a1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
a4 črka prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ab zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
abačica -e samostalnik ženskega spola predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
abba – samostalnik moškega spola biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
abec -a samostalnik moškega spola ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
abtašica -e samostalnik ženskega spola predstojnica svetišča, ženskega samostana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ač zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
adamant -a samostalnik moškega spola najtrši, navadno svetlo obarvan prozoren dragi kamen, ki močno lomi svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: diamant
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
adamantov -a -o pridevnik ki se nanaša na diamant; SODOBNA USTREZNICA: diamanten
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
adamaski -a -o pridevnik ki je povezan z mestom Adma ob Mrtvem morju; SODOBNA USTREZNICA: admaški
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec
FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
adramitiski -a -o pridevnik ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
adrianitiski -a -o pridevnik ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
adriatiski -a -o pridevnik v antiki ki se nanaša na Adrijo, morje med Grčijo in Sicilijo
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
afekt -a samostalnik moškega spola zelo močno in težko obvladljivo, a kratkotrajno čustvo; SODOBNA USTREZNICA: afekt
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica
2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
afinski -a -o pridevnik slabšalno ki se nanaša na nekritično posnemanje vedenja, ravnanja; SODOBNA USTREZNICA: opičji
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
afriski -a -o pridevnik ki se nanaša na Afriko ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: afriški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
aftelj -na samostalnik moškega spola priprava za zapenjanje; SODOBNA USTREZNICA: zaponka
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
aga -a samostalnik moškega spola turški nižji vojaški ali civilni oblastnik; SODOBNA USTREZNICA: aga
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
agab nesklonljivo, samostalnik ženskega spola biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
agāva, f. die Agave, Cig.; amerikanska a., die hundertjährige Agave (agave americana), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ágres, m. = kosmulja, die Stachelbeere (ribes grossularia), Mur.; (agras), Tuš. (R.); — iz avstr.-nem. agras; prim. srlat. agresta, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ahar -ja (ahar, hagar, aar, hahar, arar) samostalnik moškega spola1. kdor poklicno izvršuje smrtno kazen; SODOBNA USTREZNICA: rabelj
1.1 ekspresivno kdor je odgovoren za usmrtitev koga
FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ahat -a (ahed, ahat) samostalnik moškega spola poldragi kamen različnih barv; SODOBNA USTREZNICA: ahat
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ahker -ja*/-kra* samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ahkerec -rca samostalnik moškega spola gradbena konstrukcija, ki moli vodoravno iz hišnega zidu; SODOBNA USTREZNICA: izzidek, pomol
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ahla -e samostalnik ženskega spola nazobčan zgornji del priprave za razčesavanje prediva
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ain – samostalnik moškega spola za oznako zaporedja kitic v psalmu ime hebrejskega soglasnika; SODOBNA USTREZNICA: ajin
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ajer -a (ajer, aer) samostalnik moškega spola1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki obdaja zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak
2. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak
FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema
1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe
FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
alef – samostalnik moškega spola za oznako zaporedja kitic v psalmu ime hebrejskega soglasnika; SODOBNA USTREZNICA: alef
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
aleksandrijski -a -o (aleksandriski) pridevnik ki se nanaša na Aleksandrijo; SODOBNA USTREZNICA: aleksandrijski
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
aleksandrinerski -a -o pridevnik ki je povezan z Aleksandrom; SODOBNA USTREZNICA: Aleksandrov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
alfa -e samostalnik ženskega spola ime prve črke grške abecede; SODOBNA USTREZNICA: alfa
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
alftra -e samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ālga, f. die Alge; sladkovodne, morske alge, Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
āloa, f. die Aloe, Cig., Jan.; stoletna a., die hundertjährige Aloe, Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
aloe nesklonljivo, samostalnik – dragocena dišava iz agavi podobne tropske rastline z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja
FREKVENCA: 15 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
aloes -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola1. agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja
1.1 dragocena dišava iz te rastline
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
amalekiterski -a -o pridevnik ki se nanaša na Amalečane; SODOBNA USTREZNICA: amalečanski
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ambolten -tna -o (amboltn) pridevnikFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ametist -a (ametist, amatist) samostalnik moškega spola poldragi kamen vijoličaste barve; SODOBNA USTREZNICA: ametist
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ānanas, m. die Ananas (bromelia ananas), Cig., Jan., Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
antverharski -a -o (antverharski, antberharski) pridevnik ki se nanaša na antverharje; SODOBNA USTREZNICA: rokodelski, obrtniški FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
apat -a (apat, abat) samostalnik moškega spola1. predstojnik moškega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opat
1.1 kdor ima podoben položaj v drugih verskih okoljih
FREKVENCA: 31 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
april -a samostalnik moškega spola četrti mesec v letu; SODOBNA USTREZNICA: april
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
aprilski -a -o pridevnik ki se nanaša na april; SODOBNA USTREZNICA: aprilski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
apt -a samostalnik moškega spola predstojnik moškega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opat
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ar končaj končni del besede, sestavljen iz zaporedja glasov a in r; SODOBNA USTREZNICA: ...ar
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ara -e samostalnik ženskega spola kar zagotavlja, jamči za kaj; SODOBNA USTREZNICA: zastava
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
araberski -a -o pridevnik ki se nanaša na Arabijo ali Arabce; SODOBNA USTREZNICA: arabski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
arabski -a -o pridevnik ki se nanaša na Arabijo ali Arabce; SODOBNA USTREZNICA: arabski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Arbanija [arbánija]
samostalnik ženskega spolaAlbanija
PRIMERJAJ: Arbanar, Arbanaš
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
arbe nesklonljivo, samostalnik ženskega spola biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
arcat -a (arcat, arcot) samostalnik moškega spola1. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
1.1 kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in balzamiranje trupel ter se poklicno ukvarja s tem
2. Jezus Kristus kot pomočnik, tolažnik in odrešenik
FREKVENCA: 155 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
areč [arẹ̑č arečȋ]
samostalnik ženskega spolavzrok, izvor
PRIMERJAJ: arečiti, uržoh
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
arfa -e (arfa, arpfa) samostalnik ženskega spola1. manjše glasbilo s strunami, napetimi na okvir, na katere se brenka ali udarja s paličicami
1.1 igranje na to glasbilo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
arfati -am nedovršni glagol kdo; kaj, na čem igrati na arfo
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
argol nesklonljivo, samostalnik ženskega spola biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
arijaner -ja samostalnik moškega spola pristaš nauka meniha Arija iz 4. stoletja, da Kristus po božanstvu ni enak Bogu Očetu; SODOBNA USTREZNICA: arijanec
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
arogonski -a -o pridevnik ki se nanaša na Aragonsko kraljestvo ali Aragonce; SODOBNA USTREZNICA: aragonski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
asara – samostalnik – del žgalnega oltarja v jeruzalemskem templju, kjer so Jahveju darovali žrtveno žival
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
asdodski prislov v jeziku Ašdodov; SODOBNA USTREZNICA: ašdodsko
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
asirerski -a -o pridevnik ki se nanaša na Asirijo ali Asirce; SODOBNA USTREZNICA: asirski
FREKVENCA: 135 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
asiriski -a -o pridevnik ki se nanaša na Asirijo ali Asirce; SODOBNA USTREZNICA: asirski
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
avemarija -e samostalnik ženskega spola krščanska molitev z začetkom Ave Marija; SODOBNA USTREZNICA: zdravamarija, avemarija
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
az (as, az°) nesklonljivo, samostalnik – ime črke A kot prve v azbuki ali abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
aziatiski -a -o pridevnik ki se nanaša na Malo Azijo ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: maloazijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
azijski -a -o (aziski) pridevnik ki se nanaša na Malo Azijo ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: maloazijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
b črka druga črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: b
FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ba zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bab zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
babelski -a -o (babelski, babeski) pridevnik1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babelska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
1.2 v Stari zavezi, v zvezi babelski turen zelo visok stopničasti stolp v Babilonu; SODOBNA USTREZNICA: babilonski stolp; danes podoba brezboštva in človeške ošabnosti v odnosu do Boga
FREKVENCA: 194 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
babiloniski -a -o (babiloniski, babiloniški, bobiloniski) pridevnik1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babiloniska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 49 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
babilonski -a -o (babilonski, bobilonski) pridevnik1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 slabšalno ki je sovražen Bogu, zlasti z nadutostjo, prevzetnostjo
1.2 v Stari zavezi, v zvezah babilonska ječa / babilonsko porobljenje sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 47 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
babkovína, f. 1) der Wiesensalbei (salvia pratensis), Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — 2) = češmin, Tuš. (R.), (morda nam. bobkovina, C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bad zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
balzam -a (balžam, balzam°, balšam) samostalnik moškega spola sredstvo z dišečim izvlečkom smole balzamovega grma, ki se je uporabljalo za maziljenje pri obredih in lepotičenje; SODOBNA USTREZNICA: balzam
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
balzamski° -a -o pridevnik ki se nanaša na balzam; SODOBNA USTREZNICA: balzamov FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bāmbus, m. das Bambusrohr (bambusa arundinacea), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bāmbusov, adj. Bambus-: bambusove palice, Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ban -a samostalnik moškega spola kdor ima, izvaja oblast na kakem področju; SODOBNA USTREZNICA: oblastnik
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
banāna, f. die Banane (musa sapientum), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bandera -e samostalnik ženskega spola barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; SODOBNA USTREZNICA: zastava, prapor
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
banderce -a samostalnik srednjega spola manjšalnica od bandero; SODOBNA USTREZNICA: zastavica FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bandero -a (banderu, bandero) samostalnik srednjega spola1. barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; SODOBNA USTREZNICA: zastava, prapor
1.1 v zvezi s pod skupnost, katere simbol je ta predmet
1.2 kdor nosi zastavo, prapor; SODOBNA USTREZNICA: zastavonoša, praporščak
FREKVENCA: 66 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bandima -e (mandiba, bandima, bandiva) samostalnik ženskega spola odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
banje -a (bajne) samostalnik srednjega spola tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bojazen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
barbariski -a -o pridevnik ki se nanaša na druga, tuja ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: tuji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
barbarski -a -o pridevnik ki se nanaša na barbare; SODOBNA USTREZNICA: barbarski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
barę̑d, m. 1) pust in nerodovit svet, Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 2) eine Sumpfpflanze, Ravn.-C.; die weiße Seerose (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bareta -e samostalnik ženskega spola okroglo, plosko pokrivalo za glavo; SODOBNA USTREZNICA: baretka
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
baretica -e samostalnik ženskega spola manjšalnica od bareta; SODOBNA USTREZNICA: baretka FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
batriv -a -o pridevnikFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
batrivi -ega posamostaljenoFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
batriviti -im nedovršni glagol kot slovarski zgled tolažiti, opogumljati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bazílika 1., f. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Cig., Jan., Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
be zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
beb zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
beber -bra samostalnik moškega spola vodni glodavec z dragocenim krznom in ploščatim luskinastim repom; SODOBNA USTREZNICA: bober
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bed zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bedeti -im (bedejti) nedovršni glagol kot slovarski zgled biti buden; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
befelih -a samostalnik moškega spola besedilo, v katerem je izražena volja, da mora kdo kaj uresničiti; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bẹlúš, m. der spitzblättrige Spargel (asparagus acutifolius), C.; tudi: porabni b., der gebräuchliche Spargel (a. officinalis), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
benjaminiterski -a -o pridevnik ki se nanaša na Benjaminove potomce ali Benjaminovce; SODOBNA USTREZNICA: benjaminovski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
benjaminski -a -o (benjanimski, benjaminski) pridevnik ki se nanaša na Benjaminove potomce ali Benjaminovce; SODOBNA USTREZNICA: benjaminovski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
benjamiterski -a -o pridevnik ki se nanaša na Benjaminove potomce ali Benjaminovce; SODOBNA USTREZNICA: benjaminovski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
berač -a samostalnik moškega spola1. kdor s trganjem z rastline odstranjuje sadeže, zlasti grozdje; SODOBNA USTREZNICA: trgač
2. kdor dela, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: nabiralec, zbiralec
3. kdor vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: bralec
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
berejoč -a -e deležnik kaj ki vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bergla -e (berla, bergla) samostalnik ženskega spola oporna priprava za pomoč invalidom ali onemoglim pri hoji; SODOBNA USTREZNICA: bergla
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
beroč1 -a -e deležnik kaj ki vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
beroč2 deležje1. kaj izraža, da se vsebina besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
1.1 izraža glasno podajanje vsebine besedila; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 9 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
besedenje -a samostalnik srednjega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
besedica -e (besedica, besejdica, besedeca) samostalnik ženskega spola1. ekspresivno posamezna jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: besedica
2. ekspresivno kratka misel, izražena z besedami
3. ekspresivno izjava, da bo kdo deležen česa ali da se bo kaj zagotovo uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
besediti -im nedovršni glagol kdo; za koga govoriti v korist koga; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
besediti se -im se nedovršni glagol kdo; za kaj medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, stališči drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
besedni -a -o pridevnik ki se nanaša na besede; SODOBNA USTREZNICA: besedni
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
besednica -e samostalnik ženskega spola versko zveličana ženska, ki pred Bogom zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornica, priprošnjica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
besednik -a samostalnik moškega spola1. navadno strokovnjak za pravo, ki zastopa, zagovarja koga pred sodiščem; SODOBNA USTREZNICA: odvetnik, zagovornik
2. versko kdor je zveličan in pri Bogu zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornik, priprošnjik
3. kdor usvoji spretnost, znanje govorjenja, predvsem v javnosti; SODOBNA USTREZNICA: retorik, govornik
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
besedovanje -a (besedovajnje) samostalnik srednjega spola izražanje misli, mnenja z govorjenjem; SODOBNA USTREZNICA: pogovarjanje, razpravljanje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
besedovati -ujem nedovršni glagol kdo govoriti v korist koga; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bətȋčnica, f. 1) die Stecknadel, Dol.; — 2) pl. betičnice, die Kolbenblütler (spadiciflorae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
betleemiski -a -o pridevnik ki se nanaša na Betlehem; SODOBNA USTREZNICA: betlehemski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
betlehemski -a -o (betleemski, betlehemski) pridevnik ki se nanaša na Betlehem; SODOBNA USTREZNICA: betlehemski
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bev zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bi1 zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bíca 2., f. die Binse, Z.; jezerska b. die Seebinse, (scirpus lacustris) Tuš. (R.); — prim. 2. bic.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bid zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bidertaufar -ja (bidertaufar, vidertaufar) samostalnik moškega spola pripadnik verske sekte, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalec
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bidertaufer -ja (vidertaufer, bidertaufer, biderteufer°) samostalnik moškega spola pripadnik verske sekte, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalec
FREKVENCA: 62 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bidertauferjav -a -o pridevnikFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bidertauferski -a -o pridevnikFREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bildbret -a (bildbret, vildbret, bilpret) samostalnik moškega spola meso divjih živali, ki se jih lovi za hrano; SODOBNA USTREZNICA: divjačina
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bȋłnica, der Schwingel (festuca), Cig., Jan., C., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); bilnica ino vsi drugi ovsi, Vod. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
birič -a (berič, birič) samostalnik moškega spola kdor po pooblastilu civilne ali sodne oblasti izvaja naloge, povezane s kaznovanjem, zlasti zapornim; SODOBNA USTREZNICA: birič
FREKVENCA: 48 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bja zlog v slovnici vzorčni zgled za razmejevanje zlogov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bje zlog v slovnici vzorčni zgled za razmejevanje zlogov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bji zlog v slovnici vzorčni zgled za razmejevanje zlogov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bju zlog v slovnici vzorčni zgled za razmejevanje zlogov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blagor (blagur) povedkovnik komu/čemu izraža prepričanje, da je kdo zaradi česa deležen (trajne) sreče, blagoslova; SODOBNA USTREZNICA: blagor
FREKVENCA: 47 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blagosloviti -im nedovršni in dovršni glagol1. versko, kdo; kogatož. prositi za božjo naklonjenost za koga; SODOBNA USTREZNICA: blagosloviti, blagoslavljati
2. kdo; kaj podeliti/podeljevati znamenje svoje naklonjenosti in ljubezni; SODOBNA USTREZNICA: blagosloviti, blagoslavljati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blagoslovljen -a -o (blagoslavljen) deležnik1. ki se mu izkazuje čast, spoštovanje in hvala; SODOBNA USTREZNICA: čaščen, hvaljen
2. ki mu kdo podeli znamenje svoje naklonljenosti in ljubezni; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blȃtnik, m. die gelbe Teichrose (nuphar luteum), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
blẹ̀n, blẹ́na, m. das schwarze Bilsenkraut (hyoscyamus niger), Tuš. (R.); — prim. češ. blén, blín, rus. belena, Bilsenkraut.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bližnji1 -ega (bližni, bližnji, blizni, bližen) posamostaljeno1. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. kdor je v sorodstvenem razmerju do drugega; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
3. kdor je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: prijatelj
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bližnji2 -a -e (bližni) pridevnik1. ki je krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. ki je časovno najmanj oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: prihodnji
3. v zvezi z žlahta ki je soroden s kom po krvi; SODOBNA USTREZNICA: krvni
4. ki je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
FREKVENCA: 104 pojavitve v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bljúščəc, -ščəca, m. die Zaunrübe (bryonia), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bo zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
boben -bna (boben, buben*) samostalnik moškega spola1. tolkalo z napeto kožo na eni strani, običajno za ritmično spremljavo pesmi, plesov; SODOBNA USTREZNICA: boben, pavke
1.1 ritmično udarjanje na to tolkalo, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnanje, igranje na pavke
1.2 kdor igra na to tolkalo; SODOBNA USTREZNICA: bobnar, pavkist
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bobnanje -a samostalnik srednjega spola ritmično udarjanje na boben, pavke; SODOBNA USTREZNICA: bobnanje, igranje na pavke
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bobnar -ja samostalnik moškega spola kdor igra na boben, pavke; SODOBNA USTREZNICA: bobnar, pavkist
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bobnati -am nedovršni glagol kdo ritmično udarjati na boben, pavke, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnati, igrati na pavke
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bobotati -očem nedovršni glagol ekspresivno, kdo vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, čenčati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bod zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bodor -a* samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
boj1 -a samostalnik moškega spola1. oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj
1.2.1 vojaški spopad, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna
1.2.2 čas trajanja takega spopada
2. povzročitev smrti človeka; SODOBNA USTREZNICA: uboj, umor
3. stanje, ki ga povzročajo prepiri, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: nesloga
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
boj2 zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bojar -a (bojar, vojar) samostalnik moškega spola kot slovnični zgled vojvoda, voditelj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bojec -jca samostalnik moškega spola kdor povzroči smrt človeka; SODOBNA USTREZNICA: ubijalec, morilec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bojni -a -o pridevnik ki se nanaša na boj; SODOBNA USTREZNICA: bojni FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bojnica -e samostalnik ženskega spola udeleženka oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevnica
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bojnik -a samostalnik moškega spola1. udeleženec oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevnik
2. kdor povzroči smrt človeka; SODOBNA USTREZNICA: ubijalec, morilec
3. kdor v odnosu do drugega uporablja silo, nasilje; SODOBNA USTREZNICA: nasilnež
FREKVENCA: 21 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bolj1 (bul, bujl, bojl) primernik prislova1.1 pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj
1.2 prislove; SODOBNA USTREZNICA: bolj
2. primrk. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolj
3. primrk. izraža sorazmernost dejanja, stanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
FREKVENCA: 44 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bolj2 (bujl) primernik prislova primrk. primerja istovrstne člene med seboj; SODOBNA USTREZNICA: bolj
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bolj3 (bujl, bul) primernik povedkovnika1. presež. izraža primernost, koristnost česa v največji meri; SODOBNA USTREZNICA: najbolje
2. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
3. primrk. izraža sorazmernost dejanja, stanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bolje2 (bule, bujle, bolje, bojle, bulje) primernik povedkovnika1. primrk., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. presež. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
4. primrk., v členkovni rabi, negotovo izraža soglasje, privolitev
FREKVENCA: 89 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bolji1 -a -e (buli, bujli) primernik pridevnika1. primrk., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši
1.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
1.2 primrk. ki v primerjavi s kom bolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši
FREKVENCA: 7 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bolji2 (bujli) primernik prislova primrk. glede na določene zahteve, kriterije v večji meri učinkovito, koristno, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
boljše1 (bulše, bolše, bujlše) primernik prislova1. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
2.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., v zvezi boljše imeti v večji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
boljše2 (bulše, bolše) primernik povedkovnika1. primrk. presež., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše, najbolje/najboljše
2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
FREKVENCA: 88 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
boljši1 -ega (bulši, bolši) tudi nepregibno posamostaljeno1. s širokim pomenskim obsegom kar ima večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljše
1.1 z nikalnico izraža omejitev na določeno, navedeno
1.2 v zvezi na boljše glede na določene zahteve, kriterije v večji meri uspešno, učinkovito, primerno
1.3 v zvezi (komu) k boljšemu v korist, prid komu
1.4 v zvezi obračati/obrniti/izlagati/zastopiti na boljše/k boljšemu ne pripisovati/pripisati slabšega pomena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni
FREKVENCA: 171 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
boljši3 (bulši) primernik prislova1. primrk. glede na določene zahteve v večji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. takó, da v večji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
boljši4 (bulši) primernik povedkovnika1. primrk. izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, boljše
1.1 primrk., z nikalnico, v zvezi z bi izraža nasprotno možnost uresničitve od zanikane
2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, boljše
2.1 primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri
FREKVENCA: 51 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bombȃžev, adj. aus Baumwolle, Cig., Jan., nk.; Baumwoll-, Cig., Jan.; bombaževa preja, das Baumwollgarn, Tuš. (R.); bombaževa predilnica, die Baumwollspinnerei, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bombȃževəc, -vca, m. die Baumwollstaude, zelni b. (gossypium herbaceum), drevesni b. (g. arboreum), rumeni b. (g. religiosum), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bọ̑r 1., m. die Kiefer, die Waldföhre (pinus silvestris), Tuš. (R.); beli bor (p. halepensis), črni bor, die Schwarzföhre (p. laricio), Erj. (Rok.); gorski bor, die Krummholzkiefer (p. pumilio), Cig.; gladki bor, die Weymouthskiefer (p. strobus), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
borcajhen -hna (borcahen, borcajhen) samostalnik moškega spola kar napoveduje pojavitev česa v prihodnosti; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
boriti se -im se nedovršni glagol kdo; (za koga) zelo si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: boriti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
borovníca, f. 1) die Heidelbeere, die Schwarzbeere (vaccinium myrtillus); prim. črnica; — rdeča b., die rothe Heidelbeere, die Preißelbeere (vaccinium vitis idaea), Tuš. (R.); — 2) die Wacholderbeere, Npes.-Vraz; — 3) laška b., die Myrte, Dict.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bosȋljək, -ljka, m. das Basilienkraut (ocymum basilicum), Tuš. (R.), Zv.; — hs.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
boter -tra samostalnik moškega spola odrasel kristjan, ki zastopa otroka pri krstu in pomaga pri njegovi krščanski vzgoji; SODOBNA USTREZNICA: boter
FREKVENCA: 40 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bráda,* f. 1) der Kinnbart; mlečna b., der Milchbart, Cig.; = mišja b.: Imeli še niso mišje brade, Pa vendar možakom so že zabavljali, Levst. (Zb. sp.); — med brado, in den Bart hinein; na brado dati, prodati, auf Credit, auf Ehrenwort geben, verkaufen, C., Z.; na brado vino točiti, Str.; na mojo brado, auf meine Rechnung, C.; za brado viseti, Schulden (bes. Zechschulden) haben, LjZv.; — preg. iz brade ne more pameti spoznati, C.; — kozja b., der Bocksbart; — 2) das Kinn, gola brada, das bartlose Kinn; — 3) bradi podobne reči: das Bartläppchen der Hühner, Cig.; — der Schlüsselbart, Cig.; — das Flugbrett des Bienenstockes, C.; — der hintere, breitere Theil der Sense, Cig.; — der untere Theil des Tabakpfeifenkopfes, C.; — das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — žrjavi lete v brado (in Keilform), Z.; — 4) rastline: božja b., das Zittergras (briza media), Z., Medv. (Rok.); — travniška kozja b., der Wiesenbocksbart (tragopogon pratense), velika kozja b., der große Bocksbart (tr. major), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brádovəc, -vca, m. die Bartflechte (usnea barbata), Jan., Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bradovína, f. das Astmoos (hypnum tamariscinum), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bran2 -a -o deležnik ki se ga bere, prebira; SODOBNA USTREZNICA: bran
FREKVENCA: 15 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
branje -a (brane, branje, brajne, brajnje) samostalnik srednjega spola1. razpoznavanje znakov za glasove ter vezanje v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: branje
1.1 česa dojemanje vsebine besedila s to dejavnostjo
2. odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev
FREKVENCA: 47 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brašno -a samostalnik srednjega spolaFREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bratec -tca (bratac) samostalnik moškega spola1. ekspresivno moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: bratec
2. ekspresivno pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: bratec
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brater -tra samostalnik moškega spola moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: brat
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bratev* -tve samostalnik ženskega spola1. odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brati berem nedovršni glagol1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bratinski1 -a -o pridevnik ki se nanaša na brate; SODOBNA USTREZNICA: bratski FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bratinski2 prislov kot med brati; SODOBNA USTREZNICA: bratsko
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bratovlji -a -e (bratovli) pridevnik ki se nanaša na brate; SODOBNA USTREZNICA: bratski FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bratovski -a -o pridevnik ki se nanaša na brate; SODOBNA USTREZNICA: bratski FREKVENCA: 49 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bratovsko prislov kot med brati; SODOBNA USTREZNICA: bratsko
FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bratovščina -e (bratovščina, bratovšina, bratovščena, bratavščina) samostalnik ženskega spola1. razmerje kot med brati; SODOBNA USTREZNICA: bratstvo
2. pogosto v zvezi s krščanski povezanost ljudi z Bogom in med seboj; SODOBNA USTREZNICA: (krščansko) občestvo
3. verska skupnost ljudi, ki živijo po določenih pravilih, navadno v skupini; SODOBNA USTREZNICA: red, redovna skupnost
4. stanovska skupnost vernikov z nabožnimi in socialnimi nalogami; SODOBNA USTREZNICA: (cerkvena) bratovščina
FREKVENCA: 49 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bȓdnja, f. das Bergwohlverleih (arnica montana), Cig., Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brę̑k 2., m. der Elsebeerbaum (sorbus torminalis), C., Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brekúlja, f. 1) der Mehlbaum (sorbus aria), Čepovan (Goriš.)-Erj. (Torb.); die Frucht des Elsebeerbaumes, die Atlasbeere, Jan., Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brẹ́st 1., m. die Feldulme, der Rüster (ulmus campestris), Guts., Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), SlGor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezen1 -zna samostalnik moškega spola tretji mesec v letu; SODOBNA USTREZNICA: marec
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brezen2 -zna samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brna -e samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bròč, brǫ́ča, m. die Färberröthe, der Krapp (rubia tinctorum); Habd., Cig. (T.); — die daraus bereitete Farbe: v b. dejati, C.; — (brošč, Tuš. [R.]); prim. stsl. broštь, hs. broć.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brǫ̑čnica, f.,
pl. bročnice, Krappe (rubiaceae), ("broščnice") Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brod -a (brud) samostalnik moškega spola1. kraj, kjer se da prebresti vodo; SODOBNA USTREZNICA: plitvina
2. kraj ob vodi, urejen za pristajanje plovil; SODOBNA USTREZNICA: pristanišče
3. plovilo za prevoz čez vodo; SODOBNA USTREZNICA: brod
FREKVENCA: 26 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
broditi -im nedovršni glagol kdo; (skozi kaj) s težavo iti skozi kaj ovirajočega; SODOBNA USTREZNICA: prebijati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brodnik -a samostalnik moškega spola kdor s plovilom prevaža ljudi in tovor čez vodo; SODOBNA USTREZNICA: brodar, ladjar
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brodovina -e samostalnik ženskega spola plačilo v denarju za prevoz s plovilom
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brojiti -im dovršni in nedovršni glagol kot slovarski zgled opaziti, dojemati, občutiti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bròšč, brǫ́šča, m.,
Tuš. (R.), Cig., Jan.; pogl. broč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brst -i samostalnik ženskega spola1. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka; SODOBNA USTREZNICA: brst
2. suho, odpadlo vejevje; SODOBNA USTREZNICA: dračje, suhljad
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brstje -a samostalnik srednjega spola več brsti; SODOBNA USTREZNICA: brstje FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bršljan -a (bršlan) samostalnik moškega spola zimzelena rastlina, ki se pri rasti oprijema dreves ali zidu; SODOBNA USTREZNICA: bršljan
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bršljȃnovəc, -vca, m. bršljanovci, Epheuarten (araliaceae), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brus -a samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
brusníca 2.,* f. die Preiselbeere o. rothe Heidelbeere (vaccinium vitis idaea), Cig., Jan., Tuš. (R.)*; — rus., češ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bu zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bȗčnica, f. 1) der Kürbiskern, der Kürbissame, C., Kres; — 2) bučnice, Kürbsen (cucurbitaceae), Tuš. (R.); — 3) der Kürbiskuchen, Valj. (Rad); — 4) die Kürbisflasche, Cig.; — 5) die Flaschenbirne, Cig., C.; — 6) der Günsel (ajuga), Cig., Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
bud zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
buj zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
burfel -fla (burfel, birfel) samostalnik moškega spola štiriogelni predmet s pikami na ploskvah, ki se uporablja pri igrah na srečo; SODOBNA USTREZNICA: kocka
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
butara -e (butora, butara, butera, botora) samostalnik ženskega spola1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop
3. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3.1 biblijsko prerokba, ki napoveduje božjo kazen zaradi grehov
4. kar mora kdo storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
4.1 kar se obvezno da/daje oblastem v denarju, naturalijah ali delu; SODOBNA USTREZNICA: dajatev, tlaka
FREKVENCA: 224 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
c1 črka tretja črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: c
FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ca1 zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ca2 končaj končni del besede, sestavljen iz zaporedja glasov c in a; SODOBNA USTREZNICA: ...ca
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
caf zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cafelc -a samostalnik moškega spola želodu podoben predmet, ki se kam zatakne
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cagan -a -o deležnik ki ne vzbuja upanja; SODOBNA USTREZNICA: obupen, brezupen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
caganje -a (caganje, cagajnje, cagajne, cagane) samostalnik srednjega spola1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
2. stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
2.1 na čem izgubljanje upanja, prepričanja, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupavanje nad čim
FREKVENCA: 56 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cagar -ja samostalnik moškega spola naprava, ki meri čas s senco palice, nameščene pravokotno nanjo; SODOBNA USTREZNICA: sončna ura
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cagati -am nedovršni in dovršni glagol1. kdo/kaj; s prisl. določilom vzroka biti v stanju/priti v stanje, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupovati, obupati
1.1 kdo; na kom/čem, v čem izgubiti/izgubljati upanje, prepričanje, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupati, obupovati nad kom/čim
2. kdo; pred čim čutiti strah pred kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 299 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cagav -a -o (cagav, cagov) pridevnik1. ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupan
2. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj; SODOBNA USTREZNICA: nejeveren, maloveren
3. ki ima premalo poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopeten, neodločen
3.1 ki se boji koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: prestrašen
FREKVENCA: 151 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cagavi -ega (cagavi, cagovi) posamostaljeno1. kdor dvomi o čem, malo verjame v kaj; SODOBNA USTREZNICA: nejeverni, maloverni
2. kdor ima premalo poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopetni, neodločni
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cagljiv -a -o (cagliv) pridevnik ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupan
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cagost -i samostalnik ženskega spola1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
1.1 stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cagovanje -a (cagovanje, cagovane, cagovajnje) samostalnik srednjega spola1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
1.1 stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
2. pomanjkanje poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopetnost, neodločnost
FREKVENCA: 40 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cagovati -ujem nedovršni glagol1. kdo/kaj biti v stanju, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupovati, obupavati
1.1 kdo; na čem izgubljati upanje, prepričanje, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupovati nad čim
2. kdo; pred kom, nad čim čutiti strah pred kom ali čim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 51 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cagoviten -tna -o pridevnik ki mu manjka poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopeten, neodločen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cajger -ja*/-gra* samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cbifoh (cbifoh, cbifah, cvifah) nepregibni pridevnik ki je dveh vrst; SODOBNA USTREZNICA: dvojen
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cbivlaski -a -o pridevnik ki odraža dvom; SODOBNA USTREZNICA: dvomeč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ce zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cedelc -a (cetelc, cedelc) samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cę́dər, -dra, m. die Ceder, Cig., Jan., Dalm., Ravn., Jap.; libanski c. (cedrus Libani), Tuš. (R.); — tudi: cédər, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ceder -dra samostalnik moškega spola1. zimzeleno iglasto drevo s trpežnim, dragocenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: cedra
2. cedrov les; SODOBNA USTREZNICA: cedrovina
FREKVENCA: 59 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cedla -e samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cedrav -a -o pridevnik ki je iz cedrovega lesa; SODOBNA USTREZNICA: cedrov
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cedrni -a -o pridevnik ki se nanaša na ceder; SODOBNA USTREZNICA: cedrov FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cedronski -a -o pridevnik ki se nanaša na Cedron; SODOBNA USTREZNICA: cedronski
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cedrov -a -o pridevnik1. ki se nanaša na cedre; SODOBNA USTREZNICA: cedrov 2. ki je iz cedrovega lesa; SODOBNA USTREZNICA: cedrov
FREKVENCA: 36 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cedrski -a -o pridevnik ki se nanaša na cedre; SODOBNA USTREZNICA: cedrov FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cef zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cegel -gla (cegel, cejgel*, cegal, cigel*) samostalnik moškega spola1. izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja; SODOBNA USTREZNICA: opeka, opečni zidak
2. ploščica iz žgane gline za risanje, pisanje; SODOBNA USTREZNICA: glinena tablica
FREKVENCA: 39 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cegelnat -a -o (cegalnat) pridevnik ki je iz opeke; SODOBNA USTREZNICA: opečnat
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cegelni -a -o pridevnik ki se nanaša na cegel; SODOBNA USTREZNICA: opečni FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cegelnica -e (cejgelnica) samostalnik ženskega spola prostor, naprava za žganje opeke
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cegelski -a -o pridevnik ki se nanaša na cegel; SODOBNA USTREZNICA: opečni FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ceglar -ja samostalnik moškega spola kdor izdeluje opeko; SODOBNA USTREZNICA: opekar
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ceha -e samostalnik ženskega spola1. lahkotna zabava v družbi, povezana s popivanjem; SODOBNA USTREZNICA: veseljačenje
2. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; SODOBNA USTREZNICA: zapitek
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cehati -am nedovršni glagol1. kdo lahkotno se zabavati, popivati v družbi; SODOBNA USTREZNICA: veseljačiti
2. kdo lahkomiselno, grešno živeti, ne misleč na posledice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cehmošter -tra (cehmošter, cehmojster, cehmašter, cehmaster, cehmojšter, cehmoster) samostalnik moškega spola kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju gospodarskih zadev; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni ključar
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
celter -ja*/-tra* samostalnik moškega spola kljusaje stopajoč (tovorni) konj; SODOBNA USTREZNICA: kljusač
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cemprȋn, m. der Zirbelbaum, die Zirbelkiefer (pinus cembra), Medv. (Rok.), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ceptə̀c, -əcà, m. das Knabenkraut (orchis), C., Tuš. (B.), Valj. (Rad); — tudi: der Frauenschuh (cypripedium calceolus), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cerati -am nedovršni glagol kdo delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: porabljati, trošiti
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cerer -ja samostalnik moškega spola večja ptica pevka iz družine drozgov, ki ima temne lise po belkastem trebuhu; SODOBNA USTREZNICA: carar, dreskač
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti
4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cerkovca -e samostalnik ženskega spola manjšalnica od cerkev; SODOBNA USTREZNICA: cerkvica FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cerkovni -a -o (cerkovni, cerkuni, crikovni) pridevnik1. ki se nanaša na cerkev; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni 2. ki se nanaša na cerkev; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni 2.1 navadno v zvezah s služabnik, vučenik ki se nanaša na predstavnika hierarhično organizirane skupnosti krščanske veroizpovedi
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cerkva -e (cerkva, crikva) samostalnik ženskega spola1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
2. s prilastkom posvečeni prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
FREKVENCA: 27 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cerkveni -a -o (cerkveni, crikveni) pridevnik1. ki se nanaša na cerkva; SODOBNA USTREZNICA: svetiščni 2. navadno v zvezah s služabnik, služba ki se nanaša na cerkva; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cesar [césar]
samostalnik moškega spolacesar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cesarjev -a -o (cesarjev, cesarjov, ceserjev) pridevnik1. ki se nanaša na cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarjev 2. ki se nanaša na cesarje, cesarstvo; SODOBNA USTREZNICA: cesarski 2.1 tudi s svojilnim zaimkom, v zvezi cesarjeva majesteta/maješteta naslov za cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo
FREKVENCA: 95 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cẹ̑vka, f. dem. cev; 1) das Röhrchen; — das Tabakpfeifenröhrchen; kolovratna c., die Spule am Spinnrad, C.; Predem nit na cevko, Danj. (Posv. p.); — die Weberspule, Gor.; — Evstahova c., die Eustachische Röhre (zool.), Cig. (T.); — das Gefäß (bot.), Cig., Jan., Tuš. (B.); — 2) das Geißblatt (lonicera caprifolium), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cẹvocvẹ̑tka, f.,
pl. cevocvetke, Röhrenblumen (gamopetalae), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ci1 nesklonljivo, samostalnik – ime črke C kot petindvajsete v azbuki ali tretje v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: c
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ci2 zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cibarija – množinski samostalnik srednjega spola negotovo priprava za shranjevanje posvečenih hostij; SODOBNA USTREZNICA: ciborij, tabernakelj
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cíbora, f. die Kriechenpflaume (prunus insititia), Kr.-Erj. (Torb.), Tuš. (R.); — francoska cibora, die Mirabelle (Reine-Claude), Tuš. (R.); — prim. bav. zeibern, švab. zipper, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cidonierski -a -o pridevnik ki se nanaša na Sidonce (Feničane); SODOBNA USTREZNICA: sidonski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cidoniterski -a -o pridevnik ki se nanaša na Sidonce (Feničane); SODOBNA USTREZNICA: sidonski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cif zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cikórija,* f. die Cichorie, die Wegwarte (cichorium *intibus), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cimarindel -dla* (cimarindl) samostalnik moškega spola posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimetova skorja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cimarint -a samostalnik moškega spola posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimetova skorja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cimbale -bal množinski samostalnik ženskega spola1. tolkalo iz dveh bakrenih pokrovk, navadno za ritmično spremljavo obrednih plesov
1.1 igranje na to glasbilo
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cimbali -ov (cimbali, cimbeli) množinski samostalnik moškega spola1. tolkalo iz dveh bakrenih pokrovk, navadno za ritmično spremljavo obrednih plesov
1.1 igranje na to glasbilo
FREKVENCA: 20 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cimerikel -kla* samostalnik moškega spola posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimetova skorja
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cimerman -a (cimerman, cimarman, cimperman) samostalnik moškega spola kdor se ukvarja z obdelovanjem gradbenega lesa; SODOBNA USTREZNICA: tesar
FREKVENCA: 45 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cimermanski -a -o (cimermanski, cimarmanski, cimpermanski) pridevnik1. ki je povezan s cimermanom; SODOBNA USTREZNICA: tesarjev 2. ki se nanaša na cimermane; SODOBNA USTREZNICA: tesarski
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cimet -a samostalnik moškega spola (zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
címetov, adj. Zimmet-, cimetovo drevo, der Zimmetbaum, Jan.; cimetove barve, zimmetfarbig, Cig.; cimetova kislina, die Zimmetsäure, Cig. (T.); cimetova lovorika, der Zimmetlorbeer (laurus cinnamomum), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cimiter -a samostalnik moškega spola prostor, navadno ograjen in blizu cerkve, za pokopavanje mrličev; SODOBNA USTREZNICA: pokopališče
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cimper -pra (cimper, cimpar) samostalnik moškega spola1. navadno lesen objekt s stenami in streho, ki nudi zavetje; SODOBNA USTREZNICA: (lesena) zgradba
1.1 gradnja takega objekta
1.2 leseno nosilno ogrodje za streho zgradbe; SODOBNA USTREZNICA: ostrešje
2. navadno v zvezi z nebeski kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
FREKVENCA: 32 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cimpran -a -o deležnikFREKVENCA: 7 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cimpranje -a (cimpranje, cimprane, cimprajne) samostalnik srednjega spola1. delanje, postavljanje česa z gradbenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: gradnja, graditev
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kaj
2. kar je zgrajeno; SODOBNA USTREZNICA: zgradba
FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cimprati -am nedovršni glagol1. kdo; kaj, na kaj delati, postavljati kaj z gradbenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: graditi
2. kdo; (iz česa), kaj obdelovati les, da se oblikujejo umetniški predmeti; SODOBNA USTREZNICA: rezbariti
FREKVENCA: 140 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cinamet -a samostalnik moškega spola (zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cinamom -a samostalnik moškega spola (zdrobljeno) posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; SODOBNA USTREZNICA: cimet
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cir -a samostalnik moškega spola kar kaj krasi, lepša; SODOBNA USTREZNICA: okras
FREKVENCA: 6 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ciran -a -o deležnik s čim ki ima lepo zunanjo podobo, navadno zaradi dodajanja okrasja; SODOBNA USTREZNICA: okrašen, olepšan
FREKVENCA: 14 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
ciranje -a samostalnik srednjega spola krašenje, lepšanje z lepotilnimi sredstvi in nakitom; SODOBNA USTREZNICA: lepotičenje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cirati -am nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj delati kaj (bolj) lepo, navadno z dodajanjem okrasja; SODOBNA USTREZNICA: krasiti, lepšati
1.1 kdo/kaj; kogatož., s čim delati koga boljšega v duhovnem, moralnem smislu
2. kdo; koga/kaj pripisovati komu/čemu veliko pomembnost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovati
FREKVENCA: 40 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
citrōnovəc, -vca, m. der Citronenbaum (citrus medica), Tuš. (R.), Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
co zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cof zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
colnar -ja/-a samostalnik moškega spola1. kdor pobira mitnino; SODOBNA USTREZNICA: mitničar
2. kdor ima zakupljeno pravico do odmerjanja in pobiranja davkov; SODOBNA USTREZNICA: davčni zakupnik
3. ekspresivno kdor krši božjo ali cerkveno zapoved
FREKVENCA: 191 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
crẹ̑nsa, f.,
Tuš. (R.); pogl. čremsa.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
crkniti -em dovršni glagol slabšalno, kdo prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: crkniti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cu zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cuf zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cuker -kra (cuker, cukar) samostalnik moškega spola1. navadno bela kristalna snov, ki se uporablja za slajenje; SODOBNA USTREZNICA: sladkor
1.1 kar dobrodejno vpliva, deluje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cukrov -a -o pridevnik ekspresivno ki dobrodejno vpliva, deluje; SODOBNA USTREZNICA: sladek
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cula -e samostalnik ženskega spola kos blaga z zavozlanimi ogli za shranjevanje, prenašanje; SODOBNA USTREZNICA: cula
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
culce -a samostalnik srednjega spola več manjših, skupaj povezanih istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: sveženjček
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
culica -e (culca, culica) samostalnik ženskega spola1. manjši kos blaga z zavozlanimi ogli za shranjevanje, prenašanje; SODOBNA USTREZNICA: culica
2. več manjših, skupaj povezanih istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: sveženjček
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
culo -a (culo, culu) samostalnik srednjega spola več skupaj povezanih istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: sveženj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cunja -e (cujna, cujnja, cunja) samostalnik ženskega spola kos blaga za čiščenje ali brisanje; SODOBNA USTREZNICA: cunja
FREKVENCA: 11 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cunjica -e (cujnica) samostalnik ženskega spola manjši kos blaga za čiščenje ali brisanje; SODOBNA USTREZNICA: cunjica
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cunter -tra samostalnik moškega spola lahko vnetljiva snov za netenje ognja; SODOBNA USTREZNICA: netivo
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cvẹ̑t,* cvẹ̑ta, cvẹtȗ, m. 1) die Blüte (als Zustand); drevo v cvetu; rožni cvet, der Monat Juni: (postalo menda iz: režni c., Mur.; rženi c., Vod. [Pes.]); tudi: bobov cvet, rokopis iz 15. stoletja, Let. 1879. 13.; — lični c., die blühende Gesichtsfarbe, Ravn., M.; — ženski c., die Weiberzeit (Menstruation), Cig., Hal.-C.; — beli c., der weiße Fluss, C.*; — sukna nagiblje na cvet = se že trga, LjZv.; — 2) die Blüte (als Pflanzentheil); popolni, nepopolni cveti, vollkommene, unvollkommene Blüten, Tuš. (R.); — 3) vodni c., die Eintagsfliege (ephemera vulgata), Erj. (Ž.); — 4) železni c., die Eisenblüte, Z., Erj. (Min.); žvepleni c., der Schwefeleinschlag für Fässer, C.; — črni c., der Kienruß, Cig.; — c. na vinu, der Kahm, Notr.; — 5) der Ausbund, die Elite, das Beste, Feinste seiner Art: c. vojaštva, vojske, die Blüte des Heeres, die Kerntruppen, Cig.; cvet = bela, čista moka, das Auszugmehl, Cig., Notr.; vinski c., der Weingeist, Cig. (T.), nk.; beli c., was bei der zweiten Destillation des Brantweins zuerst übergeht, der Vorlauf, (dagegen, was bläulich ist, zeleni cvet), V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cvibel -bla/-a (cbivul°, cvibel, cbivel, cvivul°, cbifel) samostalnik moškega spola1. nav. ed., na čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom
2. z nikalnico, v povedkovni rabi, ekspresivno, na čem izraža, potrjuje prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: ni dvoma
FREKVENCA: 125 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cviblajoč (cvivlajoč, cviblajoč) deležje izraža negotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomeč
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cviblanje -a (cbivlane, cviblanje, cbivlajne, cbivlajnje, cvivlanje, cviblajne, cbivlanje, cbivulajnje°, cbivulane°, cbivulajne°) samostalnik srednjega spola1. na kom/čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom
2. ekspresivno, v zvezi prez (vsega) cviblanja izraža, potrjuje, prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: brez (vsakega) dvoma, gotovo
FREKVENCA: 89 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cviblati -am (cbivlati, cbivulati°, cviblati, cbiblati, cvivlati, cbiflati, cbiblati, cviflati) nedovršni in dovršni glagol1. kdo/kaj; kaj, na kom/čem ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti
2. kdo; kaj odločati se med več možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: omahovati, biti negotov
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cvičati -im nedovršni glagol ekspresivno, kdo oglašati se z visokim, tožečim glasom; SODOBNA USTREZNICA: cvičati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cviliti -im nedovršni glagol kot slovarski zgled oglašati se z zelo visokim glasom; SODOBNA USTREZNICA: cviliti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cviljenje -a (cbilene) samostalnik srednjega spola s prilastkom oglašanje z zelo visokim glasom; SODOBNA USTREZNICA: cviljenje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
cvingar -ja samostalnik moškega spola vojaški obrambni nasip; SODOBNA USTREZNICA: okop
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čȃj 2., m. der Thee: posušeno listje čajevca: zeleni, rjavi čaj, Tuš. (R.); iz njega napravljena pijača; — tudi drugi poparki suhega listja in cvetja kot zdravila, n. pr. plučni čaj, der Gramperlthee, Tuš. (R.); — rus.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čȃjevəc, -vca, der Theestrauch (thea chinensis), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čas2 zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
časek -ska (časik) samostalnik moškega spola ekspresivno, v zvezi en časek nekaj trenutkov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
časen -sna -o pridevnik ki obstaja, se pojavlja omejen čas; SODOBNA USTREZNICA: začasen, minljiv
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
časi prislov1. izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.1 v zvezi časi – časi izraža zapovrstnost povedanega pri menjavanju, izmenjavanju; SODOBNA USTREZNICA: včasih – včasih, kdàj – kdàj
1.2 izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku; SODOBNA USTREZNICA: najprej
2. izraža ne natančno določen čas, v katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: kdàj, nekoč
3. na nekaterih mestih; SODOBNA USTREZNICA: ponekod
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
času prislov izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čaš1 zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čáša, f. der Trinkbecher, Habd.-Mik., Mur., Cig., Jan.; das Trinkglas, nk.; der Kelch, Mur., Cig., Jan.; leseno torilce z ročem, s katerim se pije voda, Hrušica v Istri-Erj. (Torb.); — der Becher (ein Sternbild), Cig. (T.); — der Kelch (bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čášən, -šna, adj. Becher-; — Kelch-: čašni listi, die Kelchblätter, Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čeber -bra (čebar, čaber, čeber) samostalnik moškega spola1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma; SODOBNA USTREZNICA: škaf, čeber
1.1 količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi
2. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti; SODOBNA USTREZNICA: prestol
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čebúla, f. 1) die Zwiebel; navadna č., gemeine Zwiebel (alium cepa); morska č., die Meerzwiebel, die Bifolie (scilla bifolia), Tuš. (R.); — 2) čebulasto podzemno steblo, die Zwiebel (cepa, bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — prim. it. cipolla.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čebȗłčək, -čka, m. dem. čebulek; = morska čebula, die Meerzwiebel (scilla bifolia), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čemer -a samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čemeren -rna -o (čemeren, čimeren) pridevnik ki vsebuje organizmu zelo škodljive ali smrtonosne sestavine; SODOBNA USTREZNICA: strupen
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čə̀mž, m.,
Tuš. (R.); pogl. čimž, črensa.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čes1 zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čésənj,** -snja, m. = česen, Habd., Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čésnovka, f. die Knoblauchraute (sisymbrium alliaria), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
češ zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
češnja1 -e (črešna, črešnja, črejšna, češna) samostalnik ženskega spola dolgopecljati, okrogli, koščičasti sad sadnega drevesa; SODOBNA USTREZNICA: češnja
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
češnja2 -e samostalnik ženskega spola ekspresivno vsebinsko prazno, nespametno govorjenje; SODOBNA USTREZNICA: česnanje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
češúlja, f. 1) abgerissener Zweig mit Blättern, Krn-Erj. (Torb.), Gor.; češulje od vej trgati, Polj.; — ein abgerissenes Stück einer Traube, ein kleines Träubchen, BlKr., jvzhŠt.; — ein abgerissenes Büschel: č. črešenj; ajdova č., das Buchweizenbüschel; — die Doldentraube, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) der Dingel (limodorum), Erj. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
četvero2 (četeru, četvero, četveru) nesklonljivo, ločilni števnik1. vrst. skupina štirih vrst; SODOBNA USTREZNICA: četvero
2. količ. skupina štirih različnih enot
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čevelj -vlja (črevl, čevl, čevel, črievelj*) samostalnik moškega spola parnost se izraža množinsko obuvalo s trdnejšimi podplati, ki sega največ čez gleženj; SODOBNA USTREZNICA: čevelj
FREKVENCA: 119 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čez1 (čez, črez) prislov1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran
1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek
2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez
2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na
3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad
3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad
4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno
4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg
5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez
5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper
7. za izražanje nadrejenosti
7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom
7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom
7.3 danes s predlogom nad z orodnikom
8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi
9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po
10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom
10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost
11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja
11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom
11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12. za izražanje usmerjenosti
12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom
12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom
12.3 dejanja, stanja, čustva
12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom
12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom
12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čis zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čislo -a (čislu, čislo, čišlu*) samostalnik srednjega spola1. kar izraža, koliko enot kaj obsega; SODOBNA USTREZNICA: število
2. s prilastkom količina, izražena s številkami; SODOBNA USTREZNICA: število
3. v zvezi ni/prez čisla izraža
3.1 zelo veliko količino; SODOBNA USTREZNICA: brez števila, nešteto
3.2 zelo visoko stopnjo, mero; SODOBNA USTREZNICA: brez konca, neskončen
4. v zvezi pri čislu vsakega posebej; SODOBNA USTREZNICA: posamezno
5. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupni cilji, potrebe; SODOBNA USTREZNICA: skupnost, skupina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čisto1 (čistu, čisto) prislov1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čiš zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
človečaski -a -o pridevnik1. ki se nanaša na ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeški
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
človečastvo -a samostalnik srednjega spola človeška narava, ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjo; SODOBNA USTREZNICA: človeškost
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
človeče -ta samostalnik srednjega spola ekspresivno, v nagovoru ubog, ranljiv, minljiv človek; SODOBNA USTREZNICA: človeče
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
človečki1 -a -o (človečki, človecki, človejčki) pridevnik1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeški
1.2 biblijsko, v zvezah človečke roke/duše/oči / človečki otroci ljudje
1.3 biblijsko, v zvezi človečko dete človek glede na svojo majhnost, nepomembnost vpričo Boga
1.4 v zvezi človečko srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človečka žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človečki / človečki sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
človečki2 prislov v zvezi s po takó, kot je značilno za človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeško
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
človečko (človečku) povedkovnik1. izraža za človeka značilne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: človeško
1.1 izraža nasprotje z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeško
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
človečtvo -a (človečtvu, človejčtvu) samostalnik srednjega spola1. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
2. človeška narava, ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjo; SODOBNA USTREZNICA: človeškost
2.1 versko, navadno v zvezi s Kristus združitev božje in človeške narave v eni sami božji osebi; SODOBNA USTREZNICA: učlovečenje
FREKVENCA: 61 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
človesko (človesku, človesko) povedkovnik1. izraža za človeka značilne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: človeško
1.1 izraža nasprotje z božjim
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
človeški -a -o (človeski, človejski, človečski, človeški, človecski, človejčski, človiski) pridevnik1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim
1.2 ki je materialen, v nasprotju z duhovnim
1.3 biblijsko, v zvezah človeške roke/duše / človeški otroci ljudje
1.4 v zvezi človeško srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človeška žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človeški / človeški sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
človeštvo -a (človestvu, človejstvu, človestvo, človečstvu, človejčstvu, človejcstvu, človeštvu, človeštvo, človecstvu*) samostalnik srednjega spola1. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
2. človeška narava, ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjo; SODOBNA USTREZNICA: človeškost
2.1 versko, navadno v zvezi s Kristus združitev božje in človeške narave v eni sami božji osebi; SODOBNA USTREZNICA: učlovečenje
FREKVENCA: 224 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čolnar -ja (čolnar, čulnar, čalnar, čelnar, čovnar) samostalnik moškega spola1. kdor je zaposlen na ladji; SODOBNA USTREZNICA: mornar
2. kdor določa, omogoča gibanje plovila v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: krmar
3. kdor z veslom poganja plovilo; SODOBNA USTREZNICA: veslač
4. kdor s plovilom prevaža ljudi in tovor čez vodo; SODOBNA USTREZNICA: brodar, ladjar
FREKVENCA: 23 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čos zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čoš zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čreda -e (čreda, črejda, čeda) samostalnik ženskega spola1. večja skupina živali iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: čreda
2. večja skupina ljudi s skupnimi cilji, potrebami ali poreklom; SODOBNA USTREZNICA: skupnost, občestvo
FREKVENCA: 149 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
črednik -a (čednik, črednik) samostalnik moškega spola pastir, ki pase govedo; SODOBNA USTREZNICA: črednik
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
črẹpȋnjak,* m. = graden, die Steineiche, die Wintereiche (quercus sessiliflora), Cig., Jan., Nov., Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
črẹ̑šnja, f. die Kirsche; črešnje zobati, Kirschen essen; sv. Vid je črešenj sit; tvoja modrost je od črešenj do višenj, Npreg.-Lašče-Levst. (M.); der Kirschbaum, s črešnje pasti; navadna č., die Vogelkirsche (prunus avium), Tuš. (R.); = divja č., Cig.; č. hrustavka, die Knorpelkirsche, č. srčica, die Herzkirsche, Tuš. (R.); lavorikasta č., die Lorbeerkirsche (prunus laurocerasus), Tuš. (R.); kozja č., gemeiner Wegdorn, Kreuzdorn, Cig., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); volčja č., die Tollkirsche (atropa Belladonna), Cig., Jan., Tuš. (R.); pasja č., der Faulbaum (rhamnus frangula), Josch.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
črešnjov -a -o (črešnov, čresnov) pridevnik ki se nanaša na češnjo; SODOBNA USTREZNICA: češnjev FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
črẹ̑vəljc, (-vljəc), -vəljca, m. dem. črevelj; = der Frauenschuh (cypripedium calceolus), (črevljec) Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
črevo -a (črevu, čevo*) samostalnik srednjega spola1. mn. organi v trebušni votlini; SODOBNA USTREZNICA: črevesje
2. del človeškega ali živalskega trupa med prsmi in nogami nasproti hrbtenice; SODOBNA USTREZNICA: trebuh
FREKVENCA: 19 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudeč se deležje izraža presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čudeč se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudejoč se (čudeoč se) deležje izraža presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čudeč se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čuden1 -dnega posamostaljeno kdor ima nenavadne, izredne lastnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: čudežni
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čuden2 -dna -o (čuden, čudan, čudin) pridevnik1. ki se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čuden, nenavaden
1.1 ekspresivno ki se po nečem posebej razlikuje, loči od drugih; SODOBNA USTREZNICA: čudaški
2. ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežen
2.1 v zvezah z dejanje, delo dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. ki zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit
4. ki vzbuja velik strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: grozen, grozovit
4.1 ki prinaša veliko trpljenje, mnoge težave
5. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: hudoben
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 36 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudes1 -a samostalnik moškega spola1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.2 spodbuditi in okrepiti vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež
FREKVENCA: 36 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudež -a samostalnik moškega spola1. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2. v krščanstvu, v zvezi z lažniv nenavadno dejanje ali dogodek naravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero
3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje
FREKVENCA: 11 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čuditi -im nedovršni glagol samo v nizu glagolov1. kdo; na čem čutiti in izražati presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čuditi se
2. kdo; kaj imeti zelo pozitiven odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: občudovati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čuditi se -im se nedovršni glagol1. čutiti in izražati presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čuditi se
1.1 kdo; čemu, na čem, v čem, na čim, nad čim
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa
FREKVENCA: 190 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudno1 -ega (čudnu) posamostaljeno kar se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čudno, nenavadno
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudno2 (čudnu, čudno) prislov1. takó, da se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čudno, nenavadno
2. takó, da se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežno
3. takó, da zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovito
4. ekspresivno z veliko močjo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: srdito
5. s pridevnikom, ekspresivno v najvišji meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
FREKVENCA: 242 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudno3 povedkovnik izraža, da se kaj zelo razlikuje od znanega, navadnega
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudnoviten -tna -o pridevnik ki vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudo1 -esa (čudu, čudo) samostalnik srednjega spola1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v povedkovni rabi opozorilno znamenje, znak
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje
4. navadno v zvezah s falš, lažniv, hudičev, zlodjev nenavadno dejanje ali dogodek nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero
5. navadno v zvezi z morski nenavadno, grozljivo bitje, ki živi v morju; SODOBNA USTREZNICA: morska pošast
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudo2 (čudu, čudo) prislov1. izraža zelo visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: čuda, čudo
2. izraža zelo veliko število; SODOBNA USTREZNICA: čuda, čudo
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudo3 (čudu, čudo) povedkovnik ekspresivno izraža, da je kaj nenavadno, nepričakovano; SODOBNA USTREZNICA: čudo, čudno
FREKVENCA: 61 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudo4 (čudu) medmet izraža občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: glej, glej
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudovanje -a samostalnik srednjega spola občutenje in izražanje presenečenja, začudenja; SODOBNA USTREZNICA: čudenje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudovati se -ujem se nedovršni glagol kdo; čemu čutiti in izražati presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čuditi se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čudoviten -tna -o pridevnik ki vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čuječ -a -e (čuječ, čujoč) deležnik1. ki je buden, ne spi; SODOBNA USTREZNICA: bedeč, čuječ
2. v krščanstvu ki je nenehno pozoren, pripravljen na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječen
FREKVENCA: 24 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čujejoč deležje v krščanstvu izraža nenehno pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječ
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čujenje -a (čujenje, čujejne, čujejnje) samostalnik srednjega spola1. stanje budnosti; SODOBNA USTREZNICA: bedenje, čutje
2. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čujoč1 deležje v stanju budnosti; SODOBNA USTREZNICA: bedeč, čuječ
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čus zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čuš zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čutenje -a samostalnik srednjega spola1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev; SODOBNA USTREZNICA: čut
2. v zvezah z meso, mesen velika želja po čem, zlasti po zadovoljevanju telesnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: poželenje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čuti čujem/čujo (čuti, čujti) nedovršni glagol1. biti buden, ne spati; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, v nedoločniku; po čem
2. kdo; za koga, nad kom skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
3. kdo; čez koga/kaj, nad kom posvečati komu/čemu vso skrb, pozornost; SODOBNA USTREZNICA: bdeti nad kom/čim
3.1 prizadevati si, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega
4. v krščanstvu, kdo; (kako) biti nenehno pozoren, pripravljen na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuti, biti čuječen
FREKVENCA: 284 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čutiti -im nedovršni glagol1. kdo; kaj zaznavati s čutili; SODOBNA USTREZNICA: čutiti
2. kdo; kaj ugotavljati kaj z zavestjo, mišljenjem; SODOBNA USTREZNICA: čutiti, zavedati se
3. kdo; kaj nagonsko dojemati, predvidevati kaj; SODOBNA USTREZNICA: slutiti
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čutiti se -im se nedovršni glagol kaj; s prisl. določilom načina občutiti, dojemati stanje, kot ga nakazuje določilo; SODOBNA USTREZNICA: počutiti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čuvanje -a (čuvanje, čuvane, čuvajne, čuvajnje) samostalnik srednjega spola1. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
2. prizadevanje, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: pazljivost, previdnost
3. v krščanstvu nenehna pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječnost
4. čas menjave nočne straže
FREKVENCA: 24 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čuvati -am nedovršni glagol1. kdo skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
2. kdo prizadevati si, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: biti pazljiv, previden
3. kdo biti buden, ne spati; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
čuvenje -a samostalnik srednjega spola1. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
2. v krščanstvu nenehna pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječnost
3. čas menjave nočne straže
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
d črka četrta črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: d
FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dar -u samostalnik moškega spola1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar
1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina
2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar
2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar
3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
darotljiv -a -o (darotliv, dorotliv) pridevnik ki rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljiv, radodaren
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
darotljivost -i (darotlivost) samostalnik ženskega spola lastnost, ravnanje koga, da rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljivost, radodarnost
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
darovan -a -o deležnik1. ki je dan komu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
2. ki postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: obdarovan
FREKVENCA: 23 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
darovani -ega posamostaljeno biblijsko kdor je posvečen, dodeljen v službo Bogu; SODOBNA USTREZNICA: darovani
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
darovanje -a (darovane, darovanje, darovajne, darovajnje) samostalnik srednjega spola1. delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje, obdarovanje
2. kar je dano komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: dar, darilo
2.1 plačilo za vestno delo; SODOBNA USTREZNICA: nagrada
FREKVENCA: 16 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
darovati -ujem dovršni in nedovršni glagol1. kdo; od česa, komu, koga/kaj, (s čim) narediti/delati, da kdo dobi/dobiva kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdariti, podariti
1.1 nedov., kdo; koga delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdarovati
2. v judovstvu, kdo; komu, kaj podeliti/podeljevati oz. dati/dajati kaj Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnjo, zaobljubo ali zahvalo; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
2.1 dov., v krščanstvu, kdo; čemu koga, kaj izraža izročitev Jezusa Kristusa kot žrtvenega jagnja, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kdo; komu kaj, koga s kom/čim podeliti/podeljevati kaj iz lastne moči; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdarovati
FREKVENCA: 116 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
daš zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dátelj, -telja, (-teljna), m. die Dattel, Cig., Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dáteljev, adj. Dattel-; (nav. dateljnov, Cig.; dateljnova palma, die Dattelpalme, Tuš. [R.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
davre daver množinski samostalnik ženskega spola1. odprtina v zidu, steni, ki omogoča dostop v notranjost česa; SODOBNA USTREZNICA: vrata
1.1 kar pokriva tako odprtino; SODOBNA USTREZNICA: vrata
FREKVENCA: 41 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
debelolȋstnica, f. die Fettpflanze, pl. -ce (crassulaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dečelski -a -o pridevnik ki je značilen za déčle; SODOBNA USTREZNICA: deviški FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dečelstvo -a (dečelstvu, dečalstvu) samostalnik srednjega spola1. spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: devištvo, nedolžnost
2. stanje dekleta ali fanta do sklenitve zakonske zveze, s poudarkom na spolni zdržnosti in duhovni čistosti; SODOBNA USTREZNICA: deviški stan, devištvo
2.1 trajna spolna zdržnost kot življenjska odločitev iz verskih razlogov; SODOBNA USTREZNICA: devištvo
3. v Stari zavezi stanje brez otrok
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dečla -e (dečla, dejčla) samostalnik ženskega spola1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
1.1 odrasla oseba ženskega spola, navadno mlajša; SODOBNA USTREZNICA: ženska, žena
2. oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
3. oseba ženskega spola do pubertete; SODOBNA USTREZNICA: deklica
4. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dekelstvo -a (dekelstvu, dejkelstvu, dekalstvo*) samostalnik srednjega spola1. spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: devištvo, nedolžnost
2. v Stari zavezi okrvavljeno ogrinjalo, na katerem sta ležala mladoporočenca, kot dokaz, da žena pred zakonom še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: dokaz nedolžnosti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dekla -e (dekla, dejkla) samostalnik ženskega spola1. navadno v kmečkem okolju stalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih opravilih; SODOBNA USTREZNICA: dekla
1.1 pri višjih družbenih slojih stalno najeta ženska za gospodinjska opravila in osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služkinja, služabnica
1.2 ekspresivno ženska, ki je podložna, pokorna komu
2. ženska, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov v bolnišnici; SODOBNA USTREZNICA: strežnica
3. v antiki nesvobodna ženska, ki je v lasti svojega gospodarja; SODOBNA USTREZNICA: sužnja
3.1 v Stari zavezi sužnja, ki jo je žena pripeljala s seboj v zakon in je lahko postala njena namestnica, če je bila žena neplodna; SODOBNA USTREZNICA: stranska žena
4. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
5. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
deklica -e (deklica, dejklica, diklica) samostalnik ženskega spola1. oseba ženskega spola do pubertete; SODOBNA USTREZNICA: deklica
2. ekspresivno doraščajoča oseba ženskega spola; SODOBNA USTREZNICA: dekle
3. ekspresivno oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
4. ekspresivno mlajša ženska, najeta za pomoč v gospodinjstvu; SODOBNA USTREZNICA: dekla
FREKVENCA: 147 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
deklič -a samostalnik moškega spola1. ekspresivno doraščajoča oseba ženskega spola; SODOBNA USTREZNICA: dekle
2. kot slovnični zgled manjšalnica od deklica; SODOBNA USTREZNICA: dekliček FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dekličica -e samostalnik ženskega spola kot slovnični zgled manjšalnica od deklica; SODOBNA USTREZNICA: dekliček FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
deklin -a -o pridevnik ki se nanaša na déklo; SODOBNA USTREZNICA: deklin FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
deš zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dę́telja, f. 1) der Klee; suha d., das Kleeheu; d. v štiri peresca, LjZv.; večna d., nemška d., der Luzernerklee (medicago sativa), Cig., C., Tuš. (R.), Josch, Vrtov.; turška d., der türkische Klee, die Esparsette (onobrychis sativa), medena d., der Steinklee (melilotus officinalis), Tuš. (R.); laška d., der Incarnatklee (trifolium incarnatum), Cig.; zajčja d., der Sauerklee (oxalis acetosella), Josch; = kisla d., Cig.; bela d., der weiße Klee (trifolium repens), Erj. (Rok.), Josch; — 2) kozje in govedje ime, Podmelci, Tolminski hribi-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dę́teljica,* f. dem. detelja; junger Klee, M.; das Kleeblatt, Mur.; zajčja a. kisla d., der Hasen- oder Sauerklee (oxalis acetosella), Cig., Tuš. (R.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dever -ja (diver) samostalnik moškega spola brat zakonskega partnerja; SODOBNA USTREZNICA: svak
FREKVENCA: 11 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
devica -e (divica, devica) samostalnik ženskega spola1. oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
1.1 s prilastkom kdor/kar ima pozitivne lastnosti v etičnem in moralnem pogledu
1.2 v krščanstvu, navadno v zvezah devica Marija / čista devica (Marija) poimenovanje za Jožefovo deviško ženo Marijo, mater božjega sina Jezusa Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: devica Marija, Devica
1.3 v zvezi z dan praznik, posvečen spominu na devico Marijo
2. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
3. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
devičica -e (divičica) samostalnik ženskega spola manjšalnica od devica; SODOBNA USTREZNICA: devičica FREKVENCA: 23 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
devički -a -o (divički) pridevnik ki se nanaša na device; SODOBNA USTREZNICA: deviški FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
devični -a -o (divični, divicni) pridevnik ki se nanaša na device; SODOBNA USTREZNICA: deviški FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
devičtvo -a (divičtvu, divičvu) samostalnik srednjega spola1. spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: devištvo, nedolžnost
2. stanje dekleta do sklenitve zakonske zveze, s poudarkom na spolni zdržnosti in duhovni čistosti; SODOBNA USTREZNICA: deviški stan, devištvo
3. trajna spolna zdržnost kot življenjska odločitev iz verskih razlogov; SODOBNA USTREZNICA: devištvo
4. protestansko, pogosto v zvezi s pravi duševna, duhovna čistost, neomadeževanost
FREKVENCA: 50 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
deviški* -a -o (divičski) pridevnik ki se nanaša na device; SODOBNA USTREZNICA: deviški FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
devištvo* -a (divičstvu) samostalnik srednjega spola spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: devištvo, nedolžnost
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
devojka -e (divojka) samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
diš zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dober1 -brega (dobar) posamostaljeno kdor uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dobri
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobiček -čka (dobiček, dobičak, dobičik) samostalnik moškega spola1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek
4. denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti
FREKVENCA: 47 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobičen -čna -o pridevnikFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobit -a -o deležnik1. komu, skozi koga/kaj, (s čim) izraža udeleženost pri čem, če je izpolnjen določen pogoj; SODOBNA USTREZNICA: dobljen
2. ki mu je vzbujen pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobljen
3. (po čem, s čim) ki se prejme kot rezultat določenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: dobljen, pridobljen
4. ki je z bojem spravljen pod nadzor, vpliv koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzet, osvojen
4.1 ki mu je odvzeta prostost; SODOBNA USTREZNICA: zajet
FREKVENCA: 64 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobitek -tka (dobitak, dobitik, dobitek, dobitag°, dobitig°) samostalnik moškega spola1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljano delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek
FREKVENCA: 81 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobitje -a samostalnik srednjega spola nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dobitek
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobivanje -a (dobivane, dobivanje) samostalnik srednjega spola1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. česa nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dobitek
4. čez kaj dejstvo, da ima kdo premoč nad čim; SODOBNA USTREZNICA: zmaga
FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobivati -am nedovršni glagol1. s širokim pomenskim obsegom, kdo/kaj; komu, kaj s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa; SODOBNA USTREZNICA: dosegati, pridobivati
2. kdo; komu, k čemu, koga, s prisl. določilom načina vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobivati
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina prejemati denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
3.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina služiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
4. kdo/kaj; kaj, v kom/čem z uspehom končevati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagovati
5. kdo; kaj z bojem spravljati tuje ozemlje pod svoj nadzor; SODOBNA USTREZNICA: zavzemati, osvajati
6. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničevanje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobivati
FREKVENCA: 62 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobje -a samostalnik srednjega spola več hrastov; SODOBNA USTREZNICA: hrastje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobrava -e samostalnik ženskega spola navadno valovit ravninski svet, redko porasel z drevjem, grmovjem; SODOBNA USTREZNICA: dobrava, planjava
FREKVENCA: 9 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobri -ega posamostaljeno1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri
2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro
2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro
3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati
FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobro1 (dobro, dobru) nesklonljivo, samostalnik – ime črke D kot pete v azbuki ali četrte v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: d
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobro2 (dobru, dobro) prislov1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično
3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo
3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev
4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu
5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobro3 (dobru, dobro) povedkovnik1. komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin; SODOBNA USTREZNICA: dobro
3. komu [smiselni osebek] izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
3.1 v medmetni rabi, komu [smiselni osebek] izraža prepričanje, da je kdo zaradi česa deležen (trajne) sreče, blagoslova; SODOBNA USTREZNICA: dobro
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobro4 (dobru, dobro) členek1. izraža skladnost trditve z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: res, zares
1.1 izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2. poudarja prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: gotovo
2.1 poudarja nepreklicnost česa; SODOBNA USTREZNICA: zagotovo
3. v kalkirani zvezi tako dobro – kakor izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: prav
4. izraža soglasje, privolitev; SODOBNA USTREZNICA: prav
5. izraža omejitev, pridržek; SODOBNA USTREZNICA: sicer
6. v zvezi z več poudarja pomen besede, na katero se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: še
7. izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: vsaj
FREKVENCA: 105 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobrodelnik -a samostalnik moškega spola kdor opravlja dobra dela; SODOBNA USTREZNICA: dobrodelnik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobrodošel -šla -o (dobrudošal) pridevnik komu čigar prihoda je kdo vesel; SODOBNA USTREZNICA: dobrodošel
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobrorojen -a -o (dobrurojen) pridevnik ki je plemiškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: plemenit, žlahten
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid
5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje
FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobrotljiv1 -ega (dobrotliv) posamostaljeno kdor opravlja dobra dela; SODOBNA USTREZNICA: dobrodelni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobrotljiv2 -a -o (dobrutliv, dobrotliv, dobritliv) pridevnik1. ki rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljiv
1.1 ki rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: radodaren, darežljiv
2. ki ima naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohoten
FREKVENCA: 211 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobrotljivi -ega (dobrutlivi) posamostaljeno1. kdor rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivi
2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobrotljivo (dobrutlivu, dobrotlivu, dobrotlivo) prislov1. izraža pripravljenost za opravljanje dobrih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivo
1.1 izraža pripravljenost za darovanje, dajanje česa komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljivo
2. izraža naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohotno
FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobrotljivost -i (dobrutlivost, dobrotlivost) samostalnik ženskega spola1. lastnost koga, da rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
1.1 lastnost koga, da rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: radodarnost, darežljivost
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobroustnik -a (dobrovustnik) samostalnik moškega spola kdor si zaradi lastnih koristi s pretirano hvalo, prijaznostjo prizadeva za naklonjenost koga; SODOBNA USTREZNICA: prilizovalec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobrovoljen -ljna -o (dobrovolen*, dobrovoljan, dobrovoln) pridevnik1. ki temelji na svobodni volji, odločitvi; SODOBNA USTREZNICA: prostovoljen
2. navadno v povedkovni rabi ki ima voljo, pripravljenost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: volján
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobrovoljni -ega (dobrovolni) posamostaljeno kdor po svobodni volji, odločitvi opravlja kaj; SODOBNA USTREZNICA: prostovoljni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dobrovoljno (dobrovolnu, dobrovolno) prislov takó, da temelji na svobodni volji, odločitvi; SODOBNA USTREZNICA: prostovoljno
FREKVENCA: 17 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
docimprati -am dovršni glagol kdo; kaj narediti, postaviti kaj, navadno z gradbenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: zgraditi
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dočakati -am dovršni glagol1. kdo; česa, kaj, na kom, s prisl. določilom načina s čakanjem priti do česa, doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: dočakati
2. kdo; česa, koga/kaj ostati živ do določenega dogodka, dobe; SODOBNA USTREZNICA: dočakati, doživeti
FREKVENCA: 67 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dodanašnji -a -e pridevnik ki se nanaša na sedanjost; SODOBNA USTREZNICA: dandanašnji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dodati -dam dovršni glagol kdo; kaj dati k čemu še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dodelan -a -o deležnik (z gradbenim materialom) narejen do konca; SODOBNA USTREZNICA: dograjen, dokončan
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dodelati -am (dodelati, dodejlati) dovršni glagol kdo; kaj, (s čim) opraviti delo, gradnjo do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati, dograditi
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dogledati -am dovršni glagol kdo; kaj jasno spoznati, dojeti; SODOBNA USTREZNICA: uvideti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dogledati se -am se dovršni glagol kaj zadovoljiti svojo potrebo, namen, željo po ogledovanju; SODOBNA USTREZNICA: nagledati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
dohodek -dka (dohodak, dohodek) samostalnik moškega spola1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev
1.1 dohodek od teh dajatev
2. v fevdalizmu dohodek od dajatev duhovnikom
FREKVENCA: 23 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol1. kdo; kogatož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti
3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti
4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
doječ -a -e deležnik ki hrani otroka, mladiča z lastnim mlekom; SODOBNA USTREZNICA: doječ
FREKVENCA: 16 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1727 zadetkov.