abecedikarska vrsta [abecedȋkarska vŕsta]
samostalniška zveza ženskega spolaabecedni red
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
abulen [
]
pridevnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski
1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski
2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje
3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški
4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski
FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ako1 (aku, ako, oku) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ali1 (ali, oli) veznik1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
alkur [
]
samostalnik moškega spolaplavalni mehur
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
andverh -a m rokodelstvo:
Jeſt ſim en shnidar: tvoj ſtan je en dober ſtan, inu en potreben andverh im. ed. ǀ vash anduerh im. ed. bo dober, inu nuzen ǀ nej sadoſti de dellu, ali andvarh im. ed. je pravizhen ǀ S. Eulogius je bil tiga andverha rod. ed. ǀ Jeſt vejm de leta andverh tož. ed. nekateri sashpotujeio ǀ v'obenem drugem andverhu mest. ed. ǀ Jupiter je bil poslal ſvojga Mercuriusa is Nebeſs na semlo, de bi restalal ludem vſe andverhe tož. mn., inu shlushbe tiga ſvejta Beseda se pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se uporablja različica → antverh.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
andverhar -ja m rokodelec:
terbej de dellauz, inu andverhar im. ed. je pravizhen ǀ ti Goſpud, ti Andeverhar im. ed., ti Dohtar ǀ Leta andtverhar im. ed. je imel ſliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem … Andverharju daj. ed. ǀ So tekli Anduerhary im. mn. ǀ v' shtazunah teh andverhariou rod. mn. ǀ delauzam, anduerhariam daj. mn. lona n' hozheo plazhat ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej andverharij or. mn. Crispinus Beseda se z izjemo enega zapisa v I/2, 202 pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se sicer uporablja različica → antverhar.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ardak [
]
(artak) samostalnik moškega spolapokrit hodnik tik ob hiši
PRIMERJAJ: nahišje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
arenda [árenda]
samostalnik ženskega spolazakup
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
as2 [ās]
samostalnik moškega spolaime črke a
PRIMERJAJ: a1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
azbuk [āzbuk]
samostalnik moškega spolajezikoslovje cirilska abeceda; azbuka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
babka -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bar [bȃr barȗ]
samostalnik moškega spolarastlina komarček, LATINSKO: Foeniculum ( LATINSKO: vulgare)
PRIMERJAJ: tičje proso
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bed [bẹ̄d]
samostalnik moškega spolastara beseda zrak
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
berek [bérek]
(bereg) samostalnik moškega spolamočvirje, stoječa voda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
beseda [besẹ̑da]
samostalnik ženskega spola- beseda
- govor
PRIMERJAJ: časna beseda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
beseda samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
beseda ž, F
85,
catechumenus, eden
s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen;
cavillum, ena fershmaihtna, ẛramotna
beſſéda;
dictio, ena
beſſéda, ali rezhenîe;
elapsa verba, nepremiſhlene
beſſéde;
excipere verbis, s'beſſédo pokregati;
gloſsema, -tis, ena teshka
beſséda k'jslaganîu tega piſma;
inania verba, marṡikake praṡne
beſſéde;
inconstanter loqui, neobſtojezhnu govoriti, per eni
beſſédi neobſtati;
ineptia, -ae, nevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe,
s'beſſédo ali s'djanîam;
insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati,
s'beſſédo mozhnu naprei gnati;
interfari, v'meis govoriti, enimu
v'beſſédo ṡkozhiti;
loquela, govorjenîe,
beſſéda;
nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersale, nove beſsedne Buque, ali vſehſploh
beſsedy buque;
oblocutio, pregovor, tá ṡuparna
beſſéda, ṡupargovorjenîe;
ſeminiverbius, klaffar,
beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18;
ſententia, -ae, modru rezhenîe, modra
beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt;
verbum, -bi, beſſéda;
verbum caro factum est, tá
beſſéda je meſſú poſtala;
vocabulum, -li, ena
beſſéda;
vox, -cis, ṡhtima, glas,
beſſéda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
beseda -e ž 1. beseda, tj.
strnjena jezikovna enota in
govorjenje:
kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba:
jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora:
Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
beseda -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
beseda sam. ž ♦ P: 49 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, BTa 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
besẹ̑dica, f. dem. beseda, das Wörtchen; besedice nisem rekel.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
besedništvo [besedníštvo
]
samostalnik srednjega spoladejavnost zagovornika pred sodiščem, odvetništvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnikaI. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
biblija -e samostalnik ženskega spola stvarno ime zbirka vseh v kanon sprejetih besedil Stare in Nove zaveze kot temeljna knjiga krščanske in delno judovske vere; SODOBNA USTREZNICA: Biblija, Sveto pismo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
birička -e (berička) samostalnik ženskega spola v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bleki [bléki]
množinski samostalnik moškega spolakužna bolezen z mehurčki na koži; norice
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
blizi4 predlog z rodilnikom1. za izražanje majhne razdalje; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. za izražanje majhne časovne oddaljenosti; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: 77 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bodalo1 [bodálo]
samostalnik srednjega spola- šilo
- bodalo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bodi [bọ́di]
ime črke w
PRIMERJAJ: w
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
boga [bogȃ]
ime črke b
PRIMERJAJ: b
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bogato (bogatu, bogato) prislov1. v zelo veliki količini, materialni vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: bogato
2. v velikem obsegu ali stopnji; SODOBNA USTREZNICA: zelo, obilno
FREKVENCA: 99 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
brati berem nedovršni glagol1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
briul [
]
(friul) samostalnik moškega spola
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
brumen2 -mna -o (brumen, bruman) pridevnik1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
1.1 ki izkazuje/odraža človekovo natančno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2. ki odrešenjsko oz. kot sodnik deluje na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
3. ki sprejema božje odrešenjsko delovanje in božjo voljo ter ravna v skladu z njima; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
4. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten
5. ki po božjem delovanju preide od greha k milosti; SODOBNA USTREZNICA: opravičen
FREKVENCA: približno 1600 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
bukonglagolje nesklonljivo, samostalnik – glasovna enota, nastala ob povezanem branju azbučnih imen črk B, O, G
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
buroviš [
]
samostalnik moškega spolastara beseda mestni glavar
PRIMERJAJ: burovizda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
burovizda [
]
samostalnik moškega spolastara beseda mestni glavar
PRIMERJAJ: buroviš
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — (prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — (Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
caker [cákǝr]
samostalnik moškega spola- skupnost
- trgovanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
cakerelj [cákerǝlj cákerǝljna]
(cakerl) samostalnik moškega spolaotroški voziček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
cas -a m čas:
dokler je zaſs im. ed. te miloſti ǀ nei vezh zaſſa rod. ed. k' eni dobri ſmerti ſe perpravit ǀ ob zaſsu mest. ed. taiste velike lakoti ǀ ukratkim zaſſu mest. ed. ima vumrejti V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih zgledih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Možnost naključne napake je manjša, saj je taka tiskarska napaka razmeroma redka. Predlog → čez je npr. 805-krat zapisan kot zhes in le dvakrat kot zes oz. zeſ; → čajt.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
cata -e ž taca:
Kazhi je dall ſtrup. Medvedu je dall zate. tož. mn. Levu krample. Pſu je dall sobè (II, 357). Verjetno po metatezi iz taca ← srvnem. tatze. Po Pleteršniku je cáta goriš. beseda.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti
4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ci [cī]
ime črke c
PRIMERJAJ: c
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
cíkati 2., cȋkam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
cimet -a samostalnik moškega spola (zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
cimprati -am nedovršni glagol1. kdo; kaj, na kaj delati, postavljati kaj z gradbenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: graditi
2. kdo; (iz česa), kaj obdelovati les, da se oblikujejo umetniški predmeti; SODOBNA USTREZNICA: rezbariti
FREKVENCA: 140 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
cirkel -kla samostalnik moškega spola1. priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov; SODOBNA USTREZNICA: šestilo
2. področje, območje, sfera
3. v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
coper -pra (cuper, coper) samostalnik moškega spola1. dejanje, s katerim se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnija
2. dejavnost, pri kateri se z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovništvo
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
coprnija [coprnȋja]
samostalnik ženskega spolačarovnija, coprnija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
čajt -a m čas:
bo skorej zhait im. ed. sheti ǀ sdaj je zhait im. ed. ſe opyanit pri čajti pravočasno:
S. Duh per zhaitu bò reſvetil to Gospodizhno Claro ǀ sa tiga volo per zhajti mu leben okrati V korpusu se beseda pojavlja le v navedenih štirih primerih. Verjetno gre za samo pisno, morda celo zgolj tiskarsko križanje med sopomenkama → cajt in → čas. Naključna napaka, zapis zh namesto z, je sicer precej redka, prim. vſe zheiſte ſo odperte (IV, 205); → čajtinge, → cas.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
čákəlj, -klja, m. der Wartende: šaliva beseda v uganki: "čakelj čaka, viselj visi, viselj pade, čakelj ga pobere" (svinja in želod), Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
časen [čásǝn]
pridevnikčasoven
PRIMERJAJ: časna beseda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
časi prislov1. izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.1 v zvezi časi – časi izraža zapovrstnost povedanega pri menjavanju, izmenjavanju; SODOBNA USTREZNICA: včasih – včasih, kdàj – kdàj
1.2 izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku; SODOBNA USTREZNICA: najprej
2. izraža ne natančno določen čas, v katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: kdàj, nekoč
3. na nekaterih mestih; SODOBNA USTREZNICA: ponekod
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
časna beseda [čȃsna besẹ̑da]
samostalniška zveza ženskega spolajezikoslovje glagol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
čaščen -a -o (čaščen, čestčen, češčen, častčen, čašen) deležnik1. ki se mu izkazuje čast, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: čaščen, češčen
1.1 (skozi kaj) ki je deležen priznanja velike vrednosti, veljave; SODOBNA USTREZNICA: slavljen
2. versko ki je deležen izkazovanja časti, spoštovanja z molitvami, obredi; SODOBNA USTREZNICA: češčen
FREKVENCA: 163 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
čìč, číča, m. das Sitzen; šaljiva beseda v pregovorih: čič nima nič, (Št.); čič ne da nič, (Met.); träges Sitzen bringt keinen Gewinn; čič je nič, delavec je hlebavec, mit Sitzen verdient man nichts, Arbeit bringt Brot, Guts.; — prim. čičati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
čist -a -o pridevnik1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
čistiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj odstranjevati umazanijo; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
1.1 kdo; kaj, (s čim) z drgnjenjem dajati površini lesk; SODOBNA USTREZNICA: loščiti
1.2 v trpniku, v judovstvu, kaj; (s čim) obredno odstranjevati, kar je v kultu neželeno, prepovedano
2. kdo; koga/kaj, (s čim) odstranjevati primesi; SODOBNA USTREZNICA: čistiti, prečiščevati
2.1 kdo; kaj odstranjevati odvečno
3. v krščanstvu, kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem, s čim) izničevati negativne moralne lastnosti pri kom; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
FREKVENCA: 47 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
čistopójmen, -mna, adj. von klarem Begriff: politika, ne vedno čistopojmna beseda, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
človeški -a -o (človeski, človejski, človečski, človeški, človecski, človejčski, človiski) pridevnik1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim
1.2 ki je materialen, v nasprotju z duhovnim
1.3 biblijsko, v zvezah človeške roke/duše / človeški otroci ljudje
1.4 v zvezi človeško srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človeška žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človeški / človeški sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
čofitel -tla*/-telna* samostalnik moškega spola1. majhna nočna ptica, podobna sovi; SODOBNA USTREZNICA: čuk
2. v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
čreda [črẹ́da]
samostalnik ženskega spolastara beseda čreda
PRIMERJAJ: čeda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
črepina [črepína]
samostalnik ženskega spolanočna posoda
PRIMERJAJ: črep
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
črv2 [čȓv]
ime črke z
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dajavec [dajȃvǝc]
(dajalec) samostalnik moškega spolajezikoslovje dajalnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
debər, -bri, f. die Thalschlucht, Cig. (T.), Jan., C., Jes.; beseda se nahaja v krajnih imenih, Mik.; — stsl. dьbrь.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dedovati [dẹ̑dovati dẹ̑dujem]
in [dẹ̑dovam]
nedovršni glagoldedovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dejano (djanu, djano) povedkovnik1. izraža nastop oz. spremembo stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: narejeno
2. izraža aktivno uresničevan/uresničen odnos do česa
3. brezoseb., v zvezi z za izraža povezanost dejanja, stanja s čim; SODOBNA USTREZNICA: iti za kaj
3.1 s smiselnim osebkom v orodniku izraža stanje, položaj česa, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: določeno
4. v zvezi z za izraža (časovno omejeno) trajanje, veljavo česa; SODOBNA USTREZNICA: veljati
FREKVENCA: 100 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dejati se2 dejem se (djati se) dovršni glagol1. kaj; komu izraža, da se za poimenovanje česa uporablja kaka beseda, ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se, reči se
2. v vlogi vezi, navadno v zvezi bi se dejalo, brezoseb.; kaj biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: pomeniti
FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
delajoč1 -a -e (delajoč, delajuč) deležnik1. ki dela, opravlja (fizično) delo; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
1.1 v zvezi s težko ki opravlja naporno fizično delo
2. kaj ki z delom, delanjem uresničuje kaj; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
FREKVENCA: 13 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
deti2 [dẹ́ti dím]
dovršni glagolstara beseda reči
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dẹtoústən, -stna, adj. detoustni jezik, die Kindersprache, Cig. (T.); detoustna beseda, Zv.; Čarobni res, a detoustni glasi, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
devični -a -o (divični, divicni) pridevnik ki se nanaša na device; SODOBNA USTREZNICA: deviški FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
deviški* -a -o (divičski) pridevnik ki se nanaša na device; SODOBNA USTREZNICA: deviški FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dimiti se [dímiti se dȋmi se]
nedovršni glagolkaditi se, dimiti se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
do1 predlog z rodilnikom1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja
3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do
3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti
3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem
4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do
5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje
6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega
7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.
7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom
7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dobro2 [dóbro]
ime črke d
PRIMERJAJ: d
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
doktor -ja (doktor, doktar) samostalnik moškega spola1. kdor ima in posreduje naprej obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja; SODOBNA USTREZNICA: učitelj, strokovnjak
1.1 naziv človeka z zaključeno najvišjo stopnjo univerzitetne izobrazbe
2. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
3. v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 156 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dolileteti -im nedovršni glagol kaj spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol; SODOBNA USTREZNICA: povesiti se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
določȋłnica, f. beseda d., das Bestimmungswort, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
donẹ́ti, -ím, vb. impf. hallend tönen, dröhnen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Mik., Kos., nk.; (Levstik meni, da je ta beseda tujka; prim. LjZv. I. 572.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dopásti, -pádem, vb. impf. tudi: dopasti se, gefallen; po nem. "gefallen" narejena, med narodom sploh navadna beseda.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dopȏłdne, I.
adv. = do poldne, vormittags; — II. subst. n. indecl. der Vormittag: tisto dopoldne, celo dopoldne; (beseda se tudi sklanja (gen. -dna, Št.), ali kakor dopoldan).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dopríčati, -prȋčam, vb. pf. durch Zeugenschaft erweisen, Jan., Slom.; dovolj dopričana beseda, hinlänglich beglaubigtes Wort, Trst. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati:
karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas):
vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
doprinesti -nesem dov. 1. opraviti, narediti, izvršiti:
vſe kar ym je sapovedanu morio bugat, inu dopernesti nedol. sizer ſo shrtajfani ǀ vſe tu bi bulshi bilu doperneſti nedol., KaKor paK v'paKal priti ǀ je dolshan dobra djania doparnesti nedol. ǀ ene dobre, inu s. Manunge nemate G: Bogu doponaſti nedol. ǀ de li perloshnost imash v'greh te nezhistosti doparneſesh 2. ed. ǀ kadar greh doperneſesh 2. ed. v'shterno padesh ǀ kakor to shlushbo Boshio doperneſe 3. ed., prezej prozh s' ſvoio drushbo potegne ǀ en ſmertni greh doperneſse 3. ed. od G: Buga ſe lozhi ǀ en ſmertni greh doperneſſe 3. ed. ǀ kadar greh doperneſemo 1. mn. ǀ takorshne grehe, katere is zhloveske slabusti doperneſſimo 1. mn. ǀ je sadoſti zhe vy imate enu pravizhnu dellu, inu de taiſtu pravizhnu po Boshy voli doperneſſete 2. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio 3. mn., dokler ga pod semlo spravio ǀ de ſi lih veliku dobrih dell doperneſsejo 3. mn. vener obene dobre manunge nemajo ǀ s'en majhin dobizhik vſaki greh doperneſo 3. mn. ǀ hudizhu k'shlushbi, k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi rezhij ſe doperneſsò 3. mn. ǀ veliku ſadu dobrih dell doperneſsio 3. mn. ǀ malukadai enu dobru dellu doperneſò 3. mn. ǀ je sadosti de li velike grehe nedoperneſeio +3. mn. ǀ ſe nemorio sgovorit, de volnu greh nedoperneſsò +3. mn. ǀ po nozhi doperneſite vel. 2. mn. vaſho molitvu ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil del. ed. m uni nesrezhni hlapez ǀ Chriſtus je vſe lete zhuda doperneſsil del. ed. m ǀ de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ po nozhi ſam, ali ſamadrug ſi doperneſal del. ed. m ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu del. ed. m ǀ nej taku teshke rezhy njemu sapovedane, de bi jo volnu nedoperneſu +del. ed. m ǀ Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla del. ed. ž, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ jo sadarshij de nej taistu greshnu djajne doperneſla del. ed. ž ǀ obeniga greha nej ſo doperneſli del. mn. m ǀ kakor de bi bily en ſam greh dopernesli del. mn. m ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ Ta pushtob, Z, Zhaſs nej ſta dobru, inu nuznu doparneſli del. mn. m, de ſi lih S. Paulus vaſs je opominal ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ de bi vezh grehou nedopernesli +del. mn. m 2. preživeti (čas):
tuoje mlade dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel del. ed. m V prvem pomenu je beseda kalk po nem. vollbringen ‛opraviti, narediti’, v drugem pa po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dosehmal prisl. dosihmal, doslej:
jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku, dokler doſehmal obeden nej tiga ſturil ǀ doſehmal ſim zimpral prebivalshe tizam, ribam, inu drugi shivali ǀ poterdim vſe tu Kar dosehmal ſim govuril ǀ ti ſi dosehmal v'tej zherni ſemli prebival ǀ do ſehmal jest ſim molzhal, inu poterplènje imel ǀ bote vidily, inu nashli Medicinam univerſalem, katero do ſehmal nihdar nej ste mogli najti ǀ ſo mene hudizhi v'pakli martrali, ti pak doſeh mal nej ſi obene martre imelu ǀ do ſehmal nihdar nej ste mogli najti ǀ vſe kar na semli do sehmal vam ſe je sdelu lepu, inu dobru, bi vam ſmerdelu Beseda se z e namesto pričakovanega i pojavi tudi pri Gutsmannu kot dosehmau ‛bisher’. Razlog je v moderni vokalni redukciji (po Pleteršniku je naglas dosihmȃł) ali v analogiji z dotehmal.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
drága 1., f. 1) die Wasserfurche (z. B. auf Wiesen zur Ableitung des Wassers), der Leitgraben, Mur., Cig., Jan., Poh.-C.; — das Mühlgerinne, Poh.; — 2) die Mulde: dolina je polna malih gričev in kotanj ali drag, Navr. (Let.); — die Schlucht, kleines Thal, Cig., Jan., Mik., C.; Spe drugi, al' ona Je v dragi zelen', Vod. (Pes.); beseda mu je rahlo tekla, kakor studenčnica po zeleni dragi, Slom.; — der Engpass, Mik.; — die Bucht, die Bai, Jan., Erj.-Cig. (T.); — 3) (po drugih slov. jezikih), die Bahn, Jan., C., Zora; zemeljska d., die Erdbahn, Jes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
drazgolìč, -íča, m. = stržek, der Zaunkönig (troglodytes parvulus) Št.-Cig.; (menda pokvarjena beseda nam. drskalič, C.). (?)
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
drugačije°1 prislov1. izraža, da se dejanje, stanje razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugače
1.1 z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugače
FREKVENCA: 50 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
drugačnost [drugȃčnost]
samostalnik ženskega spolapoetika besedna figura, pri kateri se pričakovana slovnična oblika zamenja za nepričakovano; enalaga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
drugako3 členek1. negotovo izraža, da je kaj želeno, težko pričakovano; SODOBNA USTREZNICA: vendar, končno
2. v zvezi drugako ne izraža soglasje, samoumevnost trditve; SODOBNA USTREZNICA: seveda, jasno
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
držan -a -o (držan, držen) deležnik1. za koga/kaj izraža, da so osebku pripisane določene lastnosti, značilnosti
2. s prisl. določilom načina ki se mu izkazuje določen odnos; SODOBNA USTREZNICA: obravnavan
2.1 navadno v zvezi dobro/visoko držan ki se mu izkazuje zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
3. ki neprostovoljno ostaja na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: pridržan
3.1 ki mu je onemogočeno opravljati svojo funkcijo
4. ki se dela, izvaja; SODOBNA USTREZNICA: opravljan
4.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža, da je uresničeno dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik
5. ki je zahtevan, obvezujoč in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
6. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dublice [dublíce]
(doblice)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
duševni -a -o (duševni, dušovni) pridevnik1. v monoteističnih religijah ki se nanaša na neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: dušni
2. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni
FREKVENCA: 46 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dušica -e (dušica, dušiča) samostalnik ženskega spola ekspresivno, v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: dušica
FREKVENCA: 70 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dvoje1 -ega (dvuje, duje, dvoje) posamostaljeno1. skupina dveh (različnih) bitij, stvari, pojmov, enot; SODOBNA USTREZNICA: dvoje
1.1 v zvezi na dvoje na dva dela
FREKVENCA: 48 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dvojno -ega (dvojnu, dujnu) posamostaljeno skupina dveh (različnih) enot; SODOBNA USTREZNICA: dvoje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dvokȃčnik, m. šaliva beseda za: paragraf, SlN.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
dvor [dvọ̑r]
samostalnik moškega spoladvor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
eč [
]
samostalnik moškega spolastric, tj. očetov brat
PRIMERJAJ: očič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
edinačenje [edinačénje]
samostalnik srednjega spola- združitev
- izravnava
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
edini -ega (edini, jedini) posamostaljeno1. kdor obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
1.1 kar obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edino
1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno; SODOBNA USTREZNICA: edino
2. kdor je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljeni, zapuščeni
2.1 kdor je brez partnerja in/ali otrok
FREKVENCA: 24 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
element -a samostalnik moškega spola1. zemlja, voda, zrak ali ogenj kot osnovni življenjski prostor ali naravni gradnik; SODOBNA USTREZNICA: element
2. kar je vidno, snovno, otipljivo; SODOBNA USTREZNICA: stvar, reč
FREKVENCA: 39 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
elša -e samostalnik ženskega spola v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
enakorečnost [enakorẹ́čnost]
samostalnik ženskega spolajezikoslovje sopomenka, sinonim
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
enprigovati nedov. nastanjati, dajati prenočišče:
pravi S. Chryſologus od Abrahama, de v' ſvojm krili je Lazeruſa dershal, sakaj na semli je rad v' ſvojo hisho te potrebne enprigval del. ed. m (III, 411) Če n ni tiskarska napaka namesto r, je beseda nastala po disimilaciji iz → erpregovati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
erbanje [ẹ́rbanje]
samostalnik srednjega spoladedovanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
erbati [ẹ́rbati]
nedovršni glagoldedovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
esti [
]
ime črke e
PRIMERJAJ: e
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
faza [
]
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
fela [fēla]
samostalnik ženskega spolavrsta, zvrst
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
fert [
]
(frt)ime črke f
PRIMERJAJ: f
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
fin [fȋn]
pridevnikkoroško tanek, drag, dragocen, nežen
PRIMERJAJ: fajn
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
fižǫ̑lar, -rja, m. = fižolovec (šaljiva beseda), LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
fižǫ̑lovəc, -vca, m. der Fisolenliebhaber (šaljiva beseda), LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
flašter -tra (flašter, flaštar) samostalnik moškega spola1. obloga na trdni, utrjeni površini, k je namenjena za hojo, vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: tlak
2. kar se položi na kak del telesa v zdravilne namene; SODOBNA USTREZNICA: obkladek
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
fledanec [flẹ̄danǝc]
samostalnik moškega spola
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
fonar [
]
samostalnik moškega spola
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
formālən, -lna, adj. oblike se tičoč, formell, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; formalni razlog, der Formalgrund, formalna beseda, das Formwort (opp. Begriffswort), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
frek [frēk]
samostalnik moškega spoladovoljenje, svoboščina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
fržmajht [fržmājht]
(feržmajht) samostalnik ženskega spolazmerljivka, psovka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
fȗcək, -cka, m. grajalna beseda porednemu otroku: ti fucek ti! jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
fuganka [fugȃnka]
samostalnik ženskega spolanavadno množina zvodnica, prostitutka
PRIMERJAJ: feganka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
fužil [fūžil
]
(fušil) samostalnik moškega spolastenj
PRIMERJAJ: dušica v leščerbi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
geslo [géslo]
samostalnik srednjega spoladogovorjena razpoznavna beseda; geslo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.-M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
glāgol, m. das Zeitwort, das Verbum; dovršni, nedovršni, opetovalni, ponavljalni glagoli, perfective, imperfective, Wiederholungs-, Gepflogenheits-Zeitwörter, prehajalni, neprehajalni glagoli, übergehende, unübergehende Zeitwörter, Levst. (Sl. Spr.); jačeči glagoli, verba intensiva, Cig. (T.); pomočni g., das Hilfszeitwort, Cig.; = pomožni g., Jan., nk.; — glagole spregati, conjugieren, Jan.; (tako se beseda navadno izreka, ne: glagoł); — stsl.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
glajnik [glajník]
samostalnik moškega spolakdor gladi, polira
PRIMERJAJ: gladnik2
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
glasnik [glasník]
samostalnik moškega spolanaglas
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
glasolíčən, -čna, adj. den Klang nachahmend: glasolična beseda, das Klangwort, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
glȃvnja, f. ein angebranntes Stück Holz, der Feuerbrand, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; goreča, mrtva g., Cig.; gen. glavnję̑, ogr.-Valj. (Vest.); s pogorišča spraviti glavnje ("glovne") Notr.; — die Fackel, Dalm., ogr.-C.; — peklenska g. (zmerjalna beseda): poberi se proč od mene, glavnja peklenska! Jsvkr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
globokomísəłn,* -səłna, adj. tiefsinnig, Cig., Jan., Cig. (T.); globokomiselna beseda, Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gołtáti, -ȃm, vb. impf. 1) schlingen, schlucken, Mur., Cig., Mik., C., Vrt.; — 2) gierig fressen, Cig., Jan., ZgD., Gor.; — 3) rülpsen, Rez.-C.; — = tako govoriti, da se beseda zaletuje v grlu, (gółtati) Gor.; — 4) girren (o golobih), vzhŠt.-C.; — 5) murren, Hal.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
govorina [govorína]
samostalnik ženskega spolaretorična figura, reklo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
govòrnost -i ž govorjenje, beseda: Robert Károla na szto posztávlenoga z-lejpov govornosztjov za Krála priporácsa KOJ 1848, 44
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gramatika [gramátika]
samostalnik ženskega spolaslovnica, gramatika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
grę́dəlj, -dlja, (-dəljna), m. 1) der Pflugbalken, der Grendel; — sam g. ga je, er ist mager, wie ein Grendel, wie ein Skelet, Z., Notr.; konji suhi, kakor sami gredeljni, Glas.; — 2) der Nasenrücken, V.-Cig.; — 3) die Radwelle, Mur., Cig.; pos. bruno, na katero je mlinsko kolo nasajeno, Št.; — 4) der Schiffskiel, V.-Cig., Vrt.; (ladje) se ne najde ne sled ne znamenje gredeljna med valovi, Škrinj.-Valj. (Rad); — prim. nem. Grendel; pa beseda je morda slovanska, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
grìv, gríva, adj. brennend (vom Geschmack), scharf, bitter: grivo vino, grivi jesih, vzhŠt., ogr.-C.; = hud: griv čemer, starkes Gift, vzhŠt.-C.; — pren. griva beseda, ein bitteres Wort, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
grǫ̑b, grǫ́ba, adj. 1) massiv, groß: grobo hrastje, ogr.-C., Savinska dol.; groba klop, vzhŠt.; groba krava, Polj.; (pre)grobi hlebi, Pohl. (Km.); — grobo, viel: grobo ljudi, penez, vzhŠt.; krčmar grobo računi, Svet. (Rok.); — 2) großartig, stattlich: groba hiša, Lašče-Levst. (M.); groba deklina, Hal.-C.; kar zijal je, ker se mu je vse tako grobo zdelo, Levst. (Zb. sp.); — tüchtig: groba mojškra, Svet. (Rok.); — vornehm: grobi ljudje, Lašče-Levst. (M.); — sauber, hübsch: grob dečko, groba deklina, vzhŠt.-C., Mik.; grobja obleka, das prächtigere Gewand, Litija; — 3) derb, roh, ungeschlacht, Meg., Dict.-Mik., Cig., Jan.; groba beseda, plumpes, beleidigendes Wort, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gromovȋt, adj. donnernd: gromovita beseda, das Donnerwort, Cig., Jan.; gromovito ploskanje, donnerndes Beifallklatschen, Cig.; pozdraviti koga z gromovitim veseljem, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gumpališče [gumpalíšče]
samostalnik srednjega spolaprizorišče boja s pestmi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
gvalt [gvālt]
samostalnik moškega spolakoroško oblast, sila, moč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
hir [hīr]
ime črke h
PRIMERJAJ: h
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
horenpandelj -na m uhan:
S. Clara ſvoje lepe guante slejzhe, ſvoje slate perſtene, inu horenpandelne tož. mn. prozh od ſebe vershe Vzglasni h- je protetičen in verjetno predstavlja izgovor γ-. Nem. beseda Ohrenband, katere manj. je predloga slovenski, pomeni pravzaprav iz zlate ali srebrne žice narejen uhan, ki se zatakne za uhelj, tako da ga ni treba preluknjati.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
hudȋman, m. der Teufel, C., Valj. (Rad); glej hudimana, citre bi me bile ob grunt pripravile, Andr.; tudi: hudíman, Dol.; — blažja beseda nam. hudič.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
hvalonǫ́sən, -sna, adj. rühmend: hvalonosna beseda, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ibksonire [
]
samostalnik moškega spola- ime cirilske črke y
- cirilska številka 90
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ilo -a s ilo, ilovica:
Bug je bil sapovedal Angelom de bi s'gilla rod. ed. sturili en peld ǀ ta Peld Boshij, kateri je ta nar shlahtnishi, inu zhastiſhi bo s'gilla rod. ed. drukan ǀ ſonze oterdj to gillu tož. ed., inu mehak ſturj ta vſik ǀ k'temu je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh, namrezh to perst, ali gillu tož. ed. Beseda je pisana s protetičnim g-, ki predstavlja kraš. γ-, prim. v Vipavi γílu (Ramovš 1924: 168); → oštarija, → oče, → ogrski.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
imé iména s 1. ime, beseda za določevanje posameznega človeka: koga imé je neznano KŠ 1771, 434; za szvoega Iména volo ABC 1725, A8b; I bodete odürni vſzeim za mojega iména volo KŠ 1771, 33; da na szpomenek nyegovoga iména szvoje sztolnomeszto za Budino ozové KOJ 1848, 4; Dén iména KAJ 1848, VIII; Lasztivnoga iména zacséteklitera sze z-velikov literov pise AIN 1876, 10; i zváo bos imé nyegovo Jezus KŠ 1771, 6; i zváo je imé nyegovo Jezus KŠ 1771, 6; nyi imé szi doli zbriszao na vsze vek i veke TA 1848, 7; nas mladénecz po iméni Lambertus Jósef SIZ 1807, 5; vszákoga po iméni gorizapise KOJ 1845, 7; najsli ſzo ednoga csloveka z-iménom Simona KŠ 1771, 95; Povej mi z-iménom te Proroke KM 1796, 74; Bila je edna deklička ziménom Julika BJ 1886, 4; Ti dvánajſzet Apostolov iména ſzo pa eta KŠ 1771, 31; Csi je pa pitanye od rejcsi i iménov KŠ 1771, 398; geto 'Zidovſzka iména razkláda Grcski KŠ 1771, 2 (B1b) 2. oseba, kot jo določa sobesedilo, zlasti Bog: ſzvetiſze imé tvoje TF 1715, 25; dabi ſze tak po vszeh náz tvoie ſzvéto Imé moglo dicsiti ABC 1725, A6b; ſzvétiſze Imé tvoje SM 1747, 43; Szvétiſze imé tvoje KŠ 1754, 268; i ſzvéto je Imé nyegovo KM 1783, 4; Szvéto je nyegovo imé BKM 1789, 16; Nomen (imé, név) KOJ 1833, 12; kak odicseno je Imé tvoje TA 1848, 7; Iména Bosjega zamán nevzemi vu tvoja vüſzta TF 1715, 13; Iména Bosjega zaman ne vzemi vu tvoja vüſzta SM 1747, 45; obdr'zis na tvojega ſz. iména diko KŠ 1754, 224; Naj tvojega Sz. Iména zaman gori ne primemo KM 1783, 9; i nyegovomi iméni peſzen popejvati BKM 1789, 8; szvétomi iméni szvojemi na csészt i diko KAJ 1848, X; 'zoltáre bom szpevao Iméni visnyega Boga TA 1848, 6; ſteroga Imé gori más naznanyeno TF 1715, 9; ki lübio tvoie Imé ABC 1725, A8a; steri godi nygovo ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta SM 1747, 45; steri godi nygovo ſzvéto Imé za obſztom jemlé vu ſzvoja vüſzta ABC 1725, A4a; ſzmo tvoie Imé zbantüvali SM 1747, 55; vſzáki, ſteri imenüje imé Kriſztusevo KŠ 1754, 130; Jezus za tvoje ſz. Imé bojdi milosztiven meni KM 1783, 38; Bo'ze imé zamán gori jemlé BKM 1789, 7; naj ne i hüdou 'zivém zmojega Bogá iménom KŠ 1754, 222; Naj 'znegovim ſz. iménom ne preklinyajmo KŠ 1754, 16; Tri iména eden ſzám Boug právi BKM 1789, 132 3. v zvezi vu imeni izraža posrednost glagolskega dejanja: vu imeni Bogá Ocſé, i Sziná TF 1715, 45; Vu Iméni Bogha Ocsé ABC 1725, A5a; Vu Imeni Bogá Ocsé, i ſziná SM 1747, 47; vu tvojega ſz. Sziná iméni KŠ 1754, 223; gori vzemte tákse dejte vu iméni mojem KŠ 1771, 58; vu Iméni Ocsé KMK 1780, 9; Vu mem ſzvétom iméni BKM 1789, 19; Vu iméni Bogá zacsnem KAJ 1870, 5 4. beseda za določevanje posameznega iz iste vrste: te csetvére vodé iména ſzo eta KM 1796, 5; ſzem Moj'zesovim petéram knigam nouva iména dáo KŠ 1754, 5; Skéri novih mertükom szo na nove iméne krsztili AI 1875, kaz. br. 6; ali vu sztári rodovinszki iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; Zdáj preminé tüdi imé sztare Pannonie KOJ 1848, 10; Toje po iméni trsztnavüs AI 1875, kaz. br. 8; ali greihe ziménom po ednom na prei zracſunati TF 1715, 36; Iména i hvále je vredna pri etom deli ſzkrb BRM 1823, IV
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ime1 [imẹ̑ imẹ̑na]
samostalnik moškega spolaime
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ime2 [imẹ̑]
ime črke i
PRIMERJAJ: i
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
imenovanje [imenovȃnje]
samostalnik srednjega spolaimenovanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
imenovavec [imenovȃvǝc]
(imenovalec) samostalnik moškega spolajezikoslovje imenovalnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
imenovednost [imẹ̑novẹ́dnost]
samostalnik ženskega spolajezikoslovje nauk o besedah, besedotvorje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
imenska beseda [imẹ̑nska besẹ̑da]
samostalniška zveza ženskega spolajezikoslovje samostalniška beseda, tj. samostalnik, pridevnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
inač [inȃč
]
prislovdrugače
PRIMERJAJ: inaš
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
inaš [inȃš
]
prislovdrugače
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
inoznȃčica, f. beseda v prenesenem pomenu vzeta, der Tropus, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
izdáti, -dám, vb. pf. 1) verausgaben, eine Auslage thun; — 2) herausgeben: i. knjigo, Cig., Jan., nk.; erlassen: ukaz, uredbo i., Cig., Jan., nk.; emittieren, Cig.; i. menico za koga, trassatieren, Cig.; — 3) überantworten, Mur., Cig.; i. koga sodniku, trinogom, Jap., Ravn.-Valj. (Rad); hudemu koga i., verwünschen, C.; telo in dušo i. v smrt, Guts. (Res.); izdan, verwünscht: izdana kraljična, izdan grad, Npr.-nk.; — 4) verrathen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 5) "ausgeben", ergiebig sein; taka jed kaj izda, beseda nič ne izda več pri njem, Worte verfangen nichts mehr bei ihm (po nem.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
izmaknik [izmakník]
(zmaknik) samostalnik moškega spolajezikoslovje ablativ
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
izmanjšljìv, -íva, adj. verkleinernd: izmanjšljiva beseda, das Verkleinerungswort, Vrt., Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
izpre-, praef. ta dvojna predpona se navadno govori in piše: spre-, pa je pravilno: izpre-; prim. Mik. (V. Gr. IV. 237—249.); — navadno ne premenjuje bistveno pomena, ki ga ima ali bi imela s pre- zložena beseda.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
jaslice [jȃslice]
množinski samostalnik ženskega spolajaslice
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
jȃšək, -ška, m. 1) das Wasserbecken, Cig., Jan.; — 2) der Schacht, V.-Cig., DSv.; — dvomna beseda; prim. jaška.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ję́drnat, adj. kernig, kernreich; = j. les, festes Holz, Cig.; jedrnata ruda, derbes Erz, Cig.; jedrnata hribina, dichte Felsart, Erj. (Min.); — markig, gehaltreich, bündig, Cig., Jan.; jedrnata beseda, pisava, Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
jekeljc [jékǝljc]
(jekelc, jeklec) samostalnik moškega spolajeziček pri tehtnici
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
jetika [jẹ́tika]
samostalnik ženskega spolapljučna bolezen, pljučnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
jeziček -čka
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
jẹ̑ž, adv. zu Pferde, Jan., C., nk.; jež in peš, peš in jež, C., Kos., Let.; (napačno narejena beseda, Levst. [LjZv. 1881. 571.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
jogrski [jọ́grski]
pridevnikapostolski
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
jota [jọ̑ta]
ime črke j
PRIMERJAJ: j
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
júdovščina, f. 1) die Judenschaft, Cig.; vse je križem šlo po judovščini, Ravn.; — 2) die Taufgebür (zastarela beseda, v starih krstnih knjigah na Gorenjskem).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
káj, I.
pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kako2 [kakọ́]
ime črke k
PRIMERJAJ: k1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kàkor,* adv. rel. wie; tako povem, kakor sem slišal; kakor (si) bodi, kakor koli, wie immer; kakor vse kaže, allem Ansehen nach; kakor pride, kakor kane, je nachdem, darnach es kommt; kakor najbolje ve in zna, nach bestem Wissen, Jan.; — so wahr: kakor resnično je Bog v nebesih, = so wahr Gott lebt, Cig.; kakor sem človek, kakor imam brado, Levst. (Rok.); — gleichsam, gewissermaßen, Cig.; jaz sem mu kakor jerob, Levst. (M.); prosi me, naj mu kakor posodim, Levst. (M.); — vergleichsweise: kakor danes je bila poroka, kakor jutri pa je umrla nevesta, Levst. (Rok.); — als: jaz kakor mati, ich als Mutter; = kakor si: deželno kakor si preiskovalno sodišče, DZ.; — kakor da, wie wenn, als wenn; dela se, kakor da bi nič ne vedel o tem; zdelo se mi je, kakor da so prišli nebeški angelci, LjZv.; brez "da": kakor bi hotel reči, als wollte er sagen; kakor bi trenil, in einem Augenblick; kakor — tako, wie — so, sowohl — als auch; — wie — auch, obgleich: prisiljena bom še tebi slovo dati, kakor nerada, Pavl.; — kakor, sobald, Cig., Levst. (Sl. Spr.); kakor beseda materna umira, peša tudi narodna slava in moč, Slom.-Jan. (Slovn.); kakor hitro, sobald; — = ko, nego, als: lepša je, kakor ti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kalina [kalína]
samostalnik ženskega spolagrm ribez, LATINSKO: Ribes
PRIMERJAJ: kalinje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kanduht [kandūht]
samostalnik moškega spolakoroško pogreb
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kárjice, f. pl.,
V.-Cig., pogl. kljuka; (dvomna beseda).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kasen [kásǝn]
pridevnikpozen, kasen
PRIMERJAJ: kesan, kesen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
katorna [katọ̄rna]
samostalnik ženskega spola- ptica leščarka, gozdni jereb, LATINSKO: Bonasa bonasia
- vzdevek ženski
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
keč [
]
pridevniknepokvarjen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kegelj [kẹ́gǝlj kẹ́glja]
samostalnik moškega spolakegelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kimovec m avgust:
obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik; ta druga dua meſſza, katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez im. ed., ſta bila taku urozha (III, 478) Beseda pri sočasnih in kasnejših piscih označuje sicer ‛september’. Pomen ‛avgust’ je tu nedvomen zato, ker kimovcu sledi → jesenik, ki tako pri Janezu Svetokriškem kot tudi pri drugih sočasnih in kasnejših piscih vedno pomeni ‛september’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kȋs, m. 1) der Essig, Mur., Cig., Jan. ("novozložena beseda", Mur.); — 2) das Oxyd, h. t.-Cig. (T.); — 3) die saure, weinerliche Miene, das Weinen: kes in kis, ZgD.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kísovanje, n. der Gährausbruch, Dol.; — (kisovanj, m., Mur., Met.-Mik.; kisovȃnj, Valj. [Rad]; kisovȃj, kar teče iz soda, kadar vino vre, Štrek.; "nejasna beseda; v drugem delu tiči morda nem. Wein," Štrek. [LjZv.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
klenkati [klẹ̑nkati klẹ̑nkam]
nedovršni glagoludarjati ob zvon, pritrkavati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kleti [klẹ́ti klẹ́vem]
nedovršni glagolstara beseda kleti, preklinjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kletva [klẹ̑tva]
samostalnik ženskega spolakletev, kletvica
PRIMERJAJ: kletvina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kletvina [kletvína]
samostalnik ženskega spolakletev, kletvica
PRIMERJAJ: kletva
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
klic [klȋc]
samostalnik moškega spolapoziv
PRIMERJAJ: klicanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
klinjati [klínjati klínjam]
nedovršni glagolstara beseda preklinjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kljukanos [kljúkanos
]
(kljukonos) samostalnik moškega spolanos z izbočenim vrhnjim delom; orlovski nos
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
klup, m. das Augenlid, Pohl., Cig.; (dvomna beseda).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kmetȃvs, m. der Bauer (zaničlj.), der Bauernkerl; Mnoga po hlevu diši tvoja beseda, kmetavs, Preš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
knjȃkast, adj. mit nur einer Hand oder an den Händen krüppelhaft, Dol.-Cig.; — knjakasta beseda, ein verstümmeltes Wort, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
knjiga [knjíga]
samostalnik ženskega spolastara beseda knjiga
PRIMERJAJ: bukve
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
knjigarija [knjigarȋja]
samostalnik ženskega spolastara beseda knjigarna
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
koberec (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, aulaeum, koberezh. Veranti
[12: Aulaeum, Tebich, Koberecz, Vngarice Karpith; koberec-rce m, je češka beseda in pomeni tepih]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kolnenje [kóu̯nenje]
samostalnik srednjega spolazmerljivke, psovke
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
komozis [kōmozis
]
samostalnik moškega spolaosnova, gradivo za snov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kópati 1., kǫ́pljem, in: kopáti, -pȃm, vb. impf. graben, hauen; jamo k., eine Grube graben; rudo k., nach Erz graben; pod rudo k., das Erz unterfahren, Cig.; kopan, fossil, Cig., Jan., Cig. (T.); kopani ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); začeti k. v vinogradu, die Weingarthauarbeit beginnen; — höhlen, C.; — beseda mi v srce koplje, verwundet mir das Herz, C.; — k. si skrbi na glavo, sich Sorgen bereiten, C.; kaj si take dolžnosti na glavo kopljete? Jap. (Prid.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kor [kōr]
samostalnik moškega spoladvignjeni del cerkve za zbor; kor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
koreninska beseda [korenȋnska besẹ̑da]
samostalniška zveza ženskega spolajezikoslovje osnovna, netvorjena, nemotivirana beseda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kosmàt, -áta, adj. behaart, rauhhaarig, zottig; kosmata kapa, die Pelzmütze; kosmata kapa! potz tausend! kosmata ušesa imeti, = ne slišati, neposlušen biti; — rauh; k. zid = neometan zid, Gor.; — kosmato grlo, ein rauher Hals; kosmat glas, heisere Stimme, V.-Cig.; kosmata vest, ein laxes, grobes Gewissen; kosmata pesem, das Zotenlied; k. beseda, die Zote; k. šala, ein roher Scherz; kosmata laž, eine grobe Lüge; — k. med = med v satovju (opp. suh med), Svet. (Rok.); — kosmata teža, das Bruttogewicht, Cig. (T.); kosmati denar, der Bruttoertrag, Svet. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kozə̀łc, -zə̀łca, m. 1) die Garbenharfe; iztegnjeni k., die langgestreckte Harfe, pokloničeni k., die niedrige Harfe, vezani k., die Doppelharfe, Cig.; k. prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Cig., Lašče-Levst. (M.), jvzhŠt.; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren, Cig.; — der senkrechte Pfeiler am Schlitten, Cig.; — na kolovratnem stopalu po koncu stoječi les, Dol.; — der Pflugpfeiler, das Pflugstöckchen, Cig., C.; k. gre skozi gredelj v plaznico, pred njim je črtalo, Skrilje-Erj. (Torb.); — pl. kozəłci, das Stuhlgestell, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) die Zwischenwand in der Nuss, Ponikve-Erj. (Torb.); — 4) kleiner Baldrian (valeriana dioica), Medv. (Rok.); — tudi: kózəłc, Mur., Ravn. (Abc.); izgovarja in piše se beseda nav.: kozołəc; toda prim. Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kraljevščina [kraljẹ́vščina]
samostalnik ženskega spolakraljevska oblast, moč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
krap [
]
samostalnik moškega spolakoren, korenina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kravala, f. krummer Hirtenstab, Dict., Kras-Levst. (Rok.), (krávala, Valj. [Rad], kravóla, Pohl.); — nejasna beseda.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kríplje, v reku: na vse kriplje, aus allen Kräften, mit aller Anstrengung; (temna beseda: kríplji, m. pl. Valj. [Rad]; "kriplje" nam. "kreplje" compar. ad krepko, Svet. [Rok.]; drži kar kriplje moreš, halt so fest du kannst, Z.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
krivica [krivíca]
samostalnik ženskega spolakrivica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
krožič [krožȉč]
samostalnik moškega spolarastlina ciklama, LATINSKO: Cyclamen purpurascens
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ksi [ksī]
ime črke x
PRIMERJAJ: x
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kšaftnik [kšaftník]
samostalnik moškega spolastara beseda v oporoki določeni dedič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ku [kū]
ime črke q
PRIMERJAJ: q
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kumpališče [kumpalíšče]
samostalnik srednjega spolaprostor, kjer so kalini
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
kupec -pca m trgovec, prodajalec:
Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
lama [lāma]
samostalnik ženskega spolastara beseda ribnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
lastno ime [lȃstno
imẹ̑]
(lestno ime) samostalniška zveza srednjega spolajezikoslovje lastno ime
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
lastnorečnost [lastnorẹ́čnost]
(lestnorečnost) samostalnik ženskega spolapoetika , jezikoslovje stalna besedna zveza, navadno s posebnim, prenesenim pomenom besed; reklo; frazem
PRIMERJAJ: naroberečnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
lastnost [lastnọ̑st]
(lestnost) samostalnik ženskega spolalastnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
lȃž-besẹ̑da, f. das Lügenwort, Valj.-Jan. (Slovn.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
lekat [lekȃt]
(leket) samostalnik moškega spolalaket
PRIMERJAJ: laket, lakot, leht
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
lemnovica [lẹ́mnovica
]
samostalnik ženskega spolaz žigom o izvoru opremljena okrogla glinena ploščica za uporabo v medicini
PRIMERJAJ: kukmanka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
letẹ́ti, -ím, vb. impf. fliegen, sich schnell (durch die Luft) bewegen; ptica, kamen leti; iskre letijo, Funken sprühen; na visoki vrh lete iz neba strele, Preš.; kdor v brezno leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Mittel, Z.; — laufen, eilen; kam tako letiš? Ruben neutegoma nazaj leti k bratom, Ravn.; na letečem me je udaril, im Laufen, Dol.; — konju zobje lete, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; — vse na me leti, alles kommt über mich, Cig.; nesreča na me leti, Z.; sum na njega leti, man hat ihn im Verdacht; — vse na to leti, da —, alles zielt dahin, dass —, Cig.; vse na to leti: stori prav in zaupaj v Boga, Ravn.; vem, kam beseda leti, ich weiß, worauf angespielt wird, M.; to na-me leti, das betrifft mich, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
librica [lȋbrica]
samostalnik ženskega spolamala utež
PRIMERJAJ: libra
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ljudi [ljudí]
ime črke l
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
lodričar [lodrȋčar]
samostalnik moškega spolatrgovec z vinom; vinotržec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
lojtra -e ž lestev:
ena lujtra im. ed., katera od semle do Nebeſs je dosegla ǀ je vidil eno gorzha liutra tož. ed. ǀ lete lujtra im. mn. ſo imele petnajſt shtabel ǀ lete lujtra im. mn. pomenio MARIO Divizo ǀ O shegnane shtenge, inu ſtutaushenkrat ſrezhne luitra im. mn. ǀ na ſhpriklah tijh luiter rod. mn. je vidil nekatere dushe ſtati ǀ je vidil ene viſſoke lujtra tož. mn. ǀ ſe njemu ene zhudne lujtra tož. mn. prikashejo ǀ letu nam je hotel dati saſtopit G. Bug skuſi une zhudne lujtra tož. mn. ǀ Taiſte zhudna lujtra tož. mn., katere je Iacob vidil ǀ nepotrebuje luitra tož. mn. kakor uni Angeli ǀ hudizh je mene omotil, de ſim gori na te lujtre tož. mn. shla ǀ je hotela po enih viſokih lujtrah mest. mn. hodit ǀ po tajstih lujtrah mest. mn. je gori shla ← bav. srvnem. lǫiter; izgleda, da je beseda v mn. v večini primerov srednjega spola.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
lokǫ́višče, n. der Garten, (lokovš, lokovše, lekovše), Meg., Guts., Pohl.; — nejasna beseda.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
lošperna [lọ̑šperna]
(lušperna) samostalnik ženskega spolasorta hrušk
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mahtikost [máhtikost]
samostalnik ženskega spolakoroško visokost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
makniti [maknīti máknem]
dovršni glagolstara beseda vzeti, odvzeti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mamíłən, -łna, adj. gaukelhaft, verführerisch, Cig.; mamilna beseda, das Lockwort, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
manjšáłən, -łna, adj. verkleinernd: manjšȃłna beseda, das Verkleinerungswort, Cig. (T.); manjšalno steklo, das Verkleinerungsglas, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mas [mȃs]
samostalnik ženskega spola- mera
- zmernost
PRIMERJAJ: masa, polna mas
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
masa [mása]
samostalnik ženskega spola- mera
- zmernost
PRIMERJAJ: mas
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mədə̀ł, -dlà, adj. schwach, matt; m. človek, medla živina = slab č., slaba ž., Ip.-Erj. (Torb.); medlo oko, ein müdes, mattes Auge, Cig.; — matt (vom Geschmacke), Mur.; medlo vino, kraftloser, flauer Wein, Cig.; — medla beseda, ein kraftloses Wort, Cig.; medlo vreme, trübes Wetter, Z.; — medlo mi je, es ist mir unwohl, übel, Mur., Cig., vzhŠt.; — hager, mager, Cig., Jan., Štrek.; — m. od žalosti, abgehärmt, Šol.; m. kakor ključ, klapperdürr, Cig., Jan.; — tudi: médəł.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mera [mẹ́ra]
samostalnik ženskega spolamera
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
merica [mẹ́rica]
samostalnik ženskega spolamerica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
merstvo [mẹ̑rstvo]
samostalnik srednjega spolazemljemerstvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mesecen [mẹ̑secǝn]
(mescen) pridevnikmesečen, trčen, tj. ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mesto1 [mẹ́sto]
samostalnik srednjega spolamanjši del (zemeljske) površine; kraj; mesto; prostor
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mesto2 [mẹ́sto]
samostalnik srednjega spolavečja naselbina; mesto
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mesto -a s mesto, tj.
1. večje utrjeno naselje:
tu meſtu im. ed. m Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ raunu v'teh revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu im. ed. Ieruſalem ǀ s'taisto skrinjo ſo bilij odperli vrata tiga mesta rod. ed. Hiericho ǀ blisu tiga meſta rod. ed. Bomberg ǀ od Ierusalemskiga mesta rod. ed. pojdemo v'tu mestu tož. ed. ſamario ǀ rauen tiga mesſta rod. ed. ſichem ǀ na kresni vezher jo vun s' mejſta rod. ed. pele ǀ je bil ta mozhni sijd tiga mejsta rod. ed. Hiericho okuli vergal ǀ kateriga ſo bily s'mesta rod. ed. ſtepli ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu tož. ed. Athenes prishal ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga taistu mestu tož. ed. martra ǀ cellu mejſtu tož. ed. Hiericho ie bil konzhal ǀ v'tem meſti mest. ed. Ceſarea je bila ena Matti ǀ po meſti mest. ed. je tekal, inu na vus glaſs je vpyl ǀ gdu bi bil v'mesti mest. ed. de bi ne tekel njega gledat ǀ V'tem Mesti mest. ed. Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih ǀ v' tem meſte mest. ed. Madrit je bila ena shlahtna dekelza ǀ Purgerij v'tem meiſti mest. ed. antiochia imenovanem ǀ v' tem mejſtj mest. ed. Colonia ſta bila dva kupza ǀ pred tem Ceſſarskim meſtam or. ed. Dunai ǀ vſe nyh meſta im. mn., inu deſhele bodo pokonzhane ǀ vſe katolish Mesta im. mn., vſi Verni Firshti, inu Ceſarij, vſi niskiga, inu viſokiga ſtanu zhast, inu hualo mu pojeio ǀ vſy ſte s' meſt rod. mn. beyshali v' puszhave ǀ veliku Mest rod. mn. Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo ǀ S. Jacob bo Compoſtello, inu she druge meſta tož. mn. shermal ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta tož. mn., deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ je bil poterl, inu resmetal na ner mozhneshi turne, inu mejſta tož. mn. ǀ Jeſt ſim tebe po hribah, inu dolinah, po vaſeh inu meſtah mest. mn. iskal ǀ vslatyh kozhyah po nyh mestoh mest. mn. ſo yh pelali ǀ u'teh uelizijh mejſtah mest. mn., de Antuerharij ſo niih shtazune imeli 2. prostor:
laſtnu mejſtu im. ed. Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil ǀ ſamu taistu mejstu im. ed., kir tern tizhij imu vrshoh ſe toshit ǀ neuprashate kaj je s' enu meiſtu im. ed., katiru grem vam perpravit ǀ ſerce je taistu meistu im. ed., v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta rod. ed. neperpuſtite temu peklenskimu jeshu ǀ ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta rod. ed. preſeliti ǀ obedn ga nej mogal is mejſta rod. ed. ganiti ǀ nej imel mejsta rod. ed. de bi mogal pozhivat ǀ s'mejsta rod. ed. ganit ſe nemore ǀ ſvejsde pak s' meiſta rod. ed. ſe neganeio ǀ ty brumni inu prauizhni nemajo meista rod. ed. ǀ jo poſtavi na enu skriunu mejſtu tož. ed. ǀ na gvishnu mejſtu tož. ed. ſe skrje ǀ takushnim per Misi tu pervu mejstu im. ed. ſo dali ǀ dobra beſſeda dobru mejstu tož. ed. najde ǀ ti bi ſe pofliſſal tvoje blagu na enu gvishnu ſigurnu meiſtu tož. ed. preneſti ǀ Kir edn ima ſvoje laſtnu majſtu tož. ed. tamkaj ner raishi prebiua ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti mest. ed. ǀ na taistim mejsti mest. ed. en altar ſturj ǀ snaminie na zesti. kateru drugem pot kashe, ali ſamu pak na ſvoim parvim mejstom or. ed. (?) oſtane ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah mest. dv. biti v' naterlih vishi ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta tož. mn. vode poſtavil, inu morje ǀ premislite vſe druge meiſta tož. mn., kamar hodite ǀ po vſyh mejſtah mest. mn., inu kotah celiga ſvejta ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh mest. mn. pokopleio Beseda se v pomenu ‛večje utrjeno naselje’ praviloma piše s korenskim e, v pomenu ‛prostor’ pa z ei/ej. Podobno sekundarno ločevanje je tudi v češčini, prim. město ‛večje utrjeno naselje’ poleg místo ‛kraj, prostor’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
metāfora, f. beseda v prenesenem pomenu rabljena, prenos, die Metapher, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
miljar2 [miljár]
števnikmilijon
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mirijad [
]
števnikdeset tisoč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mislite [mȋslite]
ime črke m
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mlačnišča [mlačníšča]
samostalnik ženskega spolakopalnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mladina [mladína]
samostalnik ženskega spola- mladi ljudje
- mlade živali
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mnoge štetve [mnọ́ge štẹ̑tve]
množinska samostalniška zveza ženskega spolajezikoslovje množina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mnogozlǫ̑žnica, f. (beseda) mnogozložnica, ein mehrsilbiges Wort, das Polysyllabum, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
množena beseda [množéna besẹ̑da]
samostalniška zveza ženskega spolajezikoslovje zbirni samostalnik; kolektiv
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mokož [mọ̄kož]
samostalnik moškega spolamočvirska ptica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
moški spol [móški spȍl]
samostalniška zveza moškega spola- moški spol
- jezikoslovje moški slovnični spol
PRIMERJAJ: noben spol, šibki spol, ženski spol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
motika [motȋka]
samostalnik ženskega spolamotika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mǫ̑ž, možȃ, m. der Mann; — der Ehemann; moj mož; zá-mož dati = omožiti, Cig., Npes.-Vraz, Mik.; = v zamož dati, vzhŠt.-C., Mik.; = k možu dati, ogr.-C.; zá-mož iti = omožiti se, vzhŠt.-C.; — (občinski, srenjski) možje, die Gemeindeausschussmitglieder, Cig.; — bodi mož! sei mannhaft! mož beseda, ein Mann ein Wort, ein Mann von Wort; mož beseda biti, sein Versprechen halten; kar sem pa dejal, temu sem še dan danes mož beseda, Levst. (Zb. sp.); mož beseda! Hand her! — moža kazati, imponieren, Cig. (T.); mož, da je moža vreden, ein achtungswerter, biederer Mann, Fr.-C.; — povodnji m., bajeslovno bitje, der Wassermann; = vodeni mož, Poh.-Pjk. (Črt.); — divji m., das Waldmännchen, der Waldmensch, Cig., Jan., Zora; der Orangutang oder der Waldmensch (pithecus satyrus), Jan., Erj. (Ž.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mrčès, -ę́sa, m. das Ungeziefer; — letos je toliko tega mrčesa po drevju! — psovka: ti mrčes ti! — ta beseda je nastala iz gen.: mrčesa; prim. mrkaj, markaj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
muhǫ́tež, adv. z muhami vozeč: Rak muhotež vozi hlode, Levst. (Zb. sp.); (šaljiva beseda; prim. samotež).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
mušti [mūšti mūžem]
nedovršni glagolprevajati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
nàjsikàj, adj. = bodikaj, schlecht: n. beseda, n. človek, SlGor.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
nakléniti, -klę́nem, vb. pf. (mit einer Kette, einem Schloss) anschließen, Mur.; (fig.) že beseda ga je na Jezusa naklenila, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
namestna beseda [namẹ̑stna besẹ̑da]
samostalniška zveza ženskega spolajezikoslovje zaimek
PRIMERJAJ: pridevek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
namestništvo [namẹ̑stništvo]
samostalnik srednjega spolanamestništvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
nanésti, -nésem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge herantragen, zusammenbringen; veter je veliko prahu v sobo nanesel; — anschwemmen; voda je blata nanesla na travnik; nanesen svet, angeschwemmtes Land, Cig.; — 2) mit sich bringen; kakor beseda nanese, wie es das Gespräch mit sich bringt, M.; pogovor je tako nanesel, M.; čas in okoliščine so nanesle, C.; kakor nanese stvar, je nach der Art des Gegenstandes, Levst. (Nauk); prilika je tu ter tam nanesla, Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
narava [narȃva]
samostalnik ženskega spola- čustvo
- značaj, narava
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
narejanje [narẹ́janje]
samostalnik srednjega spolajezikoslovje tvorjenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
naroberečnost [naroberẹ́čnost]
samostalnik ženskega spolapoetika , jezikoslovje nestalna besedna zveza
PRIMERJAJ: lastnorečnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
naš2 [nȁš]
ime črke n
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
navȃdən, -dna, adj. üblich, gebräuchlich; navadna beseda; — navadno = po navadi, gewöhnlich; — navadna, die Menstruation, Cig.; — gewöhnlich, gemein, alltäglich; n. človek, n. obraz; navadno leto, gemeines Jahr, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
nazglihavnik [nazglihȃvnik]
samostalnik moškega spolajezikoslovje primernik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
neli, I.
conj. = nego, ko, als, C.; poprej neli je nebesa videl, Krelj; — II. (vprašalna beseda) = ne li? nicht wahr? (nelita? nelite?) Jan., GBrda.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
neologīzəm, -zma, m. nova beseda, der Neologismus.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
nerazȗm, m. der Unverstand: z nerazuma pokvarjena beseda, Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
nezvòk, -zvǫ́ka, m. der Unlaut: pa kaj beseda! — nezvok! LjZv.; — prim. zvok.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
nimer prisl. (?) Inu Bug nimer obari, kadar bi vy mogli eden, timu drugimu, s'djajnom tulikajn hudiga ſturiti
(II, 347) Morda je beseda izposojenka iz nem. nimmer ‛nikoli, nič več’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ni moč [ni mȍč]
povedkovnikni mogoče
PRIMERJAJ: moči, ni moč
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
noben spol [nobȅn spȍl]
samostalniška zveza moškega spolajezikoslovje srednji slovnični spol
PRIMERJAJ: moški spol, šibki spol, ženski spol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
nuditi [núditi nȗdim]
nedovršni glagolstara beseda nositi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
obahtnik [ọ̄bahtnik]
ali [ōbahtnik]
samostalnik moškega spolamarec
PRIMERJAJ: ebehtnica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
obdel [obdȅl
obdẹ́la]
samostalnik moškega spoladota
PRIMERJAJ: obdeliti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
obdušje [obdȗšje]
samostalnik srednjega spolačlovekova duševnost, narava, čud
PRIMERJAJ: odušje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
obec [ōbǝc
]
samostalnik moškega spolastara beseda republika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
oblast [oblȃst oblȃsti]
samostalnik ženskega spolaoblast
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
oblíkovən, -vna, adj. formal, Cig. (T.); — oblikovna beseda, das Formwort (phil.), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
obrȃmbən, -bna, adj. Schutz-, Vertheidigungs-: obrambna beseda, die Vertheidigungsrede, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
obvrniti [obvrnīti obvŕnem]
dovršni glagolobrniti
PRIMERJAJ: obrniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
odlog [odlȍg]
samostalnik moškega spolapodaljšanje prvotnega roka; odlog
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
odložnost [odlọ́žnost]
samostalnik ženskega spolapoetika odvzemanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
odražena beseda [odražéna besẹ̑da]
samostalniška zveza ženskega spolajezikoslovje tvorjenka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
odseknost [odsẹ̄knost
]
samostalnik ženskega spolapoetika opuščanje končnega glasu v besedi; apokopa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
odušje [odȗšje]
samostalnik srednjega spolačlovekova duševnost, narava, čud
PRIMERJAJ: obdušje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ogreda [ogrẹ̑da]
samostalnik ženskega spolapoteg, poteza, vodenje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ohmetje [ohmẹ̑tje]
samostalnik srednjega spolarastlina bela omela, LATINSKO: Viscum album, ali rumena omela, LATINSKO: Loranthus europaeus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ohrovt [ọ́hrovt]
samostalnik moškega spolarastlina ohrovt, LATINSKO: Brassica oleracea var. sabauda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
okrož [okrọ̄ž]
samostalnik moškega spolapleva
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
okrožnost [okrọ́žnost]
samostalnik ženskega spolakrog, obod
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
oljičevina -e ž oljka:
te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane rod. ed. potreſti (V, 615) Taka standardizacija, ki jo ima že Pleteršnik, se zdi besedotvorno najbolj verjetna. Beseda je bila naglašena na prvem zlogu, črka a torej označuje polglasnik, nastal po redukciji nenaglašenega i; → oljika.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
oluščiti [oluščīti olúščim]
dovršni glagolodstraniti luščino, skorjo; oluščiti
PRIMERJAJ: oluščiti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
on2 [ȍn]
ime črke o
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
opirati1 [opȋrati opȋram]
nedovršni glagolopirati se, naslanjati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
opirati2 [opírati opȋram]
nedovršni glagolizpirati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
oprati [opráti opérem]
dovršni glagolizprati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
osnǫ̑vnica, f. die Grundlinie, Cel. (Geom.), Erj. (Som.); — das Grundbein (os basilare), Erj. (Som.); — (beseda) o., das Grundwort, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
osolíti, -ím, vb. pf. salzen: o. kako jed, einsalzen: osoljeno meso, osoljene ribe; — osoljena beseda, ein scharfes Wort, C.; — theuer verkaufen, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ostanki [ostȃnki]
množinski samostalnik moškega spolaostanki
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ot [ōt]
ime črke o
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ovȋnkast, adj. 1) voll Windungen: črez Ljubelj drži ovinkasta cesta, Z.; — ausschweifend, weitschweifig: o. govor, Cig.; — 2) ovinkasta beseda, ein zweideutiges Wort, C.; — 3) ränkevoll, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pámetən, -tna, adj. vernünftig, gescheit, klug, besonnen; p. človek; pametna beseda; pametno govoriti, vesti se; ali si ti pameten! (ironično), was dir nicht einfällt! jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pȃpež 2., m. 1) der Esser, Z.; naš Janezek je že zdaj papež, Gor.; (šaljiva beseda); — 2) coll. Esswaren, C.; — prim. papati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pare [pȃre]
množinski samostalnik ženskega spolamrtvaški oder, pare
PRIMERJAJ: nosilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pazduha [pȃzduha]
(pajstha) samostalnik ženskega spolapazduha
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pečeno [pečéno]
samostalnik srednjega spolapečeno meso, pečenka
PRIMERJAJ: pečenina, pečenje, pečenka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pedipsa (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, supplicium, -cÿ
, pedipsa, pedipsanje Verant.
[Beseda je samo v starejših virih hrvaških dalmatinskih piscev, Verantius, Dict. 1595, je nima.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pəháti 2., -ȃm, vb. impf. 1) stoßen, schupfen; od sebe koga p.; p. se, sich (z. B. im Gedränge) stoßen; — peha se mi, es stößt mir aus dem Magen auf, Polj.; — stechen, Z., Št.; z nožem koga p., Št.; — peha me, ich habe Seitenstechen, Št.; — trpka beseda človeka v srce peha (= zbada), C.; — p. se, zanken, streiten, C.; — 2) hervorkommen o. hervorschießen lassen, treiben: trta debel zarod peha (paha) iz očes, Vrtov. (Km. k.); koruza peha, der Kukuruz schießt in die Kolben, Rihenberk-Erj. (Torb.); — po koži se mi peha, ich bekomme einen Ausschlag, Blc.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pešpot [pẹ̑špọ́t
]
samostalnik ženskega spolapešpot, steza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pę́ti, num. der Fünfte; peto kolo, das fünfte Rad am Wagen = überflüssig; ne biti ni v peto ni v šesto, in keinem engeren Verhältnisse stehen: zove ju brata, a vendar si nista bila ni v peto ni v šesto, Levst. (Zb. sp.); ljudje, kateri ti niso ne v peto ne v šesto, Levst. (Zb. sp.); to je pa zopet taka beseda, da ni ne v peto ne v šesto (ein Wort, das nicht passt), Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
peti2 [pẹ́ti pnȅm]
(pneti) nedovršni glagol- stara beseda zapenjati, pritrjevati
- napenjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
petolišnik [petolȋšnik]
(petolistnik) samostalnik moškega spolarastlina petoprstnik, LATINSKO: Potentilla
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pȋjež, m. der Trinker (šaljiva beseda), Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pirotnica [pīrotnica]
samostalnik ženskega spolavrsta mreže
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pisanica [pisaníca
]
samostalnik ženskega spolapisava
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pisanje -a s pisanje, pisana beseda:
Tullius ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena, vener Homerus ima vekshi hvalo sa volo ſvoiga lepu piſſajna rod. ed. (III, 358) Zapis lepu piſſajna je bolj verjetno sintaktično napačen kot pa indic za obstoj besede lepopisanje.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pivnica2 [pivníca]
samostalnik ženskega spolatočilnica alkoholnih pijač
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
plèh 1., pléha, m. 1) das Blech; — das Thürschloss, Jarn., Lašče-Levst. (Rok.); — 2) na pleh orati, = tako da brazde na isto stran padajo (n. pr. po brežnih njivah; opp. na lehe orati), Polj.; — 3) ein rother Fleck auf der Haut (als Ausschlag), C.; nav. pl. plehi, die Masern, Dict., Štrek., Ip., Goriška ok.-Erj. (Torb.); (v nekem vladnem ukazu 18. stoletja = der Scharlach; tudi: der Nesselausschlag, Gor.); — (ta beseda v različnih pomenih morda k različnim korenom spada).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
plentati [plẹ̑ntati]
nedovršni glagolpreklinjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
počutek [počȗtǝk]
samostalnik moškega spolačustvo, občutek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
podȃgra 2., f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
podhȗjka, f. = legen, Pohl., Cig., Erj. (Ž.); — (izpačena beseda nam. podojka? prim. češ.-rus. kozodoj [caprimulgus europaeus], C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pòdsekni -a -o prid., v zvezi podsekna reč osnov-na beseda: on táo, steri podszekrázum znamenüje, sze za podszekno rêcs právi AIN 1876, 69
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
poglavarstvo [poglavȃrstvo]
samostalnik srednjega spolaglavarstvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pogodba [pogọ̑dba]
samostalnik ženskega spola- pogodba
- pogoj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
poíti, poídem, vb. pf. ausgehen, aufgehen, aufgebraucht werden; žito, vino, blago nam je pošlo; veliko drv poide skozi leto, Ravn.-Valj. (Rad); — praes. tudi: pogrèm: kruh pogre in vino poteče, Jan. (Slovn.); beseda mi pogre, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pójmovən, -vna, adj. begrifflich, abstract, Cig. (T.); pojmovna beseda, das Begriffswort, Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pokarljìv, -íva, adj. eine Rüge enthaltend: pokarljiva beseda, ein rügendes Wort, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pokoj2 [pókoj]
ali [pokȍj]
ime črke p
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
polegbeseda [pólegbesẹ̑da
]
samostalnik ženskega spolajezikoslovje prislov
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pomanjševáłən, -łna, adj. verkleinernd: pomanjševȃłnọ steklo, das Verkleinerungsglas, nk.; pomanjševalna beseda, das Verkleinerungswort, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pomaža [pomȃža]
samostalnik ženskega spolakrema, maža, pomada
PRIMERJAJ: pomada
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pomẹ́niti, -im, I.
vb. impf. 1) bedeuten; kaj pomeni ta beseda? kaj to pomeni? was will das heißen? to pomeni dež, dolgo zimo, das bedeutet Regen, einen langen Winter; — 2) andeuten: kaj on s temi besedami pomeni? Krelj; kaj s tem pomeniš? Dalm.; pomenjen, vorgebildet, Trub.; — p. na kaj, auf etwas hindeuten, Krelj; — II. vb. pf. 1) vermeinen, Svet. (Rok.); p. komu kaj, C.; — 2) p. se, sich besprechen, sich verabreden; p. se s kom, med seboj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ponovílọ, n. die Erneuerung, Slom.-C.; ponovila vredna beseda, Levst. (Nauk); — die Wiederholung, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
poročanstvo [poročȃnstvo]
samostalnik srednjega spolaporoštvo, jamstvo
PRIMERJAJ: porokovanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
porokovanje [porokovȃnje]
samostalnik srednjega spolaporoštvo, jamstvo
PRIMERJAJ: poročanstvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
posmehovačnost [posmehováčnost
]
samostalnik ženskega spolapoetika besedna figura, pri kateri se odklonilni odnos do nečesa izraža z vsebinsko pozitivnimi besedami, hvalo; ironija
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
postranica1 [postraníca]
samostalnik ženskega spolaneka manjša, verjetno prečna piščal
PRIMERJAJ: vidalica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
poštèn, -šténa, adj. 1) geehrt: svetniki in pošteni ljudje, Dalm.; župan poštenega mesta Ljubljane, prisega iz 17. stol.; — 2) ehrsam, Ehren-, bieder, rechtschaffen; pošteno dekle; p. mož, ein Ehrenmann; poštena beseda, ein Ehrenwort; pošten smeh je več vreden kakor dva joka, Zv.; ehrlich, redlich, honett; pošteno si zaslužiti kaj; poštene cene; — ordentlich; nima poštene pijače, poštene sobe; gehörig; pošteno koga nabiti, ošteti; — tudi: póšten, -šténa.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
potuha [potȗha]
samostalnik ženskega spolapotuha
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
Povodnik [povodník]
samostalnik moškega spolaozvezdje Vodnar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pravda [prȃvda]
samostalnik ženskega spolasodna zadeva, pravda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pravdohàm, -háma, m. der Winkelschreiber (šaljiva beseda), Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pravica [pravíca]
samostalnik ženskega spolapravica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prebračnost [prebrāčnost
]
samostalnik ženskega spolapoetika besedna figura, pri kateri se zamenja besedni red osebka, povedka in predmeta; anastrofa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prekladnost [prekládnost prekládnosti]
samostalnik ženskega spolajezikoslovje spreganje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
preklę̑man, adj. poblažena beseda nam. proklet (preklet), Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prekleti [preklẹ́ti prekóu̯nem]
dovršni glagolprekleti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prekletje [preklẹ́tje]
samostalnik srednjega spolaizgnanstvo
PRIMERJAJ: prekletstvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prekletstvo [preklẹ̑tstvo]
samostalnik srednjega spolaizgnanstvo
PRIMERJAJ: prekletje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
preklicanje [preklícanje]
samostalnik srednjega spolaprepoved, preklic
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
preklinjati [preklínjati preklínjam]
nedovršni glagolpreklinjati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
preletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchfliegen; koliko ptica v 12 urah preleti? — überfliegen; — durcheilen, durchrennen; mesto p., Cig.; — z očmi p., mit den Augen durchirren, durchfliegen, Cig.; — durchfahren, durchdringen; mraz, groza preleti človeka; (preleteč glas, eine durchdringende Stimme, Mik., Vrt., Lašče-Levst. [Rok.]); — 2) eine gewisse Zeit hindurch fliegen oder eilen, Cig.; — 3) hinüberfliegen; — 4) vorüberfliegen, Mur.; — vorübergehen: hudo vreme je preletelo, C., jvzhŠt.; — 5) im Fliegen zuvorkommen, C.; — (pren.) p. koga, jemandem zuvorkommen, C.; beseda včasi pamet preleti, Z.; — p. se v računu, sich verrechnen, Cig.; — 6) brüchig werden: jeklo preleti, t. j. pokne ali postane plenivo, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prepoved [prepọ̑ved prepọ̑vedi]
samostalnik ženskega spolaprepoved
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prestavljenost [prestȃvljenost]
samostalnik ženskega spolapoetika premet, metateza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prestavnost [prestávnost]
samostalnik ženskega spolajezikoslovje sklanjanje, sklanjatev
PRIMERJAJ: prigba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prešušiti, -im, vb. pf. (?) die Ehe brechen, Guts. (tudi: prešuštiti (?), Guts., Mur.); — nezanesljiva beseda.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pretečeni čas [pretečéni čȁs]
samostalniška zveza moškega spolajezikoslovje pretekli čas; preteklik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prẹtę́žən 2., -žna, adj. drohend, Droh-: pretežna beseda, Trub.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pretrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) durchschütteln; — p. se, durchschüttelt werden: dobro smo se pretresli na tem vozu; moko pretresti (v mlinu), das Mehl durchbeuteln, Cig.; — erschüttern (fig.); novica me je pretresla; strah me je pretresel; beseda božja pretrese človeka, Cig.; — 2) erörtern, recensieren, einer Kritik oder Prüfung unterziehen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; s pametjo dobro p. kaj, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
previža [prevȋža]
samostalnik ženskega spolaključni argument, dokaz
PRIMERJAJ: previženga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
previženga [prevížǝnga]
(previžinga) samostalnik ženskega spola(sodno) prepričevanje, argumentacija
PRIMERJAJ: previža
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prični čas [príčni čȁs]
samostalniška zveza moškega spolajezikoslovje sedanji čas; sedanjik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pridadelnost [pridadẹ́lnost]
samostalnik ženskega spolapoetika dodajanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pridejek [pridẹ̑jǝk]
samostalnik moškega spolapriimek, vzdevek
PRIMERJAJ: pridevek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pridevek [pridẹ̑vǝk]
samostalnik moškega spola- priimek, vzdevek
- jezikoslovje zaimek
PRIMERJAJ: namestna beseda, pridejek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pridušati se [pridūšati se pridūšam se]
dovršni glagolpridušati se, zaklinjati se
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prigba [
]
(pregiba) samostalnik ženskega spolajezikoslovje sklanjanje
PRIMERJAJ: prestavnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prihodnji čas [prihọ̑dnji čȁs]
samostalniška zveza moškega spolajezikoslovje prihodnji čas; prihodnjik
PRIMERJAJ: prihodnji
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
priimek [priȋmǝk]
samostalnik moškega spolapriimek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prȋmež, m. der Thürgriff (in der Mitte der Thür, nicht am Schloss), Gor.; (ta beseda se glasi tudi: primaž, primož).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prinésti, -nésem, vb. pf. bringen; p. komu pismo, veselo novico; p. jed na mizo; s sabo p., mitbringen; na uho p., zu Ohren tragen, Cig.; za dar, v dar p., zum Opfer bringen, als Opfer darbringen, Cig.; beseda je besedo prinesla, ein Wort gab das andere, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prisad [prísad]
samostalnik moškega spolaognojitev, odmiranje tkiva, prisad, vnetje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prisega [prisẹ̑ga]
samostalnik ženskega spolaprisega
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pristavek [pristȃvǝk]
samostalnik moškega spoladostavek, dodatek, pogoj k dogovorjenemu
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pristavna beseda [pristȃvna besẹ̑da]
samostalniška zveza ženskega spola- jezikoslovje prislov
- jezikoslovje pridevnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prítka, f. = prilika, Cig., Rib.-Mik.; (dvomna beseda, prim. Cv. III. 3.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prlja [pȓlja]
samostalnik ženskega spolahišna dekla
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prǫ́dək, -dka, adj. eifrig, muthig, C.; munter, C., Mik.; prodka voda, Zora; prodka beseda, fließende Sprache, Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.-Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.-Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prostáški, adj. pöbelhaft, plebeisch, Cig., Jan., Cig. (T.); prostaška šala, ein plumper Scherz, prostaška beseda, ein platter Ausdruck, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
protinožnik [prọ̑tinọ̄žnik]
samostalnik moškega spolakdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen; nasprotje; antipod
PRIMERJAJ: protihojnik, sprotihodnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
protistavnost [prọ̑tistávnost]
samostalnik ženskega spolapoetika besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; nasprotje; antiteza
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prōza, f. nevezana beseda, die Prosa.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prsnica [pȓsnica]
samostalnik ženskega spolanaprsnik, telovnik
PRIMERJAJ: arnož
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
prvorodna beseda [prvorọ̑dna besẹ̑da]
samostalniška zveza ženskega spolaosnovna, nemotivirana beseda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
puhlíca, f. 1) lockere Erde, Cig., M., Nov.; = "pusta, nerodovitna zemlja, ki se od zmrzali rada privzdigne", Podkrnci, Lašče-Erj. (Torb.); = jako vapnena, časi tudi peščena in negnetna ilovica, der Löß, Erj. (Min.); — 2) neko jabolko, Gor.; — 3) = puhla beseda, ein Sophisma, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
pȗpež, m. der Trinker (šaljiva beseda): vsak človek je papež in pupež, Lašče-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
račati [ráčati ráčam]
nedovršni glagolstara beseda vračati
PRIMERJAJ: vračati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
račohe [ráčohe]
množinski samostalnik ženskega spola- raženj
- dvorogljate senene vile
PRIMERJAJ: ražohe
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
rag, m. der Eiszapfen, Jarn.; (raga, f., Pohl.); — dvomna beseda.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ráhəł, -hla, adj. 1) locker: rahla prst, r. kruh; — 2) schwächlich, gebrechlich, Z.; r. cvet, C.; oče so bili že rahli, Bes.; — zart, Cig., Jan., M.; rahlo srce, Cig.; rahel čut, C.; — sanft, gelinde; rahlo kaj prijeti; rahla beseda; rahlo kaj povedati; rahlo stopati, sachte auftreten.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
rano [ráno]
prislovstara beseda zgodaj zjutraj; zarana
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
rarašek [rárašǝk
]
(rarošek, raražek, rarožek) samostalnik moškega spolahudi duh, hudič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
razbojn(i)ski -a prid. razbojniški:
Vy pak ſte jo ſturili k' eni Rasbojnski daj. ed. ž jami ǀ v' tatuinski, inu rasbojnski tož. ed. m ſtan ſe ſo podali ǀ de ſo vuoli, teletta, inu golobe predajali, inu s'zerkvi Boshje eno rasbojnsko tož. ed. ž jamo ſturili ǀ kakor Iudy, kateri s'hishe Boshje, ſo bily ſturili eno raſbojnsko tož. ed. ž jamo Če je beseda tvorjena in → razbojnik, je upravičen nastavek razbojniski, če je tvorjena iz → razbojen, pa razbojnski.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
razdelilno število [razdelȋlno števílo]
samostalniška zveza srednjega spolajezikoslovje delilni števnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
razstávljati, -am, vb. impf. ad razstaviti; auseinanderstellen; — zerlegen, trennen: kakor je beseda sestavljena, tako se tudi razstavlja, Ravn. (Abc.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
reci [réci]
ime črke r
PRIMERJAJ: r
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
reč [rẹ̑č]
samostalnik ženskega spola- stvar
- beseda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
réjč tudi réč -i tudi ričí ž 1. beseda, jezikovna enota za označevanje pojmov: Ka vcsini eta rejcs ſztvoriti KMK 1780, 9; da razmis, ka vſzáka rejcs zadene BKM 1789, 7; Rêcs je z-edne ali vecs szillabih sztojécse vöpovêdanye dugoványa AIN 1876, 7; nego ſzamo edno rejcs povej KŠ 1771, 25; Na nyegovo rejcs ſze nakleknemo SŠ 1796, 8; ptühinszke litere, stere vu ptühinszkoj rêcsi sze nücajo AIN 1876, 6; nego vſzakov recsjov, ſtera zvüſzt Bo'zi zhája KŠ 1771, 11; i vö je vrgao te dühé li zricsjom KŠ 1771, 25; Tou nam pokáſejo ete recſi TF 1715, 44; Kotereſzo te ricſi TF 1715, 39; na miſzlimi ſztojo vſzigdár reicsi tvoje SM 1747, 83; Te naj vékſo zrok je márne ricsi KŠ 1754, 44; Naj bodo ricsih ete KŠ 1754, 4; i nistere neſzpodobne recsi BRM 1823, II; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; recsi so z-kotrig KAJ 1870, 6; Na zgovárjanye gledocs szo rêcsi stiriféle AIN 1876, 8; Koterie rázum teh recseh TF 1715, 18; Tak i od eti rejcsi ſcsiscsene ſzo nase peſzmi BKM 1789, 4; po gorivzétji szlovenszkih rejcsih med szvoje KOJ 1848, 8; Govorênya [szo] z-rêcsi KAJ 1870, 6; Od szillab i od rêcsi AIN 1876, 7; Vu obrácsanyi szam pohaszno deacske recsi KOJ 1833, V; Z-káksimi recsmi je potrejbno proſziti SIZ 1807, 3 2. kar je izraženo z besedami: Rêcs Goszpodna je csiszta TA 1848, 10; od stere je szpevao Goszpodni za volo récsi Kúsa TA 1848, 6; Ár što je legov, je dobre rêči nevrejden BJ 1886, 5; Nyegovo rêcs mam vervati BRM 1823, 7; zetakovom reicsjom onda oſzodi nyé SM 1747, 83; ricſi moje pa nigdár ne prejdejo KŠ 1771, 82; Tou ſzo rejcſi Kriſztusa BKM 1789, 19; Eto szo nakráczi nasse récsi SIZ 1807, 4; Naj zpoznas gvüsnoſzt oni rejcs KŠ 1771, 161; A ſteri pak etim recſem ne vörje TF 1715, 45; ſteri vorje tejm ricsém KŠ 1754, 210; záto, kaj ſzi nej vörvao recsim mojim KŠ 1771, 162; steri reicsi tve poſzlüsa SM 1747, 85; I tve ſzvéte rejcsi zdr'závati BKM 1789, 133; Na té ricsi záto mi merkajmo SŠ 1796, 15; nasse récsi, na ſtere récsi od váſz eden lejpi odgovor csákamo SIZ 1807, 4; uu etih recſih ſztoy vſza právda TF 1715, 18; Ka vörjemo po ricsáj dvanájſzetoga Stüka KMK 1780, 22; lepou pomali ino zponiznimi recsmi predkláda TF 1715, 7; Boug naz ſzteimi ricſmi kſzebi ſche pritégnoti TF 1715, 26; ſzem znasſega Goszpodna ricsmi tak vcsio KŠ 1754, 6a 3. navadno v zvezi rejč Božja evangelij, berilo: Reics Bosja oſztane vſzigdár SM 1747, 79; Rêcs bo'za KAJ 1848, VI; ta ſzvetloſcha reicſi Bosje ſzvéte TF 1715, 3; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; Truber, Bo'ze rejcſi ſzluga KŠ 1771, A6a; te Bo'ze rêcsi ſze dr'zi BRM 1823, 3; mi Bosjoi reicſi vörjemo TF 1715, 27; ſzvétoj nyegovo rejcſi vörjemo KŠ 1754, 160; Reics Bosjo ſzlisſimo SM 1747, 81; Gda kaj za Bo'so rejcs dr'zimo KŠ 1754, 19; ino ſzi nazveiſztil meni, po tvojoi ſzvétoi reicsi SM 1747, 67; naj on náſz varje vu ſzvojoj rejcsi KŠ 1754, 174; Pride Po ſzvojoj ſzvétoj rejcſi BKM 1789, 19; Molitev po Rêcsi Bo'zoj TA 1848, 9; nego zrecsjov Bosjov vküpe ſzklenyena voda právie kerſzt TF 1715, 32; gda naſſo hüdoubo z-Bo'zov ricsjouv odejvamo KŠ 1754, 20; naj gucsi, kako Bo'ze ricsi KŠ 1754, 22; poſzlüjhnite mojega kvám zdaj zagovárjanya ricsi KŠ 1771, 410 4. nauk: Rêcs nyegovo bôgajte BRM 1823, 8; naj ſze niscse nyegove rejcsi ne vcsi KŠ 1754, 163; tüdi njegovo reč dobro pozna AI 1878, 8; Vcsio náz vrecsei ſiveti TF 1715, 12; da naz obderſi, uu ſzvojoi reicſi TF 1715, 28; Da bi I 'znyega rejcsjom 'ziveli BKM 1789, 176; ka ſze nám po eti ricséjh odpüscsanye dá KŠ 1754, 206 5. besedilo: sze szpráviscse sz-precstenyom králeszke recsih odpré AI 1875, kaz. br. 1; dokoncsati v-králeszkoj rêcsih naprédáne dugoványe AI 1875, kaz. br. 2; Liki je piſzano vu knigaj ricséjh E'zaiás proroka KŠ 1771, 173 6. govorjenje: Goszpodne poszlühni moio reics ABC 1725, A7b; na králeszko recs dáni odgovor AI 1875, kaz. br. 2; ino je rêč pazlivo poslüšala BJ 1886, 4; tanács ſzo dr'zali, kakbi ga zamre'zili vu rejcsi KŠ 1771, 73; vu rêcsi, I v-krſzti je nazôcsi BRM 1823, 5; Nêoszkrúno v-rêcsi, v-deli KAJ 1848, 4; Goszpodne, szlisaj recsi moje TA 1848, 4 7. obljuba: Lübézen k-tvojoj rejcsi SŠ 1796, 3; dáu nam je reics ſitka vekivecsnoga TF 1715, 3 8. govorica, jezik: Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi szamom je ono KOJ 1833, VII; csi sze ednouk pokopa vogrszka rejcs KOJ 1833, III 9. glagol: Verbum (rejcs, ige) KOJ 1833, 12
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
rekǫ́vən, -vna, adj. gang u. gäbe, gebräuchlich: ta beseda pri nas ni rekovna, Ip.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
rihta [rȋhta]
samostalnik ženskega spola- koroško jed
- sojenje, sodba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
riniti [ríniti rȋnem]
nedovršni glagolstara beseda riniti, potiskati, porivati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
rivati [rívati rívam]
nedovršni glagolstara beseda suvati, porivati, gnati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
-rniti [rnīti ŕnem]
glagol, samo v sestavistara beseda
PRIMERJAJ: obrniti, povrniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
robàt, -áta, adj. 1) mit einem Rand versehen, Mur.; robata skleda, die Randschüssel, V.-Cig.; r. ščit, der Randschild, Cig.; — 2) kantig; — rauh; robato kamenje, Vrtov. (Km. k.); — derb, schroff; robata kletev, ein derber Fluch; robata beseda, ein derbes Wort.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
rodnik [rodník]
samostalnik moškega spolajezikoslovje rodilnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
Rudolfova [rȗdolfova
]
samostalnik ženskega spoladolenjsko mesto Novo mesto
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
samodrstvo [samodȓstvo]
samostalnik srednjega spolamonarhija
PRIMERJAJ: samooblastvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
samooblastvo [samooblȃstvo]
(samoblastvo) samostalnik srednjega spolamonarhija
PRIMERJAJ: samodrstvo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
samorástov, adj. = od samoraslega drevesa (šaljiva beseda): kak les je to? — samorastov, Lašče-Levst. (M.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
samorášč, adj. wildwachsend, urwüchsig, Jan., Lašče-Levst. (M.); s. les, Jurč. (Tug.); samorašča sliva, samorašč oreh, BlKr.; — (fig.) samorašča beseda, t. j. ne skovana, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
samọ̑strẹł, -la, m. 1) die Armbrust, der Schießbogen, Meg., Mur., Cig., Jan.; tetive s samostrelov, Krelj; samostrel prožiti in puščice nasajati (učil bom vaše otroke), LjZv.; — 2) die Bilchfalle, Mur., Cig., Met.; (ker se kakor samostrel sprožuje, Levst. [Rok.]); — (ta beseda ima med narodom razne popačene oblike: samojstra, samojstrn, Levst. [Rok.]; samostro, Mur.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
samosvojna [samosvójna
]
samostalnik ženskega spolajezikoslovje samostalnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
semveč vez. 1. temveč:
vij paK dokler ne shivite po pameti, semuzh po shelah hudih vashijh pozhutku ǀ nei zhlovik, semuzh li ena podoba zhloveska 2. (drugega) kakor:
po celem mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ jest ſe ne boijm drugu, semuzh moje matere ǀ jest ſe neboijm drugiga, semuzh eniga nepriatela mojga ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide ſemuzh en ſam Kamen ǀ vzherai my nej ſmo druſiga v'rokah imeli ſemuzh blatu, inu ſlamo ǀ nervezh ſe imamo bati, de bi kejkaj neſturili, ali nemislili v' Hishi Boshy, kateru bi G. Bogu ſuper bilu, ſe muzh imamo s' to ner vekshi pohleunoſtio, inu andohtio v'Zerkui biti ǀ drusiga s'nijh ust nej bilu shlishat, ſemezh 3. ampak samo:
obena shena nej ſmejla slatiga guanta noſsit, ſemuzh krajliza ǀ nikuli druſiga ludje nebodo dellali, ali mislili ſemuzh li Boga zhaſtili Geselska beseda je nastavljena po etimološkem načelu, saj beseda izvira iz zveze *sěmь vě̋t'e; → temveč.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
silen [sílǝn]
pridevniksilen, močan
PRIMERJAJ: siven
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
silnik [sȋlnik]
samostalnik moškega spolanasilnež
PRIMERJAJ: sivnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
silnost [sȋlnost]
samostalnik ženskega spolasila, nasilje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sirnica [sīrnica]
(sernica) samostalnik ženskega spolanavadno množina neka goba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sirov -a prid. surov:
tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu im. ed. s korejne ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu tož. ed. s Korenje jedla, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ nej druſiga jeila ampak srovu tož. ed. s koreine, sheliszhe, vodo je pyla ǀ S' poshreshnostio je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam. Levite s' tem ſrovem or. ed. s meſsam Geselska beseda je nastavljena upoštevajoč zapise protestantov. Možno bi bilo nastaviti tudi surov.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
siven [sívǝn]
pridevnikkrut, okruten
PRIMERJAJ: silen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sivnik [sȋvnik]
samostalnik moškega spolaokrutnež, tiran
PRIMERJAJ: silnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sivnost [sȋvnost]
samostalnik ženskega spolakrutost, okrutnost
PRIMERJAJ: silnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
skednjar [skǝdnjár]
samostalnik moškega spolaupravnik graščakove kašče, shrambe, ki skrbi za prihodke, priliv dajatev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sklin [
]
samostalnik moškega spolasteklo
PRIMERJAJ: sklen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
skola [skóla]
(skolja) samostalnik ženskega spolatrska
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
skovánka, f. = skovana beseda, der Neologismus, Cig., nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
skribanus m Kateru poterdi ta Vuzheni Carolus ſcribanus
im. ed. (II, 382) Ni jasno, ali je beseda uporabljena v srlat. apelativnem pomenu ‛pisec’ ali gre za priimek.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
skupjemanost [
]
samostalnik ženskega spolapoetika besedna figura, pri kateri se celota poimenuje z njenim delom; sinekdoha
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
skupskladanje teh besedi [skȕpsklȃdanje teh besedí]
samostalniška zveza srednjega spolajezikoslovje skladnja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
skupzložena beseda [skȕpzložéna besẹ̑da]
samostalniška zveza ženskega spola- jezikoslovje zloženka
- jezikoslovje sestavljenka
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
slabẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) an Kraft (Kräften) verlieren, schwach werden; slabim, meine Kräfte nehmen ab; — schwach sein: kadar zlato govori, vsaka beseda slabi, Jan. (Slovn.); — 2) slabi me, es wird mir übel, C., Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
slȃn, slána, adj. salzig, gesalzen, Salz-; slana voda, die Salzlake; slano jezero, der Salzsee; — slane cene, hohe Preise; — slana beseda, eine sarkastische Bemerkung, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
slapina [slapína]
(slabina) samostalnik ženskega spolalakotnica, tj. vbočeno mesto na trebuhu med zadnjim rebrom in kolkom
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
slȋšež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
slovo1 [slovọ̑ slovẹ́sa]
samostalnik srednjega spoladovoljenje za odhod, slovo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
slovo2 [slovọ̑
]
samostalnik srednjega spolaime črke s
PRIMERJAJ: s
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sodba [sódba]
samostalnik ženskega spolasodba
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sohot [sohȍt
]
samostalnik moškega spolavelik kip, ki upodablja junaka; kolos
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sọ̑k 1., sọ̑ka, sokȃ, m. 1) der Saft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; der Baumsaft, Mik.; brezov s., der Birkensaft, Cig.; cedri so polni soka, Trav.-Valj. (Rad); beseda mu teče, kakor sok v dobu, er kommt in der Rede nicht vorwärts, Met.; želodčni, črevesni s., der Magen-, Darmsaft, Erj. (Som.); — 2) der weniger dichte Mehlbrei, Cig., Jan., Gor.; sok je redek močnik, Hip.-C.; Privoščila skoporita Bo ti komaj sok neslan, Preš.; od soka trebuh klempa, Npreg.-Valj. (Rad); — ein zubereitetes Gemüse, die Zuspeise, Rez.-C.; s. iz leče, das Linsenmus, Ravn.; repni s., gehackte Rüben, Jarn., C.; kapusni s., geriebenes Kraut, C.; — die Sauce: čebuljni s., die Zwiebelsauce, C.; mesnina v soku, Eingemachtes, C.; s. pri pečenki, die Bratensauce, Vod. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sorta [sọ̑rta]
samostalnik ženskega spolavrsta, sorta
PRIMERJAJ: rida, vrsta
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sosebnost [sọ̑sebnost]
samostalnik ženskega spolaposebna pravica, ugodnost
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sovražen [sovrážǝn]
pridevniksovražen
PRIMERJAJ: sovraž
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
spakedráti, -ȃm, vb. pf. verhunzen, verpfuschen, Cig., M., nk.; spakedrana stvar, das Missgeschöpf, Cig.; spakedrana beseda, ein schlecht gebildetes Wort, C.; spakedrana kranjščina, Preš.; — žito se spakedra (artet aus), C.; — prim. spakudrati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
spelude, f. pl. = grinte, C.; — (speludi, Schuppen v. glühendem Eisen, Spleißen —, Cig.; dvomna beseda).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
spevorečnost [spevorẹ́čnost]
samostalnik ženskega spolapoetika nauk o pesniških pravilih, zvrsteh in oblikah; normativna poetika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
spol [spȍl]
samostalnik moškega spolaspol
PRIMERJAJ: moški spol, noben spol, šibki spol, ženski spol
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
spolska beseda [spȏlska besẹ̑da]
samostalniška zveza ženskega spolajezikoslovje člen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
spremljevavec [spremljevȃvǝc]
(spremljevalec) samostalnik moškega spola- spremljevalec
- jezikoslovje orodnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sprǫ́žiti, -im, vb. pf. losgehen machen; puško s., das Gewehr losdrücken; uro s., die Uhr in Gang bringen; s. jezik, die Zunge lösen, Cig.; s. se, losgehen; puška se je sprožila; — ins Rollen bringen, in Bewegung bringen: kamen s., da teče navzdol, drevo s., če je kje obviselo, Svet. (Rok.); s. se, ins Rollen, in Bewegung kommen; — veranlassen, in Anregung bringen, Cig., Jan., C., DZ., nk.; beseda besedo sproži, ein Wort gibt das andere, Z.; vprašanje s., eine Frage aufwerfen, Cig. (T.); — (nam. vzp-).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
sram -a/-u
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
stoglar [stọ̑glar]
(stoglavar, stuglar) samostalnik moškega spolapoveljnik, kapetan, stotnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
stran1 -a m stran:
So proſſili, de bi yh puſtil prebivat na vnem ſtranu mest. ed. Iordana (II, 90 s.) Beseda se kaže v moškem spolu le še v zapisu sdaj pustimo nestranu Davida, → pustiti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
strèn, m. die Vereinigung: Dat' roke si v stren, Vod. (Pes.); (iz "strniti" napačno narejena beseda).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
strom [strȍm]
samostalnik moškega spoladrevesno deblo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
svetopísəmski, adj. die hl. Schrift betreffend, biblisch, Bibel-, Mur., Cig., Jan., nk.; svetopisemska beseda, razlaga, C., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
svinjarȋja, f. die Schweinerei, die Unfläterei, (po nem. narejena beseda).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
svojeglavnost [svojeglávnost]
samostalnik ženskega spolasvojeglavost
PRIMERJAJ: samoglavnost, svojeglaven
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ša [šā
]
ime dvočrkja sh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
šacenga [šácǝnga]
(šacinga) samostalnik ženskega spolacenitev
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
šara [šára]
samostalnik ženskega spola- prirojene lastnosti
- rod, vrsta, sorta
PRIMERJAJ: šega
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
šča [ščā
]
ime štiričrkja shzh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
ščeniti [ščenīti ščẹ́nem]
dovršni glagolstara beseda uščipniti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
šega [šẹ́ga]
samostalnik ženskega spola- šega, navada, običaj
- prirojene lastnosti; značaj
PRIMERJAJ: šara
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
šent1 [šȅnt]
samostalnik moškega spolakletvica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
šentati [šẹ́ntati šẹ̑ntam]
nedovršni glagolpreklinjati
PRIMERJAJ: šentovati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
šentovati [šentováti šentȗjem]
nedovršni glagolpreklinjati
PRIMERJAJ: šentati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
širòk, -óka, adj. breit; široke ceste, hlače; široka usta; na dolgo in široko, weit u. breit; beseda znana široko mej Slovenci, Levst. (LjZv.); na dolgo in široko razkladati, weitläufig auseinandersetzen; — široka je, sie ist schwanger; — tudi šírok, -óka, jvzhŠt.; compar. širši, širji, tudi: širokejši, redkokedaj: širočji.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
škala -e ž vrba (?):
ſo zitre, inu gosli na shkale tož. mn. obeiſili, ter milu ſe ſò jokali (V, 620) Zapis povzema verz iz SP Ps 137,2, v katerem je v vseh prevodih uporabljena beseda ‛vrba’, lat. V (po citatu iz Janeza Svetokriškega): in ſalicibus in medio ejus ſuſpendimus organa noſtra, Luter: Unsere Harfen hingen wir an die Weiden, die drinnen sind, sloven. standardni prevod: Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre. Beseda ‛skala’ se pri Janezu Svetokriškem za razliko od sodobnikov nikdar ne piše z vzglasnim sh-, zato bi bila taka pomenska določitev dvomljiva. Razlogov, da bi v zapisu prepoznali izposojenko iz it. scala ‛stopnice, lestev’, ni videti. Beseda škala v pomenu ‛vrba’ sicer v slovenski literaturi kakor tudi v narečjih ni potrjena.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
špel [špẹ̄l]
samostalnik moškega spolastara beseda jezik, tj. sistem znakov za sporazumevanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
štanca [štānca]
samostalnik ženskega spola
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
štata [štáta]
samostalnik ženskega spolanarava, lastnost, značilnost, (prirojene) lastnosti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
štip [
]
samostalnik moškega spola
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
šubla -e ž lopata (?):
ſhuſhter ima dol djati ſvojo shublo tož. ed. (II, 312) V sloven. narečjih in v starejšem jeziku je beseda šubla znana le v pomenu ‛lopata’, ki pa ni ravno čevljarsko orodje. Izvor je v srvnem. schūvel ‛lopata’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
takniti [taknīti táknem]
dovršni glagol- stara beseda dotakniti se
- potisniti (noter)
PRIMERJAJ: dotakniti, stakniti1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.-Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče (schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko (werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče (geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem (nam. v o. l.), Podkrnci-Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc-Štrek. [Let.].
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 583 zadetkov.