Tiskanje

A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

a4 črka

prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

a5 glas

samoglasnik, ki ga zaznamuje črka a; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Aachen -chna [áhən] m, zem. i. (á) |nemško mesto|: v ~u
aachenski -a -o [hə] (á)
Aachenčan -a [hə] m, preb. i. (á)
Aachenčanka -e [hə] ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Aalst -a [álst] m, zem. i. (ȃ) |belgijsko mesto|: v ~u
aalstski -a -o (ȃ)
Aalstčan -a m, preb. i. (ȃ)
Aalstčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Abadán -a m, zem. i. (ȃ) |iransko mesto|: v ~u
abadánski -a -o (ȃ)
Abadánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Abadánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Abarov [

] pridevnik

Skitov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abarski [

] pridevnik

skitski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abažúr -ja m z -em (ȗ) neobč. senčnik (pri svetilki)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abdómen -mna m (ọ́; ọ̑) trebuh: bolečine v ~u; metuljev ~ zadek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abdúkcija -e ž (ú)
med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abdúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ roke |odmik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abec -a samostalnik moškega spola

ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi; SODOBNA USTREZNICA: abeceda

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abecedarium -ria samostalnik moškega spola

priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abecedikarjev [abecedȋkarjev] pridevnik

abecedarjev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abecedikarski [abecedȋkarski] pridevnik

abecedarski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abecédnik abecédnika samostalnik moškega spola [abecédnik]

1.

knjiga, priročnik za spoznavanje črk, abecede, zlasti za predšolske otroke

1.1.

nekdaj

2.

priročnik za začetno, osnovno spoznavanje določenega področja

3.

abecedni seznam imen, pojmov

ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

Aberdeen -a [aberdín] m, zem. i. (ȋ) |škotsko mesto|: v ~u
aberdeenski -a -o (ȋ)
Aberdeenčan -a m, preb. i. (ȋ)
Aberdeenčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Abidžán -a m, zem. i. (ȃ) |mesto v državi Slonokoščena obala|: v ~u
abidžánski -a -o (ȃ)
Abidžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Abidžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Abidžánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aboten [ábotǝn] pridevnik

aboten, neumen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

1.

ekspresivno petdeseti rojstni dan

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Ábraham Ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]
FRAZEOLOGIJA: srečanje z Abrahamom, srečati se z Abrahamom
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu, priblížati se Ábrahamu, spoznáti pri Ábrahamu, sréčati Ábrahama, srečeváti Ábrahama, vídeti Ábrahama

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc]

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham

ETIMOLOGIJA: ↑abraham

ȃbranək, -nka, m. 1) das Blütenkätzchen der Haselstaude, des Nussbaumes, der Erle, des Fichtenbaumes u. dgl., Cig., Dol., Gor., BlKr.; — das Weinträubchen im Frühjahr, Fr.-C.; — ein kleines Träubchen: sami abranki visijo po trsju, jvzhŠt.; — 2) pl. abranki = zavrnki, zabrnki, das Zettelende bei den Webern, Cig.; — prim. brankelj, jabranek, obrencelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abreviatúra -e ž (ȗ)
okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; glasb. ustaljen znak za skrajšan notni zapis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abreviatúra -e [ija] ž (ȗ) neobč. okrajšava: zapisati ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Abrúci -ev m mn., zem. i. (ȗ) |italijansko gorovje|: v ~ih
abrúški -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abrúpcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ kosti |odkrhnjenje, odlom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abrúpten -tna -o prid. (ȗ)
knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Abrúzzi -ev [uci] m mn., zem. i. (ȗ); gl. Abruci

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

absolúcija -e ž (ú)
rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absolúcija -e ž, pojm. (ú) ver. dati ~o odvezo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absolút -a m, pojm. (ȗ) človek kot ~; filoz. |prvi vzrok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka

absolútno

prislov od absoluten:

absolutno veljavna sodba

//

v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absolúten -tna -o (ȗ) ~a disciplina brezpogojna; ~a premoč nesporna; ~a prepoved popolna, vsestranska
absolútni -a -o (ȗ) ~ vladar; ~a večina |več kot polovična|; ~a vrednost števila
absolútno -ega s, pojm. (ȗ) svet ~ega
absolútnost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absolútno1 mer. prisl. (ȗ) ~ veljavna sodba popolnoma, nesporno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absolútno2 soglaš. člen. (ȗ) poud. Njegov odgovor je bil: ~ ne |nikakor, sploh ne|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absolútnost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absolútum in absolút -a m (ȗ)
knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absolútum -a m, pojm. (ȗ); gl. absolut

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abstráktni dejánski stán -ega -ega -ú m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abstrúzen -zna -o prid. (ȗ)
knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abstrúzen -zna -o; bolj ~ (ȗ) izobr. težko razumljiv, nejasen: ~o izražanje
abstrúznost -i ž, pojm. (ȗ) izobr. težka razumljivost, nejasnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abstrúznost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absúrd -a m (ȗ)
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absúrd -a m (ȗ) nesmisel: očiten ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absúrden -dna -o prid.(ȗ)
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten

absúrdno

prisl.:

absurdno groteskni ton drame

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absúrden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȗ; ȗ) ~ vzrok nesmiseln; Tak rezultat se zdi ~ neverjeten, nemogoč
absúrdnost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absúrdno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȗ; ȗ) ~ trmast nesmiselno; ~ grotesken ton drame nelogično

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absúrdno2 povdk. (ȗ) ~ je, da še vedno vztraja pri svojem nesmiselno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

absúrdnost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost absurdnega: absurdnost situacije, življenja; zavedal se je absurdnosti svojega početja
// absurd: privesti stvar do absurdnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Abukír -ja m z -em zem. i. (ȋ) |egiptovsko mesto|: v ~u
abukírski -a -o (ȋ)
Abukírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Abukírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ab úrbe cóndita [kon] čas. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. |od ustanovitve Rima|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abúzus -a m (ȗ)
knjiž. zloraba: abuzus položaja
// čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

abúzus -a m, pojm. (ȗ) izobr.: ~ položaja zloraba; ~ alkohola čezmerno uživanje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

acetón -a m, snov. (ọ̑) duh po ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ad absúrdum nač. prisl. zv. (ȗ) lat. cit. do nesmisla: gnati spor ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adamantov -a -o pridevnik

ki se nanaša na diamant; SODOBNA USTREZNICA: diamanten

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé]

1.

iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih

2.

kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adjúnkt -a m (ȗ)
nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adjúnkt -a m, člov. (ȗ) pristav: sodni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adjutantúra -e ž (ȗ)
v nekaterih državah adjutantski urad:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adjutantúra -e ž (ȗ) |urad|: prošnja na ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adjútor -ja m z -em člov. (ȗ) izobr. pomočnik
adjútorjev -a -o (ȗ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adjútum -a m (ȗ)
nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adjútum -a m (ȗ) neobč. denarna pomoč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

administratúra -e ž (ȗ)
rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

administratúra -e ž (ȗ) apostolska ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ádmont -a m, zem. i. (ȃ) |avstrijsko mesto|: v ~u
ádmontski -a -o (ȃ)
Ádmontčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ádmontčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adreni [ādreni] (adren) pridevnik

ki je v zvezi z jadrom; jadrn

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adúkcija -e ž, pojm. (ú) zdrav. ~ noge |primik|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adúlt -a m, člov. (ȗ) odrasli: izobraževanje ~ov
adúltinja -e ž, člov. (ȗ) odrasla

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Á-dúr -a m, pojm. (ȃ-ȗ) glasb.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adút -a m (ȗ)
1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah
// kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva; skriti adut

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adút -a m, tudi živ. (ȗ) vzeti karte z ~om; poud. biti glavni ~ moštva |biti najboljši igralec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adútinja -e ž (ȗ)
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: domača adutinja; glavna adutinja; naša edina adutinja za odličje v svetovnem pokalu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adútka -e ž (ȗ)
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: reprezentanca ima adutko med mladinkami; prva, velika adutka / njihova glavna adutka za predsednico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu pojm. (ȅ é) zadnja nedelja v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

adventni [advéntni] (adventen) pridevnik

adventen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

advokát -a m, člov. (ȃ) izročiti zadevo ~u odvetniku; poud. Ne bom tvoj ~ |zagovornik|
advokátka -e ž, člov. (ȃ) odvetnica

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

advokatúra -e ž (ȗ)
javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

advokatúra -e ž, pojm. (ȗ) odvetništvo: posvetiti se ~i; števn. ~ v prvem nadstropju

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aerobús -a m (ȗ) |letalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aêroklúb in áeroklúb -a m (ȇ-ȗ; ȃ-ȗ)
klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

afanítska struktúra -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

afékt afékta samostalnik moškega spola [afékt]

1.

kratkotrajno močno čustvo, ki ga lahko spremlja zmanjšana zmožnost razsojanja

2.

naklonjen čustveni odnos do koga, česa

3.

čustvo, občutje, zlasti kot ga odraža, vzbuja umetniško delo

STALNE ZVEZE: patološki afekt
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Affekt iz lat. affectus ‛čustvo, volja, strast’, iz afficere ‛prizadeti’ iz facere ‛delati’ - več ...

afékt -a m, pojm. (ẹ̑) reči kaj v ~u v razburjenju; biti človek ~ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Afgánistan -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
afgánistanski -a -o (ȃ)
Afgánistanec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Afgánistanka -e ž, preb. i. (ȃ)
Afgánistančev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

afinjin [áfinjin] pridevnik

opičin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

afinjski [áfinjski] pridevnik

opičji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se]

1.

neformalno vesti se, početi kaj izumetničeno, šaljivo, neresno, navadno z namenom vzbujanja pozornosti

2.

neformalno, ekspresivno imeti kaj, kar deluje izumetničeno, šaljivo, neresno in vzbuja pozornost

ETIMOLOGIJA: ↑afna

afrik -a samostalnik moškega spola

veter, ki piha z jugozahoda; SODOBNA USTREZNICA: jugozahodnik

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aftašičin [āftašičin

] pridevnik

opatinjin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agentúra -e ž (ȗ)
1. star. podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura
// opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura
2. obveščevalni, poročevalski urad: časopisna, medijska agentura; politična agentura
3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agentúra -e ž (ȗ) ~ in špedicija agencija; pojm. dobro služiti z ~o; slabš. onemogočati tujo ~o |skrivno poizvedovanje, vohunstvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agíliti glej agility

agility agilityja; tudi agíliti samostalnik moškega spola [agíliti]

rekreativna, tekmovalna dejavnost, pri kateri vodnik vodi psa prek postavljenih ovir

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. agility, prvotno ‛spretnost, gibčnost, živahnost, delavnost’

agregírani trák -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agresov [ágresov] pridevnik

kosmuljev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agrikultúra -e ž (ȗ)
kmetijstvo, poljedelstvo: moderna, visoko razvita agrikultura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agrikultúra -e ž, pojm. (ȗ) kmetijstvo, poljedelstvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agrikultúren -rna -o (ȗ)
pridevnik od agrikultura; kmetijski, poljedelski: agrikulturna proizvodnja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agrikultúren -rna -o (ȗ) kmetijski, poljedelski
agrikultúrni -a -o (ȗ) ~a proizvodnja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ágromínimum -a m (ȃȋ) odlok o ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm]

1.

navadno v množini drevo ali grm z rumenimi, oranžnimi ali zelenimi sladko kiselkastimi plodovi kroglaste oblike, ki raste v tropskih ali subtropskih krajih; primerjaj lat. Citrus; SINONIMI: citrus

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

citrus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer

agrúmi -ov m mn. (ȗ)
južno sadje kiselkastega okusa: uvažamo agrume: pomaranče, mandarine, limone

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agrúmi -ov m mn. (ȗ) |južno sadje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agúti samostalnik moškega spola

iz zoologije

morskemu prašičku z dolgimi nogami podoben brezrepi južno- in srednjeameriški glodalec; Dasyprocta

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

agúti -ja m z -em živ. (ȗ) |južnoameriški glodavec|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aids aidsa; tudi AIDS samostalnik moškega spola [ájc]

nalezljiva virusna bolezen, ki jo povzroča virus HIV in za katero je značilna slabitev imunskega sistema

STALNE ZVEZE: mačji aids
ETIMOLOGIJA: ↑AIDS

AIDS glej aids

AIDS

Predlog

AIDS-a samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti

bolezen

IZGOVOR: [ájts], rodilnik [ájtsa]

PRIMERJAJ: aids

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído]

1.

borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z aikidom 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

airbus -a [êrbús in êrbás] m (ȇ-ȗ; ȇ-ȃ)
veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry: leteti z airbusom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Aix-en-Provence -cea [éks-an-prováns] m, zem. i. (ẹ̑-ȃ) |francosko mesto|: v ~u
aixenprovenški -a -o (ȃ)
Aixenprovenšan -a m, preb. i. (ȃ)
Aixenprovenšanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Aix-les-Bains -a [éks-le-bén] m, zem. i. (ẹ̑-ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
aixlesbainski -a -o (ẹ̑)
Aixlesbainsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Aixlesbainsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aj1 dvoglasnik

iz dveh glasov sestavljena glasovna enota, zapisana z zaporedjem črk aj; SODOBNA USTREZNICA: aj

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ajáccio -ia [ačo] m z -em zem. i. (ȃ) |glavno mesto Korzike|: v ~u
ajáški -a -o (ȃ)
Ajáccian -a m, preb. i. (ȃ)
Ajáccianka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ajdov1 [ájdov] pridevnik

poganov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ajdov2 [ájdov] pridevnik

iz ajde, ajdov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ajdovski [ájdovski] pridevnik

poganski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik

1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski

1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost

2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski

2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje

3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški

4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski

FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ájdovski grádec -ega -dca m, druga enota z -em zem. i. (á á) |vzpetina nad Savo Bohinjko; arheološko najdišče pri Sevnici|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola

1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema

1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd

2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist

3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe

FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ajfranje -a (ajfranje, ajfrajne, ajfrane, ajfrajnje) samostalnik srednjega spola

1. ekspresivno velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd

2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist

3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, ljubosumnost

4. velika toplota, ki jo (ob močnem gorenju) oddaja ogenj; SODOBNA USTREZNICA: vročina

FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

à jour [ažúr] prisl. (ȗ)
pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem: v našem oddelku smo vedno à jour

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

AJPES

Predlog

1 AJPES-a tudi AJPES AJPES samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve

IZGOVOR: [ájpes], rodilnik [ájpesa] tudi [ájpes]

BESEDOTVORJE: AJPES-ov

PRIMERJAJ: Ajpes

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ak [ȃk akȗ] samostalnik moškega spola

čolnarski drog za odrivanje
kavelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati]

sprejeti

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

áki ákija samostalnik moškega spola [áki]

čolnu podobna priprava za prevoz ponesrečene osebe na smučišču ali v gorah

ETIMOLOGIJA: prevzeto (in prilagojeno) prek nem. Akia in šved. Ackja iz samijskih jezikov

ȁko vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ako1 (aku, ako, oku) veznik

1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če

1.1 s povednim naklonom

1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje

1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna

1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja

1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja

1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja

1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku

1.2 s pogojnim naklonom

2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

2.1 s povednim naklonom

2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje

2.2 s pogojnim naklonom

3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če

4. v predmetnih odvisnih stavkih

4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali

4.1.1 s povednim naklonom

4.1.2 s pogojnim naklonom

4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali

4.2.1 s povednim naklonom

4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire

4.2.2 s pogojnim naklonom

5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko

6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker

7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim

8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da

9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: ako Bog hoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ako2 (aku, ako) členek

1. za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: ali

1.1 v zvezi ako – ali/oli za izražanje izbire

2. v spremnih besedilih za uvajanje napovednega, povzemalnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: ali

3. redko za uvajanje želelnih stavkov; SODOBNA USTREZNICA: o da

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akotúdi vez. (ȗ)
zastar. čeprav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akotúdi dop. podr. vez. (ȗ) zastar. čeprav

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akríl -a m (ȋ) razstava ~ov; pojm. slikati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akrilamíd akrilamída samostalnik moškega spola [akrilamít akrilamída]

iz živilstva spojina, ki nastane iz glukoze ali fruktoze in aminokisline asparagin, zlasti pri (intenzivni) termični obdelavi živil

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. acrylamide, nem. Acrylamid iz nlat. acryl.. ‛ostrega vonja’, iz lat. acer ‛oster’ + oleo ‛imeti vonj’ + ↑amid

akrokárpni máh -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh]

iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih

aktív -a m (ȋ) mladinski ~; strokovni ~ |delovna skupina|; žarg. razpravljati na ~u |na sestanku|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aktívna stránka -e -e ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akupresúra -e ž (ȗ) med.
zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa: akupunktura in akupresura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akupresúra -e ž, pojm. (ȗ) blažiti bolečine z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akupresúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na akupresuro: akupresurna točka / akupresurna masaža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akupresúren -rna -o (ȗ)
akupresúrni -a -o (ȗ) ~e točke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akupunktúra -e ž (ȗ) med.
ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo: ukvarjati se z akupunkturo; akupresura in akupunktura / zdravljenje z akupunkturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akupunktúra -e ž, pojm. (ȗ) odpravljati bolečine z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akupunktúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na akupunkturo: akupunkturne točke / akupunkturna igla / akupresurna masaža / akupunkturna terapija; akupunkturno zdravljenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akupunktúren -rna -o (ȗ)
akupunktúrni -a -o (ȗ) ~o zdravljenje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akústičen -čna -o prid. (ú)
1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi; akustični signal, učinek; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor; dvorana je akustična
// glasb. nanašajoč se na proizvajanje zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustična oprema; akustično glasbilo / znani kitarist je igral z mnogimi vidnimi glasbeniki tradicionalne akustične glasbe; akustična zasedba
♦ les. akustični les les, ki duši ali krepi zvok
2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akústičen -čna -o; bolj ~ (ú) Dvorana je ~a
akústični -a -o (ú) ~i pojavi zvočni pojavi; ~a prevara slušna prevara
akústičnost -i ž, pojm. (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akústičnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: preizkusiti akustičnost dvorane; dobra, slaba akustičnost arene, stadiona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akústik -a m (ú)
strokovnjak za akustiko: dela kot akustik za slušne aparate

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akústika -e ž (ú)
1. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika / center, oddelek za akustiko
2. prisotnost, kakovost zvoka v prostoru: skrbeti za akustiko; strokovnjak za akustiko; težave z akustiko / dvorana ima dobro akustiko je akustična

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akústika -e ž, pojm. (ú) |veda|; ~ prostora zvočnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akút -a m (ȗ)
jezikosl. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali nizki ton naglašenega dolgega zloga, ostrivec: zaznamovati z akutom
// nizki ton: izgovoriti z akutom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akút -a m (ȗ) jezikosl.: izgovoriti a z ~om |z nizkim tonom ‹á›|; zaznamovati z ~om z ostrivcem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akúten -tna -o prid., akútnejši (ȗ)
1. ki ga je treba rešiti, pereč: akutni problemi; akutna kriza; akutno vprašanje
2. med. ki se hitro razvija: akutni revmatizem; kronične in akutne bolezni; akutno vnetje slepiča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akúten -tna -o; -ejši -a -e (ȗ; ȗ) opozarjati na ~e probleme nujne, žgoče
akútni -a -o (ȗ) ~ revmatizem
akútnost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akútnost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost akutnega: akutnost problema / akutnost bolezni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akútski -a -o (ȗ) jezikosl. ~a osnova

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akvadúkt -a m (ȗ)
grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akvadúkt -a m (ȗ) ostanki rimskih ~ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: razvoj akvakulture; strokovnjak za akvakulturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akvalúnga -e ž (ȗ)
priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami; potapljati se z akvalungo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akvalúnga -e ž (ȗ) |priprava, ki omogoča dihanje pod vodo|: potapljati se z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akvarél -a m (ẹ̑) razstava ~ov; pojm. slikati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akvedúkt -a m (ȗ)
grad. akvadukt: iz megle so štrleli loki akvedukta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

akvedúkt -a m (ȗ) akvadukt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

»Alah« ali »Allah«?

Ali je Allah z dvojnim »L« še vedno pravopisna napaka? Današnja želja slovenskih muslimanov in ANG/NEM/BOS vpliv je za Allah z dvojnim »L«.

Slovenščina ima več besed, ki imajo dva soglasnika skupaj, npr. »oddaja« in »izzvati«. Pa za isti razlog lahko pišemo Allah z dvojnim »L«? Mogoče (od/iz) prefiksa, vendar »Al-lah« tudi ima prefiks.

Vse islamske verske skupnosti pišejo Allah z dvojnim L. Kdaj bomo pisali Alah z dvojnim L?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

álbatros álbatrosa samostalnik moškega spola [álbatros]

zelo velika, galebu podobna vodna ptica s temnejšimi krili in svetlejšim trupom, ki živi na morjih in oceanih; primerjaj lat. Diomedeidae

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Albatros, angl. albatross, starejše algatross, iz špan., port. alcatraz, nejasnega izvora, morda prevzeto iz arab. al g̣aṭṭās ‛neka vodna ptica’ - več ...

Albertvílle -lla [albervil] m, zem. i. (ȋ) |francosko mesto|: v ~u
albertvílski -a -o (ȋ)
Albertvíllčan -a m, preb. i. (ȋ)
Albertvíllčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Albí -ja m z -em zem. i. (ȋ) |francosko mesto|: v ~u
albíjski -a -o (ȋ)
Albíjčan -a m, preb. i. (ȋ)
Albíjčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Álbion -a [ijo] m, zem. i. (ȃ) izobr. Anglija: v ~u
álbionski -a -o (ȃ) izobr.
Álbionec -nca m z -em preb. i. (ȃ) izobr.
Álbionka -e ž, preb. i. (ȃ) izobr.
Álbiončev -a -o (ȃ) izobr.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

albúmen -a m (ú)
med. beljakovina: albumen v seču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

albúmen -a m, snov. (ú) zdrav. beljakovina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

albumín albumína samostalnik moškega spola [albumín]

iz biologije, iz kemije enostavna beljakovina, topna v vodi, ki se pojavlja zlasti v krvni plazmi, mleku, jajčnem beljaku

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Albumin, angl. albumin, frc. albumine, iz lat. albumen ‛beljak’, iz albus ‛bel’

alelúja1 -e ž (ȗ)
rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo; radostna aleluja
● knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč
♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alelúja2 medm. (ȗ)
rel. izraža veselje, hvalo Bogu: Gospod je vstal, aleluja; sam.: vriskajoč pojejo svoj aleluja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alelúja1 -e ž (ȗ) zapeti ~o; snov., nardp. |jed iz repnih olupkov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alelúja2 razpolož. medm. (ȗ) Gospod je vstal, ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aleluja1 (aleluja, haleluja) nesklonljivo, samostalnik predvidoma moškega spola

obredni enobesedni slavilni (velikonočni) spev; SODOBNA USTREZNICA: aleluja

FREKVENCA: 12 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik]

kdor ima alergijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alergológ alergológa samostalnik moškega spola [alergolók alergológa]

zdravnik specialist za alergologijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologe, angl. allergologist, glej ↑alergologija

Aleúti -ov m mn., zem. i. (ȗ) |otočje v Tihem oceanu|: na ~ih
aleútski -a -o (ȗ)
Aleútčan -a m, preb. i. (ȗ)
Aleútčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alfabét alfabéta samostalnik moškega spola [alfabét]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v grški pisavi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alphabet in lat. alphabētum iz gr. alphábētos, kar je iz prvih dveh črk grškega alfabeta - več ...

alftra

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

álgna tekstúra -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor]

krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator

STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...

Ali je zgradba »v zvezi z (nečim)« pogovorna ali knjižna?

Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alin [ālin] pridevnik

jegulji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali se pridevnik iz kratice CIA piše z j ali brez njega?

Zanima me, ali se svojilni pridevnik iz kratice CIA oz. Cia tvori na enak način kakor iz nekratičnih imen na -ia, se pravi CIJIN oz. Cijin, ali pa j tu odpade?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alkohól -a m, snov. (ọ̑) vzdržati se ~a; raztopiti v ~u; kem. etilni ~ etanol; metilni ~ metanol

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

all inclusive -- [ól inklúziu̯] v prid. rabi (ọ̑, ȗ)
ki vključuje v ceno še dodatne storitve, hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; all inclusive programi in programi all inclusive

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

almaten [

] pridevnik

točen, natančen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Álmaty -ja [ti] m z -em zem. i. (ȃ) |kazahstansko mesto|: v ~u
álmatyjski -a -o (ȃ)
Álmatyjčan -a m, preb. i. (ȃ)
Álmatyjčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

almožno -a (almožno, almužno) samostalnik srednjega spola

1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina

2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine

FREKVENCA: 18 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alojev [alọ̑jev

] pridevnik

alojev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alokúcija -e ž, pojm. (ú) neobč. slavnostni nagovor, govor

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alpínec alpínca samostalnik moškega spola [alpínəc]

1.

vojak italijanske pehotne enote, izurjene za bojevanje v gorah

2.

manj formalno smučar, ki tekmuje v alpskem smučanju

3.

manj formalno deskar, ki tekmuje v paralelnem slalomu ali veleslalomu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. Alpino iz alpino ‛alpski’ < lat. Alpīnus, po pogorju Alpe - več ...

alpinídsko gúbanje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst]

športnik, ki se ukvarja z alpinizmom

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...

alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm]

dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh

STALNE ZVEZE: klasični alpinizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist

alpínski vegetacíjski pás -ega -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

álpsko gúbanje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Altáj1 -a m z -em zem. i. (ȃ) |azijsko gorovje|: na ~u
altájski -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Altáj2 -a m z -em zem. i. (ȃ) |republika Ruske federacije|: v ~u
altájski -a -o (ȃ)
Altájec -jca m z -em preb. i. (ȃ)
Altájka -e ž, preb. i. (ȃ)
Altájčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

altar -ja/-a samostalnik moškega spola

1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar

1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar

1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa

2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar

3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar

FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih

TERMINOLOGIJA: altar žganega ofrovanja, gorski altar, kadilni altar, služabnik altarja, služiti/streči altarju / vardevati altarja, zakrament altarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

altimontánski vegetacíjski pás -ega -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

altokúmul -a m (ȗ) vremen. (oblak) ovčice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ)
meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

altokúmulus -a m (ȗ) vremen. (oblak) ovčice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alú -- v prid. rabi (ȗ)
teh. aluminijast: mesne jedi, zavite v alu folije / alu pekač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ALÚ ALÚ-ja tudi ALÚ -- m, prva oblika z -em (ȗ; ȗ) Akademija za likovno umetnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alúmen -mna m (ú)
nav. mn. kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo: alumni so plesali na gala večeru; klub alumnov; stiki z alumni naše fakultete / Društvo alumnov Veterinarske fakultete

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni]

lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al

STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alúmo.. prvi del podr. zlož. (ȗ) |aluminijev| alúmosilikát

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alúmosilikát -a m (ȗ-ȃ)
kem. sol aluminijevega in silicijevega oksida s kovino: kalcijev, natrijev, železov alumosilikat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alúmosilikát -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alúvij -a m (ú)
geol. mlajša, sedanja doba kvartarja; holocen: dolinske ježe so iz aluvija
// naplavine iz te dobe:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alúvij -a m z -em pojm. (ú) geol. holocen

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

alúvij -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Alžír -a m, zem. i. (ȋ) |glavno mesto Alžirije|: v ~u
alžírski -a -o (ȋ)
Alžírčan -a m, preb. i. (ȋ)
Alžírčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Áman -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Jordanije|: v ~u
ámanski -a -o (ȃ)
Ámančan -a m, preb. i. (ȃ)
Ámančanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amarakov [

] pridevnik

vratični

PRIMERJAJ: amarak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amaránt amaránta samostalnik moškega spola [amaránt]

1.

kulturna rastlina z grozdastimi socvetji navadno svetlo vijoličaste barve in užitnimi semeni, po izvoru iz Srednje Amerike; primerjaj lat. Amaranthus

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amarant iz lat. amarantus ‛rastlina Celosia cristata, petelinov greben’, to iz gr. amárantos ‛večen, trajen, nevenljiv’

amaranten [amarāntǝn] pridevnik

ščirov, amarantov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]

iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi

Ambrús -a m, zem. i. (ȗ) v ~u
ambrúški -a -o (ȗ)
Ambrúšan -a m, preb. i. (ȗ)
Ambrúšanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ameboídna gúba -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Amiéns -a [amjen] m, zem. i. (ẹ̑) |francosko mesto|: v ~u
amiénski -a -o (ẹ̑)
Amiénsčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Amiénsčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amigdaloídna struktúra -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amin [ámin] pridevnik

dojiljin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak]

brezbarven plin neprijetnega, ostrega vonja, ki nastaja pri razkrajanju, presnovi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...

amortizêr amortizêrja samostalnik moškega spola [amortizêr]

1.

priprava, ki blaži sunke, nihanje ob premikanju česa

2.

ekspresivno kdor ali kar zmanjšuje posledice neprijetne situacije

ETIMOLOGIJA: po zgledu frc. amortisseur iz ↑amortizirati

amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortizacija

2.

ekspresivno zmanjševanje posledic neprijetne situacije

3.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortizacija

3.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortizacija

ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati

amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati]

1.

blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa

2.

ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije

3.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe

3.1.

iz financ in računovodstva

4.

v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...

ampêr ampêra tudi ampêrja samostalnik moškega spola [ampêr]

iz elektrotehnike, iz fizike osnovna merska enota za izražanje električnega toka; simbol: A

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ampere, frc. ampère, angl. ampere, po francoskem fiziku Andréju-Marieju Ampèru (1775–1836)

ampȇr -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər]

naprava za merjenje električnega toka

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter

ampêrsekúnda in ampere-sekunda -e [ampêr-sekúnda] ž (ȇ-ȗ)
fiz. enota za merjenje elektrine:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amplitúda -e ž (ȗ)
1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov
♦ biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amplitúda -e ž (ȗ) |razpon|: ~ električne napetosti; temperaturna ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amplitúda gúbe -e -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amplitúda premíka -e -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amplitúda vála -e -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

amplitúden -dna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na amplitudo: amplitudni kot; amplitudna modulacija modulacija, pri kateri se spreminja amplituda nihanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ampúla -e ž (ȗ)
neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje: steklena ampula; odbiti vrh ampule / ampula seruma
♦ anat. razširjeni del cevastega organa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ampúla -e ž (ȗ) ~ seruma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ampúla -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ámsterdam -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Nizozemske|: v ~u
ámsterdamski -a -o (ȃ)
Ámsterdamčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ámsterdamčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Amúr -ja m z -em zem. i. (ȗ) |azijska reka|
amúrski -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

àmúzičen -čna -o prid. (ȁ-ú)
ki je brez čuta, smisla za umetnost: amuzično občinstvo umetnika ne razume; estetsko amuzičen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

àmúzičnost -i ž (ȁ-ú)
lastnost amuzičnega človeka: kritikova amuzičnost; amuzičnost v pojmovanju filmske umetnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anakolút -a m (ȗ)
jezikosl., lit. nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna: tak stavek je primer anakoluta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anakolút -a m (ȗ) jezikosl., slovstv. preskok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anakrúza -e ž (ȗ)
lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anakrúza -e ž (ȗ) slovstv. (nastop)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

analfabét analfabéta samostalnik moškega spola [analfabét]

1.

kdor ne zna brati, pisati

1.1.

ekspresivno

1.2.

slabšalno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Analphabet iz gr. analphábētos ‛nepismen’ iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ↑alfabet

análna plavút -e -i ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

analogíja F-U -e -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

analogíja síla-napétost -e -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Anapúrna -e ž, zem. i. (ȗ) |himalajska gorska skupina |: na ~i
anapúrnski -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

andalúški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Andaluzijce ali Andaluzijo: andaluško narečje / andaluški konj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Andalúzija -e ž, zem. i. (ú) |španska pokrajina|: v ~i
andalúzijski -a -o (ú)
Andalúzijec -jca m z -em preb. i. (ú)
Andalúzijka -e ž, preb. i. (ú)
Andalúzijčev -a -o (ú)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

andalúzijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na Andaluzijce ali Andaluzijo: andaluzijski ples; andaluzijska mesta; andaluzijsko sonce / andaluzijski konji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

andezítni túf -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

andohtiv -a -o pridevnik

1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ

2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

andohtivo (andohtivu, andohtivo) prislov

izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

andohtljiv [andohtljív] pridevnik

pobožen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik

1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ

2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč

FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

andohtljivo (andohtlivu) prislov

1. izraža ravnanje po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe

2. izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno

FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Andráž nad Pôlzelo -a ~ ~ [u̯z] m, prva enota z -em zem. i. (ȃ ọ̑) v ~u ~ ~
andráški -a -o (ȃ)
Andražàn -ána in Andražán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Andražánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

androgén androgéna samostalnik moškega spola [androgén]

iz medicine vsak od moških spolnih hormonov ali snov z biološko aktivnostjo teh hormonov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. androgen, nem. Androgene, iz gr. anḗr ‛moški’ + ‛kar povzroča’, prevzeto (prek angl., nem. ..gen iz frc. ..gène,) iz gr. ..genēs ‛rojen iz, povzročen od’

androgín1 androgína samostalnik moškega spola [androgín]

komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: hermafrodit

ETIMOLOGIJA: ↑androgin

ándsko gúbanje -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks]

dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati]

enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...

Angelov slap

Predlog

Angelovega slapa tudi Angelovega slapu samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

slap v Venezueli

IZGOVOR: [ángelou̯ sláp], rodilnik [ángelovega slápa] tudi [ángelovega slapú]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

angelski [ángelski] pridevnik

angelski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

angelski1 -a -o (angelski, angelški) pridevnik

1. ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski

1.1 ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov

2. ki je tak kot pri angelih; SODOBNA USTREZNICA: angelski

FREKVENCA: 78 pojavitev v 21 delih

TERMINOLOGIJA: angelski dan, angelski kruh / angelska špiža

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

angúrija -e ž (ú)
nar. zahodno lubenica: zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ánhovo -ega in Ánhovo -a s, zem. i. (á; ȃ; á; ȃ) v ~em in v ~u
ánhovski -a -o (á; ȃ)
Ánhovec -vca m z -em preb. i. (á; ȃ)
Ánhovka -e ž, preb. i. (á; ȃ)
Ánhovčev -a -o (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Anjou -ja [anžú] m z -em zem. i. (ȗ); gl. Anžu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ankarán -a m, zem. i. (ȃ) v ~u
ankaránski -a -o (ȃ)
Ankaránčan -a m, preb. i. (ȃ)
Ankaránčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje]

postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija

ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen

anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati]

odstraniti, zabrisati osebne podatke v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen

anonímnež anonímneža samostalnik moškega spola [anonímneš anonímneža]

1.

manj formalno oseba, za katero se ne ve, kdo je, ker njeni osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

2.

manj formalno oseba, ki ni splošno znana, slavna

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak]

športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

anorogéna intrúzija -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Anouilh -a [anúj] m z -em/-om [em] oseb. i. (ȗ) |francoski dramatik|
Anouilhev -a -o in Anouilhov -a -o [-ev-] (ȗ; ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ÁNSI-lúmen glej ANSI lumen

ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]

območje visokega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Antiklinálna struktúra Čičaríje -e -e -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

antikristov2 -a -o (antikrištov, antikristov) pridevnik

ki je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov

FREKVENCA: 89 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ántikultúra -e ž (ȃ-ȗ)
nav. ekspr. kar nasprotuje, je nasprotno (prevladujoči) kulturi: antikultura se je preselila na ulico; junak antikulture

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ántikultúren -rna -o prid. (ȃ-ȗ)
ki je proti kulturi: antikulturne tendence

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

antikvariát -a [ija] m (ȃ) kupiti knjigo v ~u |v trgovini z rabljenimi knjigami|; starinarna

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

antimón antimóna samostalnik moškega spola [antimón]

krhek element srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Sb

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Antimon iz srlat. antimonium, nejasnega izvora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

antimónova rúda -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola [ántiperspiránt]

sredstvo, ki zavira, preprečuje potenje, zlasti pod pazduho

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’

ántitalènt ántitalênta samostalnik moškega spola [ántitalènt]

1.

ekspresivno kdor je za kako področje izrazito nenadarjen

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑talent

antverharski -a -o (antverharski, antberharski) pridevnik

ki se nanaša na antverharje; SODOBNA USTREZNICA: rokodelski, obrtniški

FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

antverharstvo -a (antverharstvu) samostalnik srednjega spola

družbena skupina ljudi, ki se poklicno ukvarja z (navadno ročnim) izdelovanjem, popravljanjem česa

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Antwêrpen -pna [tv] m, zem. i. (é) |belgijsko mesto|: v ~u
antwêrpenski -a -o [pə] (é)
Antwêrpenčan -a [pə] m, preb. i. (é)
Antwêrpenčanka -e [pə] ž, preb. i. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Anžú -ja m z -em zem. i. (ȗ) |francoska pokrajina|: v ~u
anžújski -a -o (ȗ)
Anžújec -jca m z -em preb. i. (ȗ)
Anžújka -e ž, preb. i. (ȗ)
Anžújčev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aparát -a m (ȃ) vklopiti ~ |napravo|; prakt.sp.: briti se z ~om z brivskim aparatom; zamenjati film v ~u v fotografskem aparatu; nevtr. bolnikov slušni ~; upravni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aparatúra -e ž (ȗ)
sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: montirati, namestiti aparaturo; klinika je opremljena s sodobno aparaturo; filmska, tonska aparatura; aparatura za vremensko službo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aparatúra -e ž (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aparatúren -rna -o (ȗ)
aparatúrni -a -o (ȗ) ~e fizioterapevtske metode

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apártheid -a [hajd-] m, pojm. (ȃ) |rasistična doktrina|: boj proti ~u v Južnoafriški republiki

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apél -a m (ẹ̑) ~ na mladino (javni) poziv; zatrobiti k ~u |k zboru|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Apenínski pólotok -ega -óka m, zem. i. (ȋ ọ̑ ȋ ọ́) |južnoevropski polotok|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apertúra -e ž (ȗ)
fiz. velikost, premer odprtine pri optični napravi: apertura objektiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apertúra -e ž (ȗ) ~ objektiva velikost, premer

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apertúra -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apikálni vrát pestíča -ega -ú -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aplítska struktúra -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apnarjev [apnárjev] pridevnik

apnarjev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apnarski [apnárski] pridevnik

apnarski

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apnen [apnẹ̑n] pridevnik

apnen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apníšče -a s (í) žgati apno na ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apno -a (apnu, vapno) samostalnik srednjega spola

1. bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge; SODOBNA USTREZNICA: apno

1.1 ta snov, mešana z vodo, ki se uporablja za beljenje; SODOBNA USTREZNICA: belež

2. gradbeni vezivni material

FREKVENCA: 20 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apokárpni plód -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apostol -a (apostol, apostel, apostal, apostos, apustol) samostalnik moškega spola

1. versko vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo, širijo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol

1.1 kdor je od Boga poslan oznanjat, širit Kristusov nauk, krščansko vero

1.2 kdor je od Boga poslan z določenim sporočilom, nalogo

2. v prvih desetletjih širjenja krščanstva kdor oznanja, širi krščansko vero, ustanavlja, vodi versko skupnost, opravlja verske obrede

3. kdor je od koga poslan z določenim sporočilom, nalogo; SODOBNA USTREZNICA: odposlanec, sel

FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apostolováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. učiti, širiti krščanstvo: Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apretúra -e ž (ȗ)
1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila
// sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture
2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apretúra -e ž, pojm. (ȗ) ~ tkanin (oplemenitenje); števn. vodja ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apretúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na apreturo: apreturna sredstva / apreturni oddelek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

apríl -a m (ȋ) trajati od prvega do petega ~a; prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |dan potegavščin, šal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Apúlija -e ž, zem. i. (ȗ) |italijanska pokrajina|: v ~i
apúlijski -a -o (ȗ)
Apúlijec -jca m z -em preb. i. (ȗ)
Apúlijka -e ž, preb. i. (ȗ)
Apúlijčev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arábec arábca samostalnik moškega spola [arábəc]

manj formalno konj z manjšo glavo z izbočeno linijo nosu, večjimi očmi in manjšimi uhlji; SINONIMI: arabski konj

ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz arabski konj, po Arabskem polotoku, ker je pradomovina te pasme

Arábski pólotok -ega -óka m, zem. i. (ȃ ọ̑ ȃ ọ́) Arabija: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

árak áraka samostalnik moškega spola [árak]

1.

žgana pijača navadno iz grozdja in janeža z visoko vsebnostjo alkohola, po izvoru z Bližnjega vzhoda

2.

žgana pijača navadno iz fermentiranega soka sladkornega trsa in žita z dodatki, po izvoru iz Indije in jugovzhodne Azije

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arrak in frc. arac(k) iz arab. carraḳ ‛žganje’, prvotneje ‛pot, znoj’ - več ...

arast [árast] pridevnik

raševinast

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída]

1.

navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

kikiriki

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arbún -a m živ. (ȗ); gl. arbon

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arcat -a (arcat, arcot) samostalnik moškega spola

1. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik

1.1 kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in balzamiranje trupel ter se poklicno ukvarja s tem

2. Jezus Kristus kot pomočnik, tolažnik in odrešenik

FREKVENCA: 155 pojavitev v 22 delih

TERMINOLOGIJA: konjski arcat, višji arcat

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

àrdún medm. (ȁ-ȗ)
pog. izraža podkrepitev trditve: dobro smo jih, ardun; ardun! se je čudil

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

àrdúš medm. (ȁ-ū)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: arduš, sem se ustrašil; to je gorelo, arduš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

àrdúš razpolož. medm. (ȁú/ȗ) neknj. pog. ~, sem se ustrašil

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Arézzo -zza [eco] m z -em zem. i. (ẹ̑) |italijansko mesto|: v ~u
aréški -a -o (ẹ̑)
Aréčan -a m, preb. i. (ẹ̑)
Aréčanka -e ž, preb. i. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

argón argóna in árgon árgona samostalnik moškega spola [argón] in [árgon]

najpogostejši žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, kemijski element; simbol: Ar

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Argon, angl. argon, frc. argon iz nlat. argon, iz gr. argós ‛nedejaven, lenoben’

argument -a samostalnik moškega spola

1. kar utemeljuje, dokazuje ali podpira kako trditev, običajno v povezavi z dokazilnimi zgledi; SODOBNA USTREZNICA: argument

1.1 spoznanje, vezano na opis ali pripoved, ki utemeljuje, dokazuje ali podpira kako trditev; SODOBNA USTREZNICA: nauk

2. bistvene misli, kratka vsebina napisanega besedila; SODOBNA USTREZNICA: povzetek

FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arhaízem arhaízma samostalnik moškega spola [arhaízəm]

1.

pojav, prvina, ki spominja na (daljno) preteklost ali ima značilnosti preteklosti

2.

pojav, prvina, ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa

3.

iz jezikoslovja jezikovni pojav, prvina starejšega obdobja v odnosu do novejšega, sodobnega jezika

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Archaismus, angl. archaism, frc. archaïsme, glej ↑arhaičen

Arhángelsk -a m, zem. i. (ȃ) |rusko pristanišče|: v ~u
arhángelški -a -o (ȃ)
Arhángelščan -a m, preb. i. (ȃ)
Arhángelščanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arhitektúra -e ž (ȗ)
1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline
// veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo
// v zvezi krajinska arhitektura veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju: študij krajinske arhitekture / področje arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma
2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt
3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arhitektúra -e ž, pojm. (ȗ) sodobna ~; predavati ~o; števn., knj. pog. vpisati se na ~o na oddelek za arhitekturo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arhitektúren -rna -o prid.(ȗ)
nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe

arhitektúrno

prisl.:

arhitekturno zanimiva gradnja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arhitektúren -rna -o (ȗ)
arhitektúrni -a -o (ȗ) ~a umetnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arhitektúrno ozirn. prisl. (ȗ) ~ zanimiva gradnja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arkatúra -e ž (ȗ)
um. slepi arkadni loki na polstebrih:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arkatúra -e ž, skup. (ȗ) |arkadni loki|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arkebúza -e ž (ȗ)
nekdaj puška z zelo dolgo cevjo: zadel ga je strel iz arkebuze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arkebúza -e ž (ȗ) |starinska puška|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

árktični rastlínski pás -ega -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Árles -a [arəl arla] m, zem. i. (ȃ) |francosko mesto|: v ~u
árlski -a -o (ȃ)
Arležàn -ána in Arležán -a m, preb. i. (ȁ á; ȃ)
Arležánka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ármafleks ármafleksa samostalnik moškega spola [ármaflẹks]

manj formalno tanjša izolacijska podloga za ležanje ali sedenje

ETIMOLOGIJA: po imenu izdelka Armaflex® (od 1954) iz imena nemškega proizvajalca Armacell + ↑fleks(ibilen)

armatúra -e ž (ȗ)
1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami
♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča
2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

armatúra -e ž (ȗ) teh. vodovodna ~ napeljava, mreža; grad. jeklena ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

armatúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na armaturo: izdelovati armaturne dele / armaturna plošča plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja / računati in risati armaturni načrt; armaturna palica, zanka; armaturno železo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

armatúren -a -o (ȗ)
armatúrni -a -o (ȗ) teh. ~a plošča

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Árnhem -a m, zem. i. (á) |nizozemsko mesto|: v ~u
árnhemski -a -o (á)
Árnhemčan -a m, preb. i. (á)
Árnhemčanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Aromún -a m, preb. i. (ȗ) |Cincar, Vlah|
Aromúnka -e ž, preb. i. (ȗ)
Aromúni -ov m mn., preb. i. (ȗ) |ljudstvo|
aromúnski -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

aromúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Aromune: aromunski jezik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ARS

Predlog

ARS-a tudi ARS ARS samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: kratica

Arhiv Republike Slovenije

IZGOVOR: [árs], rodilnik [ársa] tudi [árs]

BESEDOTVORJE: ARS-ov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

artikul -a (artikul, artikol) samostalnik moškega spola

1. vsak od vsebinsko zaključenih delov določenega nauka, v besedilu navadno označen s številko; SODOBNA USTREZNICA: člen

2. osnovni, osrednji predmet obravnavanja; SODOBNA USTREZNICA: téma

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 21 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

arzén arzéna samostalnik moškega spola [arzén]

element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, kemijski element; simbol: As

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Arsen, poznolat. arsenicum in gr. arsenikón iz srperz. *zarnīk, prvotno ‛zlate barve, zlat’ - več ...

àseksuálec àseksuálca samostalnik moškega spola [àseksuáləc]

kdor ne čuti potrebe po spolnih odnosih; SINONIMI: aseksualni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen

àsimétrična gúba -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

áskon spúžva -- -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

asparagín asparagína samostalnik moškega spola [asparagín]

iz biologije, iz kemije aminokislina, ki se pojavlja zlasti v špargljih, oreških, mesu, mleku in pozitivno vpliva na razvoj in delovanje živčnega tkiva

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asparagine, nem. Asparagin, iz ↑asparagus

aspík -a m, snov. (ȋ) želatina, žolica: postrvi v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Assísi -ja [asizi] m z -em zem. i. (ȋ) |italijansko mesto|: v ~u
assísijski -a -o in asíški -a -o (ȋ; ȋ)
Assísijčan -a m, preb. i. (ȋ)
Assísijčanka -e ž, preb. i. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

àstigmatízem àstigmatízma samostalnik moškega spola [àstigmatízəm]

1.

iz medicine očesna napaka, pri kateri se zaradi neenakomerne upognjenosti roženice pojavi neoster, nejasen vid

2.

iz fizike napaka leče, pri kateri imajo žarki, ki se širijo v dveh pravokotnih ravninah, različna gorišča

ETIMOLOGIJA: prevzeto nem. Astigmatismus iz gr. a.. ‛ne..’ + tvorjenka iz gr. stígma ‛točka, madež’

astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik]

kdor ima astmo

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Ástrahan -a m, zem. i. (ȃ) |rusko mesto|: v ~u
ástrahanski -a -o (ȃ)
Ástrahančan -a m, preb. i. (ȃ)
Ástrahančanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Asuán -a m, zem. i. (ȃ) |egiptovsko mesto|: v ~u
asuánski -a -o (ȃ)
Asuánčan -a m, preb. i. (ȃ)
Asuánčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ášram ášrama samostalnik moškega spola [ášram]

zlasti v Indiji središče za učenje duhovnosti, meditacije, joge

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. ashram, nem. Aschram) iz stind. āśrama- ‛bivališče puščavnika’

atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé]

član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Átlas2 -a m, zem. i. (á; ȃ) |afriško gorovje|: na ~u
átlaški -a -o (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

átlas3 -a m, snov. (á; ȃ) obleka iz ~a; pojm. tkati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atlét atléta samostalnik moškega spola [atlét]

1.

športnik, ki se ukvarja z atletiko

2.

ekspresivno zelo hitro, zmogljivo, odzivno cestno vozilo, zlasti avtomobil, motorno kolo; SINONIMI: manj formalno športnik

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Athlet, frc. athlète in lat. athlēta iz gr. athlētḗs ‛borilec, tekmovalec v športu’ iz ãthlos ‛tekma, boj’ - več ...

Átos -a m, zem. i. (ȃ) |grški polotok|: na ~u
átoški -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atrazín atrazína samostalnik moškega spola [atrazín]

iz agronomije sredstvo za zatiranje škodljivih rastlin, zlasti širokolistnih plevelov in trav

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Atrazin, angl. atrazine, prvotno ime izdelka švicarskega podjetja J. R. Geigy

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atribúcija -e ž (ú)
nav. mn., pravn., nekdaj pristojnost1, kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atribúcija -e ž (ú) pravn. meje njegovih atribucij pristojnosti; pojm. ~ te umetnine je še sporna |pripisovanje avtorstva|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atribút -a m (ȗ)
1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; tržna ekonomija z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi
// oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva
2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti
♦ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; jezikosl. prilastek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atribút -a m (ȗ) ~i božanstva |bistvene lastnosti|; jezikosl. prilastek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

atribúten -tna -o (ȗ) prilastkov, prilastkoven
atribútni -a -o (ȗ) jezikosl. ~a raba prilastkovna raba

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Au -- [aú] m, simb. (ȗ) kem. zlato

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Áuschwitz -a [au̯švic] m z -em zem. i. (ȃ) |nacistično koncentracijsko taborišče|: v ~u
áuschwiški -a -o (ȃ)
Áuschwičan -a m, preb. i. (ȃ)
Áuschwičanka -e ž, preb. i. (ȃ); prim. Ošvienčim

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avantúra -e ž (ȗ)
nenavaden, vznemirljiv doživljaj, pustolovščina: doživeti, iskati avanture; pripovedoval je o svojih avanturah; čudovita avantura / spuščati se v erotične avanture
// nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: izkušenj pri delu nimajo, zato naj se nikar ne spuščajo v avanture; predčasne volitve bi bile tvegana politična avantura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avantúra -e ž (ȗ) pustolovščina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avantúrica samostalnik ženskega spola

ekspresivno

krajše vznemirljivo, nenavadno doživetje, zlasti ljubezensko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avba avbe samostalnik ženskega spola

àːu̯ƀa

1. glavi tesno prilegajoča se kapa

tọ́ːpwa àːu̯ƀa za pazíːmẹ

[àːu̯ƀa] u šˈpək

2. avba

pokrivalo ljudske noše

fàːjn àːu̯ƀe, čə́rne m̥ pa zwáːte záːđẹ

PRIMERJAJ: havba, kapa

avgúr -ja tudi ávgur -a m (ū; ȃ)
pri starih Rimljanih svečenik, ki iz ptičjega leta napoveduje usodo: avgur mu je napovedal srečno bodočnost; antični avgurji; pren., slabš. politični avgurji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avgúr -ja m z -em člov. (ú; ȗ) antični ~ |svečenik|
avgúrjev -a -o (ú; ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avgúst2 -a m (ȗ)
osmi mesec v letu: seja bo drugega avgusta; to delo opravljamo v (mesecu) avgustu / (meseca) avgusta je vroče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avgúst3 -a m (ȗ)
zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Oktavijana naprej:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Avgúst -a m, oseb. i. (ȗ)
Avgústa -e ž, oseb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avgúst1 -a m, člov. (ȗ) |naslov za rimske vladarje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avgúst2 -a m (ȗ) Koncert bo drugega ~a; dopust (meseca) ~a, v (mesecu) ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avgústa -e ž (ȗ)
zgod. naslov za ženo ali sorodnico rimskih vladarjev od cesarja Oktavijana naprej:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avgústov -a -o prid. (ȗ)
avgustovski: bil je vroč avgustov dan; avgustovo sonce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avgústov -a -o (ȗ) ~o vreme

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avgústovski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na avgust2: zrak avgustovskih noči; članek je izšel v avgustovski številki; žgoče avgustovsko sonce / tisto leto je bila že maja prava avgustovska vročina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avgústovski -a -o (ȗ) ~i dnevi; prava ~a vročina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Avignón -a [avinjon] m, zem. i. (ọ̑) |francosko mesto|: v ~u
avignónski -a -o (ọ̑)
Avignónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Avignónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Á-vitamín Á-vitamína samostalnik moškega spola [ávitamín]

iz biologije, iz farmacije vitamin, topen v maščobah, ki se pojavlja zlasti v korenju, rumenjaku, maslu in pozitivno vpliva na očesno mrežnico, telesne sluznice; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije A vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin A

ETIMOLOGIJA: ↑A + ↑vitamin

avkúba -e ž (ú) |rastlina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl]

iz botanike trobentici podobna gorska rastlina z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Primula auricula

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’

avšast [ȃvšast] pridevnik

lahkomiseln

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avtécični máh -ega -ú m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ávtobusar in avtobúsar -ja m (ȃ; ȗ) pog.
voznik avtobusa: avtobusar se je trčenju poskušal izogniti; mestni avtobusarji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ávtocenzúra -e ž (ȃ-ȗ)
knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm]

avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper

ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑dom

ávtogúma -e ž (ȃ-ȗ)
avtomobilska guma: izdelava avtogum

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ávtoimúnski -a -o prid. (ȃ-ȗ)
nanašajoč se na odziv imunskega sistema na sestavine lastnega telesa: avtoimunski sistem; avtoimunska bolezen; avtoimunsko obolenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ávtokarikatúra -e ž (ȃ-ȗ)
karikatura samega sebe: narisati avtokarikaturo; duhovita avtokarikatura

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

avtoritarízem -zma m, pojm. (í) odpor proti ~u |proti avtoritarnemu političnemu sistemu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ávtosalón -a m (ȃọ̑) avtomobilski salon: razstavljati na ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ávtosêjem -jma m (ȃȇ) avtomobilski sejem: kupiti avto na ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ávtotransfúzija in ávtotransfuzíja -e ž (ȃ-ú; á-ȋ) med.
nadomeščanje izgube krvi z vnaprej odvzeto lastno krvjo: odločiti se za avtotransfuzijo; pozitivni učinki avtotransfuzije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ávtovlák ávtovláka samostalnik moškega spola [áu̯towlák]

1.

vlak za prevoz potnikov in vozil, zlasti avtomobilov

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑vlak

avtra

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Azerbajdžán -a m, zem. i. (ȃ) |azijska država|: v ~u
azerbajdžánski -a -o (ȃ)
Azerbajdžánec -nca m z -em preb. i. (ȃ)
Azerbajdžánka -e ž, preb. i. (ȃ)
Azerbajdžánčev -a -o (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

AZÚ AZÚ-ja tudi AZÚ -- m, prva oblika z -em (ȗ; ȗ) Akademija znanosti in umetnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

AZÚ -- ž (ȗ) Akademija znanosti in umetnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

azúr -a m (ȗ)
knjiž. nebesna, svetlo modra barva: azur je prehajal v akvamarin
// nebo take barve: samo majhen oblaček je bil na čistem, jasnem azuru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

azúr -ja m z -em snov. (ȗ) neobč. (svetlomodra barva)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

azúren -rna -o prid. (ȗ)
knjiž. nebesno, svetlo moder: zrl je v azurno vodo; azurno nebo

azúrno

prisl.:

azurno modro jezero

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ažúr1 -a m (ȗ)
obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom; prt z ažurom
♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; v prid. rabi: ažur stroj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ažúr -ja m z -em (ȗ) |okras|; snov. |tkanina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ažur ažura samostalnik moškega spola

ažùər, ažùəʀ

ažur

tọ̀ːta [áːntxa] je ˈki máːu̯ đìəwəna‿(a)žùər

ažúren1 -rna -o prid. (ȗ)
adm. ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem: ažurno knjigovodstvo; administrativno delo je bilo vedno ažurno / ažurni podatki / pog. v poročanju niso ažurni

ažúrno

prisl.:

ažurno spremljati aktualne dogodke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ažúren2 -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na ažur1: ažurni rob perila / prišiti rob z ažurnim vbodom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ažúren1 -rna -o; -ejši -a -e (ȗ; ȗ) urad.: ~o knjigovodstvo |brez zaostanka, na tekočem|; ~o knjiženje pravočasno, sprotno
ažúrnost -i ž, pojm. (ȗ) urad.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ažúren2 -rna -o (ȗ)
ažúrni -a -o (ȗ) ~ rob perila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ažúrno nač. prisl. -ej(š)e (ȗ; ȗ) urad. pravočasno, sproti: ~ vpisovati spremembe; ~ izplačevati dnevnice

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ažúrnost -i ž (ȗ)
adm. lastnost, značilnost ažurnega1: poživiti ažurnost evidence; ažurnost v knjigovodstvu, v zbiranju statističnih podatkov / reporterska ažurnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

b črka

druga črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: b

FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

babast [bábast] pridevnik

tak kot pri starih ženskah; babji

PRIMERJAJ: babji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bábičar bábičarja samostalnik moškega spola [bábičar]

moški, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

ETIMOLOGIJA: ↑babica

babičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt; babičevánje; (-àt) (á ȗ) neobč. |opravljati babiški poklic, biti babica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Bábilon -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Babilonije|: v ~u
babilónski -a -o (ọ̑)
Babilónec -nca m z -em preb. i. (ọ̑)
Babilónka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Babilónčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bábištvo bábištva samostalnik srednjega spola [bábištvo]

1.

dejavnost, ki se ukvarja z vodenjem porodov

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑babica

bábjak glej bábjek

bábjek bábjeka; tudi bábjak samostalnik moškega spola [bábjek]

neformalno, slabšalno moški, ki pogosto menja spolne partnerke ali se mu to pripisuje

ETIMOLOGIJA: ↑babjak

Bábji zób -ega -a m, zem. i. (ȃ ọ̑) |gora nad Savo Bohinjko|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Bábno Pólje -ega -a s, zem. i. (ȃ ọ̑) v ~em ~u
babnopóljski -a -o, neurad. póljski -a -o (ọ̑; ọ̑)
Babnopóljec -jca, neurad. Póljec -jca m z -em preb. i. (ọ̑; ọ̑)
Babnopóljka -e ž, preb. i. (ọ̑)
Babnopóljčev -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

babúra -e ž (ȗ)
slabš. grda, zoprna starejša ženska: krmežljava, skopa babura
// ženska sploh: še zmeraj lazi za tisto baburo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

babúra -e ž, člov. (ȗ) slabš. |ženska|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

babúza -e ž (ū)
zastar. babura: Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti (S. Jenko)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

babyboom -a [bêjbibúm tudi bébibúm] m (ȇ-ȗ; ẹ̑-ȗ)
hiter dvig števila rojstev: povojni babyboom je omogočil obdobje gospodarske rasti; v prid. rabi: babyboom generacija ljudje, rojeni v času hitrega dviga števila rojstev, zlasti v prvih letih po drugi svetovni vojni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Babyboom generacija
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bádelj bádlja samostalnik moškega spola [bádəl]

1.

trnata zdravilna rastlina z vijoličastimi cvetovi v koških, zelenimi nazobčanimi listi z belimi listnimi žilami in črno rjavimi semeni ali del te rastline; primerjaj lat. Silybum marianum; SINONIMI: pegasti badelj

1.1.

;

SINONIMI:

pegasti badelj

STALNE ZVEZE: pegasti badelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. bàdelj, iz bádati ‛bosti’, glej ↑bosti

Báden-Báden -dna [dən-] m, zem. i. (á-á) |nemško mesto|: v ~u
báden-bádenski -a -o [də-də] (á-á)
Báden-Bádenčan -a [də-də] m, preb. i. (á-á)
Báden-Bádenčanka -e [də-də] ž, preb. i. (á-á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Baden-Württemberg -a [bádən-vírtemberg-] m, zem. i. (á-í) |nemška zvezna dežela|: v ~u
baden-württemberški -a -o (á-í)
Báden-Württemberžàn -ána in Báden-Württemberžán -a m, preb. i. (á-ȁ á-á; á-ȃ)
Báden-Württemberžánka -e ž, preb. i. (á-ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Badjúra -e in Badjúra -a m, oseb. i. (ȗ; ȗ) |slovenski filmski snemalec in režiser; slovenski publicist|
Badjúra -- tudi Badjúra -e ž, oseb. i. (ȗ; ȗ) |slovenska filmska montažerka|
Badjúrov -a -o (ȗ), ●Badjúrin -a -o (ȗ)
Badjúrin -a -o (ȗ) ~e montaže montaže Milke Badjura

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

badmintoníst badmintonísta samostalnik moškega spola [badmintoníst]

1.

športnik, ki se ukvarja z badmintonom

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑badminton

Báffinov ôtok -ega -óka [afi] ž, zem. i. (ȃ ó ȃ ọ́) |kanadski otok|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Bágdad -a m, zem. i. (ȃ) |glavno mesto Iraka|: v ~u
bágdadski -a -o (ȃ)
Bágdadčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bágdadčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

baháč baháča samostalnik moškega spola [baháč]

1.

kdor se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: manj formalno važič

2.

ekspresivno kar s svojimi lastnostmi izstopa, vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje]

pretirano hvaljenje, izpostavljanje s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

baháštvo baháštva samostalnik srednjega spola [baháštvo]

dejanje, lastnost koga, da se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahavost

ETIMOLOGIJA: ↑bahač

baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se]

1.

pretirano se hvaliti, izpostavljati s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem

2.

ekspresivno imeti kaj, kar vzbuja ponos, občudovanje, zadovoljstvo; SINONIMI: ekspresivno pobahati se

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...

bahaven [báhavǝn] (bahoven) pridevnik

bahaški

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Bahrájn -a m, zem. i. (ȃ) |arabska otoška država|: v ~u
bahrájnski -a -o (ȃ)
Bahrájnčan -a m, preb. i. (ȃ)
Bahrájnčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bahúlja -e ž, člov. (ú) slabš. |bahava ženska|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Bajkál -a m, zem. i. (ȃ) Bajkalsko jezero: na ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Bajkálsko jézero -ega -a s, zem. i. (ȃ ẹ̑) |sibirsko jezero|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Bajkonúr -ja m z -em zem. i. (ȗ) |rusko vesoljsko izstrelišče|: v ~u
bajkonúrski -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bajncerli -lina/-la (bajncirli, vencerli, bajncerli) samostalnik moškega spola

delavec v vinogradu

FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bájpas glej bypass

bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt]

1.

iz računalništva in informatike izpeljana merska enota za izražanje količine podatkov, 8 bitov; simbol: B

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’

bakalá glej bakalár

bakalár bakalárja; tudi bakalá samostalnik moškega spola [bakalár]

1.

posušena riba trska kot hrana, jed; SINONIMI: polenovka

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. baccalà, star. bacalaro, iz špan. bacalao ‛polenovka’, nejasnega izvora, morda iz lat. baculum ‛palica’ - več ...

Bákar -kra m, zem. i. (á) |hrvaško mesto|: v ~u
bákrski -a -o (á)
Bákrčan -a m, preb. i. (á)
Bákrčanka -e ž, preb. i. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

báker bákra samostalnik moškega spola [bákər]

1.

kovina rdeče barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Cu

1.1.

1.2.

manj formalno

2.

manj formalno priključek, omrežje za prenos zlasti manjše količine telekomunikacijskih podatkov, ki temelji na prenosu električnega signala po navadno bakrenem prevodniku

STALNE ZVEZE: tolčeni baker
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. bàkar iz tur. bakır - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bȃkla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bakleni [bȃkleni] (baklin) pridevnik

ki je v zvezi z baklo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bakren [bakrẹ̑n] pridevnik

bakren

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bakroréz -a m (ẹ̑ ẹ́; ẹ̑) razstava ~ov; pojm. ustvarjati v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bakrotísk -a m (ȋ) zbirka ~ov; pojm. reprodukcije v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bákšiš bákšiša samostalnik moškega spola [bákšiš]

1.

zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike pričakovana napitnina ali manjša podkupnina za izvedbo storitve, usluge

1.1.

neformalno

2.

zlasti v nekaterih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike manjša vsota denarja, ki se da komu kot miloščina

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Bakschisch, angl. bakshish, frc. bakchich iz perz. baḫšīš ‛darilo’ iz baḫšīdan ‛dati’ - več ...

Bakú -ja m z -em zem. i. (ȗ) |glavno mesto Azerbajdžana|: v ~u
bakújski -a -o (ȗ)
Bakújčan -a m, preb. i. (ȗ)
Bakújčanka -e ž, preb. i. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Bakúnin -a m, oseb. i. (ȗ) |ruski anarhist|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bakúninec -nca m (ȗ)
privrženec ruskega revolucionarja Bakunina:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

bakúninec -nca m z -em člov. (ȗ)
bakúninka -e ž, člov. (ȗ)
bakúninčev -a -o (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

baladúr -ja m (ȗ)
nar. nadstropni hodnik ob hiši: Kras je imel zadosti arhitektonskih prvin s svojimi portali, kolonami in baladurji (B. Pahor)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

baladúr -ja m z -em (ȗ) pokr. primor. |zunanji hodnik kraške hiše|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

báldrijan báldrijana samostalnik moškega spola [báldrijan]

1.

zdravilna rastlina z belimi, rožnatimi cvetovi v kobulastem socvetju in nasproti rastočimi deljenimi listi; primerjaj lat. Valeriana officinalis

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baldrian iz srlat. valeriana ‛baldrijan’, domnevno po imenu province lat. Valeria ‛Panonija’, a ljudskoetimološko naslonjeno na valēre ‛biti zdrav’ - več ...