika1. primrk., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. presež. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
4. primrk., v členkovni rabi, negotovo izraža soglasje, privolitev
FREKVENCA: 89 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
boljše prisl. primer. 1. bolje:
je bulshi ſe ſpouedat, Kakor pak do vekom v'pakli terpeti ǀ kakor hitru se bò bulshi pozhutil ǀ zhe bulshi ſi bodo poſtlali bulshi bodo leshali ǀ bi bilu bulſhi de bi nihdar yh ne bila spozhela 2. raje:
Eh bulshi nej on umerie, kakor de bi imeli terpeti presež.> tu ner bulshi im. ed. s je te neumne, inu greshne vuzhiti sapuvid Boshjo dershati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
braninga -e ž obramba:
kir nash Svetli Ceſſar ſe nej mogal taku hitru h' braningi daj. ed. perpravit (IV, 151) Hibridna tvorba iz sloven. osnove in pripone -inga ← nem. -ung
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
braniti se -im se nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, proti komu, zoper koga, pred kom, (s čim) z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se
1.2 z besedami, mislimi (iz svetopisemskega izročila)
1.2.1 kdo; komu/čemu, zoper koga/kaj, (s čim) izražati voljo ne podleči čemu; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se čemu
2. kdo; čemu, pred čim, (s čim) delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati se, ščititi se
2.1 kdo; česa prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, nasprotovati čemu
3. kdo; česa, čemu z besedami, dejanjem izražati voljo
3.1 ne ubogati koga; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, braniti se
FREKVENCA: 107 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
brati berem nedovršni glagol1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
brinjov -a -o (brinjov, brinov) pridevnik ki se nanaša na brinjo, brinje; SODOBNA USTREZNICA: brinov, brinjev FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
brzo (brzu, brzo) prislov1. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hitro
2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja
FREKVENCA: 24 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bukve -kvi/-kev ž mn. knjiga:
Te ſo bilij Bukve im. mn. teh fardamanih ǀ Tedaj ſò njemu tiga Preroka Jeſaia Buque im. mn. bile podane ǀ G: Bug ga sbrishe prezej s'Bukvi rod. mn. ſvoje S: gnade, inu ga ſapishe v'bukve tož. mn. teh fardamanih ǀ kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi rod. mn. ǀ Vernimo ſe s'BuKvu rod. mn. teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve tož. mn. ǀ hitru sbriſhi s'tuojh bukov rod. mn. taiste beſsede ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve tož. mn. Illiades, inu Odeſſa imenovane ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque tož. mn., salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah mest. mn. tizhè ǀ kar v'Bukvoh mest. mn. teh Pushauniku ſe bere ǀ V Bukuoh mest. mn. te Ruth ſtoy sapiſsanu ǀ nej vedil ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah mest. mn. tih Isvolenijh ǀ vidi sapjſsanu v'Bokvoh mest. mn. vaſhe vejſti ǀ vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy or. mn. rajtingo delate < slovan. *bűky ← germ., prim. stvnem. buoh, got. bōkōs ‛knjiga’, kar je množina od bōka ‛črka’; → Bukve teh kraljev, → Bukve teh rihtarjev, → Bukve te Rut, → Kraljeve bukve, → Mojzesove bukve.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bukvice -vic množinski samostalnik ženskega spola1. manjšalnica od bukve; SODOBNA USTREZNICA: knjižica 2. manjšalnica od bukve; SODOBNA USTREZNICA: knjižica FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
cagav -a -o (cagav, cagov) pridevnik1. ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupan
2. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj; SODOBNA USTREZNICA: nejeveren, maloveren
3. ki ima premalo poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopeten, neodločen
3.1 ki se boji koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: prestrašen
FREKVENCA: 151 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
cajt m, F
10,
chordus, -a, -um, kateri je dolgu po pravim
zaitu rojen;
intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim
zaiti, ob pravim zhaſſi;
maturatè, hitru, per
zaiti;
maturè, per
zaiti, ṡgudai;
poma praecocia, per
zaiti ṡreila jabulka;
tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali
zait;
tempestivitas, pravi
zait;
temporibus obedire, ſe po
zaitu oberniti;
traductio temporis, tega
zaita pregnanîe;
uvae precociae, per
zaitu ṡreilu groṡdje;
prim. pricajti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
cegel -gla (cegel, cejgel*, cegal, cigel*) samostalnik moškega spola1. izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja; SODOBNA USTREZNICA: opeka, opečni zidak
2. ploščica iz žgane gline za risanje, pisanje; SODOBNA USTREZNICA: glinena tablica
FREKVENCA: 39 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
celo prisl., F
349,
approbus, cilú dober;
aqua eximia, ena
cilú dobra voda;
caro mustea, cilú friſhnu meſſú;
celeriter, -rius, -mè, cilú hitru;
disperdere, cilú ṡatréti, pogubiti;
dulciculus, cilú oſlaſſen;
edurus, -a, -um, de nei
cilú terd;
emirari, ſe
cilú ṡazhuditi;
humillimus, cilú pohlevèn;
infensus, -a, -um, na eniga
cilú ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen;
integerrimè, cilú do konza riſnizhnu;
intimus, tá
cilú nar noterſhnî;
juvencula, junizhizha,
cilú mlada;
largiter, cilú obilnu;
libenter, cilú rad;
merè, zhiſtu,
cilú;
neutiquam, cilú kratku nikár;
ocyſsimè, cilú hitru;
omninò, cilú, timu je takú;
per, cilú ſylnu, po, pre, ṡkuṡi;
perangustè, cilú na voṡku;
plané, cilú, ravnu takú;
scientiſsimus, kateri
cilú dobro ṡná,
cilú do konza dobru vuzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
celtarsko prisl., tolutim, hitru, po
zeltarṡku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
cvetje -a (cvetje, cvejtje, cvitje) samostalnik srednjega spola več cvetov, cvetlic; SODOBNA USTREZNICA: cvetje
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čezdati -dam dovršni glagol1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.1 kdo; komu, kaj izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug odloča o njem; SODOBNA USTREZNICA: izročiti se, predati se
1.2 kdo; kaj narediti, da se kaj lahko uporabi; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2. kdo; komu/čemu, koga narediti, da kdo preide k drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
2.1 kdo; koga, s prisl. določilom namena odločiti, da se s kom kaj zgodi s kaznovalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2.2 kdo; čemu, koga dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
3. ekspresivno, kdo; koga (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: pahniti
4. kdo; koga, s prisl. določilom vzroka sporočiti nasprotniku, sovražniku kaj obremenilnega za koga z namenom škodovati mu; SODOBNA USTREZNICA: izdati
5. kdo; koga ne preprečiti, ne ubraniti, da kdo kaj dela, da se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: 55 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čeziti -grem nedovršni in dovršni glagol1. kaj tekoč čez rob se pojavljati/pojaviti na razmeroma veliki površini; SODOBNA USTREZNICA: razlivati se, razliti se, poplavljati, poplaviti
2. kaj; (od česa), komu izraža, da se vsebina česa zaradi prenapolnjenosti razliva čez rob
3. kaj; na koga izraža, da je kaj namenjeno komu; SODOBNA USTREZNICA: veljati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čolnič -a (čolnič, čelnič) samostalnik moškega spola1. manjšalnica od čoln; SODOBNA USTREZNICA: čolnič 2. priprava na statvah za vnašanje votka med osnovne niti; SODOBNA USTREZNICA: čolniček
FREKVENCA: 15 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
črvojeden -dna -o pridevnik ki je razjeden od črvov; SODOBNA USTREZNICA: črviv
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čuditi se -im se nedov. čuditi se:
ſedaj ſe nezhem vezh zhudit nedol. ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nedol. nad dobruto Naſhiga Odrèshenika ǀ jest ſe zhudim 1. ed. de letu glashavu Morje je bilu taku terdu ǀ jest ſe nezhudim +1. ed. sakaj ta shenin pomeni G: Boga ǀ Iest samerkam, inu ſe zhudjm 1. ed. ǀ Se Iest zhudem 1. ed., de tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Iest ſe nezhudem +1. ed., sakaj tem sapovedo ludje, tem drugem pak sapovej Bug ǀ Sakaj ſe tedaj ti zhudish 2. ed. ǀ Syn Boshy ſe na letem zhudi 3. ed., kir ſizer ſe nezhudi +3. ed. nad modruſtio teh Seraphinou ǀ Philo Hebræus ſe zkudi 3. ed. ǀ Kadar pak kaj noviga vidimo na tem ſe zhudimo 1. mn. ǀ dokler letu vſak dan vidimo na tem ſe nezhudimo +1. mn. ǀ kar pak po goſtim shlishimo, inu zhutimo, inu vidimo na tem ſe nezhudjmo +1. mn., sa tiga volo my ſe vezh nezhudmo +1. mn. ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd ǀ sakaj ſe zhudite 2. mn., de vni vaſs je ogolufal ǀ ſe zhudio 3. mn. de Christus ima tako muzh ǀ ſe zhudijo 3. mn. niKateri de ta folsh PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nikar ſe temu nezhudite +vel. 2. mn. ǀ ſe bo mozhnu zhudil del. ed. m tem beſsedam ǀ jest bi ſe vam nezhudil +del. ed. m ǀ Zhudu ſe del. ed. m je Faraon, kadar je vidil, de palza Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ nemore de bi ſe nezudil +del. ed. m ǀ cella deshela od tiga je govorila, inu ſe zhudila del. ed. ž ǀ Ta dua Cardinala ſta ſe timu zhudila del. dv. m ǀ vſi bi ſe letemu zhudili del. mn. m, inu sa nepametniga dershali ǀ ſe ſo zhudilij del. mn. m, inu djali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
čuditi se -im se nedovršni glagol1. čutiti in izražati presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čuditi se
1.1 kdo; čemu, na čem, v čem, na čim, nad čim
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa
FREKVENCA: 190 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
daj medm., F
2,
age, agedum, nu,
dai, ſhe, boilè, ſerzhnu, hitru,
dai li
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
darovan -a -o deležnik1. ki je dan komu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
2. ki postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: obdarovan
FREKVENCA: 23 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dati dam dov. dati:
Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se:
ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti:
Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati:
en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati:
Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati:
kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti:
je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti:
ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se:
sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti:
takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dati dam dovršni glagol1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dejano (djanu, djano) povedkovnik1. izraža nastop oz. spremembo stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: narejeno
2. izraža aktivno uresničevan/uresničen odnos do česa
3. brezoseb., v zvezi z za izraža povezanost dejanja, stanja s čim; SODOBNA USTREZNICA: iti za kaj
3.1 s smiselnim osebkom v orodniku izraža stanje, položaj česa, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: določeno
4. v zvezi z za izraža (časovno omejeno) trajanje, veljavo česa; SODOBNA USTREZNICA: veljati
FREKVENCA: 100 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dereče prisl., rapidè, naglu, hitru,
derèzhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
deti denem dov. deti, tj.
položiti, postaviti, namestiti:
Kadar ſtolo okuli ſebe dene 3. ed. ǀ v' frazho gadene +3. ed., ſavertij, luzhij, ter raunu v' zhelu ga vdari ǀ try zegle pod glavo mu deneio 3. mn. ǀ nje truplu gori de nejo 3. mn. ǀ Poſtavi ali deni vel. 2. ed. tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Alà Davjd; hitru deni vel. 2. ed. v' frazho ta drugi Camen ǀ Prozh denite vel. 2. mn. te selene, inu ardezhe shpegle ǀ Jeſt menem de vſaketiri bi prezei glaſſ prozh denil del. ed. m žal deti biti hudo:
Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ zhloveku shal dej 3. ed., kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha godj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dež -ja/-a (dež, daž) samostalnik moškega spola1. padavine v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: dež
1.1 mn. dolgo časa trajajoči ali ponavljajoči se dež; SODOBNA USTREZNICA: deževje
2. s prilastkom velika količina česa padajočega, razsipajočega se; SODOBNA USTREZNICA: dež
FREKVENCA: 205 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
deževnica -e (deževnica, dežovnica) samostalnik ženskega spola voda, ki je zbrana, prestrežena ob dežju; SODOBNA USTREZNICA: deževnica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dihati nedov., F
12,
afflare, na eniga
dihati, pihati;
anhelo, -are, hitru
dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti;
ducere spiritum, dihati;
dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku
diha;
dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku
diha, neduſhliviz;
fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga
ſe diha;
halare, dihati, dahniti;
interspirare, v'meis
dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti;
orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku
diha, naduſhliviz;
spirare, dihati, puhati;
suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku
diha, ṡdihajózhi;
trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga
ſe diha
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dober -bra prid. dober:
on je en dober im. ed. m, inu brumen zhlovik ǀ Tak strah je dobar im. ed. m, inu nuzin ǀ ta dobri im. ed. m dol. Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ dobra im. ed. ž beſſeda dobru tož. ed. s mejstu najde ǀ nam je potrebnu dobru im. ed. s inu s: Shivejne ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga rod. ed. m ſadu neperneſe ǀ nihder dobriga rod. ed. m konza nymaio ǀ nasha della pres dobre rod. ed. ž manunge nezh nevelaio ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre rod. ed. ž vuole vſe poverniti ǀ ony bi bily pobre rod. ed. ž vole ǀ ſad tega dobriga rod. ed. s della ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju ſvojmu dobrimu daj. ed. m priatelnu ǀ k'tej dobri daj. ed. ž vezherij ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu de zhloveka od ſmerti je rejshilu, inu per dobrimu daj. ed. s ſdrauiu obdarshalu ǀ vy letimu en dober tož. ed. m sfet n'hozhete dati ǀ nihdar taku dobriga Mosha tož. ed. m ži. nebo vezh ushafala ǀ terbej eno zhisto, inu dobro tož. ed. ž spuvid ſturiti ǀ vam oblubi enu dobru tož. ed. s prebivalshe ǀ po suoij dobri mest. ed. ž voli ǀ te pravizhne v' dobrem mest. ed. s djainu je poterdoval ǀ katera naſſ oſkerbj, s' dobrem or. ed. m ſadom ǀ ſposnash de K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro or. ed. ž mislio ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem or. ed. s vinam nepolnili ǀ ſta bila dua dobra im. dv. m Moiſtra ǀ kakor dobri im. mn. m bratje ſe ſo lubili ǀ taKushni Duhouni, de ſi dobri im. mn. m ne bodo isvelizheni ǀ moje pridige nebodo taku nuzne, dobre im. mn. ž, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ naſha dobra della im. mn. s enu zhiſtu slatu rataio ǀ vera pres dobrih rod. mn. del nemore nam pomagat ǀ vera nej sadosti, temuzh terbej tudi roke dobrijh rod. mn. dell imeti ǀ bò od teh dobryh rod. mn., inu pravizhnih reslozhen ǀ sazhetik vſih dobreh rod. mn. del ǀ jest hozhem lete moje dobre tož. mn. m priatele pohleunu bugat ǀ takrat sgubi vſe njega dobra tož. mn. s della ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy or. mn., te greshne s'pravizhnimy ǀ s' dobrimi or. mn. beſſedami gledaio potalashit te nevolne dobro s dobro:
Poeti ſi ſo bili leto fabulo ſmislili, de tu dobru im. ed. je ſvoje prebiualszhe v' nebeſſih imelu ǀ ſposnajo tu hudu od dobriga rod. ed. ǀ David veliku nuzniga, inu dobriga rod. ed. je bil Saulu sturil ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu daj. ed. je bila sturila ǀ zhloviK sa volo greha Adama, inu Eve je veliku vezh nagnen K'hudimu, KaKor paK K'dobrimu daj. ed. ǀ Jeſt vejm, de moj lubi Ozha je vſmilen, inu hitru posabi na rashalajne, inu skuſi eno dobro tož. ed. ſe potalashi ǀ ijh bo v'dobrem mest. ed. poterdila ǀ de nemore nezh s' lepem, inu dobrem or. ed. opravit V zapisu eno dodobro tož. ed. ž ſmert ſturij (I/1, 193) je očitna tiskarska napaka. Primerniške in presežniške oblike so navedene pri → boljši.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dobiček -čka (dobiček, dobičak, dobičik) samostalnik moškega spola1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek
4. denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti
FREKVENCA: 47 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid
5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje
FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dočakati -am dovršni glagol1. kdo; česa, kaj, na kom, s prisl. določilom načina s čakanjem priti do česa, doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: dočakati
2. kdo; česa, koga/kaj ostati živ do določenega dogodka, dobe; SODOBNA USTREZNICA: dočakati, doživeti
FREKVENCA: 67 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dohajati nedov., adire, perſtopiti, hodite ene hoje, hitru
dohajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dohajati dov. dohajati:
je taku hitru hodila, de kumaj Sholnery ſo taiſto dohaiali del. mn. m (III, 159)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dolenji -a -e (doleni, dolejni) pridevnik v zvezah z veter, burja ki prihaja z vzhoda; SODOBNA USTREZNICA: vzhodni
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dolgo2 (dolgu, dolgo, dalgo, delgu) prislov1. razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolgo
1.1 v zvezi nikar dolgo malo, nekoliko časa; SODOBNA USTREZNICA: nedolgo
1.2 izraža trajanje sploh; SODOBNA USTREZNICA: dolgo
2. z izrazom količine izraža razsežnost glede na trajanje; danes se opušča
3. izraža velik obseg, natančnost glede na vsebino, problematiko; SODOBNA USTREZNICA: obširno, podrobno
4. v zvezi tako dolgo izraža časovno obdobje, kot ga določa odvisni stavek; SODOBNA USTREZNICA: tako dolgo
5. v vezniški rabi, v kalkiranih zvezah kakor dolgo / dotle dolgo za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
FREKVENCA: približno 1000 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
doliizprati -perem dovršni glagol kdo; (iz koga), kaj narediti, da kaj nezaželenega ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, izbrisati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dolipasti -padem dovršni glagol1. kdo/kaj; v koga/kaj, na kaj, s prisl. določilom kraja po zraku se premakniti navzdol; SODOBNA USTREZNICA: pasti
1.1 zaradi izgube ravnotežja
1.3 zaradi oslabitve, izgube vezi
2. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja zaradi telesne, duševne prizadetosti priti iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: zgruditi se
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja spustiti se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: pasti
4. kaj zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podreti se, zrušiti se
5. kaj; od česa preiti iz pokončnega položaja v smer proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: povesiti se
6. kdo; od koga/česa prenehati s sprejemanjem, upoštevanjem kakega nauka, nazora; SODOBNA USTREZNICA: odpasti
7. kaj izgubiti vpliv, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: pasti
FREKVENCA: 251 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
doliposekan -a -o deležnik ki zaradi udarcev z ostrim predmetom pride iz pokončnega položaja na tla; SODOBNA USTREZNICA: posekan
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dolipotlačiti -im dovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož., s čim narediti, povzročiti, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatreti
2. kdo; kaj narediti, povzročiti, da se kaj kaže, nastopa v čim manjši stopnji
3. kdo; kaj s silo, pritiskom uničiti; SODOBNA USTREZNICA: streti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dolipustiti -im dovršni glagol1. kdo; od česa prenehati kaj delati, povzročati; SODOBNA USTREZNICA: popustiti
1.1 kdo; od česa, kaj prenehati imeti, izražati določen odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: opustiti
2. kdo; kaj, na čem narediti, povzročiti, da kaj ne obstaja več ali da obstaja le v manjši meri; SODOBNA USTREZNICA: odpustiti, odpisati
3. kdo; koga/kaj, (v čem, s čim) narediti, da kdo/kaj pride na nižje mesto, položaj; SODOBNA USTREZNICA: spustiti
4. kdo/kaj; kaj premakniti kak del telesa tako, da je usmerjen navzdol; SODOBNA USTREZNICA: povesiti
FREKVENCA: 51 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dolisesti -sedem (dolisesti, dolisejsti) dovršni glagol1. kdo; (k čemu, s kom), s prisl. določilom kraja namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici; SODOBNA USTREZNICA: sesti, usesti se
2. kdo; od česa spustiti se z jezdne živali; SODOBNA USTREZNICA: razjahati
FREKVENCA: 66 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dopolniti -im/-em (dopolniti, dopelniti, dopalniti, depolniti, dupolniti, dopulniti) dovršni glagol1. kdo/kaj; kaj, (v čem) dati (k) čemu še kaj, kar manjka; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
1.1 s svojo prisotnostjo narediti, da kaj obstaja v največji možni meri ali najboljši možni obliki
2. z aktivnostjo doseči uresničitev
2.1 kdo; kaj, (za koga, s čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: storiti
2.1.1 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
2.2 kdo; kaj, (skozi koga) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3 kdo; kaj, na kom česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3.1 nedov., kdo; kaj, (s čim) delati, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
2.4 kdo; kaj, v kom česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
3. kdo; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
3.1 uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
4. kdo; kaj, med kom, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
5. v zvezi z leto, kdo; kaj živeti do pričakovane dobe; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
5.1 v zvezi dopolniti čislo dni koga, kdo; kaj pustiti, omogočiti komu živeti do pričakovane dobe
6. kdo prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
doteči dov., F
3,
accurrere, pertezhi, hitru priti,
dotezhi, hitru h'pomuzhi perſtopiti;
aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti, dotegniti, doiti,
dotezhi;
potiri, vṡhivati, dobiti,
dotezhi, poſeſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dozidati -am dovršni glagol1. kdo; kaj končati zidanje; SODOBNA USTREZNICA: sezidati
1.1 kdo; do česa sezidati do določene meje; SODOBNA USTREZNICA: dozidati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
dremati -ljem (dremati, drejmati) nedovršni glagol1. kdo biti v stanju med budnostjo in spanjem; SODOBNA USTREZNICA: dremati
2. ekspresivno, kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven; SODOBNA USTREZNICA: dremati, spati
FREKVENCA: 37 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
drtje -a (drtje, trtje) samostalnik srednjega spola1. bolečina v trebuhu ali črevesju, navadno krčevita, sunkovita; SODOBNA USTREZNICA: kolika
2. poškodovanje s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: raztrganje
3. izkoriščanje, izrabljanje koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odiranje
FREKVENCA: 15 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
družina -e samostalnik ženskega spola1. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi
1.2 stalno najeti moški in/ali ženske za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služinčad
2. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
2.2 v zvezi dvorska družina skupina ljudi, ki opravljajo službo na dvoru, zlasti vojaško ali uradniško
3. zakonski par z vsaj enim otrokom; SODOBNA USTREZNICA: družina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
duh2 -a samostalnik moškega spola1. s prilastkom značilnost, ki se zaznava z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh
1.1 hlapi navadno prijetno dišečih snovi; SODOBNA USTREZNICA: vonjava
1.2 zaznavanje z vohom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje
2. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev
FREKVENCA: 55 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
en2 ena zaim. neki:
en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo:
je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska:
Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen:
kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
en3 ena nedoločni člen (
en):
danaſs ſe imenuje en im. ed. m dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze ǀ morebiti de je bila ena im. ed. ž Firshtinia, ali krajliza ǀ kakor ena im. ed. ž Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ Jeruſalem je enu im. ed. s ſvetu meſtu ǀ s'eniga rod. ed. m lepiga zhloveka ena garda ſpaka … je bil ratal ǀ Se boij eniga rod. ed. m pſa de bi ga neuvjedel, ene rod. ed. ž kazhe de bi ga nevupizhila ǀ Kakor slijesh vodo s'ene rod. ed. ž poſsode ǀ ta hudi v'podobi zhloveski je suestu enimu daj. ed. m bogatimu Gospudu shlushil ǀ grè k'enimu daj. ed. m Paderiu ǀ pride k'enim daj. ed. m ſtudenizu ǀ Enkrat ſe pergliha eni daj. ed. ž ſerzhni Postojni ǀ pele Priorzo K'eni daj. ed. ž glaboki shterni ǀ s'kusi letu ponishajne en tož. ed. m vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ ali je vrednu s'en tož. ed. m kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ s'en tož. ed. m kratik lusht, s'en tož. ed. m maihin dobizhik, s'eno tož. ed. ž hudo miſſu ǀ v'en tož. ed. m nezhiſti greh je bila padla ǀ Sabinus enkrat je bil ven +tož. ed. m globok potok padil ǀ njega kakor eniga tož. ed. m ži. faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili ǀ s' eniga tož. ed. m ži. takorshniga greshnika je sabſtoin molit ǀ ta shegnani ublat ſe je bil preobernil veniga +tož. ed. m ži. lepiga bobizha ǀ je bil pustil eno tož. ed. ž hisho sijdat ǀ Philiſterij ſo bilij ano tož. ed. ž skrinio Boshjo Iſraeliterjom vſeli ǀ bi ſe podstopil s'eno tož. ed. ž gnado proſsit ǀ pade v'eno tož. ed. ž teshko, negnusno boleſan ǀ njega hlapz je bil vùeno tož. ed. ž glaboko vodo padil ǀ enu tož. ed. s lepu imè je bil nij dal ǀ S. Mattheush dershj s' enu tož. ed. s veliku zhudu ſvoje pobulshajne ǀ Kaj bote odgovorili na ſodni dan vy, kateri s' enu maihinu tož. ed. s blaga, s' eno tož. ed. ž maihino shkodo ſe praudate ǀ s' enu tož. ed. s nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio ǀ vy, kateri enù tož. ed. s takushnu skivejne pelete ǀ kakor hitru gnada S. Duhà pride venu +tož. ed. s zhlovesku ſerze ǀ variteſe vy de enutakushnu tož. ed. s+ shivejne ne bote pelali ǀ na enem mest. ed. m oslizhu je pelal eno lepo Gospo ǀ na enam mest. ed. m gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ ſe je prikasal venem +mest. ed. m ognenom oblaku ǀ nej li bil vumerl Cajn Kakor ena im. ed. ž diuiazhina v'enim mest. ed. m garmu ǀ v'venim mest. ed. m majhinim Vblatu stoij ǀ po eni mest. ed. ž dolgi bolesni ǀ veni +mest. ed. ž ſtrashni temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ Cleopatra v'eni mest. ed. ž slati shkatilci s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ Kir bi eden tega drugiga v'en mest. ed. ž shlizi vode vutupil ǀ Bug s'enim or. ed. m vezhnim malzhajniam Kuglo tega ſvejta regera ǀ s'enem or. ed. m tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem or. ed. m ſvetlem glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ shnio della kakor s'enem or. ed. m ſtarem oslam ǀ s'kuſi eno or. ed. ž pravo grevingo ǀ General Benedab s'eno or. ed. ž veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu mestu ǀ teh Sholnerjou eden je njegovo ſtran s'ena or. ed. ž ſulizo odperl ǀ ga neusmilenu s'enem or. ed. s polenam vbye ǀ bodo eni im. mn. m nesrezhni dneve prishli ǀ nyh hishe bodo kakor eni im. mn. m bogaboyezhi Kloshtri ǀ prideio v'kambro enij im. mn. m ſtrashnu veliki moshje ǀ ſhivè kakor eny im. mn. m preproſti otrozij ǀ My pak ſmo ene im. mn. ž negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ de bi gnado enyh rod. mn. mogozhnyh Gospudu doſegli ǀ je hotela po enih rod. mn. viſokih lujtrah hodit ǀ Poshle zhes Midio ene tož. mn. ž majhine tize ǀ imà ene tož. mn. ž Boshje laſtnoſti vſebi ǀ Kadar je hotel vene +tož. mn. ž oslove jaſli poloshen biti ǀ venih +mest. mn. oſslovih jaſselzah ſtisnena leshy ǀ veneh +mest. mn. vashih hishah je vezh hudizhou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
erperga -e samostalnik ženskega spola1. navadno mn. prostor za prenočevanje, začasno bivanje popotnikov, tujcev; SODOBNA USTREZNICA: prenočišče, prebivališče
2. navadno mn. kraj, kjer kdo biva; SODOBNA USTREZNICA: bivališče
FREKVENCA: 63 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ferbegljiv -a -o (ferbegliv) pridevnik nepremišljen, lahkomiseln, predrzen
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
figov -a -o pridevnik ki se nanaša na figo; SODOBNA USTREZNICA: figov, smokvin FREKVENCA: 85 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
firbic -a samostalnik moškega spola ekspresivno želja vedeti/izvedeti stvari, ki se jih ne spodobi vedeti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
firbičen prid., sophisma, -tis, enu golufnu govorjenîe, golufnu, hitru,
firbizhnu ṡmiſlenu govorjenîe, ena golufia v'beſſédah;
prim. ferbičen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
frkniti -nem dov. frkniti, hitro zleteti:
ſo tize Katere hitru prozh farknejo 3. mn. (I/2, 135)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gladko prisl., F
4,
categoricè, glatku, prou;
expeditè, hitru odpravlenu,
gladku, hitru;
politè, lipú,
gladku, ṡnaṡhnu;
praecidere planè, cilú
gladku odpovédati, ali vtayti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
glin -a m glina:
de zhlovek je is glina rod. ed., inu de taku hitru ſe resbije kakor en Lonz (V, 41 s.) ǀ zhe ta voda po glinu mest. ed. tezhe, duh od njega vſame (I/1, 189) ǀ vſe skusi v'glini mest. ed. tizhe kakor shabe (V, 41) Tretji zgled kaže na možni nastavek glina.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gmajna -e ž 1. skupnost:
V' tem zajtu ta Katolish gmaina im. ed. vſe skuſi je Boga proſſila sa ſvojga Glavarja, inu Papesha S. Petra ǀ G. Bug hitru je bil vshlishal proshno te Karshanske gmajne rod. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino tož. ed., spravite vkup ta folk 2. skupna vaška posest:
osla na gmaino tož. ed. poshene, de orly ga ſnedo ǀ gredò na gmaino tož. ed. ijskati sheliszhe ǀ na gmajno tož. ed. yh pokoppauaio ǀ na gmaini mest. ed. najde eno mertvo sheno ǀ na letej gmaini mest. ed. ſe paſſeio ǀ Obeden nevej aku bò vmerl v'hishi, ali na gaſsi v'Meſti, ali na gmajni mest. ed. ǀ pokopalszhie ſe vidi po gmajnah mest. mn. 3. truma:
skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu persheshtvu inu cella gmaina im. ed. hudobnoſti pravi S. Jacob ← srvnem. gemeine ‛skupnost, srenja, skupna srenjska lastnina’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gnati si nedov., apprehendo, -ere, k'ſerzi
ſi gnati, ſe ṡavṡèti, hitru ſe ſerditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gniti nedov., F
7,
extabere, ṡnotrai
gnyti;
exulceratio pulmonum, kadar pluzhe
gnyejo;
fracere, fracescere, gnyti;
marcere, marcescere, gnyti, ſegniti, uveniti;
poma fugatia, jabulka, katera hitru
gnyejo;
putrefacere, putrefieri, gnyti, ſegnyti, ſtrohniti;
putrescere, gnylu perhajati, ali
gnyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
goljufen prid., F
14,
decipula, golufni fuglouṡh, ſpringhaiṡel, ṡaderga;
dolosus, -a, -um, goluftni,
golufin;
fallens, neobſtojezh,
golufen;
falsum, -si, ena fólṡh laṡh, ali
golufna reizh;
fravdulentus, -a, -um, golufni;
implanatus, veliku
golufin, nepoglihan;
machina, -ae, machinamentum, tudi enu
golufnu ṡmiſhlanîe;
machinatio, golufnu ṡmiſhlovanîe;
pancratiastes, -tae, en takuſhni hitri, inu
galufni ṡhtritar;
sophisma, -tis, enu
golufnu govorjenîe,
golufnu, hitru, firbizhnu ṡmiſlenu govorjenîe;
subdolus, -a, -um, galufin;
vafer, -ra, -rum, golufin, ziganaſt, pregnán, hitir;
versutus, -a, -um, premoder, prekunṡhtin,
golufin, raṡumin, prekanîen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
grozoviten -tna prid. grozovit:
en grosoviten im. ed. m hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ en groſovitin im. ed. m oſſel v'kambro pride ǀ ta grosovitni im. ed. m dol. Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil ǀ ta grosovitni im. ed. m dol. Riſs tiga golufniga ſvejtà ſe nemore premagat s' lepimi guanti ǀ na potu mu pruti pride en grosovitni im. ed. m dol. levu ǀ Ie taisti grosavitni im. ed. m dol. lintvorn ǀ greh je ena grosovitna im. ed. ž, inu shkodliva ſpaka ǀ Kej je tvoje preuſetnu, inu grosovitnu im. ed. s napreivſetje ǀ s'eniga groſovitniga rod. ed. m leva rata enu krotku jagnizhe ǀ je bil timu groſovitnimu daj. ed. m Riſu Goliatu glavo odſekal ǀ enkrat ſe pergliha enimu grosovitnimu daj. ed. m levu ǀ grosoviten tož. ed. m lon tem ſvojm da ǀ tiga groſovitniga tož. ed. m ži. Riſa Goliata je bil premagal ǀ bo premagala tiga grosovitniga tož. ed. m ži. paklenskiga Olofernuſſa ǀ vidi to strashno, inu grosovitno tož. ed. ž spako ǀ ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno tož. ed. ž martro rajshi je bil preſtal ǀ s'Kuſi tu grosovitnu tož. ed. s djajne ǀ pred grosovitnim or. ed. m Turkam ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno or. ed. ž ſmertio Nicanoro vumoril ǀ Grosovitni im. mn. m levy ſo taisti ǀ shivali Katere so ble Krotke stuarjene, taku hitru ſo grosovitne im. mn. ž, inu shkodlive ratale ǀ ti zhloveka v' takorshne grosovitne tož. mn. ž grehe perpravish ǀ tudi druge meſta bo ouarual pred temy groſovitnimy or. mn. Samurizi primer.> bo groſovitnishi im. ed. ž ta beſſeda presež.> on ie ta nergroſovitnishi im. ed. m ſaurashnik zhloveski ǀ Sadomiterie ie bil navuzhil to nar groſovitnishi tož. ed. ž nezhiſtoſt ǀ ſo bli sklenili Chriſtuſa s' to ner shpotlivishi, inu grosovitnishi or. ed. ž ſmertio umorit ǀ pride v'Rim, kir ty nar grosovitnishi im. mn. m Ajdij ſo regerali ǀ levy, ogin, mezhy, ſikere, inu te ner groſovitnishi im. mn. ž martre ǀ de sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim daj. mn. Saurashnikom ſe v' roke volnu podash
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hiteti nedov., F
26,
accélerare, hitéti;
adniti, ſe ſyliti,
hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati;
anhelo, -are, hitru dihati,
hitéti, ſopihati, ſopéti;
approperare, hitéti, hitru ſturiti, hitru priti, hitru hoditi;
aſsectari, ẛa enim hoditi,
hitéti, s'véſtu ſe eniga derṡhati, vernu ſpremlovati;
celerare, hitéti;
deproperare, cilú mozhnu
hiteiti;
festinans, kir
hity;
festinare, hiteti, hiteiti;
inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi
hiteiti, ṡheléti;
insector, tá kateri ṡa enim
hity, hitru grè, ali ṡa nym tezhe;
insectus, -a, -um, kateri sa enim grè, ali
hyti, ali tezhe;
insequens, kateri pody, ali sa enim
hity, inu tezhe;
insequi, poditi, naprei gnati, tirati, sa enim tezhi
hiteiti;
manicare, pro accelerare, hiteiti. Luc:21;
maturare, hiteiti, ſe nemuditi;
maturare fugam, hitéti k'beṡhanîu;
persequi, ṡa enim
hitéti, poditi, tirati, preganîati;
praecelerare, naprei
hiteiti;
praefestinare, prevezh
hitéti, ſylnu
hitéti, preṡgudai
hiteiti;
properare, hiteiti;
properatò opus est, je treiba
hiteiti;
prosequi, ṡa enim hoditi, ali
hiteiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hitro [hítro]
prislovhitro
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hitro prisl., F
61,
accurrere, pertezhi,
hitru priti, dotezhi,
hitru h'pomuzhi perſtopiti;
actutùm, hitru, jedarnu, ṡdaici, naglu;
approperare, hitéti,
hitru ſturiti,
hitru priti,
hitru hoditi;
citò, hitru;
festinanter, hitru;
industrè, hitru, s'fliſſom, nalizh;
insector, tá kateri sa enim hity,
hitru grè, ali sa nym tezhe;
iracundus, -a, -um, kateri je
hitru ſardit, kreigarṡki;
irritabilis, -le, reṡdraṡhliu, kateriga
hitru reṡdraṡhi;
maturatè, hitru, per zaiti;
ocyſsimè, cilú
hitru;
ocyter, hitru;
perniciter, hitru;
properè, hitru;
protinus, ṡdaici,
hitru, naglu;
sagaciter, hitru, modru, inu raṡumnu;
statim, ṡdaici, precei,
hitru- hitrejše , F2, citius, hitréſhe; velotius, hitréſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hitro prisl. hitro:
shena hitru tezhe k'Iesuſu ǀ kaj menite de taku hitru ſim jest poſabil na vaſho hudobio ǀ ta Pater hitru tezhe k'tej bolni primer.> en saſtopem Arzat hitrei, inu gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom, Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ te lepe hitrei ſe ſeſtaraio, kakor gerde ǀ s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ ta dobri Paſter hitreshi ſvoie ouzhize v'hleuh ſpravi s'shibo, KaKor paK s'pishauKo ǀ po shlebi hitrèshi tezhe kakor po semli presež.> K'sadnimu ſe je niemu sdelu de nar hitrei bi mogal s'vinam obogatit ǀ leta ner hitrei pogaſſi ta ogin ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo vshaffaio ǀ skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen rata kakor hitro vez. takoj ko:
ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil ǀ Kakor hitru je bil Adam boshio sapuvid prelomil, njegova dusha je bila umerla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hitro prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hitro zavijanje [hítro zavíjanje]
samostalniška zveza srednjega spolakrativec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hoja1 ž, F
15,
adire, perſtopiti, hodite ene
hoje, hitru dohajati;
ambulatio, hod,
hoja;
demeaculum, doli
hoja;
equus succuſsarius, koyn teṡhke
hoje;
exitus, vun
hoja, konez;
exodus, vun
hoja;
inceſsus, -us, hoja, hojenîe;
infractus, -us, tá poot, ali
hoja v'ſtrán;
itio, -onis, raiṡha, hojenîe,
hoja;
levipes, -dis, hitrih nog, hiter, lagák
k'hoji, h'tekanîu;
praegreſsio, -onis, naprei hojenîe, naprei
hoja;
properantia, -ae, hitrúſt, hitra
hoja;
receſsim, s'naṡai
hojo, odhodnu;
transitus, -tus, preilas, ṡkuṡi
hoja, v'prég hod;
vestis undans, en gvant, kateri
v'hoji ſhumy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
imeti nedov., F
321,
abúndare, obilnu
iméti, polhen biti;
amo, -are, lubiti, ẛa lubu
iméti;
capere voluptatem, lúſht
iméti;
concurare, oskerbéti, ṡkerb
iméti;
copulativus, -a, -um, kar ſe
ima ṡveṡati;
digamus, vel bigamus, kateri je dvei ṡheni
imil;
erudiendus, ſe
ima podvuzhiti;
exercendus, kateri bi ſe
imil ṡkuſhati;
fer, -me, imi potarplenîe s'mano;
habere, iméti, ali derṡhati;
haesisator, zviblaviz, kateri nevei kai bi
imil ſturiti;
loquendus, -a, -um, kar ſe
ima govoriti;
miserescere, vſmilenîe s'enim
iméti;
paucis contentus, s'málim ṡa dobru
imeti;
properandus, -a, -um, kar ſé
ima hitru ſturiti;
solere, v'navadi
iméti;
tacendus, -a, -um, kar ſe
ima molzhati;
tuendus, -a, -um, kar ſe
ima braniti;
prim. ne, neimeti, nimam
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: imeti nedov., particeps vitÿ
, pajdash vſeti,
imeti Hyp.426
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
imeti imam nedov. 1. imeti:
vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati:
kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči:
ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti:
Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen:
Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
izbrisati -išem dov. izbrisati:
poidi inu puſti sbriſſat nedol. tvoje imè is Bukvi tega karſta ǀ ſvoje grehe sbriſſat nedol. nemorio ǀ Mashniki bodò oblaſt imeli sbriſat nedol. grehe mojga folka ǀ sa tiga volo tvojh grehou jeſt sbrishem 1. ed. 14. lejt, katirih ſi imel she shiveti ǀ martro, katero ſa volo tvoyh grehou poprei doperneſenyh v' Vizah ſi imela terpeti, ſbriſaſh 2. ed. ǀ vſe grehe sbriſhe 3. ed. ǀ G: Bug ga sbrishe 3. ed. prezej s'Bukvi ſvoje S: gnade, inu ga ſapishe v'bukve teh fardamanih ǀ skuſi ſvoje grehe nyh imena sbrisheio 3. mn. is Bukvi teh isvolenih ǀ hitru sbriſhi vel. 2. ed. s'tuojh bukov taiste beſsede ǀ prezej Bug bi jo sbriſſal del. ed. m s' Bukvi teh isvolenih ǀ je bil sbriſsal del. ed. m ſvoje pregreghe ǀ s'tvojo kryvio bi ta madesh sbriſala del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
izdreti -derem dov. 1. izdreti:
sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti nedol. ǀ Chriſtus je sapovedal ozhy is glave ſi sdreiti nedol. ǀ en tern s'noge tebi sdere 3. ed. ǀ Mosh po ſili otroKa s'rauKij sdere 3. ed. ǀ prideta ven borsht, on sdere 3. ed. eno pishtolo ǀ hitru ſdere 3. ed. ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù odſeka ǀ s'pakla planio, s'narozhaj te shene ga ſdereio 3. mn. ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo 3. mn., rajſhi kakor de bi njega reshalile ǀ Menem de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva, katerimu Andronicus je bil en tern sderl del. ed. m s'noge ǀ s'shtrikami, inu ketnamy ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli del. mn. m, v'keho djali 2. odreti, obrati za materialne dobrine:
Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio 3. mn. s'ozheta, inu mater vſe karkuli morio, velike oblube ym ſturè, ali kakor ſo s'hishe nemorio vezh od ſvoyh ſtarishyh shlishat ǀ po tem kir ſo vſe blagu s'nyh ſderli del. mn. m izdreti se izdreti se, osvoboditi se:
je letela po lufti ena poſtoina, katera je imela v' kramplah eno skledinzo, leta is krampel ſe sdere 3. ed., ter raunu na glavo Eſchilu pade
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
izginiti -nem dov. izginiti:
pride ſmert kar uſe isgine 3. ed., vſe mini, kakor de bi s'ozhmy trenil ǀ ta paklenska ſpaka sgine 3. ed. ǀ vſe kar ti nam ſamoresh dati iſg ne 3. ed. kakor dem ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym isgineio 3. mn./dv. ǀ Kakor sgledaio tu S. Ime, isginio 3. mn. raunu Kakor temma kadar ſonze ſe perkashe ǀ vſe zhaſty, kratki zhaſſi … isgineio 3. mn., kakor de bi s'ozhmy trenil ǀ ty hudizhi sgineio 3. mn. ǀ inu shnim sgineio 3. mn. ǀ Salamon lete pergliha oblakam, inu megli, katere hitru ſgineio 3. mn. ǀ kakor hudizh je shlishal imenovati JESUS, je bil okuli padil, inu kakor ena ſenza isginil del. ed. m ǀ prezei je bila sginila del. ed. ž, inu nihdar vezh ſe nej perkaſala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
izreči -čem dov. izreči:
nej mogal beſſede ſrezhi nedol. ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi nedol. ǀ Kateriga Bug sa volo njegove velike pregrehe je gajshlal taku mozhnu de isrezhi nedol. ſe nemore ǀ kumaj to ſapuvid ſrezhe 3. ed., kar prezei en valvu perleti ǀ kumaj te nesramne beſsede srezhe 3. ed., ter hudizhu ſvoio nezhisto dusho zhes da ǀ Bugaio, Alleluja srezheio 3. mn., zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio ǀ kakor je bil srekal del. ed. m S. Franciscus Xaverius ǀ kumai je bil letu ſrekal del. ed. m, kar en valvu perleti, inu vſiga ſmozhi ǀ kumaj shteri beſſede je bil srekil del. ed. m, de nei vedil ni naprei, ni nasai ǀ je imel en taku dober ſpomin, de trydeſſeti taushent imen ſo njemu naprei brali is Bukui, on je vſe lete spured isrekal del. ed. m, kakor de bi yh is Bukui bral
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
izvleči -čem dov. izvleči:
Ti ſi taiſto dusho v' ta vezhni paku perpravil, tedaj bi imel spet taiſto s' pakla islezh nedol., inu Bogu jo povernit ǀ ga ima s'Tempelna vun slezhy nedol. inu vmorit ǀ tu kamenje odvalj, tiga mladenizha vun slejzhe 3. ed., inu oſdravi ǀ Peter hitru tezhe k' mory, ternik vershe, ribo vun sleizhe 3. ed. ǀ voda v'shternah martua ſtoy, ſe negane, inu aku po ſili ſe vun naslezhe +3. ed. obenimu nenuza ǀ ga peleta k' grobu tiga ohernika, ga is groba slejzheta 3. dv. ǀ yh vmorite, v'tem kir kry, inu blagu shnyh slezhete 2. mn. ǀ slezhij vel. 2. ed. vunkaj Gregoria s'te luknje teh Kazh ǀ bom jeſt tebi ta tern s' noge sleku del. ed. m ǀ onij ſo bilij njega is shterne isulekli del. mn. m, inu ſo ga Israeliterjem predali ǀ ſo raunu kakor lothava shena, katero pò vſi ſili Angeli ſo bily s' ſodome slekli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
jabolko1 s, F
22,
acacia, -ae, voda
s'jabolk ſprèſhana;
colibia, vilia munuſcula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta
jabulk, hruſhik, pogazhe,
etc:;
granatum, -ti, enu margaranovu
jabolku;
mala claudiana, jabulka ardezha kakòr ogyn;
mala frixa, pohana
jabulka;
mala rubeliana, ardezhkaſta
jabulka;
malum, -li, jabolku;
melapium, -py, ena ſorta
jabolk;
melimelum, -li, ena ſorta ſladkih
jabolk, kakòr mèd, paradiṡhizhi;
mollusca, -ae, ene breiṡque
jabolku, en orih s'eno tanko lupino;
poma acidula, kiſſila
jabulka, liſnika;
poma caduca, jabulka, katera ſama doli padajo;
poma decusnana, velika
jabulka;
poma fugatia, jabulka, katera hitru gnyejo;
poma praecocia, per zaiti ṡreila
jabulka;
poma seratina, poṡna ṡreila
jabulka;
pomum convalium, ſad, ali
jabolka is dolyn;
punicus, -a, -um, ardezhi,
ut punica poma, margarane
jabolka;
stipare malis, s'jabulki ſe ohladiti;
tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr,
jabolka, pogazhe, inu druge rizhy;
unedo, na terni
jabulka;
vinum pomarium, is
jabolk vinu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
jedrno prisl., F
3,
actutùm, hitru,
jedarnu, ṡdaici, naglu;
citatim, hitru, naglu poklizati, hitru inu
jedernu;
mox, jedernu, ṡdaici
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: jedrno prisl., statim, jedernu Hyp.195
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
jedrno prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
jedrnost ž, F
4,
celeritas, celeritudo, hitrúſt,
jedernoſt;
dexteritas, k'déllu, ali k'opravilu hitroſt, rozhnoſt,
jedernoſt;
extemporalitas, naglu ṡgodenîe, ena hitrúſt,
jedernoſt;
stropha, -ae, jedernoſt, enu hitru ṡmuṡnenîe, ali ṡvleizhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
jenjati dov., F
7,
ceſsare, nehati,
jenîati;
conceſsare, nehati,
jenîati;
conquiescere, pozhivati, od ene rizhy puſtiti,
jenîati, nehati;
desinere, nehati,
jenâti;
desistere, odſtopiti, nehati,
jenâti;
deturgere, ſplahniti, od napuhnenîa
jenîati;
morbus actus, ena hitra boléṡan, katera hitru vmory, ali
jenîa;
prim. nejenjati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
k2 predl. z daj. k:
Mashnik ſe k'folku oberne ǀ Ie Ieſus k'Fariseom rekal ǀ ſedejo k' miſi ǀ ſam ga pele k' Aurelianu ǀ k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ en shlahten Goſpud ga je bil h'koſſili povabil ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono toshit ǀ je ble nagnen h'hudimu, Kakor pak k' dobrimu ǀ Syn, hyzhemu ſi ti nama letu ſturil ǀ grè h' poroki s' ſvojo Naveſto ǀ ti nesesh tvoj offer h' Altariu Pozicijska vaianta h, ki je več kot dvakrat redkejša od k, se praviloma pojavlja pred k-, pred drugimi soglasniki nedosledno, pred samoglasniki pa le izjemoma. Predlog se v redkih primerih zlije z vzglasjem sledeče besede: hitru gre spet Krajlu (V, 548). Raba v primerih, kot je Shlishim de edn sdaj k' meni pravi, je pod vplivom rabe it. predloga a, morda tudi nem. zu, raba v primerih, kot je norssko kappo mu smala, ter ga k' norzu ſturj, pa pod vplivom nem. zu.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kaker hitro bo mogoče [kȁkǝr hítro bo mogọ́če]
(koker hitro bo mogoče) prislovna zvezatakoj ko bo mogoče
PRIMERJAJ: preveč ko bo mogoče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kakor prisl., immolitus, -a, -um, ṡydan, bodi ſi
kakòr kuli hozhe ṡzimpran;
perpaululum, bodi
kakòr malu hozhe, k'narmanſhimu;
quam, kakòr, kakú;
quamprimum, ṡdaici, precei,
kakòr hitru ſe more;
quantuslibet, velik
kakòr ſi hozhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kamen -a/-mna m 1. kamen:
kamen im. ed. na kaminu bi neoſtal ǀ voda tarda kakor Camen im. ed. rata ǀ zhlovek nej is Selesa, ali is kamena rod. ed. ǀ is shlahtniga Camena rod. ed. Jaſpis imenovaniga ǀ n'hozhesh imeti Altarje is resaniga kamina rod. ed. ǀ is beliga Kamna rod. ed. ſo ſturili en viſſok ſteber ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed. ǀ kakor de bi bily s'kamena rod. ed., ali s'sheleſa ǀ ſi s'meſsa, inu krij, nikar s'kamjna rod. ed. ǀ de ſi lih terdimu kamenu daj. ed. bi ſe imel ſmilit ǀ tardimu Kaminu daj. ed. bi ſe imeli ſmilit ǀ tardimu caminu daj. ed. ſe bo ſmilila ǀ grè mimu njega, kakor de bi en kamen tož. ed. vidil ǀ Alà Davjd; hitru deni v' frazho ta drugi Camen tož. ed. ǀ je bil perpuſtil obtizhati v' njega glavi camein tož. ed. te hude miſlij ǀ na kamenu mest. ed. kakor venem tronu je ſedel ǀ noter v' tem shlahtnem kameinu mest. ed. skrabozhe ǀ kamen na kaminu mest. ed. bi neoſtal ǀ s'enem tardem kamenam or. ed. pot glavo ſo leshali ǀ s' tem kamenam or. ed. je bil David resbil zhelu Goliatu ǀ Goliata v' zhelu s'enem Camajnam or. ed. udari ǀ sta veliku vezh vredna, kakor shlahtni kameni im. mn. krajlize kleopatre ǀ Stephanu slatki ſo ſe sdeli kameini im. mn., is katirimi ſo ga poſſipali ǀ s' veliko teshavo je bil vkupai spravil veliku shlahtnih kamenou rod. mn. ǀ Rimski Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu rod. mn. ǀ vezh ſort Kaminu rod. mn. v'rokah dershi ǀ de vezh Camenou rod. mn. ſo en ſam Camen im. mn. ratali ǀ bres ſrebernih denariou, inu ſhlahtnih kaminou rod. mn. ǀ je imel en velik shakel shlahtneh kameinou rod. mn., inu perlnou ǀ s'perlnu, inu nikar s'drugih slahtnih kamejnou rod. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene tož. mn. ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni or. mn., inu perlni pokril ǀ Diamant v' mej shlahtnimi kameni or. mn. ǀ veni kozhij s' shlahtnimi kamenij or. mn. zerani ǀ s'timi nar shlahtniſhimi kamini or. mn. shtikana 2. žolčni ali ledvični kamen:
S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft … Zheſs kamen tož. ed. S. Liborius
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
klanje s kolika, bolečine v trebuhu:
en dan kadar nar bulshi vole je bila, nanaglom io klajne im. ed. popade, poshle po tiga Paterja, Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde, zhaka dokler je maſho odbral, mu povej, ta Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho (I/2, 213)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kmalu (k'malu) prisl., F
8,
aſsa, vox, aſsa, ena s'golta
kmalu ẛletezha ſhtima, ali krizhanîe, ẛa ſerzhnuſt dajati;
ex abruptò, kmalu, naglu;
impetere, k'malu na eniga planiti, vdariti;
inardere, inardescere, ſe v'plameniti, kakòr en ogîn gori iṡlyti, vſe
kmalu goréti;
omnes gemellis foetibus, vſe
kmalu breye s'dvozhizhi;
subitò, naglu,
kmalu, per ti prizhi, na naglim, hitru;
una, ṡkupai,
kmalu;
unanimes, ſpravni, vſi
kmalu, s'enako volo, ali miſſeljo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kod prisl. kod:
jo uprasha kot je hodila ǀ letreba vezhkrat premiſlit kot ſe hodi, inu kam ſe grè ǀ koku mu je ime? od kot je? kaj veruje? ǀ ga je ſprashovala kod je hodil ǀ Ouzhize moje! kod hodite? ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Od kot je on leto narvekshi gnado doſsegil ǀ odkot taka muzh od kod odkod v stavkih, ki sprašujejo po vzroku stanja:
od kot menish, de pride leta tvoja velika nepamet ǀ od kot pride de tu morje glashavu, je taku terdu, inu mozhnu ǀ Ali od Kot ta greshna shena ſe taku hitru sgreva, inu pobulsha ǀ Od kod tedaj pride, de vy tulikajn krat shlishite pridiguat, koku ſvetu ſò shiveli ty lubi Svetniki, inu Svetnize Boshje, vener greshnu shivite
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
konec -nca m 1. konec:
ti ſi nash sazhetek, inu konez im. ed. ǀ Ie ſazhetik, inu koniz im. ed. tiga zhloveka ǀ takushen je konz im. ed. tiga shivenia ǀ pres vſiga konza rod. ed. je proſsila sa suojo vbogo slahto ǀ Pokuro bodete delali ali ne bode nikoli konza rod. ed. imela ǀ de bi ſi lih do konza rod. ed. bil ſlap ǀ kadar zhlovek pride k' enimu gvishnimu konzu daj. ed. dobriga djaina ga poklizhe k' lonu Nebeskimu ǀ h'Konzu daj. ed. lejta gre v'skrinio gledat ǀ Pojdite tedaj na konez tož. ed. tijh gaſs ǀ nikar en dan, ali lejtu, ampak do konez tož. ed. tiga ſvejta ǀ jo perdash hudizho s'en lusht tiga meſſa, kateri taku hitru konz tož. ed. imà 2. namen:
sakaj moj Priatel tulikajn ſe martrash? kaj s'ena miſsu, ali konz im. ed. je tvoj → biti1, → jemati, → storiti, → vzeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kozlič -a m kozlič:
nej saiz, temuzh en domazhi Koshlizh im. ed. ǀ sakaj taiſti koshelzh im. ed. nimà she roshizhe ǀ je bila eniga koslizha tož. ed. ſashlushila ǀ mu ſo hoteli offrat eno oùzo, ali koshlizha tož. ed. ǀ nej ſo Koslizhi im. mn., temuzh sajzi ǀ is katere deshele ſo ner bulshi telleta koshlizi im. mn. ǀ koshlizhi im. mn. pomenio shelje ǀ taisti pozhutKi nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo, temuzh de ſo bili Koslizi im. mn. ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu rod. mn. ǀ kadar je kose, inu koshlizhe tož. mn. paſsla Zapisi s sh kažejo na asimilirano kožlič (enako v → kozličji), zapis koshlizi morda izkazuje disimilacijo kakor v primeru → kozliček.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kratko prisl. kratko:
Chriſtus hitru, inu kratku ijm odgovori kratko in malo kratko in malo:
Ali Bug ym odgovori, de kratku inu malu n'hozhe shnymi pojti ǀ onij kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ brat pak lete nej kratku, inu malu hotel shlishat kratko ne sploh ne, nikakor:
Kaj menite Nem. Nem., de Chriſtus je njemu nebeſſa dal sabſtoin? kratkune ǀ Morebit de miſli ta greshni ſvejt Konzhati? Kratku ne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kregarski prid., F
3,
contentiosus, -a, -um, krégarṡki, v:g: krégarṡka ṡhena;
iracundus, -a, -um, kateri je hitru ſardit,
kreigarṡki
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Kristus -a m osebno lastno ime
Kristus:
Chriſtus im. ed. hitru, inu kratku ijm odgovori ǀ Christus im. ed. ijh k'ozhetu poshle ǀ Chriſtuſ im. ed. hitru mu ſlavu da ǀ Christvs im. ed. Iesus je bil sKrit ǀ Criſtus im. ed. pervoli rekozh ǀ kulikain je Ckriſtus im. ed. sa Isvelizeinie vaſhe dushe terpel ǀ Shiher moi Chriſte cit. zv. ed. pravish ǀ O Ozha Chriſte cit. zv. ed. Ieſus ǀ O Chriſte cit. zv. ed. JESVS! de jeſt skuſi mojo lenobo ſim urshoh ǀ Moj Chriſte: cit. zv. ed. kaj bodo tvoj vbogi Jogry jeidli, ony ſo tudi lazhni ǀ Kruh S. Rejshniga Teleſsa Christuſſa rod. ed. ſijnu Bosſijga ǀ skriunust Roijſtua Chriſtuſa rod. ed. Iesuſa ǀ oni govorè od Christuſa rod. ed. ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa rod. ed. Iesuſa premishluite ǀ shpot s' kriſtuſa rod. ed. dellaio ǀ Shpot velih ſo delali ti hudobni Iudij s'Christuſa rod. ed. ǀ Chriſtuſu daj. ed. v' ſvoj hishi ſo ſtregle, inu vezherio dale ǀ h'Christuſu daj. ed. pojte ǀ Taku polonash Chriſtusu daj. ed. ǀ je Criſtuſu daj. ed. nesveiſt ǀ ſi naprej vſame h'Chriſtuſu daj. ed. pojti ǀ je bil prishal k'Chriſtuſu daj. ed. ǀ Predash Chriſtuſa tož. ed. s'en denar ǀ zhes Chriſtusa tož. ed. ſe je toshil, inu marmral ǀ ſo bilij perſileni Christuſa tož. ed. sbuditi ǀ Chriſtusſa tož. ed. s' shelesnimy shebli na Chrish ſo perbili ǀ ſo bily sklenili de hozheo Christusa tož. ed. vumorit ǀ vſy njegovi otrozhi ſo v'Chriſtuſa tož. ed. verovali ǀ ſe je bil sgreval, inu taku mozhnu v'Christuſa tož. ed. ſalubil ǀ ſo v' Criſtuſa tož. ed. verovali ǀ je uprashal Ckriſtuſa tož. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu mest. ed. Jeſuſu ǀ per Christuſu mest. ed. ijszhite ǀ v'Christuſu mest. ed. prebivajte ǀ s' Chriſtuſam or. ed. v' Nebeſſih ſe bomo veſſelili ǀ ſta sa Chriſtuſam or. ed. shla ǀ So raishali enkrat s'Chriſtuſam or. ed. ǀ oblubio, de dò ſmerti s' Chriſtusam or. ed. saveſſani, inu perbiti hozheo oſtati ǀ veliku folka je bilu shlu sa Chryſtuſam or. ed. ǀ ſamij ſo sa Christuſam tekli or. ed. Jézus Krístus, lat. Jesus Christus, gr. Ιεσῦς Χριστός; → Kristuš, → Jezus, → Mesija
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kunšt -i ž 1. spretnost, veščina, znanje:
ner vekshi kunsht im. ed. je ſvoj jesik umojſtriti ǀ pokuro perglihaio taiſti kunshti daj. ed. Alchima imenovani, katera s' shelesa slatu ſtury ǀ sdaj bodem jest mojo kunsht tož. ed. pustil vidit ǀ dobru ſe ſastopi na ſuojo kunsht tož. ed. ǀ ta hisha bi ne bila po kunshti mest. ed. ſydana ǀ s' pametio, inu kunshtio or. ed. je treba sheno na pravi pot perpravit ǀ s'njega kunshtjo or. ed. hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ s'veliko kaunshtio or. ed. yſzheio ǀ s' kunſtio or. ed. ſe dotakne shile Jacobaviga ſtegna, kar Jacob krulau poſtane ǀ bres leteh saſtopnoſt druſih kunshti rod. mn. ſe nemore doſezhi ǀ zhloveku je od nature danu, de sheli vſe kunshti tož. mn. ſe nauzhiti ǀ Jeſt dershim v' mei timi ner nuzhnishi kunshti or. mn., kunsht tož. ed. Bukve drukat 2. zvijača:
ſa volo nje golufne kunshti rod. ed. vſe shivali ſo jo ſaurashile ǀ Saurashnika Boshjga Seſera s'kunshtio or. ed. je bila premagala ǀ s'feratarsko kvnshtio or. ed. ie bila Nabothu vinograd vſela ǀ de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti tož. mn. njega h' shpotu ſturili ← srvnem. kunst ‛znanje, spretnost, zvijača’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kunštno prisl., F
13,
callidè, pregnanu,
kunṡhtnu, golufnu;
catè, modru, ẛhegavu, varnu,
kunſhtnu;
doctè, kunſhtnu, vuzhenu;
fabrè, moiſtersku,
kunſhtnu;
fabrefacere, kunſhtnu, moiſtersku délati, ali ſturiti;
fabrefactus, moiſtersku,
kunſhtnu ſturjen;
ingeniosè, pametnu, ṡaſtopnu, modru,
kunṡhtnu;
litteratè, kunṡhtnu, vuzhenu;
perastutè, cilú
kunṡhtnu, inu ſhegavu;
perdoctè, cilú
kunṡhtnu, ali vuzhenu;
solerter, kunṡhtnu, hitru, modru, ṡkopú;
topiarium, vel topium, vertna s'ṡelenîam
kunṡhtnu nariena lipota;
vulpinari, liſſizhiti, pregnanu rovnati, fólṡh, ali
kunṡhtnu okuli hoditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lagak prid., F
30,
agilis, lagak, hitir, rozhen, berſek, vertliu, perverṡhen;
celeripes, lagák na nogah, hitru tezhe;
collevare, lagle ſturiti, de je ena reizh
lagka, polagzhati;
facilis, et le, lagák;
leviculus, -a, -um, tú kar je cilú
lagku, zagliu, cilú
lagák;
levis, -ve, ferbegliu, ṡhleht,
lagák;
pluma, -ae, perje,
lagku perje;
praefacilis, -le, cilú
lagák, cilú lahki;
tenuis, -ue, tenak,
lagák, maihin, drobán;
theristrum, en
lagák leitni gvant. Gen:38.v.14
- laglji , collevare, lagle ſturiti, de je ena reizh lagka, polagzhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lahko prisl., F
40,
advolubilis, -le, kar ſe
lahku pervaly;
dictu nihil facilius, lahku je rezhi;
facile, lahku;
imitabilis, et le, lahku ṡa enim drugim delanîe, kar ſe
lahku poſnèma, ali na ſe jemle;
impetrabilis, -le, kar ſe
lahku ſproſſi;
leviter, ferbeglivu,
lahku;
obliviosus, -a, -um, poṡabliv, kar ſe
lahku poṡabi;
temerè credere, lahku, hitru verovati;
vendibilis, -le, kar ſe
lahku predá;
vincibilis, -le, kar je
lahku premozhi;
prim. lagko, lažej, polahko
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lasten -tna prid. lasten:
kakor de bi bil nje laſtan im. ed. m ſyn ǀ ta sabela je laſtni im. ed. m dol. dobizhik ǀ nej bulshi arznie sa sdrauje te dushe, KaKor naſh lastni im. ed. m dol. pepel ǀ njega leſtni im. ed. m dol. syn Abſolom en punt pò cellim krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ tvoja laſtna im. ed. ž vejſt bo ſprizhovala ǀ njegova zhednost nej bila lastna im. ed. ž, ampak Chriſtuſava ǀ tu pravu, inu lastnu im. ed. s mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ laſtnu mejſtu im. ed. s Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil, inu respozhil ǀ s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ sa isvelizhaine ſvoje laſtne rod. ed. ž dushe ǀ obeden nemore Kejkaj lastniga rod. ed. s imejti ǀ Abſolon ſvojmu laſtnimu daj. ed. m Ozhetu Davidu hozhe leben, inu Krajleſtvu vſeti ǀ Leto deſſetino hozhe G. Bug od nas imeti, sa nash laſtni tož. ed. m dol. nuz ǀ Ony hitru ſvoj lastni tož. ed. m dol. zholn sapustè ǀ moj listni tož. ed. m dol. greh, nikar teh drugih ſim jeſt spovedal ǀ uſakatera hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga tož. ed. m ži. boga ǀ Zhe pak mosh ble lubi deklo, ali sheno ſvojga blishniga, kakor ſvojo laſtno tož. ed. ž sheno ǀ svoio lastno tož. ed. ž ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ ymaio ajffer sa nyh leſtno tož. ed. ž zhast ǀ je ſapovedal laſtnu tož. ed. s blagu predati, inu v'boſem dati ǀ en glid vſe sa ſvoje lastnu tož. ed. s dershi ǀ v' njegovi laſtni mest. ed. ž hishi ga reshalili ǀ v'njegi lastni mest. ed. ž hishi ǀ v' ſvoim laſtnem mest. ed. s mejſti ǀ s' ſvojm lastnem or. ed. m dobitzhikam ǀ s'ſvojo laſtno or. ed. ž kryvio ſe podpishe ǀ s'suojo lastno or. ed. ž mozhio v'Nebu pranga ǀ de bi jetnike reshil s'lastno or. ed. ž Pershono ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela, kakor de bi bily nje laſtni im. mn. m otrozy ǀ reve, inu nadluge ſvojga blishniga je klagval, kakor de bi njega lastne im. mn. ž bile ǀ imamo dobri Paſtiry biti naſhih laſtnih rod. mn. dush ǀ na drugih grehe gleda, inu na ſvoje lastne tož. mn. m poſsabi ǀ ſvoje laſtne tož. mn. m otroke je vbyal ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne tož. mn. ž ſlovenske beſsede bom nuzal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ležeč -a prid. ležeč:
Job je molil na gnoiu leshezh im. ed. m ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim gnoju leshezhiga tož. ed. m ži. vidili ǀ vidi to ardezho moſhno leshezho tož. ed. ž ǀ Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho tož. ed. ž (na tem) je ležeče (to) je pomembno:
Vidite Nem. Nem. kulikajn je leshezhe na tej minuti, katira nas poſtavi v' nebeſſa, ali pak v' paku ǀ Vni Dohter jo da s'eno krono, katera mu je dana, de bi enu piſsmu reſtargal na katerim je bilu veliku leshezhe ǀ Jeſt menem, de nej na ſvejti diaina, na katerem bi bilu tulikajn leshezhe, kakor eno dobro ſmert ſturiti ǀ na beſſedi je veliku leshezhe, sa tiga volo ſo hoteli Chriſtuſa na beſſedi sapopaſti ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih deshelah imaio, na Katereh je nar vezh leſezhe? Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom na veliko ležeč pomemben:
Henricus Engelenderski krajl, kateri rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe tož. mn. ž rizhy je premisloval
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lonec -nca m lonec:
hitru ſe resbije kakor en Lonz im. ed. ǀ nima s' lonza rod. ed. jeiſti ǀ vidi de en velik lonz tož. ed. meſſa ſe kuha ǀ terkaio na Lonz tož. ed., zhe lep glaſs ad ſebe da ǀ kadar bi lonzou rod. mn. nebilu, de bi v'taiſtih kuhali, bi shupe ne imeli ǀ je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze tož. mn. pomival ǀ G. Bug bo dellal shnimi, kakor ony s'lonzmij or. mn., kadar yh is pezhi vſameio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lušt -a m poželenje, veselje, naslada, užitek:
bi vam guishnu lusht im. ed. preshal pleſſat ǀ Sampſon ſe je bal, de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht im. ed. neprishal en grosdik utergat ǀ sa volo lushta rod. ed. tiga meſsa je bil greshil ǀ shelje tiga meſſeniga lushta rod. ed. ǀ ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu nesramnimu lushtu daj. ed. ǀ ali je vrednu s'en kratek lusht tož. ed. to vezhno martro ſi isuoliti ǀ v'grehi, inu v'lushti mest. ed. shivy ǀ vsy vashi lushti im. mn. hitru bodo minili ǀ naſhe norzhie, inu lushti im. mn. nam ſo preshle ǀ luſhti im. mn. tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio, inu zartlaio ǀ hudizh v' pleſſah ſeje slatkuſt teh meſſenih lushtou rod. mn. ǀ more ta ſveit sapustiti, inu od lushtau rod. mn. tiga meſsa ſe lozhiti ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih lushtu rod. mn. sapelati ǀ Prozh od lustu rod. mn., inu Kratkeh zhaſsu ǀ od nature zhlovek je nagnen lushtam daj. mn. tiga meſsa ǀ s'mladiga ſe je bil podal lushtom daj. mn. tiga ſveta ǀ sa lushte tož. mn. tega meſsa ijm nemanka blaga, sakaj uni bo ſvojo loterzo guantau ǀ vy pravite de hudizh je urshoh kadar v'lushte tož. mn. … pervolite ǀ taiſtè lushti tož. mn., katere jeſt tebi dam ǀ Sodomitery ſo menili de nyh isvelizhaine ſtoy v' lushtah mest. mn. tiga meſſa ǀ hozheo dobre vole biti, inu v'lushtah mest. mn. tiga meſsa dopernesti ǀ per luſtah mest. mn. tiga ſapelaviga meſsà ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini lushti or. mn. reslùshtat ← nem. Lust < srvnem. lust ‛poželenje, naslada, ugodje’, prvotno ‛nagnjenje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Martinianus -a m osebno lastno ime
Martinijan:
Martinianus im. ed. hitru v' ogijn skozhi, inu to loterzo k' ſebi vabi ǀ Pishe ſurius od S. Martiniana rod. ed. Puszhaunika ǀ je proſſil pohleunu Martiniana tož. ed. de bi ſe zhes njega vſmilil Sv. Martiniján, mučen pribl. 70
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mašnik -a m duhovnik:
ta Mashnik im. ed. ſe k'folku oberne, inu pravi ǀ Maſhnik im. ed. pravi jest nej ſim govuril od telleſsnjga guanta ǀ Maſhnek im. ed. ſazhne mollit ǀ pres Spuvidi, inu Mashnika rod. ed. more vmreiti ǀ na tu herbet Mashniku daj. ed. oberne, inu jezhat sazhne ǀ Maſhniku daj. ed. ſerze ſe omezhy ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu Judouskimu Mashniku daj. ed. ǀ poklizheo hitru Mashnika tož. ed. ǀ ſhena nej hotela bugat Maſhnika tož. ed. ǀ ſe najdeio v' tem Novu shegnanim Mashniku mest. ed. ǀ vashe glave na pepelnizo ſte pred Mashnikam or. ed. perpognili ǀ ſta bila dua Mashnika im. mn. veni Fari ǀ pomuzh vezhkrat tij Mashniki im. mn. ſo sheleli, inu proſsili ǀ Kadar ſo, shli Maſhniki im. mn. Bogovom offrouat ǀ Kulikain mashnikou rod. mn. imate v'vashi Farri ǀ shpot s'Mashnikou rod. mn. ſe delash ǀ Tudi veliku Duhounih, inu Mashniku rod. mn. ſe fardama ǀ glave teh Papeshu, Cardinalu, shkofu, inu shegnanih Maſhniku rod. mn. ǀ v'Tempelni pak je bilu veliku tauſhent Iudou, inu veliku maſhnikou rod. mn. ǀ ſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom daj. mn. ſe ſpovedati ǀ gresh cilu k'Mashnikom daj. mn., ijh proſsish de bi molili, inu mashuvali ǀ vni Kateri ſaurashi mashnike tož. mn., inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi ǀ sazhnesh zhes Maſhnike tož. mn., inu G: Boga marmrati veliki mašnik veliki duhovnik:
Kaj druſiga je pomenil Kroh, inu vinu kateru je bil ta veliki Mashnik im. ed. Melchiſedek offral narvišiši mašnik veliki duhovnik:
ſam ta ner vishishi Mashenik im. ed. Joachim s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga Mashnika tož. ed. Eliachima → maša
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
megla -e ž megla:
Vſe kar je na ſvejti je enu nizh, ena ſenza, en dem, ena megla im. ed. ǀ kaj s' ena velika temna magla im. ed. je bila suetlobo moyh ozhy sakrila ǀ Salamon lete pergliha oblakam, inu megli daj. ed., katere hitru ſgineio ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo tož. ed., de moko v' otrobi preberne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mehak -hka prid. 1. mehak:
v'Ieſenu, kadar ta grosd je mehak im. ed. m, inu ſladak ǀ mehka im. ed. ž postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela ǀ ieſik nej obedn mezh, ampak ena mehka im. ed. ž slaba reizh ǀ vaſhe ſerze ie mehku im. ed. s kakor vuſik ǀ is ſvoje mehke rod. ed. ž poſtele ǀ Shene pak, de ſi lih ſe skregaio, vener dokler ſo mehkiga rod. ed. s ſerza hitru poſabio, inu odpu ſtè ǀ ſonze oterdj to gillu, inu mehak tož. ed. m ſturj ta vſik ǀ kakor de bi bily na eno mehko tož. ed. ž blaſino perleteli ǀ nasha natura je taku Slaba, de li po mehkim mest. ed. m poti hozhe hodit ǀ kakor de bi na eni mehki mest. ed. ž blasini leshal ǀ Mehkam daj. mn. poſtelam ſo odpovedali, ter na goli semli, s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ ſim ſe valal po mehkih mest. mn. poſtelah 2. netrden, krhek:
vener mu oſtane ſlabust te k'hudimu nagnene nature, katera je kakor glash mehka im. ed. ž, sakaj kakor edn tega drokne prezei ſe resbie primer.> O velika muzh gnade S. Duha! katera naſs sicer ſlabe inu mehkejshi tož. mn. m kahor glash, ſturi mozhne inu ſtonovitne kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mineoč del., F
2,
momentaneus, -a, -um, cilú kratek, hitru
mineozhi;
praeteritus, -a, -um, mineózh, pretekózh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
miniti -nem dov. miniti:
pride ſmert kar uſe isgine, vſe mini 3. ed., kakor de bi s'ozhmy trenil ǀ nima ſtanovitnoſti, ampak kakor, de bi s'ozhmy trenu mini 3. ed. ǀ Pſalmiſt je djal, de minj 3. ed. kakor glaſſ tiga ſgona ǀ ſtanovitnoſti nimaio, ampak mineo 3. mn. kakor de bi s' ozhmy trenu ǀ vsy vashi lushti hitru bodo minili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
moder -dra prid. moder, učen, preudaren, pameten:
de bi bil moder im. ed. m kakor Salomon ǀ On Viſok, ona niſka, On moder im. ed. m, ona preproſta ǀ Ta modri im. ed. m dol. Bias pak odgovorj ǀ kazha je modra im. ed. ž sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani ǀ ſam S. Duh s'kusi usta tiga modriga rod. ed. m pravi ǀ timu modrimu daj. ed. m Philoſophu je ble dopadla ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri daj. ed. ž Sheni Abigail ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga tož. ed. m ži., inu ſvestiga Generala Iephte ǀ skuſi modro tož. ed. ž regeringo ſvojga Ordna ǀ En drugi je hualil njegovu modru tož. ed. s, inu pregnanu govorjenie ǀ s'tem Modrem or. ed. m porezhem ǀ Sim perſilen s'tem Modrom or. ed. m rezhi ǀ Se Iest zhudem, de tij Modri im. mn. m Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Modri im. mn. m tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam ǀ Kadar ty Modrj im. mn. m ſo to ſvèsdo vgledali ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu od teh Modrih rod. mn. ludy ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij piſſanu, kakor on ſam je ſvojm Modrem daj. mn. pravil ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu meni ſe sdi taiſtu vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom daj. mn. naprje poſtavil ǀ de ſi lih ſe shtimaio ſa Modre tož. mn. m, inu vuzhene ſo norzi ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre tož. mn. m ukupaj poklizala ǀ ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih mest. mn. en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Lete njegove ſajne obedn mej timy Modrimi or. mn. nej ſnal resloshit presež.> Ie proſsu Salomon sa modrust, inu ta nar modreshi im. ed. m postane ǀ katero resnizo je dobru sposnal Salomon ta ner modreishi im. ed. m ǀ danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi, inu Modrèſhi im. ed. m Arzat ǀ Ta nar modreshi im. ed. ž je reſniza ǀ pred Bugam je bila ta ner modreishi im. ed. ž ǀ sa te ner modreſhi tož. mn. m bi perſileni my bli yh Spoſnati Modri v nekaj primerih pomeni pisca svetopisemske Knjige modrosti, kar je razvidno iz reference Sap. na robu, npr. sakaj ta Modri im. ed. m dol. pravi (IV, 169) in tiga Modriga tož. ed. m ži. hozhemo bugat, kateri nam ta lepi vuk je puſtil (III, 481).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
modro prisl., F
15,
acutè, bridku,
modru, tenku;
argutè, modru;
catè, modru, ẛhegavu, varnu, kunſhtnu;
circumspectè, pametnu,
modru, ṡkerbnu;
ingeniosè, pametnu, ṡaſtopnu,
modru, kunṡhtnu;
peracutè, cilú britku, cilú
modru, tenku inu ṡaſtopnu;
persapienter, cilú
modru;
ratiocinari, reṡbirati, ſe ſam ſabo
modru reṡgovarjati, pogovoriti, ṡraitati, preṡhtéti;
rhetoricè, modru, vuzhenu po ti pravi kunṡhti tega govorjenîa;
rhetorice, -ces, vel rhetorica, -ae, tá kunṡht dobru,
modru, inu s'ordingo govoriti;
sagaciter, hitru,
modru, inu raṡumnu;
salsè, modru, raṡumnu;
sapienter, modru;
scitè, modru, ṡhlahtnu, dobru inu prou;
solenter, kunṡhtnu, hitru,
modru, ṡkopú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
most -a m most:
leta hitru kojna ſpodbode, inu s'mosta rod. ed. doli skozhi ǀ S:S: Vuzheniki pravio, inu perglihaio to S: pokuro enimo moſtu daj. ed. ǀ Kadar ſe ſaina de gre zhes en reſtargan moſt tož. ed. ǀ Inu ta muſt tož. ed. Chriſtus s'ſvojo veliko theshavo, inu britkuſtio je nam karshenikom ſisydal ǀ en dan ga srezha na tem viſsokim mostu mest. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
naglo prisl., F
36,
actutùm, hitru, jedarnu, ṡdaici,
naglu;
ex inabruptò, cilú
naglu, kmali;
ex templo, naglu;
gradum celerare, hitru, ali
naglu hoditi;
improvisè, naglu;
inabruptò, naglu;
repentè, repentinò, naglu, kmali, ṡdaici;
transcurrere, mimú tezhi,
naglu tezhi;
prim. prenaglo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
naglo prisl. naglo, hitro:
ona je taku naglu tekla, de ven bodezh garm belih gartrosh je bila padla ǀ ena ſilnu velika ſkala ſe je bila s'hriba utergala, ter ſe je naglu pruti kloshtru valila ǀ kadar on je bil bliſi Damaska prishal, ga je naglu ena luzh od Neba obſvejtila ǀ naglu sbolj, poklizheo hitru Mashnika na naglo na hitro, nepremišljeno:
nikar taku nenaglu ne poſtavite ſe na morie, de ſe nebote grevali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nagnusen -sna prid. nagnusen:
Koku vumadeshan, inu negnuſen im. ed. m Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni im. ed. m dol. oru ǀ ta skleda je bila negnusna im. ed. ž, nesnashna, inu ſmerdezha ǀ pres gnade Boshje, inu Smerdezha, inu negnuſna im. ed. ž v'greheh je leshala ǀ pred Bugam nagnusna im. ed. ž ratash ǀ pride s'tuojga negnusniga rod. ed. s, inu nezhistiga serza ǀ vener shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu daj. ed. m grehu nepadaio ǀ tej negnuſni daj. ed. ž nezhiſtoſti je bila podana ǀ Ieſt dishim, ali drugiga ne, ampak ta negnuſni tož. ed. m dol. ſmrad paklenski ǀ je bilu njemu svishanu de ta mutaski negnusni tož. ed. m dol. greh je tribal ǀ ſo molili … Tiga negnuſniga tož. ed. m ži. Vulkana ǀ pade v'eno teshko, negnusno tož. ed. ž boleſan ǀ rayshi v'njeh negnuſni mest. ed. ž bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu, kateri duej negnusni im. dv. ž kroti ſo perſy tergali ǀ Oh kaku negnuſni im. mn. m ſo takorshni kupzy ǀ My pak ſmo ene negnusne im. mn. ž muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ zhèſta, po Kateri te negnuſne im. mn. ž shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ kar prezej vſe kapelze nagnusne im. mn. ž shabe rataio ǀ ſa volo naſhijh nagnusneh rod. mn. grehou ǀ od teh nagnusnih rod. mn. gob je bil osdravil ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih rod. mn. lushtu sapelati ǀ ſo en ſpomin teh negnusnih rod. mn. greshnikou ǀ moje velike, inu negnusne tož. mn. m grehe poshlushate ǀ ludje, inu shivina negnusne tož. mn. ž, inu britke rane ſo vshafali ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Iob ſvoje negnuſne tož. mn. ž rane ǀ On je vſel prozh te nagnusne tož. mn. ž rane tem gobaſtom ǀ v'shpot, inu v'negnusne tož. mn. ž bolesni vaſs perpravi ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh mest. mn. meiſtoh pokopleio ǀ s' temi negnusnimi or. mn. gobami je bil obdan ǀ s'negnusnimi or. mn. gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi or. mn. shabamy ǀ s'temy negnusnimy or. mn. gobamy tega greha ſo obdani ǀ s'temy negnuſnimy or. mn. gobami ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij or. mn. gobamij shtrajfal primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi Kakor ene Krote, shnable nagnuſnishi im. mn. ž Kakor tega modraſsa presež.> ta ſadna teh shenskih pershon je bila ta ner negnushnishi im. ed. ž ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu mejſtu, kir … ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' noſsu ta ſmrat ner nagnusniſhi tož. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nalič prisl., F
8,
affingere, ſe ẛmiſhlovati,
nalizh ſturiti, ẛupar ſturiti;
datâ operâ, nalaṡh,
nalizh;
de industria facere, nalizh ſturiti;
industrè, hitru, s'fliſſom,
nalizh;
nemus, en luṡhten, ṡelen bórṡht, ṡlaſti kadar je
nalizh k luṡhtu ṡrejen;
spontè, ſam rad, s'dobro volo, pres veleinîa, ſam rad,
nalizh;
studiò, nalizh, klubu;
studiò se â labore subtrahere, ſe
nalizh pred déllom ṡkujati, inu ſe okuli ṡkitati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
naveličati se -am se dov. naveličati se:
v' katiru Angeli gledat navelizhat nedol. ſe nemorio ǀ katero hualit nihdar S. Auguſtinus ſe nemore nevelizhat nedol. ǀ kadar teh ſe navelizheio 3. mn., druge vſameio ǀ ſe je bila omoshila s'Emelchildam, ali hitru ſe je bila tiga navelizhala del. ed. ž, inu je eniga drugiga s'imenom Longina imejti shelela ǀ kadar ſe bodo navelizhali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nožnice -nic ž mn. nožnica:
en mezh kateri dolgu nej bil potegnen s'naushenz rod. mn., ſariovj ǀ imà mezh v' noshenze tož. mn. dati, inu Isaaca per lebni puſtiti ǀ mezh te vezhne shtrajfinge hozhe v' noshinze tož. mn. ſvoje ǀ Angel, kateri je na gradi ſtal inu en nagi mezh v' rokah dershal, taiſtiga je bil v' noushenze tož. mn. poſtavil ǀ sapovej de ima hitru mezh v' naushanze tož. mn. poſtavit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nu medm., F
3,
age, agedum, nu, dai, ſhe, boilè, ſerzhnu, hitru, dai li;
eja, nu;
eja fratres juvate, Nu bratje pomagaite
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
nucati -am nedov. koristiti, uporabljati:
To arznio imate nuzat nedol. vy, Kateri imate bolesan te Offerti ǀ leta arznia nemore nuzhat nedol., ampak shkodovat Krajlu ǀ kaj nuza 3. ed. enimu, kateri na ſvetlom ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ nezh nenuza +3. ed. de edn pravi jest verujem v's. Evangeli ǀ vezh shkodimo, kakor pak nuzamo 1. mn. ǀ na meſti arznje ſtrup nuzamo 1. mn. ǀ ym nenuzate +2. mn., temuzh shkodite ǀ Kaj meni sdaj nuzaio 3. mn. moj veliki shazi ǀ ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo 3. mn. sa sdrauje te dushe ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio 3. mn. njegove loterie, presheshtva, pyanſtva ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio +3. mn. njih dobra della ǀ Nuzai vel. 2. ed. tedai verna dusha leto boshio arznio ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo vel. 1. mn. naſh shivot dokler je mlad ǀ Vſy greſhniki, inu greshinze nuzajte vel. 2. mn. to arznio ǀ Nuzaite vel. 2. mn. arznio te pokure ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal del. ed. m ǀ veliku Meſti bosh nuzhal del. ed. m ǀ tvojo pamet ſi nuzala del. ed. ž h'reshaleinu tvojga blishniga ǀ gvishnu bi veliku nuzalu del. ed. s, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ malu ti bo nuzhalu del. ed. s ǀ nym bi nezh nenuzalu +del. ed. s, meni paK bi veliKu shkodvalu ǀ aku leto arznio bote nuzali del. mn. m hitru bote oſdravili ← srvnem. nutzen ‛koristiti, biti koristen, uporabljati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
oblast -i ž 1. oblast:
njegova velika zhaſt, inu oblaſt im. ed. je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ nyh oblast im. ed. pride od G: Boga ǀ Artaxarſes je ſpoſnal de on obene oblaſti rod. ed. zhes vejter nima ǀ n'hozhe pokore, inu podvershen njegovi oblaſti daj. ed. biti ǀ je bil pod ſvojo oblaſt tož. ed. Aſio, inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ danaſs je njemu dana oblast tož. ed. zhes semlo, inu Nebu ǀ v'oblast tož. ed. tega paklenskiga volka ſi padla ǀ Strah, inu druge ſmeshnave snoterne nej ſò v'oblaſti mest. ed. zhloveka ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio or. ed. try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio or. ed. svojga Vishishiga morio prebivat ǀ imamo pod nasho ablaſtio or. ed. fante, inu dekle 2. pravica:
Fraiat je oblaſt im. ed. shiveti, kakor enimu dopade ǀ ima od boga oblaſt tož. ed. te kryvizhne vmorit ǀ nej obeniga, de bi imel oblaſt tož. ed. mene abſoluierat, ali rejshit od grehou ǀ ſam Bug ima oblaſt tož. ed. grehe odpuſtiti ǀ Mashnik s'leto oblaſtio or. ed., taku rekozh kakor en drugi Bug greshnikom odpuſti 3. dovoljenje:
pres oblasti rod. ed. mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit ǀ Se ſpodobi taku na tihom pobegnit, inu moje Hzhere pres moje oblaſti rod. ed. vpelati? ǀ Kadar je imel Adrianus martran biti, sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat ſvojo Gospo Natalio, doseshe oblaſt tož. ed., grè pruti hishi ǀ obedn ſe nej mogal ganiti is mejſta, dokler ym nej bil oblaſt tož. ed. dal ǀ Chriſtus je djal k' unimu Mladenizu, kateri je hotel Duhouni ratat, poprej pak je proſſil sa oblaſt tož. ed. ſvoje ſtarishi pokoppati ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio or. ed. tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco božja oblast božjast:
sazhneo bolnike kjekaj noſſit, kateryh ſilnu veliku je oſdravil, inu ſlaſti taiſte, katere Boshja oblaſt im. ed. je metala ǀ on je imel bodlaie, naduho, jetiko, vodenizo, metlaie, boshio oblaſt tož. ed. Zveza božja oblast je kalk po nem. Gewalt Gottes ‛božjast’, prim. tudi češ. boží moc ‛božjast’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
odgovoriti -im dov. odgovoriti:
nej vejdil kaj odgovorit nedol. ǀ nej ſo vedli, inu snali Kej odgovoriti nedol. ǀ Jeſt vam nerpoprej odgovorim 1. ed. ǀ odgovorym 1. ed. de ja ǀ ódgovorim 1. ed., kakor ſte vshe shlishali ǀ Kaj k' timu odgovorish 2. ed. ǀ Chriſtus hitru, inu kratku ijm odgovori 3. ed. ǀ odgovorij 3. ed. ta Angel v'podobi taistiga mladenizha ǀ odgovory 3. ed. ta bolni ǀ Nicolaus de Lijra odgovorj 3. ed., rekozh ǀ Odgouorij 3. ed. ner poprej en Rimiski Goſpud ǀ odgovorji 3. ed. jest nevejm ǀ ſam ta S: Vuzhenik namejsti Davida odgovorii 3. ed. ǀ Odgovari 3. ed. S. Chryſoſtomus ǀ ſo ga uprashali ſakaj je letu sturil? odgovarj 3. ed. ǀ ſaul pak odgororij 3. ed. ǀ odogovorij 3. ed. s'veliko shalostio ta hudi ǀ odogovory 3. ed. Prior ǀ odovori 3. ed. ta bolna ǀ Adricomus odovory 3. ed. ǀ On neodgovori +3. ed., kaj is eniga rodà je kej je roien ǀ my kateri to dolshnust sposnamo, odgovorimo 1. mn. ǀ kaj vy h'temu odgovorite 2. mn. ǀ Ony meni odgovorè 3. mn. ǀ prezej reſnizhnu odgovore 3. mn. ǀ odgovorò: 3. mn. Sedem ǀ ta dua paſsa odgovorè 3. mn./dv. ǀ Odgovori vel. 2. ed. sdaj ti N: N:, sakaj neuſamesh en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ Sdaj odgovorite vel. 2. mn. greshniki, inu greshinze ali imate vy urshoh zhes G: Boga ſe toshit, ali Bug zhes vaſs ǀ Odgovoritemi +vel. 2. mn. nej li rejss de greh je en shkodlivi ogin ǀ Chilon je bil odgovuril del. ed. m ǀ on bi meni odgovoril del. ed. m ǀ Bug je njemu odgouril del. ed. m ǀ on pak vſem je odgouuril del. ed. m ǀ drusiga nej odovuril del. ed. m ǀ bi gvishnu odgovorila del. ed. ž, kakor una, katera je djala ǀ takrat Angeli ſo odgovorili del. mn. m ǀ kaj bomo takrat odgovurili del. mn. m ǀ shlishim de ene Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile del. mn. ž, inu djale
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
oditi (od iti) dov., F
9,
abscede, poberiſe, prózh
od ÿdi, od jidi;
decedere, odtiti, odſtopiti, ſe odmakniti;
discedere, odhajati, prózh poiti, odſtopiti,
odtiti;
evolaticus homo, odletezh zhlovik, kateri hitru
odyde;
evitare, ſe anati, ogniti, ſe vbraniti,
odtiti, odbeṡhati;
febris periodica, seu interpolata, marṡliza katera
otjide, inu pride;
se absentare, odjiti, ſe odmakniti, prózh ſe pobrati;
subterducere, od eniga ſe na tihim prózh pobrati, inu
oditi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
odleteč del., evolaticus homo, odletezh zhlovik, kateri hitru odyde
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
odpravljen del., F
3,
expeditè, hitru
odpravlenu, gladku, hitru;
expeditus, -a, -um, vuren, inu
odpravlen, perpravlen;
perexpeditus, -a, -um, cilú dobru s'vſim
odpravlen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
odpustiti -im dov. odpustiti (greh, zamero, dolg):
Bug sapovej de imash odpuſtiti nedol., tem kateri so tebe reshalili ǀ n' hozheo ſvojmu ſaurashniku odpuſtit nedol. ǀ nihdar ij nej hotela odpustiti nedol. ǀ ti kateri n' hozhesh tvoimu ſourashniku odpoſtiti nedol. ǀ satoraj tebi is ſerza odpuſtim 1. ed. ǀ aku is praviga ſerza odpuſtish 2. ed. ſi sagvishan v' nebeſſih Krajlovati ǀ sakaj neodpuſtish +2. ed. tedaj tvojmu blishnimu ǀ tudi mu odpuſti 3. ed. vſe reshaleine, kateru je bil od njega prejel ǀ G: Bug je tulikain vſmilen, de volnu nam naſhe grehe odpusti 3. ed. ǀ ta greshnik ſe sgreva Bug mu odpustij 3. ed. ǀ Prerok v imeni Boga njemu greh odpuſtj 3. ed. ǀ te narvezhi grehe odpustj 3. ed. ǀ G. Bug … hitrei tem nezhiſtom, kakor pak drugem greshnikom odpuſt 3. ed. ǀ Ta kateri pak is praviga ſerza neodpuſti +3. ed. ǀ edn timu drugimu odpuſtita 3. dv. ǀ aku my nashim dolshnikom odpuſtimo 1. mn. ǀ Shene pak, de ſi lih ſe skregaio, vener dokler ſo mehkiga ſerza hitru poſabio, inu odpuſtè 3. mn. ǀ ODpuſti vel. 2. ed. meni, O moj Bug ǀ Raunu taku bò moj Ozha Nebeski tudi vam ſturil, aku neodpuſtite +vel. 2. mn. en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy ǀ odpuſtite vel. 2. mn. meni de ſim vashiga Ozheta umuril ǀ Mashnik pertezhe ga sazhne proſsit, de bi vſem ſaurashnikom odpuſtil del. ed. m ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil del. ed. m ſvoim puntarskom Purgariom ǀ pergreho ym je bil odpoſtil del. ed. m ǀ jeſt bi bil en velik norz, kadar bi mojmu ſourashniku neodpuſtil +del. ed. m ǀ vſe ne enkrat miloſt Boshja je bila ny odpuſtila del. ed. ž ǀ vezhkrat mu je odpustila del. ed. ž njegovo pregreho ǀ ſte morebiti is praviga ſerza vashim ſaurashnikom odpustili del. mn. m ǀ vſe dolge ſo dolshnikom shenkali, inu odpuſtili del. mn. m ǀ gorje bi blu nam, kadar bi neodpuſtili +del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
odsekati -am dov. odsekati:
je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè odſekat nedol. ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù odſeka 3. ed. ǀ podai hitru noge, de tudi yh odseka 3. ed. ǀ en Rabel je bil njemu urat odſekal del. ed. m ǀ ta pervikrat kadar je bil mahnil je bil enimu enu vhu odsekal del. ed. m ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala del. ed. ž ǀ S. Petra ſo krishali, S. Paulu ſo glavo odſekali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
odvezati -vežem dov. 1. odvezati, razvezati:
kateriga zheulou jermene S. Ioannes Kersnik nej bil ureden odvesat nedol. ǀ S. Miklaush hitru ſvoj plajsh odveshe 3. ed. ǀ en zholnar od veshe 3. ed. ſvojo barko ǀ shtrike mu odueshejo 3. mn., ternievo krono mu sglave sderejo ǀ odveshi vel. 2. ed. jeſik, spovedaiſe popolnama ǀ nepuſtiteſè jeſik od hudizha saveſat, inu zhe do ſehmal vam ga je savesaniga dershal, odveshitega vel. 2. mn.+, ter popolnama spoveiteſe ǀ nash Odreshenik Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil, inu otroKam jesih odveſal del. ed. m ǀ nej ſo hoteli perpuſtit, de bi taiſto Jogrij odvesali del. mn. m 2. dati odvezo:
Mashniki ſo tebe od grehou odveſali del. mn. m odvezati se odvezati se, razvezati se:
rezhe, de ima jeſik ſe odvesat nedol., inu govorit ǀ ſe je bil en shulin odvesal del. ed. m ǀ kojni vshtali ſe ſo bili odvesali del. mn. m, inu odtergali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
okratiti -im dov. zmanjšati, odtegniti, prikrajšati za:
Aku s'kuſi buleſni vam hozhe okratit nedol. vashe ſhivejne zhes Boga marmrate ǀ vam n' hozhem tiga troshta okratit nedol. ǀ ti njega kregash, tepesh, inu lon okratish 2. ed. ǀ ti okratesh 2. ed. lon delavzom, poſlom, neplazhesh antverharie ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim pak okrati 3. ed. ǀ Bug vam okrati 3. ed. vasho vſakadajno potrebo ǀ nasha driveſſa vſaku letu ſad nam okratio 3. mn. ǀ nikar neokrati +vel. 2. ed., ali ſupet neoduſimi meni leta trosht ǀ bo ta pravizhni ſerd Boshy vam leben okratil del. ed. m, kadar nar minie bote zhakali ǀ Taisti Kateri vaſs bo do vekoma shpishal s'troshtom Nebeshkim, vam ne bo ta vſakdajni Kruh okratel del. ed. m ǀ de bi njemu ſvetlobe neokratil +del. ed. m ǀ ti taku hitru letej Gospei veſſelje ſi okratila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ošpegati -am dov. opaziti:
Aſtrologus oblubi, de s'njega kunshtjo hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo, satoraj flisnu merka debi mogal kateriga oshpegat nedol. 2. ogledati si:
Iosve ſvojm sholneriom de imaio pojti oshpegat namen. to oblubleno deshelo ǀ Grè ta shpegar, vſe fliſnu oshpega 3. ed. ǀ je vſſo semlo oshpegal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ozdraveti -im dov. ozdraveti:
ta bolni shèli osdravit nedol. ǀ ne bo mogal ſe reshit, inu od te bolesni oſdravit nedol. ǀ de ſi lih v'Duhu je ſlab, inu bolan osdravi 3. ed. inu mozhan rata ǀ en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami neosdravi +3. ed., ampak she hudobnishi rata ǀ s'kuſi eno spuvid, ali kratko boleſan oſdravio 3. mn., inu vezh v'greh nepadeio ǀ prezei je bil osdravil del. ed. m, lep, ardezh, inu mlad postal ǀ nej li ſamu skerbel de bi Syn oſdravil del. ed. m ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga je bila osdravila del. ed. ž ǀ kakor tij ranjenij ſo v'to kazho pogledali prezei ſo osdravili del. mn. m ǀ aku leto arznio bote nuzali hitru bote oſdravili del. mn. m ǀ Oh vy bolne dushe vſimite ta nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa, de bote osdravile del. mn. ž, od vezhne ſmerti ſe reſhile Nedoločne oblike z i-jevskim refleksom za ě kažejo na historično upravičen naglas ozdráveti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pajčevina -e ž pajčevina:
Job pergliha nash leben eni pajzhouni daj. ed., katera ſe hitru preterga ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, paizhauni daj. ed. (V, 104)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pajek m, F
8,
aranea, et araneus, paik;
phalangium, -gÿ, vel stellio, ena ſorta prehudiga
paika, kateri ſe v'ṡemli kakòr kazhe gori darṡhy, ṡatorai ſe imenuje ṡemlè
paik;
psalangium, -ÿ, ta
paik, s'velikimi, inu dolṡimi nogami;
sepia, -ae, ena morṡka ſipa, beila, inu s'trakmy, kakòr Calamare s'eno beilo koſtjo v'ſebi, morṡki
paik;
solifuga, -ae, ena ſtrupovita ſorta
paika, kateri pod ṡemló prebiva;
stellio, -onis, en pikaſti ṡemelṡki
paik;
tipula, -ae, komár, ali
paik na vodi s'ſheſtémi nogami, hitru plava, inu lahku vodi hodi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
papir -ja m papir:
dajte hitru ſam papir tož. ed., ter sapishe eno arzhnio (V, 544) → poper
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
par -a m 1. par:
y shenka en paſs is diamantou, inu en par tož. ed. pantofelnou s' shlahtnimi Kamini ǀ je pred eno hisho vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber, kateriga veliku parou rod. mn. volou s' mejſta ganiti bi nebili mogli ǀ je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav rod. mn. volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti 2. eden od para:
v'taiſtem ſò bilij par im. ed., inu par im. ed., ſamiz, inu ſamiza, mosh, inu shena od vſe ſorte shivali en par nekaj, nekoliko:
ſledni bi en par groſhu neſhal ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom, inu deklam ← srvnem. pār ← lat. pār ‛par’ < ‛enak, enakovreden’; zveza en par je kalk po nem. ein paar.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pater -ja in nepreg. m pater:
ta Pater im. ed. hitru tezhe k'tej bolni ǀ Pater im. ed. je vſe reiſs Kar pravite, vener nam taku teshku naprej pride ſe ſpovedat ǀ ſe bere od Pater rod. ed. Joaneſa de Parma Generala Naſhiga Ordna ǀ ſi naprej vſame de ſe hozhe spovedat timu Vuzhenimu Pateriu daj. ed. Alfonsu de Caſtro Ordna ǀ ſi naprei vſameta de hozheo Pater daj. ed. Bernardu povedat ǀ ſim uprashal eniga Paterja tož. ed., sakaj po nozhi Juternze Molio, inu nikar pò dnevi ǀ cellu meſtu pride v' to veliko zerku poshlushat tiga Pateria tož. ed. ǀ bi ſe dobru ſpodobilu, de bi ti nas dvejh, inu nashiga Pater tož. ed. Bernarda h' koſſili v' hisho tvojga Ozheta povabil ǀ Paterij im. mn. Iſavitery ſo njemu dali en Crucifix ← srlat. pater ‛menih duhovnik’ < lat. pater ‛oče’; → polj.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
paže -ta m paž:
Pashe im. ed. gre nasai, poshto Krailu opravi ǀ drugi dan sapovej timu Pashetu daj. ed. de bi hitru vun shal vuprashat ali ſo ſturilij vshe Kar ijem je Krail sapovedal ǀ s'nevoshlivosti je bil obtoshil eniga Bogaboiezhiga Pasheta tož. ed. ǀ ſo lepij kakor Angelzi, inu krajlevo liureo noſsio, ter ſo Pasheti im. mn. imenovani ǀ Herodesh je prelil kry Pashetou rod. mn. Nebeſkiga krajla ǀ je bil lete Boshje Pashete tož. mn. na meſtu Chriſtusa Jeſusa vumoril ← frc. page ‛paž’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
plašč -a m ogrinjalo, plašč:
plajsh im. ed. je bil njemu s' rame padil ǀ katerimu je bil en koſſ plaisha rod. ed. dal ǀ polovizo ſvojga plajsha rod. ed. je bil odresal ǀ s. Marten polovizo suojga plajſha rod. ed. je bil njemu dal ǀ S. Miklaush hitru ſvoj plajsh tož. ed. odveshe ǀ sazhne Mashnika per Altariu sa plaish tož. ed. zukat ǀ klabuk, inu pleish tož. ed. vſame ǀ pres zholna ſo zhes glaboke, inu derezhe vuode na plajshu mest. ed. v' tem S. Imenu ſe prepelali ǀ venem dolgem plajshi mest. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje s'enem plajsham or. ed. ǀ oblezhen je bil s'enem dougim plaisham or. ed. ǀ njega nagoto s'ſvojm plajshom or. ed. ſo sakrili ǀ sakri yh s'plejsham or. ed. tvoje miloſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
plateljc m list v knjigi:
de ſi lih sdaj pred temi deshelskimi gologlavi morite ſtati, sakaj bò ura prishla, de platelz im. ed. ſe bò preobernil, de vy bote ſideli, inu ony pred vamy bodo ſtali, inu vashi ſodbi bodò podverſſeni (IV, 35) ǀ hitru platelz tož. ed. preobernesh, ter s' Satanam ga smeriesh (V, 247) ← srvnem. blātelīn, manj. od blāt ‛list’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
počasu prisl. počasi:
obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ Levu hitru tezhe, vuol pozhaſſu hodi ǀ taku po zhaſſu leta Nuna taku dalezh je bila prishla de ſi je bila naprei vſela is kloshtra vbejshat ǀ Po zhaſſu Abraham, kam gresh ǀ pò zhaſſu, O ti lepa, inu isvolena Diviza → počasi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
počutek -tka m 1. občutek:
bosh ſposnal kaku golufnu ſo tebe pozhutiki im. mn. sapelali ǀ taiste shele, taiste misli, taisti pozhutKi im. mn. nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku rod. mn. nimaio ǀ hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene pozhutke tož. mn. ǀ od glave do nogh vſe ſvoje pozhutike tož. mn., inu glide je premiſlil ǀ ſpumnite de nejſte kakor ta nepametna shivina, katira ſe visha po ſvojh shivotneh pozhutikah mest. mn. 2. čut:
Kadar en bolnik oterpne, de obeniga pozhutika rod. ed. nima je ſnamine, de dusha ga bo ſapuſtila ǀ od pozhutika rod. ed. teh ozhy ſe puſtite sapelat ǀ vſy pozhutiki im. mn. bodo djali: Gospud, dobru je nam letu biti. Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ od pozhutikou rod. mn. tiga shivota ſe puſte sapelati, slaſti od pogleda, ali od ozhy ǀ vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah hudih vashijh pozhutku rod. mn. ǀ od teh semelskih rezhy skuſi nyh pozhutike tož. mn. ſe puſte sapelati 3. čutilo:
V'pakli tudi ta pozhutik im. ed. tiga shlatajna, ali tipajna veliko martro pozhuti ǀ Oh lubesnivi moj pozhutki im. mn., jeſt od vaſſ slavu vſamem, dokler, grem v' vezhnoſt, ter vaſſ sahvalem sa vasho ſvejſto drushbo. Ieſt vaſſ sahvalim moje ozhy ǀ s' ſobmy bi tvoje greshne glide, inu pozhutike tož. mn. reſtargal ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi glidamij, inu pozhutki or. mn. nijh shjvota ǀ s'pozhutki or. mn., inu s'vſimi glidamij ſi shlushil hudizham Pomeni so v posameznih primerih težko ločljivi.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
počutiti -im dov. občutiti:
Srezhna ſtutauſhenkrat je taiſta dusha, katera na semli doseshe gnado pozhutit nedol. v' ſuojm ſerzu eno ſamo droftino ſlatkusti Nebeske ǀ Takorshno shaloſt pozhutim 1. ed. de nimam pozhitka ni po dnevi, ni po nozhi ǀ veliko shaloſt pozhutem 1. ed., kadar ſpomnim, de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ sdaj tudi Boga nevidim, vener obene martre nepozhutim +1. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish 2. ed. ǀ pozhuti 3. ed. de eden ga je naſaj ulekal, on vener je hotel na prej pojti ǀ Kakor ena Amma, katera pozhuti 3. ed. polne ſvoje perſy mleka ǀ prezej puzhuti 3. ed. eno veliko bolezhino ǀ sdaj zhlovek obene martre nepozhuti +3. ed. ǀ prezej farbo ſgubimo teshave pozhutimo 1. mn. ǀ tuliKain shtrajfing Boshjh pozhutite 2. mn. ǀ ludje vidio, inu pozhutio 3. mn. shibo te boshie shtrajfinge ǀ pres vſiga pozhitka veliko, shalost, inu martro pozkutio 3. mn. ǀ nepozhutio +3. mn. obene slatkoſti v'boshy shlushbi ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil del. ed. m, de od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ vſe ſvoje britKe martre pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym ſerzi pozhutilj del. ed. m ǀ de bi grenkust te velike martre nepozhutil +del. ed. m, ga kushne ǀ kaj s' eno nesrezheno britkoſt bo pozhutila del. ed. ž ena greshna dusha ǀ Garlu bo tudi pozhutilu del. ed. s eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt ǀ Moj Bug kaj s' eno shaloſt ſta pozhutila del. dv. m ǀ prezej lakoto ſo pozhutili del. mn. m ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht pozhutily del. mn. m počutiti se počutiti se:
peteln kadar hudu ſe pozhuti 3. ed., ene gvishne sheliszha poſna, lete jej, inu osdravi ǀ kaku ſe pozhutite 2. mn. ǀ oblubi de ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
podati -am dov. podati:
greſte h' taiſti perſoni, roko ij podaſte 2. mn., ſazhnete s' tajſto shlobedrat ǀ kader prideio pred Zerku mu kluzh podadò 3. mn. ǀ karsheniki pak shivem eniga piſselza kruha nepodadò +3. mn. ǀ podai vel. 2. ed. hitru noge, de tudi yh odseka podati se 1. podati se, odpraviti se:
ſe ne boij v'te nar vekshi neuarnosti podati nedol. ǀ nikar taku nepametnu v'leta ſtan ſe podati nedol. ǀ ti ſe neboysh, ne premishlish v' kakorshno nesgruntano nevarnoſt ſe podash 2. ed. ǀ vezhkrat v'nevarnost ſe poda 3. ed. ǀ Ta kateri ſpomni na Boga, v' greh ſe nepodà +3. ed. ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate 2. mn. ǀ ſamy od ſebe v'nevarnost, inu v' skushnave ſe padadò 3. mn. ǀ Ioh, inu gorè! tem kateri v'te narvekshi neuarnostj ſe podaio 3. mn. kadar hozhejo nijh hude, inu greshne shelje dopernesti ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal del. ed. m ǀ v'te narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali del. mn. m, inu po cellim ſvejtu ſo pridiguali 2. vdati se, predati se, prepustiti se, zapasti, podvreči se:
Spovednik bo djal je treba v'volo Boshijo ſe podati nedol. ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil, kateru v' kratkem zhaſſu bi ſe bilu moglu njemu podat nedol. ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam 1. ed., inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel ǀ sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim Saurashnikom ſe v' roke volnu podash 2. ed. ǀ sakaj v'njega S. roke ſe nepodash +2. ed. ǀ Bogu sa takrat odpovej, hudizhu pak ſe poda 3. ed. ǀ kadar eden enkrat oherny ſe podà 3. ed. nikuli ſe nemore naſitit slata ǀ ſe puſte lahku premagat od skushnau tiga hudizha, ter slednimu grehu ſe podadò 3. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom podadè 3. mn. ǀ shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu grehu nepadaio +3. mn., kakor moshie ǀ Nikar vezh hudizhu ſe nepodajte +vel. 2. mn. ǀ s'mladiga tej nezhistosti ſe je podal del. ed. m ǀ ſe je v' volo Boshio podala del. ed. ž, inu ſvejſtu ſvojmu Pomozhniku S. Antonu de Padoua perporozhovala ǀ v'taiſtem reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala del. ed. ž v' roke Boshje ǀ vy pak nehvaleſhni ſte ſe hudizhu podali del. mn. m ǀ s'mladiga ſe ſo bile tej nezhistosti podale del. mn. ž, inu v'taisti ſe ſo bile seſtarale
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
podati se dov., F
23,
antiquarius, eden kateri
ſe na ſtare rizhy
podá;
conferre se alió, ſe drugam
podati;
dare se itineri, raiṡhati, na zéſto
ſe podati;
dedere se, ſe podati, ſe zhes dati;
fugitare, hitru béṡhati,
ſe v'bég
podati;
iminenti avaritia eſse, cilú na lakomnoſt
ſe podati;
inire pericula praeliorum, ſe v'eno nevarno voiṡkó
podati;
obÿcere ſe periculo, ſe v'nevarnoſt
podati;
prostituere, ſe kurbarÿ
podati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pogosto (po gosto) prisl., F
10,
actitare, hitru rovnati, zhes ſtukrat, inu
po goſtu ſturiti, ali délati;
captare, pogoſtu prejemati;
circumspectare, ſe oṡirati,
pogoſtu okuli gledati;
frequenter, pogoſtu, vezhkrát, zheſtú;
infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu
pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti;
lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu
po goſtu ṡavia kakòr volzè;
replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti;
resistare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtaviti, ṡaſtajati, inu oſtajati;
saepe numero, po goſtu;
versari, pogoſtu v'enim kraju prebivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pograbiti -im dov. zgrabiti:
hitru vſe gor pograbi 3. ed., inu poshre (II, 348) ǀ Taku hitru ſi pershla ti grenka ſmert? Jeſt ſim menil, de te ſtarishi bosh poprei pograbila del. ed. ž (V, 298)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
poklicati dov., F
20,
accersere, poklizati, po eniga poſlati;
accersire, poklizati h'praudi;
acciere, vel accire, poklizati, hitru, ali naglu
poklizati;
arceſsere, obtoṡhiti,
poklizati, po eniga poſlati;
attestari, ſprizhati, ṡkaṡati, h'prizhi
poklizati;
avocare, odvabiti, naṡai
poklizati;
cieo, et cio, -ciere, poklizati, premakniti, v'kúp ṡklizati;
citare in jus, h'pravdi
poklizati, pergnati;
citatim, hitru, naglu
poklizati;
concire, k'ſebi
poklizati, v'kupai ṡklizati;
convocare, ṡvabiti, v'kúp vabiti,
poklizati;
excire, vun
poklizati, ali poſlati;
introvocare, notar
poklizati;
invitare, povabiti,
poklizati, naproſſiti;
reclamare, naṡai
poklizati, naṡai ſvojo beſſédo vṡèti, ṡupar govoriti;
revocabilis, -le, kar ſe more naṡai
poklizati, ali perpraviti;
sevocare, na ſtrán
poklizati;
vocare, klizati,
poklizati, vabiti;
vocator, vabnyk, kateri eniga vabi, ali
poklizhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
poklicati -ičem dov. poklicati:
sapovej hishnem eniga Mashnika poklizat nedol. ǀ Tebe ò S. Clara sa prizho poklizhem 1. ed. ǀ sakaj tulikajnkrat ò milostivi Gospud to greshno dusho poklizhesh 2. ed. ǀ Sakaj tedaj Christus dua brata nar parvu poklizhe 3. ed. ǀ vſo shlahto vkupaj poklize 3. ed. ǀ ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi na tihim poklizheio 3. mn. ǀ poklizheo 3. mn. hitru Mashnika ǀ poklizi vel. 2. ed. ga ſamkaj inu Bosh shlishal, de nezh nesna ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal del. ed. m ǀ je njo v'ſabbato is tiga Svejta poklizhal del. ed. m ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre ukupaj poklizala del. ed. ž ǀ ſta bila Aſtrologe poklizala del. dv. m ǀ ſò shlahto, inu ſoſeſsko vkupaj poklizali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pokončan -a prid. pokončan, uničen:
meſtu je imelu pokonzhanu im. ed. s biti (V, 239) ǀ vſe nyh meſta, inu deſhele bodo pokonzhane im. mn. ž, aku hitru ſe nebodo pobulshali (V, 23)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pokorščina -e ž pokorščina:
te shtery Svete oblube, pokorszhina im. ed., volnu bushtvu, zhiſtoſt, inu Klauſura ǀ Kaj ſe more shelejti, ali umislit per enimu ſvetniku, de bi per Chriſtuſu ſe nenashlu? … pokorshina im. ed.? ǀ savolo njegove velike pokorshine rod. ed., inu ſtonovitne vere ǀ sa pokorszhino tož. ed. Bogu tvojmu Stuarniku pak ſe n'hozhesh poſtit ǀ kakor hitru je bila ſvojo shlushbo, inu pokorshino tož. ed. od G. Boga ſapovedano dopernesla ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh vejdit sa pokorshzhino tož. ed. pruti ſvojmu ozhetu ǀ s' molitvo, s' pokorszhino or. ed., s' dellam, inu mujo ǀ n'hozheo pod pokorshino or. ed. ſvojh ſtarishih shiveti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pokriti -ijem dov. 1. pokriti, prekriti, zakriti:
En klabuk nemore duei glavi pokriti nedol. ǀ leta je puſtil mojo Zerku pokriti nedol. ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti nedol. ǀ s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti nedol. ǀ ſapovei de ena velika fortuna ima na morij vſtati, kar prezei vſtane, ter je hotela ta zholn pokriti nedol. ǀ kar prezei en valvu perleti, inu krajla pokrje 3. ed. terdoniti ſmozhi ǀ Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram oblizhe pokrje 3. ed., na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ pokrije 3. ed. glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo ǀ valluvi zholn pokryeio 3. mn., inu ludy v'veliko nevarnoſt perpravio ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi pokril del. ed. m ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni pokril del. ed. m ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla, inu pokrila del. ed. ž 2. ogrniti, obleči:
Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti nedol. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti nedol. ǀ vidish eniga naſiga od mrasa smersliga, inu ga nepokrijesh +2. ed. s'taistim ſtarim guantam, kateriga moli jedò ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè, inu tiga nagiga pokrje 3. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje 3. ed. s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi kakor tu rumenu ſonze ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo 3. mn. ǀ polovizo ſvojga plajsha je bil odresal inu tiga naſiga petlerja je bil pokril del. ed. m ǀ radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili del. mn. m pokriti se 1. pokriti se:
Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama grabit, ter s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke shkornize, potle v' nedra naſuie, arshate natlazhi, v' klabuk poſtavi, inu ſe pokrie 3. ed. 2. ogrniti se, obleči se:
s' tem trorarskim gvantam te temme ſe je bil pokril del. ed. m ǀ Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril del. ed. m ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe ſe bò pokrila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pomagati -am dvovid. pomagati:
takushna shlahta malu bo mogla pomagat nedol. ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nedol. nemore ǀ koku hozhem jest tebi pomagati nedol. kir ſam malu imam ǀ je shelel enimu bolniku pomogat nedol., inu ga osdravit ǀ ſam ſi nemorem pomogat nedol. ǀ tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti, ſegrejti, inu vſem pomogati nedol. ǀ gredo tem drugim pomagat namen. ǀ inu vener taiſti vun nepomagash +2. ed. ǀ Shena pomaga 3. ed. Moshu v'Nebeſſa priti ǀ kaj pomaga 3. ed. v's. karstu G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati, aku lete vſak dan prelomite ǀ sam pomoga 3. ed. ſe slazhit ǀ Nezh nepomaga +3. ed. veje tiga dreva odſekat, aku korenina ſe vun neſdere ǀ jo pomagate 2. mn. zukat, inu pregainat ǀ aku v'potrebi ſe najde vſy mu pomagaio 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio +3. mn. v'Nebu ampak v'Paku ǀ Moj Gospud krajl pomagaj vel. 2. ed. meni ǀ hitru pomagaimi vel. 2. ed.+ vun ſizer vtonem ǀ pomagajnam vel. 2. ed.+ tedaj O Krajliza Nebeſhka KejKaj gori K'tebi priti ǀ kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure Bug ti pomagai vel. 2./3 ed. ǀ Bug pomagai vel. 2./3 ed. vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio ǀ Pomagaite vel. 2. mn. Svetniki Boshj, pridite na pomozh Angeli nebeski ǀ Svetniki, inu Svetnize Boshie, pomagajte vel. 2. mn. nam sahvalit Chriſtuſa Jesusa ǀ pomogaite vel. 2. mn. ym, de shegen Boshy bò zhes vaſs prishal ǀ Ah pomogajte vel. 2. mn. y is te nevarnoſti ǀ Pomagajtemi vel. 2. mn.+, branitème moj ozha hozhe mene vbyti ǀ Dohtar pomogajtemi vel. 2. mn.+, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ David ijm bode vezh pomagal del. ed. m s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ de bi njemu doli is gauh pomagau del. ed. m ǀ Zhe Nash S. Varih je pomogal del. ed. m, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali, inu tepli ǀ nezh vam nej pomagala del. ed. ž vasha martra ǀ veliku arzny skuſhaio, ali vſe nezh nej pomagalu del. ed. s ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi pomagali del. mn. m ǀ kadar bi taiſti nepomagali +del. mn. m bi vſe konez vſelu kar je na ſemli ǀ pokure, obhajla, molitve vam nebodo nezh pomagale del. mn. ž ǀ Lete beſſede nej ſo nezh pomogale del. mn. ž Zapisi s korenskim o verjetno odražajo o-jevsko izreko fonema a za m (→ pomazan), manj verjetno gre za vpliv dovršnika pomoči.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
popasti1 dov., F
14,
adhibe operam, pomujai ſe,
popadi ẛa mujo;
aggredi, ſe lotiti, ẛazheti eniga
popaſti, zhes eniga s'beſſédo, s'mezhom vdariti;
apprehendo, -ere, popadati,
popaſti, ẛapopaſti,ẛadéti, neſrèzha me je ẛadela, k'ſerzi ſi gnati, ſe ẛavṡèti, hitru ſe ſerditi;
arripere, popaſti, ẛmakniti, ẛapopaſti;
capere, vṡèti, loviti,
popaſti, vloviti, ẛapopaſti, prieti;
comprehendere, popaſti, ſapopaſti, vloviti, s'gruntati, ẛnati, ẛaſtopiti, vuzhiti;
cooriri, ſe povṡdigniti, poraſti, poṡkozhiti,
popaſti;
mannalis, -le, ena polna pèſt, kar ſe more s'rokó, ali s'peſtjó
popaſti;
pedica, -ae, ena ṡaderga ṡa nogè
popaſti, inu vjeti;
praehendere, popaſti;
prehendere, popaſti, primiti, pryeti, ṡapopaſti;
prendere, popaſti;
rapere, glabiti, ṡmikati, reṡmakniti,
popaſti, poglabiti, poſyli vṡèti, inu odneſti, ali odpelati;
rapiens, ṡmakneozhi, kateri
popade, inu po ſyli prózh pela;
prim. popaden
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti:
hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti:
jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči:
Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se:
gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se:
ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati:
Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti:
urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči:
Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled:
tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati:
tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred:
ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled:
kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se:
sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
posušiti -im dov. posušiti:
katiri bi mislil tu nesgruntanu glaboku, inu shroku morje poshushit nedol. ǀ ogin poshge, inu Sonze poshushi 3. ed. kar Bug sapovei ǀ Zhaſt poſveitna je bila ojle v' lampizah, ta je gnado Boshio poshushila del. ed. ž posušiti se posušiti se:
mu poshle eno roshizo, katera s'jutru lepu zvete, opoldan bleda prihaia, s'vezher ſe obſuje, inu poshushi 3. ed. ǀ hitru ſe poſhushi 3. ed. ǀ kadar en glid ſe taku poshushj 3. ed. de nej v'njemu ni mokrute, ni gorkute, dusha taiſti glid ſapuſtj ǀ vſe tvoje dobra della ſe posushè 3. mn. ǀ ogijn mu ſanèti, de bi ſe poshushil del. ed. m ǀ ſapovej sheni, de bi ogin ſanetila, de bi ſe poshuſil del. ed. m ǀ vſe, ſe je poshushilu del. ed. s, kakor ſinu s kamenjem posut kamenjan:
nej hotel s' kameinam poſſut im. ed. m biti ǀ ſusanno sta bila obtoshila, de bi s'Kamenjam poſsuta im. ed. ž bila, ſama sta poſsuta im. dv. m bilà
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pošta -e ž vest, novica:
kadar ſo bila piſſma inu poshta im. ed. persla, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ shaloſtnishi poshte rod. ed. ena shena nemore na ſvejtu imeti ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte rod. ed. bala, katera pre hitru je pertekla ǀ na tu perderia en Correr, ter mu poshto tož. ed. perneſſe, de njegovi Sholnery ſo premagali, inu pobili Joanneſa Trinoha ǀ pride en pot, y perneſſe to shaloſtno poshto tož. ed. ǀ to veſſelo poshto tož. ed. Hzheri povej ǀ Pashe gre nasai, poshto tož. ed. Krailu opravi ǀ Na leto poſhto tož. ed. Ezecchias krajl ſe sazhne milu jokat ǀ spet Preroka Iſaia k' njemu poshle s' leto veſſelo poshto or. ed. ǀ kaj s'ene poshte tož. mn. y noſsi tista baba ← nem. Post ‛pošta, poštna pošiljka, novica, vest’ ← it. posta < lat. posita ‛določena (mesta)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
precej1 prisl., F
5,
ilicò, illicò, ṡdaici, hitru,
precei;
proferre, naprei parneſti, vun ṡneſti,
precei govoriti;
quamprimum, ṡdaici,
precei, kakòr hitru ſe more;
sermocinari, govoriti,
precei naprej govoriti;
statim, ṡdaici,
precei, hitru
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prehitro prisl. prezgodaj:
Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala, katera pre hitru je pertekla (IV, 471) ǀ Ti ſi en velik shpot ſturila, ſakaj pre hitru ſi porodila (V, 87) ǀ Jeſt nej ſim pre hitru porodila, ampak vy ſte mene prepoſnu moshu dal (V, 87)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
preiti dov., F
18,
dilabidus, -a, -um, kar ſe lahku popolṡne,
preide, ali reſtezhe;
exolescere, ṡaſtarati,
preiti, dolipriti, vun s'navade priti;
fugax, -cis, béṡhejozhi, kar hitru
preide;
imber abÿt, plohla
je preſhla;
obsolescere, is navade priti,
preiti;
peragrare, prehoditi, prevandrati,
preyti;
perambulare, preiti, prehoditi, ſem ter tám hoditi;
perarare, poorati, ṡkuṡi
preiti, popiſſati;
permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga kraja v'ta drugi
preiti;
pertransiri, ṡkuṡi jiti, ṡkuṡi
preiti;
pervadere, prehoditi,
preiti, ṡkuṡi pelati;
petere, proſſiti, pegerovati,
preiti;
praegredi alios, te druge
preyti, od ṡad puſtiti;
praeterrire, mimú poiti, vun ſpuſtiti,
preyti;
praeterit, preide;
praeterit, miny,
preide, griſhy;
preterit, miny,
preide, griſhy;
transire, preiti, ſe resjiti, mimú poiti, zheṡ poiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prejti -jdem dov. 1. miniti:
dan, inu nuzh ym taku hitru prajde 3. ed. ǀ takrat strah ijm prajde 3. ed., inu s'levomi ſe sazhno ijgrati ǀ Daniel je djal, de hitru praide 3. ed., kakor dem ǀ zhaſt, inu offert tiga ſvejta hitru preide 3. ed. ǀ rezhy tiga ſvejta hitru preideio 3. mn. ǀ ſim kumai dozhakal de poſt je preshal del. ed. m, inu danashni dan prishal ǀ de hitrei ym bo zhaſſ tiga poſta preshil del. ed. m ǀ s'en greh kateri je taku hitru preshil del. ed. m to grosno vezhno martro ſò ſi ſashlushili ǀ nam perneſſe veſſeli ſpumlat, inu nam oſnani, de je sima preshla del. ed. ž ǀ vam bo preshla del. ed. ž vola druge hudu ſoditi ǀ tvoja preuſetnoſt bo tebi preſhla del. ed. ž ǀ vſe je bilu preshlu del. ed. s kakor de bi s' ozhmy trenil ǀ ta druga dua meſſza, katera ſta preshla del. dv. m, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha ǀ Nebu, inu semla bodo preshli del. mn. m ǀ naſhe norzhie, inu lushti nam ſo preshle del. mn. ž ǀ prezej taiſte nezhiſte misly ſo bile njemu preshle del. mn. ž, inu Svete obshle 2. priti čez, skozi:
bo rekal de skorai celli ſvejt je preshal del. ed. m, de lih kumai 30. mill dalezh od duma je bil ǀ leta toshba je bila pred Vicekrajla preshla del. ed. ž ǀ skusi cello vojsko nijh saurashniku ſo preshli del. mn. m ǀ ſo bili zhes tu krivavu morje preshli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
premeniti -im dov. 1. spremeniti:
G. Bug, katiri od vekoma je vſe rezhy previdil, je tudi vſe ſvoje ſodbe pravizhnu sklenil, katire obedn preobernit, ali preminiti nedol. nesamore ǀ skuſite premenit nedol. vashe greshne pejſmy v'leto ſveto pejſſim ǀ sahaj pred ſpovednikam tuoje oblazhilu preminish 2. ed. ǀ zhe pak zhlovek ordingo premini 3. ed., inu v' naglaunim grehu ga vshje ǀ Arzaty … Kadar vidio de temu bolnimu obena n'hozhe pomagat, sa tu nar nuznishi derſhe, de ta bolni luft preminy 3. ed., inu v'ſvoio deshelo prebivat grè ǀ Alj ime premenite vel. 2. mn., ali pak shivite po Boshijh sapuvidah ǀ ta nehualeshni, inu nevoshlivi ſvejt ſvojo hudo navado nihdar nebode premenil del. ed. m ǀ nikoli nej farbe preminil del. ed. m ǀ preusetnost ta lepi peld v'Katerim ſi stuarjen v'eno strupeno spako te je preminila del. ed. ž 2. zamenjati:
ſim bral od agrippa, kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia, inu leta ſe ie bil Rimski goſpodi ſameril, ſatorai ſo bily ſapovedali berizhom, inu rabelnom menenia prezei kakor ga bodo nashli na drobne koſſize reſekat: Svei ta hlapz proſſi ſvojga goſpuda, de bi guant preminila del. dv. m, grè rihtnom hlapzom napruti, lety ſo menili, de ie menenia, ſatorai ſo ga bily na drobne koſsize reſſekali premeniti se spremeniti se:
Iest ſim Bug kateri nihdar ſe nepreminim +1. ed. ǀ kadar pak ſe premini 3. ed. je tu ner hujshi ǀ Leta ſizer ſe nikuli nepremini +3. ed. ǀ kateri nihdar ſe nepreminj +3. ed. ǀ ſe je vus premenil del. ed. m, de cilu timu pervimu nej vezh podoben ǀ koku on taku hitru ſe je preminil del. ed. m ǀ ſe nenaide rezhj na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila +del. ed. ž, nepermankala ǀ zhes shteri dnij ſe bodò preminili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prepozno prisl. prepozno:
kadar ſo vshe pred Altariam je preposnu mislit ǀ Jeſt nej ſim pre hitru porodila, ampak vy ſte mene prepoſnu moshu dal ǀ Pride prepoſnu kmet na tlako prezej v'keho ga vtakneio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
preteči -čem dov. 1. miniti:
tudi nema ena minuta pretezhi nedol., de bi v'naſhem ſerzu G: Boga nehualili ǀ hitru pretezhe 3. ed. vſe kar zhloveka na semli reslushtat more ǀ Pojmo igrat, quartat de zhaſs inu dan pretezhe 3. ed. ǀ kadar ura pretezke 3. ed., fironk ſe potegne, inu je vſe vun ǀ tedne, meſize, inu leita pretekò 3. mn., de nesmolish en Sveti Roshenkranz ǀ taisti pozhutKi nej ſo bili sajzi, Kateri hitru preteKo 3. mn. ǀ de bi skorai taiſta grenka ura pretekla del. ed. ž ǀ vſhe poli leta, ali enu letu je preteklu del. ed. s, de nej ſim bil per ſpuvidi ǀ premislite de taiſte minute, tajſte ure, taiſti dnevij bodo pretekle del. mn. ž ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta pretekle del. mn. ž/s 2. tekoč prečkati:
Sim okuli semle ſe vertil, inu taiſto pretekil del. ed. m 3. prehiteti:
nekatere vduve, de ſi lih ſtare ſo dekelze pretekle del. mn. ž, inu od miſe odrinile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pretrgati -am dov. 1. pretrgati, strgati:
Ah pretergaj vel. 2. ed. lete shtrike ǀ Gdu je bil pretargal del. ed. m te mozhne, inu debele ketne 2. utrgati se:
en dan ſe bodo oblaki pretargali del. mn. m, inu vſe potopili 3. prekiniti se:
de Muſica ſe nepretarga +3. ed., inu ne ſmejsha pretrgati se pretrgati se, strgati se:
Job pergliha nash leben eni pajzhouni, katera ſe hitru preterga 3. ed. ǀ Struna na Zitrah lepu danas poje, polè ſe pretarga 3. ed., jutre nebo vezh pejla
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
preveč ko bo mogoče [prevȅč ko bo mogọ́če]
prislovna zvezatakoj ko bo mogoče
PRIMERJAJ: kaker hitro bo mogoče
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pri predl., F
253,
aedepol, ẛa gviſhnu,
per moji veri;
alatrum, ſukalnik
per tkalzih;
annosus, ſtar,
per leitih;
collectus, dobru
per ſebi;
compos rationis, per pameti, pametin;
convivere, per enim ẛhiveti;
elucubrare, kei kai
per luzhi délati;
fibra, -ae, breig ali krai
per vodi, ali
per kraju tekozhe vodè;
forticulus, -a, -um, per maihini mozhi;
habitus, -a, -um, tólſt, dobru
per ṡhivotu;
patinarius, -rÿ, eden kateri vſe ṡkuṡi
per ṡklédah, inu
per ogniṡzhi tazhy;
praestò, per rokah, pred rokami biti;
stare promiſsis, oblubo derṡhati,
per oblubi oſtati;
subitò, naglu, kmalu,
per ti prizhi, na naglim, hitru;
temon, -onis, ſura, ali voye
per kulih, rudu
per barkah;
trama, -ae, votik
per tkanîu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pri predl., eryngium wodizhuje
per poti. Scopoli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
priča ž, F
10,
antestari, naprei
h'prizhi ſtati, eniga
h'prizhi vṡèti;
attestari, ſprizhati, ṡkaṡati,
h'prizhi poklizati;
intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu
prizhe;
martyr, graecè testis, prizha;
perhibere testimonium, prizhati,
prizho dati;
subitò, naglu, kmalu, per ti
prizhi, na naglim, hitru;
testatò, s'teſtamentom, ali v'prizho teh
prizh;
testificari deum, Bogá na
prizho klizati, ali ſe klèti;
testis, -tis, prizha;
prim. v'pričo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prilomastiti dov., accurrere citò, perlomaſtiti, hitru pertezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prinesti -nesem dov. prinesti:
aku hozhemo v'Nebu priti, imamo dober ſad perneſti nedol. ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant perneſti nedol. ǀ puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt nedol. ǀ sturi hitru pernesti nedol. en par Koshlizhu ǀ G. Bug h' shtrajfingi njegove pregrehe je bil sapovedal, de mu nimà semla ſadu perneſte nedol., de ſi lih bo dellal ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem 1. ed., inu osnanem ǀ hude marine vam perneſem 1. ed. ǀ hude inu shaloſtne zajtinge nam perneſesh 2. ed. ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh 2. ed. ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe 3. ed. ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe 3. ed. ǀ strah Boshij perneſse 3. ed. shegen Boshij ǀ kakor Bug sapovei, inu karshanska lubesan ſi ſabo pernese 3. ed. ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe +3. ed., tu bo poſſekanu, inu v' ogyn vershenu ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga ſadu neperneſe +3. ed. ǀ grehi to vezhno ſmert perneſò 3. mn. ǀ perneſsò 3. mn. Kapuna na miso ǀ ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò 3. mn. v' hisho ǀ obene shpishe ym nepernesò +3. mn. ǀ de ſi lih neperneſò +3. mn. hudiga ſadu greshniga diaina ǀ pobulshai tvoj leben, perneſi vel. 2. ed. ſad dobriga djaina ǀ ta parva beſseda je bila perneſite vel. 2. mn. vina ǀ de bi ta Sveti myr na ſvejt perneſil del. ed. m ǀ Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil del. ed. m ǀ nam je perneſel del. ed. m taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil del. ed. m ǀ Sijn Boshy je bil taiſto nam na semlo pernesil del. ed. m ǀ shpendio iem je bil perneſal del. ed. m ǀ Kaj s'en ſad ſi preneſil del. ed. m v' tvojm moshashtui ǀ vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla del. ed. ž ǀ tuliKajn dobriga nam je perneſsla del. ed. ž ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ Kateru bo perneſslu del. ed. s Sad tiga shivejna ǀ poshle, de bi S. Reshnu Telu pernesli del. mn. m ǀ sakaj ſo te shpishe ijm perneſli del. mn. m ǀ lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo nasaj prinesli del. mn. m ǀ veliku shen ſo bile ſvoje otrozhizhe pernesle del. mn. ž v'Tempel G. Bogu offrat ǀ de bi njega nijve dobru shitu perneſle del. mn. ž dol prinesti opustiti:
Vam da tudi saſtopit, de je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat, inu de nimate te navade dol perneſt nedol. gori prinesti uvesti:
Leto navado hudizh je gori perneſu del. ed. m naprej prinesti 1. prinesti, ponuditi:
imâ naprej perneſti nedol. tu na ſolenu meſſu 2. navesti, povedati, reči:
de bi jeſt hotel kaj shaloſtniga naprei Nem. Nem. perneſti nedol. ǀ druge tudi prizhe hozhem naprei perneſti nedol. k poterdeinu lete resnize ǀ de bi ſvojo proshno mogal naprei perneſti nedol. ǀ on pak je ſvoim bratom ſnal taku lepu naprej perneſt nedol., de vſe poſvejtne rezhy ſo gnusoba, inu golufia, inu de li v' nebeſſih ſe najde tu pravu veſſelje ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem 1. ed. ǀ G: Bogu neprej perneſesh 2. ed. ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou naprei perneſò 3. mn. ǀ nej hudizhy perneſo naprei 3. mn. karkuli ſi bodo mogli ſmislit ǀ eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel del. ed. m ǀ doſehmal so Matere ſprizhale, inu naprei pernesle del. mn. ž okoli prinesti ubiti:
S. Hilariona enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti nedol. ǀ nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe 3. ed. ǀ dua vuouKa perpudè eniga jelena, inu pred nyma ga oKuliperneſseta +3. dv. ǀ David je bil okuli perneſſil del. ed. m Riſa Goliota ǀ je bil premagal, inu okuli perneſil del. ed. m Goliata ǀ vener faratarshu ga je bil okuli perneſil del. ed. m ǀ je bil Berengariusu nevoshliu, ter na tihama ga je bil okuli perneſil del. ed. m, inu umuril ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil del. ed. m, molzhi, nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ kadar je bil okuli perneſsal del. ed. m Goliata ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla del. ed. ž tiga neuſmileniga Generala ſiſara ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli del. mn. m Zveza naprej prinesti je kalk po nem. vortragen, zveza okoli prinesti pa po nem. umbringen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pripeljati -jem dov. pripeljati, privesti:
jo puſti po ſili K'ſebi perpelat nedol. ǀ ſe je podſtopil Machometavo vero v' karshanstvu perpelat nedol. ǀ ſapovej de drugi dan imaio priti, inu vſakateri ſvojga beſsednika perpelati nedol. ǀ perneſse, ali perpele 3. ed. vni tat tu ukradenu blagu ǀ jest hozhem de hitru jo k'meni perpelete 2. mn. ǀ perpeleio 3. mn. Iſidoro taku umaſano, de Nune ſe ſo ſramovale ǀ niega hlapzij jo perpelejo 3. mn., inu David presheshtvu s'njo triba ǀ pred njega perpeleo 3. mn. eniga hudizha ǀ Iest ſim od dalezh mojga ſynu perpelal del. ed. m ǀ bo prishal Sveti Peter ter bo perpelau del. ed. m s'ſabo Rimsku Meſtu ǀ Ta greshna shena Agape v'Fransko deshelo je bila perpelala del. ed. ž Elipidiuſa ǀ try Krajle je bila perpellala del. ed. ž v' Bethlehem ǀ ſo bily K'Chriſtuſu perpelali del. mn. m eno sheno pripeljati se pripeljati se:
na morje ſe poſtavi, inu v' Lashko deſhelo ſe perpele 3. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
priporočiti -im dov. priporočiti, zaupati:
poprej more ſvoje mreshe sloshit, inu ſvoje hishne rezhy perporozhit nedol. ǀ grè pred Altar G. Bogu leto dusho perporozhit namen. ǀ Jeſt vaſs tudi Angelu Varihu perporozhim 1. ed. ǀ ſvojga Gospuda perporozhi 3. ed., de bi G. Boga proſſili, de bi shnimi martran bil ǀ vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte, inu njemu yh perporozhite vel. 2. mn. ǀ hitru ſturite teſtament, inu vashe poſvejtne rezhy perporozhite vel. 2. mn., de potle bote bres vſe skerbi ſe Perpraulal k' isvelizheinu vashe dushe ǀ ga je perporozhil del. ed. m ſvojm Bratom ǀ kadar je bil Marij S. Ioanneſa perporuzhil del. ed. m ǀ s'ſhahariam tuojo bogo duſhizo andohtlivu perporozhila del. ed. ž ǀ ſo njemu to shlushbo teh dush te poshtene Fare perporozhili del. mn. m ǀ lete vaſſ bodo ſpremile, inu perporozhile del. mn. ž priporočiti se priporočiti se:
tajsto puſledno uro ſo ga opominali de bi imel molit, inu G: Bogu ſe perporozhit nedol. ǀ v'taki vishi ga je vuzhila vſelej Bogu ſe perporozhiti nedol. ǀ Ah kaj s'ena teshava! G: Bogu ſe perporizhit nedol. ǀ nepude obijskati, inu ſe perporozhjti namen. timu ſveſtimu Paſterju ǀ ſo v'zerku shli, Boga ſahvalit, inu ſe njemu perporazhit namen. ǀ v' tvojo nesgruntano miloſt ſe perporozhim 1. ed. ǀ ſe perporozhish 2. ed. tem Duhonem ǀ njemu ſe perporozhi 3. ed., inu offra ǀ ſe tudi Papeshu Innocentiusu timu III perporozhj 3. ed. ǀ Bogu ſe perporozhij 3. ed., ter naprej ſi vſame de rajshi hozhe vumrèti, kakor greh dopernesti ǀ K' ſadnimu ſpoſna ſvoje pregrehe, Bogu ſe perparozhj 3. ed. ǀ perporozhimo 1. mn. ſe njemu ǀ G. Bug ſna pomagat taiſtom kateri njemu ſe perporozhè 3. mn. ǀ kateri njemu ſe perporozhe 3. mn. ǀ ſproſſi sa taiſte, kateri andohtliu ſe njemu perporezhe 3. mn. ǀ perporozhimoſe vel. 1. mn. njemu ǀ S. Patrizu ſe perporozhite 2. mn., de radouitno semlo vam ſturj ǀ pertozhiteſe, inu perporozhiteſe vel. 2. mn. G: Bogu ǀ ſe je bil S. Sebaſtianus perporozhil del. ed. m ǀ ſò bily S. Rochu ſe perporozhili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pripovedanje s, F
9,
enarratio, perpovédanîe;
historia, enu risnizhnu
perpovedanîe od ene rizhy, ali popiſſovanîe;
memoriter, s'vunai, hitru
perpovédanîe s'pameti;
narratio, perpovedanîe, povédanîe;
narratiuncula, -ae, enu maihinu
perpovedanîe, ali pravlenîe;
paradigma, ena podoba, gliha, ṡkuṡi Exemple
perpovédanîe;
praedicatio, pridigovanîe,
perpovedanîe, ozhitnu govorjenîe;
recitatio, takeſhnu s'vunai govorjenîe,
perpovedanîe;
relatio, perpovédanîe, naprei perneſſenîe, naṡai odguvor
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pripraviti se dov., F
2,
accurere se operi, k'délli
ſe perpraviti;
gradum corripere, ſe hitru na raiṡho
perpraviti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
priskočiti -im dov. priskočiti, priti (na pomoč):
kadar vidio de ſo yh prelomili, inu falili ſo dolshni perskozhit nedol., na pomozh priti s' ſvojo shtimo ǀ kuharza hitru perskozhi 3. ed. v'rashin sadene, prato v' ogin vershe ǀ kadar edn falj, on s' ſvojo shtimo perskozhi 3. ed. ǀ de bi eniga golobza vidili, de je v' ogin padil bi perskozhili del. mn. m njega is ognia potegnit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pristopiti dov., F
8,
accédere, perſtopiti, priti, ſe perblishati, pervdariti;
accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi
perſtopiti;
adhalare, perdihati,
perſtopiti, naglú priti, perſopihati;
adire, perſtopiti, hodite ene hoje, hitru, dohajati;
aſsistere, perſtopiti, per enim ſtati, pomagati, poleg ſtati;
coaccedere, s'drugim
perſtopiti, hoditi;
misereri, ſe vſmiliti, inu v'potrébi
perſtopiti, pomagati, ſe vſmilovati;
subvenire, h'pomuzhi priti,
perſtopiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
priteči dov., F
13,
accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi perſtopiti;
accurrere citò, perlomaſtiti, hitru
pertezhi;
affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti,
pertezhi;
allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliẛu
pertezhi, perléſti;
corrivatus, -a, -um, kar
je v'eno vodó v'kupai
perteklu;
influere, notar tezhi, notar
pertezhi;
intercursare, v'meis priti, v'meis
pertezhi;
invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti,
pertezhi, obyti,
v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla;
occursare, pruti tezhi, pruti
pertezhi;
ocurrere, na miſel priti, na pruti priti, ali
pertezhi, ſrezhati;
recurrere, v'drugu
pertezhi, ṡupèt priti k'eni rizhi, ſe verniti,
pertezhi;
succurere, pomagati, pomozhi, h'pumozhi
pertezhi;
prim. pritekoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
priteči -čem dov. priteči, priti:
pertezhe 3. ed. Krajleua uahta popadeio Eduvarda ǀ kadar pride na rihtni plaz, pertezhe 3. ed. niegova ner lubishi Hzhy ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò 3. mn., ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ en ſtrashan vuol je bil pertekil del. ed. m ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala, katera pre hitru je pertekla del. ed. ž ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou perteklu del. ed. s ǀ ſta bila pertekla del. dv. m dua Medveda ǀ ſo bily kjekaj pertekli del. mn. m ta ſtrashni shpektakel gledat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
priti -idem dov. 1. priti:
vunkaj ſe je bal priti nedol. dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu ǀ ena preveliKa shtrajfinga ima zhes naſs prjti nedol. ǀ pred oblizhe Boshie pritè nedol. nemore ǀ imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 1. ed. ǀ ti jedernu v' nashyh potrebah nam napomozh pridesh 2. ed. ǀ Bug prezej v'Paradish pride 3. ed., inu Adama ijszhe ǀ Pridé 3. ed. en greshnik pred ſpovednika Nemeſtnika Boshiga ǀ vſe karkuli hudiga, inu grenkiga nam na semli nam ſe godj, vſe letu sa volo nashih grehou pridi 3. ed. ǀ obena spisha nepride +3. ed. na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ po Dohtarja poshle, inu aku hitru napride +3. ed. ta bolni ſe jesi ǀ prideta 3. dv. dua Duhouna to Goſpo obiskat ǀ v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo 1. mn. sdravi ǀ v'Cerku pred njega oblizhe pridete 2. mn. ǀ neprjdete +2. mn. v' tu nebesku Krajleſtvu ǀ kakor v'Cerku prideio 3. mn. doli sedeio ǀ prideo 3. mn. kobilize katere vſe skuſi skaklaio ǀ malu ludij njega pridejo 3. mn. gledat ǀ varvaio, de rihte negnuſne na miſo neprideio +3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi vel. 2. ed., inu poloshi tvojo roko na njo ǀ Pridite vel. 2. mn. ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom, inu s' muio oblosheni ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal del. ed. m pridiguat ǀ kadar spet na semlo je bil priſhal del. ed. m ǀ on ie ob pamet pershil del. ed. m, je obnoril ǀ na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal del. ed. m ǀ de bi k'nijm s'Nebes na semlo pershel del. ed. m ǀ kadar bi bilu terbei bi ſupet s' Nebeſſ pershu del. ed. m ǀ kateri je noter prsihal del. ed. m nej ſmel dergdam gledat temuzh nje pild ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom v' peſti neprishal +del. ed. m ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla del. ed. ž ǀ bo ura prishla del. ed. ž, de ſe bodo tvoje ozhij odperle ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal priſhla del. ed. ž ǀ kadar ſo bila piſſma inu poshta persla del. ed. ž, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ ſe je treſſil de bi is nebeſſ shtrajfinga Boshia zhes njega neprishla +del. ed. ž ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu del. ed. s obijskati ǀ enkrat je bilu veliku Minihou vukupaj prishlu del. ed. s ǀ tulikain kobilz je bilu pershlu del. ed. s enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla del. dv. m ǀ ſta bila preposnu pershla del. dv. m ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli del. mn. m ǀ Angelzi ſo is Nebes doli pershli del. mn. m ǀ Nezviblaite Nem. Nem., de bi vy nepershli +del. mn. m v' nebeſſa ǀ de bi Kjekai gori naprishli +del. mn. m ǀ de bi tudi vy k'njemu neprishli +del. mn. m ǀ te strashne ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle del. mn. ž ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle del. mn. ž duſhe teh isvelizenih ǀ de bi kej mazhiku v' roke neprishle +del. mn. ž 2. izhajati:
de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala, dokler od eniga ſerza prideta 3. dv. ǀ kateri od Adama pridemo 1. mn., smò v grehij pozheti ǀ ò vy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy zhaſtite, inu hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko od Katere prideo 3. mn., inu ſe napolnio vashi troshti 3. znesti:
zhe vſe Praſnike vkupaj srajtamo … pride 3. ed. 220 urr gori priti nastati:
od tot je tajsti prjgvuor gori priſhal del. ed. m k sebi priti zavesti se:
ſe prebudim, inu ſam k'ſebi pridem 1. ed. ǀ polè nanaglem k' ſebi pride 3. ed., tiga Viſhishiga pohleunu proſſi naprej priti 1. zdeti se:
sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti nedol. de ſim ſe perbila v' ta Kloshter ǀ zhudnu meni naprej pride 3. ed., de G. Bug sa ſnaminie tiga myru poſtavi Lok, dokler Lok je ſnaminje tiga boia, inu vojske, nikar tiga myru ǀ ſlatke nam naprej prideio 3. mn. vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ je bila meni naprei prishala del. ed. ž una hiſtoria, katero pishe Cæſarius ǀ ym je preteshku, inu pregrenku naprej prishlu del. ed. s ǀ lahku bi tebi naprej pershlu del. ed. s 2. priti na um, spomniti se:
Sdaj meni naprej pride 3. ed. kar ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle ǀ Sdaj meni naprej pride, kar od Ceſsaria Nerona piſsanu najdem ven priti razvedeti se:
ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu +del. ed. m, de nje mosh nesvedil ǀ jest ſe boijm ene ſame rizhij, de bj vun ne prishlu del. ed. s, jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
privržno prisl., F
2,
dexterè, hitru, inu cilú
perverṡhnu;
habiliter, perverṡhnu, pripravnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prižgati -žgem dov. prižgati:
Rihtar sapovej en velik ogin pershgat nedol. ǀ je sapovedal eno sueizhio pershgati nedol. pred meſtam ǀ Svetimu Antonu h' zhaſti pershgem 1. ed. eno svezho ǀ eno shegnano ſvejzho pershge 3. ed. ǀ hitru, hitru pershgite vel. 2. mn. shegnano svejzho ǀ s' ſvojo ſapo je bil eno ugasneno lampo pershgal del. ed. m ǀ to skrinio boshio nei ſo bili prezei v' Tempel nesli, ni ſvejzhe persgali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
rad -a prid. v povedno-prislovni rabi rad:
Tobias rad im. ed. m almoshno da ǀ per nyh rad im. ed. m prebiva ǀ ieſt rat im. ed. m tebi verujem de nezh ne veish ǀ Iest bi hotel radt im. ed. m vedit sakai vni Rasbojnik taku hitru ſi je bil Nebeshku krajlestvu sashlushil ǀ Vſmilena je bila Rebecce, katera tem popotnem je rada im. ed. ž poſtregla ǀ So vaſs v'miſlih imeli, de bi vij rada im. ed. ž tiga mladiga Gospuda imela ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu im. ed. s ſi ſe poſtilu ǀ leta dua Sveta Jogra rada im. dv. m ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ vejm de ijh bodo radi im. mn. m imeli ǀ By rady im. mn. m takrat vidly, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ kadar noter prideio bi spet rade im. mn. ž vun pershle ǀ radè im. mn. ž ſò vaſſouale, ſe ſo lepotizhile primer.> ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno martro rajshi im. ed. m je bil preſtal ǀ rajſhi im. ed. m ie hotel vmrejti od lakoti ǀ sheli raishi im. ed. m mertu, kakor ſlep shiveti ǀ Democles en Ajd raijshi im. ed. m kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu ǀ ie raiishi im. ed. m shnimi terpel ǀ raishe im. ed. m hozhe taushenkrat umreti ǀ Origines rejshi im. ed. m ſe je bil Malikom perklonil ǀ je bil taku pravizen, inu de bi raj im. ed. m bil vmerl, Kakor to nar manſhi Krivizo, ali shkodo enimu sturil ǀ ti greshna dusha rajshi im. ed. ž ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro ǀ de bi rajſhi im. ed. ž ſmert ſi iſvolila ǀ lucretia Rimska Gospa, raijshi im. ed. ž kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ rajſſi im. ed. ž bi ſi hotela ſmert isvoliti ǀ takorshhna bi po reſnizi Mashniku odgovorila, kadar jo per Altariu vprasha: zhe ga hozhe ſa ſvojga mosha? bi gvishnu odgovorila, kakor una, katera je djala: Gospud Duhouni, rashi im. ed. ž njegovu blagu, kakor nlegouo pershono ǀ my imamo rajshi im. mn. m taushentkrat ſmert ǀ rajſhi im. mn. m hozheo do vekoma v'pakli goreti ǀ norze, loterze raiſhi im. mn. m per ſvoy misi imajo, inu shpishejo, kakor te vboge ſirotize ǀ Eny raishi im. mn. m resbeleni sfiniz ſi ſo puſtili v' garlu liti ǀ raijshi im. mn. m ſo shlij vun na nijve orat, koppati ǀ raiſhi im. mn. m norzhje, inu fabale, kakor to Boshjo resnizo poshlushaio ǀ raiſſi im. mn. m hudizha hozhete bugat, inu shlushit ǀ rayshi im. mn. m v'njeh negnuſni bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi im. mn. ž kakor de bi njega reshalile ǀ Ene raijſhi im. mn. ž ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble presež.> ſvoje miloſtovie ozhij nar rajshi im. ed. m oberne na takushno sgrevano dusho ǀ nam hozhe dat sastopit de nar raijshi im. ed. m prebiva v'nashm, ſerzu ǀ kadar nar rayshi im. mn. m bi ſpali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
rajža ž, F
8,
arca camerata, truṡhiza na
raishi;
gradum corripere, ſe hitru na
raiṡho perpraviti;
iter, ceſta,
raiṡha, tudi zéſta, hod.
Iter unius diei, en dán hodá;
itio, -onis, raiṡha, hojenîe, hoja;
legativum, danarji na
raiṡho dani enimu Ambaſſatorju, ali ſlu;
profectio, raiṡha, pridnoſt, pobulſhanîe;
proficiscens, vandraviz, vandrar, kateri je na
raiṡhi;
viatorius, -a, -um, kar na poot, ali na
raiṡho ſliſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
razdražiti dov., F
9,
exacerbare, reṡdraṡhiti, reſſerditi, reṡhaliti;
exagitare, reṡdraṡhiti, eniga ſem ter tám gnati, okuli goniti;
exasperare, reṡdraṡhiti, reṡhaliti;
faces alicui addere, eniga
reṡdraṡhiti;
hebetem aliquem reddere, eniga
reṡdraṡhiti, ali k'norzu ſturiti;
infensare, ſe mozhnu ſerditi, ſe reṡlobiti, reṡjeṡiti,
reṡdraṡhiti;
irritabilis, -le, reṡdraṡhliu, kateriga hitru
reṡdraṡhi;
irritare, draṡhiti, nadraṡhiti,
reṡdraṡhiti, draſtiti, podraṡhiti;
obacerbare, eniga ſylnu reſſerditi, ali
reṡdraṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
razdražljiv prid., irritabilis, -le, reṡdraṡhliu, kateriga hitru reṡdraṡhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
razlomiti -im dov. razlomiti:
G. Bug je bil sapovedal enimu saromaku, kateri je imel en ſam hleb kruha, de bi imel taiſtiga reslomit nedol., inu timu lazhnimu podelit ǀ bugaio Jogry, reslomio 3. mn. kroh, dado tem lazhnem ǀ reslomite vel. 2. mn. te hlebe, ter hitru dajte tem lazhnem ǀ Reslomite vel. 2. mn. ta S. Vblat na deſset koſzu, vener tulikain bote nashli v'enim kakor v'tem drugim ǀ Nash vſmileni JESVS per taiſti sadni zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke, taiſto je bil v'ſvoje Svetu Reshnu Telu preobernu, potle na duanajſt koſſizou reslomil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
razluštati -am dov. razveseliti:
hitru pretezhe vſe kar zhloveka na semli reslushtat nedol. more ǀ Kej ſte sdaj vy, Kateri druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini lushti reslùshtat nedol. ǀ ta S: Sacrament je roſha, je luna, je ſonce, je vinu, je shlahtni kamen, reslushta 3. ed., inu oskruni ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio, inu reſlushtaio 3. mn. ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti imela, inu vſakiga po njega voli naſſitila, inu reslushtala del. ed. ž ǀ s'katerimij na ſemli ſe ſo reslushtali del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile, inu reslushtale del. mn. ž te Nebeſke razluštati se nasladiti se, naužiti se naslade:
tvoje ozhy katere v'nesramnih pogledah ſe ſo reslushtale del. mn. ž, do vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale → lušt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
razpraskan -a prid. razpraskan:
nie oblizhe je bilu taku respraskanu im. ed. s, inu odertu (I1, 231) ǀ nje truplu pak venem koti je par nagu leshalu, taku reſtarganu, respraskanu im. ed. s (IV, 275) ǀ Pater hitru tezhe k'tej bolni, io najde vſo respraskano tož. ed. ž, inu odarto na poſteli mertvo leſhezho (I/2, 213)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
razrezati -režem dov. razrezati:
kadar edn jo resrejshe 3. ed. po sreidj na dua koſſa ǀ nej ſe tedaj otrok na polovizo resreshe 3. ed. ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè 3. ed., inu tiga nagiga pokrje ǀ letu okroglu iabauku je leta ſveit, ter je taiſtu na shteri koſſe resresal del. ed. m ǀ bi enu britu vſela otroku perſi gori reſreſala del. ed. ž ǀ truplu pò shpizah ſe je reſreſalu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
razširiti se -im se dov. 1. razširiti se:
prezej ſe resheri 3. ed. po celi desheli (IV, 435) ǀ ta nebeski oblak MARIA Diviza, ſe je bil ner poprei poſtavil na hrib Carmel, inu potle po celli desheli ſe je bil resheril del. ed. m (IV, 312) 2. razprostreti se:
S. Miklaush hitru ſvoj plajsh odveshe v' lufft ga vershe, v'luffti oviſſi, ſe resheri 3. ed., inu kakor en Shotar zheſs glavo tiga Ceſſarja ſe poſtavi (III, 597)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
razumno prisl., F
5,
consultò, consultè, raẛumnu;
persalsè, raṡumnu, inu lubeṡnivu, raminu ſmeiſhnu, neludnu;
prudenter, raṡumnu, pametnu;
sagaciter, hitru, modru, inu
raṡumnu;
salsè, modru,
raṡumnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
reči rečem dov. reči:
Kir hozhe rezhi nedol. de je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ mene vſhe saſtopio kaj hozhem rezhi nedol. ǀ kakor bi hotela rezhij nedol. ǀ nei obeniga v'zerkvi de bi mogal rezh nedol. de on je bres kakorshne reve ǀ Obedn nemore rezk nedol., jeſt nemorem imeti dobre vole ǀ leta je vekshi, greh, Kakor vam ſe neodkryti, ali vam nerezhi +nedol. Vasha Gnada ǀ Hozhe rezhe nedol. Senin Nebeski ǀ otrozi ſo zhemerni, sdaj me perſilio de hudu rezhem 1. ed., sdaj de hudizhu ijh isdam ǀ nerezhem +1. ed. de s'denarjemi jo Kupio ǀ ti ſi en vſmilen Paſtir, shiher rezhesh 2. ed. ǀ inu vener nerezhesh +2. ed. huala G: Bogu ǀ takrat hudizh y rezhe 3. ed. nej ſim jest tebi pravil, de ſe bo tebi taku godilu? ona rezhe 3. ed., kaj hozhem ǀ Bug mu nerezhe +3. ed. greshnik ali zhlovek, ampak norz ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo 1. mn. ǀ inu vener nerezhete +2. mn., Huala Bogu ǀ Naj rekò 3. mn. drugi kar hozhejo ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio, inu beſsede narekò +3. mn. ǀ Obeden ne rezi vel. 2. ed. jest nemorem Bogu shlushit ǀ nikar nerezi +vel. 2. ed. de tvoy Maliki ſo Bogovy ǀ satorai ſposnajmo, ter rezimo vel. 1. mn. ǀ Vupraſhajte vy eniga otroka, inu rezite vel. 2. mn. mu ǀ Rizite vel. 2. mn. vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki vuredni imenuani bitij ǀ rizite vel. 2. mn. nemorem imam katar ǀ s' pravem vkupajnam recite vel. 2. mn. ǀ s'Davidam rezhite vel. 2. mn. ǀ nikar nerezite +vel. 2. mn. de nemorite taku brumnu shivejti ǀ Pater, rezitemu vel. 2. mn.+ nej Teſtament ſturj ǀ sa volo tiga bom rekal del. ed. m, kar Ovidius pravi ǀ de bi nihdar ene hude beſſede nerekal +del. ed. m ǀ leta shena je k'meni rekla del. ed. ž ǀ vij bi ga prezei od vaſs ſunili, inu rekli del. mn. m poberiſse prozh ǀ Kadar bi Boga lubili, inu shtimali, bi nerekli +del. mn. m je teshku, nemorem odpuſtiti ǀ Kaj bi rekle del. mn. ž Ceſſarize, inu Krajle zoper reči oporeči:
saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe 3. ed. netagotiteſe, inu shnio nepreperajte
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ročno prisl., F
2,
impigrè, hitru,
rozhnu;
studiosè, fliſſig,
rozhnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sablja -e ž sablja:
hitru ſdere ſvojo ſablo tož. ed., inu enemu sholnerju uhù odſeka ǀ Spomnite na groſo katera je bila obshla Isaka, kadar je vidil, de niegou Ozha s' nago ſablo or. ed. je nad nym ſtal ǀ kadar bi ti vidil, de edn s' eno shpago perveſan bi viſſil nad eno gorezho apnenizo, ter edn s' nago sablo or. ed. bi mahnil ǀ sazhne s'perstam na pukshe, pishtole, inu sable tož. mn. kasat ← vzhslovan. ← turš., prim. kirgiško sapy ‛sablja’, turš. sap ‛ročaj meča’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sem prisl. sem:
Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi, Shlahtniki, Dohtery, Rihtary ǀ de bote ſim gori k' meni prishla ǀ dajte hitru ſam papir, ter sapishe eno arzhnio sem ter tja(kaj) 1. sem in tja:
on pak ſazhne okuli ſem ter kej gledat ǀ Sem, ter kje lejtajo ǀ jadra reſtarga, drevu polomi, shtrike poterga, zholn ſamterkje mejzhe ǀ ſemterke ſe ſadevaio kakor ſlepezij ǀ ſe bote ſemter kejkaj obrazhali 2. na nekaterih mestih:
Plato ſem ter kje misli → tja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sicer1 vez. sicer:
variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali, ſizer bote vkupaj pokopani ǀ hitru pomagaimi vun ſizer vtonem ǀ nej rejſs de bi G. Bug bil na vaſs poſsabil, sizer S. Peter bi ne bil ſe podstopil rezhi ǀ po vſi ſili hozhe de ijm ima eniga Malika ſturiti, sicer de nezh dobriga ſe nebode sgudilu ǀ ſo dolshni dobra della dopernashat, ſicer bodo poſekani
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
skočiti dov., F
21,
absílire, odskozhiti, prózh
skozhiti;
aſsultare, na eniga
ṡkozhiti;
consilire, na eniga
ṡkozhiti;
desaltare, doli
ṡkozhiti;
desilire, odṡkozhiti, doli
ṡkozhiti;
diſsultare, naroṡen
ṡkozhiti, ali pozhiti;
erumpere in navim, po ſyli v'barko
ṡkozhiti;
evergere, vodè odpuſtiti, puſtiti vodè
ṡkozhiti;
exilire, vun
ṡkozhiti, ṡhterkniti;
insilire, savſeſti, planiti, gori
ṡkozhiti, ſe ṡatezhi;
interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo
ṡkozhiti;
invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga
ṡkozhiti, pertezhi, obyti,
v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla;
irruo, irruere, nad eniga bukniti, planiti, vdariti,
ṡkozhiti;
jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja
ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino;
prosilire, vunkai
ṡkozhiti, hitru vun
ṡkozhiti;
sortiri, loſſati, ṡadobiti, vun
ṡkozhiti;
superjactare, preṡkozhiti, zhes
ṡkozhiti;
supersilire, verhu
ṡkozhiti, gori
ṡkozhiti;
transilire, preṡkozhiti, zhes, ali v'prég
ṡkozhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
skopo prisl., F
5,
parcè, ṡkopú, pizhlu, malu;
parciarius, -a, -um, kateri
ṡkopú, inu pomalim dily;
perparcè, cilu ṡhparovnu, v'pizhlu, cilú
ṡkopú;
solerter, kunṡhtnu, hitru, modru,
ṡkopú;
tenaciter, ṡkopú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
skorej prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
skuhati -am dov. skuhati:
mosh sapovej sheni tu, inu unu sakoſſilu skuhat nedol. ǀ lete hitru perpravi skuha 3. ed., inu spezhe v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe, ali serne ǀ vſy ty povableni yh hualio, kadar dobru koſſilu skuhaio 3. mn. ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko smejshali, skuhali del. mn. m, inu nyh lakoto potoliashili ǀ Nu ſmo mojga ſijnu skuhale del. mn. ž, inu snejdle → kuhati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
skušati -am nedov. 1. skušati, zapeljevati v skušnjavo:
Nej treba hudizhom ob naſhim zhaſsu veliku ludje motiti, inu skushati nedol., kakor nekadaj ǀ je hotel skuſi maihine grehe skushat nedol. taiſto v' velike grehe perpravit ǀ taku sKuſa 3. ed. nashe serce ǀ na mejsti tiga hudizha te moshke Pershone v'greh parpravit skushaio 3. mn. ǀ hudizh ga je skushal del. ed. m skuſi poshreshnoſt, preuſetnoſt, inu ohernio 2. poskušati:
on per zaiti ſe sa to pervo pridigo perpravi, inu skusha 3. ed. v' ſvoi kambri pridigvat ǀ skusha 3. ed. Indianer reshit leua od pſsa, ali nej blu mogozhe ǀ Ceſſar Auguſtus je skushal del. ed. m perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ hozhesh taiſtu greshnu tovarshtvu sapuſtiti? sdaj taku hitru nemorem, s' zhaſſam bom skuſſal del. ed. m ǀ ga bodo motili, inu skushali del. mn. m premagat 3. izkušati, čutiti:
vidimo, inu skushamo 1. mn. lete shtrajfinge 4. preizkušati:
kadar sleshe ſuoje mlade, yh skusha 3. ed. aku ſe ſo po ozhetu vergli ǀ vſe nuzaio, inu skushaio 3. mn., ali vſe nezh nepomaga, temuzh bolnik ſe k' ſmerti perblishuie ǀ veliku arzny skuſhaio 3. mn., ali vſe nezh nej pomagalu ǀ Generali teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio, inu skushaio 3. mn., poprei kakor yh v' ta pravi boy zhes ſaurashnike peleio ǀ poshle hitru klizat te ner Vuzhenèshi Arzate: Skushajo 3. mn. veliku arzny skušati se preizkušati se:
vezh krat ſe sgodi, de ſi lih edn ſe je perpraulal, inu skushal del. ed. m, de ſe sgubi, inu fali → skusiti; → izkušati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
služba -e ž 1. služba, služenje, opravljanje dela:
dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse taista shlushba im. ed. ǀ nemore niemu dopasti nasha shlushba im. ed. pres zhistiga ſerza ǀ polek ſvoje ſvejſte shlushbe rod. ed., imaio Bogu shlushit ǀ de bi on tudi G: Bogu povernil ſad te huale, inu andohtlive shlushbè rod. ed. ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij shlushbi daj. ed. te greshnike ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi daj. ed. Commoda ǀ zhakai lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi daj. ed. ſi doperneſil ǀ Na tem nej zviblat de h'shlushbi daj. ed. temu Satanu, inu eni shleht Pershoni veliku vezh nekateri zhlovik bo ſturil, kakor pak h'shlushbi daj. ed. G: Bogu ǀ raunu tem, nikar tem pervem h'ſhlushbi daj. ed. ijh pustim drukat ǀ h'slushbi daj. ed. tuojga Boga ſe tebi stoshi cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu, inu ſvètniku h'ſuoij ſhlushbi daj. ed., inu h'sapuvidi vſelej perpraulenih ǀ nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè k'S. Mashi, k'S. Pridigi, inu k'shlushbi daj. ed. Boshij ǀ celli ægypt bo tebi na shlushbo tož. ed. ſtregil ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo tož. ed. stregal ǀ veliku taushent Firshtvu ſtoy, inu naslushbo +tož. ed. ſtreshe ǀ kuhary, inu kuharze ſo ner ble shtimani, ner hitrejshi shlushbo tož. ed. vshaffaio ǀ hualeshni ſe bomo isKasali Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo tož. ed. ǀ on neſturj kar njemu dopade, ampak kar je dolshan po ſvoj shlushbi mest. ed., inu voli Boshj ǀ Fliſik tedaj bodi o zhlovik v'shlushbi mest. ed. Boshij ǀ De bi edn s'ſuojo ſveſto ſhluſhbo or. ed. ſi bil sashlushil teh pet S. Ran prejeti ǀ odpovedal ſe je bil od vſih shlushb rod. mn. ǀ de bi restalal ludem vſe andverhe, inu shlushbe tož. mn. tiga ſvejta ǀ Moshje dokler imaio andle, opravila, inu shlushbe tož. mn. veliku krat ſe skregaio 2. suženjstvo:
Kakor Israelitery, kateri ſe ſo bily rejshili od tarde shlushbe rod. ed. Faraonave ǀ je bil reshil ta Iſraelski folk od lete tarde Faraonave shlushbe rod. ed. 3. dobro delo, usluga:
Vſakatera majhina shlushba im. ed. vasha bo obilnu polonena ǀ tudi v' tem zhaſſu, kir je na krishu viſſil on nej mogal obene takorshne shlushbe rod. ed. Bogu ſturiti, de bi ſi taku hitru nebeſſa sashlushil ǀ kaj s' eno veliko shlushbo tož. ed. bote Gospudu Bogu, inu Svetimu Nem. ſturili ǀ G. Bug polona obilnu eno maihino shlushbo tož. ed., kakor eno veliko, kadar is prave lubesni Boshje pride ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem lonam te maihine della, inu shlushbe tož. mn. njemu h' zhaſti ſturiene 4. pozdrav:
sakaj enkrat shlushbe rod. ed. nesporozhish tvoj ſvejsti Neveſti K 4. pomenu prim. pri Pleteršniku po Cafu službo povedati ‛einen Gruß melden’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sodba -e ž 1. sodba:
ſodba im. ed. moja je vſhe zhes vaſs ſturiena ǀ kakor je vſhe bila sodba im. ed. ſturiena zhes nyh ǀ ta ſobda im. ed. je vſhe dolgu zhaſa ſturjena ǀ na dan ſvoje pravizhne ſodbe rod. ed. ǀ leta, katiri ſe ſerdj, inu jeſi zhes ſvojga blishniga je ſodbe rod. ed. dolshan ǀ je imela suoj andohtlivi folk rejshit od sodbe rod. ed. vezhnjga pogublejna ǀ vy bote ſideli, inu ony pred vamy bodo ſtali, inu vashi ſodbi daj. ed. bodò podverſſeni ǀ vſy bomo k'ſodbi daj. ed., inu k'rajtingi poklizani ǀ Vſtanite gori mertui, inu pridite h'ſodbi daj. ed. ǀ hozhe po pravizi ſodbo tož. ed. ſturiti ǀ sdai tudi jeſt boterdim sodbo tož. ed., katero Pater Alphons je zhes vas ſturil ǀ Timotheus Maſhnik, kateri v'prizho per tej Sodbi mest. ed. ſe je nashal ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo or. ed. Boshjo ǀ Sò naſhi Beſſedniki, kateri pred ſodbo or. ed. Boshjo sa naſs govorè ǀ zhudne ſo tvoje ſodbe im. mn. ǀ Zhudne, inu superne ſo bile lete duej ſodbe im. mn./dv. ǀ Sodbe im. mn., inu djaina Boshie ſo taku zudne ǀ on skuſi krivizhne ſodbe tož. mn. te vboge ludy je derl ǀ zhe nebote marali sa moje sodbe tož. mn., inu ſvete navuke ǀ Bug je viſſok inu neſgruntan v'ſvojh ſodbah mest. mn. ǀ ſo jo tepli shnyh krivizhnimy ſodbami or. mn. 2. odločitev:
Oh kaj s' ena folsh ſodba im. ed. je leta, moy karsheniki, de v' dolini teh ſolſſ yszhete, inu shelite Krajlovati v' bogaſtui, v' zhaſti, inu v' lushtah? Oh nepametna ſodba im. ed. vasha! katiro nepametno ſodbo tož. ed. vasho ſvarj S. Auguſtinus, rekozh 3. mnenje:
ali aku v'tej ſodbi mest. ed. nhozhemo falliti, taku imamo gledat na nyh djajne ǀ ner vezh takorshneh ſodb rod. mn. ſe sgodj sa volo ſauraſtva, sakaj kadar edn ſvoiga blishniga lubi, nebó taku hitru kaj hudiga od njega mislil, inu ſodil Pomena ‛sodba’ in ‛odločitev’ sta predvsem v zvezi božja sodba težko ločljiva.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Sokrates -ta m osebno lastno ime
Sokrat:
Socrates im. ed. je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi Philoſophe ǀ ſocrates im. ed. uprasha tiga Philoſopha ǀ kaj je djal Socratos im. ed. od shlahnuſti ǀ od Katere taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades od Chrijsippa, Kakor AEſchijues od Socrata rod. ed. ǀ kakor piſſe Plato od ſocrata rod. ed. ǀ hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v'taiſtem ſturj podobo Sacrata rod. ed. Philoſapha ǀ AEſchijnes Philosophus on je taku mozhnu zhastil, inu stregu Socratu daj. ed. suojmu Præcepterius ǀ En drugi Philoſophus kateri ſe je uprizhe nashal je kregal Socrata tož. ed., de tulikajn ſvoj sheni ſanasha ǀ kadar ſo ſocrata tož. ed. vprashali, aku ga poſna ǀ na Sacrata tož. ed. sapiſhe lete beſsede Sókrat, gr. Σοκράτης (pribl. 470–399 pr. Kr.), filozof
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sopeti nedov., anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati,
ſopéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sopihati nedov., F
2,
anhelo, -are, hitru dihati, hitéti,
ſopihati, ſopéti;
respirare difficulter, teṡhku
ſopihati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
speči -čem dov. speči:
ga imaio na raſin natekniti, inu pozhaſsu ſpezhi nedol. ǀ vejmo, de taiſto vogu de ſi lih gorezh Angela spezhi nedol. nej mogal ǀ je bil dal eniga Fashana ſpezt nedol. ǀ gledaj de yh dobru ſpezhesh 2. ed. ǀ lete hitru perpravi skuha, inu spezhe 3. ed. v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe, ali serne ǀ on je tu sdrelu ſhitu shell, mlatil, kroh samejſil, inu spekal del. ed. m ǀ eno pogazho je bila njemu spekla del. ed. ž speči se opeči se:
ſe boijvode de bi neutonel, ene iskere de bi ſe nespekal +del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
spodbosti -bodem dov. spodbosti:
on vuoly ſpotbode 3. ed., inu oſtrashi, vuoly sazhneio s'vinam derdrat (II, 348) ǀ leta hitru kojna ſpodbode 3. ed., inu s'mosta doli skozhi (I/1, 131) ǀ spodbodite vel. 2. mn. vaſhiga lepiga kojna, inu skozhite v'vodo (I/1, 131)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
spomišljajoč nepreg. prid. vedoč, misleč:
vener nebom nad tvojo miloſtio zagal, ſpomishleozh im. ed. m, de v' tem kir ſmò bili tvoj ſourashniki, ſmò skuſi tvojo britko martro priateli ǀ Maria Diviza vſe ſvoje shivozhe dnij sa to veliko, ſuſebno gnado, inu miloſt je Boga hualila, ſpomishleozh im. ed. ž, de vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli … s'vnaj ſame Marie Divize ǀ Ony nebodo ne, taku nehualeshni, ſpomishleozh im. mn. m, de vy ſte velike skerby, velike neperloshnoſti, inu teshke raishe sa nyh volo imeli ǀ tij drugi bratje ſpomishleozh im. mn. m, de Noeſs je nyh ozha vſe zhasti ureden, de ſi lih je v'taisti tadu bil padil ǀ Kai s'eno veliko martro pozhutio taiſte neſrezhne dushe ſpomisleozh im. mn. m/ž de s'en greh kateri je taku hitru preshil to grosno vezhno martro ſò ſi ſashlushili Besede ni mogoče dobro pomensko razložiti, ker gre za izvorni deležnik dovršnika spomisliti ‛pomisliti’. Danes bi se namesto deležniške konstrukcije uporabil časovni odvisnik.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
srčno prisl., F
15,
age, -agedum, nu, dai, ſhe, boilè,
ſerzhnu, hitru, dai li;
celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe
ſerzhnu;
celeustes, tá kateri naprei poje, inu veſlarje
ſerzhnu nagovarja, inu Galiote k'veſlanîu opomina;
cordatè, ſerzhnu;
derogitare, ſerznú proſſiti;
ferventer, ſerzhnu, vrozhnu;
fiducialiter, ṡavuplivu,
ſerzhnú;
implorare, s'jokam proſſiti,
ſerzhnu inu s'klagovanîam proſſiti;
instanter, ſerzhnú, s'fliſſom, preṡ nehanîa;
intrepidè, netrepetlivu,
ſerzhnu;
invictè, ne premaglivu,
ſerzhnu;
magnopere, ſerzhnu, po vſim moim premoṡhenîu;
obsecrare, moliti,
ſerzhnu inu ṡhelnu proſſiti;
obtestari, mozhnu proſſiti inu
ſerzhnu, ſe perſezhi;
valdè, ṡlú, ſylnu, mozhnu, viſſoku, raminu,
ſerzhnu, ſlabodnu
- srènejše , ferventius, ſerzhnéſhe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
srdit prid., F
9,
biliosus, s'ſtrupovito ẛholzhjó, jeẛne inu
ſerdite ẛhare;
furibundus, polhen ſerda,
ſerdit, jeṡan;
infensus, -a, -um, na eniga cilú
ſerdit, enimu ſovraṡh, reṡdraṡhen;
iracundus, -a, -um, kateri je hitru
ſardit, kreigarṡki;
iratus, -a, -um, ſardit;
percitus, -a, -um, vdarjen, ṡlu reṡjeṡin, inu
ſerdit;
rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu
ſerdit, inu jeṡin;
stomachosus, -a, -um, ſerdit, nepoterpeṡhliu, gnuſſán;
subirasci, ſe vzhaſſi enu malu ſarditi, ali
ſardit biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
srditi se nedov., F
10,
aegrè ferre, sa slù vsèti,
ſe ſerditi;
aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati,
ſe ſerditi, ṡhou djati, lubiti;
apprehendo, k'ſerzi ſi gnati, ſe ẛavṡèti, hitru
ſe ſerditi;
de nihilo irasci, ẛa niſhter
ſe ſerditi;
indignari, ſe enimu ferṡhmagati,
ſe ſarditi;
infensare, ſe mozhnu
ſerditi, ſe reṡlobiti, resjeṡiti, reṡdraṡhiti;
irasci, ſe ſarditi;
stomachari, ſe ſarditi, nepotarpeṡhliu biti, ſe jeṡiti;
subirasci, ſe vzhaſſi enu malu
ſarditi, ali ſardit biti;
succendi contra aliquem, ſe ſarditi zhes eniga
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
stokrat prisl., F
3,
actitare, hitru rovnati, zhes
ſtukrat, inu po goſtu ſturiti, ali délati;
centies, ſtukrat;
centuplus, stúkrat tulik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati:
kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj.
narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika:
jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se:
shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti:
dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati:
de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden:
s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža):
krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža):
je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti:
je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti:
je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi:
nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti:
ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti:
aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sveča -e ž sveča, luč:
bò ugasnila ſueizha im. ed. nashiga shiveina ǀ Ti ſi bil kakor ta ſvejzha im. ed. ǀ dokler she gori sueizha im. ed. vashiga lebna ǀ ſo raunu kakor en klaſs pres sernja; ena ſveizha im. ed. pres luzhi ǀ dokler to skrinio boshio nei ſo bili prezei v' Tempel nesli, ni ſvejzhe rod. ed. persgali ǀ je imel v'roki deſni eno gorezho ſvejzho tož. ed. ǀ hitru pershgite shegnano svejzho tož. ed. ǀ vſako Sabbato je eno ſvezho tož. ed. pershgal ǀ Svetimu Antonu h' zhaſti pershgem eno svezho tož. ed. ǀ je sapovedal eno sueizhio tož. ed. pershgati ǀ eno luzh, ali ſvezhio tož. ed. v' rokah imate ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi mest. ed. po nozhi pekil ǀ Ta Turn s' to gorezho ſveizho or. ed. pot kashe ludem, kateri po morij plauaio ǀ lampe, inu ſvezhe im. mn. ſò ugaſnile ǀ nam samorio sprizhat te table smalane, te Svejzhe im. mn. offrane ǀ ſedem sfeizh rod. mn., inu try lampe je bil ugasnil ǀ gorezhe sfeizhe tož. mn. v' rokah imaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
svetal -tla prid. svetel:
en ſvetal im. ed. m oblak ijh je obſenzhil ǀ vſelej je ſvètal im. ed. m ǀ Kadar en ſvetau im. ed. m oblak je bil napolnil Tempel Salamonau ǀ Zhe perlin nej sfetal im. ed. m taku nej nezh ureden ǀ ta ſvetli im. ed. m dol. dan v'shalostno nuzh ſe preoberne ǀ nash Svetli im. ed. m dol. Ceſſar ſe nej mogal taku hitru h' braningi perpravit ǀ Kateri je bil enu lepu rumenu ſonze sa volo njegoviga vuka, en ſfetli im. ed. m dol. dan sa volo zhednoſti ǀ on je taiſta ſvetla im. ed. ž lampa, katera Nebeſsa resfetli ǀ MARIA Diviza je Svetla im. ed. ž, kakor ta Daniza ǀ Kadar ſonze s' jutru ſvetlu im. ed. s, inu zhiſtu gor grè ǀ tu je taistu svetlu im. ed. s Nebu ǀ tu ſvètlu im. ed. s ſonze naſhe dushe bi pres oblaka tiga trupla nam ſe parkasalu ǀ vſelej ſe je sfetil kakor enu sfetlu im. ed. s ſonze ǀ nepoſnaio te ſvetle rod. ed. ž nebeske skriunoſti ǀ bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua, is Svetle rod. ed. ž ſvejsde, ena paklenska glauna ǀ ſe je perporozhil Svetlimu daj. ed. m Papeshu Innocenziusu timu XI ǀ Perglihaio Mario Divizo Eni sfetli daj. ed. ž ſvejſdi Danizi ǀ S. Auguſtinus pravi, de to ſvetlo tož. ed. ž resnizo vſy lubio ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu tož. ed. s Nebu ǀ na ſvetlom mest. ed. s ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem or. ed. m glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo or. ed. ž baklo gnade S. Duha ǀ Taiſti lepi, inu ſvetli im. mn. m ludie, katire ſi videl per obhaili, ſo v' gnadi Boshy S. Rus. T. prejeli ǀ ſazhneo od temè inu potle ſvetlij im. mn. m rataio ǀ Svèſde sò ſvetle im. mn. ž, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Prideio tudi taiſte duei sheni k' Obhaili, ter vidi, de ſo ſilnu lepe, inu ſvetle im. mn./dv. ž ǀ Nebu polnu svetlih rod. mn. svejsd ǀ s'eno vmaſano rutto njega svetle tož. mn. ž ozhij so bilij saveſali ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste, inu ſvetle tož. mn. ž/s kakor ſonze ǀ ſvetla tož. mn. s oblizha kakor ſvejsde ſo imeli primer.> G: Bug jo oguanta, inu pokrje s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi im. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ je bila Svetleishi im. ed. ž kakor tu rumenu ſouze ǀ en plaish ſo bily perneſli ſvetlejshi tož. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ kadar Chriſtus na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi tož. ed. s kakor ſonze pokaſal ſvojm Jogrom presež.> Je bila ta ner ſvejtleshi im. ed. ž, inu veſselejshi laterna ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi im. ed. ž v' mej ſvejſdamy ǀ Milost ſvojo G: Bug nam greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi tož. ed. ž ſturij vidit, inu skuſit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
šotor m šotor:
S. Miklaush hitru ſvoj plajsh odveshe v' lufft ga vershe, v'luffti oviſſi, ſe resheri, inu kakor en Shotar im. ed. zheſs glavo tiga Ceſſarja ſe poſtavi (III, 597) ← hrv., srb. šàtor ← turš. kirgiško šatyr, osmansko çadır ← perz. čāder; → šoter
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tast -a m tast:
na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt im. ed. je imel pojti ǀ on je paſſil ouze ſvojga taſta rod. ed. Jethtro ǀ ona pak hitru poshle Taſtu daj. ed. pokaſat te try ſaſtave ǀ n'hozhe vezh per ſvojmu Taſtu daj. ed. labanu prebivat ǀ Ona pak ga nezh neshtima, taſta tož. ed., inu taszho sashpotuje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
teči -čem nedov. 1. teči, tj.
premikati se v teku:
Kadar ſe ſaina, de vidi Saiza tezhi nedol. ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige tezh nedol. ogin pogaſſiti ǀ pade ena shivina veno jamo, ti tezhesh 2. ed. taiſti vun pomagat ǀ Oh sonze, sakaj hitrei netezhesh +2. ed. ǀ ta shena hitru tezhe 3. ed. k'Iesuſu ǀ Poſtojna netezhe +3. ed., ampak kakor ſtrela letj ǀ s' shkodo vashiga shivota, inu blaga kiekaj tezhete 2. mn. ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi sa nijm tekò 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko 3. mn. pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ hlapzi tezheo 3. mn. vrata operat ǀ po potu tuojh S. Sapuvidi netezheio +3. mn. ǀ tezi vel. 2. ed. k'ſtudenzu te ſapuvidi ǀ tezite vel. 2. mn. k' njemu, kir vaſſ iszhe ǀ prezej sdaj bi k' njemu tekal del. ed. m, bi ga objel, inu myr ſtoril ǀ Paſs pak kateri je ſvojm Gospudam tekil del. ed. m ǀ gdu bi bil v'mesti de bi ne tekel del. ed. m njega gledat ǀ je tekla del. ed. ž ſe skriti pod en figavu dreu ǀ Cellu mejstu je teklu del. ed. s njegovo truplu gledat ǀ Leta dua s' veſſeljam ſta tekla del. dv. m povedat ǀ ona dua bodo sa kruham tekla del. dv. m ǀ ubushjzi ſo vezhkrat sa njim tekli del. mn. m ǀ ſo egypterske shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle del. mn. ž njega gledat 2. teči, tj.
premikati se (o tekočini):
sazhne voda v' zholn tezhi nedol. ǀ kakor voda, katera tezhe 3. ed. po semli ǀ Potoki ad nature imaio de na ſdul pruti morij tekò 3. mn. ǀ tuoje vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe teko 3. mn. ǀ enu morie, v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo 3. mn. ǀ ta ſtudeniz je njemu v' garlu tekal del. ed. m ǀ je veſſelu, frishnu, bres palze teku del. ed. m ǀ s'skale Israelitarjam je voda tekla del. ed. ž ǀ de bi pozhaſſi voda noter netekla +del. ed. ž ǀ Mleku, inu med je po taiſti teklu del. ed. s ǀ ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle del. mn. ž 3. biti v obtoku:
kamenitvi, inu leſſeni danary ſo tekli 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tjakaj prisl. tjakaj:
sa vaſs je dobru, de jest tjakaj grem ǀ Poijdimo tjakaj do Bethlema ǀ poidi poprei tiakaj, inu ſpraviſe s' tvoim bratom ǀ sdaizi je shal tiakai ſe skriti ǀ cellu meſtu tiekaj tezhe ǀ Appat grè hitru kjekai ǀ poprej pak kakor je shal kjakaj offrovati ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu prishli ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat ǀ Chriſtus gre Kjekaj, inu jo osdravi ǀ vuzhinaſs Kiekaj gori lèteti ǀ kiekaj tezhete, inu taiſto paklensko mlako piete
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
tvoj -a zaim. tvoj:
tvoj im. ed. m brat je vmerl ǀ Pravi de je tuoj im. ed. m priatel ǀ Jeſt ſim tvoi im. ed. m Gospud Bug ǀ vſai ſe vej gdu je bil tuovj im. ed. m ozha ǀ tvoja im. ed. ž preuſetnoſt bo tebi preſhla ǀ tuoja im. ed. ž mati je tebe v'grehu spozhela ǀ nej ſe ysde tvoia im. ed. ž S: vola ǀ Kai tebi pomaga tuoia im. ed. ž dolga molitvu ǀ Tvoje im. ed. s garlu je, kakor Davidau Turn ǀ tuoje im. ed. s serze je paunu offerti ǀ nebò mogozhe de bi ſe tvoie im. ed. s ſerze neomezhilu ǀ tuoie im. ed. s ſerce je polnu offerti ǀ gledaj ner poprei de tvóje im. ed. s opravilu bo pravizhnu ǀ nej sadosti de blagu tvojga rod. ed. m blishniga neukradesh ǀ ſe boijsh tuojga rod. ed. m Gospuda ǀ Dusha tvoiga rod. ed. m Ozheta ǀ kaku bi mogal s'shkodo tuoiga rod. ed. m bliſhniga obogatit ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga rod. ed. m pota ǀ ti kateri raven tvoje rod. ed. ž shene druge lubish ǀ G: Bug tudi neushlishi tuoje rod. ed. ž proshne ǀ Dusha tvoiga Ozheta … tvoie rod. ed. ž priatelze ǀ ti pres tvojeshode rod. ed. ž+ bi lahku porok sa njega bil ǀ is tvojga rod. ed. s ſerza vun ſtepſti ǀ slabust tuojga rod. ed. s meſsa ǀ do ſadne minute tvoiga rod. ed. s shiuejna ǀ de bi ſi glih polovizo tuoiga rod. ed. s blaga vbogim dal ǀ pride s'tuojga rod. ed. s negnusniga, inu nezhistiga serza ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja rod. ed. s ned. (?) prehodisha inu blaga ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu daj. ed. m Moshu ſtala ǀ de bi tvoimu daj. ed. m moshu vero prelomila ǀ nihdar pak nepremislish kaku bi mogla tuojmu daj. ed. m G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu daj. ed. m ſourashniku ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu daj. ed. m sapuſhenimu otroku ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy daj. ed. ž shaloſtni matteri ǀ Kej tedai ſi neshal pomozh tvoi daj. ed. ž mersli dushi ǀ on je tuoi daj. ed. ž S: gnadi ſe samiril ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj daj. ed. ž ner Svetejshi Materi shlushil ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij daj. ed. ž poſvetni Gospoijski ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij daj. ed. ž navadi ſturiti ǀ en takushen shpot ſebi, inu tvoji daj. ed. ž shlahti ſturila ǀ n'hozhesh yh k'tuoj daj. ed. ohzeti pustiti ǀ tulikain dobrih shpish tvojmu daj. ed. s teleſſu uſak dan perpraulash ǀ h' shlushbi tiga ſveità, tvoimu daj. ed. s truplu, inu hudizhu ǀ h'tvojmu daj. ed. s pogubleinu ǀ hozhem na tvoj tož. ed. m exempel gledat ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj tož. ed. greh pred mosham ǀ deni tvoi tož. ed. m kruh na te tekozhe vode ǀ Pogledaj v'tvoj tož. ed. m keudar ǀ Sgubish tuojga tož. ed. m ži. kojna, tvojga tož. ed. m ži. vola ǀ ſi vſelej bodil, inu martral tvoiga tož. ed. m ži. Boga ǀ ti saurashish tuoiga tož. ed. m ži. blisniga ǀ gresh pogledat tuoijga tož. ed. m ži. koijna ǀ tiga shalostniga Syna tuoga tož. ed. m ži. ſi reveſselila ǀ podeli meni tvojo tož. ed. ž S. Gnado ǀ Hozhesh tuojo tož. ed. ž pusledno vro potroshtan biti ǀ shentovaine tuoio tož. ed. ž dusho vumorij ǀ my bomo do vekoma tvoio tož. ed. ž pravizo zhastili ǀ Bug bode ozhistel tuoju tož. ed. ž duſho ǀ de bi taistu blagu mogal v'tuojo tož. ed. ž oblast perpravit ǀ ſe pofliſash offertnu tvoje tož. ed. s telu guantat ǀ Bug bode suoj s: shegendal zhes tuoje tož. ed. s telu, inu prehodishe ǀ kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu, inu vſe tvoie tož. ed. s veſſelje v' shaloſt preobernilu ǀ tuoie tož. ed. s meſsu s'postom noter dershish ǀ ena muha lejse pò tvojm mest. ed. m obraſu ǀ de bi na tuojm mest. ed. m shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo ǀ v'tuoijm mest. ed. m s. strahu ſe bodem pofliſsal do moje pusledne urre shivejti ǀ Oſtani li per tvoy mest. ed. ž veri ǀ ſtoy v' tvoi mest. ed. ž dobri voli ǀ de bi v'tvojm krajleſtvi edn ſidel na tvoj mest. ed. ž deſnizi, ta drugi na tvoj levizi ǀ po tuoij mest. ed. ž pregrehi tebe shtrajfat ǀ po tvoij mest. ed. ž veliki milosti ǀ my ſmo yh lepu vuzhili po tuoj mest. ed. ž sapuvidi shiveti ǀ v'tuoj mest. ed. ž hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu ǀ dershat taiſto sheno v'tvoj mest. ed. ž hishi ǀ v' tvojm mest. ed. s Svetem Jemenu ſmò Karsheni ǀ Angely tvoy brati shalujemo na tvoim mest. ed. s pogublejni ǀ v' tuojm mest. ed. s Imenu ſmò prorokuali ǀ rezi ſam v'tvojm mest. ed. s Serzi ǀ v'tvoim mest. ed. s ſerzu imash ferahtan biti ǀ de bi ti bil talal s' tvojm or. ed. m ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ Kadar ti s' tvoim or. ed. m ſupernikom pred Goſpoſzhino gresh ǀ s'tuojm or. ed. m greshnim jesikam ǀ Poberiſe damu s'tvojm or. ed. m hudizham, kateriga v'trebuhu imash ǀ Se ti glihash s'tvoim or. ed. m Moſſam ǀ pojde s' mano tvojo or. ed. ž Materio ǀ s' tvoio or. ed. ž oblubo teh meſſenih lushtou ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo or. ed. ž sheno v'spodobni dobruti shiveti ǀ ga ranish s'tuojo or. ed. ž hudo miſlio ǀ s'tuoio or. ed. ž ſveto proſhno nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila ǀ de bi neimele ſe jokat nat tvojm or. ed. s britkom terpleinom ǀ s' tvoim or. ed. s greshnem diainom ǀ s'tuojm or. ed. s greshnim djaniom ǀ s'tvojm or. ed. s ſaurashtvom ǀ s'tuoim or. ed. s shentovaniam ǀ obedua tuoja im. dv. m Syna bodo n'en dan umerla ǀ tvoy im. mn. m grehi ſo tebi odpuzheni ǀ Shelish ti Ozha, ti Matti, de bi tvoi im. mn. m otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy im. mn. m otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ shlishish de tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tvoij im. mn. m grehi ſo tebi odpuszheni ǀ tvoji im. mn. m tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ letij tuoji im. mn. m poshlushavizi ſo fajn Gospudij ǀ tvòij im. mn. m grehy ſe tebi maihini vidio ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi, tvoie obhaila, tvoj im. mn. m poſti, tvoie almoshne ǀ kaj tedaj tuoj im. mn. m Iogri bodo opravili ǀ ſe bodo tvoje im. mn. ž ozhij odperle ǀ vſe tuoje im. mn. ž slatkusti ſo grenke ratale ǀ slatke ſo tvoie im. mn. ž beſſede ǀ Tvoie im. mn. ž/s leita, inu ure ſo pretekle ǀ Sa odpushajnie tvojh rod. mn. grehou ǀ sa sdrauje tuojh rod. mn. Priatelnu ǀ sprizho tvoih rod. mn. beſſedy ſe nemore omoshit ǀ Bug Vſigamogozhi tvoj ozha, kakor ti ſi tvoyh rod. mn. otrouk ǀ kaj menish de bom tajſte shlake, inu rane s'tvoyh rod. mn. rouk vſel ǀ hitru sbriſhi s'tuojh rod. mn. bukov taiste beſsede ǀ yh bom rad, inu volnu s'tvoijh rod. mn. rouk prejel ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm daj. mn. greshnim shelam perpustila ǀ hozhesh is praviga ſerza tvoim daj. mn. ſaurashnikom odpuſtiti ǀ Hozhesh de tuojm daj. mn. otrokam dobru pojde ǀ tuoym daj. mn. Nameſtnikom spovedat ǀ tvoje tož. mn. m dnij ſe nej ſi prau postu ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje tož. mn. m otroke posabi ǀ Si proshish de bi Bug tebi odpuſtil tvoie tož. mn. m grehe ǀ ti pokuro sa tuoie tož. mn. m grehe sturish ǀ nebosh ene ſolsè zhes tvoige tož. mn. m grehe prelila ǀ obernesh tvje tož. mn. m S. glide na krishu perbite ǀ s'kusi tvoje tož. mn. ž velike pregrehe ǀ Vſdigni tuoje tož. mn. ž ozhij ǀ s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje tož. mn. ž rane osdravil ǀ odpri vsheſa tuoja tož. mn. s ǀ jeſt shelim na tvojh mest. mn. naruzhaih vmreti ǀ v'ſameh tedaj tuojh mest. mn. S. Rokah pozhitik najde ǀ de bi v'tvojh mest. mn. S. Ranah isvelizhejnie, nikar fardamaine nashal ǀ v'tuojh mest. mn. potrebah ǀ ſe taku s' tvojmy or. mn. priately andla ǀ de ſi lih s' tvoimi or. mn. ozhmi nevidish ǀ imash umreti mej hudizhy tvoymi or. mn. priatily ǀ imash vſelei mene pred tvojmi or. mn. ozhmy imeti ǀ pred tuojmi or. mn. ozhmij nezh skritiga nemore biti ǀ Operi s'tuoijmi or. mn. ſolsami S. S. Rane ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi or. mn. grehomi ſi ponovil ǀ s'tuojmy or. mn. vſmilenimy ozhmy ǀ ò Opimius neshlishish koku s' ſtuomy +or. mn. denary dellaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
učen -a prid. učen:
skuſi resnizo nerhitreishi zhlovek vuzhen im. ed. m rata ǀ Ta vuzheni im. ed. m dol. Abulenſis nam leto skriunust resloshij ǀ vprasha ta Uuzheni im. ed. m dol. Toſtatus, zhe v' Nebeſih ludje bodo nagi, ali pak oblezheni ǀ Ena vuzhena im. ed. ž glava je bila ſturila ſmalat en pungrad poln lepih rosh ǀ hozhite tu shlishat s'ust tiga vuzheniga rod. ed. m Originesa ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene rod. ed. ž glaue ǀ hudizh je bil ſam leto resnizo sposnal temu Vuzhenimu daj. ed. m Thomashu Theologusu ǀ je vuprashal tiga Vuzheniga tož. ed. m ži. Philoſopha, inu Aſtrologa Platona ǀ ſim perſilen rezhi s'tem Vuzhenom or. ed. m Henricuſam ǀ ty Vuzheni im. mn. m Judouski Vuzheniki, ali Rabini ſo djali ǀ Philoſophi de ſi lih Vuzheni im. mn. m nej ſò mogli sgruntat ǀ Povejte meni vy vzheni im. mn. m Philoſophi ǀ Kadar Angeli bi bli rekli, tem vuzhenim daj. mn., inu bogatem ludem ǀ Bukve Ezechiela Preroka, katere ſturè vuzhene tož. mn. m, inu saſtopne te preproste ludy ǀ Sa tiga volo bom druge Ludy ſaſtopne, inu uzhene tož. mn. m uprashal ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene tož. mn. ž primer.> Gdu je bil vuzhenejshi im. ed. m, inu sastopnishi Pridigar, kakor glaſs S: Duha ǀ Aaron ie bil ſtarishi, inu vzheneshi im. ed. m kako Moiſes ǀ G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona, de ſi lih ie bil uzheneshi im. ed. m, inu ſtarishi ǀ Gdu tedaj ſe bó mogal rezhi, de je na ſvejtu radvitnishi, inu vuzhenishi im. ed. m, inu vekshi kakor Sveta Catharina ǀ nej bilu, inu tudi nebode na semli zhloveka vuzheneshiga rod. ed. m, inu sastopnishiga, kakor je bil on presež.> Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi im. ed. ž v' mej Bogovij ǀ Ceſsar Maximillianus te ner vuzhenejshi tož. mn. m aſtrologe je bil vkupaj priti ǀ Socrates je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi tož. mn. m Philoſophe ǀ poshle hitru klizat te ner Vuzhenèshi tož. mn. m Arzate učeni m učenjak:
ti vuzheni im. mn. ſe ſo veliku sa volo tega potili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
udreti se uderem se dov. udreti se, pogrezniti se:
je perſilena ſe udrejti nedol. v'tajſto globako iamo ǀ kaj zhakam tedaj, de ſama ſe v' paku neuderem +1. ed. ǀ ta greshna dusha ſe v' paku udere 3. ed. ǀ tu truplu ſe v' semlo vdere 3. ed. ǀ s'ſvoim sheninom v'pakal ſe vderè 3. ed. ǀ obedua ſe v' paku udereta 3. dv. ǀ vſy v' paku ſe vdereio 3. mn. ǀ poterpeshlivoſt Boshjo je bil prevagal, inu ſe v' paku uderl del. ed. m ǀ v'paku ſta ſe bila vderla del. dv. m ǀ ſe bote v' paku uderli del. mn. m ǀ de bi li hitru ty greshni na dnu tiga pakla ſe vderli del. mn. m ǀ ſe bote v'pakl vderle del. mn. ž ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila noter uderla del. mn. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
uho ušesa s uho:
skuſi enu uhu tož. ed. noter skuſi tu drugu vun ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù tož. ed. odſeka ǀ je bil enimu enu vhu tož. ed. odsekal ǀ Nashe vsheſſa im. mn. bodo potroshtane, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale ǀ ſo ga ozhy bolele, ſobe, ushesha im. mn. ǀ Vsheſa im. mn. bodo shlishale peiti vſe Angele ǀ Sahvalem vaſs moje vſeſſa im. mn., de ſte ſe gluhe dellale ǀ kadar Eva bi bila vſesha im. mn. saperta ǀ veim de veliku gluhih, inu bres usheſſ rod. mn. ſe letukaj najde ǀ ſe datakne s' parſtam njegovih vſheſſ rod. mn. ǀ poshlusha nesramne klafarske beſſede, is vsheſſ rod. mn. gredo h' ſerzi ǀ Tvoje Svete beſſede ſo slatke mojm vſheſſam daj. mn. ble kakor med ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa tož. mn. do ſerza poide ǀ Ima dua vsheſſa tož. mn./dv. ǀ de li ſvoje usheſſa tož. mn. ſaperte dershj ǀ uſheſsa tož. mn. ſi je ſatiſnel ǀ skuſi vſheſſa tož. mn. shlishi, skuſi jeſik govorj ǀ zhe li ushesha tož. mn. imà odperte ǀ odpri vsheſa tož. mn. tuoja ǀ de G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi pomozhi, inu vshesha tož. mn. k'vashi proshni imel ǀ usheſa tož. mn. ſi satiſne ǀ beſſede negredò v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa tož. mn. ǀ morebiti de neketeri mei vami cilu nimaio vshesa tož. mn. ǀ ſatiſnite vashe vsheſe tož. mn. ǀ ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe, v' vshesah mest. mn. shraj teh fardamanih ǀ mozhnu falish, aku menish de tuoja shtima bode nar ble v'ushesah mest. mn. tega ſpouednika ostala ǀ v'vſheshah mest. mn. teh ludy imajo shumejti ǀ Takorshni le s' vsheſſami or. mn. poshlushaio ǀ kar s' usheſſami or. mn. shlishite v' ſerzi ohranite ǀ nej sadoſti s' vſheſſami or. mn. taiſto shlishat ǀ malu nuza s' vsheſſamy or. mn. poshlushat, aku do ſerza nepride ǀ s'vſheſami or. mn. poshlusha ǀ boshio beſſedo nikar li s' usheſſy or. mn., ampak tudi s' ſerzam poshlusha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
umoriti (v'moriti) dov., F
10,
abnecare, vbyti, okuli parneſti,
vmoriti;
carnificare, ẛhkvartati, groẛovitu
vmoriti, ali reẛmeſſariti;
exanimare, preſtraſhiti,
v'moriti, ṡaduſhiti;
interficere, vbyti,
v'moriti;
lethum sibi parare manu, ſam ſebe
vmoriti, ſebi s'svojo rokó ſmert ſturiti;
morbus actus, ena hitra boléṡan, katera hitru
vmory, ali jenîa;
mortifer, -a, -um, tú kar
vmory;
necare, vmoriti, ṡaklati, vbiti;
occidere, vbiti,
vmoriti;
perimere, vbyti,
vmoriti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
upijaniti dov., F
3,
inebriare, opyaniti,
vpyaniti;
inerticulata vitis, ena ſorta neveizhne, ali nekraftne vinṡke terte, katere vinu ne
vpyani;
tametum, -ti, mozhnu vinu, kateru hitru
vpyani
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
utoniti -nem/-im dov. utoniti:
Kader je Peter ſam na ſebe ſavpal, je imel vtonit nedol. ǀ ſe je bal vutonit nedol. ǀ gre h'tuiſtimu potoku, miſleozh noter ſkozhit inu noter v tonit nedol. ǀ Pomagaimi O Gospud, ſizer vtonim 1. ed. ǀ hitru pomagaimi vun ſizer vtonem 1. ed. ǀ Taisti, kateri dalezh od vode ſtoij neutoni +3. ed. ǀ v' tem gmain potupu tiga madeſha, v' katerem vſy ludje vtonimo 1. mn. ǀ inu vener v' perloshnoſti vtonio 3. mn., v'greh padeo ǀ De ſi lih mejni de sna plavat, bo utonil del. ed. m ǀ on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel, inu vtonil del. ed. m ǀ Galatius pak je bil utonu del. ed. m ǀ ſe boijvode de bi neutonel +del. ed. m ǀ Ta perua je utonila del. ed. ž, ta druga ſe je sgubila ǀ Maria nej bila vtonila del. ed. ž ǀ aku ſami na ſvojo mozh bomo ſaupali, taku bomo utonili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vedeoč2 delež. vedoč:
pred ſonzam je gori vſtal, inu Boga sa nyh molil, vedeozh de ty mladi ſo hitru sapelani ǀ Srezhna Maria, kir nej po ſtopinah te ſapelane, inu preuſetne Eue hodila, vedeozh, de pohleuni bodò povikshani, inu ty preuſetni ponishani ǀ na ſemli te vishishi mejſta yszheio, nepametni vedeozh de na vnem ſvejtu bodo s'Luciferiam ponishani ǀ Ajdie ſo bily prepovedali sheme, vedeozh de tulikajn hudiga ſe ſturj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
verovati nedov., F
11,
accredere, verovati kar eden pravi;
adcredere, prou terdnu
verováti;
credere, verovati, verjeti;
credulitas, ẛanikernu verovanîe, ſhelmario
verovati;
credulus, -a, -um, kateri rad
veruje;
incredibilis, -le, neverovan, kar ſe ne more
verovati, neverijezhi;
opinabilis, -le, kar ſe ṡdy, ali lahku
veruje;
orthodoxus, -a, -um, kateri prou
veruje, prou meîni, je ene prave miſli;
persuasorius, -a, -um, kar nuza h'pregovorjenu, de eden
veruje;
temerè credere, lahku, hitru
verovati;
verisimilè, riſnizi podobnu, je vrednu de
ſe veruje, ſe ima verjeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
verovati -ujem/-am nedov. verjeti, verovati:
kokush ym je branila, inu djala de nimaio verovat nedol. Salamandri ǀ Accius Poeta nikuli nej hotel verovati nedol. ǀ tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit, inu verouat nedol. de taista ijh bo osdravila ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati nedol., tukar ſe moli v'Apostolish Veri ǀ nej ſim hotela vervat nedol. ǀ imamo s' peretnizami nashe vere vervati nedol. ǀ Concilium Nicænum kateri naſs vuzhi veruat nedol., inu taku molit ǀ zhe meni nhzhete vero dati, vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati nedol. ǀ jest verujem 1. ed. v's. Evangeli ǀ verovam 1. ed. Cajetanu ǀ Rad vervjem 1. ed., de bi nekateri shnidary radi imeli, de bi Angely sa nyh shivali ǀ jeſt nevervjam +1. ed. de bi sdaj na svejtu en taku pravizhen zhlovik ſe naſhal ǀ aku hudizhu vervash 2. ed. ǀ sakaj verujesh 2. ed. de strup vſebi ima ǀ ti veruejesh 2. ed. de bi ſi urat, ali nogo slomil ǀ Nej sadosti de ti verujes 2. ed. de Christus je sa naſhe grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ neverovash +2. ed., de je Bug, kateri pravi ǀ aku letu nevervash +2. ed. nej ſi Chriſtian ǀ tedaj nevorovash +2. ed. kar Bug govori ǀ zhe meni nevervjesh +2. ed. vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali ǀ ti neverujesh +2. ed., kar ſam s. Duh pravi ǀ de ſi glih edn vſe veruje 3. ed. kar je dolshan ǀ Krail veruie 3. ed., ſe reserdij ǀ Leta kateri drugazhi dershj, ali verua 3. ed. je panan od Svete Katolish Zerkue ǀ kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova 3. ed., vſy ſo ſnym potegnili ǀ en Turk, ali Ajd, kateri neverua +3. ed. de je paku sa te greshne perpraulen ǀ Concilium Tridentinum sa Kezerja dershi taiſtiga, kateri neverva +3. ed. de ſe vize na unim ſveiti naideio ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie +3. ed., inu neſaupa ǀ aku meni ne verujete 2. mn. poshluſhajte S. Baſiluſa ǀ aku verovate 2. mn. v' Boga ǀ aku meni ne vervjete 2. mn. ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite, taku neverujete +2. mn. ǀ aku meni nevervate +2. mn., vprashaite Svetiga Petra ǀ zhe meni neverouate +2. mn. ǀ nej ludje verovaio 3. mn. kar govorim, ali ne ǀ jest vejm de Nem. Nem. veroveio 3. mn. vſe tu kar s. Chat: Kersh: Cirqu sapovej ǀ ludje raishi tu hudu veruaio 3. mn., kakor pak tu dobru ǀ vener meni vezh vervajo 3. mn. Kakor tebi ǀ taiſtom vervaio 3. mn., katerem Accius Poeta nikuli nej hotel verovati ǀ timu folsh Preroku verovajo 3. mn., de shiher greshnu shivè ǀ v' Europi tudi ſe najde veliku ſtaraverizou, katiri nevervaio +3. mn. v' S. Duhà ǀ verouaj vel. 2. ed. meni ǀ aku meni ne vervjete, verujte vel. 2. mn. S: Augustinu ǀ verovajte vel. 2. mn. meni ǀ vervaite vel. 2. mn. meni, de tudi letukai edn nas vidi ǀ Neverovajte +vel. 2. mn. Nem. Nem. temu folsh Preroku ǀ aku meni ueverujete +vel. 2. mn., poshlushajte S. Augustina ǀ v' Chriſtuſa je verval del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval del. ed. m de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ Kadar bi ti veroual del. ed. m de shentovaine tuoio dusho vumorij ǀ Kadar bi verovol del. ed. m de je Bug ǀ sa nym vſa njegova hisha je verovala del. ed. ž v' Chriſtuſa ǀ pre naglu je vervala del. ed. ž beſſedam te golufne kazhe ǀ vſy njegovi otrozhi ſo v'Chriſtuſa verovali del. mn. m ǀ v'ſajne ſo vervali del. mn. m, inu babie vere nuzali ǀ ony nèſo veruvali del. mn. m v' mene
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ves vsa zaim. ves:
vus im. ed. m je bil reſtargan ǀ S. Paulus ſe je bil vuſs im. ed. m preobernil v' Chriſtuſa ǀ perlin gnade Boshje vezh vela kakor vuſſ im. ed. m volni ſvejt ǀ na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti, inu vuss ſivu im. ed. m je bil ratal ǀ Bug bo poslal eno veliko kugo, de vſa im. ed. ž shivina bo pozerkala ǀ pertezhe niegova ner lubishi Hzhy, vſſa im. ed. ž vjokana ǀ gleda ta stari ozha de suknja je vsa im. ed. ž Krijvava ǀ Vſsa im. ed. ž svetust, inu andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ on je veroval, inu uſa im. ed. ž njegova hisha ǀ Tedaj vſe im. ed. s vaſse dellu, inu skerb je sebstojn ǀ prezej vſe im. ed. s pepel rata ǀ vſeje im. ed. s+ perplaunenu ǀ on je tebe reshalil pres vſiga rod. ed. m urshoha ǀ sa isvelizhaine uſiga rod. ed. m ſveita ǀ Kryvavi put is vuſiga rod. ed. m shivota je potil ǀ vſe rod. ed. ž zhasti, inu lubesni je vreden ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga rod. ed. s nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ strah Boshij je en sverik, inu sazhetik vſiga rod. ed. s dobriga djania ǀ ty greshni, inu hudobni imaio uſiga rod. ed. s obiluu ǀ de ſi lih bi vam vſega rod. ed. s blage nebily odnesli ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus vſimu daj. ed. m folku je bil naredil ǀ ſe imamo odpovedati vſi daj. ed. ž boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom ǀ Jeſt ſe sdaj odpovejm vſimu daj. ed. s timu, katiru je zhes tvojo Sveto volo ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu, inu odpovedalu uſimu daj. ed. s timu, kar ſveit, inu meſſu samorio zhloveku dati ǀ shabe ſo bile vus tož. ed. m Egypt, inu Faraona premagale ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs tož. ed. m shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ na vuſ tož. ed. m glaſſ bi ſe bila sazhela ſmejati ǀ na uus tož. ed. m glaſs je bil sapeil ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ tož. ed. m shivot reſekan, inu reſtargan ǀ taiſtu sapovej na vſs tož. ed. m glaſs brati ǀ valluvi ſo vsh tož. ed. m zholn pokriuali ǀ na vaſs tož. ed. m glaſs ſe je ſmejala ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga tož. ed. m ži. kryvaviga, inu odertiga ǀ poshle kugo, ter vſo tož. ed. ž shivino pomorij ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo tož. ed. ž Egijptarsko deshelo postavil ǀ Jeſt ſim vſſo tož. ed. ž semlo obhodil, inu obgledal ǀ sdaj uſso tož. ed. ž kupzhijo na raishi imam ǀ vſe tož. ed. s nijh vpajnie so k'Christuſu postavili ǀ vſe tož. ed. s kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale ǀ ob uſe tož. ed. s pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ vse tož. ed. s tu nar hushi od tebe rezhe ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe +tož. ed. s letu ſe nej hotela vſtanoviti ǀ po vſim mest. ed. m AEgypti nej bilu garshih ǀ po vſi mest. ed. ž ſili hozhe de ijm ima eniga Malika ſturiti ǀ Pithias po vſy mest. ed. ž ſili je hotel rihtan biti na mejſti ſvojga Priatela Damona ǀ po uſi mest. ed. ž ſilli je taiſto hotel imeti ǀ per vſem mest. ed. s tem veſsela biti ǀ vſem mest. ed. s ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ je na tebe, inu tuoje otroke posabil, kir v'Sijm mest. ed. s pomankajnie imate ǀ de bi rada pred vſem or. ed. m ſvetom tuoj greh ſpovedla ǀ s'vſem or. ed. m fliſſam ſe bom pomujal ǀ ta Tempel bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam, inu pred vſo or. ed. ž neſrezho ǀ Lucifer s'vſo or. ed. ž ſvojo mozhio bi ſe vaſs bal, inu bejshal od vaſs ǀ s'uſo or. ed. ž nasho lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem or. ed. s tem kar je shkodliviga ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem or. ed. s seliszhem ǀ nihdar nebodem nehal tebi pomagat, inu tebe pred vſim or. ed. s tem hudim varvat ǀ kateriga taku obilnu s'vſem or. ed. s potrebnim oſkerbj ǀ aku bom dober, inu pokoren s'vſim or. ed. s me hozhe oſkerbeti ǀ vſy im. mn. m Purgary, inu Gospoda ſo k'nogam sa nimy shli ǀ v'uashi pak hishi vſy im. mn. m ſo sdravi ǀ eno nuzh vſij im. mn. m ti pervu roijeni ſo bilij pomerlij ǀ Vſi im. mn. m studenzi, inu potoki krijvavi ratajo ǀ vsy im. mn. m vashi lushti hitru bodo minili ǀ uſy im. mn. m Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ǀ uſi im. mn. m ukupaj vpijejo ǀ nej v'madeshana Kakor vsi im. mn. m ti drugi Admavi otrozij ǀ uſij im. mn. m glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli ǀ vsij im. mn. m ludje bodò nashe ner skriunishi grehe vidili ǀ kadar bi bili vſii im. mn. m Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ zhes katerige Nebo inu vſu im. mn. m Elementi ſe ſo vſdignili ǀ vſe im. mn. ž gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj ǀ kej tedaj vſe im. mn. ž/s lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio ǀ uſe im. mn. ž zèſte, poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ vse im. mn. ž shivali Adamu, inu sui eno martrvshko vojsko nepovedat ǀ vſse im. mn. ž te druge nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ de bi ſe vſa im. mn. s zhloveska ſerza v'tebe ſalubila ǀ od vſyh rod. mn. sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh mest. mn. stuarienijh rezhij ǀ je sazhetik vſih rod. mn. dobreh del ǀ ſò saperti od vſeh mest. mn. krajou, kakor jetniki ǀ Ti ſi taiſti zholn uſyh rod. mn. gnad Boshijh poln ǀ od vsyh rod. mn. ſapusheni ǀ s. gnade deleshni bote ratali, inu odpushzhajne vsijh rod. mn. grehou doſegli ǀ orly, kadar pozhutio to merho od uſeh rod. mn. kraju ukupaj letio ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH rod. mn. LUBEH SVETNIKOU ǀ je bil zhast vſiih rod. mn. Egijpterski Kron ǀ sa isvelizhaine vſſyh rod. mn. ludy ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih rod. mn. ſapushen ǀ Christus vſig rod. mn. naſs vbogih Sirotiz imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil v'Nebu ǀ vſem daj. mn. napumozh pride ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim daj. mn. sadosti mogal sturiti ǀ vſym daj. mn. tem poſvetnim troshtam je bila odpovedala ǀ kakor vſijm daj. mn. Adamavim otrokom ſe ſgodij ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem daj. mn. Angelom inu Svetnikom perporozhuje ǀ Sjroch vſjm daj. mn. sapovei ǀ kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat, uſym daj. mn. Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ vſe tož. mn. m hribe, inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat uſe tož. mn. m ludij ǀ oshivj truplu, inu vse tož. mn. m naſhe glide ǀ s'tuojm s. Rojstuam ſi na ſveit perneſla vſſe tož. mn. m troshte, inu veſselje ǀ v'vſe tož. mn. m grehe bi bil padal ǀ vſe tož. mn. ž druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ prezej ſo vſe tož. mn. ž/s druge opravila ſapustili ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe tož. mn. ž gnile ǀ vse tož. mn. ž njegove Svete Sapuvidi prelomili ǀ te strashne ſturi ſerzhne, de v ſe tož. mn. ž matre veſselu preneſsò ǀ v'vſe tož. mn. ž nevarnosti ſe poda ǀ kadar bi jest vſa tož. mn. s moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ po vſyh mest. mn. meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè ǀ Sa tiga volo vſyh mest. mn. nashjh potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ na vſijh mest. mn. S: Altariah, nam je perpravil ta s: kruh ǀ k'ſadnimu sklene, de hozhe piſſat po vſih mest. mn. deshelah ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom po vſeh mest. mn. kotah ǀ po vsyh mest. mn. gaſſah, po vſyh mest. mn. hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ Saul v' ſyh mest. mn. vishah yszhe Davida umorit ǀ jest ſim ſe vſijh mest. mn. vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ pomagaj meni vſih mest. mn. moih potrebeh ǀ uſyh mest. mn. vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ shiher uſijh mest. mn. uashyh skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ Bug v'vſijh mest. mn. vishah ga shtrajfa ǀ s'krijvash v'ſijh mest. mn. vishah tuoj greh pred mosham ǀ v'ſih mest. mn. rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar, Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ lasejo po vſijKotah mest. mn.+ ǀ Noeſ v'mej vſimy or. mn. ludmy tiga ſvètà nar vekshi gnado od G: Boga je bil doſegil ǀ je tu ner manshi mej vſemi or. mn. ſemeni ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij or. mn. ſtuarij, katere je Bug ſtuaril ǀ de bi Diviza Maria, s' uſimy or. mn. Svetniki sa njega proſſila ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy or. mn. leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi or. mn. ſvojmi glidmy ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi or. mn. glidamij ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi or. mn. Nunami ǀ Elcana je v' mej vſemij or. mn. drugimi ner ble lubil Anno ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi mirakil v'mei vſemy or. mn. ǀ v' mei uſemi or. mn. molytvami leta je ta ner lublishi ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy or. mn. boshimij arzniami neosdravi ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim s'úſemi or. mn. Duhouni je ny nepruti shal ǀ Ta druga shivina s'vſimij or. mn. shtirimij po ſemli hodi ǀ s'vſimi or. mn. glidamij ſi shlushil hudizham ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij or. mn. svesdamij, inu Planèti O ves čihrn glej → čihrn, o ves voljni glej → voljan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vleči -čem nedov. 1. vleči:
Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu):
krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati:
Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar):
malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati:
dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati:
hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se:
s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
vol -a m vol:
Levu hitru tezhe, vuol im. ed. pozhaſſu hodi ǀ dellat, kakor en uol im. ed. ǀ s'Boga je bil en vol im. ed. ratal ǀ zhe edn eno jamo na zejſti skoppa, inu jo spet nesaſſuie, ter v' taiſto en vol im. ed., ali oſsil pade, ima vola tož. ed., ali osla plazhat ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie enimu Vollu daj. ed., inu zheteru en Poſtojni ǀ vſakdan vezhkrat gresh pogledat tuoijga koijna, inu vola tož. ed. ǀ moshje, inu shene glihi vishi ſo pleſſali, inu ſe verteli, kakor ſo vuola tož. ed., (katiri je bil ta rogoti hudizh) vidili pleſſat ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu mest. ed., voulk per auzhizi ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli im. mn. mukali ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli im. mn., kakor S. Adalberta ǀ je vſdignil skalo, katero dvajſiti parav volou rod. mn. jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ oſſem parou vuolou rod. mn. ſo pelali ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu rod. mn., taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ ſim shla travo pukat, inu ſim jo daiala volam daj. mn. ǀ so G: Bogu offruali, vole tož. mn., telleta, kashtrune, inu jagneta ǀ Elias je G. Bogu offroval vuole tož. mn. ǀ onij ſo vezh lubili nijh volle tož. mn., nijh nijve, nijh pristave, kakor pak to shlahtno vezherjo ǀ En drugi na mejſti Paſterja je paſil vuole tož. mn. Iſidoru ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole tož. mn. ǀ Volar je hotel vuoly tož. mn. vſtanovit, ali nej bilu megozhe ǀ ſo vuoli tož. mn., teletta, inu golobe predajali ǀ zhe vſamem kmeta bo vezh sherbil ſa voli tož. mn., inu kraue, kakor ſa sheno ǀ je bil sapovedal, de imajo njemu kakor ſtuarniku offrovati te shgane offre, inu de lete offre imaio vseti s'elementa te semle vvoli tož. mn., telleta, koshtrune, koshlizhe, inu jagnizha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
začeti se dov., F
11,
Baca, ena vaas, od katere
ſe ẛazhne tá ẛgurnia Galilea;
dilucescere, ſe ẛazheti reſveititi, dán délati;
diluculare, kakòr hitru
ſe ẛazhne dán délati;
hebescere, ſe ṡazheti kerhati, neoſtru biti;
herbescere, vel herbascere, ſe ṡazheti s'travo, ali ṡeliṡzham ṡeleniti;
illachrymare, ſe ṡazheti jokati, ſolṡè tozhiti;
incepit rimari, se je ṡazhèlu reſpokovati;
incurvescere, ſe ṡazheti kriviti;
rudimentum ponere, ſe ṡazheti vuzhiti;
splendescere, ſe ṡazheti ſveititi;
tyro, -onis, en nou ṡholnèr, eden kateri
ſe ṡazhne ene rizhy vuzhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Zaheus -a m osebno lastno ime
Zahej:
ondi je bil en Mosh, s' imenom Zacheus: im. ed. inu ta je bil en Vishishi teh ozhitnih Greshnikou ǀ S. Matthia je bil uni Zachæus im. ed., od kateriga pishe S. Lukesh na 19. poſtavi ǀ hozhem rezhi, inu ſturiti Kakor Zachæus im. ed. ǀ Zachée cit. zv. ed., ſtopi hitru doli ǀ inu letu menem h' spominu Zacheuſa rod. ed. ǀ My vejmo, de Zacheuſa tož. ed. kateri enu ſamu koſſilu je bil Chriſtuſu dal, je njega sa Apoſtelna povishal ǀ je tudi polonal Zachæusa tož. ed. katiri en ſamkrat je bil Chriſtuſa, inu njegove lazhne Iogre naſſitil Zahêj, višji mitničar v Jerihi (SP Lk 19,5); zapis Zachée je iz prevoda svetopisemskega citata na začetku pridige, v lat. izvirniku stoji tu zvalnik Zachæe.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zajec -jca m zajec:
kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz im. ed. per pſsu ǀ ti hozhesh dat sastopit, de je en sajz im. ed. ǀ nej saiz im. ed., temuzh en domazhi Koshlizh ǀ bom ſturil kakor slednik, katiri po ſledi tezhe, dokler saiza tož. ed. najde ǀ pſs neſaurashi tulikajn ſaiza tož. ed., ni Liſiza kokush ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk per auzhizi, leſsiza per Sajzu mest. ed. ǀ nej ſo Koslizhi, temuzh sajzi im. mn., Kateri hitru pretekò ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij kakor saizij im. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze tož. mn., inu jelene lovili ǀ s'suojmij pſij saize tož. mn., inu jelene je lovil ǀ Imate odpuſtike yskati, inu nikar ſaize tož. mn. lovit ǀ sturi hitru pernesti en par Koshlizhu, lete hitru perpravi skuha, inu spezhe v'taki vishi, de Isak ijh je iejdil sa sajzhe tož. mn., ali serne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zapustiti -im dov. 1. zapustiti:
Kadar zhlovik premisli, de v'Kratkem ima vſe sapuſtiti nedol. ǀ jest vam nevem bulshi erbshzhine sapuſtiti nedol. ǀ Ignatius ſapovej hudizhom de imajo te obſſedene ſapuſtiti nedol. ǀ vam sheninam nesapovej de bi imeli vaſhe Neveste sapustiti nedol. ǀ tedaj vener morem sapuſtit nedol. moje blagu ǀ Jeſt sapuſtim 1. ed. vſe moje blagu ǀ ſapuſtim 1. ed. moio prekleto dusho vſijm hudizhom ǀ Ieſt neſapuſtim +1. ed. moje blagu ǀ Ali de sdaj vſe tu tvoje sapuſtish 2. ed., obeniga lona ſe nimash troshtat ǀ nesapustish +2. ed. taistu hudu tovarshtvu ǀ sapuſtj 3. ed. veliku blaga Cerkvom, inu petlerjom ǀ Kadar vidi de njega luba Hzhi ta zhloveska dusha njega sapuſti 3. ed. ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti 3. ed. ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem katere Bug ſapuſtj 3. ed. ǀ ſe je bila sheninu ſamirila, kateri jo ſapuſti 3. ed. ǀ Pharaon ſapusti 3. ed. G: Boga, ſe shpota Boshj ſapuvidi ǀ luby jo sapuſty 3. ed. ſe joka, grima, inu greva, de h'temu je pervolila ǀ s'voie Malike sapusty 3. ed., inu Chriſtuſa ſa Synu Boshiga ſposna ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij 3. ed. ǀ Eden vſe ſvoje blagu shlahti ſapuſtij 3. ed. ǀ Bachusa sopuſti 3. ed., ter tiga praviga shiviga Boga, Stuarnika Nebeſs, inu ſemle ſazhne molit ǀ tovarshtu ſepuſtj 3. ed., v'ſvojo kambro tezhe ǀ nihdar G. Bug nesapusti +3. ed. te ſvoie, temuzh v'potrebah ym napumozh pride ǀ G. Bug nihdar nesapuſti +3. ed. te ſvoie ǀ ſe nereſerdij, inu jo nesapustij +3. ed. ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita 3. dv. ǀ vezhkrat sapuſtimo 1. mn. ta pravi pot pruti nebeſſam ǀ mij duej tudi tebe ſapuſtimo 1. mn., inu ſe lozhimo od tebe ǀ komu sapuſtite 2. mn. vashe blagu ǀ kateri ſapuſtite 2. mn. pravizo ǀ Nezh, ſturi de ty ner lubishi priateli zhloveka sapuſtè 3. mn. ǀ prezej vſy Comedio ſapuſtè 3. mn. ǀ Ony hitru ſvoj lastni zholn sapustè 3. mn. ǀ vſe shivali ſe preſtrashio, ter nyh pasho sapuſte 3. mn. ǀ Ignatius ſapovej hudizhom de imajo te obſſedene ſapuſtiti., kar prezej yh ſapuſtio 3. mn. ǀ menio de nej So nyh Sorte, satoraj yh saputè 3. mn. ǀ obenimu nej rekal sapuſti vel. 2. ed. tvoj ſtan ǀ Sapuſtimo vel. 1. mn. ta greh, ſturimo eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat zhes ta ſerd Boshy bomo potalashili ǀ Ah verne dushe sapuſtite vel. 2. mn. hudizhavo shlushbo ǀ vashe otroke nikar nesapuſtite +vel. 2. mn. ǀ Ozha Nebeſhki nihdar naſs ne bo sapuſtil del. ed. m ǀ sakaj s: Duh je njega sapustil del. ed. m ǀ ſvojo Minichearsko kezerio je bil ſapuſtil del. ed. m ǀ takrat G: Bug tudi bode nas shtrajfal, na naſs posabil, sapustel del. ed. m ǀ Nebu je bil sapustu del. ed. m, inu k'nij doli v'Paku je bil shal ǀ krajlevi Duor je bila sapuſtila del. ed. ž, offertne gvante prozhi vergla ǀ dusha ga bo ſapuſtila del. ed. ž ǀ Krajliza Nebeſhka, je to naſho reuno deſello sapustila del. ed. ž ǀ figovu drevu je djalu k' nym: bomli jeſt mojo slatkoſt, inu moj dober ſat sapuſtilu del. ed. s ǀ ſdajzi ſta ſvoje mreshè sapuſtila del. dv. m ǀ paradish ſta bila ſapuſtila del. dv. m ǀ de bi ſvojm mlajshom veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili del. mn. m ǀ greshniki, inu greshinze bodo nyh grehe ſapuſtili del. mn. m ǀ Pasterij na hribah ſo nijh ouzhize sapustili del. mn. m ǀ ſò te obſedene ludy ſapuſtily del. mn. m ǀ prezej ſo vſe druge opravila ſapustili del. mn. m ǀ Naveste ſo sapustile del. mn. ž suoje shenine krajle inu ſo njega dekle ratale ǀ cilu te ner lubishi priatelze ſo jo sapuſtile del. mn. ž 2. izpustiti:
ta mertvi odgarne ſvoj gorezhi plajsh, inu en takorshen ſmrad sapuſtij 3. ed. 3. opustiti:
zhe bote te ſtare hude navade sapuſtili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zastava -e ž 1. zastavek:
Thamar vſtane te try ſaſtave tož. mn. s' ſabo vſame, ter gre prozh ǀ ona pak hitru poshle Taſtu pokaſat te try ſaſtave tož. mn. 2. zagotovilo:
dusha ſe napolni s' gnado Boshio, inu je ena saſtaua im. ed., de nam bò danu tu vezhnu nebesku veſſelje ǀ ſa ſaſtavo tož. ed. bote vashiga isvelizhajna imeli te Try S. S. Pershone, Boga Ozheta, Synu, inu S. Duha
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zaupati -am dov. zaupati:
Nema savupat nedol. v'obeno ſtuar ǀ Nej shlahte taku blishne, de bi na semli mogal edn timu drugimu saupat nedol. ǀ S. Baſilius opomina vſe greshnike, inu greshnize, de bi imeli savvpat nedol. v' to veliko miloſt Boshjo ǀ njemu ſe imate perporozhit, inu nikar neſaupat +nedol. v'priatele, inu v'priatelze ǀ U'tebe saupam 1. ed. Gospud ǀ savupam 1. ed. v' tvojo veliko miloſt ǀ ſatoraj ſavupam 1. ed. v' tvojo miloſt ǀ ſa tiga volo ji malu ſaupam 1. ed. ǀ prevezh ſavpash 3. ed. na tvojo pokuro ǀ pò potrebi zhloveka oſkerbi, ker v'njega Dobruto savupa 3. ed. ǀ misli, de miloſt boshia vener more velika biti, na leto saupa 3. ed., v' grehu oſtane ǀ kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa 3. ed. ǀ G. Bug njemu shiher sauppa 3. ed. ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie, inu neſaupa +3. ed. ǀ obedn tat timu drugimu nesaupa +3. ed. ǀ vkupaj ſe sazhneta grevat, shalovat, jokat de ſta G. Boga reshalila, potle saupata 3. dv. v' miloſt Boshjo ǀ saupamo 1. mn. de ta potrebni desh nam bosh sproſſila ǀ V'mladoſt veliku ſaupaio 3. mn., vener Daniel je djal, de hitru praide, kakor dem ǀ G: Boga na pomuzh klizhejo, inu na letu oroshje savupajo 3. mn. ǀ kateri letemu nyh leben, inu dusho savpaio 3. mn. ǀ mu neſaupaio +3. mn., temuzh de s'piſſmam poterdi ǀ mozhnu ſe samirio G. Bogu taisti Kateri na njega dobruto nesavupaio +3. mn. ǀ Savupaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuszheni ǀ Saupai vel. 2. ed. Syn, tvoj grehy ſo tebi odpuszheni ǀ Savpaj vel. 2. ed. moj ſyn, sakaj tvoy grehi ſo tebi odpuzheni ǀ ſavupai vel. 2. ed. moj ſyn, tuoij grehi So tebi odpushzheni ǀ Savgpaj vel. 2. ed. moj Syn, tvoij grehi ſo tebi odpuſzheni ǀ Pojdi sdaj O tardouratni greshnik, ter saupaj vel. 2. ed. timu folsh Preroku hudizhu ǀ nikar ijm nesavupaj +vel. 2. ed. moj Prerok ǀ Saupaite vel. 2. mn. tedaj tudi vy, katiri shelite enu dobru djaine ſturiti ǀ savupajte vel. 2. mn. v' leto nesgruntanu veliko miloſt Boshio ǀ ſavupajte vel. 2. mn. v' miloſt Boshjo ǀ Nikar prevezh nesaupajte +vel. 2. mn., temuzh v'strahu Boshijm shivite ǀ mu je bil ſvojga Ediniga Synu saupal del. ed. m ǀ Morebiti de bo v'ſvojo pamet savupal del. ed. m, inu v'modrust ǀ Kader je Peter ſam na ſebe ſavpal del. ed. m, je imel vtonit ǀ Satorai v' letu S. ime je ſaupal del. ed. m ǀ krajl Balach je veliku ſavupal del. ed. m v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ ti ſi sauupal del. ed. m v'babijevere, inu v'zupernje ǀ De bi ſi lih hotel mene konzhati nebom zagala, ampak v' njegovo miloſt savupala del. ed. ž ǀ moje ſerze ſe je shiher na njo ſavupalu del. ed. s ǀ ſo saupali del. mn. m v'proshno suoje mattere ǀ aku ſami na ſvojo mozh bomo ſaupali del. mn. m, taku bomo utonili ǀ bote sauppale del. mn. ž nikar s'marterniki, temuzh s'nezhiſtomy Moshmij veliko pranost dellat zaupati se drzniti si, upati si:
pred drugimi ludij bi ſe nihdar ne savupala taKu priasniva biti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zavijanje [zavíjanje]
samostalnik srednjega spolatuljenje, zavijanje
PRIMERJAJ: hitro zavijanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zavzeti se dov., F
4,
admirari, ſe ẛazhuditi, ſe zhuditi,
ſe ẛavẛèti, ſe prezhuditi;
apprehendo, -ere, k'ſerzi ſi gnati,
ſe ẛavṡèti, hitru ſe ſerditi;
astupere, ſe ẛazhuditi,
ẛavṡèti;
obstupere, vel obstupescere, ṡavṡeti ſe, obterpnéti, ṡavekniti, samukniti, obſterméti, oſtermeti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zdajci prisl., F
22,
confestim, ẛdaizi;
desubito, ẛdaici;
illicò, ṡdaici;
mox, jedernu,
ṡdaici;
repentè, repentinò, naglu, kmali,
ṡdaici;
simul ac, ṡdaici;
statim, ṡdaici, precei, hitru;
vere primo, ṡdaici v'ſpumladi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zdajci prislov
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zelen -a prid. zelen:
cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen im. ed. m oſtane ǀ aku ta seleni im. ed. m dol. maioron tuojga vupajnia je uſagnil ǀ sjutrai je bila selena im. ed. ž, ò poldan ardezha, pruti vezheru pak bela ǀ Dionyſius Carthuſianus od ſinà pravi, de danas je selenu im. ed. s, jutre je ſuhú ǀ oblaſt je raunu kakor ſinù, kateru malu zhaſſa ſelenu im. ed. s oſtane, inu hitru ſe poſhushi ǀ ſo bile ſnedile vſe kar je seleniga rod. ed. s bilu ǀ poshle kobilze, inu vſe kar je ſeleniga rod. ed. s konzhaio ǀ od dalezh je vidil en selen tož. ed. m garm s' ogniom obdan ǀ vidi per potu enu selenu tož. ed. s figovu drivu ǀ Chriſtus vgleda enu veliku ſelenu tož. ed. s figavu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem or. ed. s sheliszom ǀ de bi taiſte rezhy selene im. mn. ž, ali ardezhe bile ǀ v' Jerihi ſe najdeio try ſort gartroshe, namrezh ſelene im. mn. ž, ardezhe, inu bele ǀ kaj pomeni, de po gaſſah selena im. mn. s driveſſa, po potih lepu dishezhe seheliszhe, inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ na mejſti krajleve krone je en kranzel is ſelenih rod. mn. veizh noſſil ǀ terta te karshene dushe poshene te selene tož. mn. ž mladize ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih mest. mn. pungradah ſe paſejo ǀ Kakor edn gleda s' shpegli selenimi or. mn. tiga ſaurashtva
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zgrevati se -am se dov. skesati se:
nihdar ſam od ſebe bi ſe nebil mogal sgrevat nedol., spokorit ǀ ſi dolshan zhes tvoje grehe ſe ſpokorit, inu ſgrevat nedol. ǀ ta greshna shena ſe taku hitru sgreva 3. ed., inu pobulsha ǀ kakor bo vidil, de ſe sgreva 3. ed. moi ſourashnik bo njemu odpuſtil ǀ zhe ſe sgreua 3. ed., spokorj inu pobulsha G. Bug njemu odpuſtj ǀ Zeno ſe zhes ſvoje grehe ſgreva 3. ed. ſe ſpovej, oblubi pobulshat ǀ ſe prestrashimo, inu zhes nashe grehe s'grevamo 1. mn. ǀ sakaj ſe tedaj nesgrevate +2. mn., inu nespokorite dokler zhaſs imate ǀ takrat nehajo od grehou, inu ſe sgrevajo 3. mn. de ſo G. reſhalili ǀ nei ſe zhes ſvoje grehe sgreuaio 3. mn. ǀ sgreuaiſe vel. 2. ed., inu s' Svetem Paulam, kadar ga je bil is kojna vergal, rezi ǀ s'grevajmo vel. 1. mn., inu s'pokorimoſe zhes nashe pregrehe ǀ sgrevajte ſe vel. 2. mn., inu spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli ǀ s'grevajteſe vel. 2. mn. zhes vashe grehe ǀ k'sadnimu ſe je bil sgreval del. ed. m, inu Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval del. ed. m ǀ kadar is slabosti v'greh ſi padel ſi ſe sgreual del. ed. m, spokoril, inu spovedal ǀ Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala, inu zhes taiſte ſe sgrevala del. ed. ž ǀ kadar pak je vidil de ſe je ſgrevala del. ed. ž enu lepu imè je bil nij dal ǀ na ſvojo posledno uro nej gnade imela, de bi ſe bila sgreuala del. ed. ž ǀ britku bo tebi, zhe sdaj ſe nebosh spokorila, inu sgreuale del. ed. ž zhes tvoje grehe ǀ vender ſe nej ſo sgrevali del. mn. m ǀ de bi ſe ſposnali, inu ſgrevali del. mn. m ǀ bi guishnu ty greshni ſe sgreuali del. mn. m, inu pobulshali ǀ kakor ſe bomo my prau sgrevalj del. mn. m, inu k' G: Bogu obernili ǀ aku ſe ne bomo pobulshali, s'grevali del. mn. m, inu SpoKorili ǀ nikar ſe neprenaglio, de bi potle ſe nesgrevali +del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele, ſo ſe pak spovedale, inu sgreuale del. mn./dv. ž ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile, kakor per vas, one bi ſe bile sgrevale del. mn. ž, inu ſpokorille → grevati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zmuznjenje s, stropha, -ae, jedernoſt, enu hitru
ṡmuṡnenîe, ali ṡvleizhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
znebiti se dov., perfunctorius, -a, -um, kar ſe ſtury, de
ſe li hitru taiſtiga
ṡneby, enu déllu takú inu takú ſturjenu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zrečenje s, syncopen, hitru
ṡrezhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zvlečenje s, stropha, -ae, jedernoſt, enu hitru ṡmuṡnenîe, ali
ṡvleizhenîe: idem ac flexus, vel flexura
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
žaganica -e ž deska, žaganica:
ga sapovej n' enu shpizheſtu kollu pervesat, inu na tla eno shaganzo tož. ed. polno shelesnih shpiz poſtavit ǀ ta Gospud ſe hitru sa eno shaganzo tož. ed. popade ǀ Leta je meni dal tulikajn denarjou, leta tulikajn shaganz rod. mn., leta je puſtil ǀ leshy na goleh shaganzah mest. mn., ali na slami ǀ en potok je ſagreien s'kamenjam, s'shaganzamy or. mn., s'drevamy → žagan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
žolnir -ja m vojak:
èn dan ta sholner im. ed. ſvoje perſy reskrie ǀ S. Martin je try ſtane imel, je bil sholnier im. ed., Minih, inu Shkoff ǀ kadar bi uni ſholner im. ed. li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ S. Jacob je bil en ribizh, nikar sholnjer im. ed. ǀ S. Martin ta ſvejt sapuſtj, inu is' sholneria rod. ed. Minih rata ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja rod. ed. k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju daj. ed. ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu daj. ed. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria tož. ed. na mertve shlake ſtepli ǀ s'suojo shibo taistiga sholnerja tož. ed. po glavi vudari ǀ Iest videm Eniga ſholnerja tož. ed., kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal ǀ Slon ſe je hotel maszhovati nad tem sholneriam or. ed., satorai sa nym v' potok skozhi ǀ bi G. Bug nebil perpuſtil hudizhom sadavit dua sholneria tož. dv. ǀ sholnerij im. mn. hitru na pot ſe postavio ǀ sholnery im. mn. nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ ty greshni ſholnerij im. mn. ſo ga vahtali ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery im. mn. jejsti ǀ teh Sholnerjou rod. mn. eden je njegovo ſtran s'ena ſulizo odperl ǀ Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh shlonerjou rod. mn. ǀ s'eno veliko companio sholneriou rod. mn. ǀ ſvoje, inu ſvoyh sholnerju rod. mn. ſerze reſveſseliti ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu rod. mn. vſak dan je sphishal ǀ s' malu shelnerjou rod. mn. ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom daj. mn. Davida ob leben perpravit ǀ je taku govuril ſvoijm sholnerjom daj. mn. ǀ K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom daj. mn. de imaio shturmat meſtu ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam daj. mn. neſsejo ǀ nyh Capitan k'sholneriam daj. mn. pravi ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie tož. mn. ǀ vkup sholnerje tož. mn. Klizheio, inu sbiraio ǀ ta Gospud ſholnerje tož. mn. vkupaj poklizhe ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Sobe v'ſholnerje tož. mn. ǀ On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh mest. mn. ǀ S'Rimskimi sholnerij or. mn. ſo bilij shli Christuſa loviti ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery or. mn. ſe je bratil ← srvnem. solner ‛vojaški plačanec’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.