ako1 (aku, ako, oku) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ar vez. 1. ker: haſzen ſztoga nevolna Decza neima, ár ſze nahájajo ſztanovito Vucſitelje TF 1715, 5; ne bránte decsiczi kmeni priti, arie táksi ország nebeſzki ABC 1725, A6b; Dai ſze naiti, ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; Blá'zeni ſzo ti miloſztivni, ár oni miloſztſo dobijo KŠ 1754, 41; i nej ſze je podrla, ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; Ar nyemi je Ivan pravo: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; Vörvati moremo ono, ka je Boug nazvejſzto, zato, ár je Boug vekivecsna pravicza KMK 1780, 5; na nouto merkaj, ár nouta ſznáj'zi peſzen BKM 1789, 8; Blá'zeni je on, ki má vörno i dobro 'seno, ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Jezik je domovine náj dragsi Kincs, ár sze po nyem razpoznáva KOJ 1833, VIII; Ar ovo ti neverni nategujejo lok, i sztrêle szvoje nalekujejo na tetivo TA 1848, 9; Ali záto bom je dönok varvao, ár rad mam csisztôcso KAJ 1870, 6; ka tô naprêpomore, ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1 2. namreč: Ar Herodes bode iſzkao tó dejte KŠ 1771, 8 3. zakaj: Ar ſztébe bode zhájao voj KŠ 1771, 7; Porodi pa Szina, ár onzvelicsa luſztvo ſzvoje KŠ 1771, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
báza (dodatek k slovarju), f. = ruha za seno, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnikaI. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bil1 -i samostalnik ženskega spola1. steblo žit ali trav; SODOBNA USTREZNICA: bilka
2. od celote ločen majhen, droben del, navadno lesa; SODOBNA USTREZNICA: iver
FREKVENCA: 26 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
blato -a (blatu, blato) samostalnik srednjega spola1. razmočena zemlja; SODOBNA USTREZNICA: blato
2. prijeta, sprijeta, odvečna snov na površini; SODOBNA USTREZNICA: umazanija
3. kar je malo ali nič vredno; SODOBNA USTREZNICA: malenkost, ničevost
3.1 moteč, nepotreben dodatek; SODOBNA USTREZNICA: navlaka
FREKVENCA: 113 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
blizi2 prislov1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
bogastvo1 -a (bogastvu, bogastvo, bogatstvo) samostalnik srednjega spola1. nadnaravno duhovno bitje, ki je vsemogočno in nesmrtno; SODOBNA USTREZNICA: Bog, božanstvo
1.1 versko Oče, Sin in Sveti duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog; SODOBNA USTREZNICA: troedini Bog
2. narava, lastnosti boga, božanstva; SODOBNA USTREZNICA: božanskost
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
braniti se -im se nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, proti komu, zoper koga, pred kom, (s čim) z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se
1.2 z besedami, mislimi (iz svetopisemskega izročila)
1.2.1 kdo; komu/čemu, zoper koga/kaj, (s čim) izražati voljo ne podleči čemu; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se čemu
2. kdo; čemu, pred čim, (s čim) delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati se, ščititi se
2.1 kdo; česa prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, nasprotovati čemu
3. kdo; česa, čemu z besedami, dejanjem izražati voljo
3.1 ne ubogati koga; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, braniti se
FREKVENCA: 107 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
brę́ncəlj 1., -clja, m. koš, v katerem nosijo listje, seno itd., Kojsko (Goriš.)-Erj. (Torb.); — kor. brenk-, bręk-, schwellen, Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
če (če, ča) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi če – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.2 navadno v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
2. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; danes čim
2.1 v zvezah če + primrk. prisl./prid. – tem/ø + primrk. prisl./prid.
2.2 samo v TPo 1595, v zvezah če + primrk. prisl./prid. – stem + primrk. prisl./prid.
3. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkirani zvezi če lih/glih, pogosto v zvezi s tako za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
3.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
4. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
5. v predmetnih odvisnih stavkih, navadno s pogojnim naklonom za izražanje možnosti, negotovosti; SODOBNA USTREZNICA: če
5.1 v zvezi če – ali (nikar) za izražanje izbire
6. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, tudi v zvezi če – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6.1 za izražanje okoliščin, v katerih se ponovi dejanje nadrednega stavka
7. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem
8. v zvezi če – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: 201 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čirávno vez. čeprav: Pa csirávno kurvo kurveis za 'seno vzeme KOJ 1845, 87
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
čisto1 (čistu, čisto) prislov1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dejati se2 dejem se (djati se) dovršni glagol1. kaj; komu izraža, da se za poimenovanje česa uporablja kaka beseda, ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se, reči se
2. v vlogi vezi, navadno v zvezi bi se dejalo, brezoseb.; kaj biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: pomeniti
FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dete -eta (dete, dejte) samostalnik srednjega spola1. človeški potomec ne glede na spol v odnosu do staršev; SODOBNA USTREZNICA: otrok
1.1 ekspresivno, v nagovoru mlad znan človek
2. deček ali deklica v prvih letih svojega življenja; SODOBNA USTREZNICA: otrok
2.1 ekspresivno kdor ima umske sposobnosti kakor otrok
2.2 otrok do prvega leta starosti; SODOBNA USTREZNICA: dojenček
3. s prilastkom, ekspresivno, z oslabljenim pomenom izraža, da je samostalnik v veliki meri deležen značilnosti, kot jih določa pridevnik
3.1 biblijsko, v zvezi človečko/človeka dete človek glede na svojo majhnost vpričo Boga
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dǫ́bəlj, -blja, adj. fähig, tauglich, Cig., C.; nesi dobelj vrat za soboj zapreti, bist (vor Faulheit) nicht imstande, Lašče-Erj. (Torb.); od pijanosti ni bil toliko dobelj, da bi šel v seno leč, Ig; d. za ženitev, heiratsfähig, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dobrotljivo (dobrutlivu, dobrotlivu, dobrotlivo) prislov1. izraža pripravljenost za opravljanje dobrih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivo
1.1 izraža pripravljenost za darovanje, dajanje česa komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljivo
2. izraža naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohotno
FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
domovvlečenje -a (domovvlejčenje) samostalnik srednjega spola ponovno prihajanje na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: vračanje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drek -a samostalnik moškega spola1. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; SODOBNA USTREZNICA: blato, izloček
1.1 ekspresivno kar je slabo, škodljivo
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugi2 -a -o zaimek1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 z nikalnico poudarja omejenost na določeno, navedeno
2. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
3. ki se po lastnostih razlikuje od določenega; SODOBNA USTREZNICA: drug, drugačen
3.1 v krščanstvu, v zvezi drugi človek kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: novi človek
4. ki ni domač; SODOBNA USTREZNICA: drug, tuj
5. v zvezi z eden/en ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje; SODOBNA USTREZNICA: drugi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
drugi3 -a -o vrstilni števnik1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi
1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji
4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni
5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
dvòr -a m 1. dvorišče: Jáko se je veselio, či je dvor i vulica süha bila BJ 1886, 23; (Lisica) Pazlivo okroži dvor AI 1878, 9; Peter je vinej ſzedo na dvouri KŠ 1771, 92; Ki sze za knige nesztára, Nego li po dvôri kricsi KAJ 1870, 6; tam na samošnom dvori plodi pes velko vnožino kür AI 1878, 3; i ni eden je nej mogao vö zvoziti vzimi z-ſzvojega dvora gnojá brezi truda KM 1790, 80 2. gospodarska poslopja: Kai razmis po krühi vſzak denesnyem Vſza ona hiſa, dvor, nyive TF 1715, 29; Ka ſze razmi po krühi? Vſze, ſtero ſzlu'zi, liki: hi'za, dvor, nyive KŠ 1754, 165; Boug hiſo, dvor, ſeno, dáva TF 1715, 21; Ktomi hi'zo i dvor priglédne KŠ 1754, 85; Blagoſzlovi goricze, Naſa polá ſzejjanye, Dvor, márho BKM 1789, 169 3. dvor, dvorec: I dönok je vu Pilátuſſovom dvouri nej ſzamo bicsüvani Goſzpon Kriſztus KM 1796, 108; Teda ſzo ſze vküp ſzpravili i ti Sztariſi lüſztva vu dvor viſesnyega popa KŠ 1771, 87; Gda eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207 4. v zvezi nebeski dvor nebesa: bojdi meszto méne od vszega tvojega Nebeszkoga dvora blagoszlovleni KM 1783, 172; Pozovi me k-ſzebi gori Na nebeſzke ſzvetle dvori SŠ 1796, 98, 5; nebeszki dvor te zvissáva KOJ 1845, 135
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
edinost -i (edinost, jedinost) samostalnik ženskega spola1. stanje brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: sloga
2. stanje, ko je kdo sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljenost, zapuščenost
2.1 stanje nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljenost, potrtost
3. dejstvo, da kaj ni razcepljeno, razdeljeno na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enotnost
4. v krščanstvu povezanost v nedeljivo celoto
4.1 kar je povezano v nedeljivo celoto
4.2 skupnost ljudi, ki jih povezujejo verski zakramenti in duhovne vrednote; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
glȃjt, m. 1) der Dachbalken, die Pfette, Blc.-C., Z.; hlod, ki nosi lemeze, Z.; — 2) der Raum zwischen dem Dache und dem Dachboden der Scheune: na glajt se deva detelja in boljše seno, Lašče-Levst. (Rok.); glajti, die Emporscheuer, Cig.; — prim. glet.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.-C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
gréniti 1.,* grȇnem, vb. impf. scharren: seno vkup grenejo (grenę̑jo), ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
grǫ̑t, m. 1) der Trichter, die Gosse in der Mühle, Habd.-Mik., Cig., Jan., Cig. (T.), BlKr.-Nov., Valj. (Rad); — 2) der Rumpf der Weinpresse, BlKr.; — 3) der Trichter im Stalle (skozi grot mečejo seno s poda v hlev), Vrt.; — 4) der Abgrund, Jan.; — prim. stvn. grant, krant, Gefäß für Flüssigkeiten, Mik.; bav. grand, der Trog, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
hèrceg -a m knez: Bavarszki Herczeg szvojo cser nebi steo za 'seno dati KOJ 1848, 11; Jo'zue Herczega velko ſzrecso BKM 1789, 51; ster sze je zacsno za Herczega piszati KOJ 1848, 84; Tak ſzo naſztanoli Herczegi KM 1790, 90; velikásova kucsa, v-steroj po rodnyeni hercegi, grofi szedijo AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Herodiášojca -e ž Herodiada: djáo ga je vtemniczo za volo Herodiáſojcze 'zené Filipove KŠ 1771, 47, 119, 174; ka ſzi je on Heródiásojczo brata ſzvojega Filipa laſztivno 'ſeno, za tiváriſiczo ſzmeo vzéti KM 1796, 101
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
i vez. I. med členi v stavku
1. in: Jako i krouto je potreibno TF 1715, 48; Postüi Ocza tvoiega i mater tvoio ABC 1725, A4a; Hvála boidi navküp i ſzvetomi dühi SM 1747, 86; moji gyünczi i tücsne ſztvári ſzo bujte KŠ 1771, 72; Vszamogoucsi, i vekivecni Bo'se KM 1783, 11; pa poglédnes ete, i prve peſzmi BKM 1789, 4b; od koga mámo vſzo naſſo dobrouto, i lepoto KM 1796, 5; Brezi vſzej mouk, i nevoule SŠ 1796, 4; ki má vörno i’ dobro 'seno SIZ 1807, 3; brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; Vu szvetloj i sznáisnoj vucsilnici KOJ 1845, 6; vu tú'znoszti i sztiszkávanyi TA 1848, 10; visni poszvêt, I vecsnoszti blá'zeni szvêt KAJ 1848, 10; Od glászi i litere AIN 1876, 5; Najmočnejša i najvékša opica je gorila AI 1878, 6; od sestér i od deržine BJ 1886, 3
2. tudi: Drügi zrok nahájaſze takáiſſe i vDühovnom ſztávi TF 1715, 5; Ino i on ſzám ſzebé Doiko imenüje TF 1715, 6; Proszim tebé, da mené i ete gnésnyi dén obari ABC 1725, A5b; I on je ftisanye nego i za czejloga ſzvejta KŠ 1754, 104; tak je i eto piſzmo od Bogá vdejnyeno KŠ 1771, 338; jaſz pa ſcsém teliko dati, liki i tebi KŠ 1771, 65; Eſcse i záto lübiti moremo Bogá KMK 1780, 33; kak na Nébi, tak i na zemli KMS 1780, A4; Tak i zdaj vmoje ſzrczé Hodi BKM 1789, 8; nej ſzamo dobri, nego i lagoji lidjé KM 1790, 16; i lejpe ſzmo toti i mi KM 1796, 5; Dáj Boug i vám té prebitek SŠ 1796, 5; rávno tak i’ ete nas mladénecz SIZ 1807, 5; Eti i vrág na tom hodi BRM 1823, 9; more z-obrásza zemlé potünoti i vogrszki národ KOJ 1833, III; Záto i mi k-tebi prihájamo KAJ 1848, 9; I ona obcsüti radoszt i bolezen KAJ 1870, 10 II. v vezalnem priredju
1. in: ſze na nyega zaneſzti i od nyega li pomoucs proſziti KŠ 1754, 15; je priſao nyegov Vucſiteo, i pokázao KM 1790, 20; Li Tebi ſze podávam, I Nebéſz nezgübim BRM 1823, 9; razbijajoucs pride i odide KOJ 1848, 3; Sztvár szi odüháva i 'zivé KAJ 1870, 10; da szo 'ze vecskrát vkanyeni i zdaj orosjé nepisztijo AI 1875, kaz. br. 3
2. tudi: potrejbno je znati, i vörvati KMK 1780, 5; Odpüszti nám kako i mi odpüschamo ABC 1725, A4b; ki sze je tecsasz vu nyegove prejdnye pravice zaleto, steroga i búje KOJ 1848, 4; Nego deca neposlüšajo samo, liki kaj i delajo BJ 1886, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
izvóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) durch Fahren (Fuhren) heraus-, fortschaffen, herausführen; pred dežjem i. seno pod streho; ves gnoj i. na njivo; veliko blaga i. črez mejo; — 2) durch Fahren verderben, ausfahren; izvožena cesta; — 3) i. se, z vožnjo premoženje zapraviti: z dvema konjema se je nekdaj vozil, ali izvozil se je, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
jarníca, f. 1) = seno prve košnje, Idrija-Svet. (Rok.), Tolm.-Erj. (Torb.); — 2) jȃrnica, das Rispengras (poa pratensis), Koborid-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Jéderta -i ž Jedrt: Jéderta csi sze je omó'sila KOJ 1848, 28; bougajocs szvojo 'seno Jéderto KOJ 1848, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
jérmen, -ę́na, m. 1) = remen, der Riemen; brusilni j., der Streichriemen, Cig.; gonilni j., der Triebriemen, DZ.; stremenski j., der Steigriemen, Cig.; — 2) pl. jermeni, tist prostor v kozolcih, ki je za seno odločen, Dol., Notr.; — 3) povodni j., das Seegras, (zostera), Tuš. (B.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kaj za en [káj za en]
(kajzaen) zaimenska zvezakateri?
PRIMERJAJ: kakršen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kíčiti -im nedov. tičati, čepeti: Toga je denok rad za szvojo 'seno, stera je v-Bécsi kicsila, zamenyao KOJ 1848, 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
konjína, f. 1) das Pferdefleisch, Cig.; die Pferdehaut, Mur., Cig.; — duh po konjini, der Pferdegeruch, Cig.; — 2) = slabo seno, konjsko seno, Razdrto-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kopíšče, n. 1) die Kohlenmeilerstätte, Mur., Cig., Jan., Met., Gor.; — 2) kraj, kjer žito (ali tudi seno) v kope skladajo, Štrek., Notr., vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kopíti se, -ím se, vb. impf. = kopeti, muffig werden, mucheln, C.; seno se kopi, das Heu dampft, Jan., Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kosíti 1., -ím, vb. impf. mähen; travo, seno, otavo k.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
košelìna -e ž pokošen travnik: Doli poide, kak de'zd'z na koselino TA 1848, 57; Či se dolpokošena tráva na košelini že posühši, te bode senô žnyé BJ 1886, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
kóupati se tudi kópati se -lem se nedov. kopati se: Ferdeni; koupati se KOJ 1833, 157; Fürdök, kopljem -ati AIN 1876, 18; zagledno je Uriáſſovo 'ſeno, ſtera ſze je vu ográczi koupala KM 1796, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
krmežlívi tudi kèrmežlivi -a -o prid. krmežljav: je krme'slive ocsi majoucso Lio doubo za 'seno KM 1796, 21; pri etaksoj hi'si vszi krváve i kermeslive ocsi májo KOJ 1845, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
krovína, f. das Riedgras (carex sp.), Cirkniško jezero-Erj. (Torb.); — prim. hs. krovina = le za pokrivanje streh porabno seno.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
krȗcati, -am, vb. impf. gebeugt einhergehen, C.; sich neigen: cvetje, trava, seno kruca, ako se ne pokosi, Vrsno-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ledvę̑n 3., adj. l. koš, koš za seno, iz tankih, dolgih ledvic, ki so druga od druge po eden decimeter oddaljene, dno pa je iz trt, Dobrepolje (Dol.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
lẹ̑ška, f. trdo, gladko in svetlo seno po planinah, Erj. (Torb.); — iz it., Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
mẹšáč, m. tisti, ki obrača seno, SlGosp.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
močȃvən, -vna, adj. sumpfig, C.; močavno seno, im Sumpf gewachsenes Heu, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
mrẹ̑žnica, f. 1) mreža, v kateri nosijo seno, listje, slamo, Dol.; das Heu-, Laubnetz, Cig.; — 2) die Netzhaut des Auges, Cig. (T.), Erj. (Som.), Žnid., Sen. (Fiz.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
mr̀va -e ž 1. mrva, seno: i med nyega liſztje, sáſa, i mrve KM 1790, 68 2. zelo majhna količina: V-ſzrdcze nedobis tak mrve BRM 1823, 356
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
nalȃgati, -am, vb. impf. ad naložiti; auflegen, aufladen; seno, drva (na voz) n.; — auferlegen; dolžnosti komu n.; — anlegen: denar na obresti n., (po nem.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
narȃhloma, adv. = rahlo, locker, nicht dicht: seno je n. naloženo, ne natlačeno, jvzhŠt.; n. leži sneg, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
néi tudi néj tudi ne člen. 1. ne, s povedkomzanika glagolsko dejanje: Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; Ár ſzi ti nei taksi Bogh ABC 1725, A7b; kai ga nei, ki bi dobro cſinil SM 1747, 7; nei je oſztano SM 1747, 5; geto ſzem jaſz nej gúcsau KŠ 1754, 20; ſtero je nei prouti Bougi KŠ 1754, 33; vcsis drüge, ali ſzamoga ſzebé nej KŠ 1771, 437; Nej je zadoſzta na zvelicsanye, csi vörje KMK 1780, 4; Goſzpoudi je nej priétno kak ſté popejvanye BKM 1789, 7b; nej nám trbej gori vzéti KM 1790, 20; Okou je nej vid’lo SŠ 1796, 5; nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; more vszáki domou iti nej voglariti KOJ 1845, 10; kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; Ne poſelei Tvojega bliſnyega hiſe TF 1715, 16; niti odgovoriti nevejo TF 1715, 4; meni nikai nebode falilo ABC 1725, A8b; ſteri eto zapouvid ne zdr'zijo KŠ 1754, 13; ne prepovidávaj KŠ 1754, 12; i dobra dela ne naſzledüjo KŠ 1771, 442; I ne vpelaj nász vu ſzküsávanye KM 1783, 11; Ni koroune Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; me preosztro nepokastigaj KOJ 1833, VI; nyemi Czaszar nevouscsi za 'seno szvojo szesztro KOJ 1848, 3; V-tvojem krili nevczagam nigdár KAJ 1848, 3; Csteti tudi znam, ali escse nê zadoszta nalêhci KAJ 1870, 6; ne more na isztinszko pot nájti AI 1875, kaz. br. 1; Záto hižne pse ne trbéj zaprávlati AI 1878, 8; Nebom jas tebe več nigdár sunyávao BJ 1886, 5 2. z drugim stavčnim členom izraža nasprotje, izključevanje: nei jaſz, nego ſzvéti Pavel váſz opomina TF 1715, 6; dusni ſzmo, nei teili, kaibi poleg teila ſiveli, nego poleg Düha SM 1747, 23; Jaſz ſzám, nej drügi, bom nyega meni vido KŠ 1754, 139; Ivan, (nej János, ſzta dvá bilá) KŠ 1771, 259; je Czérkev pred náſz dála, ali je piſzano ali nej KMK 1780, 4; Od ſzemena nej mo'zkoga, Nego od Düha ſzvétoga BKM 1789, 3; vu šolo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4; naj ete dobroute ne zgibimo KŠ 1754, 138; Csi je ſteti neznas, poſzlüsaj KŠ 1771, A8a; Niti ne vu'zgájo poſzvejta KŠ 1771, 14; Kamenico nê szamo na piszanye, nego i na brojenye nücajo KAJ 1870, 7; ogen escse nê vgaszeni, nego 'ze sze szkoro dokoncsa AI 1875, kaz. br. 3; njegov nos ne samo dobro vohalo, nego dober za oránje AI 1878, 10 3. v vprašalnih stavkih izraža domnevo, ugibanje: Jeli je nej vaſſe proroküvanye lá'z KŠ 1754, 20; nej li je Boug odébrao ſziromáke etoga ſzvejta KŠ 1771, 748; jeli lübi eden drugoga ali nej SIZ 1807, 5 4. elipt. izraža zanikanje, zavrnitev: Jelie Kristus vu ſzmerti oſztano? Nei, on je SM 1747, 13; právi, ka ſze ni eden Litarán ne zvelicsa? Oh nej! KŠ 1754, 10a; ſtimate, ka ſzo krivicsnejſi bili, Nej KŠ 1771, 215; Nej tak, liki do eti mao BKM 1789, 5b 5. v vezniški rabi za širjenje prej povedanega: aki je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; vrouke nevzemo nei kaibi tolmacſili návuk vnogo vcsio TF 1715, 5; da tak nej li ſzamo nepriáteli nego i vu vſzem dobrom deli KŠ 1754, 12b; Meſzto je nej Athena nego Korinthus KŠ 1771, 613; Nej ſzamo za toga volo, ka ſzo nego BKM 1789, 2; szkrbijo nej szamo za obarvanye szvojega Jezika, nego 'selejo i tou KOJ 1833, VIII; Nej tak ti neverni, nego szo, kak pleve TA 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
nèpremíšleno prisl. nepremišljeno: Nedr'si nepremisleno z-szákim nerázumnim cslove-kom KOJ 1833, 146; Goszpodo je András II. preci odnagno od szébe z-tem, ka je nepremisleno bougajoucs szvojo 'seno KOJ 1848, 33
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
òbid -a tudi òbed obèda m kosilo: Prandium Obid KMS 1780, A7b; Ebéd; obed KOJ 1833, 154; Farizeus ga na obid zové KŠ 1771, 206; gda naprávlas obid, ali vecsérjo, ne zovi priátele tvoje KŠ 1771, 219; Gda bi ſze eden krát po obödi sétao Dávid, zagledno je Uriáſſovo 'ſeno KM 1796, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
obračȃj, m. 1) die Wendung, Cig., C.; dveh obračajev še je treba senu, da bo suho, t. j. dvakrat še je treba seno obrniti, jvzhŠt.; — die Umkehr, C.; — 2) der Wendepunkt, Jan.; — 3) die Thürangel, Mur., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer (math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
odplavíti, -ím, vb. pf. wegschwemmen; voda je odplavila les, seno.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
odvółgniti, -nem, vb. pf. feucht werden, Mur., Cig., Met., Mik., Notr., Dol.; ako glina na zraku odvolgne, zadahne z osobitnim vonjem, Erj. (Min.); seno na travniku po noči od rose odvolgne, Dol., Št.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ogrȃbək, -bka, m. 1) das Abgerechte, Cig., Jan.; kar se z naloženega voza ali stoga ograbi, Gor., BlKr.; das kürzere Stroh, das vom ausgedroschenen Getreide oben abgerecht wird, der Abrechling, Cig.; — 2) etwas Zusammengerechtes, C.; pokošeno seno na eno mesto zgrabljeno, da se vkupe suši, Erj. (Torb.); der Schoberfleck, Cig.; — o. ljudi, eine Gruppe von Menschen, Lašče-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ográbiti, -grȃbim, vb. pf. rings abrechen, berechen; o. kopo, plast, seno na voz naloženo; krajšo slamo (pri mlačvi) ograbijo po vrhu, Ravn. (Abc.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
opesováti se, -ȗjem se, vb. impf. ad opesniti se; entschlüpfen, Z.; — opesuje se mi, es mangelt mir, es reicht nicht aus: za seno se mi je to zimo opesovalo, Dol.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
òprvim tudi òprven prisl. 1. prvič: Oprvim je z-dobrim opominao nyega KM 1790, 54; Oprvim ete KM 1796, 13; Oprvim ete zrok SIZ 1807, 7; Gda je Csernáv Ferko Ne'zo oprven zaváro AIP 1876, br. 4, 5; ki szo zdaj oprven poszlavci AI 1875, kaz. br. 3 2. najprej: Senô opervim vu plastiče skladéjo BJ 1886, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ostrẹ́ti, -ím, vb. impf. scharf sein: ostreče senčece = ostro seno, Npes.-Pjk. (Črt.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ostrogáča, f. rakla z vejami na pol okleščenimi ("ostrogami"), na kateri se suši seno ali detelja, Tolm.; (ostrgača, Bolc-Erj. [Torb.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pȃrina, f. zmočeno, na solncu posušeno seno, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
páriti 1., pȃrim, vb. impf. 1) dunsten machen, dünsten, dämpfen; solnce pari, die Sonne hebt Dünste empor, Cig.; die Sonne bewirkt Schwüle, Z.; p. se, Dünste von sich geben, dampfen: seno se pari na kupu; na solncu se pari kaj mokrotnega; — p. se, welken, Mur., Danj.-Mik.; rože se že parijo, SlGor.; — 2) der Einwirkung des heißen Wassers aussetzen, brühen; slad p., das Malz mit heißem Wasser begießen und umrühren, maischen, V.-Cig.; perilo p., die Wäsche brühen, einlaugen, beuchen (sechteln), Habd., Cig., Mik., vzhŠt., ogr.-C.; sod p., ein Fass mit siedendem Wasser ausbrühen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.-Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.-Levst. (Rok.), Tolm.-Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pę́tre, -tər, f. pl. ein Brettergerüst zur Aufbewahrung von Stroh oder Heu in Stallungen, Scheunen u. dgl., Gor.; pasti s peter doli na skedenj na trde deske, Zv.; na petrah seno skladati, Gor.; (pravilneje: petra, n. pl. prim. petro).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
píča, f. die Nahrung, Meg., Cig., Mur., Kor.-Dalm. (Reg.); Kristus je sam sebe nam za pičo dal, Škrb.; bes. das Viehfutter, Mur., Cig., Jan., C., Ravn. (Abc.), Rib.-Mik.; živinska, zajčja, kurja p., Cig.; črna p., = seno in otava (nasproti slami), Gor.; — na pičo dati kravo = v rejo dati, Tolm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
plȃst, m. ein kleiner, runder Heuhaufen, der Heuschober, Dol.-Cig., Mur., C., Mik., Nov., Št.; v plaste devati krmo (seno, otavo), jvzhŠt.; seno v velike plaste sklasti, ogr.-Valj. (Rad); — der Laubbauschenschober, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
plást -a m plast, kopica: Senô potom pa vu plasté skladéjo BJ 1886, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
plastíč -a m majhen plast: Senô opervim vu plastiče potom ap vu pláste skládéjo KAJ 1870, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
plástiti, -im, vb. impf. aufschobern, Mur.; seno, otavo p., Heuhaufen machen, C., jvzhŠt.; — (šaljivo) viel essen, Mur.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
povr̀či tudi povr̀čti tudi povr̀žti -vr̀žem dov. 1. zapustiti: 'Zidovſzki národ, da ſzo ga mogli Apoſztolje vnyegovoj ſzlepoſzti povrcsi KŠ 1771, 667; Napoleon pa veli váras povr'sti ga KOJ 1848, 120; stere szo szvojim mou'sam volo napravile merzlo lutheransztvo povercsi KOJ 1914, 153; prvi dén sze jij je prevnô'zalo, i povr'zti je je stela KAJ 1870, 142; Simonyi miniszter sze povrcsti szprávla csészt szvojo AIP 1876, br. 1, 8; Ne nehám te i ne povr'zem te KŠ 1754, 64; ali záto mojo hižo nigdár ne poveržem BJ 1886, 28; zákonszko 'sivlejnye sze z-véksema tak dokoncsa, ka mou's povr'se 'seno z-deczov vréd KOJ 1845, 89; Vogleja ono vsze szporüsivsi povr'se KOJ 1848, 4; Bôg szam ga odvr'ze, Blagoszlov povr'ze KAJ 1848, 4; Sto szebé povr'ze, od táksega sze lidjé tüdi zpozábijo AIN 1876, 40; Po večeráj povrže [pirušlek] svojo skrivno mesto AI 1878, 7; Môč nás odstávi či nás On poverže BJ 1886, 3; i bogásztvo szvoje drügim povr'zejo TA 1848, 39; Csi bi tô sztezo povrgao, Po koj k-Bôgi mam idti KAJ 1848, 222; Elizeus je pa povrgao ſzvoj plüg KM 1796, 76; I povrgao je szvoje prebiváliscse v Siloi TA 1848, 65; je znáo Köszeg brániti, da szo ga torci povrgli KOJ 1848, 80 2. opustiti: Ki se ednok doháni navádi, nemre to kajenje povrčti AI 1878, 43; Oni [verbumi], steri porédnoga verbuma vugibanya formo povr'sejo KOJ 1833, 91; Francuskoga namesztnika ország 'ze tudi pretiszkáva, naj csészt povr'ze AIP 1876, br. 6, 3 povr̀ženi -a -o zavržen: Szam szi oszto na tom szvêti povr'zen AIP 1876, br. 4, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pregrȃbək, -bka, m. mesto, kjer se zgrabljeno seno razgrabi, da se ondukaj voz postavi in se potem seno od obeh strani naklada, Sv. Jakob pri Savi-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pretrǫ́siti, -im, vb. pf. 1) überstreuen; — 2) neuerdings ausstreuen: p. seno.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
pridẹ̑vək, -vka, m. 1) der Zusatz, Cig., M.; — 2) poda se držeča shramba za seno, Rib.; kadar mlatiči nasad domlate, mora, kdor zadnji s cepcem udari, iti na pridevek slamo tlačit, Levst. (Rok.); — 3) der Beiname, Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Schönl.; Andolščak, po pridevku Sitar, LjZv.; der Zuname, der Spitzname, Meg., Mur., Dol.-Cig., jvzhŠt.; — 4) das Epitheton (gramm.), Cig., Jan., Cig. (T.); — die Beifügung, das Attribut, die Apposition, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
prigrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) harkend, rechend bis zu einer Stelle etwas bringen oder dahin gelangen: prigrabile so ženske seno k vozu; prigrabile so do potoka; — 2) raffend erwerben, erscharren, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
púliti, -im, vb. impf. ausraufen, zausen; travo, plevel p.; smolo p., Harz sammeln, Polj.; lase si p.; rupfen: peresa p.; seno s ključem p. iz kope (mit einem Haken herausziehen), Cig.; p. komu obleko, das Kleid vom Leibe zerren, Cig.; zupfen, ausfädeln, ausfasern, Cig., C.; puljena svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich raufen, sich balgen; p. se s kom; vedno se pulita, sie liegen sich beständig in den Haaren; — p. se za kako reč, sich um etwas reißen; za to blago se pulijo, Cig.; p. se za ceno, des Preises wegen streiten, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ravnàti ràvnam nedov. 1. ravnati, voditi, usmerjati: Vcſio náz naſſ ſitek ravnati TF 1715, 12; naj bole vekivecsnomi zvelicsanyi ravnati mores KŠ 1771, A8a; Bog nas, ki vsza ravnas v-pravicsnoszti KAJ 1848, 10; Ar stere Düh Bosji ravna, (goni) SM 1747, 23; Vtoj cséſzti on vſza ravna KŠ 1754, 105; i ravna nogé naſe na pout méra KŠ 1771, 166; Ár on vſze Moudro ravna vpoglédi BKM 1789, 16; Sziromák csloveka nakányanye dober Boug ravna KM 1790, 16; Ki ravna szvoja dela KAJ 1848, 7; ravnai tvoio pout pred menov ABC 1725, A7b; ino ravnai mené gneſz SM 1747, 46; Vodi i ravnaj moje nogé po tvoje ſz. zapouvidi ſztezáj KŠ 1754, 233; Jezus Kriſztus ravnaj pout naſo kvám KŠ 1771, 619; Oh Boug ravnaj k-tebi ſzrczá KM 1783, 11; Ravnaj tve ſzrczé ktomi, Da ſze dopádnes nyemi BKM 1789, 15; Z-Dühom me ravnaj eti na právo poniznoſzt BRM 1823, 9; ravnaj pred menom pôt tvojo TA 1848, 5; ino pouleg nyegovi zapouvidi veſz nas 'zitek ravnajmo KŠ 1754, 68; vaſſe vcſenyé tak rendeluite ino ravnaite TF 1715, 6; ravnajte pout Goſzpodnovo KŠ 1771, 266; Szteze 'ze ravnajte BRM 1823, 6; Szvétoga Düha, dáj ki de me ravno BKM 1789, 78; i bode národe prav ravnao TA 1848, 7; Sz. Düjh naj ono Vſze ravna KŠ 1754, 248; Goſzpoud pa naj ravna ſzrczá vaſa KŠ 1771, 629; On naj vcsi ino ravna 'seno ſzvojo SIZ 1807, 9; naj nas 'zitek pouleg nyé ravnamo KŠ 1754, 69; Sto je ravnao po Jó'suevoj ſzmrti Izraelſzke ſzini KM 1796, 45; ka je nej szpráviscsa vkuppouzvao, nego po szvojem ravnáo KOJ 1848, 45 2. oskrbovati, skrbeti za kaj: dokecs moski vünej márho ravnajo KOJ 1845, 40; da on zná szvoje recsi, i oupravo hasznovito ravnati KOJ 1833, XV ravnàti se ràvnam se 1. odpravljati se: Ino ſze ſzpát ravna KŠ 1754, 248; Gda ſze 'se na pocſinek ravna cslovik KM 1783, 172; Pa tüdi Törk szem dale sze ravnao KOJ 1848, 69; Kakda ſze je ravnao Goſzpon Kriſztus vu Nebéſza KM 1796, 115; Kapitán z-szvojimi sze je tüdi za nyima ravnao KOJ 1848, 104; na dugo pôt ono, na stero sze je rávno zdâ ravnao KAJ 1870, 115; Paveo ſze po vnougi gmajnaj ravna v-Jeru'zálem KŠ 1771, 397 2. ozirati se, zgledovati se: Poſtenyé ſze pa ne ravna na ſzám kejp KMK 1780, 39; Vſzáka Dusa ravnaj ſze BRM 1823, 6; Záto ſze ravnajmo BKM 1789, 19; Lejpo ſze ravnajte Zdaj ide zvelicsanye BKM 1789, 12; I jaſz bom ſze za nyim ravnao BRM 1823, 86; Potom ország sze po szvojem zbránom prednyási ravno AI 1875, kaz. br. 3; tákſi, ki ſzo ſze li pouleg ſzame ſzvoje laſztivne voule ravnali KM 1790, 78 ravnajóči -a -e usmerjajoč, upravljajoč, vodeč: Oh hválte Vſza môdro ravnajôcsega, Bôga BRM 1823, 104; Vu bojni razmi [konj] i bôga ravnajôcsi glász zapovednika KAJ 1870, 88 ràvnani -a -o usmerjan, voden: csi je na dobro pout ravnani KM 1790, 56
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
razdẹ́vati, -am, vb. impf. ad razdeti, razdejati; 1) auseinanderlegen, zerlegen, auseinanderthun, Mur., Cig.; vojake r. na stan (einquartieren), Levst. (Nauk); decomponieren, Cig. (T.); zergliedern, anatomieren, (truplo, mrliča) r., obducieren, Cig., nk.; — r. seno, Heu streuen, Jarn.; — 2) zerstören, vernichten, Cig., Jan., M., nk.; — 3) r. se, stolz thun, Jarn. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
razgrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) auseinanderrechen; r. seno; — 2) plündern; vse so razgrabili.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
razstȋłnik, m. = razgrabljeno seno, ki se na travniku suši, Notr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
rázumno prisl. razumno, pametno: On naj ſzmileno, i’ rázumno vcsi ino ravna 'seno ſzvojo SIZ 1807, 9; szpevajte nyemi rázumno TA 1848, 38
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
s 1., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I.
praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten (prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen (prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; (prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise (nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.-Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.-Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica (Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sẹ́nce 1., n. dem. seno, das Heu, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sẹ́nčəce, n. dem. 1. sence (seno); ostreče s., Npes.-Pjk. (Črt.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sẹnọ̑, n. das Heu; besonders das Heu der ersten Mahd; s. kositi, sušiti, spravljati; kakršno vreme na veliki petek, tako k senu, Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
seno [senọ̑]
samostalnik srednjega spolaseno
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
seno -a s seno:
kaj tu ſinu im. ed. v'pakli della ǀ njegova velika zhaſt, inu oblaſt je raunu kakor ſinù im. ed., kateru malu zhaſſa ſelenu oſtane ǀ k'ſadnimu ſa ſvoj boppen ſi je bil isvolil en pushil ſinà rod. ed. ǀ en velik vuſs ſina rod. ed. ǀ v'prasnik ſi letu ſinu tož. ed. pokoſsel inu ſpravil ǀ po pushavah je hodil, travo, inu ſenù tož. ed. je jedil ǀ Detezhe JESUS v' teh preproſtih jaſalzoh na bodezhem ſeni mest. ed. je leshal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sẹnomèt, -mę́ta, m. priprava, skoz katero v hlevih seno mečejo s podstrešja v hlev, der Futtertrichter, Kamnik (Gor.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
senóu tudi sinóu -á s seno: Fanum Szenou KMS 1780, A9; Csi záto ſto czimpra na té fundamentom zláto ſzinou KŠ 1771, 495; i ſzenou liki gyünecz bode jo ſzedem lejt KM 1796, 80; Ka je ſzamo ſzenou jo SŠ 1796, 63; Dam nyemi szenô i ovesz AIP 1876, br. 2, 7; To dejte na ſzinej le'zi BKM 1789, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
senski pridevnik< seno
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
sénšček -a m senik, prostor za seno v gospodarskem poslopju: i v-szenscseki vnogo szterja netrpi KOJ 1845, 53
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sèstra -e ž 1. sestra, ženska v odnosu do drugih otrok svojih staršev: Soror Szeſztra KMS 1780, A8b; mati Mária, Devicze Márie ſzeſztra, ali teticza KŠ 1771, 1 (B1a); ali nyegove, ali pa Barnabáſove Szeſztré KŠ 1771, 100; I tá je mejla ſzeſztro, ſtera ſze je zvála Mária KŠ 1771, 205; da nyemi Czaszar nevouscsi za 'seno szvojo szesztro KOJ 1848, 3; Pozdrávlajo te tvoje odbráne ſzeſztré ſzinovje KŠ 1771, 738; Ednoga očé i edne materé deca so bratovje ino sestre BJ 1886, 9; Eto je sestram pripovedávala BJ 1886, 4 2. pripadnica verske skupnosti: za ovoga naſſega brata (ſzeſztre) SM 1747, 62; Porácsam pa vám Febo ſzeſztro naſo ſzlü'zbeniczo Czérkvi KŠ 1771, 484; mi ſzmo ſzi vſzi bratovje i ſzeſztre KŠ 1754, 154; vſzem bratom ino ſzeſztram SM 1747, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sinu gl. seno
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sklásti 2., -kládem, vb. pf. 1) zusammenlegen, C.; silje v kup, seno v plaste s., ogr.-Valj. (Rad); — die Aufschichtung vollenden, Burg. (Rok.); — 2) das Futter verbrauchen, verfüttern, Burg. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sláma, f. das Stroh; pšenična, ržena, ovsena s.; prazno slamo mlatiti, leeres Stroh dreschen; slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben; v slamo se vdreti, ins Wochenbett kommen, Z.; v slami ležati, im Wochenbett sein, Pjk. (Črt.); bodi slama ali seno, da je le polno črevo, Npreg.-Erj. (Torb.); slama se pri ognju vname = Gelegenheit macht Diebe, Npreg.-Cig.; s slamo ogenj pokriti = eine vergebliche Arbeit thun, Z.; — kumova s. = rimska cesta, die Milchstraße, Valj. (Glas. 1867. 221.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
smìleno prisl. prizanesljivo: On naj ſzmileno i’ rázumno vcsi 'seno ſzvojo SIZ 1807, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
smȗka, f. 1) die Glitschbahn, Jan., M.; — 2) die Schlittenkufe, V.-Cig.; — pl. smuke, der Schlitten, Mur., Cig., Dol.-M.; — 3) der Schneeschuh, Šol.; — der Schlittschuh, Dol.; — 4) die Pflugschleife, C., vzhŠt.; — die Eggenschleife, C.; — 5) = na sprednjo premo ali na dvokolesnico pritrjena kola, ki se po tleh vlečeta, ein zweirädriges Gefährte mit einer Schleife, die Heuschleife: z Gorjancev vozijo seno na smukah, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
smȗlək, -lka, m. = skupaj sfrčeno seno ali vlakno, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
spisníviti -im dov. splesneti: Senô spisnívi ino zegníli BJ 1886, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
splástati, -am, vb. pf. schichtweise übereinander legen: praprot morajo znašavci splastati, da se jim butara ne razsuje, Polj.; kadar seno na voz nakladajo, morajo je splastati, sicer se vogal rad utrga izpod žrdi, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
splástiti, -im, vb. pf. = splastati, schichten, Z., Polj.; — (das Heu) in kleinen Haufen aufschichten: seno, ki še ni dosti suho, se zvečer splasti, t. j. v plaste dene, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
spǫ́rən 1., -rna, adj. 1) ausgiebig: letos je seno sporno = tečno je, dasi ga je malo, Povir (Kras)-Erj. (Torb.); — 2) sparsam, C.; spärlich, Jan.; sporno, mäßig, Habd.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
spravljáč, m. = človek, ki seno spravlja, der Wiesenarbeiter, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sprosìti spròsim dov. izprositi: da ono, ſtero mi z-naſſov mocsjouv ſzprosziti ne moremo KM 1783, 89; Vüpamo vsza dobra od Téb’ szprosziti KOJ 1845, 137; da je zamogao od csehszke Goszpodé szi szprosziti, naj bi Wladiszlava zvolili KOJ 1848, 65; Gda Sztarissina ſznehou ſzproſzi SIZ 1807, 5; naj od nyih z-nebéſz ogyen ſzproſzijo na te áldov KM 1796, 75; ſzproſzi od Jezuſſa odpüscsenyé grejhov KM 1783, 81; szproszita za mené od Bouga pomoucs KOJ 1845, 92; Angyelje, ſzproſzte mi tou miloscso KM 1783, 171; ino nyemi je Ráguelovo csér ſzproſzo za 'seno SIZ 1807, 41; Privina je szproszo mésnike od szoligrádszkoga pispeka KOJ 1914, 99; Zrinyi Miklósa glávo .. szo jo Zrinyiovi szinovje szproszili KOJ 1848, 84 spròšeni -a -o 1. izprošen: geto ſze je 'Zidovſzki Saulus, ſzproſeni, zváo KŠ 1771, 431 2. naprošen, povabljen: András pa v-Neápol za krála szproseni KOJ 1848, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
stòg, stóga, m. 1) debel, močan in rogovilast kol, okrog katerega se žito, seno ali slama sklada, Mik. (Et.), Levst. (Rok.), BlKr.; — der um einen Pfahl aufgehäufte Schober, Cig., Jan., Ig (Dol.); — s. drv, der Scheiterhaufen, Guts., C.; — 2) die Getreideharfe, Cig., Jan., Nov., Gor.; — 3) die Scheuer, Meg., Mik., Jan.; — 4) pl. stogi, štirje koli okrog stožja v tla zabiti, da kopa stoji čvrsteje, Vas Krn-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
strgáča 2., f.,
nam. ostrgača, ostrogača, (rakla z vejami na pol okleščenimi, na kateri se suši seno ali detelja) Tolm.-Erj. (Torb.); oves je bil v nizke strgače obložen, Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sušáč, m. = človek, kateri seno, lan suši, der Trockner, Mur., Z., C.; — der Obstdörrer, Danj.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sušȃvkinja, f. = ženska, ki seno suši, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sušílọ, n. 1) das Trocknen; seno na sušilu, Lašče-Levst. (M.); perilo na sušilu, die trocknende Wäsche, Z.; ni pravega sušila, da bi otavo pod streho spravili, Polj.; slabo sušilo imamo, jvzhŠt.; vreme je dobro za sušilo, Gor.-DSv.; — das Dörren, C.; sadje za s., Cig.; — 2) der Trockenapparat, Cig. (T.); — 3) der Trockenplatz, Cig., Jan., Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
sušíti, -ím, vb. impf. trocknen (trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); (pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen (intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
tretjákovica, f. 1) = seno tretje košnje, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) pogl. trečakovica; prim. tretjakovka.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
Valentinián -a m Valentin: nyemi Valentinián III. Czaszar nevouscsi za 'seno KOJ 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vile [víle]
množinski samostalnik ženskega spolavile za gnoj, seno
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vkǜpegrenòti -ém nedov. zgrabljati, spravljati skupaj: Senô na trávniki vküpegrenéjo BJ 1886, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vlačúga, f. 1) die Herumstreicherin, die Schlampe; — 2) die Pflug- oder Eggenschleife, C.; — 3) die Schneepflugmaschine, C.; — 4) das Schleppschiff, C.; — 5) der Schleppkasten (mont.), V.-Cig.; — 6) das Ziehseil bei den Schleppschiffen, V.-Cig.; — 7) pl. vlačuge, ein kleiner Schleppschlitten, oder auch zum Schleppen des Heues, der Streu dienende Äste: na vlačugah (= poddejanih vejah) vlačijo seno, nastil z bregov, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vlȃk, m. 1) der Zug (als Handlung), Cig.; die Zugarbeit: delo in v., Vrtov. (Km. k.); — das Ziehen, das Schleppen: na v. spravljati drva z gore, Dol.; — 2) die zunehmende Wucht eines sich schnell bewegenden Körpers; padajoča ali leteča stvar dobiva vlak, Svet. (Rok.); — der Druck der Gewichte, Cig.; — 3) das Zuggarn, das Zugnetz, Mur., Cig., Jan., ogr.-M., C., Hip. (Orb.), Cerknica (Notr.)-Erj. (Torb.); vlak v morje metati, z vlaki ribe loviti, ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Weinheber, Cig., M., C.; — 5) ein zweirädriger Handwagen, Cig., Jan., M., C.; — kola z dvema kolesoma s pritrjenimi koli, da z njimi seno vlačijo s hribov, Notr.; vlak sena, Rut. (Zg. Tolm.); — na vlak voziti (klade, drva), an das Vordertheil eines Wagens befestigt fahren oder schleppen, Dol., BlKr.; — ein Schleppschlitten oder eine schlittenartige Schleife, um Lasten von Bergen herabzuschaffen, Dol., Notr.; — 6) die Holzriese, Rož.-Kres; — 7) der Zug (z. B. von Vögeln), Jan.; strašen vlak kobilic, neizmerni vlaki prepelic, Ravn.; ein Zug Soldaten, V.-Cig.; der Eisenbahnzug, Cig., Jan., nk.; osebni v., der Personenzug, nk.; tovorni v., der Lastenzug, nk.; = težki v., Svet. (Rok.); — 8) das Gereiß: vlak je za kaj, man reißt sich um etwas, Cig., Jan., C., Svet. (Rok.), LjZv.; za pšenico bil je velik vlak, Gor.-Valj. (Rad); — 9) eine Vorrichtung, um etwas zu ziehen, der Zug, Cig.; — der Göpel, Jan., Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vö̀ren -rna -o prid. 1. veren, verujoč: V'zivaj záto vören Krſzttsenik KŠ 1771, A8a; hrána naſa, Z-ſterov 'zivé vorna düſa BKM 1789, 97; i ſztroskom vnougi vörni düsicz vö zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Da vszejm vörnim preminoucſim duſiczam mér darüjes KM 1783, 97 2. zvest: dáj mi naj vörna, i ſzkrbliva bodem KM 1790, 40; naj bode rázumna, vörna, Mati SIZ 1807, 10; naj bi moski vörnoga priátela mogao meti SIZ 1807, 7; Blá'seni je on, ki má vörno i dobro 'seno SIZ 1807, 3 nájvö̀rnejši -a -e najzvestejši: kakti naj-vörnejsi i’ naj-dragsi priáteo SIZ 1807, 9; Goſzpoud ga je za náj vörnejsega hlápcza dr'sao KM 1790, 74 vö̀rni -a -o sam. verni: Vſzi pa ti vörni ſzo vküp bili KŠ 1771, 347; Vörni med ſzebom obcsinſztvo májo KMK 1780, 21; Dönok na vörne ſzkrb noſzi SŠ 1796, 4; med Kriſztuſſovimi vörnimi ſzo bili 'Sidovje KM 1796, 121
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vrníca, f. = prvo seno po travnikih, Cerkno (Goriš.); — neka vrsta trave, Vod. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
vzę́tən, -tna, adj. 1) wovon man viel verbraucht, nicht ausgiebig, V.-Cig., Rib.-Mik., Dol., Goriš.; seno je letos vzetno, rekše, mnogo ga je, ali je menj tečno, Povir, Rodik (na Krasu)-Erj. (Torb.); rahel ali svež kruh je vzeten, Dol.; nekatera volna je zelo vzetna, Dol.; — 2) vzetna krava, t. j. taka, katera mnogo klaje potrebuje, Rib.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zagrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) einen Griff thun, ergreifen; z. na debelo, einen großen Griff thun, Šol.; z. pest denarjev, leščnikov; erfassen, packen; z. koga, kaj; z. z rokami, s kremplji, z grabljami; — 2) hinrechen; z. kam seno; — 3) = zagrebsti, Rez.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zakalíti 1., -ím, vb. pf. mit Koth bedecken: voda je seno zakalila, SlGor.-C.; — trüben, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zakópati 1., -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. 1) vergraben; zaklad v zemljo z.; mrliča z.; zugraben; jamo z.; — z. se, sich vergraben; v zemljo se z.; v slamo, v seno se z.; (pren.) z. se v dolgove, sich verschulden; — z. se, in die Tiefe arbeiten, einen Schacht abteufen (mont.), V.-Cig.; — 2) durch Graben absperren, schließen, Cig.; zakopano šatorišče, ein verschanztes Lager, V.-Cig.; z. se, sich verschanzen, Cig.; Francozi se zakopljejo v hribu, Vod. (Izb. sp.); — 3) durch Graben verlieren, verbauen (mont.), Cig.; z. dobiček, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zaménjati -am dov. zamenjati: Toga je denok rad za szvojo 'seno zamenyao KOJ 1848, 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zaríti, -rȋjem, vb. pf. 1) durch Wühlen vermachen, zuwühlen, Cig.; — 2) z. se, sich einwühlen: z. se v seno, sich ins Heu vergraben; — z. se v knjige, sich in Bücher vergraben.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zatŕniti, -nem, vb. pf. 1) (durch einen abspringenden Funken) anzünden, Jan., Z.; nesli so gorečo luč v suho seno in tako zatrnili hram, Jurč.; — 2) hineinfahren (von einem Funken): (fig.) iskrica se zatrne v srce, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zdẹ́vati 1., -vam, (-vljem), I.
vb. impf. ad 1. zdeti; zusammenlegen: žito v kozolec z., Cig.; snope, seno v kopice z., Hip. (Orb.), Dol.; — II. vb. pf. = izdevati: žito smo že na kup zdevali, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zelenìti se -ím se nedov. zeleniti se: Viritni; zeleniti sze KOJ 1833, 182; Drevje sze zeleniti zácsa KAJ 1870, 97; 'seno zeleni ſze prevecs SIZ 1807, 51; sze szêtva lepô zeleni KAJ 1870, 119; na meszti sztáre véke 'ze nôva sze zeleni AIP 1876, br. 2, 1; i taki ſze je zemla ſz-trávov zelenila KM 1796, 4; pren. Zvisenoga, ki sze je zelenio TA 1848, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zgrȃbək, -bka, m. das Zusammengerechte: ein niederer Haufe Heu: zgrabke delajo, kadar je seno še malo suho, Dol.; der Schoberfleck: z. narediti, Cig., Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zlȃgati 2., -am, vb. impf. ad 2. zložiti; abladen: drva, seno z. z voza.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
zmétati 4., zmę́čem, I.
vb. pf. das Herabwerfen, Wegwerfen, Hinwerfen beendigen: vse seno smo z voza zmetali; kamenje s travnikov na cesto z.; oblačila s sebe z., Cig.; — II. zmẹ́tati, -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad 4. zmétati, (zmečem) I., Dol.-Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
žèna žené ž žena: Uxor 'Sena KMS 1780, A7; dobra ſena TF 1715, 29; Sena ABC 1725, (A3b); Dare je zato ſena vidila SM 1747, 6; I ozdrávila je ta 'zena KŠ 1771, 30; ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Jo'zef, právla 'zena AI 1875, kaz. br. 7; Ne poſelei tvojega blisnyega ſene TF 1715, 17; Ne poselei ſené ABC 1725, A4b; porodjenoga od edne Sene SM 1747, 10; Sziná narodjenoga z-'zené KŠ 1754, 115; je pa poroudo Salamona zUriáſove 'zené KŠ 1771, 4; Teda je erkla kacſa kſeni SM 1747, 5; i pridrü'zi ſze k'zeni ſzvojoj KŠ 1771, 61; tak ponása praj k-'seni ſzvojoj SIZ 1807, 9; ſeno dáva TF 1715, 21; mo'zá i 'zeno nyidva je ſztvouro KŠ 1754, 95; i kſzebi je prijao 'zeno ſzvojo KŠ 1771, 6; Blá'seni je on ki má dobro 'seno SIZ 1807, 3; tak je i mou'z po 'zeni KŠ 1771, 512; Nepriatelſztvo med tebom, ino med Senov SM 1747, 9; csi je tákse dugoványe csloveka z-'Zenouv KŠ 1771, 62; naſzlejdnye pa ſzvojoj z-'senouv naj merjé KM 1796, 7; Od onoga, kak ſze májo 'zene dr'zati KŠ 1771, 489; 'snyimi sze vszi i 'sene zdignejo KOJ 1848, 3; ne selei lüczki sen SM 1747, 89; nej je pobüdjeni med narodjenimi od 'zén vékſi od Ivana KŠ 1771, 35; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zén peſzem BRM 1823, VIII; i 'zenám je prepovejdano lüczke mo'zé po'zeleti KŠ 1754, 65; erkao je tim 'zenam KŠ 1771, 97; Ár gda bi k-szvojim vnougim 'senam Ildiko szi pridjáo KOJ 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.