A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
abačica -e samostalnik ženskega spola predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
abecéda -e ž (ẹ̑) 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet;
klicati dijake po abecedi;
urediti po abecedi;
pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo;
č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati;
spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ač zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
advent -a samostalnik moškega spola1. versko obdobje štirih tednov pred božičem; SODOBNA USTREZNICA: advent
2. (Kristusov) prihod na svet
FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agenda -e samostalnik ženskega spola protestantski cerkveni obrednik
FREKVENCA: 7 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agnec -a samostalnik moškega spola ovčji mladič; SODOBNA USTREZNICA: jagnje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
agštajn -a (agštanj) samostalnik moškega spola okamenela smola izumrlih iglavcev; SODOBNA USTREZNICA: jantar
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ahajoski -a -o pridevnik ki se nanaša na Ahajce; SODOBNA USTREZNICA: ahajski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ahajski -a -o pridevnik ki se nanaša na Ahajce; SODOBNA USTREZNICA: ahajski
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ajd2 -a samostalnik moškega spola kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju; SODOBNA USTREZNICA: ajda
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ajdinja -e (ajdina, ajdinja, ajdena) samostalnik ženskega spola v Novi zavezi ženska, ki ni pripadnica izvoljenega judovskega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: Nejudinja
FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski
1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski
2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje
3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški
4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski
FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ajdovski2 prislov izraža način, ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščansko
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ajdovsko (ajdovsku, ajdosku) prislov1. v Novi zavezi izraža način, lasten posamezniku, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogansko
2. protestansko izraža način, ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščansko
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ajdovščina -e samostalnik ženskega spola2. pogansko mišljenje, poganski način življenja; SODOBNA USTREZNICA: poganstvo
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
al -a samostalnik moškega spola dolga sladkovodna riba kačaste oblike; SODOBNA USTREZNICA: jegulja
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Ali angleški »embodiment« prevajamo kot »telešenje« ali »telesenje«?V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Ali je glagolnik »pridobivanje« samostalnik?
Spoštovani, gre za precej nenavadno dilemo, o kateri smo se davi pogovarjali z otroci. V šoli se učijo o samostalnikih, stavek, v katerem ga/jih morajo najti, se glasi: Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli iz morske vode. Jaz naštejem naslednje samostalnike: Soline, prostor, morje, sol, voda. Hčerki pa pravita, da so jih v šoli učili, da so samostalniki tudi besede na -nje in da je torej pridobivanje prav tako samostalnik. Ne bi jih rad napačno naučil, moram pa priznati, da mi takšno pravilo iz moje šole ni ostalo v spominu. Prej bi rekel, da je v tem stavku pridobivanje glagolnik, kot pravi tudi SSJK. Hvala za pomoč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Ali je glas dz sičnik?Trije šumniki (č, š in ž), trije sičniki (c, s in z). V slovenščini pa obstaja tudi šumnik dž. Ali bi lahko rekli, da je dz sičnik, ki je povezan s šumnikom dž?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Ali je prav reči »goričanske« ali »goričke« šivilje?Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Alinejno naštevanje po črkah slovenske abecedeNikjer nisem našla pravil glede alinejnega naštevanja po črkah slovenske abecede v slovenskih besedilih/dokumentih. Zaradi vsesplošne rabe angleščine se namreč pogosto uporabljajo črke tega jezika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Alinejno naštevanje v alinejnem naštevanjuKakšna so pravila za alinejno naštevanje v alinejnem naštevanju?
Primer:
Danes moramo kupiti:
a) jajca
b) mleko
c) sir:
– kravji
– ovčji
č) papriko
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Ali so imena družabnih omrežij (»Facebook«, »Twitter«) lastna imena ali ne?
Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amen1 – posamostaljenoFREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amen2 povedkovnik izraža zagotovilo resničnosti
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
amen3 medmet1. izraža resničnost, potrditev; SODOBNA USTREZNICA: amen
1.1 v zvezi reči amen z besedami izraziti mnenje, da je kaj prej izrečenega v skladu z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: strinjati se
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antičejoč deležje kaj izraža zvezo, povezanost s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevajoč, tičoč se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
antikati -čem nedovršni glagol samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apnenica -e (apnenica, japnenica) samostalnik ženskega spola kjer se žge apno; SODOBNA USTREZNICA: apnenica
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
apno -a (apnu, vapno) samostalnik srednjega spola1. bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge; SODOBNA USTREZNICA: apno
1.1 ta snov, mešana z vodo, ki se uporablja za beljenje; SODOBNA USTREZNICA: belež
2. gradbeni vezivni material
FREKVENCA: 20 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arcat -a (arcat, arcot) samostalnik moškega spola1. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
1.1 kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in balzamiranje trupel ter se poklicno ukvarja s tem
2. Jezus Kristus kot pomočnik, tolažnik in odrešenik
FREKVENCA: 155 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ardičoka -e samostalnik ženskega spola sredozemska kulturna rastlina z zdravilnimi spodnjimi listi in koreninami ali njen užitni mesnati cvet; SODOBNA USTREZNICA: artičoka
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arimatienski -a -o pridevnik ki je povezan z Arimatejo; SODOBNA USTREZNICA: arimatejski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ariminiski -a -o pridevnik ki je povezan z mestom Ariminum (današnji Rimini); SODOBNA USTREZNICA: riminijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aring -a (aring, arink, haring) samostalnik moškega spola posušena ali v soli konzervirana riba; SODOBNA USTREZNICA: slanik
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aristotelski -a -o pridevnik ki je povezan z Aristotelom; SODOBNA USTREZNICA: aristotelski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arker -ja samostalnik moškega spola podolgovat gradbeni element, ki kaj podpira; SODOBNA USTREZNICA: opornik
FREKVENCA: 19 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
armada -e samostalnik ženskega spola vojna, bitka, ki poteka na morju
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arman -a samostalnik moškega spola oborožen človek; SODOBNA USTREZNICA: oboroženec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
armar -ja samostalnik moškega spola kos pohištva ali (manjši) prostor za shranjevanje oblek ali drugih stvari
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
armpantelj -na (armpantl, armpantel, armpandel) samostalnik moškega spola okrasni predmet, ki se nosi na rokah, navadno okoli zapestja
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arogonski -a -o pridevnik ki se nanaša na Aragonsko kraljestvo ali Aragonce; SODOBNA USTREZNICA: aragonski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
aronski -a -o pridevnik ki se nanaša na Arona ali njegove potomce; SODOBNA USTREZNICA: Aronov
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
asla -e samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
asli -i množinski samostalnik ženskega spola podolgovat kos kamna za brušenje zlasti kose; SODOBNA USTREZNICA: osla
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
atej -a samostalnik moškega spola moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
atejov -a -o (atejov*, ateov) pridevnik ki se nanaša na ateja; SODOBNA USTREZNICA: očetov FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
atelj -ljna* (atel) samostalnik moškega spola ekspresivno moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: očka
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
atenienski -a -o pridevnik ki se nanaša na Atene; SODOBNA USTREZNICA: atenski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ateniski -a -o pridevnik ki se nanaša na Atene; SODOBNA USTREZNICA: atenski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bačka -e (backa, bačka) samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bagatin -a samostalnik moškega spola bakreni novčič majhne vrednosti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bahtmašter -tra samostalnik moškega spola kdor poveljuje straži; SODOBNA USTREZNICA: poveljnik straže
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bajati -am nedovršni glagol kdo s pomočjo posebnih sposobnosti napovedovati prihodnje ali razlagati pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bajer -ja (vejer, bajer) samostalnik moškega spola večja kotanja z vodo; SODOBNA USTREZNICA: ribnik
FREKVENCA: 12 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bajnperlin -a samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
barigla -e samostalnik ženskega spola lesen ročni sodček; SODOBNA USTREZNICA: barigla
FREKVENCA: 16 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bariglica -e samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
barkador -ja samostalnik moškega spola1. kdor je zaposlen na ladji; SODOBNA USTREZNICA: mornar
1.1 kdor s krmilom omogoča gibanje plovilu v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: krmar
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
barkarol -a (barkarol, barkalor, barkoral, barkorol) samostalnik moškega spola1. kdor je zaposlen na ladji; SODOBNA USTREZNICA: mornar
1.1 kdor s krmilom omogoča gibanje plovilu v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: krmar
FREKVENCA: 19 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
basen -sni/-sne (bajsen, basn, basen, bajsin) samostalnik ženskega spola1. ekspresivno pripoved z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami; SODOBNA USTREZNICA: pravljica
2. kar kdo pripoveduje o resničnih dogodkih, povezanih v celoto; SODOBNA USTREZNICA: zgodba
3. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari; SODOBNA USTREZNICA: basen
FREKVENCA: 60 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
batel -a samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
baumheker -ja*/-kra* samostalnik moškega spola ptica z močnim dletastim kljunom in nogami, prilagojenimi za plezanje po deblu; SODOBNA USTREZNICA: žolna
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bazilisk -a (basilišk, bazilisk) samostalnik moškega spola kači, zmaju in petelinu podobno mitološko bitje, ki ubija s pogledom; SODOBNA USTREZNICA: bazilisk
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
baziliškov -a -o pridevnik ki se nanaša na baziliska; SODOBNA USTREZNICA: baziliskov FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
beber -bra samostalnik moškega spola vodni glodavec z dragocenim krznom in ploščatim luskinastim repom; SODOBNA USTREZNICA: bober
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
beč -a samostalnik moškega spola1. srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
1.1 kovanec majhne vrednosti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bečati -im nedovršni glagol kaj oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bekanje -a (bekanje, bekajne, bekajnje) samostalnik srednjega spola1. česa oglašanje z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejanje
1.1 oddajanje močnih, zamolklih, pomensko nejasnih glasov; SODOBNA USTREZNICA: hrumenje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bekati -am nedovršni glagol kot slovarski zgled oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
benečki -a -o pridevnik ki se nanaša na Benetke; SODOBNA USTREZNICA: beneški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
berač -a samostalnik moškega spola1. kdor s trganjem z rastline odstranjuje sadeže, zlasti grozdje; SODOBNA USTREZNICA: trgač
2. kdor dela, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: nabiralec, zbiralec
3. kdor vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: bralec
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
berejoč -a -e deležnik kaj ki vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bergla -e (berla, bergla) samostalnik ženskega spola oporna priprava za pomoč invalidom ali onemoglim pri hoji; SODOBNA USTREZNICA: bergla
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
beril -a samostalnik moškega spola brezbarvni mineral, ki ga primesi obarvajo v dragi kamen različnih barv; SODOBNA USTREZNICA: beril
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
beroč1 -a -e deležnik kaj ki vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
beroč2 deležje1. kaj izraža, da se vsebina besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
1.1 izraža glasno podajanje vsebine besedila; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 9 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Beseda »ročina« pri Borisu Pahorju
Pozdravljeni,
Boris Pahor v romanu Nekropola uporablja besedo ročina: "A stabsarzt je zamahnil s svojo ročino." (stran 150, MK, Ljubljana, 2008).
Iz zapisa razumemo, da naj bi šlo za roko, da je namreč zamahnil z roko, vendar v SSKJ najdemo tudi geslo ročin moškega spola (ročín -a m (ȋ), zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin).
Ali naj razumemo, da gre za posebno, morda bolj domačo obliko besede roka (ki je sicer v SSKJ) ni ali gre za snopič listov?
Hvaležna bom za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
besedica -e (besedica, besejdica, besedeca) samostalnik ženskega spola1. ekspresivno posamezna jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: besedica
2. ekspresivno kratka misel, izražena z besedami
3. ekspresivno izjava, da bo kdo deležen česa ali da se bo kaj zagotovo uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Besedni red v slovenščini
Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.
Primer:
- Javni zavod je dolžan poslati sprejeti program dela v soglasje svojemu ustanovitelju.
- Javni zavod je sprejeti program dela dolžan poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
- Javni zavod je dolžan sprejeti program dela poslati v soglasje svojemu ustanovitelju.
Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?
Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
beteg -a (betek, beteg) samostalnik moškega spola1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
betelski -a -o pridevnik ki se nanaša na starozavezni kraj Betel
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
betež -a samostalnik moškega spola1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. kar povzroča, da je življenje komu bolj neprijetno, hudo; SODOBNA USTREZNICA: težava, tegoba
3. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 214 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
betežen -žna -o (betežan) pridevnik ki je telesno oslabel zaradi motnje v delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolan
FREKVENCA: 12 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
betežni -ega posamostaljeno kdor je telesno oslabel zaradi motnje v delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolni
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bezeg -zga (bezg) samostalnik moškega spola grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami; SODOBNA USTREZNICA: bezeg
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bezjački (bezjački, bazjački) prislov izraža povezanost s kajkavščino ali kajkavci; SODOBNA USTREZNICA: kajkavsko
FREKVENCA: 14 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bezjaško (bezjašku) prislov izraža povezanost s kajkavščino ali kajkavci; SODOBNA USTREZNICA: kajkavsko
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bežeč -a -e (bežeč, bejžeč, bežoč, bejžoč) deležnik ki se umika iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežeč
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bežeči -ega (bežeči, bežoči, bejžoči) posamostaljeno kdor se umika iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežeči
FREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bežejoč -a -e deležnik česa, od česa ki dela, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibajoč se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bibelski -a -o pridevnik ki se nanaša na Biblijo; SODOBNA USTREZNICA: biblijski FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
biblija -e samostalnik ženskega spola stvarno ime zbirka vseh v kanon sprejetih besedil Stare in Nove zaveze kot temeljna knjiga krščanske in delno judovske vere; SODOBNA USTREZNICA: Biblija, Sveto pismo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
biblijski -a -o (bibliski, bibliški) pridevnik ki se nanaša na Biblijo; SODOBNA USTREZNICA: biblijski, svetopisemski FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bič
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bič -a samostalnik moškega spola palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje; SODOBNA USTREZNICA: bič
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bičoven -vna -o pridevnik ki je narejen iz trstičja; SODOBNA USTREZNICA: trstičen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bičovje -a samostalnik srednjega spola1. skupina v vodi rastočih, travi podobnih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: trstičje
FREKVENCA: 13 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bičovnat -a -o pridevnik ki je poln trstičja; SODOBNA USTREZNICA: trstičen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bila -e samostalnik ženskega spola steblo žit ali trav; SODOBNA USTREZNICA: bilka
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bilca -e samostalnik ženskega spola manjšalnica od bila; SODOBNA USTREZNICA: bilka FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bilica -e samostalnik ženskega spola manjšalnica od bila; SODOBNA USTREZNICA: bilkica FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bilje -a samostalnik srednjega spola več stebel žit ali trav; SODOBNA USTREZNICA: bilje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bilka -e samostalnik ženskega spola manjšalnica od bila; SODOBNA USTREZNICA: bilka FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
birič -a (berič, birič) samostalnik moškega spola kdor po pooblastilu civilne ali sodne oblasti izvaja naloge, povezane s kaznovanjem, zlasti zapornim; SODOBNA USTREZNICA: birič
FREKVENCA: 48 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
birička -e (berička) samostalnik ženskega spola v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
biričovati -ujem (beričovati) nedovršni glagol kdo opravljati poklic, službo biriča
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bistranga
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blaten -tna -o pridevnik1. umazan od blata; SODOBNA USTREZNICA: blaten 2. ki ni očiščen z vodo; SODOBNA USTREZNICA: neumit
FREKVENCA: 12 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blato -a (blatu, blato) samostalnik srednjega spola1. razmočena zemlja; SODOBNA USTREZNICA: blato
2. prijeta, sprijeta, odvečna snov na površini; SODOBNA USTREZNICA: umazanija
3. kar je malo ali nič vredno; SODOBNA USTREZNICA: malenkost, ničevost
3.1 moteč, nepotreben dodatek; SODOBNA USTREZNICA: navlaka
FREKVENCA: 113 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blazina -e samostalnik ženskega spola s polnilom napolnjena podloga za ležanje ali sedenje; SODOBNA USTREZNICA: blazina
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blazinica -e samostalnik ženskega spola s perjem, puhom napolnjena odeja; pernica
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blazneč deležje izraža zavajanje v greh; SODOBNA USTREZNICA: blazneč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blečič -a samostalnik moškega spola manjšalnica od blek; SODOBNA USTREZNICA: lísica FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bledenje -a (bledenje, bledene) samostalnik srednjega spola1. nerazločno govorjenje besed brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljanje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blek -a samostalnik moškega spola1. manjši kos blaga, usnja za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela; SODOBNA USTREZNICA: zaplata
2. mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina; SODOBNA USTREZNICA: lisa
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blekati -am nedovršni glagol kdo; kogatož., s prisl. določilom načina delati, da ima kdo manj pomanjkljivosti, napak; SODOBNA USTREZNICA: izboljševati, izpopolnjevati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blesti bledem nedovršni glagol1. kdo nerazločno govoriti besede brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljati
1.1 kdo zmedeno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: blesti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bleščanje -a (blejšanje) samostalnik srednjega spola oddajanje močne svetlobe, ki ovira pri gledanju; SODOBNA USTREZNICA: bleščanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bleščeč -a -e (bleščeč, bleskeč) deležnik ki oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščeč
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bleščenje -a (bleščene) samostalnik srednjega spola oddajanje močne svetlobe, ki ovira pri gledanju; SODOBNA USTREZNICA: bleščanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bleščiti se -im se (blešiti se, blejšiti se) nedovršni glagol1. brezoseb. biti obsijan z močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
1.1 kaj oddajati močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bleti blejem* nedovršni glagol kdo nerazločno govoriti besede brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blisk -a samostalnik moškega spola1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže; SODOBNA USTREZNICA: rezilo
FREKVENCA: 44 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bliskajoč1 -a -e deležnik ki med gibanjem odbija iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bliskajoč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bliskajoč2 deležje izraža odbijanje iskreče se svetlobe med gibanjem; SODOBNA USTREZNICA: bliskajoč
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bliskanje -a (bliskanje, bliskane, bliskajne, bliskajnje, bliškajnje) samostalnik srednjega spola1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
1.1 močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. odbijanje iskreče se svetlobe med gibanjem; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
FREKVENCA: 61 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bliskati -am nedovršni glagol1. brezoseb. v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati
1.1 kdo/kaj; (iz česa), kaj povzročati tak pojav
2. ekspresivno, kdo; (s čim) ognjevito, vzneseno govoriti
3. odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 18 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bliskati se -am se nedovršni glagol1. navadno brezoseb., kdo/kaj; s prisl. določilom kraja v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
2. kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
FREKVENCA: 22 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blisketati -ačem nedovršni glagol kdo/kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blisniti se -em se dovršni glagol kaj na hitro močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisniti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bljuvanje -a (bluvajnje, bluvanje) samostalnik srednjega spola1. izmetavanje iz želodca; SODOBNA USTREZNICA: bruhanje
1.1 kar se izmeče iz želodca; SODOBNA USTREZNICA: bruhanje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bljuvati bljujem (bluvati) nedovršni glagol kdo izmetavati iz želodca; SODOBNA USTREZNICA: bruhati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bloditi se -im se nedovršni glagol kot slovarski zgled biti v zmoti; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bob -a samostalnik moškega spola sad kulturne rastline z belimi cvetovi in debelimi stroki; SODOBNA USTREZNICA: bob
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bobek -bka (bobik) samostalnik moškega spola manjšalnica od bob; SODOBNA USTREZNICA: bobek FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bobotati -očem nedovršni glagol ekspresivno, kdo vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, čenčati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bodeč -a -e pridevnik ki bode, zbada; SODOBNA USTREZNICA: bodeč
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bodejoč1 -a -e deležnik kot slovnični zgled sedanji deležnik glagola biti2 FREKVENCA: 6 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bodejoč2 (budejoč) deležje kot vez s povedkovim določilom izraža obstajanje v okoliščinah, ki jih poimenuje povedkovo določilo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bodoč (buduč, budoč) deležje1. s prisl. določilom kraja izraža obstajanje na določenem mestu oz. v določenem stanju; SODOBNA USTREZNICA: nahajajoč se
2. kot vez s povedkovim določilom izraža obstajanje stanja, ki ga poimenuje povedkovo določilo
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bodoči -a -e deležnik ki obstaja, živi; SODOBNA USTREZNICA: bivajoči, živeči
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bogaboječ1 -ega posamostaljeno kdor čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječi
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bogaboječ2 -a -e (bogaboječ, bogabojoč) pridevnik1. ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
1.1 ki odraža takšno človekovo občutje in ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
FREKVENCA: 181 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bogaboječe prislov takó, da čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bogaboječi* -ega posamostaljeno kdor čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječi
FREKVENCA: 63 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
boganeboječ -a -e pridevnik ki ne čuti spoštljivega strahu do Boga, kar se kaže zlasti v neposlušnosti njegovim zapovedim
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
boganeboječi -ega posamostaljeno kdor ne čuti spoštljivega strahu do Boga, kar se kaže zlasti v neposlušnosti njegovim zapovedim
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
boječ -a -e deležnik1. ki čuti strah, je prestrašen zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: boječ
1.1 navadno v zvezi z vera ki izgublja vero v Boga ali je iz strahu pred posledicami javno ne izpoveduje
1.2 ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
FREKVENCA: 22 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
boječi -ega posamostaljeno1. kdor čuti strah, je prestrašen zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: boječi
1.1 kdor iz strahu pred posledicami javno ne izpoveduje vere
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bojuječ deležje izraža napadanje, pritisk; SODOBNA USTREZNICA: napadajoč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bokal -a (bokal, bukal) samostalnik moškega spola1. posoda za hranjenje in nalivanje tekočin; SODOBNA USTREZNICA: vrč, bokal
1.1 taka posoda kot prostorninska mera; SODOBNA USTREZNICA: bokal
FREKVENCA: 20 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bolezen1 -a (bolezen, bolezan) samostalnik moškega spola1. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
2. v zvezi ženski bolezen običajno redno ponavljajoča se krvavitev iz maternice; SODOBNA USTREZNICA: menstruacija
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bolezen2 -zni/-zne (bolezan, bolezen, bolejzen, bolejzan, bolezin) samostalnik ženskega spola1. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
1.1 ed. stanje telesne oslabelosti zaradi motnje v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
2. občutek telesnega ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
3. običajno redno ponavljajoča se krvavitev iz maternice; SODOBNA USTREZNICA: menstruacija
3.1 daljša krvavitev iz maternice po porodu; SODOBNA USTREZNICA: čišča
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bolha -e (bolha, bulha) samostalnik ženskega spola majhen zajedavec z daljšimi zadnjimi nogami; SODOBNA USTREZNICA: bolha
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bolhav -a -o (bulhav) pridevnik ki ima veliko bolh; SODOBNA USTREZNICA: bolhat, bolhav
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bolji1 -a -e (buli, bujli) primernik pridevnika1. primrk., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši
1.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
1.2 primrk. ki v primerjavi s kom bolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši
FREKVENCA: 7 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
boljši1 -ega (bulši, bolši) tudi nepregibno posamostaljeno1. s širokim pomenskim obsegom kar ima večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljše
1.1 z nikalnico izraža omejitev na določeno, navedeno
1.2 v zvezi na boljše glede na določene zahteve, kriterije v večji meri uspešno, učinkovito, primerno
1.3 v zvezi (komu) k boljšemu v korist, prid komu
1.4 v zvezi obračati/obrniti/izlagati/zastopiti na boljše/k boljšemu ne pripisovati/pripisati slabšega pomena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni
FREKVENCA: 171 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
boršt -a (boršt, borst°, voršt) samostalnik moškega spola z drevjem strnjeno poraslo zemljišče; SODOBNA USTREZNICA: gozd
FREKVENCA: 58 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
borštni -a -o pridevnik ki se nanaša na boršt; SODOBNA USTREZNICA: gozdni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
boter -tra samostalnik moškega spola odrasel kristjan, ki zastopa otroka pri krstu in pomaga pri njegovi krščanski vzgoji; SODOBNA USTREZNICA: boter
FREKVENCA: 40 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
botra -e samostalnik ženskega spola1. odrasla kristjanka, ki zastopa otroka pri krstu in pomaga pri njegovi krščanski vzgoji; SODOBNA USTREZNICA: botra
2. ženska, ki prostovoljno koga gmotno podpira; SODOBNA USTREZNICA: podpornica, mecenka
FREKVENCA: 14 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
božič -a samostalnik moškega spola versko praznik Kristusovega rojstva; SODOBNA USTREZNICA: božič
FREKVENCA: 21 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
božični -a -o pridevnik ki se nanaša na božič; SODOBNA USTREZNICA: božični FREKVENCA: 51 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
božji1 -ega posamostaljeno kdor je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brada -e samostalnik ženskega spola1. dlakava rast na obrazu; SODOBNA USTREZNICA: brada
2. spodnji del obraza; SODOBNA USTREZNICA: brada
FREKVENCA: 36 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bradat -a -o pridevnik ki ima brado; SODOBNA USTREZNICA: bradat
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bradavica -e samostalnik ženskega spola majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice; SODOBNA USTREZNICA: bradavica
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
braneč -a -e deležnik koga ki varuje, ščiti koga; SODOBNA USTREZNICA: varujoč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
branjug
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brbrati -am nedovršni glagol kot slovarski zgled klafati, čenčati, čvekati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brcati -am nedovršni glagol1. kdo; (s čim) suvati, udarjati, tolči z nogo; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. ekspresivno, kdo; zoper kaj ne pustiti se obvladati, ne dopustiti, dovoliti česa; SODOBNA USTREZNICA: upirati se
FREKVENCA: 22 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brecelj -clja (brecel) samostalnik moškega spola velika, muhi podobna žuželka, ki sesa kri; SODOBNA USTREZNICA: brencelj
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brečati -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; (okoli koga, na kaj) med letenjem se oglašati z enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: brenčati
2. kaj; čez koga tresti se od vznemirjenja; SODOBNA USTREZNICA: trepetati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brenčeč -a -e deležnik ki se močno trese od razburjenja; SODOBNA USTREZNICA: drgetajoč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brenkati -am nedovršni glagol kot slovarski zgled, na čem s trzljaji igrati na glasbilo s strunami; SODOBNA USTREZNICA: brenkati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brenta -e samostalnik ženskega spola visoka, lesena, zgoraj širša posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu; SODOBNA USTREZNICA: brenta
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
breskva -e samostalnik ženskega spola1. manjše sadno drevo z rožnatimi cvetovi in koščičastimi plodovi; SODOBNA USTREZNICA: breskev
1.1 žametasto dlakav, okrogel koščičast sad tega drevesa; SODOBNA USTREZNICA: breskev
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bresti bredem nedovršni glagol kdo; (skozi kaj, v čem) hoditi po vodi ali čem ovirajočem; SODOBNA USTREZNICA: bresti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brevir -a samostalnik moškega spola knjiga z obveznimi vsakodnevnimi molitvami katoliških duhovnikov; SODOBNA USTREZNICA: brevir
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
breza1
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
breza -e samostalnik ženskega spola listnato drevo vitke rasti z belim lubjem; SODOBNA USTREZNICA: breza
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brezasti -ega posamostaljeno kdor je lisast, marogast; SODOBNA USTREZNICA: lisasti, marogasti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brezeti
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
britof -a (britof, britov*) samostalnik moškega spola prostor, navadno ograjen in blizu cerkve, za pokopavanje mrličev; SODOBNA USTREZNICA: pokopališče
FREKVENCA: 15 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
britofski -a -o pridevnik ki se nanaša na britof; SODOBNA USTREZNICA: pokopališki FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brončen -a -o pridevnik1. ki je iz brona; SODOBNA USTREZNICA: bronast
1.1 ki je kakor bron; SODOBNA USTREZNICA: bronast
FREKVENCA: 66 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
broskva -e samostalnik ženskega spola kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov ali mesnatega socvetja, stebla; SODOBNA USTREZNICA: kapusnica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
buča -e samostalnik ženskega spola1. kulturna rastlina s plazečim se steblom (Lagenaria siceraria); SODOBNA USTREZNICA: buča
2. plod te rastline; SODOBNA USTREZNICA: buča
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bučanje -a (bučane) samostalnik srednjega spola česa povzročanje močnih, zamolklih glasov ob premikanju; SODOBNA USTREZNICA: bučanje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bučati -im nedovršni glagol brezoseb.; od koga, s čim [smiselni osebek] dajati močne, zamolkle glasove; SODOBNA USTREZNICA: bučati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bučeč -a -e deležnik ki daje enakomerno se tresoč glas; SODOBNA USTREZNICA: brneč
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bučni -čna -o pridevnikFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bȗčnik, m. kriechender Günsel (ajuga reptans), Tuš. (Št. l. č.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
burja1 -a* samostalnik moškega spola hladen veter, ki piha s severa; SODOBNA USTREZNICA: burja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
burja2 -e samostalnik ženskega spola1. hladen veter, ki piha s severa; SODOBNA USTREZNICA: burja
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
buta1
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
butega -e samostalnik ženskega spola prostor, v katerem se prodaja; SODOBNA USTREZNICA: prodajalna
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
butič
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [cə̀], rodilnik [cə̀ja] tudi [cə̀] tudi [cé], rodilnik [cêja] tudi [cé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cagati -am nedovršni in dovršni glagol1. kdo/kaj; s prisl. določilom vzroka biti v stanju/priti v stanje, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupovati, obupati
1.1 kdo; na kom/čem, v čem izgubiti/izgubljati upanje, prepričanje, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupati, obupovati nad kom/čim
2. kdo; pred čim čutiti strah pred kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 299 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež
4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cedelc -a (cetelc, cedelc) samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cehmošter -tra (cehmošter, cehmojster, cehmašter, cehmaster, cehmojšter, cehmoster) samostalnik moškega spola kdor pomaga cerkvenemu predstojniku pri upravljanju gospodarskih zadev; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni ključar
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
celo2 (cilu, celo, celu, cilo, cejlu) prislov1. izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
1.1 izraža polnost, ne samo delnost
2.1 (zelo) veliko mero ali visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: zelo
2.2 s pridevnikom ali prislovom v osnovniku najvišjo stopnjo lastnosti
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
celo3 (cilu, celo, celu) členek1. poudarja pomen besede, na katero se nanaša
1.1 z nikalnico poudarja zanikanost; SODOBNA USTREZNICA: sploh
2. izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2.1 v vprašalnem stavku izraža dvom o veljavnosti trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
3. stopnjuje povedano z dodatno, navadno močnejšo trditvijo; SODOBNA USTREZNICA: celo
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cena -e samostalnik ženskega spola vrednost česa, izražena v denarju; SODOBNA USTREZNICA: cena
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cendrati -am nedovršni glagol kot slovarski zgled udarjati po strunah; SODOBNA USTREZNICA: brenkati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ceniti -im nedovršni glagol kot slovarski zgled določati denarno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: ocenjevati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cenjen -a -o (cinen) deležnik ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: cenjen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cep1 -a samostalnik moškega spola1. preprosto orodje za ročno spravljanje zrnja iz klasja; SODOBNA USTREZNICA: cepec
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cep2 -i (cejp) samostalnik predvidoma ženskega spola kar na novo požene pri rastlini; SODOBNA USTREZNICA: poganjek
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cepec -pca (cepc, cepec) samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cepek -pka (cejpik) samostalnik moškega spola kar na novo požene pri rastlini; SODOBNA USTREZNICA: poganjek
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cepetati -am (capatati) nedovršni glagol1. kaj slišno udarjati ob tla; SODOBNA USTREZNICA: topotati
1.1 kaj sunkovito se spravljati z enega mesta na drugo; SODOBNA USTREZNICA: premetavati se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cepica -e (cejpica) samostalnik ženskega spola kar na novo požene pri rastlini; SODOBNA USTREZNICA: poganjek
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cepič -a samostalnik moškega spola preprosto orodje za ročno spravljanje zrnja iz klasja; SODOBNA USTREZNICA: cepec
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cepika -e (cejpika) samostalnik ženskega spola kar na novo požene pri rastlini; SODOBNA USTREZNICA: poganjek
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cepljen -a -o (ceplen, cejplen) deležnik na novo vstavljen v rastlino; SODOBNA USTREZNICA: cepljen
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cepljenje -a (cejplenje) samostalnik srednjega spola vstavljanje na novo pognalih delov rastlin v drugo rastlino; SODOBNA USTREZNICA: cepljenje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ceringa -e (ceringa, cernga) samostalnik ženskega spola1. hrana za na pot; SODOBNA USTREZNICA: popotnica
2. vsota denarja, ki se izda, porabi; SODOBNA USTREZNICA: izdatek
FREKVENCA: 18 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti
4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cerunga -e samostalnik ženskega spola1. hrana za na pot; SODOBNA USTREZNICA: popotnica
2. vsota denarja, ki se izda, porabi; SODOBNA USTREZNICA: izdatek
FREKVENCA: 15 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cesar -ja/-a samostalnik moškega spola1. vladar večje države, po stopnji navadno nadrejen kralju; SODOBNA USTREZNICA: cesar
1.1 v zvezi rimskega cesarja maješteta naslov za cesarja Svetega rimskega cesarstva; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo
1.2 kdor ima posvetno oblast
1.3 kdor izvaja posvetno oblast na nekem območju v imenu ali namesto vladarja
FREKVENCA: približno 550 pojavitev v 39 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cesta -e (cesta, cejsta) samostalnik ženskega spola1. pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: pot, cesta
2. gibanje, premikanje iz enega kraja v drugega z določenim namenom, ciljem; SODOBNA USTREZNICA: pot
3. navadno s prilastkom ravnanje, delovanje, ki omogoča nastop, uveljavljanje ali dosego česa; SODOBNA USTREZNICA: pot
FREKVENCA: 234 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ceta -e samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cev -i samostalnik ženskega spola1. podolgovat, votel, navadno valjast predmet; SODOBNA USTREZNICA: cev
1.1 cevasta veja svečnika
2. kost na notranji strani goleni; SODOBNA USTREZNICA: golenica
FREKVENCA: 39 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cevg -a (ceug, ceuk*) samostalnik moškega spola1. priprava za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: orožje
2. predmet, ki se uporablja pri kakem delu; SODOBNA USTREZNICA: orodje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cezarienski -a -o pridevnik ki se nanaša na mesto Cezarejo; SODOBNA USTREZNICA: cezarejski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ch črkje1. pri Trubarju stalna zveza črk c in h, ki označuje soglasnik h; SODOBNA USTREZNICA: ch
2. pri Krelju stalna zveza črk c in h, ki označuje soglasnik ć; SODOBNA USTREZNICA: ch
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cicero -ona* samostalnik moškega spola ekspresivno kdor zna spretno govoriti, pripovedovati (po rimskem govorniku Ciceru); SODOBNA USTREZNICA: govornik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cifra -e samostalnik ženskega spola znak za število; SODOBNA USTREZNICA: številka
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ciganarski -a -o pridevnik ki je povezan s cigani; SODOBNA USTREZNICA: ciganski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ciganerski -a -o pridevnik ki je povezan s cigani; SODOBNA USTREZNICA: ciganski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cigar -ja*/-a* samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cilj -a (cil, cilj) samostalnik moškega spola1. kar se hoče doseči s prizadevanjem, usmerjenim k uresničitvi česa; SODOBNA USTREZNICA: cilj, smoter
2. določena najvišja ali najnižja stopnja, meja česa; SODOBNA USTREZNICA: omejitev
2.1 kar kaj opredeljuje, omejuje; SODOBNA USTREZNICA: okvir
2.2 črta, ki ločuje, razmejuje ozemlja; SODOBNA USTREZNICA: meja
3. prenehanje česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
4. predmet ali oseba, v katero se strelja; SODOBNA USTREZNICA: tarča
FREKVENCA: 69 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ciljati -am nedovršni glagol kdo; na kaj na tihem želeti, pričakovati kaj, prizadevati si za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ciljati na kaj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cinast -a -o (cinast, cinjast) pridevnik1. ki je iz kositra; SODOBNA USTREZNICA: kositrn
1.1 v zvezi cinasta mera priprava za določanje navpične lege; SODOBNA USTREZNICA: svinčnica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cinklvejn° -a (cinklbejn, cinklvejn) samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cinober -bra samostalnik moškega spola rudnina živosrebrov sulfid; SODOBNA USTREZNICA: cinober
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cipeliš -a (cipeliš, cipelš) samostalnik moškega spola parnost se izraža množinsko obuvalo s trdnejšimi podplati, ki sega največ čez gleženj; SODOBNA USTREZNICA: čevelj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ciperle -eta* samostalnik srednjega spola vnetje sklepov rok zaradi nabiranja soli sečne kisline; SODOBNA USTREZNICA: protin, putika
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cipreš -a samostalnik moškega spola sredozemsko iglasto drevo stožčaste ali piramidaste oblike; SODOBNA USTREZNICA: cipresa
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ciprešov -a -o pridevnik1. ki se nanaša na ciprese; SODOBNA USTREZNICA: cipresni
2. ki je iz cipresovega lesa; SODOBNA USTREZNICA: cipresov
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ciprski -a -o pridevnik ki se nanaša na Ciper; SODOBNA USTREZNICA: ciprski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cirenevski -a -o pridevnik ki se nanaša na Cireno, starogrško kolonijo na afriški obali Sredozemlja; SODOBNA USTREZNICA: cirenski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cirkel -kla samostalnik moškega spola1. priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov; SODOBNA USTREZNICA: šestilo
2. področje, območje, sfera
3. v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
citer -ja*/-tra* samostalnik moškega spola v zvezi s krščanski vnema za pomoč pri oznanjevanju prave božje pridige
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
citrona -e samostalnik ženskega spola svetlo rumen užitni sad drevesa limonovca; SODOBNA USTREZNICA: limona
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
citronov -a -o pridevnik ki se nanaša na citrono; SODOBNA USTREZNICA: limonov FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cizra -e samostalnik ženskega spola botanično kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni sadovi (Cicer arietinum); SODOBNA USTREZNICA: čičerka
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
col -a samostalnik moškega spola1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev
1.1 prispevek, ki ga na določenih mestih pobirajo mitničarji za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnina
1.2 pravica do pobiranja mitnine
1.3 dejavnost pobiranja mitnine
2. mesto, kjer mitničarji pobirajo prispevek za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnica
FREKVENCA: 89 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
colnar -ja/-a samostalnik moškega spola1. kdor pobira mitnino; SODOBNA USTREZNICA: mitničar
2. kdor ima zakupljeno pravico do odmerjanja in pobiranja davkov; SODOBNA USTREZNICA: davčni zakupnik
3. ekspresivno kdor krši božjo ali cerkveno zapoved
FREKVENCA: 191 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
colnarski -a -o pridevnik2. ekspresivno ki ni v skladu z božjimi ali cerkvenimi zapovedmi
FREKVENCA: 6 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
colner -ja samostalnik moškega spola1. kdor ima zakupljeno pravico do odmerjanja in pobiranja davkov; SODOBNA USTREZNICA: davčni zakupnik
2. ekspresivno kdor krši božjo ali cerkveno zapoved
FREKVENCA: 18 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
coprnički -a -o (cuprnički) pridevnik ki se nanaša na coprnike; SODOBNA USTREZNICA: čarovniški FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cveška -e (cveška, čbečka) samostalnik ženskega spola sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad; SODOBNA USTREZNICA: sliva, češplja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cvetnični -a -o (cvitnični) pridevnikFREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cvetoč (cvatoč) deležje izraža, da ima kaj razvit cvet, cvete; SODOBNA USTREZNICA: cvetoč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cviblajoč (cvivlajoč, cviblajoč) deležje izraža negotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomeč
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cvičar
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cvičati -im nedovršni glagol ekspresivno, kdo oglašati se z visokim, tožečim glasom; SODOBNA USTREZNICA: cvičati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
cvrst [cvȓst]
pridevniksvež, mlad
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
č -- in -ja [čə̀ čə̀ja in čé čêja] m (ə̏; ẹ̄ ē) četrta črka slovenske abecede: strešica na velikem Č je zabrisana;
dva č-ja // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: beseda se končuje na č
♦ jezikosl. deležnik na -č č -- kot imenovalni prilastek
četrti po vrsti: odločba pod točko č
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ČPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [čə̀], rodilnik [čə̀ja] tudi [čə̀] tudi [čé], rodilnik [čêja] tudi [čé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [čə̀], rodilnik [čə̀ja] tudi [čə̀] tudi [čé], rodilnik [čêja] tudi [čé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [čə̀], rodilnik [čə̀] tudi [čé], rodilnik [čé]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Č Č-ja tudi Č -- [čə̀ čə̀ja in čé čêja tudi čə̀ in čé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: veliki ~; oddelek ~; prim. Č-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
č1 č-ja tudi č -- [čə̀ čə̀ja in čé čêja tudi čə̀ in čé] m, prva oblika s -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: mali ~; točka ~; učenec iz tretjega ~ ‹3. č›; prim. č-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
č2 -- [čə̀ in čé] ž (ə̏; ẹ̑) tretja ~; učenec iz tretje ~ ‹3. č›
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Č 1. V slovenskem fonemu č (a) se ohranja pslovan. *č, ki je nastal po prvi palatalizaciji (tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *e, *ę, *ě /če iz ide. *ē ali *eH/, *i ali *ь) ali po jotaciji pred *j iz starejšega *k (glej k), npr. česáti. (b) Lahko je nastal tudi iz pslovan. *t' (iz starejše skupine *ti̯ ali *kt pred prednjimi samoglasniki), npr. svẹ́ča, nọ̑č. 2. V ljudskih izposojenkah je lahko nadomestil srvnem. z, npr. čẹ̑šplja. V romanskih izposojenkah ustreza it. ali furl. c pred i ali e, npr. čīčerka, v madž. ps cs, npr. čȃrdaš.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
č končaj ♦ P: 1 (BH 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
č končaj končni del besede iz glasu č; SODOBNA USTREZNICA: ...č
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
č m
WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
č- [čə̀ in čé] prvi del podr. zlož. (ə̏; ẹ̑) č-rázred; prim. č1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Č- [čə̀ in čé] prvi del podr. zlož. (ə̏; ẹ̑) Č-oddélek; prim. Č
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
č. okrajš. čas
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čačica -e samostalnik ženskega spola igrača, ki predstavlja deklico; SODOBNA USTREZNICA: punčka, pupa
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čȃd, m. der Rauch, der Dunst; v kuhinji je čad, kadar kuhajo; v hiši je čad od peči, Poh.; čad od vročine, Cig., Dol.; der Schwaden in Bergwerken, Cig. (T.); der Höhenrauch, Cig. (T.); po hribih č. stoji, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čádav, adj. rußfarben, Jan.; č. lešnik = zagorel l., von der Sonne verbrannt, Notr.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čȃdən, -dna, adj. 1) dunstig, Mur., Cig.; — 2) = čadav: č. lešnik, Tolm.-Štrek. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čadíti, -ím, vb. impf. Dunst erzeugen, Cig.; č. se, dampfen: po hribih se čadi, es steht der Höhenrauch, Cig., UčT.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čadobljúvən, -vna, adj. č. ognjenik, ein Luftvulcan, Jes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čaj medmet izraža zahtevo po pozornosti in mirovanju, prekinitvi delovanja; SODOBNA USTREZNICA: čakaj
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čájiti, -im, vb. impf. č. orehe: "iz oblatovine luščiti", č. se: orehi se še ne čajijo, Bolc, Plužna-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čȃjmati se, -am se, vb. impf. allmälig zum Bewusstsein gelangen, zu sich kommen (z. B. aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht), Cig., Jan., C.; — gescheit werden, Celjska ok.; sich erinnern, Celjska ok.; — č. se po sv. veri, sich richten, C.; — nastalo menda iz: izčajmati se; prim. to in čama.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čakaj medmet izraža zahtevo po pozornosti in mirovanju, prekinitvi delovanja; SODOBNA USTREZNICA: čakaj
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čakajoč1 -a -e deležnik ki živi v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakujoč
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čakajoč2 deležje1. na koga izraža ostajanje na kakem mestu, računajoč, da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakajoč
2. na kaj izraža življenje v upanju, da se bo kaj zgodilo, uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakujoč
2.1 na kaj izraža obstajanje v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki naj bi se zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakujoč
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čakan -a -o deležnik v brezosebnem stavku izraža, da se česa ne naredi, ne začne delati v času, kot se predvideva; SODOBNA USTREZNICA: čakan, odlašan
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čakanje -a (čakanje, čakane, čakajnje, čakajne) samostalnik srednjega spola1. na koga/kaj življenje v upanju, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovanje
1.1 česa posebno čustveno razpoloženje zaradi pričakovanja česa usodnega
3. iskanje priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežanje
4. zavlačevanje, odlašanje s pričetkom česa
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čakati -am nedovršni glagol1. biti, ostajati na kakem mestu, upajoč
1.1 kdo/kaj; kogarod., koga/kaj, na koga da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2 kdo; koga/kaj, na kaj da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.1 v nizu, namenjenem ponazoritvi načina zapovedovanja, kdo; s prisl. določilom kraja biti, ostajati na kakem mestu; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.2 kaj; s prisl. določilom količine časa biti, ostajati v kakem stanju; SODOBNA USTREZNICA: vzdržati
2. kdo; na koga ostajati na kakem mestu z določenim namenom, navadno skrivoma; SODOBNA USTREZNICA: prežati
2.1 kdo; na koga iskati priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežati
3. kdo/kaj; česa, kaj, na kaj živeti, upajoč, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.1 kdo; komu živeti, računajoč, da bo kdo od koga (upravičeno) kaj dobil; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.2 kdo/kaj; kaj, na koga/kaj, navadno s prisl. določilom načina biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
4. kdo/kaj; kaj, na koga/kaj zaupati komu/čemu, verovati v koga/kaj
5. kdo; kaj, s čim, navadno s prisl. določilom količine časa ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: odlašati, zavlačevati
6. kdo; na kaj, s prisl. določilom kraja in/ali časa biti, ostajati buden z namenom zaznati nevarnost; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
7. kdo; na kaj paziti na kaj, varovati kaj
8. kaj; na koga biti v prihodnosti namenjen, določen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
8.1 kaj; na koga biti pripravljen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čalarnost -i samostalnik ženskega spola dejanje, s katerim kdo zavede koga v zmoto, da bi si pridobil korist; SODOBNA USTREZNICA: prevara, goljufija
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čandjav -a -o (čangjav) pridevnikFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čánjav, adj.,
nam. čajav: č. grozd, C. (Vest.); čanjava krava, kaffeebraune Kuh, jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čȃpkati, -am, vb. impf. = čapljati: č. in iti, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čaplja -e (čapla) samostalnik ženskega spola velika dolgonoga in dolgovrata močvirska ptica selivka; SODOBNA USTREZNICA: čaplja, štorklja; danes čapljo dosledneje ločujemo od štorklje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čarati -am nedovršni glagol kot slovarski zgled z nadnaravnimi silami vplivati na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čarnik -a samostalnik moškega spola kdor z nadnaravnimi silami vpliva na naravo, potek dogodkov; SODOBNA USTREZNICA: čarovnik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čas2 zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
časek -ska (časik) samostalnik moškega spola ekspresivno, v zvezi en časek nekaj trenutkov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
časen -sna -o pridevnik ki obstaja, se pojavlja omejen čas; SODOBNA USTREZNICA: začasen, minljiv
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
časi prislov1. izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.1 v zvezi časi – časi izraža zapovrstnost povedanega pri menjavanju, izmenjavanju; SODOBNA USTREZNICA: včasih – včasih, kdàj – kdàj
1.2 izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku; SODOBNA USTREZNICA: najprej
2. izraža ne natančno določen čas, v katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: kdàj, nekoč
3. na nekaterih mestih; SODOBNA USTREZNICA: ponekod
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čast1 -i samostalnik ženskega spola1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čast2 povedkovnik izraža spoštovanje, slavljenje
FREKVENCA: 197 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
časteč deležjeFREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
částən, -tna, adj. 1) Ehren-: častna straža, die Ehrenwache; častno meščanstvo, das Ehrenbürgerrecht; — 2) Rang-: častna stopnja, die Rangstufe; — 3) ehrenvoll, ehrend: častni poziv, die ehrenvolle Einladung; častno koga v misel vzeti, jemandes in Ehren gedenken; častni gospodje, die verehrten Herren, Levst. (Močv.); ehrenwert: Bog je velik in č. črez vse druge bogove, Dalm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten
1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren
2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen
3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častilakomec -mca samostalnik moškega spola kdor hlepi po časti, slavi; SODOBNA USTREZNICA: častihlepnež
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častisamogolten -a -o (častisamogoltn) pridevnik ki hlepi po časti, slavi; SODOBNA USTREZNICA: častihlepen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častisamogoltnost -i samostalnik ženskega spola hlepenje po časti, slavi; SODOBNA USTREZNICA: častihlepje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častȋt, adj. 1) ehrenvoll; č. stan; ehrwürdig; č. starček; geehrt (v naslovih): častiti gospod! častita družba! — 2) častite žene = žalik žene, Jarn.; — 3) častite so te oči, selig sind diese Augen, Krelj; nam. "čestite"; prim. 2. čestit.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častit -a -o (častit, čestit) pridevnik1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častȋtəv, -tve, f. die Verehrung; božja č., die Verehrung Gottes, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častíti, -ím, vb. impf. Ehre erweisen, ehren, verehren; Boga č.; krive bogove č.; zaslužne može č.; to ga časti, das gereicht ihm zur Ehre.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častiti1 -ega (častiti, čestiti) posamostaljeno1. kdor je vreden spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častiti
2. kar je vredno spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častito
FREKVENCA: 11 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častiti2 -im (častiti, čestiti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) izražati priznanje velike vrednosti, veljave; SODOBNA USTREZNICA: častiti
2. versko, kdo/kaj; kogatož., (za kaj) izkazovati čast, spoštovanje z molitvami, obredi; SODOBNA USTREZNICA: častiti
3. kdo/kaj; (od koga), koga/kaj prisojati komu/čemu veliko vrednost, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: čislati, ceniti
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častȋtljiv, adj. ehrwürdig; č. starček.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častito (častitu, čestitu, čestito) prislov1. v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: častno
2. s pozitivnim odnosom do koga/česa zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštljivo
3. v velikih razsežnostih; SODOBNA USTREZNICA: obilno
FREKVENCA: 60 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častni -ega posamostaljeno1. komur se izkazuje zelo pozitiven odnos zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: častivredni, spoštovani
2. kar je namenjeno počastitvi koga; SODOBNA USTREZNICA: častno
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čȃstniški, adj. Officiers-: č. namestnik, der Officiersstellvertreter, Navr. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
častno (častnu, častno, čestnu) prislov1. v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pošteno
2. s pozitivnim odnosom do koga/česa zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštljivo
3. takó, da vzbuja pozornost, občudovanje zaradi velike pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: veličastno
FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
času prislov izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čaš1 zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čaša -e samostalnik ženskega spola kozarec s širokim dnom; SODOBNA USTREZNICA: čaša, kupa
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čaščen -a -o (čaščen, čestčen, češčen, častčen, čašen) deležnik1. ki se mu izkazuje čast, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: čaščen, češčen
1.1 (skozi kaj) ki je deležen priznanja velike vrednosti, veljave; SODOBNA USTREZNICA: slavljen
2. versko ki je deležen izkazovanja časti, spoštovanja z molitvami, obredi; SODOBNA USTREZNICA: češčen
FREKVENCA: 163 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čaščenje -a (češčene, čestčene, čaščenje, čaščejnje) samostalnik srednjega spola versko, koga/česa izkazovanje časti, spoštovanja z molitvami, obredi; SODOBNA USTREZNICA: češčenje
FREKVENCA: 18 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čášica, f. dem. čaša; das Becherchen; das Gläschen; obistna č., der Nierenkelch, Erj. (Som.); die Pfanne (zool.), Cig. (T.); bedrna čašica, die Hüftpfanne, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čavelj -vlja (čavel, čaul) samostalnik moškega spola tanek valjast ali kvadrast predmet za pritrjevanje, ki ima na enem koncu konico, na drugem pa glavico; SODOBNA USTREZNICA: žebelj
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čavljen -a -o (čavlen) pridevnikFREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
č.-b.Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [čə̀-bə̀]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
č.-b. okrajš. črno-bel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
če (če, ča) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi če – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.2 navadno v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
2. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; danes čim
2.1 v zvezah če + primrk. prisl./prid. – tem/ø + primrk. prisl./prid.
2.2 samo v TPo 1595, v zvezah če + primrk. prisl./prid. – stem + primrk. prisl./prid.
3. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkirani zvezi če lih/glih, pogosto v zvezi s tako za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
3.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
4. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
5. v predmetnih odvisnih stavkih, navadno s pogojnim naklonom za izražanje možnosti, negotovosti; SODOBNA USTREZNICA: če
5.1 v zvezi če – ali (nikar) za izražanje izbire
6. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, tudi v zvezi če – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6.1 za izražanje okoliščin, v katerih se ponovi dejanje nadrednega stavka
7. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem
8. v zvezi če – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: 201 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čəbę̑la, f. 1) die Biene; die Honigbiene (apis mellifica); č. delavka, die Arbeits- oder Flugbiene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), die Bienen fliegen aus, Cig.; čebele zajemati, nalagati, die Bienen fassen, in den Stock bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, die Bienen fegen, Cig.; č. piči, sticht; čebele mrejo, sterben; č. grebačica (andrena), die Grabbiene, č. krajačica (megachile), die Tapezierbiene, č. zidarica, die Mauerbiene (anthophora), Erj. (Z.); divja č., die Forst-, Feld- o. Holzbiene, Cig.; — 2) das Fruchtauge an der Weinrebe, C.; prim. muha, obad.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čebela -e (čebela, čibela, žbela, bačela, čmela, bučela) samostalnik ženskega spola žuželka, ki daje med in vosek, nabira cvetni prah, rastlinske smole in oprašuje večino žužkocvetnih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: čebela
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čebelin -a -o (žbelin, čibelin) pridevnik ki se nanaša na čebele; SODOBNA USTREZNICA: čebelji FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čeber -bra (čebar, čaber, čeber) samostalnik moškega spola1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma; SODOBNA USTREZNICA: škaf, čeber
1.1 količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi
2. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti; SODOBNA USTREZNICA: prestol
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čebul -a (čebul, žbul) samostalnik moškega spola začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli; SODOBNA USTREZNICA: čebula
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čebúla, f. 1) die Zwiebel; navadna č., gemeine Zwiebel (alium cepa); morska č., die Meerzwiebel, die Bifolie (scilla bifolia), Tuš. (R.); — 2) čebulasto podzemno steblo, die Zwiebel (cepa, bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.); — prim. it. cipolla.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čebúlica, f. dem. 1) čebula; — morska č., die Meerzwiebel (scilla bifolia), C.; — 2) neka hruška, Šebrelje (Goriš.)-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čedalje (čedajle, čedale, čedalje, čedajla) prislov v zvezah čedalje/čedalje le/čedalje vselej le/le čedalje + primrk. izraža postopno naraščanje ali upadanje; SODOBNA USTREZNICA: čedalje
FREKVENCA: 151 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čeden -dna -o pridevnik1. ki ima v moralnem, značajskem pogledu pozitivne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: kreposten
1.1 ki ravna v skladu z družbenimi pravili; SODOBNA USTREZNICA: vljuden
2. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čeden
FREKVENCA: 11 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čediti -im nedovršni glagol kot slovarski zgled odstranjevati umazanijo, prah; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čedno (čednu, čedno) prislov1. v skladu z določenimi (moralnimi) normami, načeli; SODOBNA USTREZNICA: krepostno
1.1 v skladu z družbenimi pravili; SODOBNA USTREZNICA: vljudno
FREKVENCA: 10 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čę́dnost, f. 1) die Sauberkeit, die Reinlichkeit; — die Hübschheit, die Zierlichkeit; — 2) die Sittsamkeit, die Wohlanständigkeit; drži č. v vseh svojih udih, v hoji, v pogledu, Kast. (N. c.); die Höflichkeit, Meg.; — die Tugend; č. ali krepost, Ravn.; tri božje čednosti, die drei göttlichen Tugenden; — die Klugheit, Habd., Mur., vzhŠt.; — tudi: čednọ̑st, ogr.-Valj. (Rad), vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čednost -i (čednost, čednust) samostalnik ženskega spola1. moralno, značajsko pozitivna lastnost; SODOBNA USTREZNICA: krepost
1.1 ravnanje v skladu z družbenimi pravili; SODOBNA USTREZNICA: vljudnost
2. lastnost, značilnost čednega; SODOBNA USTREZNICA: čednost
FREKVENCA: 14 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čèh 2., m. svinjski č., eine Distelart, C.; — prim. 1. čehati.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čéhniti, čę̑hnem, vb. pf. 1) reißen, Met.; — 2) einen Schlag versetzen: č. koga, Mur.; prim. česniti; — 3) mucksen, Mur., Cig., Jan., Met.; ne boš smel čehniti, Bas.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čelada -e (čelada, čalada) samostalnik ženskega spola zaščitno pokrivalo, navadno kovinsko; SODOBNA USTREZNICA: čelada
FREKVENCA: 10 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čelę̑šnjak, m. 1) die Ecksäule des Ofengeländers, Kr.-Valj. (Rad); č. stoji ob oglu peči, spodnji del mu tiči v podu, gornji del pa ne sega do stropa, Gor.; — das Ofengeländer selbst, Guts., Cig., Jan., M., Gor.; po čelešnjaku perilo obešajo, Gor.; — die Ecke des Ofengesimses, Dict., Polj.; — 2) ein am Ofengeländer angebrachter Sitz, C., Železniki (Gor.); — 3) der Holzspanleuchter, Notr., Dol., BlKr.; — 4) psovka: ti čelešnjak ti! = tepec, Ljubljanska ok.; — (govori in piše se največ: čelešnik); prim. stsl. čelesьnъ, praecipuus, od čelo, gen. nekdaj: čelese, Mik. (Et.); rus. čelesnikъ = čelo peči.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čéliti,* -im, vb. impf. winkelrecht abplatten, z. B. einen Baumstamm, Z., C.; č. snop, den Schaub an der untern Seite glatt abschneiden, Ptuj-C.; — palico č., an den Enden abplatten, Cig., M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čeljȗst, f. 1) der Kiefer; gornja, spodnja č., der Ober-, der Unterkiefer, Erj. (Som.); — 2) čeljusti podobne stvari: derjenige Theil des Rechens, in welchem die Zähne stecken, tudi pl. čeljusti, Ip., Lašče-Erj. (Torb.); der Kleiderrechen, C.; — pri garah stranski les, v katerem tiči os, Poh.; — die Hahnenlippe am Flintenschloss, Cig.; — pl. čeljusti, die Kluppe, h. t.-Cig. (T.); — die Wagenschere, Kr.; — 3) = čeljustač: kaj ta neumna čeljust ve! Lašče-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čeljust -i (čelust, čeljust) samostalnik ženskega spola1. del glave, v katerem so vraščeni zobje; SODOBNA USTREZNICA: čeljust
2. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane ter govorjenje in/ali votlina za njo; SODOBNA USTREZNICA: usta
FREKVENCA: 21 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čeljustje -a (čelustje) samostalnik srednjega spola del glave, v katerem so vraščeni zobje; SODOBNA USTREZNICA: čeljust
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čeljȗstnica, f. das Kieferbein, dolnja, gornja č., Cig. (T.), Erj. (Som.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čeljȗstnik, m. 1) der Nagel an der Wagenschere, M.; — 2) velikanski č., der Kieferwurm (eunice gigantea), Erj. (Z.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čeljústniti, -ȗstnem, vb. pf. 1) etwas Unschickliches, Albernes aussprechen, M.; — 2) č. koga, jemandem eine Maulschelle geben, M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čélọ, n. 1) die Stirn; č. grbati, = č. grbančiti, die Stirn rümpfen, Meg.; nikomur ni na čelu zapisano, kar ima v srcu, man kann niemandem ins Herz sehen; — 2) die hervorstehende Seite eines Gegenstandes: die Giebelseite des Daches oder Hauses, Cig., Jan.; — sprednje čelo, die Vorderfronte, Cig., DZ., Levst. (Pril.); — der Vorsprung eines Berges, Cig., C.; — die Bahn, die Schlagfläche beim Hammer, beim Amboß, Cig. (T.); bei der Axt, vzhŠt., C.; — die Hirnfläche des Holzes, Cig. (T.); — der Hagelfleck (bot., chalaza), (n. pr. pri kostanju), Tolm.-Erj. (Torb.); — der Titel einer Schrift, Cig.; — 3) na čelu (vojske, zarotnikov itd.) biti, an der Spitze (des Heeres, der Verschwörer u. s. w.) stehen; na čelu vseh vprašanj, an der Spitze aller Fragen, Levst. (Močv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čelo -a (čelu, čelo) samostalnik srednjega spola1. del obraza nad očmi; SODOBNA USTREZNICA: čelo
2. zgornji, obli del glave med čelom in senci; SODOBNA USTREZNICA: teme
3. okostje glave; SODOBNA USTREZNICA: lobanja
FREKVENCA: 61 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čemelak
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čemer -a samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čemeren -rna -o (čemeren, čimeren) pridevnik ki vsebuje organizmu zelo škodljive ali smrtonosne sestavine; SODOBNA USTREZNICA: strupen
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.-Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.-Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čę̑nča,** f. 1) eine Person, die gerne schwätzt, das Plaudermaul; ti si prava č., jvzhŠt.; — 2) pl. čenče, das Geschwätz, der Klatsch: to so prazne čenče, Cig., jvzhŠt.; — prim. it. ciancia, Tand, Geschwätz.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čep1 -a samostalnik moškega spola stožčast predmet za povezovanje, spajanje; SODOBNA USTREZNICA: čep
FREKVENCA: 8 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čę̑rfa, f. ein Milchgefäß mit einer Ausgussmündung, Z., Gor.; č. je globokejša od latvice, Kras.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čes1 zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
česar -ja* samostalnik moškega spola kdor z orodjem uravnava, gladi kaj; SODOBNA USTREZNICA: česalec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
česati češem/česam nedovršni glagol1. kdo; koga potegovati po kom/čem z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: praskati
2. kot slovarski zgled povzročati neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju; SODOBNA USTREZNICA: srbeti
3. kdo; kaj z orodjem uravnavati, gladiti; SODOBNA USTREZNICA: česati
FREKVENCA: 15 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čésən, -sna, m. der Knoblauch (allium sativum); v nebesih lupijo debel česen (debel sneg gre), Dol.-LjZv.; hostni č., das Knoblauchkraut (erysimum alliaria), C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
česen -sna (česen, česin) samostalnik moškega spola začimbna rastlina močnega vonja in okusa z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli; SODOBNA USTREZNICA: česen
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čésniti, čę̑snem, vb. pf. einen Schlag versetzen: č. koga po obrazu, Cig., Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
česráti, -ȃm, vb. impf. hecheln, krämpeln, kämmen: volno č., Habd.-Mik., Jan., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čestítati, -am, vb. impf. gratulieren: č. komu na čem, jemanden wegen einer Sache beglückwünschen, Cig. (T.), nk.; čestitali so si na bogatih pridelkih, Vrt.; tudi: č. komu k čemu (po nem.); — iz hs.; prim. 1. čestit.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čę́stọ, adv. oft, häufig, Meg., Dict., Jarn., Cig., Jan., Boh., ogr.-Valj. (Rad), nk.; često preberite, Trub.; č. v dnevi, Schönl.; compar. češče, Meg., Guts., Boh., Trub.; (Dict. naglaša: čestọ̑, prim. ogr. "čestou").
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
često (čestu, često) prislov1. izraža precej veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, često
1.1 izraža precejšnjo frekvenco; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, večkrat
1.2 primrk. izraža več ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosteje, večkrat
1.3 elativ, v zvezi gar često izraža zelo veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: zelo pogosto
1.4 presež. izraža največ ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: najpogosteje, največkrat
1.5 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor često za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čestokrat (čestukrat, čestokrat) prislov1. izraža veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: velikokrat, mnogokrat
1.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev
1.2 izraža, da se kaj zgodi, ponovi ob več priložnostih
1.3 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor čestokrat za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: 182 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
češ zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čəščénje, n. = čaščenje, die Verehrung; golo zunanje č. nič ne pomaga, Ravn.; angelsko č., der englische Gruß.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
češljáti, -ȃm, vb. impf. listje č. = odsekavati, Tolm.-Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
češnja1 -e (črešna, črešnja, črejšna, češna) samostalnik ženskega spola dolgopecljati, okrogli, koščičasti sad sadnega drevesa; SODOBNA USTREZNICA: češnja
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
češnja2 -e samostalnik ženskega spola ekspresivno vsebinsko prazno, nespametno govorjenje; SODOBNA USTREZNICA: česnanje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
češúlja, f. 1) abgerissener Zweig mit Blättern, Krn-Erj. (Torb.), Gor.; češulje od vej trgati, Polj.; — ein abgerissenes Stück einer Traube, ein kleines Träubchen, BlKr., jvzhŠt.; — ein abgerissenes Büschel: č. črešenj; ajdova č., das Buchweizenbüschel; — die Doldentraube, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 2) der Dingel (limodorum), Erj. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
češȗljək, -ljka, m. 1) das Büschel, Z.; č. črešenj, Dol.; — 2) der Traubenholunder (sambucus racemosa), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četiri -i -a glavni števnik izraža število 4; SODOBNA USTREZNICA: štiri
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četrnajsti -a -o vrstilni števnik ki v zaporedju ustreza številu štirinajst; SODOBNA USTREZNICA: štirinajsti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četrt* -a samostalnik moškega spola del na štiri enake dele razdeljene celote; SODOBNA USTREZNICA: četrtina
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četrtak -a samostalnik moškega spola kar obsega, vsebuje, je vredno štiri enote; SODOBNA USTREZNICA: četverka
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četŕtək, -tka, m. der Donnerstag; debeli, tolsti č., der feiste Donnerstag (nach Sexagesima); veliki č., der Gründonnerstag; četrtə̀k, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četrtek -tka (četrtik, četrtak, četrtek) samostalnik moškega spola četrti dan v tednu; SODOBNA USTREZNICA: četrtek
FREKVENCA: 18 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četŕtən, -tna, adj. Viertel-, Cig.; č. les, aus Viertelstammstücken bestehendes Holz, Notr.; četrtni oblastnik, der Vierfürst (tetrarcha), V.-Cig., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četrti1 -ega posamostaljeno1. kdor/kar v zaporedju ustreza številu štiri; SODOBNA USTREZNICA: četrti
1.1.1 v zvezi k četrtemu v zaporedju na četrtem mestu; SODOBNA USTREZNICA: četrtič
1.2 pri navajanju poglavij
FREKVENCA: 110 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četrti2 -a -o vrstilni števnik1. ki v zaporedju ustreza številu štiri; SODOBNA USTREZNICA: četrti
1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot četrtega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Četrti
1.2 v zvezi četrti del del na štiri enake dele razdeljene celote; SODOBNA USTREZNICA: četrtina
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa četrti in desetica; SODOBNA USTREZNICA: štiri...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četrtič prislov1. pri ponavljanju na četrtem mestu; SODOBNA USTREZNICA: četrtič
1.1 v zvezi v četrtič četrtič
2. v zaporedju na četrtem mestu; SODOBNA USTREZNICA: četrtič
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četrtinajsti četrtanajsta četrtonajsto vrstilni števnik ki v zaporedju ustreza številu štirinajst; SODOBNA USTREZNICA: štirinajsti
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četrtnajsti -a -o vrstilni števnik ki v zaporedju ustreza številu štirinajst; SODOBNA USTREZNICA: štirinajsti
FREKVENCA: 36 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četver -a -o (četver, četer) ločilni števnik1. vrst. ki je štirih vrst; SODOBNA USTREZNICA: četver
2. količ. ki je iz štirih enakih enot
FREKVENCA: 19 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čətvę̑rčič, m. 1) = četverček, C.; — 2) na č. (čveterčič) stati, auf allen vieren stehen, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četvę̑rica, f. eine Zahl von vier Personen oder Sachen: č. konj, Habd., Cig., nk.; na vrtu je sedela četverica srečnih ljudi, Str.; — po četverici hoditi, auf allen vieren gehen, Mur., Cig., Met., Lašče-Erj. (Torb.); po četvericah, C.; — die Quaterne (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četverína, f. das Vierfache, Cig.; — das Viergespann, Met.; č. (čveterina) volov, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četvero1 -ega (četveru) posamostaljeno kar je štirih vrst; SODOBNA USTREZNICA: četvero
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četvero2 (četeru, četvero, četveru) nesklonljivo, ločilni števnik1. vrst. skupina štirih vrst; SODOBNA USTREZNICA: četvero
2. količ. skupina štirih različnih enot
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četverovésəłnica, f. ladja č., der Vierruderer, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
četverovȓstnik, m. ječmen č., vierzeilige Gerste, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čevelj -vlja (črevl, čevl, čevel, črievelj*) samostalnik moškega spola parnost se izraža množinsko obuvalo s trdnejšimi podplati, ki sega največ čez gleženj; SODOBNA USTREZNICA: čevelj
FREKVENCA: 119 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čevljar -ja (črevlar) samostalnik moškega spola kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem obutve; SODOBNA USTREZNICA: čevljar
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čez1 (čez, črez) prislov1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čez2 povedkovnik1. navadno v zvezi biti čez izraža
1.1 nahajanje na istem kraju; SODOBNA USTREZNICA: ostajati, preostajati
1.2 časovni odmik; SODOBNA USTREZNICA: miniti
2. izraža tistega/tisto, ki ostane poleg že obstoječega, pričakovanega
FREKVENCA: 11 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran
1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek
2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez
2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na
3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad
3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad
4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno
4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg
5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez
5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper
7. za izražanje nadrejenosti
7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom
7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom
7.3 danes s predlogom nad z orodnikom
8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi
9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po
10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom
10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost
11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja
11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom
11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12. za izražanje usmerjenosti
12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom
12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom
12.3 dejanja, stanja, čustva
12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom
12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom
12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezdajati -dajem nedovršni glagol1. kdo; komu, kaj delati, da kaj prehaja k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dajati, izročati
2. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja delati, da kdo pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezdan1 -a -o deležnik1. ki je dan drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dan, izročen
1.1 v trpniku, (od koga), komu/čemu
2. komu ki je dan drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročen, prepuščen
2.1 čemu (k čemu) ki dopušča vpliv česa na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepuščen
3. komu ki je dan komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podarjen
4. (zavoljo česa) ki mora umreti zaradi česa pomembnega; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezdanje -a (čezdane) samostalnik srednjega spola kot del besedne zveze izraža dejanje, s katerim je omogočeno razumevanje česa in prehod v uporabo; SODOBNA USTREZNICA: izročitev
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezdati -dam dovršni glagol1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.1 kdo; komu, kaj izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug odloča o njem; SODOBNA USTREZNICA: izročiti se, predati se
1.2 kdo; kaj narediti, da se kaj lahko uporabi; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2. kdo; komu/čemu, koga narediti, da kdo preide k drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
2.1 kdo; koga, s prisl. določilom namena odločiti, da se s kom kaj zgodi s kaznovalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2.2 kdo; čemu, koga dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
3. ekspresivno, kdo; koga (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: pahniti
4. kdo; koga, s prisl. določilom vzroka sporočiti nasprotniku, sovražniku kaj obremenilnega za koga z namenom škodovati mu; SODOBNA USTREZNICA: izdati
5. kdo; koga ne preprečiti, ne ubraniti, da kdo kaj dela, da se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: 55 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezdišputirati -am dovršni glagol kdo; koga premagati koga v izmenjevanju mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezgledati -am nedovršni glagol negotovo, kdo; kogatož. nadzorovati koga, paziti na koga
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čeziti -grem nedovršni in dovršni glagol1. kaj tekoč čez rob se pojavljati/pojaviti na razmeroma veliki površini; SODOBNA USTREZNICA: razlivati se, razliti se, poplavljati, poplaviti
2. kaj; (od česa), komu izraža, da se vsebina česa zaradi prenapolnjenosti razliva čez rob
3. kaj; na koga izraža, da je kaj namenjeno komu; SODOBNA USTREZNICA: veljati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezizdati -dam dovršni glagol kdo; koga narediti, da kdo pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezjemati -jemljem nedovršni glagol1. kdo postajati večji po številu, moči; SODOBNA USTREZNICA: naraščati, povečevati se
2. kaj dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg; SODOBNA USTREZNICA: naraščati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezjutrišnji -a -e pridevnik ki se nanaša na drugi dan po današnjem dnevu; SODOBNA USTREZNICA: pojutrišnji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezjutrivi -a -o pridevnik ki se nanaša na drugi dan po današnjem dnevu; SODOBNA USTREZNICA: pojutrišnji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezohraniti -im dovršni glagol1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti
2. kaj; česa s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezostajati -am nedovršni glagol kaj biti še neporabljen, nevštet; SODOBNA USTREZNICA: ostajati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezostati -stanem (čezostati, čriezostati) dovršni glagol1. kaj; komu/čemu biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
2. kaj; (od česa), čemu s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
3. kdo/kaj izraža, da kdo/kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti se
3.1 kdo; komu, s kom ostati živ dlje od zakonca oz. družinskega člana/članov in se zaradi tega znajti v posebnem položaju, stanju; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3.2 kdo ostati živ; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo/kaj; pred čim ostati živ kljub negativnim okoliščinam; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: 111 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezpojti -pojdem dovršni glagol kaj; (od česa), komu izraža, da se vsebina česa zaradi prenapolnjenosti razliva čez rob
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezpomagati -am nedovršni glagol kdo; komu delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pomagati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezprebiti -bijem dovršni glagol kaj biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezpreteči -tečem dovršni glagol kdo; kaj, (s čim) na kratko navesti, podati glavne, bistvene misli povedanega; SODOBNA USTREZNICA: povzeti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezpričan -a -o (čezpričan, čezpričen) deležnik2.1 česa preverjen, potrjen s pričanjem
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezpričati -am nedovršni in dovršni glagol1. kdo; koga, (s čim) utemeljeno kazati/pokazati, da je to, kar kdo misli, govori ali piše, neresnično, nepravilno, neutemeljeno; SODOBNA USTREZNICA: zavračati, zavrniti
1.1 kdo/kaj; česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem) delati/narediti, da kdo kaj dojame, se česa zave, zlasti napačnega mišljenja in delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati, opozoriti
2. kdo; česa koga narediti, imeti koga za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: obdolžiti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezpričovanje -a (čezpričovane) samostalnik srednjega spola česa opozarjanje na napačno mišljenje, ravnanje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezpričovati -ujem nedovršni glagol kdo/kaj; česa, kogatož. delati, da kdo dojame kaj, se zave česa, zlasti napačnega mišljenja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezpustiti -im dovršni glagol kdo; od česa s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezpuščen -a -o deležnik ki mu kdo s silo, prisilo ne omejuje več gibanja; SODOBNA USTREZNICA: izpuščen, osvobojen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čezveniti -venem* (čezviniti) dovršni in nedovršni glagol kot slovarski zgled propasti/propadati, uničiti/uničevati, zatreti/zatirati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
..(č)i varianta prip. obr. nedoločnika; gl. ..i1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čič končaj končni del besede, sestavljen iz zaporedja glasov č, i in č; SODOBNA USTREZNICA: ...čič
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čičerka -e (čičarka) samostalnik ženskega spola botanično kulturna ali divja rastlina s kratkimi napihnjenimi stroki ali njeni plodovi (Cicer arietinum); SODOBNA USTREZNICA: čičerka
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čiga (čiga, čega) nesklonljivo, zaimek1. vpraš. zaim. izraža vprašanje po pripadnosti ali izvoru; SODOBNA USTREZNICA: čigav
1.1 v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih
1.2 za uvajanje naslovov, povzemalnih robnih opomb
2. poljubn. zaim. izraža svojino, pripadnost nedoločni, poljubni osebi; SODOBNA USTREZNICA: čigav
FREKVENCA: 79 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čigar (čigar, čegar) nesklonljivo, zaimek1. ozir. svoj. zaim. izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: čigar
2. poljubn. zaim., v zvezi z bodi si izraža nedoločeno, poljubno osebo ali stvar iz določene vrste; SODOBNA USTREZNICA: kateri
3. vpraš. zaim. izraža vprašanje
3.1 po pripadnosti ali izvoru; SODOBNA USTREZNICA: čigav
3.2 po neznani stvari, pojavu; SODOBNA USTREZNICA: kaj
FREKVENCA: 13 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čígati, -am, vb. impf. lauern, aufpassen: na koga č., Rez.-C.; — prim. češ. čihati, lauern.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čij -a -e vprašalni zaimek1. izraža vprašanje po pripadnosti ali izvoru; SODOBNA USTREZNICA: čigav
1.1 v vezniški rabi, v vprašalnem odvisnem stavku
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čil -a -o pridevnik negotovo ki ima veliko življenjske moči in jo kaže v delovanju; SODOBNA USTREZNICA: čil, živahen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čimiti se -im se/-em se (čimiti se, čimeti se*) nedovršni glagol kaj delati nastavke listov, poganjkov; SODOBNA USTREZNICA: brsteti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čȋmžati, -am, vb. impf. 1) beizen, Cig., M.; — č. (činžati) kako reč, mit einer Sache nicht fertig werden, Gor.; — 2) zehren, č. se, abzehren, mager werden, (činžati) Jan., Fr.-C.; č. se, verwesen, hinschwinden, Polj.; — 3) intr. = č. se, an Kräften abnehmen: vedno je čimžal, da je umrl, Lašče-Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čímžiti, čȋmžim, vb. impf. 1) = čimžati, Z.; — 2) č. se = kremžiti se, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
činčarija -e samostalnik ženskega spola kar je zelo preprosto in služi samo za zabavo; SODOBNA USTREZNICA: otročarija
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
činȋtelj, m. 1) der Thäter, Mur., C.; der Ausüber: č. pravde, C., ogr.-Let.; — 2) der Factor (math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.); prvi č., der Primfactor, Cig. (T.); — pren. važen činitelj v javnem življenju, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
číniti, čȋnim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.-kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.-Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
činiti -im (činiti, čeniti) nedovršni in dovršni glagol kot slovarski zgled delati/narediti, da pride kaj skozi sito, rešeto; SODOBNA USTREZNICA: sejati, presejati, rešetati, prerešetati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
činž -a (činž, činš°, činz, cinž) samostalnik moškega spola1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev
1.1 dajatev, ki jo mora plačevati podrejeno ljudstvo kot znamenje podrejenosti; SODOBNA USTREZNICA: tribut
1.2 v fevdalizmu podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu; SODOBNA USTREZNICA: činž
2. dohodek, zlasti od lastnine; SODOBNA USTREZNICA: renta
2.1 denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti
3. začasna uporaba česa v zameno za plačilo lastniku; SODOBNA USTREZNICA: najem
4. plačilo lastniku za začasno uporabo česa; SODOBNA USTREZNICA: najemnina
FREKVENCA: 71 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
činžati -am nedovršni glagol kot slovarski zgled deliti, porabljati, uničevati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
činžen -žna -o pridevnik1. ki mora plačevati dajatve v delu ali materialnih dobrinah oblastniku kot znak podrejenosti
2. ki je v začasni uporabi v zameno za plačilo lastniku; SODOBNA USTREZNICA: najet
FREKVENCA: 19 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čiraj -a samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čirjak -a samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čis zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
číslati, -am, vb. impf. 1) beachten, Ljubljanska ok.; in Rechnung, in Anschlag bringen; to se ne čisla vmes, das kommt nicht mit in Anschlag, Cig.; čislan za —, vermeintlich, Cig. (T.); č., da je izvoljen, als gewählt ansehen, DZ.; č. koga, da je ameriški državljan, als amerikanischen Bürger ansehen, DZ.; za hudobno č., Vod. (Izb. sp.); — 2) wertschätzen, hochschätzen, in Ehren halten, achten; malo č., geringachten, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čislo -a (čislu, čislo, čišlu*) samostalnik srednjega spola1. kar izraža, koliko enot kaj obsega; SODOBNA USTREZNICA: število
2. s prilastkom količina, izražena s številkami; SODOBNA USTREZNICA: število
3. v zvezi ni/prez čisla izraža
3.1 zelo veliko količino; SODOBNA USTREZNICA: brez števila, nešteto
3.2 zelo visoko stopnjo, mero; SODOBNA USTREZNICA: brez konca, neskončen
4. v zvezi pri čislu vsakega posebej; SODOBNA USTREZNICA: posamezno
5. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupni cilji, potrebe; SODOBNA USTREZNICA: skupnost, skupina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čist -a -o pridevnik1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čistčen -a -o deležnik od česa ki nima več bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: očiščen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čístčev, adj. Zinn-: č. pepel, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čistenje -a samostalnik srednjega spola evfemistično izločanje neprebavljenih delcev hrane skozi črevo; SODOBNA USTREZNICA: opravljanje velike potrebe
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čisti -ega posamostaljeno1. navadno v krščanstvu kdor je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čisti
1.1 kar je moralno pozitivno; SODOBNA USTREZNICA: čisto
2. v judovstvu kdor izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čisti
2.1 kar je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. kar je ohranjeno v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
FREKVENCA: 33 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čistȋłnica, f. der Putzraum, DZ.; — die Frischesse, der Garofen, Cig., Jan.; — č. vinske skorje, die Weinsteinraffinerie, nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čistína, f. 1) die Reinheit, kajk.-Valj. (Rad); — 2) der Feingehalt eines Metalls, Cig. (T.); č. zlatnine, DZ.; č. novcev, Cel. (Ar.); — 3) feinstes Garn, C.; feinste Leinwand, C.; — 4) ein leerer Platz, eine Lichtung im Walde, C.; — na čistini, auf einem Platze mit freier Aussicht, vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čístiti, čȋstim, vb. impf. 1) reinigen; zrnje čistiti; klären: vino čistiti; vino se čisti, der Wein klärt sich; č. rudo, das Erz schlemmen, Z.; č. zlato, srebro, feinen, Cig. (T.); jezik č., die Sprache reinigen, purificieren, Cig. (T.); — abführen, laxieren, Cig.; — gozd č., den Wald lichten, C.; — 2) = skopiti, Rez.-Baud.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čistiti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj odstranjevati umazanijo; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
1.1 kdo; kaj, (s čim) z drgnjenjem dajati površini lesk; SODOBNA USTREZNICA: loščiti
1.2 v trpniku, v judovstvu, kaj; (s čim) obredno odstranjevati, kar je v kultu neželeno, prepovedano
2. kdo; koga/kaj, (s čim) odstranjevati primesi; SODOBNA USTREZNICA: čistiti, prečiščevati
2.1 kdo; kaj odstranjevati odvečno
3. v krščanstvu, kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem, s čim) izničevati negativne moralne lastnosti pri kom; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
FREKVENCA: 47 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čistiti se -im se nedovršni glagol kaj odstranjevati povzročitelja bolezni; SODOBNA USTREZNICA: čistiti se, zdraviti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čisto1 (čistu, čisto) prislov1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čisto2 povedkovnik izraža, da ni oblakov, megle, dežja; SODOBNA USTREZNICA: jasno, vedro
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čistoča -e (čistoča, čistuča) samostalnik ženskega spola1. stanje človeka, ki se (trajno) zdržuje spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: zdržnost
1.1 stanje človeka, ki spolno občuje le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvestoba
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čistost -i (čistost, čistust, čištost) samostalnik ženskega spola1. stanje brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čistost
1.1 stanje človeka, ki ne krši verskih in moralnih norm
2. stanje človeka, ki se (trajno) zdržuje spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: zdržnost
2.1 stanje človeka, ki spolno občuje le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvestoba
3. s prilastkom, v judovstvu izpolnjenost obrednih predpisov za udeleževanje v kultu; SODOBNA USTREZNICA: čistost
4. stanje brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čistost
5. s prilastkom izvirno stanje česa, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čistost
FREKVENCA: 177 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čistota -e samostalnik ženskega spola stanje človeka, ki se (trajno) zdržuje spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: zdržnost
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čiš zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čítati, -am, vb. impf. lesen; Cig., Jan., nk.; komu kaj č., jemandem etwas vorlesen, č. o čem, eine Vorlesung über einen Gegenstand halten, nk.; čitati na veliko knjigo, aus einem großen Buche, Vrt.; — hs.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čívkniti (dodatek k slovarju), čȋvknem, vb. pf. 1) einen Pieplaut hören lassen; — 2) č. (= udariti) koga z bičem, KrGora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
..(č)ki -a -o prip. obr. kméčki; v znanih lastnih imenih Donáčka gôra, Goríčko; pokr. hóčki; prim. ..(š)ki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
člẹ̑n, m. das Gelenk, das Glied, Mur., Cig., Jan., Mik.; členi stopala, die Fußglieder, Cig. (T.); člen za členom, gliederweise, Cig.; — der Knöchel, Cig.; zapestni č., der Handknöchel, Cig.; — das Glied: (in der Baukunst), Cig.; — galvanski č., das galvanische Element, Sen. (Fiz.); — das Satzglied: glavni č., Jan.; — das Glied (math.), Cig. (T.); prednji, zadnji č., Cel. (Ar.); členi enačbe, Cig. (T.); — glavni č., das Hauptstück (einer Schrift), Cig., Jan.; — das Geschlechtswort, der Artikel, Cig. (T.); — der Grad der Verwandtschaft (= koleno), Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
člen -a samostalnik moškega spola del, ki se z drugimi povezuje v večjo enoto; SODOBNA USTREZNICA: člen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied (math.), Cig. (T.); — die Partikel (gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
členek -nka (člink) samostalnik moškega spola1. gibljiv stik dveh ali več (največkrat prstnih) kosti; SODOBNA USTREZNICA: členek
2. stopnja sorodstva; SODOBNA USTREZNICA: koleno
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
človečaski -a -o pridevnik1. ki se nanaša na ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeški
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
človečastvo -a samostalnik srednjega spola človeška narava, ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjo; SODOBNA USTREZNICA: človeškost
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
človeče -ta samostalnik srednjega spola ekspresivno, v nagovoru ubog, ranljiv, minljiv človek; SODOBNA USTREZNICA: človeče
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
človečki1 -a -o (človečki, človecki, človejčki) pridevnik1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeški
1.2 biblijsko, v zvezah človečke roke/duše/oči / človečki otroci ljudje
1.3 biblijsko, v zvezi človečko dete človek glede na svojo majhnost, nepomembnost vpričo Boga
1.4 v zvezi človečko srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človečka žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človečki / človečki sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
človečki2 prislov v zvezi s po takó, kot je značilno za človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeško
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
človečko (človečku) povedkovnik1. izraža za človeka značilne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: človeško
1.1 izraža nasprotje z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeško
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
človečtvo -a (človečtvu, človejčtvu) samostalnik srednjega spola1. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
2. človeška narava, ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjo; SODOBNA USTREZNICA: človeškost
2.1 versko, navadno v zvezi s Kristus združitev božje in človeške narave v eni sami božji osebi; SODOBNA USTREZNICA: učlovečenje
FREKVENCA: 61 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
človesko (človesku, človesko) povedkovnik1. izraža za človeka značilne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: človeško
1.1 izraža nasprotje z božjim
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
človeški -a -o (človeski, človejski, človečski, človeški, človecski, človejčski, človiski) pridevnik1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim
1.2 ki je materialen, v nasprotju z duhovnim
1.3 biblijsko, v zvezah človeške roke/duše / človeški otroci ljudje
1.4 v zvezi človeško srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človeška žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človeški / človeški sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1209 zadetkov.