Tiskanje

a1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola

ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola

1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih

FRAZEOLOGIJA: A ino O

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola

1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda

1.1 črke kake pisave

2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

abecedikar [abecedȋkar] samostalnik moškega spola

učenec, ki se uči abecede; abecedar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

abib nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko ime hebrejskega prvega meseca; SODOBNA USTREZNICA: april

FREKVENCA: 14 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

abora [

] samostalnik ženskega spola

grušč

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

abota [ábota] samostalnik moškega spola

abotnik, neumnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

abotnica [ábotnica] samostalnik ženskega spola

abotnica, neumnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

abotnik [ábotnik] samostalnik moškega spola

abotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

abrat [

] samostalnik moškega spola

ščegetavček, klitoris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

abronka [ábronka] samostalnik ženskega spola

prve dlake na bradi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec

FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

adofs [

] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: deb, odab, otap, smrdokavra, vodeb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

adruščica [adrūščica

] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruška, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

adruška [adrūška

] samostalnik ženskega spola

koroško žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

afekt -a samostalnik moškega spola

zelo močno in težko obvladljivo, a kratkotrajno čustvo; SODOBNA USTREZNICA: afekt

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

afinja [áfinja] samostalnik ženskega spola

opica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

afinjica [áfinjica] samostalnik ženskega spola

majhna opica; opička

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

afklar [āfklar

] samostalnik moškega spola

izdelovalec šivank, igel, sponk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

afklarica [āfklarica

] samostalnik ženskega spola

izdelovalka šivank, igel, sponk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

aftašica [āftašica

] (abtašica) samostalnik ženskega spola

opatinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

aftra [āftra] samostalnik ženskega spola

uzda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

agab nesklonljivo, samostalnik ženskega spola

biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ajd [ȁjd] samostalnik moškega spola

pogan, ajd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ajfrar [ájfrar] samostalnik moškega spola

gorečnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

akolit [akolȋt] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolitar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

akolitar [akolȋtar] samostalnik moškega spola

pripravnik za duhovniški poklic; akolit

PRIMERJAJ: akolit

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

aksa [āksa] samostalnik ženskega spola

sladkovodna riba jez, LATINSKO: Leuciscus idus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ala1 [āla] samostalnik ženskega spola

riba jegulja, LATINSKO: Anguilla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

alcen [alcẹ̑n] samostalnik moškega spola

žival los, LATINSKO: Alces alces

PRIMERJAJ: elcen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

alcenov rog [alcẹ̑nov rọ̑g] samostalniška zveza moškega spola

losovo kopito

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

aldov [

] samostalnik moškega spola

nekrvna daritev, žrtev

PRIMERJAJ: kaldov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

aldovavec [aldovȃvǝc] (aldovalec) samostalnik moškega spola

žrtvovalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

aleluja1 (aleluja, haleluja) nesklonljivo, samostalnik predvidoma moškega spola

obredni enobesedni slavilni (velikonočni) spev; SODOBNA USTREZNICA: aleluja

FREKVENCA: 12 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ali2 členek

1. za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: ali

2. redko za pojasnjevanje prej povedanega

FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ališče [alíšče] samostalnik srednjega spola

ribnik z jeguljami

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

alkur [

] samostalnik moškega spola

plavalni mehur

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

aloe nesklonljivo, samostalnik –

dragocena dišava iz agavi podobne tropske rastline z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja

FREKVENCA: 15 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

aloes -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola

1. agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja

1.1 dragocena dišava iz te rastline

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

aluška [

] samostalnik ženskega spola

piščanček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ama1 [áma] samostalnik ženskega spola

dojilja

PRIMERJAJ: dojnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

amiti1 [ámiti ȃmim] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci-Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

andel1 -dla (andel, handel) samostalnik moškega spola

1. dejanje, dejavnost, s katero se kaj uresniči

2. dejavnost, navadno gospodarska, za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: posel

2.1 kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje, kupčevanje

2.2 dogovor o spremembi lastništva česa s plačilom dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: kupčija

3. kar je, se dogaja in ni podrobneje poimenovano; SODOBNA USTREZNICA: stvar, reč

3.1 kar je, se dogaja in je natančneje določeno v sobesedilu

FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih

TERMINOLOGIJA: pravdni andel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

andohtiv -a -o pridevnik

1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ

2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

andohtivo (andohtivu, andohtivo) prislov

izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

andohtljiv (andahtljiv, andohtljiv) pridevnik

PRIMERJAJ: andohtljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

andohtljiv -a prid. pobožen: en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik

1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ

2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč

FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

andohtljivo (andohtlivu) prislov

1. izraža ravnanje po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe

2. izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno

FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

androga [andrọ́ga] samostalnik ženskega spola

morska riba ozimica, LATINSKO: Coregonus wartmanni

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

antverhar [āntverhar] samostalnik moškega spola

rokodelec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

apnar [apnár] samostalnik moškega spola

kdor žge apno; apnar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

apostelj [apọ̑stǝlj apọ̑stǝljna] samostalnik moškega spola

apostol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

apotekar [apotẹ̑kar] samostalnik moškega spola

lekarnar, apotekar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ar vez.
1. ker: haſzen ſztoga nevolna Decza neima, ár ſze nahájajo ſztanovito Vucſitelje TF 1715, 5; ne bránte decsiczi kmeni priti, arie táksi ország nebeſzki ABC 1725, A6b; Dai ſze naiti, ar me ſzercze tebe scsé SM 1747, 91; Blá'zeni ſzo ti miloſztivni, ár oni miloſztſo dobijo KŠ 1754, 41; i nej ſze je podrla, ár je na pecsini fundálivana KŠ 1771, 23; Ar nyemi je Ivan pravo: nej je ſzlobodno tebi nyou meti KŠ 1771, 47; Vörvati moremo ono, ka je Boug nazvejſzto, zato, ár je Boug vekivecsna pravicza KMK 1780, 5; na nouto merkaj, ár nouta ſznáj'zi peſzen BKM 1789, 8; Blá'zeni je on, ki má vörno i dobro 'seno, ár je dobra 'sena hi'se lepota SIZ 1807, 3; Jezik je domovine náj dragsi Kincs, ár sze po nyem razpoznáva KOJ 1833, VIII; Ar ovo ti neverni nategujejo lok, i sztrêle szvoje nalekujejo na tetivo TA 1848, 9; Ali záto bom je dönok varvao, ár rad mam csisztôcso KAJ 1870, 6; ka tô naprêpomore, ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1
2. namreč: Ar Herodes bode iſzkao tó dejte KŠ 1771, 8
3. zakaj: Ar ſztébe bode zhájao voj KŠ 1771, 7; Porodi pa Szina, ár onzvelicsa luſztvo ſzvoje KŠ 1771, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

arba [ārba] samostalnik ženskega spola

zunanje žensko spolovilo; vulva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

arban [

] samostalnik moškega spola

stric, tj. očetov brat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

arbe nesklonljivo, samostalnik ženskega spola

biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

arcat [ārcat

] samostalnik moškega spola

zdravnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

arendavec [árendavǝc

] (arendalec) samostalnik moškega spola

kdor da kaj v zakup; zakupodajalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

arestant [arestȁnt

] samostalnik moškega spola

jetnik, zapornik, arestant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

arga [ārga] samostalnik moškega spola

strahopeten človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

argol nesklonljivo, samostalnik ženskega spola

biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

arink [ārink] samostalnik moškega spola

morska riba sled, LATINSKO: Clupea harengus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

armada [armáda] samostalnik ženskega spola

vojska, armada

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

arovica [árovica] samostalnik ženskega spola

kravja, kozja ipd. dlaka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

arzin [

] samostalnik moškega spola

laket, komolec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

asla [ásla] samostalnik ženskega spola

tvor, ulje, absces

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ašterželj [ášteržǝlj ášteržǝljna] (aštržilj) samostalnik moškega spola

jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema pod prsmi; podprsnica
naramnica

PRIMERJAJ: naprsnik, oprsnik, podprsnica, podprsnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ata [áta] samostalnik moškega spola

oče, ata

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

atapot [atapōt

] (otopot) samostalnik moškega spola

morska žival sipa, LATINSKO: Sepia officinalis, ali rak(ovica)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

avša [ȃvša] samostalnik ženskega spola

lahkomiselna ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

avštriga [āvštriga] samostalnik ženskega spola

školjka ostriga, LATINSKO: Ostrea

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

avtmant [āvtmant] samostalnik moškega spola

stotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

avžlokar [āvžlokar] samostalnik moškega spola

mitničar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

az (as, az°) nesklonljivo, samostalnik –

ime črke A kot prve v azbuki ali abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a

FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

baba [bába] samostalnik ženskega spola

stara ženska; baba
pomočnica pri porodih; babica

PRIMERJAJ: težkulja, všegarica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

babica [bábica] samostalnik ženskega spola

stara ženska, ostarela mati
stara mati; babica
nakovalo za klepanje kose
pomočnica pri porodih; babica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

babina [bábina] samostalnik ženskega spola

stara ženska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

babura [babȗra] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, adruška, babuška, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

babuška [babȗška] samostalnik ženskega spola

žival navadni prašiček, LATINSKO: Porcellio scaber

PRIMERJAJ: adruščica, adruška, babura, fota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bahač [baháč] samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bahavec [báhavǝc] samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bahavnik [báhavnik] (bahovnik) samostalnik moškega spola

bahač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bajavka [bájavka

] (bajalka) samostalnik ženskega spola

vedeževalka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bajer [bājer] samostalnik moškega spola

ribnik, bajer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bakla -e samostalnik ženskega spola

1. dolga palica z gorljivo snovjo na enem koncu, ki se prižgana uporablja za osvetljevanje; SODOBNA USTREZNICA: bakla

2. plamen

FREKVENCA: 28 pojavitev v 10 delih

FRAZEOLOGIJA: storiti koga k bakli v slami

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bakrenar [bakrẹ̑nar] samostalnik moškega spola

trgovec z bakrenimi izdelki

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

baksador [baksadōr

] samostalnik moškega spola

odposlanec, ambasador

PRIMERJAJ: bašador

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

balena [baléna] samostalnik ženskega spola

morski sesalec kit, LATINSKO: Cetacea

PRIMERJAJ: fokina, keta, kit, košir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

banda [bȃnda] samostalnik ženskega spola

gneča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

barantač [barantáč] samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z blagovno menjavo; trgovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

barantavec [barantȃvǝc] (barantalec) samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z blagovno menjavo, trgovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

barbar [bȃrbar] samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z barvanjem; barvar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

barkador [barkadọ̑r] samostalnik moškega spola

ladijski kapitan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

basant [basānt] samostalnik moškega spola

ptica fazan, LATINSKO: Phasianus colchicus

PRIMERJAJ: fazant

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

basȋvọ, n. = basilo, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bašador [bašadọ̑r

] samostalnik moškega spola

odposlanec, ambasador

PRIMERJAJ: baksador

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

baščenik [baščeník] samostalnik moškega spola

dedič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bebec [bẹ̑bǝc] samostalnik moškega spola

neumnež, bebec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bədljìv, -íva, adj. wachsam, C.; — bedljivo spanje, häufig unterbrochener Schlaf, der Halbschlaf, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bedro [bédro] samostalnik srednjega spola

bedro

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

belakin [belakȋn] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belokožnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

belka [bẹ̑u̯ka] samostalnik ženskega spola

žival uš, LATINSKO: Pediculus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

belokožnik [belokọ̑žnik] samostalnik moškega spola

ptica pelikan, LATINSKO: Pelecanus onocrotalus

PRIMERJAJ: belakin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

belouška [beloȗška] samostalnik ženskega spola

kača belouška, LATINSKO: Natrix natrix

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

benderčar [bendẹ̑rčar] samostalnik moškega spola

vojak, ki nosi zastavo; zastavonoša; praporščak

PRIMERJAJ: bendero

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

benedictus nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola

1. novozavezna Zaharijeva hvalnica ob obrezanju Janeza Krstnika

1.1 krščanska molitev na osnovi te hvalnice

FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

berač [beráč] samostalnik moškega spola

berač, prosjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

beračica [beračíca] samostalnik ženskega spola

beračica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

beravselj [berávsǝlj berávsǝljna] samostalnik moškega spola

berač, prosjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

berílọ, n. 1) das für das Vieh gesammelte Grünfutter, Z., Mik.; — 2) die Lectüre; zanimljivo berilo; — das Lesebuch, Cig., Jan., nk.; — das Lesestück, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

berȋvọ, n. die Lectüre, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bernjač [bernjáč] samostalnik moškega spola

kdor kaj zbira; zbiralec

PRIMERJAJ: bernjavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bernjavec [bernjȃvǝc] (bernjalec) samostalnik moškega spola

kdor kaj zbira; zbiralec

PRIMERJAJ: bernjač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

besednik [besẹ̑dnik] samostalnik moškega spola

zagovornik pred sodiščem; odvetnik; besednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

betežnik [betežník] samostalnik moškega spola

bolnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bezgavka [bǝzgȃvka] samostalnik ženskega spola

limfni organ v žrelu; mandelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bezgetanje [bǝzgetȃnje] samostalnik srednjega spola

o lisicah gonjenje, parjenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bezgetati [bǝzgetáti bǝzgẹ́čem] nedovršni glagol

kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; pojati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bezljaj [bezljȃj] samostalnik moškega spola

begunec
kamnu podobna tvorba iz neprebavljivih snovi v želodcu prežvekovalcev; bezoar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bežeč [bežȅč] samostalnik moškega spola

begunec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

biba [bíba] samostalnik ženskega spola

plazilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

biček [bȋčǝk] samostalnik moškega spola

jagenjček, mlad oven

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bik [bȉk

] samostalnik moškega spola

samec goveda; bik

PRIMERJAJ: čamer, govedo, krava

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

birič [birȉč] samostalnik moškega spola

birič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

biriška [birȋška] samostalnik ženskega spola

biričeva žena

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bis [

] samostalnik moškega spola

bivol

PRIMERJAJ: bivol

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bistrovid [bistrovȉd] samostalnik moškega spola

žival ris, LATINSKO: Lynx lynx

PRIMERJAJ: ostrovid

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bivol [bívol] samostalnik moškega spola

divje govedo, bivol

PRIMERJAJ: bis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bivolina [bivolína] samostalnik ženskega spola

neroden človek, nerodnež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bȋzgəc, -əca, m. 1) mešanica kislega zelja in kisle repe, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 2) das Rübenkräutig, Štrek.; — 3) šaljivo = ječmen, BlKr.; ječmenova kaša: pustega "bizgeca" se boji kmet in družina, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bizina [bīzina] samostalnik ženskega spola

riba beluga, LATINSKO: Huso huso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

blagajnik [blagȃjnik] samostalnik moškega spola

zakladnik, blagajnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

blates [blátes

] (blatez) samostalnik moškega spola

morska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa

PRIMERJAJ: blateš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

blateš [bláteš

] (blatež) samostalnik moškega spola

morska riba navadna plošča, LATINSKO: Pleuronectes platessa

PRIMERJAJ: blates

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bližnji [blȋžnji] samostalnik moškega spola

vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji

PRIMERJAJ: bližnjik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bližnji2 -a -e (bližni) pridevnik

1. ki je krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji

2. ki je časovno najmanj oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: prihodnji

3. v zvezi z žlahta ki je soroden s kom po krvi; SODOBNA USTREZNICA: krvni

4. ki je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji

FREKVENCA: 104 pojavitve v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bližnjik [blȋžnjik] samostalnik moškega spola

vsak človek v razmerju do drugih ljudi; bližnji

PRIMERJAJ: bližnji

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

blodnik [blọ̑dnik] ali [blodník] samostalnik moškega spola

razuzdanec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bobnar [bọ̑bnar] samostalnik moškega spola

bobnar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bobničar [bobnȋčar] samostalnik moškega spola

kdor igra na pavke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bočar [bọ̑čar] samostalnik moškega spola

izsiljevalec denarja, izterjevalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bodežnik [bọ̑dežnik] samostalnik moškega spola

poulični igralec, ki uprizarja boj za denar

PRIMERJAJ: šermir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bodicijes [

] (bodeči jež) samostalnik moškega spola

žival jež, LATINSKO: Erinaceus

PRIMERJAJ: jež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

boga nesklonljivo, samostalnik –

ime črke B kot druge v abecedi

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bogaboječ2 -a -e (bogaboječ, bogabojoč) pridevnik

1. ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ

1.1 ki odraža takšno človekovo občutje in ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ

FREKVENCA: 181 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bogataj [bogatȃj] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogatin, bogatinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bogatin [bogatȋn] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogataj, bogatinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bogatinec [bogatȋnǝc] samostalnik moškega spola

bogat človek; bogataš

PRIMERJAJ: bogataj, bogatin

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

boginec [bogȋnǝc

] samostalnik moškega spola

vedeževalec

PRIMERJAJ: bogovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

boginja1 [bogínja] samostalnik ženskega spola

boginja
vedeževalka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bogljiv pridevnik

PRIMERJAJ: bogljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

bogotajivec [bogotajȋvǝc] (bogotajilec) samostalnik moškega spola

kdor ne priznava boga; brezbožnik; ateist

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bogovec [bọ́govǝc] samostalnik moškega spola

vedeževalec

PRIMERJAJ: boginec, pogovec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bogovednik [bogovẹ̑dnik] samostalnik moškega spola

strokovnjak za bogoslovje; teolog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bogovka [bọ́govka] samostalnik ženskega spola

vedeževalka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

boguljubni [boguljúbni] samostalnik moškega spola

kdor je Bogu všeč, božji ljubljenec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

boh [bȍh] samostalnik moškega spola

s prašiča odrto, nerazrezano podkožno maščobno tkivo; boh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bojevavec [bojevȃvǝc] (bojevalec) samostalnik moškega spola

borec, borilec

PRIMERJAJ: bojnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bojnik [bojník] samostalnik moškega spola

borec, borilec

PRIMERJAJ: bojevavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

boka [bōka] samostalnik ženskega spola

bok

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bolar [bólar] samostalnik moškega spola

sladkovodna riba som, LATINSKO: Silurus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bolẹznìv, -íva, adj. krankhaft: stara, bolezniva kri, Guts. (Res.); — kränklich, Mur.; — boleznivo srce, krankes Herz, C.; — schmerzlich, Krelj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bolha [bóu̯ha] samostalnik ženskega spola

žival bolha, LATINSKO: Pulex irritans

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bolj1 (bul, bujl, bojl) primernik prislova

1. primrk. stopnjuje

1.1 pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj

1.2 prislove; SODOBNA USTREZNICA: bolj

2. primrk. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolj

3. primrk. izraža sorazmernost dejanja, stanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj

FREKVENCA: 44 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bolnica [bou̯níca

] samostalnik ženskega spola

bolna ženska; bolnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bolnik [bou̯ník

] samostalnik moškega spola

bolan človek; bolnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bolščilo [bou̯ščílo] samostalnik srednjega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete; kratkoviden človek

PRIMERJAJ: bolščnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bolščnik [bou̯ščník] samostalnik moškega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete; kratkoviden človek

PRIMERJAJ: bolščilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bolt [bọ̄lt

] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: boltek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

boltek [bọ̄ltǝk

] samostalnik moškega spola

ptica kalin, LATINSKO: Pyrrhula pyrrhula

PRIMERJAJ: bolt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

boltič [bóltič] samostalnik moškega spola

zunanja, čolniču podobna vdolbina v uhlju; scapha; anthelix

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

borštnar [borštnár

] samostalnik moškega spola

gozdni čuvaj, gozdar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bositi [bosīti bosím] nedovršni glagol

odstranjevati podkev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

boter [bọ́tǝr] samostalnik moškega spola

krstni boter

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

botrinec [botrȋnǝc] samostalnik moškega spola

navadno množina krščenec, tj. človek v odnosu do svojega botra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brada [bráda] samostalnik ženskega spola

dlakava rast na obrazu; brada

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bradač [bradáč] samostalnik moškega spola

kdor ima brado; bradač

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bradavica [bradavíca] samostalnik ženskega spola

bradavica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bradinstvo [bradȋnstvo] samostalnik srednjega spola

obdobje zrelosti pri moškem

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

braditi se [bradīti se bradím se] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: bradovati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bradobrivec [bradobrȋvǝc] samostalnik moškega spola

brivec

PRIMERJAJ: brivec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bradovati [bradováti bradȗjem] nedovršni glagol

odraščati, zoreti v moža

PRIMERJAJ: braditi se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brahor [bráhor] samostalnik moškega spola

golša, podbradek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brána 1., f. 1) = bramba, Habd.-Mik.; — 2) die Egge; izorano njivo z brano povlačiti, auseggen; — 3) brani podobne reči: die Gitterthür, Rez.-C.; das Fallgatter, V.-Cig.; das Sägegatter, V.-Cig.; prim. jarem; — eine Abtheilung der Getreideharfe, Cig., C., M., Gor.; prim. okno, štant; — das Brückenjoch: most v pet bran, Z.; — die Riegelwand, Cig., Levst. (Pril.), Dol.; — der Rost (im Bauwesen), Cig., Gor.; hišo na brano (= na pilote) zidati, Dol.; na brane zidajo na močvirju hiše, Ig; — der Bratrost, C.; — das Rastrum zum Linieren des Notenpapiers, V.-Cig.; — das Hackbrett (ein Musikinstrument), = cimbal, Gor.; — das Clavier bei den Tuchmachern, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

branik [braník] samostalnik moškega spola

branilec, branitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

branjevec [bránjevǝc] samostalnik moškega spola

prodajalec sadja; branjevec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

branjevka [bránjevka] samostalnik ženskega spola

prodajalka zelenjave, sadja; branjevka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brat [brȁt] samostalnik moškega spola

brat

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bratec [brȃtǝc] samostalnik moškega spola

bratec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bratinec [bratȋnǝc] samostalnik moškega spola

bratov sin; nečak

PRIMERJAJ: bratranec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bratranec [brátranǝc] samostalnik moškega spola

bratov ali sestrin sin; nečak

PRIMERJAJ: bratinec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brav [brȃv] samostalnik moškega spola

zaklano ovčje, ovnovo truplo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bravar [bravár] samostalnik moškega spola

ovčji pastir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bravec [brȃvǝc] (bralec) samostalnik moškega spola

bralec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bregomačka [bregomȃčka] (brgamačka) samostalnik ženskega spola

žival svizec, LATINSKO: Marmota marmota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bregovnica [bregọ̑vnica] (brigovnica) samostalnik ženskega spola

ptica, ki se prehranjuje s čebelami; čebelar, LATINSKO: Merops apiaster

PRIMERJAJ: bregulja1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bregulja1 [bregúlja] (brigulja) samostalnik ženskega spola

ptica, ki se prehranjuje s čebelami; čebelar, LATINSKO: Merops apiaster

PRIMERJAJ: bregovnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bregulja2 [brẹ̑gulja] samostalnik ženskega spola

navadno množina lastovka, ki živi ob bregovih rek; bregulja, LATINSKO: Riparia riparia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brej -a -e pridevnik

ki ima v telesu plod; SODOBNA USTREZNICA: brej

FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brejiti [brẹ́jiti brẹ̑jim] in [brejīti brẹ́jim] nedovršni glagol

povzročati brejost, obrejevati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brencelj [brẹ́ncǝlj brẹ́ncǝljna] samostalnik moškega spola

brencelj, žival iz družine LATINSKO: Tabanidae

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brgles [bȓgles] (brglez) samostalnik moškega spola

ptica zelena žolna, LATINSKO: Picus viridis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bridko3 (britku, britko) povedkovnik

komu/čemu izraža duševno bolečino in stisko; SODOBNA USTREZNICA: hudo

FREKVENCA: 68 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brinovka [brínovka] samostalnik ženskega spola

ptica brinovka, LATINSKO: Turdus pilaris

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brìtki -a -o prid.
1. bridek, žalosten: té je escse veſz britek SŠ 1796, 142; ſzmert britka SM 1747, 69; ete britek moj 'sitek SŠ 1796, 145; britko nenávednoſzt KŠ 1754, 39; Po britkoj ſzmerti KŠ 1754, 256; po tvojoj britkoi SM 1747, 67; zbritkov 'zaloſztyov KŠ 1754, 235; ne bojdte knyim britki KŠ 1771, 609; Britke ſzkuze dávam tebi SM 1747, 90; britke moke trpo BKM 1789, 62; zbritkimi ſzkuzámi KŠ 1754, Aa
2. grenek: britki csemér bodo tvoja pitvina KM 1783, 287; Sör [pivo] je redovno britek KAJ 1870, 46; V vsej táli [regrat] je britka mlečna vlaga AI 1878, 50; pren. nak kákſi britki korén ne podraſzté i zburka vaſz KŠ 1771, 695

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

britvar [brȋtvar] samostalnik moškega spola

izdelovalec nožev, britev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

britvarica [brȋtvarica] samostalnik ženskega spola

izdelovalka nožev, britev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brivec [brȋvǝc] samostalnik moškega spola

brivec

PRIMERJAJ: bradobrivec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brke [bȓke] množinski samostalnik ženskega spola

brki

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brklja [bȓklja] samostalnik ženskega spola

kost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brljavec [brljȃvǝc] samostalnik moškega spola

kdor slabo vidi; brljavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brljavka [brljȃvka] samostalnik ženskega spola

ženska, ki slabo vidi; brljavka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brlog [brlȍg] samostalnik moškega spola

brlog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brlozga [brlọ̑zga] samostalnik ženskega spola

ženska, ki (rada) brozga po vodi, mlakuži

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bročívọ, n. das Krapproth, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brodaška [

] samostalnik ženskega spola

žival krastača, LATINSKO: Bufo bufo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brodnik [brodník] samostalnik moškega spola

voznik broda; brodnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brojica [brọ̑jica] samostalnik ženskega spola

ptica taščica, LATINSKO: Erithacus rubecula

PRIMERJAJ: brolica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brolica [brọ̑lica] samostalnik ženskega spola

ptica taščica, LATINSKO: Erithacus rubecula

PRIMERJAJ: brojica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brumski2 prislov

izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brusar [brusár] samostalnik moškega spola

brusilec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

brzda [bŕzda] samostalnik ženskega spola

železo pri uzdi, ki ga ima konj v gobcu; brzda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bubuj [bubúj] samostalnik moškega spola

ptica sova uharica, LATINSKO: Strix bubo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

buča [búča] samostalnik ženskega spola

rastlina buča, LATINSKO: Cucurbita pepo, ali njen plod
glava, lobanja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bučela [bučẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: čebela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

budalo [bȗdalo] (bodalo2) samostalnik srednjega spola

kdor dobro vidi samo bližnje predmete, kratkoviden človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

buditi -im nedovršni glagol

1. kdo/kaj; (iz česa, k čemu), koga_tož. delati, da kdo postane buden; SODOBNA USTREZNICA: buditi

1.1 kdo; kaj povzročati zaznavanje kakega organa

2. kdo; koga_tož., (v čem, s čim) povzročati prehajanje iz mrtvega stanja v živo; SODOBNA USTREZNICA: buditi

FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

budivec [budȋvǝc] (budilec) samostalnik moškega spola

buditelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

budnica [budníca] samostalnik ženskega spola

buditeljica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

buhta [būhta] samostalnik ženskega spola

krdelo, množica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

buk [bȗk] samostalnik moškega spola

o kravi čas parjenja, gonitev

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bukati se [bȗkati se bȗka se] nedovršni glagol

o kravi kazati nagnjenje za parjenje; goniti se; bukati se

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

buki nesklonljivo, samostalnik –

ime črke B kot druge v azbuki

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

buklar [buklár] samostalnik moškega spola

prodajalec knjig

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

buklovarnik [buklovȃrnik] samostalnik moškega spola

knjigovodja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bukonglagolje nesklonljivo, samostalnik –

glasovna enota, nastala ob povezanem branju azbučnih imen črk B, O, G

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bukvovezec [bukvovẹ̑zǝc] samostalnik moškega spola

knjigovezec, tiskar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bul1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko ime hebrejskega osmega meseca; SODOBNA USTREZNICA: november

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bula [búla] samostalnik ženskega spola

oteklina, bula

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

bulovž [búlovž] samostalnik moškega spola

koroško ptičja kletka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

burdelnica [burdẹ̑lnica] (bordelnica) samostalnik ženskega spola

prostitutka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

buroviš [

] samostalnik moškega spola

stara beseda mestni glavar

PRIMERJAJ: burovizda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

burovizda [

] samostalnik moškega spola

stara beseda mestni glavar

PRIMERJAJ: buroviš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

caf [cȃf] samostalnik moškega spola

v Novem mestu sodni sluga, birič

PRIMERJAJ: cap

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

càglivo prisl. boječe: [živina] cáglivo blejéjo, Gda sze dale i dale paszéjo KAJ 1870, 141

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cagljiv pridevnik

PRIMERJAJ: cagljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cagovanje -a (cagovanje, cagovane, cagovajnje) samostalnik srednjega spola

1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup

1.1 stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup

2. pomanjkanje poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopetnost, neodločnost

FREKVENCA: 40 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cȃjnarica, f. kladivo, s katerim se železo cajna, Gor.-Valj. (Rad); — prim. cajnati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

caker [cákǝr] samostalnik moškega spola

skupnost
trgovanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cap [cȃp] samostalnik moškega spola

razcapanec
sodni sluga, birič

PRIMERJAJ: caf

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

carar [cárar] samostalnik moškega spola

ptica drozg, carar, LATINSKO: Turdus viscivorus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cartan -a -o pridevnik

1. ki ima veliko vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen

2. ki vzbuja občudovanje zaradi

2.1 lepote, popolnosti; SODOBNA USTREZNICA: lep

2.2 nežnosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen

2.3 prijetnosti, blagosti; SODOBNA USTREZNICA: prijeten, blag

3. ki zaradi mladosti, nedoraslosti ne dosega navadne stopnje moči, izkušenosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen, šibek

FREKVENCA: 23 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cartljiv -a -o (cartliv) pridevnik

razvajen, mehkužen, izbirčen

FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cartljivo (cartlivu) prislov

popustljivo, z razvajanjem

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cebati [cǝbáti cǝbȃm] nedovršni glagol

brcati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ceder -dra samostalnik moškega spola

1. zimzeleno iglasto drevo s trpežnim, dragocenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: cedra

2. cedrov les; SODOBNA USTREZNICA: cedrovina

FREKVENCA: 59 pojavitev v 6 delih

TERMINOLOGIJA: libanski ceder

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ceglar [cẹ̑glar] samostalnik moškega spola

izdelovalec opeke

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cehovec [cẹ́hovǝc] samostalnik moškega spola

član ceha
pivski tovariš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cenik [ceník] samostalnik moškega spola

sodnik, ki presoja v tržnih zadevah

PRIMERJAJ: cenitnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cenitnik [cenȋtnik] samostalnik moškega spola

sodnik, ki presoja v tržnih zadevah

PRIMERJAJ: cenik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cepetati [cepetáti cepetȃm] nedovršni glagol

cepetati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cẹpívọ,* n. der Impfstoff, Cig., Jan., C., DZ., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cẹpȋvọ (dodatek k slovarju) (nam. cẹpívọ).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cerkveni vitez [cerkvẹ̑ni vȋtez] samostalniška zveza moškega spola

član cerkvenega viteškega reda; templjar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cesar [césar] samostalnik moškega spola

cesar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ci1 nesklonljivo, samostalnik –

ime črke C kot petindvajsete v azbuki ali tretje v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: c

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cibika [cȋbika] samostalnik ženskega spola

majhna, mlada kokoš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cifa [cífa] samostalnik ženskega spola

jajcevod
resa, franža
vlačuga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cifrati [cȋfrati cȋfram] nedovršni glagol

krasiti, zaljšati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cigar [cīgar

] samostalnik moškega spola

mornar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cigavt [cȋgavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cikavt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ciim -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola

biblijsko divja žival, domnevno štirinožna ptica

FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cijaz [cijȃz] samostalnik moškega spola

počasen človek, počasen služabnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cikavt [cȋkavt] samostalnik moškega spola

ptica drozg, LATINSKO: Turdus musicus

PRIMERJAJ: cigavt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cimbalnik [cȋmbalnik] samostalnik moškega spola

kdor igra na cimbal; cimbalist

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cipa [cípa] samostalnik ženskega spola

neka ptica, verjetno cipa, LATINSKO: Anthus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cipček [cȋpčǝk] samostalnik moškega spola

jeziček, uvula, tj. jezičasti podaljšek mehkega neba

PRIMERJAJ: grčanik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ciplja [cȋplja] samostalnik ženskega spola

žila odvodnica, utripalka; arterija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

citrar [cȋtrar] samostalnik moškega spola

kdor igra na brenkalo, citre

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cizek [cȋzǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica iz družine ščinkavcev, verjetno lišček, LATINSKO: Fringilla carduelis, ali čižek, LATINSKO: Fringilla spinus

PRIMERJAJ: čiček

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

clinek [clȋnǝk] (clenek, členek, člinek) samostalnik moškega spola

sklep, členek, tj. gibljiv stik dveh kosti

PRIMERJAJ: čelenek, članek, ganek, gib

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cmintar [cmīntar

] samostalnik moškega spola

poljska miš

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

colnar [cọ̑lnar] samostalnik moškega spola

kdor pobira pristojbino za trgovsko blago; mitničar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

conta [cọ̑nta] samostalnik ženskega spola

ženska slabega slovesa, vlačuga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

coprnica [cọ̑prnica] samostalnik ženskega spola

čarovnica, coprnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cucek [cȗcǝk] samostalnik moškega spola

kužek, cucek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cunter -tra samostalnik moškega spola

lahko vnetljiva snov za netenje ognja; SODOBNA USTREZNICA: netivo

FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cuzati [cȗzati cȗzam] nedovršni glagol

sesati mleko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cuzek [cȗzǝk] samostalnik moškega spola

prsna bradavica, sesek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cvep [cvēp] samostalnik moškega spola

ovoj bube nekaterih metuljev; zapredek

PRIMERJAJ: popek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cvẹ́tje, n. 1) coll. die Blüten; v cvetji biti, in der Blüte stehen, florieren, Cig., Jan., nk.; — das Blumenwerk, Cig.; — živo cvetje, Blumenthiere, Korallenthiere (zool.), Cig. (T.); — 2) die Blütezeit; o cvetju.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cvẹtnják, m. 1) der Blumengarten, Cig., Jan.; — das Blumenhaus, LjZv.; — 2) pl. cvetnjaki = živo cvetje, Thierkorallen (anthozoa), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cvẹtovnják, m., pl. cvetovnjaki = živo cvetje, Erj. (Z.), Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

cvibljiv pridevnik

PRIMERJAJ: cvibljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

cvrček [cvȓčǝk] samostalnik moškega spola

ptica repnik, LATINSKO: Fringilla cannabina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čàkati -am nedov.
1. čakati, biti, ostati na kakem mestu, zlasti koga pričakujoč: csakao bom AIN 1876, 45; bo csakao AIN 1876, 47; tebé csákam veſz dén KŠ 1754, 157; ki tebe csáka SM 1747, 93; Pride goſzpodár vu dnévi, vſterom ga ne csáka KŠ 1771, 214; Gda bi je pa Paveo vu Atheni csakao KŠ 1771, 395; Pride gda ga ne-bomo csakali SŠ 1796, 8; I lüſztvo je csakalo Zakariáſa KŠ 1771, 162; ár ſzo ga vſzi csakali KŠ 1771, 195; Priso je 'ze ſteroga ſzo csakali BKM 1789, 34; Z velikov potrpljivostjov čáka na miši AI 1878, 9; Ár escse jáko, jáko malo vrejmena csákajte KŠ 1771, 690; Gotovi ga csákajte BKM 1789, 12; Nyega tak vszi csákajte BRM 1823, 7; pren. tanácsnik, ki je tüdi csakao králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 154; ti ſzi te pridoucsi, ali pa drugoga mámo csakati KŠ 1771, 35; vſzak dén csákam tebe [Bog] SM 1747, 93; vmoje ſzrczé Hodi, ár csáka tebé BKM 1789, 8; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20
2. biti pripravljen, da se bo kaj zgodilo: Komaj čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4; ár li od tébe ſzamoga csáka düsa moja ſzvoj trouſt KŠ 1754, 230; Trebeje prisseſno veſzelo csakati tvoje reči SM 1747, 83; i od nyega [Boga] li pomoucs proſziti ino csakati KŠ 1754, 15; Májo pa gviſno odküplenye zonih tſakati SM 1747, 30; Bo'zo kaſtigo za gvüsno na náſz csakati moremo KŠ 1754, 213; tou pa ni ſzTruberovoga niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; i’ nigdár nej eden od toga drügoga prevecs doſzta 'seleti, ali csakati SIZ 1807, 10; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; Od nyega csákam vecsnoszti prebitek KAJ 1848, 7; Ovo, Oráts, tsáka zemléi drági ſzád SM 1747, 28; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Ár mi po Dühi zvöre vüpanye pravicsnoſzti csákamo KŠ 1771, 567; eden lejpi i veszéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; kaj me vézanya i ſztiſzkávanya csákajo KŠ 1771, 405; od nyega lejko batrivno csákajo pomoucs SIZ 1807, 8; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; Dozdaj szam trplivo csakao od drügih Zemlákov áldov KOJ 1833, IIII; Ár je csakao meſzto, ſtero fundamentome má KŠ 1771, 691; Simeon je csakao obeſzeljé Izraela KŠ 1771, 169; Zaváhlo csako AI 1875, kaz. br. 7; kints ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali AI 1875, A8a; Gda bi pa lüſztvo csakalo, i vſzi bi ſzi miſlili od Ivana AI 1875, 174; pren. Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8
3. ne začeti kakega dela: izda eden na drugoga csáka, – niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Vnogih, ráj csákajo szejanyom, ka naj velika szêtva ne zraszté KOJ 1833, 1
4. biti v prihodnosti namenjen za koga: 'ze naprepolo'zeno, koliko dohodkov miniszter csáka AI 1875, kaz. br. 2; orszácsko szpráviscse, na stero vnogo dugovány oprávlanya csáka AI 1875, kaz. br. 1
čakajóči -a -e čakajoč: csakajoucsi doubo je obecsanye KŠ 1771, 680; Csakajôcs szem csakao TA 1848, 32; zdihávamo csakajoucsi ſzinovcsino KŠ 1771, 465; nad timi csakajôcsimi TA 1848, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čalárno prisl. varljivo: Gda ſze od ſzve 'sené pocsalárnom vodo Vu ſzmrtno boleznoſzt SIZ 1807, 35

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čamer [čámǝr] samostalnik moškega spola

bik

PRIMERJAJ: bik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čaplja [čȃplja] samostalnik ženskega spola

ptica štorklja, LATINSKO: Ciconia

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čar [čár

] samostalnik moškega spola

ruski car
turški sultan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čarkar [čȃrkar] samostalnik moškega spola

kdor izvaja črno magijo; čarovnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola

1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas

1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti

1.2 točka v omejenem trajanju

1.3 v zvezi en čas

1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno

1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč

1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati

1.4 v zvezi en dober čas precej časa

1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno

1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas

1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj

1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat

1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem

1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma

1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih

1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost

1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas

2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)

2.1 s katerim človek razpolaga

2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas

2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj

2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj

2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta

2.5 v življenju, bivanju

3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje

3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost

3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju

4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja

5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti

6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času

TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

častitljiv pridevnik

PRIMERJAJ: častitljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

častito (častitu, čestitu, čestito) prislov

1. v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: častno

2. s pozitivnim odnosom do koga/česa zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštljivo

3. v velikih razsežnostih; SODOBNA USTREZNICA: obilno

FREKVENCA: 60 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

častljìv, -íva, adj. ehrenvoll: častljivo ime, Guts. (Res.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

častljiv (častiljiv, častljiv) pridevnik

PRIMERJAJ: častljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

častno (častnu, častno, čestnu) prislov

1. v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pošteno

2. s pozitivnim odnosom do koga/česa zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštljivo

3. takó, da vzbuja pozornost, občudovanje zaradi velike pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: veličastno

FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čebela [čǝbẹ̑la] samostalnik ženskega spola

žival čebela, LATINSKO: Apis mellifera

PRIMERJAJ: bučela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čebelar [čǝbelár] samostalnik moškega spola

čebelar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čebelnjak [čǝbelnják] samostalnik moškega spola

čebelnjak

PRIMERJAJ: panjevica, uljnjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čeda [čẹ́da] samostalnik ženskega spola

čreda

PRIMERJAJ: čreda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čednik [čẹ́dnik] (črednik) samostalnik moškega spola

kravji pastir; črednik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čekmašter [čẹ̄kmaštǝr] (čekmošter) samostalnik moškega spola

cehovski mojster

PRIMERJAJ: ceka1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čelenek [čelẹ̑nǝk] (členek) samostalnik moškega spola

sklep, členek, tj. gibljiv stik dveh kosti

PRIMERJAJ: clinek, članek, ganek, gib

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čeljust [čeljȗst] samostalnik ženskega spola

spodnja čeljust

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čelo [čélo] samostalnik srednjega spola

čelo
začetek, naslovnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čerulek [čerūlǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica, morda LATINSKO: Burhinus oedicnemus, ali navadni kamenjar, LATINSKO: Srepsilas interpres

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

česati [česáti čẹ́šem] in [čẹ́sem] nedovršni glagol

česati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

česravec [česrȃvǝc] (česralec) samostalnik moškega spola

hrošč, ki ima sprednja trda krila pokrita z belimi lisami in poprhom; mlinar, LATINSKO: Polyphylla fullo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

četvero2 (četeru, četvero, četveru) nesklonljivo, ločilni števnik

1. vrst. skupina štirih vrst; SODOBNA USTREZNICA: četvero

2. količ. skupina štirih različnih enot

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čevca [čẹ́vca] (črevca) množinski samostalnik srednjega spola

črevca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čevljar [čevljár] samostalnik moškega spola

čevljar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čevo [čevọ̑ čevẹ̑sa] samostalnik srednjega spola

črevo

PRIMERJAJ: črevo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čevogledec [čevoglẹ̑dǝc] (črevogledec) samostalnik moškega spola

kdor prerokuje iz drobovine zaklane živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom

1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran

1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez

1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez

1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek

2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez

2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na

3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad

3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad

4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad

4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad

4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad

4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse

4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno

4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg

5. za izražanje časa

5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez

5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko

6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper

7. za izražanje nadrejenosti

7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom

7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom

7.3 danes s predlogom nad z orodnikom

8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi

9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po

10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom

10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost

11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja

11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom

11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom

11.3 danes s tožilnikom

12. za izražanje usmerjenosti

12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom

12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom

12.3 dejanja, stanja, čustva

12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom

12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom

12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom

12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čiček [čīčǝk] samostalnik moškega spola

neka ptica iz rodu ščinkavcev, verjetno čižek, LATINSKO: Fringilla spinus

PRIMERJAJ: cizek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čiga (čiga, čega) nesklonljivo, zaimek

1. vpraš. zaim. izraža vprašanje po pripadnosti ali izvoru; SODOBNA USTREZNICA: čigav

1.1 v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih

1.2 za uvajanje naslovov, povzemalnih robnih opomb

2. poljubn. zaim. izraža svojino, pripadnost nedoločni, poljubni osebi; SODOBNA USTREZNICA: čigav

FREKVENCA: 79 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čigar (čigar, čegar) nesklonljivo, zaimek

1. ozir. svoj. zaim. izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: čigar

2. poljubn. zaim., v zvezi z bodi si izraža nedoločeno, poljubno osebo ali stvar iz določene vrste; SODOBNA USTREZNICA: kateri

3. vpraš. zaim. izraža vprašanje

3.1 po pripadnosti ali izvoru; SODOBNA USTREZNICA: čigav

3.2 po neznani stvari, pojavu; SODOBNA USTREZNICA: kaj

FREKVENCA: 13 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čiležnik [číležnik] samostalnik moškega spola

izdelovalec žice; žičar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čimžman [čȋmžman] samostalnik moškega spola

zavezanec podložniške dajatve od posestva zemljiškemu gospodu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

činklja [čȋnklja] samostalnik ženskega spola

neka riba, verjetno činklja, LATINSKO: Misgurnus fossilis

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čislar [čȋslar] samostalnik moškega spola

matematik, računar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čísto prisl. čisto: csiſzto i ſzrame'zlivo 'zivémo KŠ 1754, 42; ſze Bo'za rejcs csiſzto gláſzi KŠ 1754, 129; csiſztvo vö povej BKM 1789, 7b; vido je dalecs csiſztou vſza KŠ 1771, 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čisto1 (čistu, čisto) prislov

1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto

1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov

2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto

3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem

3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša

4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno

4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno

5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno

6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno

6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno

7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno

FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

članek [člȃnǝk] samostalnik moškega spola

člen, členek

PRIMERJAJ: clinek, čelenek, ganek, gib

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

človek [člóvek] samostalnik moškega spola

človek

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola

1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek

1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek

1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek

1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo

1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša

1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov

2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik

2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti

2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja

2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti

2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan

2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški

2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi

3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod

FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih

TERMINOLOGIJA: nov/novi človek, postati/ratati človek, (pravi) Bog ino (pravi) človek / Bog človek, stari človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

človeštvo [človẹ̑štvo] samostalnik srednjega spola

človeštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čmrlj [čmŕlj] samostalnik moškega spola

žival iz rodu čmrljev, LATINSKO: Bombus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čofinek [čofȋnǝk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čofitelj [čofítǝlj čofítǝljna] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Athene noctua

PRIMERJAJ: čofitelj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čohovina [čọ́hovina] samostalnik ženskega spola

meso mladega goveda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čókəlj, -klja, m. der Finger (šalivo ali zaničljivo), C.; — prim. čok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čolnar [čou̯nár] samostalnik moškega spola

mornar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čop [čȍp] samostalnik moškega spola

čop, šop las

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čopar [čọ̄par] samostalnik moškega spola

branjevec, prodajalec limon

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čopka [čọ̑pka] samostalnik ženskega spola

čopasta kokoš; čopka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čǫ̑rba, f. 1) schlechte, dünne Suppe oder Brühe; to je prava čorba! — das Gepantsch, SlGor.; der Kaffeesatz: kavo pijo s čorbo vred, Bes.; — 2) die Jauche, Luče (Št.), Lašče-Erj. (Torb.); — 3) smetljivo zrnje, premek, Rib.-M.; — 4) psovka: dumme Person, Mur., C.; — iz tur., Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čreda [črẹ́da] samostalnik ženskega spola

stara beseda čreda

PRIMERJAJ: čeda

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

črevo [črevọ̑] samostalnik srednjega spola

koroško črevo

PRIMERJAJ: čevo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

črmeljak [črmelják] (črmljak) samostalnik moškega spola

rumenjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

črnooka [črnoọ̑ka] samostalnik ženskega spola

sladkovodna riba črnooka, LATINSKO: Abramis sapa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

črnošolec [črnošọ̑lǝc] samostalnik moškega spola

čarovnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

črt [čȓt] samostalnik moškega spola

sovražnik
hudobni duh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

črv1 [čȓv] samostalnik moškega spola

črv

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

črv2 nesklonljivo, samostalnik –

1. ime črke C kot tretje v abecedi

2. ime črke Č kot šestindvajsete v azbuki oz. četrte v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: č

FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

črvìv, -íva, adj. wurmig, wurmstichig: črvivo sadje, črviv les.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

črviv -a prid. črviv: vus je bil zheruiu im. ed. m, inu vshiu ǀ leta shpisha je gnila ratala inu zherviua im. ed. ž ǀ de bi v'taiſtem grobu poprej enu zherviu im. ed. s, inu ſmerdezhe mertuaſku truplu leshalu ǀ ſmrad ene zhervive rod. ed. ž merhe ǀ je bil Lazaruſa zherviviga tož. ed. m ži., is groba poklizal ǀ tard kruch ſo jedli, ſmerdlivo, inu zhervivo tož. ed. ž vodò ſo pyli ǀ te moje bele roke bodo enkrat zhervive im. mn. ž ratale ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe gnile, inu zheruiue tož. mn. ž ſo bile sa volo te bolesni tiga raka ǀ bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive tož. mn. ž gnile hrushke

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čudljìv, -íva, adj. voll Verwunderung: adv. čudljivo, Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čudo1 -esa (čudu, čudo) samostalnik srednjega spola

1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje

1.1 v povedkovni rabi opozorilno znamenje, znak

2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen

2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže

2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež

3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje

4. navadno v zvezah s falš, lažniv, hudičev, zlodjev nenavadno dejanje ali dogodek nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero

5. navadno v zvezi z morski nenavadno, grozljivo bitje, ki živi v morju; SODOBNA USTREZNICA: morska pošast

FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 33 delih

TERMINOLOGIJA: Jonasovo čudo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čuk [čȗk] samostalnik moškega spola

ptica čuk, LATINSKO: Strix noctua

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čuš [čūš] samostalnik moškega spola

žival podlasica, LATINSKO: foetorius, ali kuna, LATINSKO: Mustela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čǘtlivi -a -o prid. ganljiv: jáko je csütlivo bilou KM 1790, 58

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čuvaj [čuvȃj] samostalnik moškega spola

nočni čuvaj, stražar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

čvetrtnik [čvetrtník] samostalnik moškega spola

manjši oddelek vojakov, verjetno štirih

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dajati se dajem se nedovršni glagol

1. v zvezi z v, kaj; (v kaj) delati, da je osebek deležen stanja, ki ga izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dajati se

2. kaj; s prisl. določilom kraja prihajati v kaj; SODOBNA USTREZNICA: vstopati

3. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu, (v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik

FREKVENCA: 24 pojavitev v 11 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati se dolžan/kriv, dajati se na znanje, dajati se v roke (koga)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

damjak [dȃmjak] samostalnik moškega spola

žival gams, LATINSKO: Rupicapra rupicapra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola

1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan

1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik

1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan

1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu

1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj

1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta

2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan

2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh

3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan

3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred

3.2 v določenem obdobju življenja posameznika

3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan

TERMINOLOGIJA: dan prestopa, delati po dneh, deželski dan, pripravljeni dan, sodni/pravdeni dan

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

danes (danas, donas, dones, danes, denas) prislov

1. na današnji dan; SODOBNA USTREZNICA: danes

2. v sedanjem času; SODOBNA USTREZNICA: dandanes, zdaj

FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 44 delih

FRAZEOLOGIJA: danes ali jutri/zajtro / danes kakor včeraj

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

danka [dánka] samostalnik ženskega spola

debelo črevo
krvavica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

darahljiv pridevnik

PRIMERJAJ: darahljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

darotljiv (darotljiv, darutljiv) pridevnik

PRIMERJAJ: darotljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

darotljivo (darotljivo, darutljivo) prislov

PRIMERJAJ: darotljiv

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

darotljivost -i (darotlivost) samostalnik ženskega spola

lastnost, ravnanje koga, da rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljivost, radodarnost

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

darovnik [darovník] samostalnik moškega spola

darovalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

darutljivo prislov

GLEJ: darotljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dasne [dásne] (desne) množinski samostalnik ženskega spola

dlesen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dáti, dám, vb. pf. geben; d. komu kaj; daj mi kruha, vina, piti, jesti; v dar dati, schenken; na posodo d., leihen; za ženo d., zur Frau geben; d. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben; d. komu po glavi, einen Schlag auf den Kopf versetzen; — hergeben; ne da krajcarja od sebe; pismo od sebe d., ausstellen; glas od sebe d., einen Laut hören lassen; krava je veliko mleka dala; odgovor, račun d., Rechenschaft ablegen; kup lepih besedi mu da, Ravn.; komu Boga d., jemanden begrüßen, C.; wünschen: dobro jutro, lahko noč d., V.-Cig.; slovo d., den Abschied geben; glas d., Nachricht geben; na znanje d., bekannt geben; — reichen: roko d., die Hand reichen; prsi d. otroku, die Brust reichen; — hingeben: če imam glavo dati, und sollte es mich den Kopf kosten; življenje d. za koga (kaj), das Leben opfern; dušo dati, sterben, Ravn.; na voljo d., freistellen; d. na izbiro, izbiranje, zur Auswahl geben; — bringen, gelangen lassen, schicken; na mizo d., auftragen; pismo na pošto d., aufgeben; knjigo na svetlo d., herausgeben; kravo v rejo d., in die Zucht geben; v vojake d., zum Militär geben; v nauk d., in die Lehre geben, Cig.; = d. koga učit; jajca dati valit domačim kuram, Levst. (Nauk); predivo smo dali prest, wir haben das Spinnhaar zum Spinnen gegeben; srajce sem dal prat, ich habe die Hemden in die Wäsche gegeben; prim. Mik. (V. Gr. IV. 875.); — fügen, geschehen lassen, lassen: ako Bog da, so Gott will; Bog daj, da bi bilo res! Bog ne daj! Gott behüte! daj nam biti milim in dobrim, Ravn.; gluhim je dal slišati, mutastim govoriti, Taube machte er hörend, Blinde sehend; ne bo dal! daraus wird nichts, C.; ni mi dano, es ist mir nicht gegeben, beschieden; vetra d. čemu, etwas verschwinden machen; ali ste mu (vinu) dali vetra? habet ihr gehörig getrunken? vetra d. dvajseticam, verthun; duška d., Luft machen, freien Lauf lassen; prim. dušek; daj mi, da izpregovorim, lass mich aussprechen, Jurč.; srce mi ni dalo, da bi storil kaj tacega, ich konnte es nicht übers Herz bringen; to mi ni dalo priti, dies hinderte mich zu kommen; niso mu dali oditi, sie ließen ihn nicht fort; niso mu dali v hišo, sie ließen ihn nicht ins Haus; dal se je potolažiti, er ließ sich begütigen; ne da si nič dopovedati, er lässt sich nichts sagen, man kann ihm mit Worten nicht beikommen; ne daj se mu pregovoriti, lass dich von ihm nicht überreden; tebi se ne dam tepsti, von dir lasse ich mich nicht schlagen; da bi se jaz dal takemu mlečnjaku! Glas.; ne dajmo se! lassen wir es nicht über uns ergehen! — lassen = machen, dass etwas geschieht: travnike sem dal pokositi, ich ließ die Wiesen mähen; suknjo si d. napraviti; — daj! wohlan! daj, govori! wohlan, sprich! dajmo ga pretepsti! prügeln wir ihn durch! dajte ga pregovoriti; le ga dajte! nur zu! dajte, da končamo to reč! (prim. deti, dejati); — dati koga, meistern, überwältigen; to sem ga dal! Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

deb [dȅb

] samostalnik moškega spola

ptica smrdokavra, LATINSKO: Upupa epops

PRIMERJAJ: adofs, odab, otap, smrdokavra, vodeb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

debeljak [debelják] samostalnik moškega spola

debel človek, debeluh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dečla [dẹ́čla] samostalnik ženskega spola

mlada ženska, devica

PRIMERJAJ: dekle

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ded1 [dȅd] samostalnik moškega spola

ded
zaponka za spenjanje oblačil

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

ded2 [dẹ̄d] samostalnik moškega spola

dedič

PRIMERJAJ: dedič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dedec [dẹ̑dǝc] samostalnik moškega spola

ded
star moški; starec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dedič [dẹ̑dič] samostalnik moškega spola

dedič

PRIMERJAJ: ded2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dəhtìv, -íva, adj. begierig, C.; dehtivo razpečatiti pismo, Bes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dejanjak [dejȃnjak] (dejanjek) samostalnik moškega spola

kdor dela; delavec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dẹjȃnje, n. das Thun: imamo veliko dejanja, wir haben viel Arbeit, viel zu thun, C.; d. s čim imeti, sich mit etwas abgeben, C.; krivo d., sündhaftes Thun, C.; d. in nehanje, das Thun u. Lassen; d. svetnikov, die Geschichte der Heiligen; d. apostolsko, die Apostelgeschichte; das Benehmen, C.; — die Handlung: glavno d., die Haupthandlung; der Act, (pri gledališčnih igrah); das Werk: milosrčno dejanje, ein Werk der Barmherzigkeit.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dejanje [dejȃnje] samostalnik srednjega spola

kar je narejeno; delo
delanje, dejanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati

1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti

1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati

2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati

2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri

4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati

6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov

FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih

FRAZEOLOGIJA: dobro dejati (komu/čemu), težko/žal dejati komu

TERMINOLOGIJA: dejati pokoro,pravi

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

deka [dẹ̑ka] samostalnik ženskega spola

odeja, s katero pokrijejo konja po hrbtu

PRIMERJAJ: farkeš, plahta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dekelnik [dẹ́kǝlnik] samostalnik moškega spola

kdor ljubimka z deklo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dekla [dẹ́kla] samostalnik ženskega spola

stalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih delih; dekla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dekle [deklȅ] samostalnik srednjega spola

doraščajoča ženska; dekle

PRIMERJAJ: dečla, deklica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

deklica [dẹ́klica] samostalnik ženskega spola

mlajše dekle; deklica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

deklič [deklȉč] samostalnik moškega spola

mlada ženska, devica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

deklištvo [deklȋštvo] samostalnik srednjega spola

deklištvo, devištvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

deklovati [dẹ́klovati dẹ́klujem] nedovršni glagol

biti, služiti za deklo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

delan -a -o deležnik

ki je načrtno pripravljen za sajenje, sejanje; SODOBNA USTREZNICA: obdelan

FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

delanje -a (delanje, delane, delajne, dejlanje, delajnje, dejlane) samostalnik srednjega spola

1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje

1.1 v zvezi z ništer življenje, obstajanje brez smiselne dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: postopanje, lenarjenje

2. kaj delanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: opravljanje česa

2.1 s prilastkom opravljanje dela na kakem področju, območju; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje

3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, početje

4. česa kar se uresničuje, nastaja z delom; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

5. kaj omogočanje nastajanja česa z delom; SODOBNA USTREZNICA: izdelovanje

5.1 doseganje, da z delom kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: pridobivanje

FREKVENCA: 37 pojavitev v 17 delih

TERMINOLOGIJA: pravično delanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dẹ́lati, dẹ̑lam, vb. impf. 1) arbeiten: moli in delaj; dela kakor črna živina; d. pri kom, bei jemandem in Arbeit stehen; na rokah d., ein Handwerk üben, V.-Cig.; tlako d., Robot leisten; na gosli delati, die Violine spielen, C.; stroj dela, die Maschine geht, Cig. (T.); — verfertigen; klobase d., Würste machen; sveče d., Lichter ziehen; pot, gaz d., einen Weg bahnen; gnezdo d., ein Nest bauen; seno d., heuen, Jan.; — zajka mlade dela, ist im Gebären begriffen, Cig.; krava dela, Z.; ovce delajo, Bes.; — thun, treiben: krivico d., unrecht thun; pokoro d., Buße thun; pravico d., Recht üben; — machen: koga srečnega d., jemanden glücklich machen; hleb dela obraz lep, Ravn.-Mik.; iz komarja vola, iz mušice konja d. = aus einer Mücke einen Elephanten machen; norca si d. iz koga, jemanden zum besten haben, mit jemandem Possen treiben; — hervorbringen: čudesa d., Wunder thun; mleko dela smetano, auf der Milch bildet sich der Rahm; sneg zamete dela; d. se, sich bilden, entstehen: na rani se krasta dela, die Wunde verharscht; noč, dan se dela, die Nacht, der Tag bricht an; k dežju, k hudemu vremenu se dela, ein Regen, ein Gewitter ist im Anzuge, jvzhŠt.; bridko se jima dela, es berührt sie bitter, Ravn.; — machen, bereiten, verursachen; prostor d., Platz schaffen; hrup d., Aufsehen machen; šum d. s čim, mit etwas prangen, V.-Cig.; kratek čas d. komu, jemanden unterhalten; srce komu d., Muth machen; senco d., einen Schatten machen; to mi težave v prsih dela, das verursacht mir Brustbeklemmungen; prepir, škodo, napotje, skrb, sramoto komu d., obljuba dolg dela, Npreg.; — d. komu, jemandem es anthun, ihn behexen, Cig.; — wirken: za občno korist d., für das allgemeine Wohl thätig sein; na to d., dahin wirken; — handeln: brez glave d., unüberlegt handeln; delaj, kakor najbolje veš in znaš, handle nach deiner besten Einsicht; — verfahren, umgehen: grdo, lepo s kom d., jemanden gut, schlecht behandeln; dela z njim kakor svinja z mehom; — d. se, kakor bi ..., sich geberden, sich stellen, als ob ..., d. se bolnega, sich krank stellen; d. se prijatelja, Freundschaft heucheln; — 2) = obdelovati: njivo d., Dict., Jsvkr.; Kaj da vrta več ne dela? Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol

1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati

1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si

2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti

2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati

3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati

3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati

3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati

3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati

3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati

3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati

4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati

4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo

4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga

4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo

4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih

4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati

4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati

5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem

5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti

5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati

6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati

6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati

6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati

7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti

8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega

8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati

8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati

9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati

10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter

TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

delavec [dẹ́lavǝc] samostalnik moškega spola

delavec
dninar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

delfin [delfȋn] samostalnik moškega spola

morski sesalec delfin, LATINSKO: Delphinus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dẹlívọ, n. das Divisum (phil.), h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

delovati [dẹ́lovati dẹ́lujem] nedovršni glagol

marljivo delati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

deset1 -ih in nesklonljivo, posamostaljeno

skupina desetih oseb

FREKVENCA: 21 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

deset2 -ih in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole

izraža število 10; SODOBNA USTREZNICA: deset

FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 39 delih

TERMINOLOGIJA: deset božjih zapovedi / deset besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

desetak [deseták] samostalnik moškega spola

poveljnik desetine; desetnik; korporal
kovanec za deset enot; desetak
igralna karta z vrednostjo deset

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

desetar [desetár] samostalnik moškega spola

poveljnik desetine; desetnik; korporal

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

desetero (deseteru) nesklonljivo, ločilni števnik

količ. skupina desetih enot; SODOBNA USTREZNICA: desetero

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

desetnik [desẹ̄tnik] samostalnik moškega spola

upravičenec do desetine

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

desni prid., F6, altrinsecus, od deſne, ali léve ſtrani; colon, tú veliku zhivú, doſeṡhe od deſne obiſti do leve, dimle; dextera, deſniza, deſna ſtrán, deſna roka; dextrorsum, na deſno ſtrán; transumere hastam, eno ſulizo is te deſne rokè v'to leivo vṡèti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

desnica [desníca] samostalnik ženskega spola

desna roka; desnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dete1 [dẹ́te] samostalnik srednjega spola

otrok, potomec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

detece [dẹ̑tece] samostalnik srednjega spola

detece

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

detel [dẹ́tǝl

] samostalnik moškega spola

ptica žolna, LATINSKO: Picus, ali detel, LATINSKO: Dendrocopus

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dẹtę́tce, n. dem. dete; das Kindlein; Za svoja detetca Me v živo skrbi, Vod. (Pes.); — tudi: dẹ́tetce, Kr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

detiščnost [dẹ́tiščnost] samostalnik ženskega spola

otroštvo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dever [devẹ̑r] samostalnik moškega spola

svak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

devet1 -ih in nesklonljivo, posamostaljeno

1. skupina devetih oseb

2. deveta ura

FREKVENCA: 11 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

devet2 -ih in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole

1. izraža število 9; SODOBNA USTREZNICA: devet

2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa devet in desetica; SODOBNA USTREZNICA: devet...; danes pisava skupaj

FREKVENCA: 103 pojavitve v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

devetdeset nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole

1. izraža število 90; SODOBNA USTREZNICA: devetdeset

2. sestavina večbesednih glavnih števnikov, v katerih nastopa enica in devetdeset; SODOBNA USTREZNICA: ...devetdeset; danes pisava skupaj

FREKVENCA: 61 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

devetsto (devetstu) nesklonljivo, glavni števnik

izraža število 900; SODOBNA USTREZNICA: devetsto

FREKVENCA: 27 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

devica [devíca] samostalnik ženskega spola

devica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

devičica -e (divičica) samostalnik ženskega spola

manjšalnica od devica; SODOBNA USTREZNICA: devičica

FREKVENCA: 23 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

deželan [deželȁn] (duželan) samostalnik moškega spola

kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele; sodeželan

PRIMERJAJ: dežela, deželanik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

deželanik [deželȃnik

] (duželanek) samostalnik moškega spola

kdor je po izvoru v razmerju do drugega iz iste dežele; sodeželan

PRIMERJAJ: dežela, deželan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

deževnik [dǝžẹ́vnik] samostalnik moškega spola

divja raca

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dialektika -e samostalnik ženskega spola

1. veda o prepričevanju nasprotnika z odkrivanjem in izpodbijanjem nasprotij v njegovih sodbah; SODOBNA USTREZNICA: dialektika

2. prepričevanje nasprotnika z odkrivanjem in izpodbijanjem nasprotij v njegovih sodbah; SODOBNA USTREZNICA: dialektika

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dihati diham/dišem nedovršni glagol

1. kdo zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati; SODOBNA USTREZNICA: dihati

1.1 kot slovarski zgled težko, glasno dihati; SODOBNA USTREZNICA: sopsti

2. kdo; v kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak; SODOBNA USTREZNICA: dihati

3. ekspresivno, kdo/kaj biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

4. kaj; s prisl. določilom kraja biti, zadrževati se kje; SODOBNA USTREZNICA: gibati se

FREKVENCA: 16 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dihtìv, -íva, adj. begierig, Cig., Jan.; eifrig, C.; mladostna kraljica je dihtivo poslušala razgovor, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dihur [dihȗr] samostalnik moškega spola

žival dihur, LATINSKO: Mustela putorius

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dimljača [dimljáča] ali [dȋmljača] samostalnik ženskega spola

otekla bezgavka (v dimljah) kot bolezenski znak kuge

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dimlje [dȋmlje] množinski samostalnik ženskega spola

spodnji del trupa med trebuhom in stegni; dimlje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dimnikar [dȋmnikar] samostalnik moškega spola

dimnikar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dini -a -o pridevnik

1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini

2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen

3. v krščanstvu ki je s kom združen v eno, nedeljivo bitje

FREKVENCA: 174 pojavitev v 23 delih

TERMINOLOGIJA: dini Bog / dino bogastvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dirjavec [dírjavǝc] (dirjalec) samostalnik moškega spola

hiter jezdec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

disputiranje -a (dišputirane, disputiranje, disputirane, disputirajnje, dišputiranje) samostalnik srednjega spola

1. izmenjavanje mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljanje

1.1 ostro izmenjavanje mnenj; SODOBNA USTREZNICA: prepiranje

2. medsebojno izražanje nesoglasja; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovanje

FREKVENCA: 31 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

divjačina [divjáčina] samostalnik ženskega spola

divja žival

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

divjak [divják] samostalnik moškega spola

človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

divji -a -e pridevnik

1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji

1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi

1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi

2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan

2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji

2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji

3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji

FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih

TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

divjina [divjína] samostalnik ženskega spola

divje rastoče rastlinje
meso divje živali

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

diže [díže] množinski samostalnik ženskega spola

menstruacija

PRIMERJAJ: diženga, sumah

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

diženga [dížǝnga] (dižinga) samostalnik ženskega spola

menstruacija

PRIMERJAJ: diže

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dižna žena [dížna žéna] samostalniška zveza ženskega spola

ženska v času menstruacije

PRIMERJAJ: diže

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dlaka [dláka] samostalnik ženskega spola

dlaka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dlan [dlȃn dlanȗ] samostalnik moškega spola

dlan

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dlažȋvọ, n. das Pflastermaterial, Jan.; — prim. dlažiti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dlesk [dlȅsk] samostalnik moškega spola

ptica dlesk, LATINSKO: Coccothraustes coccothraustes

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik

1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober

1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober

2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik

2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober

2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober

3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober

4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu

TERMINOLOGIJA: dobra misel, (pravo) dobro delo/dejanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dobro1 (dobro, dobru) nesklonljivo, samostalnik –

ime črke D kot pete v azbuki ali četrte v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: d

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dobrotljiv pridevnik

PRIMERJAJ: dobrotljivo

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

dobrotljiv prid., F12, beneficus, dobrotliu, ſluṡhaben; benevolus, benevolens, dobrutliu; benignari, s'enim dobrutliu biti; benignus, dobrutliu; [Bog] bó tudi meni dál tó nîegovo dobrutlivo gnado; clemens, miloſtiu, dobrutliu, priaṡniu; liberalis, -le, darotliu, dobrotliu; mansuetus, -a, -um, kroták, dobrutliu; perindulgens, dobrutliu, kateri rad parṡaneſſe; placidus, -a, -um, tih, myrán, dobrutliu, kroták; remollitus, -a, -um, cilú omehzhán, inu ṡmyrjen, dobrutliu ſturjen; vſe bodi popiſſanu ... h'zhaſti ... vezhnimu inu dobrutlivimu Gospúd Bogú

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dobrotljiv -a prid. dobrotljiv: Kakor en dobrutliu im. ed. m Ozha naſs bo vſelej oſkerbil ǀ Sakaj G. Bug je taku dobrutlu im. ed. m ǀ gdu je ta dobrutlivi im. ed. m dol. Gospud ǀ ò dobrutlivi im. ed. dol. moj Iesus ǀ KaKor en dobritlivi im. ed. m dol. Paſtèr sheli ſvoie Kardellu v'Nebu ſpravit ǀ Ti ſi leta dobrutliui im. ed. m dol., inu sherbni Paſtir ǀ ti ſi bila vſelej pruti meni dobrutliua im. ed. ž ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva im. ed. ž Mati ǀ lete beſsede tiga dobrutliviga rod. ed. m Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ Oh skerb, inu fliſſ nesgruntan tiga dobrutliuiga rod. ed. m Paſtiria Chriſtuſa Jesuſa ǀ Mojſſes pak, kateri je bil krotke, dobrutlive rod. ed. ž nature ǀ Vy pak Farmani, inu podvershene dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu daj. ed. m Fajmoshtru ǀ kaj ſi ſturil de taku dobrutliviga tož. ed. m ži. Gospuda, inu Boga ſi reshalil ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo tož. ed. ž primer.> Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama ali nihdar dobrutlivishi rod. ed. ž Matere, inu Ame nej bilu kakor je Christus (I/1, 75)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dobrotljiv2 -a -o (dobrutliv, dobrotliv, dobritliv) pridevnik

1. ki rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljiv

1.1 ki rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: radodaren, darežljiv

2. ki ima naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohoten

FREKVENCA: 211 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dobrotljivo prisl. dobrotljivo: katera taku dobrutliu to greshno dusho k'ſebi vabi ǀ vezh ſmò my dolshni ſe sahvalit G: Bogu, kateri taku dobritlivu naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dobrotljivo (dobrutlivu, dobrotlivu, dobrotlivo) prislov

1. izraža pripravljenost za opravljanje dobrih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivo

1.1 izraža pripravljenost za darovanje, dajanje česa komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljivo

2. izraža naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohotno

FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dobrotljivost -i (dobrutlivost, dobrotlivost) samostalnik ženskega spola

1. lastnost koga, da rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost

1.1 lastnost koga, da rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: radodarnost, darežljivost

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dobrotnik [dobrọ̑tnik] samostalnik moškega spola

dobrodelnik, dobrotnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dodelilnik [dodelȋu̯nik] samostalnik moškega spola

darovalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dohtar [dọ́htar] (doktor) samostalnik moškega spola

univerzitetno izobražen človek; doktor

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dojiti [dojīti dojím] nedovršni glagol

dojiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dójiv, m. = dojivo, vzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dojȋvnik, m. = dojilnik, Fr.-C.; — prim. dojivo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dojȋvọ, n. das Gemelke, (dójivọ) Mur.; krava ima dosti dojiva, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dojnica [dojníca] samostalnik ženskega spola

dojilja

PRIMERJAJ: ama1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dòklen vez. dokler: je terpesliv, doklen ráni, ino vecserásni (poſni) deſch na nyou prime SM 1747, 28; kai doklen on natom ſzveiti jeſzte SM 1747, 42; moj voditel, doklen bodem živo BJ 1886, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dolgovanje -a (dolgovanje, dulgovanje, dulgovajne, dolgovajne, dolgovane, dolguvajne, dolgovajnje, dolguvanje, delgovane, doguvanje, dulguvanje) samostalnik srednjega spola

1. kar se uresničuje z opravljanjem, izvrševanjem kake dejavnosti, aktivnosti; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

1.1 uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje

1.2 kar kdo dela, opravlja nasploh; SODOBNA USTREZNICA: početje

1.3 ekspresivno, v zvezi imeti dolgovanje s kom izraža, da je kdo s kom v odnosu, stiku; SODOBNA USTREZNICA: imeti opravka s kom

2. delo, dejavnost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic

3. kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje

4. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave; SODOBNA USTREZNICA: zadeva, stvar

4.1 spor glede česa, o razrešitvi katerega odloča sodnik; SODOBNA USTREZNICA: tožba, pravda

5. versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda

FREKVENCA: 85 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dolistaviti -im nedovršni glagol

kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljati

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dolivgibati -ljem nedovršni glagol

kdo; kaj delati, povzročati, da zlasti kaj prožnega dobi polkrožno, krivo obliko; SODOBNA USTREZNICA: upogibati

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dòli zavértivati ~ -am dov. zagospodariti, zapraviti: ona szkoncsávanye, pôleg stere je ország tak doli zavértivo AI 1875, br. 2, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dolžekar [dóu̯žikar] ali [dou̯žikár] samostalnik moškega spola

zapravljivec, potratnež, goljuf

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dolžiti -im (dolžiti, dulžiti, delžiti) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; koga/kaj česa, koga_tož. kaj, koga_tož. zavoljo česa, koga_tož. nad čim domnevati, izražati mnenje, da kdo/kaj dela, povzroča kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti, obtoževati

1.1 kdo; koga_tož. za kaj izražati mnenje, da je kdo koga oškodoval v zvezi s čim; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti

1.2 kaj; koga_tož. vzbujati komu zavest o moralni neprimernosti lastnega ravnanja, mišljenja

1.3 versko, kaj; koga_tož. povzročati, da si kdo zasluži božjo kazen

FREKVENCA: 102 pojavitvi v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dolžnica [dou̯žníca] samostalnik ženskega spola

ženska, ki ima dolg; dolžnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dolžnik [dou̯žník] samostalnik moškega spola

kdor ima dolg; dolžnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

donda [dọ̑nda] samostalnik ženskega spola

punčka
nališpano dekle

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

doprineseče prisl. izvedljivo, mogoče: Iest ſe nezhudem, sakaj tem sapovedo ludje, tem drugem pak sapovej Bug, satorai tem ſe sdij teshku, inu nemogozhnu, unim pak lahku, inu doperneſezhe (I/1, 138)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dosegamáo prisl. dozdaj, doslej: ſzem jaſz doſzéga máo moj 'zitek hüdou doprnásao KŠ 1754, 240; vkmiczi je do ſzéga máo KŠ 1771, 727; ſze je doſzéga máo tak ſzkrblivo pascso KŠ 1771, A4b; Ka ſzi do ſzéga máo, Szkrb noſzo BKM 1789, 163; Ka je doſzéga mao nej dáo BKM 1789, 314; ká szi do szegamao Szvéto czérkev varvao KAJ 1848, 167

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dosti2 -ih in nesklonljivo, nedoločni števnik

1. izraža veliko količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko

2. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: zadosti, dovolj

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 38 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dosvẹdočljìv, -íva, adj. vollbeweisend: dosvedočljivo pismo, vollbeweisende Urkunde, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dovoli1 nesklonljivo, nedoločni števnik

izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: dosti, dovolj

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dòzdaj prisl. dozdaj: Dozdaj szam trplivo csakao KOJ 1833, IIII

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

draginjar [dragȋnjar] samostalnik moškega spola

kdor zadržuje poljske pridelke pri sebi in s tem zvišuje njihovo ceno

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

dragonar [dragọ̑nar] samostalnik moškega spola

vojak, ki se bojuje na konju in peš; dragonec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

drajna [drȃjna] samostalnik ženskega spola

pesem z ljubezensko, erotično vsebino
ženska, ki ima s kom nedovoljeno spolno razmerje; ljubica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

drajnik [drȃjnik] samostalnik moškega spola

vlačugar, kurbir, razuzdanec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.

drakslar [drákslar] samostalnik moškega spola

strugar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 6. 2024.