dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú
dvorišče s, F9, andron, enu vosku dvoriṡzhe v'mei dvema ṡydama; area, en velik proſtor, dvoriṡzhe, enu jugnu, ṡkadeîn, Isa:30.v.24. scheüer; atrium, dvór, dvoriszhe; aula, muſſoush, dvór, dvoriṡzhe; cavaedium, en dvòr, ali dvoriszhe per eni hiſhi; chors, enu dvoriszhe per eni hiſhi; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; peristylium, -lÿ, vel peristylum, -li, enu meiſtu s'ſtebry okuli obdanu, kakòr v'teh Cloiṡhtrih, ali na goſpoiṡkih dvoriṡzhih; prothyrum, -ri, enu dvoriṡzhe, zhes kateru ſe is gaſe v'hiſho grède
hiša ž, F102, aedes, -aedis, hiſha, Cerkou, prebivaliṡzhe; cancellaria, piſſarska hiſha; casa, -ae, ena ṡhleht hiſha, kozha; coenaculum, vezherje meiſtu, leitna hiſha; curare domum, ẛa hiſho ṡkerbeti; domesticatim, od hiſhe do hiſhe; domus, hiſha; dormitorium, -rÿ, hiſha ẛa ſpanîe, hiſha k'ſpanîu; è domo, is hiſhe, ali od hiſhe; gurgustium, -ÿ, paſtirska hiſha; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; incolumes aedes, dobru pozimprane hiſhe; lemures, nozhne poſhaſti, katere po hiſhah ropotajo; refectorium, ṡa jeid hiſha; suggandia, ſtreſhiza pred hiſho; textrina, -ae, tkalza hiſha; zeta, -ae, hiſha ali kamra
lampa ž, F9, infusorium, tá poſſoda, s'katero ſe kai naliva, ṡlaſti olie v'lampo. Zach:4; lampades ignis, ognîene lampe; lampas, -dis, lampada, -ae, lampa; lucerna, leſherba, lisherna, lúzh, ſveitilu, lampa; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; lychnus, -ni, tudi lampa, ali literna; mergulus, plavzhik v'lampi; myxos, -myxi, plavzhik v'gorezhi lampi; polymyxos, ena lampa, katera ima doſti ṡhleibizhkou ṡa tahte
leščerba ž, lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa
lišerna ž, lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa
luč ž, F18, corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe luzh noſſi; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; elucubrare, kei kai per luzhi délati; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; lucubrare, po nozhi per luzhi délati, na ſvitlu dati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per luzhi ſturjenu; lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt; luminare, -ris, ſvitloba, lúzh; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe luzhi
moč ž, F67, abrogare, múzh odvsèti; authoritas, obláſt, muzh inu obláſt; dirumpere, reṡbiti, reſpozhiti, s'mozhjó reṡbiti; efficacia, múzh, kraft; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; Gabriel, múzh Boṡhya; jus habere in aliquem, zhes eniga iméti múzh inu obláſt; obnixe, ſylnu, s'vſo mozhjó, lipú; pervigere, v'ti narbulſhi mozhi oſtati; robustus, -a, -um, ſylnú mozhán, inu kripák, dobru per mozhi; viribus destitui, ob múzh priti
odtekati se nedov., F3, euripus, -pi, ena voṡka ſtruga morjá, katera pertéka, inu ſe odteka; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lira, -ae, braṡda, tudi v'mei nyvami jamizh de ſe voda odtéka
padeč del., F11, collapsus, doli podert, doli padèzh; comitialis morbus, padezha boléẛen; epilepsia, -ae, tagota, Boṡhya oblàſt, padezha boléṡan; folia caduca, lyſtje padezhe; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; jus caedum, padezha pravda, katera je na eno ſtran padla, ali ṡapuṡzhena; morbus sacer, comitialis, herculeus, caducus, lunaticus, Boshya oblàſt, padezha boléṡan; occiduus, ſláb, padezh; praester, padezhi ogîn; recidivus, -a, -um, ṡupèt padezhi, naṡai povernên; sonticus morbus, huda, inu ṡhkodliva boléṡan, prehuda, ṡhkodliva, padezha tagota, Boṡhya obláſt
popolnoma prid., consummatus, -a, -um, v'vſim popolnoma, dodélan, brumen, dober; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; incolumnitas, popolnoma ṡdravje; perfectus, -a, -um, popolnoma, dodélan, ṡverſhen, ceil; perspicientia, -ae, zhiſtu inu popolnoma ſposnanîe, biſtra raṡumnoſt, kadar eden prou biſtru gleda; sospitas, popolnoma ṡdravje
prinašati nedov., F6, aggregare, v'kúp ſpravlati, noſſiti, pernaſhati; ignifer, kateri ogîn noſſi, ali pernaſha; lentisciferus, -a, -um, kar maſtix pernaſha; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; mellifer, kar mèd pernaſha; portare, noſſiti, neſti, pernaſhati
ror m, F20, aquagium, vodeni ror; aquae ductus, vodeni ror; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; arundo, terſt, mezhizhje, ror, ſhiba, ſterniſhe; canalis, en graben zheṡ ror; canna, en ror, paliza s'terſtja, terſt; colimbus, vodeni rori; fistula, tá ror v'garli, ṡkuṡi kateriga ſe diha; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal; hydraulus, hydrauli, vodeni rori, ali ṡhleibi, po katerih voda tezhe; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; papilla, -ae, tudi ... ror is kateriga voda iṡkaka; sacra fistula, harbtiṡzha ror kir je muṡig; siphon, -nis, ena zeu, ali ror, po katerim voda tezhe; siringa, -ae, ena zeu, ali ror; stomachus, tudi tá ror, ali goltaniz, po katerim te ṡhpiṡhe v'ṡhelodiz gredó; stylobata, -ae, tudi en liſſen ror, po katerim voda tezhe; theca pennaria, ror ṡa pèrje k'piſſanîu; trachea, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe, ali ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha; tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
sveča ž, F8, candela, ſveizha; candela sebacca, lojena ſvézha; cereus, voszhèn, ali voszhena ſvézha; ellichnium, en taht v'ſvézhah, ſteîn; fungus, -gi, otrenyk od ſveizhe; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; lychnus, -ni, en taht v'ſveizhi; sebare candelas, lojene ſveizhe délati, lojenize délati
svetilo s, F2, lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa; lucernae, gorezha ſveitila; prim. svitila
svetiti nedov., F8, explendescere, vun ſveititi, ſyati, laṡkatati; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; interlucere, v'meis ſveititi, eno ſvitlobo v'meis ſpuſtiti, ali dati; lanterna, -ae, literna ṡa ſveititi; lucere, ſveititi, ſe ſveititi; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; perlucere, poſveititi, ṡkuṡi ſveititi, ali ſe laṡkatati; praelucere, naprei ſveititi, mozhnu ſyati
svitloba ž, F21, claritas, claritudo, ſvitloba, zhiſtoſt, ſvitluſt, reſvizhenîe; flagrantia oculorum, ṡvitloba, ali laṡkatanîe teh ozhy; illustrans, kar ſvitlobo daje; interlucere, v'meis ſveititi, eno ſvitlobo v'meis ſpuſtiti, ali dati; irradicare, reſveititi, ſvitlobo dati, reſyati; jubar, jubaris, juternîa ṡvéṡda, ali daniza, inu tá s'vezherna ṡvéṡda: ſvitloba, ſvitlúſt; luminare, -ris, ſvitloba, lúzh; lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe; nitor, -oris, ſvitloba, laṡkatanîe; radius, -dÿ, ſvitloba, ſyanîe; resplendere, reſveititi, mozhnu ſyati, pruti ſvitlobo dajati
svitlost ž, F5, claritas, claritudo, ſvitloba, ſvitloſt, reſvizhenîe; fulgor, -oris, ſvitlúſt, ṡarja; jubar, jubaris, juternîa ṡvéṡda, ali daniza, inu tá s'vezherna ṡvéṡda: ſvitloba, ſvitlúſt; lumen, -nis, lúzh, ſvitluſt; splendor, -oris, ſvitloba, ſvitlúſt
tok m, F3, corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe luzh noſſi; pharetra, -ae, en tul, tuliz, tók ṡa ſtreile; pharetratus, -a, -um, s'takim tokam oṡkerblen
tul m, F2, corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok v'katerim ſe luzh noſſi; pharetra, -ae, en tul, tuliz, tók ṡa ſtreile
bakla -e ž bakla: S. Duha pergliha eni gorezhi bakli daj. ed. ǀ ta luzh vgasne … kadar ſmò sanikarni de volje neperkladamo, de k'bakli daj. ed. kaj neperkladamo ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo or. ed. gnade S. Duha ǀ kakor Baklę im. mn. gorezhe ǀ s' gorezhmy baklamy or. mn. ← srvnem. vackel ← lat. facula ‛bakla’
lajhter m svečnik: de bi on kakor ena gorezha ſvejzha resfetil to temno pamet teh ludy, sa laihter tož. ed. je bil isvolil Chrish (III, 261) ǀ Nihzhe nevushgè eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu mejſtu, tudi nikar pod en Polounik, temuzh na Laihter tož. ed., de, kateri noter gre, luzh vidi (III, 547) ǀ ga je bil poſtavil na laihter tož. ed. taiſte Cerkvi (III, 556) ← nem. Leuchter ‛svečnik’
luč -i ž luč: ta luzh im. ed. vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò ǀ en klaſs pres sernja; ena ſveizha pres luzhi rod. ed. ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi rod. ed. shlushiti ǀ eno luzh tož. ed., ali ſvezhio v' rokah imate ǀ ſmo dilishni teh Svetnikou erbſzhine v' tej luzhi mest. ed. ǀ shelim tebe s' luzhio or. ed. gnade Boshje resfetiti ǀ od Diogena piſheo, de po dnevi s' Luzhio or. ed. po plazi je hodil ǀ opoldan s'luzhio or. ed. je hodil ǀ ſami morimo na dusho ſpolnit, inu naprej te luzhi tož. mn. poslati
naglo prisl. naglo, hitro: ona je taku naglu tekla, de ven bodezh garm belih gartrosh je bila padla ǀ ena ſilnu velika ſkala ſe je bila s'hriba utergala, ter ſe je naglu pruti kloshtru valila ǀ kadar on je bil bliſi Damaska prishal, ga je naglu ena luzh od Neba obſvejtila ǀ naglu sbolj, poklizheo hitru Mashnika na naglo na hitro, nepremišljeno: nikar taku nenaglu ne poſtavite ſe na morie, de ſe nebote grevali
nebo -a/-esa s 1. nebo: Sherjali, Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu im. ed. shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle ǀ v'venim majhinim Vblatu stoij ta, kateriga semla, inu Nebu im. ed. obſezhi nej moglu ǀ Se je na naglu en ſhum, Sturil od Neba rod. ed. ǀ Nòèſsavi Sijnovij, kateri ſo hoteli en Turn sijdat, de bi do Neba rod. ed. doſegel ǀ ga je naglu ena luzh od Neba rod. ed. obſvejtila ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu tož. ed. s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu tož. ed. gleda ǀ G: Bug po tem kir je bil ſtuaril Nebù tož. ed., inu semlo ǀ Enkrat semla je bla shla pred Jupitra Nebù tož. ed. toshit ǀ bodo zhudne rezhy ſe vidile na nebi mest. ed., inu na semli ǀ je na Nebu mest. ed. garmelu, bliskalu, shumelu, inu erjulu, Kakor de bi imelu vſiga Konz biti ǀ ſapovej pod fraj Nebeſsom or. ed. miſo perpravit 2. nebesa: moje Nebu im. ed. bo vaſhe krajlevſtvu ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù tož. ed., ampak tudj hishe teh ſakonskyh ǀ po tempotu te pokure v'Nebù tož. ed. pridejo → nebesa
nizko prisl. nizko: NIſku, niſku miſli moje danaſs oſtaníte ǀ nej na Nebeſih ſtala, ampak nisku v'luffti ǀ nisku ſe tebi perpognem primer.> zhe nishaj to luzh perpognete, viſokjishi ſenza tiga shibla ſe polsdigne
nositi -im nedov. nositi: obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit nedol. Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti nedol. ǀ katera je imela v'ſebi noſſiti nedol. ſvetiga Duhà pò oſnanovajna Angela Gabriela ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit nedol. ǀ Ti bosh vidil moje rame, katere imaio grehe tiga ſvejtà noſsiti nedol. ǀ vſy vkupai prideio, ſe sazhne na miso noſit nedol. ǀ Ti noſſish 2. ed. tvojo shlahnuſt v'zheulah ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti, kakor yh noshish 2. ed. ǀ kadar bi edn shelel vejdit, aku ena breia ouzhiza noſſi 3. ed. belu, ali zhernu jagnizhe ǀ kaj s'ene poshte y noſsi 3. ed. tista baba ǀ taiſti je ozha tiga otroka, Kateriga nosi 3. ed. ǀ nenoſi +3. ed. velike teshave, ampak li tulikajn je njemu sa shivejne potrebnu ǀ kakor sdaj my Capucinery noſſimo 1. mn. ǀ hozhe de v'serzù drukaniga noſsimo 1. mn. ǀ ta luzh vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò, de ſi glih po vejtru io nenoſsimo +1. mn. ǀ kateri Christuſhavu ime noſsite 2. mn. ǀ pre teshke butare noſſite 2. mn. ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte de nejſte moshie, inu de hlazh nenoſite +2. mn. ǀ kumaj try dny shuline noſſio 3. mn. ǀ kakor ſlonij kateri celle turne noſsio 3. mn. ǀ h' bolnikom, ali s' proceſſio S. Rus. T. noſio 3. mn. ǀ porod tega greha v'njeh vejsti nuſsio 3. mn. ǀ Perpogni tvoje rame jo noſſi vel. 2. ed., inu ſe neuperaj ǀ en orru je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil del. ed. m ǀ shitu je v' malen noſsil del. ed. m ǀ leta nej li slato Krono na glavi noſil del. ed. m ǀ devet meſizou je tebe v' ſvojm teleſſi teshku noſſila del. ed. ž ǀ s'ſabo je noſsila del. ed. ž eniga ſtrupeniga gada ǀ kadar yh je naſsila del. ed. ž, porodila, inu dojla ǀ ſo noſſili del. mn. m ſrajzo is zhiſtiga platna ǀ ſó na zheulah luno noſili del. mn. m ǀ njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile del. mn. ž do ſmerti
obsvetiti dov. obsvetiti: ga je naglu ena luzh od Neba obſvejtila del. ed. ž (II, 215)
polovnik m mernik: Nihzhe nevushgè eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu mejſtu, tudi nikar pod en Polounik tož. ed., temuzh na Laihter, de, kateri noter gre, luzh vidi (III, 547) Citat iz SP na začetku pridige; prim. pri Pleteršniku polovník ‛pol mernika; Scheffel’.
pripogniti -nem dov. upogniti, skloniti: kolena pred Altariam perpognit nedol. ǀ mojo glavo nisku perpognem 1. ed. ǀ Hugo Cardinalis ſe zhudi de Christus poprej glavo doli perpogne 3. ed. ǀ my tudi nasha ſerza, inu glave pred ſtolam tvoje mogozhnoſti perpognemo 1. mn. ǀ zhe nishaj to luzh perpognete 2. mn., viſokjishi ſenza tiga shibla ſe polsdigne ǀ Perpogni vel. 2. ed. tvoje rame ǀ prezei je bil ſvoje ozhy, inu oblizhe k' semli perpognil del. ed. m pripogniti se prikloniti se, skloniti se: Onovu shegnani Mashnik, nisku ſe tebi perpognem 1. ed., andohtlivu tvoje shegnane rokè kushnem ǀ Kadar letu Chriſtus shlishi, inu njeh miſli poſna, ſe perpogne 3. ed. ǀ Nobedn ſe neperpogne +3. ed., de bi taiſtu gori uſdignu ǀ inu vener my K'sapuvidam Boshim ſe neperpognemo +1. mn. ǀ taiſtimu ſe neodkriete, inu neperpognete +2. mn. ǀ ozhy ſe perpogneio 3. mn., inu gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern ǀ Chriſtus Kadar ſe je bil perpognil del. ed. m, inu na semlo s'perstam piſsal, je lete beſsede piſsal ǀ vashe glave na pepelnizo ſte pred Mashnikam perpognili del. mn. m
skriven -vna prid. 1. skriven, skrit: od taiſtiga skriuniga rod. ed. m greha n' hozheo ſe sdershati ǀ de nej bilu mozhij ſkriune rod. ed. ž, ali ozhitne, de bi tebe mogla od gnade Boshje lozhit ǀ ga pele veno drugo skriuno tož. ed. ž kambro ǀ Nihzhe nevushgè eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu tož. ed. s mejſtu ǀ sa brumnu ſe dershish, Katera v'taistim skriunim mest. ed. m Kotu, v'taisti temmi ſi nazhista bila ǀ na skriunim mest. ed. s mejſti ſim bila porodila ǀ Leta je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem mest. ed. s meiſti ǀ kadar skriuni im. mn. m grehi v' tvojm ſerzi bi ſe nebili gori dershali ǀ Bug vidi naſhe shelje, inu misly, de ſi lih ſo skriune im. mn. ž sdaj, vener enkrat bodo ozhitne ǀ bote lahku premagali vaſhe skriune tož. mn. m ſaurashnike ǀ sa gnoine bule saſtopi te skriune tož. mn. m grehe ǀ zhes naſse ozhitne, inu ſkriune tož. mn. m ſaurashnike ǀ katerimu vſe ſvoje skriune tož. mn. ž miſli je resodel ǀ je posnal ſkriune tož. mn. ž misly ſvojh bratou ǀ nezhiste della, Katere shriunih mest. mn. Kotah, v'temmi, po nozhi ſam, ali ſamadrug ſi doperneſal 2. skrivnosten: Kaj pomeni tu zhudnu inu skriunu im. ed. s Videjne ǀ Goſpudi Boga ſodbe ſo tuku skriune im. mn. ž, inu uiſſoke, de zhloveska pamet ſgruntat yh nemore ǀ beſsede ſo skriune im. mn. ž, de vſakateri yh nemore lahku ſaſtopit ǀ de bi vy danaſs premishluvali te skriune tož. mn. ž lastnusti S. Duhà presež.> vsij ludje bodò nashe ner skriunishi tož. mn. m grehe vidili na skrivnem na skrivaj: kakor duei pershoni katere na skriunem greh tribata ǀ ludje ſo na skriunem malikovali, de obeden yh nej vidil ǀ na skriunim je Chriſtuſa sa praviga Shiviga Boga molila ǀ Letu je taiſtu oku, kateru je tebe vidilu na skriunim greshiti
stena -e ž stena: ozy pruti ſteni daj. ed. oberne inu sazhne na quarte kasat ǀ eno luzh, ali ſvezhio v' rokah imate, inu leto k'ſteni daj. ed. v' kateri en shebel je perbit, perpognete ǀ Njegovo ſteno tož. ed. hozhem jeſt prozh vſeti ǀ glasnu ſazhne vpyti, s'glavo ob ſteno tož. ed. tauzhi ǀ ona sagleda en Crucifix na ſteni mest. ed.
sveča -e ž sveča, luč: bò ugasnila ſueizha im. ed. nashiga shiveina ǀ Ti ſi bil kakor ta ſvejzha im. ed. ǀ dokler she gori sueizha im. ed. vashiga lebna ǀ ſo raunu kakor en klaſs pres sernja; ena ſveizha im. ed. pres luzhi ǀ dokler to skrinio boshio nei ſo bili prezei v' Tempel nesli, ni ſvejzhe rod. ed. persgali ǀ je imel v'roki deſni eno gorezho ſvejzho tož. ed. ǀ hitru pershgite shegnano svejzho tož. ed. ǀ vſako Sabbato je eno ſvezho tož. ed. pershgal ǀ Svetimu Antonu h' zhaſti pershgem eno svezho tož. ed. ǀ je sapovedal eno sueizhio tož. ed. pershgati ǀ eno luzh, ali ſvezhio tož. ed. v' rokah imate ǀ en Menih je zhes ſvojo kloshtarsko sapuvid enu jejze na eni gorezhi ſvejzhi mest. ed. po nozhi pekil ǀ Ta Turn s' to gorezho ſveizho or. ed. pot kashe ludem, kateri po morij plauaio ǀ lampe, inu ſvezhe im. mn. ſò ugaſnile ǀ nam samorio sprizhat te table smalane, te Svejzhe im. mn. offrane ǀ ſedem sfeizh rod. mn., inu try lampe je bil ugasnil ǀ gorezhe sfeizhe tož. mn. v' rokah imaio
ugasniti -nem dov. 1. ugasniti: Aku zhlovek zhaka dokler ſueizha hozhe vgaſnit nedol. ǀ ogin ugaſne 3. ed., aku derua ſe ne perkladaio ǀ ta luzh vgasne 3. ed. de ſi glih vodo gori neuliemò ǀ ogin te nezhiſtoſti vgaſne 3. ed. ǀ dokler bò ugasnila del. ed. ž ſueizha nashiga shiveina ǀ lampe, inu ſvezhe ſò ugaſnile del. mn. ž 2. pogasiti: raunu kakor voda ugaſne 3. ed. ogin … taku almoshna ugaſne 3. ed. greh ǀ kapla vuodè io ugaſne 3. ed. ǀ vejter velik v' kambro prishal v' kateri je ona leshala, ter ſedem sfeizh, inu try lampe je bil ugasnil del. ed. m ugasniti se ugasniti: taku nyh smersla ſerza s'ogniam svoje S. lubesni vſhge de nihdar vezh ſe nemorio vgasnit nedol.
visoko prisl. visoko: kregul pak lety taku viſsoku de ſe nemore vidit ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit ǀ Viſoku gnadliva Gospodizhna Gertrudis Graffinia von Turn ǀ ſvoje mladizhe imaio v'luft viſſoku prutu ſonzu neſti primer.> je hotel she viſokejshi ſe polsdignit, inu glih tem Seraphinom ratat ǀ Syn Boshy nej mogal visokeishi zhlovesko naturo polsdignit ǀ zhe nishaj to luzh perpognete, viſokjishi ſenza tiga shibla ſe polsdigne ǀ aku ble lubimo vichshi pruti nebeſſam pridemo ǀ vode ſo vishishi poſtaulene kakor semla ǀ je hotel she vishishi ſedeiti presež.> je bil ſedem velikih ſtebrou poſtavil, verhu leteh pak vſe ſort oroshia, inu ner vishej pak eno barco, ali zholn
vliti vlijem dov. politi, zliti: ta luzh vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò +1. mn. (I/1, 166) ǀ nej mogozhe pogaſſiti, de ſi lih veliku vuode gori ulijejo 3. mn. (II, 212)
vžgati vžgem dov. vžgati, vneti, prižgati: kej bi on mogal ſvoje ſerze omezhiti, inu s' lubeſnio boshjo vshgati nedol. ǀ tu tudi danaſs sheli ſturiti v'naſhih ſerzah, inu te s'ogniam ſvoie S. gnade vſhgati nedol. ǀ Boshja beſſeda ima muzh ushgati nedol. s' lubesnio Boshjo tu zhlovesku ſerze ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati namen. njega zhistu ſerze ǀ kadar vshgè 3. ed. eno hisho, eno cello vas ǀ vſhgè 3. ed. s' ogniom ſvoje S. lubesni ǀ nyh smersla ſerza s'ogniam svoje S. lubesni vſhge 3. ed. ǀ Nihzhe nevushgè +3. ed. eno luzh, inu jo poſtavi na enu skriunu mejſtu ǀ Seraphini ſo gorezhi od lubeſni Boshje, inu tudi druge vshgò 3. mn. s' ogniom lubeſni Boshje ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal del. ed. m te smersle ſarze teh ludy ǀ de bi vus ſvejt s' taiſtom ushgal del. ed. m ǀ njeh temna, inu ſmersla ſerza je bila reſuetila, inu vshgala del. ed. ž ǀ de bi te beſſede vaſhe ſerzè omezhile, vaſho pamet reſvetile, inu vasho volo s' lubesnio Boshjo vshgale del. mn. ž vžgati se vžgati se, zagoreti: gvant ene sheme ſe je bil vshgal del. ed. m
žebelj -blja m žebelj: k'ſteni v' kateri en shebel im. ed. je perbit ǀ zhe nishaj to luzh perpognete, viſokjishi ſenza tiga shibla rod. ed. ſe polsdigne ǀ vſamejo en debau shebel tož. ed. na roko desno permirio ǀ S. Theresy namejſti slatiga perstina je bil dal en shelesni shebil tož. ed. ǀ S' tem sheblam or. ed. Jael je bila prebila glavo Siſaru ǀ s' shiblam or. ed. prave grevinge ǀ mene ble martra tuoja nevera, kakor shebli im. mn. ǀ Aku jeſt nebom na njegovih rokah vidil ſnaminja teh sheblou rod. mn. ǀ ushe ſo ſapovedali debele shtrike spleſti, kleishe, kladoua, sheble tož. mn., bodezhe ternie perpravit ǀ Chriſtusſa s' shelesnimy shebli or. mn. na Chrish ſo perbili ǀ je bil s' shebly or. mn. inu s' ſulizo preboden ǀ s' debelimi shibli or. mn. preboden biti ǀ prebodene s'sheblij or. mn. ǀ s'gaishlami reſtargan, s'ternjam kronan, s'shibli or. mn. perbit na krishu