Tiskanje

Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka

absolútno

prislov od absoluten:

absolutno veljavna sodba

v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

absolúten -tna -o (ȗ) ~a disciplina brezpogojna; ~a premoč nesporna; ~a prepoved popolna, vsestranska
absolútni -a -o (ȗ) ~ vladar; ~a večina |več kot polovična|; ~a vrednost števila
absolútno -ega s, pojm. (ȗ) svet ~ega
absolútnost -i ž, pojm. (ȗ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

abstráktni -a -o prid.

ki obstoji na pojmovnem, miselnem področju in je s tem nasprotje materialnemu, konkretnemu

SINONIMI:

nadpredmetni, nekonkretni, pojmovni, knj.izroč. brezpredmetni, knj.izroč. nečutni

GLEJ ŠE: samostalnik, svet1, slikarstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

adelijski

Predlog

adelijska adelijsko pridevnik

IZGOVOR: [adelíjski]

ZVEZE: adelijski pingvin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

advent -a samostalnik moškega spola

1. versko obdobje štirih tednov pred božičem; SODOBNA USTREZNICA: advent

2. (Kristusov) prihod na svet

FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

agoníja -e ž (ȋ)
smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija; agonija traja že več ur; bolnik je v agoniji; pren. stari svet je bil v agoniji; družbena agonija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

àhumán -a -o prid. (ȁ-ȃ)
ki ni človeški ali človekoljuben: odbijal ga je ahumani svet; ahumane metode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ájêj in ájej in ajêj, ájaj

akmeízem -zma m (ī)
lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov; akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki

akreditíran

-a -o:

akreditiran laboratorij

akreditiran študijski program

akreditiran visokošolski zavod

/ akreditiran diplomat; bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

álgasti svét -ega svetá m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Ali kratico SE sklanjamo?

Po kateri sklanjatvi se sklanja kratica SE (stratigrafska enota)? Ali pri sklanjanju dobi končnico ali ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari?

Zanima me, ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?

V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje. Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

álpska híša -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

álpska poledenítev -e -tve ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Amerika -e ž zemljepisno lastno ime Amerika: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Amorjev

Predlog

Amorjeva Amorjevo pridevnik

IZGOVOR: [amórjeu̯], ženski spol [amórjeva], srednji spol [amórjevo]

ZVEZE: Amorjeva/amorjeva puščica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

àmpak2 del drugega dela prir. vez. (ȁ)
1. protiv. ne — ampak Ne jaz, ~ on je postal samotar
2. stopnj. ne samo/le — ampak tudi ne samo industrijsko, ~ tudi kulturno razvit svet; Pričakoval je ne le kritiko, ~ tudi pohvalne besede

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Andamani

Predlog

Andamanov množinski samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

otočje v Indijskem oceanu

IZGOVOR: [andamáni], rodilnik [andamánou̯]

BESEDOTVORJE: Andamanec, Andamanka, Andamančev, Andamankin, andamanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Andorec

Predlog

Andorca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [andórəc], rodilnik [andórca]

BESEDOTVORJE: Andorčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks]

dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja]

enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati

ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka]

manj formalno sporočilo, ki razkriva domnevna neustrezna dejanja, kršitve, pri katerem osebni podatki avtorja, zlasti ime in priimek, niso znani, navedeni

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’

ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.-Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.-Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.-Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.-Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ántifašístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti fašizmu: antifašistična organizacija; antifašistično gibanje / med narodnoosvobodilnim bojem Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]; med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 Antifašistična fronta žena Jugoslavije [AFŽJ]

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

antikríst -a m (ȋ) ekspr.
1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom
2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

antikrist -a m antikrist: Antechriſt im. ed. bo vſe shaze tiga ſveta nashal (II, 409 s.) ǀ ta hudizhau Antechriſt im. ed., inu njegovi tovarshi bodò veliku ludij ſapelali (V, 2) ǀ ob zhaſſu tiga Antichriſta rod. ed. (IV, 3) ← srlat. Antichristus ← gr. Αντιχρίστος ‛kdor taji, da je Jezus mesija in da je telesno prišel na svet kot odrešenik’ (SP 1 Jn 1,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

antinomíja -e ž (ȋ)
knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi
♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

aréna Frazemi s sestavino aréna:
v aréni življênja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

argument -a samostalnik moškega spola

1. kar utemeljuje, dokazuje ali podpira kako trditev, običajno v povezavi z dokazilnimi zgledi; SODOBNA USTREZNICA: argument

1.1 spoznanje, vezano na opis ali pripoved, ki utemeljuje, dokazuje ali podpira kako trditev; SODOBNA USTREZNICA: nauk

2. bistvene misli, kratka vsebina napisanega besedila; SODOBNA USTREZNICA: povzetek

FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən]

v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti

1.1.

1.2.

v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...

aristotélik -a m

filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije

SINONIMI:

filoz. aristotelovec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

Ásnoj -a tudi ÁSNOJ ÁSNOJ-a m z -em (ȃ) Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

astrálen -lna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles
2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa
// ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

astrálen -lna -o (ȃ) izobr. ~o bitje breztelesno, nesnovno
astrálni -a -o (ȃ) ~ svet
astrálnost -i ž, pojm. (ȃ) breztelesnost, nesnovnost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Atlantes m osebno lastno ime Atlant: kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni, kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia, rame kakor Atlantes im. ed., roke kakor Herkules (I/1, 134) Atlánt, gr. Ἄτλας, bajeslovni velikan, ki na svojih plečih nosi cel svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

avdízem samostalnik moškega spola

iz sociologije

razumevanje, dojemanje sveta, kot je samoumevno slišečim, navadno s hkratnim stigmatiziranjem gluhih in naglušnih

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Ávnoj -a tudi ÁVNOJ ÁVNOJ-a m z -em (ȃ) |Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ávnojski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]: avnojski sklepi / avnojske nagrade

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

baháriti,* -im, vb. impf. prahlen, Zv., Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bájen -jna -o prid. (ȃ)
1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn) ; pogled na mesto je bajen; bajne izložbe
// ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote
2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja

bájno

prisl.:

ta človek bajno zasluži

bajno lepa dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

balón balóna samostalnik moškega spola [balón]

s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov

gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija

velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček

FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bȃłta, f. 1) die Axt: živina gre pod balto = koljejo živino, jvzhŠt.; das Beil der Čičen, Mik. (Et.); kleine Handaxt, Svet. (Rok.), BlKr.; das Hammerbeil, Cig., Jan.; — 2) der Prügel, dicker Stock, Dict., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

banalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno: v drami je zgodovinske dogodke banaliziral

banalizíran

-a -o:

beg iz banaliziranega življenja v namišljeni svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost]

stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti

1.1.

stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno

2.1.

STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: ↑banalen

bára -e ž (á)
zastar. močvirnat svet:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

baréd -a m (ẹ̑)
nar. zahodno neobdelan, zapuščen svet: ozki baredi s porumenelo travo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

baréd -a m (ẹ̑) pokr. zah. (neobdelan) svet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

barę̑d, m. 1) pust in nerodovit svet, Malhinje (Kras)-Erj. (Torb.); — 2) eine Sumpfpflanze, Ravn.-C.; die weiße Seerose (nymphaea alba), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bárje -a s (ȃ)
močvirnat svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota: izsuševati barje / Ljubljansko barje
♦ geogr. nizko barje ki je poraslo s travo; visoko barje ki je poraslo z mahovjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bárje -a s

močvirnati svet, na katerem iz rastlinskih ostankov nastaja šota

SINONIMI:

nar. mah1, nar. morost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bárje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

barka -e samostalnik ženskega spola

1. večje/veliko vodno plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja

1.1 ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali med vesoljnim potopom

2. barka kot prispodoba krščanstva

FREKVENCA: 299 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bȃsənski, adj. Fabel-, fabelhaft, Cig., Jan.; b. svet, die Fabelwelt, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bél Frazemi s sestavino bél:
bél kàkor pŕt, bél kàkor répa, bél kot kréda, bél kot kŕpa, bél kot lílija, bél kot mléko, bél kot plátno, bél kot smŕt, bél kot snég, bél kot vósek, béla celína, béla kàkor nevésta, béla karavána, béla knjíga, béla kot nevésta, béla kúga, béla lísa, béla lísa na zemljevidu [čésa], béla odêja, béli ovrátniki, béla smŕt, béla súknja, béli církus, béli práh, béli slòn, béli slôni, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákati [na] prínca na bélem kônju, dóber kàkor béli krúh, iméti béla jétra, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], izobésiti bélo zastávo, jásno kot béli dán, [kot] béla vrána, nosíti bélo súknjo, poglédati z bélim poglédom, preobjésti se [bélega] krúha, prínc na bélem kônju, trgovánje z bélim blágom, trgôvec z bélim blágom, trgovína z bélim blágom, v béli svét, vítez na bélem kônju, zaglédati béli dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

beráč Frazemi s sestavino beráč:
kàkor beráč mráza, kot beráč uší

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bés Frazemi s sestavino bés:
bés te lópi, bés te pléntaj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Beseda »mučéle«

Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?

MUKE

Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.

Špicov vrt je ruško pokopališče.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

betón betóna samostalnik moškega spola [betón]

zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).

navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika

I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik

1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika

2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika

2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika

II. v pomenski vlogi

1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi

2.2.1 pogosto v obliki vprašanja

2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati

2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi

3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata

3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi

3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi

FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bíčevje -a s (ī)
skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet
// stebla bičkov: cekar iz bičevja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bíčje -a s (ȋ)
skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet
// stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bíčje -a s

skupina rastočih bičkov kot celota; z bički porasli svet

SINONIMI:

bičevje, knj.izroč. bica, nar. palud, nar. paludovina, nar. paludovje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bijáča, f. 1) die Schlägerei, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk]

odrasel samec goveda

znamenje horoskopa med ovnom in dvojčkom

2.1.

ekspresivno zelo velik in močen moški

slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno osel

STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...

bìk Frazemi s sestavino bìk:
bôsti se z bíkom, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot zabóden bìk, kot zabóden bìk, močán kot bìk, ne bôdi se z bíkom, rjovéti kot bìk, zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zijáti, kot bìk v nôva vráta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bílka Frazemi s sestavino bílka:
iskáti rešílno bílko, nájti rešílno bílko, okleníti se kóga/čésa kot rešílne bílke, oklépati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijémati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijéti se kóga/čésa kot rešílne bílke, rešílna bílka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

biolóški mínimum vôdnega pretóka -ega -a -- -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bíoprodúkcija vôde -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bípoláren -rna -o prid. (ȋ-ȃ)
ki ima dva pola, dvopolen: bipolarni tranzistor, vod; bipolarna elektroda / bipolarni politični sistem; bipolarni svet v času hladne vojne; bipolarna delitev sveta, Evrope, Slovenije; bipolarna nasprotja; bipolarno tolmačenje problema
♦ anat. bipolarna živčna celica celica z dvema podaljškoma; psiht. bipolarna motnja duševna bolezen, ki se izmenično pojavlja v obliki manije in depresije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bíra Frazemi s sestavino bíra:
bíti vsáke bíre, vsáke bíre, vsáke bíre in báže

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

biserovínast biserovínasta biserovínasto pridevnik [biserovínast]

ki je iz biserovine ali vsebuje biserovino

1.1.

biserovino

biserovini

ETIMOLOGIJA: ↑biserovina

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bistrovídec -dca m (ȋ)
kdor bistro vidi, presoja: bistrovidec je in dobro pozna svet / poznaš bistrovidca, ki bi natančno vedel, kaj pride?

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bíti proti sem proti nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bivajóče -ega s, pojm. (ọ́) svet ~ega

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bívati -am nedov. (í)
1. prebivati, stanovati, živeti: moj prijatelj je bival v isti hiši; bivati na deželi
2. eksistirati, biti2, obstajati1: prepričan sem, da ta sreča v resnici biva
3. preh., publ. živeti spojen v eno z določenim pojavom objektivne stvarnosti: bivati svet, umetnost

bivajóč

-a -e:

ljudje, bivajoči v mestu

sam.: svet bivajočega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bívanje (í) Verjame, da sreča v resnici ~a |obstaja, je|; pešaj. ~ doma, na deželi prebivati, živeti; neobč. bivati kaj ~ svet |živeti spojen v eno s svetom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bívati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.

kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.

neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola

1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba

1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor

2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje

2.1 del, enota imetja, premoženja

2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest

2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina

3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

TERMINOLOGIJA: kupsko blago, ležeče blago

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blagovníca, f. die Vermögenserbin, C.; jedina hči v hiši, katerej pripada ves imetek, Erj. (Torb.), Litija-Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blę́jati, -jam, -jem, vb. impf. 1) blöken (vom Schafe), Dict., Mur., Cig., C., Plužna-Erj. (Torb.); ovca bleje, BlKr.; o. bleja, Hip. (Orb.); meckern: koza je blejala, Litija-Svet. (Rok.); — schreien, zanken: blejali ste med seboj, Vest.; — 2) stammeln, Jan.; — stsl. blêjati, kor. blê-, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bleščáva -e ž (ȃ)
1. močna svetloba: bleščava nas slepi; griči se kopljejo v sončni bleščavi; bleščava dneva, mladega jutra
// odbijanje močne, iskreče se svetlobe: ščemeča bleščava snega; bleščava morja
2. knjiž. razkošje, sijaj: svet bleščave in krasote

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blízu, I. adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.-Baud.); — prim. stsl. blizu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

blodnják -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bóben je zapél, dáti kóga/kàj na bóben, iméti trébuh kàkor bóben, íti na bóben, kàkor kráva na bóben, napét kot bóben, pognáti kóga/kàj na bóben, príti na bóben, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, sìt kot bóben, soldáški bóben pôje, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, správiti kóga/kàj na bóben, zapél je vojáški bóben

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bóg -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogôvi; im., tož. dv. bogôva in bogá (ọ̑)
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase

bóže

ekspr.:

bože, kako hladne roke imaš

kaj bo, če zamudim, bože mili;

prim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bog ► ˈbȯːk ˈbȯga m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bojkót -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

boljše2 (bulše, bolše) primernik povedkovnika

1. primrk. presež., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše, najbolje/najboljše

2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše

3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše

FREKVENCA: 88 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bóren -rna -o prid., bórnejši (ọ́ ọ̄)
knjiž. po vrednosti, količini majhen, nezadosten: borno premoženje; živeti od bornega zaslužka / svetila je samo borna lučka; svet, porasel z borno travo; ekspr. borna domišljija
// reven, siromašen: to so bili borni ljudje / borna koča, obleka

bórno

prisl.:

biti borno oblečen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bossa nova

Predlog

bossa nove tudi bossa nova bosse nove samostalniška zveza ženskega spola

brazilska glasba

IZGOVOR: [bósa nôva], rodilnik [bósa nôve] tudi [bóse nôve] in [bôsa nôva], rodilnik [bôsa nôve] tudi [bôse nôve]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

božánskost -i ž (ȃ)
narava, lastnosti boga, božanstva: Grki so pripisovali herojem božanskost / svet glasbe je zanj izgubil nekaj božanskosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

božji prid., F52, apoplexia, Boshji shlák; cultus dei, ſluṡhba boṡhya; Dei Genitrix, Boṡhya porodniza; Dei timor, Boṡhji ſtráh; divinus, -a, -um, Boṡhye; divus locus, Boṡhye meiſtu; divus, -a, -um, ſvèt, Boṡhji; indigentes, -tum, ty potrébni, ṡa boṡhjo volo gori vṡèti; inflatus divinus, Boṡhye nadihnenîe; paralysis, -sis, Boṡhji ṡhlàk; peregrinari, vandrati, po Boṡhyh pootih hoditi; theophana, Boṡhye perkaṡanîe; upupa, -ae, en dap, ali boṡhji peteliniz
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: božji prid., oraculum, -li, boſhje odgovor Hyp.423

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik

1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji

4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji

5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji

6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda

6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila

6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice

6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi

7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji

FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd

TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brȃnjak, m. der Eggenzahn, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

branje -a (brane, branje, brajne, brajnje) samostalnik srednjega spola

1. razpoznavanje znakov za glasove ter vezanje v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: branje

1.1 česa dojemanje vsebine besedila s to dejavnostjo

2. odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev

FREKVENCA: 47 pojavitev v 15 delih

TERMINOLOGIJA: branje maše

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bŕdast -a -o prid. (ŕ)
ki ima brda, vzpetine: brdast svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bŕdast -a -o; bolj ~ (ŕ) ~ svet |z brdi, vzpetinami|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bŕdən, -dna, adj. hügelig: b. svet, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brég -a m, mn. bregôvi stil. brégi; mest. mn. stil. bregéh (ẹ̑)
1. pas zemlje ob vodi: voda izpodjeda, odnaša breg; reka je prestopila bregove; priveslati do brega; odriniti od brega; plavati proti bregu; reka stopi, udari čez bregove; valovi butajo, pljuskajo ob breg; nizek, peščen, skalnat breg; breg jezera, reke / desni breg reke gledano v smeri toka / morski breg / stopiti na breg na kopno, na suho; pren. Ti se ne boš mogla nikoli odtrgati od svojega sveta in je zato bolje, da pretrgaš vse zveze z menoj, ki stojim odločno na nasprotnem bregu (M. Mihelič)
2. nagnjen svet, strmina: hiše so pomaknjene v breg; stekel je po bregu v dolino; hud, položen, strm breg / pesn. breg in dol; v breg hoditi, voziti navkreber; postavil si je hišo na bregu na hribu; hiša v bregu na pobočju
● nar. izpod brega gledati jezno, grdo; pog. ima nekaj za bregom nekaj skriva, taji; nekaj skrivaj pripravlja, namerava storiti; preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brég -a s

pas zemlje ob vodi

SINONIMI:

brežina, ekspr. bregec, knj.izroč. nabrežje, knj.izroč. obrežje

svet, ki se dviga

SINONIMI:

zastar. brdina, ekspr. bregec, zastar. brežec, ekspr. brežič, knj.izroč. brežina, knj.izroč. obrov, nar. polog, nar. ronek

GLEJ ŠE SINONIM: strmina
GLEJ ŠE: razliti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

brég -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bregovít -a -o prid. (ȋ)
poln strmin, hribov: bregovit svet; bregovita pokrajina / bregovite njive ki ležijo v bregu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bregovít -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ svet
bregovítost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brésti, brédem, vb. impf. waten; vodo bresti, durchs Wasser waten; blato b. do kolen, Erj. (Izb. sp.); po vodi bresti, C.; ladija globoko brede, das Schiff geht tief, Cig.; kolesa bredejo, versinken tief in den Koth, Kr.; — zelo brede in globi, es ist tiefer Koth, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brezčasôvnost -i ž (ō)
knjiž. brezčasje: svet brezčasovnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brezjêdrski -a -o prid. (ē)
ki ne uporablja jedrske energije: brezjedrska energetska politika
// ki je brez jedrskega, atomskega orožja: zavzemal se je za brezjedrski svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən]

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni

v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja

FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna.
ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)

brezmêjnost brezmêjnosti samostalnik ženskega spola [brezmêjnost]

stanje, lastnost česa, da nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca

1.1.

1.2.

ekspresivno stanje, lastnost česa, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja

ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen

brezpótje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brezpredméten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nepotreben, odvečen, nesmiseln: brez denarnih sredstev bi bili vsi napori brezpredmetni; odlok je prišel prepozno, torej je bil brezpredmeten; vse govorjenje o tem se mu je zazdelo brezpredmetno / brez dražbe je postal nakup brezpredmeten
// zastar. ki je brez vzroka, podlage, neosnovan: brezpredmetna žalost
2. s čuti nezaznaven; pojmoven, miseln: brezpredmetni fantazijski svet
♦ um. brezpredmetno slikarstvo abstraktno slikarstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bréžen -žna -o prid. (ẹ̄)
1. obrežen, obalen: morje buta ob brežne skale
2. nar. severovzhodno nagnjen, strm2: brežen svet; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje; sam.: njive imajo na brežnem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bréžen -žna -o (ẹ́; ẹ̑) redk. ~e skale obrežne; pokr. severovzh. ~ svet nagnjen, strm
bréžno -ega s (ẹ́; ẹ̑) pokr. severovzh. nagnjen, strm svet: imeti njive na, v ~em
bréžnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bréžnat -a -o prid. (ẹ̑)
nar. severovzhodno nagnjen, strm2: brežnat svet / brežnata kmetija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

britanski

Predlog

britanska britansko pridevnik

IZGOVOR: [británski]

ZVEZE: britanski funt

PRIMERJAJ: brit.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brodolómec -mca m (ọ̑)
kdor doživi brodolom: brodolomci so se rešili na samoten otok; brodolomca je vrglo ob čeri; pren., ekspr. družbeni brodolomec; svet brodolomcev in obupancev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brumen prid., F24, aſsiddi, brumni; bonus, dober, brumen; castus, -a, -um, zhiſt, poſhten, brumen; fidelis, -le, ṡveiſt, veren, brumen; inclitus, et inclytus, prezhaſtlivu, brumen, imenitin, prezhaſtit, hvale vréden; justus miles, en brumen, inu pravizhen ſoldát; modestus, -a, -um, zhedin, brumin, ṡmaſſin; pius, -a, -um, brumen, Bogabojezh; probus, -a, -um, brumin, dober; pudicus, -a, -um, zhiſt, brumin, poṡhten; rectus, -a, -um, prou, brumen, riſnizhin, vglyh, ravn; religiosus, -a, -um, Bogabojezhi, duhovni, brumin, verin, dobre véſti; sanctus, -a, -um, ſvèt, brumin, inu kroták; simplex, -cis, v'eno gubó, préproſt, gmain, brumin, nedolṡhin; syncerus, -a, -um, zhiſt, ceil, riſnizhin, brumen, vèrin; timoratus, -a, -um, Bogabojezhi, brumin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brumni -ega posamostaljeno

1. kdor natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožni

2. kdor ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravični, pošteni

3. kar je v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravično, pošteno

FREKVENCA: 263 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Bruselj

Predlog

Bruslja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

glavno mesto Belgije

v prenesenem pomenu vodstvo Evropske unije, ki ima sedež v Bruslju

IZGOVOR: [brúsəl’], rodilnik [brúslja]

BESEDOTVORJE: Bruseljčan, Bruseljčanka, Bruseljčanov, Bruseljčankin, bruseljski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

brúsiti 1., -im, vb. impf. 1) schleifen; nož, meč b.; abwetzen: črevlje b. (beim Gehen); pete b. za koga, für jemanden herumlaufen; piti zna in b. pete (= plesati), LjZv.; zobe si b. na kaj, sich auf etwas Rechnung machen, Cig., Št., ogr.-Valj. (Rad); = b. se: uže več dni se je brusil na pijačo, ki ga v svatovski dan čaka, Jurč.; jezik b., die Zunge wetzen; — 2) — schwätzen: voznikom in mesarjem brusim po vozniško in mesarsko, LjZv.; kaj zopet to brusiš? SlN.; — divji petelin brusi, balzt, SlN.; — b. kroglo, = kegljati, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

búča Frazemi s sestavino búča:
búče prodájati, dobíti jíh po búči, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [pa] búča, tó so búče, zvíta búča

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

bukvice -vic množinski samostalnik ženskega spola

1. manjšalnica od bukve; SODOBNA USTREZNICA: knjižica

1.1 knjiga

2. manjšalnica od bukve; SODOBNA USTREZNICA: knjižica

FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih

TERMINOLOGIJA: bukvice k zamerkanju, molitovne bukvice, ročne bukvice

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cagovanje -a (cagovanje, cagovane, cagovajnje) samostalnik srednjega spola

1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup

1.1 stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup

2. pomanjkanje poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopetnost, neodločnost

FREKVENCA: 40 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Cankar na maturi 2020: »dolina šentflorjanska« in raba začetnice pri dramskih likih

Matura v letu 2020 predvideva tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Med vprašanji, s katerimi se dijaki srečujejo, je tudi raba velike/male začetnice pri zvezi dolina šentflorjanska in zapis začetnice pri dramskih osebah, ki nimajo imena, temveč zgolj funkcijo (npr. župan). Kakšno je stališče Pravopisne komisije in Jezikovne svetovalnice?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Canóssa Frazemi s sestavino Canóssa:
hodíti kot v Canósso, íti v Canósso, odíti v Canósso, odpráviti se v Canósso, podáti se v Canósso, pót v Canósso, príti v Canosso

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cél -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric
// ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele
// ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb
2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15–20 ha
// ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani
3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola
// omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera
// poudarja majhno količino: cele tri evre je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti
● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani
♦ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; glasb. celi ton interval velike sekunde; mat. celo število število, ki nima delov enote; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek

céli

-a -o sam.:

zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela

gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu

ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto

star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano

star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti

na njem ni ostalo nič celega

obleka iz celega v enem delu

♦

mat. ena cela, pet stotink 1,05

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cél Frazemi s sestavino cél:
cél církus, jè cél církus, na célem svétu, napraviti cél církus, narediti cél církus, nastál je cél církus, odnêsti célo glávo, odnêsti célo kóžo, po célem svétu, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

celína Frazemi s sestavino celína:
béla celína, čŕna celína, nôva celína, oráti celíno, pêta celína, stára celína, zelêna celína

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

celo2 (cilu, celo, celu, cilo, cejlu) prislov

1. izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem

1.1 izraža polnost, ne samo delnost

2. izraža

2.1 (zelo) veliko mero ali visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: zelo

2.2 s pridevnikom ali prislovom v osnovniku najvišjo stopnjo lastnosti

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: celo končati

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

celôtnosten -tna -o prid. (ó)
knjiž. nanašajoč se na celotnost: celotnosten pogled na svet

celôtnostno

prisl.:

dojemati arhitekturo celotnostno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

celôtnosten -tna -o; bolj ~ (ó) ~ pogled na svet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

céna Frazemi s sestavino céna:
plačáti visôko céno [za kàj], popóprane céne, za nobêno céno, za vsáko céno, zasoljêna céna, zasoljêne céne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cẹpenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) starr werden, Fr.-C.; — 2) c. po čem, etwas ungeduldig erwarten, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cesar -ja/-a samostalnik moškega spola

1. vladar večje države, po stopnji navadno nadrejen kralju; SODOBNA USTREZNICA: cesar

1.1 v zvezi rimskega cesarja maješteta naslov za cesarja Svetega rimskega cesarstva; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo

1.2 kdor ima posvetno oblast

1.3 kdor izvaja posvetno oblast na nekem območju v imenu ali namesto vladarja

FREKVENCA: približno 550 pojavitev v 39 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cíničen -čna -o prid.(í)
ki prezira splošno veljavne vrednote, posmehljiv: ciničen človek / njegov cinični smeh; cinične besede; cinična brezobzirnost; cinično gledanje na svet

cínično

prisl.:

cinično govoriti, smejati se

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

civilizírani -a -o prid.

ki priznava dosežke, vrednote človeške družbe s področja znanosti, tehnike, umetnosti

SINONIMI:

knj.izroč. izobraženi, zastar. olikani, star. omikani

GLEJ ŠE: svet1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

civilizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo

civilizírati se

uporabljati dosežke civilizacije:

v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala

civilizíran

-a -o:

civiliziran človek

ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet

to je zelo kultivirana in civilizirana dežela

/ biti vajen udobnega in civiliziranega življenja

/ šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cmokútati, -am, vb. impf. cmokotati, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

copát copáta samostalnik moškega spola [copát]

navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copata

navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copata, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

ETIMOLOGIJA: ↑copata

cúlica -e ž (ú)
manjšalnica od cula: v culici nositi; povezal je culico in šel v svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvét Frazemi s sestavino cvét:
bíti [právi] cvet čésa, bíti v pólnem cvétu, rdèč kàkor mákov cvét, rdèč kot mákov cvét, v cvétu lét, v cvétu mladósti, v cvétu življênja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cvétje Frazemi s sestavino cvétje:
bíti v cvétju, bódi v cvétju, bodíte v cvétju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

cviblati -am (cbivlati, cbivulati°, cviblati, cbiblati, cvivlati, cbiflati, cbiblati, cviflati) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo/kaj; kaj, na kom/čem ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti

2. kdo; kaj odločati se med več možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: omahovati, biti negotov

FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 34 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čalárən, -rna, adj. trügerisch, ogr.-Mik.; čalarni svet, ogr.-Let.; eitel, garstig, übel, Luče (Št.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čarôben -bna -o prid., čarôbnejši (ó ō) knjiž.
1. nenavadno, izredno lep: pogled na zasneženi gozd je čaroben; čarobni blesk luči
// izredno privlačen, očarljiv: čaroben smehljaj; uprla je vanj čarobne oči
2. čaroven: čarobni napoj; čarobna palica / čarobna moč piščalke

čarôbno

prisl.:

mesec je čarobno razsvetljeval pokrajino

čarobno lep svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čarôbno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) ~ lep svet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čarodêjka -e ž (ȇ)
knjiž. čarovnica: vprašati čarodejko za svet; pren. Zasloni, čarodejka, svet mi z belimi rokami .. in morda mi bo dobro spet (O. Župančič)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola

1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas

1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti

1.2 točka v omejenem trajanju

1.3 v zvezi en čas

1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno

1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč

1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati

1.4 v zvezi en dober čas precej časa

1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno

1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas

1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj

1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat

1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem

1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma

1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih

1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost

1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas

2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)

2.1 s katerim človek razpolaga

2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas

2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj

2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj

2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta

2.5 v življenju, bivanju

3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje

3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost

3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju

4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja

5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti

6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih

FRAZEOLOGIJA: dolg čas, kratek čas, kratiti (dolg) čas, ravnati se po času

TERMINOLOGIJA: poslednji/zadnji čas / čas konca, s časom

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, délati část svôjemu iménu, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne zdéti se pod častjó kómu kàj, zdéti se pod častjó kómu kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.-Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čedalje

V VARIANTI IZRAZOV: Svet postaja vse manjši

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čeláren -rna -o prid. (ā)
nar. nenavaden, skrivnosten, čuden: imel sem mešan, čelaren občutek; čelarna prikazen
// nar. vzhodno zvijačen, varljiv: čelarni svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čę̑stən, -stna, adj. = časten, nk.; čestnega storiti, Trub.; — pomni čestna ženska, voll Ehrgefühl, Litija-Svet. (Rok.); — artig, Kropa (Gor.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

četrtȋnka, f. das Viertel; — der vierte Theil des Maßes f. trockene Dinge, Cig.; 1/4 Metzen, Svet. (Rok.), jvzhŠt.; (1/4 mernika, Lašče-Levst. [Rok.]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

četŕti svét -ega svetá m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čéveljski čéveljska čéveljsko pridevnik [čévəlski]

del pridevniške zloženke v obliki n-čeveljski ki je v zvezi z določenim številom čevljev 3.

ETIMOLOGIJA: ↑čevelj

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čezostati -stanem (čezostati, čriezostati) dovršni glagol

1. kaj; komu/čemu biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati

2. kaj; (od česa), čemu s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti

3. kdo/kaj izraža, da kdo/kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti se

3.1 kdo; komu, s kom ostati živ dlje od zakonca oz. družinskega člana/članov in se zaradi tega znajti v posebnem položaju, stanju; SODOBNA USTREZNICA: preživeti

3.2 kdo ostati živ; SODOBNA USTREZNICA: preživeti

4. kdo/kaj; pred čim ostati živ kljub negativnim okoliščinam; SODOBNA USTREZNICA: preživeti

FREKVENCA: 111 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost]

stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje

2.1.

;

SINONIMI:

čistoča

2.2.

2.3.

stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

4.1.

4.2.

manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

ETIMOLOGIJA: ↑čist

čítati -am nedov. (ī)
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati: zna čitati in pisati; čitati gotske črke; na glas čitati
// dojemati vsebino besedila: čitati časopis, knjigo; čitali smo, kako je uspela veselica; o tem sem čital v knjigah / čitati Kersnika njegove povesti, romane / se je že začelo, ali ste čitali?
2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: čitati note, zemljevid
3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: čitati z obraza, na obrazu / vsako željo mu čita iz oči; čitati odgovor v očeh / čitati misli
// ugibati, napovedovati: čitati (usodo) iz zvezd, z dlani

čitajóč

-a -e:

zabaval se je, čitajoč ta poročila

ameriška novela je osvojila čitajoči svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola

1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek

1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek

1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek

1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo

1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša

1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov

2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik

2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti

2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja

2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti

2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan

2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški

2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi

3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod

FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih

TERMINOLOGIJA: nov/novi človek, postati/ratati človek, (pravi) Bog ino (pravi) človek / Bog človek, stari človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

človeštvo -a (človestvu, človejstvu, človestvo, človečstvu, človejčstvu, človejcstvu, človeštvu, človeštvo, človecstvu*) samostalnik srednjega spola

1. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod

2. človeška narava, ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjo; SODOBNA USTREZNICA: človeškost

2.1 versko, navadno v zvezi s Kristus združitev božje in človeške narave v eni sami božji osebi; SODOBNA USTREZNICA: učlovečenje

FREKVENCA: 224 pojavitev v 25 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čòk, čóka, m. 1) der Klotz, Cig., Jan., Notr.; iz grdega, grčastega čoka silno lep kip storiti, Jsvkr.; — kos debla, ki se na žago dene, der Sägeklotz, Svet. (Rok.), Notr.; — der Klotz, auf dem Holz gehackt wird, Notr.; dicker Pflock, Cig., Jan., C.; stoji kakor č., Cig.; — 2) der Rumpf, Mur., Met.; — 3) untersetzter, plumper Mensch, Cig., Jan., M.; — prim. it. ciocco, der Klotz, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čŕča -e ž (ŕ)
nar. s travo porasel izkrčen svet: Bilo je lice, kamor se je bila vtelesila beda, jeza, bridkost devetih rodov, žalostna prošlost tolminskih sotesk, grap, črč in lazov (I. Pregelj)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

črét -a m (ẹ̑)
nar. štajersko močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem: veliki ilovnati čreti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čréta -e ž (ẹ́)
nar. štajersko močviren nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem: konji se pasejo na čreti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čréta -e ž

nar. močvirni nižinski svet, porasel s travo in nizkim grmičjem

SINONIMI:

nar. čret, nar. čretež, nar. čretina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

črnȃvka, f. dunkler Fleck am Körper, eine dunkle Strieme (von unterlaufenem Blute), Dict.-Mik., Svet. (Rok.), BlKr.; črnavka za črnavko, ("Beule für Beule"), Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čŕstəv, -stva, adj. = čvrst, Danj.-Mik.; črstev je bil po mladeniško, Ravn.; črstvo žito = jekleno ž., Svet. (Rok.); — frisch, Jan., M.; črstva voda, Slom.; Tri kapljice črstve krvi, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

črvív -a -o prid. (ī í)
1. razjeden od črvov: črviv les; črviva goba, miza
// ki ima črve: črvive češnje; črvivo sadje
2. ekspr. ničvreden, slab: črviv čas; pravi, da je ves svet črviv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čuden2 -dna -o (čuden, čudan, čudin) pridevnik

1. ki se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čuden, nenavaden

1.1 ekspresivno ki se po nečem posebej razlikuje, loči od drugih; SODOBNA USTREZNICA: čudaški

2. ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežen

2.1 v zvezah z dejanje, delo dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

3. ki zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit

4. ki vzbuja velik strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: grozen, grozovit

4.1 ki prinaša veliko trpljenje, mnoge težave

5. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: hudoben

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 36 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čúdežen -žna -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na čudež: čudežno ozdravljenje / ekspr. kakšna čudežna rešitev iz brezupnega položaja / čudežni svet pravljic
// ki ima nenavadne, izredne lastnosti: čudežna palica, ptica / ekspr. čudežni otrok otrok, ki že zelo zgodaj pokaže nadpovprečno nadarjenost
2. pesn. nenavadno, izredno lep: doživljati čudežno ljubezen; njen obraz se je svetil kakor ožarjen od čudežne notranje luči; čudežna lepota, milina

čúdežno

prisl.:

oči ji čudežno sijejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čustvováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čustvovánje; (-àt) (á ȗ) z/s kom Vsi ~ujemo z bolnikom; neobč. čustvovati kaj ~ svet okoli sebe |čustveno doživljati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čúten1 -tna -o prid. (ū)
1. nanašajoč se na čut: čutni organ / čutni dražljaj, vtis; čutna sposobnost, zaznava / v tej pesmi je dal ideji čutno obliko; čutna narava zaznavna, izkustvena
♦ anat. čutni živec živec, ki sprejema dražljaje; čutna celica celica, ki sprejema in prenaša dražljaje; filoz. čutni svet svet, ki ga posredujejo čutila; psih. čutna prevara zaznava, ki ne ustreza dejanskemu, resničnemu stanju stvari
2. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost: čutni in čustveni svet moškega; čutna in duhovna ljubezen; sproščeno čutno življenje / to je zelo čutna ženska; čutno poželenje / čutne ustnice

čútno

prisl.:

čutno dojemljive, zaznavne stvari

čutno usmerjen človek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čȗtstvən, -stvəna, adj. sinnlich: čutstveni svet, Vest.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

čvrstína -e ž (í)
publ. čvrstost, trdnost: čvrstina državnega zunanjepolitičnega položaja / kraški svet mu je dal čvrstino značaja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

da1 (de, da) veznik

1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da

1.1 s povednim naklonom

1.2 s pogojnim naklonom

2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da

2.1 s povednim naklonom

2.2 s pogojnim naklonom

3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da

3.1 s povednim naklonom

3.2 s pogojnim naklonom

4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da

5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da

5.1 s povednim naklonom

5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena

5.2 s pogojnim naklonom

5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena

6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da

6.1 s povednim naklonom

6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom

7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako

7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si

8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom

9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker

9.1 s povednim naklonom

9.2 s pogojnim naklonom, redko

10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če

10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le

10.2 s pogojnim naklonom

11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da

12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da

12.1 s povednim naklonom

12.2 s pogojnim naklonom

13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati

1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati

1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati

1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati

1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.2 iz nadnaravne moči, oblasti

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati

6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati

6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati

7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati

7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati

8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati

9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati

10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati

11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati

11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo

11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj

12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati

13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati

13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati

14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati

14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati

14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati

15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati

17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti

18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo

TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov

1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč

1.1 pri mirovanju

1.2 ob premikanju

1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč

1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja

1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh

1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost

2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč

3. ekspresivno izraža veliko mero

4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim

5. kot veznik

5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor

5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega

FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

danášnji -a -e prid. (á)
1. nanašajoč se na dan, ki pravkar je: današnji dan; to velja z današnjim dnem; napisati današnji datum; današnji večer / vstopnice za današnjo predstavo; dnevni red današnje seje; rezultati današnjega tekmovanja / današnji časopis ki je izšel za danes
2. nanašajoč se na sedanjost: današnji časi; današnja doba / današnji človek, svet; današnja družba, mladina; današnje družbeno stanje / v današnjem pomenu besede / običaj se je ohranil do današnjega dne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dánes [danəs] prisl. (á)
1. pričujočega, sedanjega dne: danes je njegov god; danes je 4. julij; danes smo prvega (v mesecu); danes zjutraj, zvečer; danes ob 17. uri; do danes mi ni vrnil; od danes ne smeš sama ven; za danes se ni pripravil; za danes dovolj! pa naj bo za danes / pridi danes teden čez sedem dni, danes mesec čez trideset dni; danes teden je umrl
2. v sedanjem času, zdaj: ognjišča so danes že redka; še danes mu stvari niso jasne / star.: danes ta dan je to že zastarelo; še danes ta dan se ga spominjajo
● ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. znebil bi se ga rajši danes kakor jutri čim prej; knjiž. danes ali jutri bo to odveč prav kmalu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; knjiž. sloves tega dela ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: Danes in jutri bosta skoro včeraj (O. Župančič)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

darovník, m. der Spender, der Wohlthäter, Habd., Dict., Jarn., Mur., Gor.-Svet. (Rok.), vzhŠt.-C.; on je darovnik tem, kateri njega iščejo, Bas.; darovniki in dobrotniki o lakoti, Slom.; darovnik sv. duh, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

darvinističen

Predlog

darvinistična darvinistično pridevnik

IZGOVOR: [darvinístičən], ženski spol [darvinístična], srednji spol [darvinístično]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dati dam dovršni glagol

1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti

1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti

1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti

1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati

1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti

1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti

1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti

1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se

2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati

3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti

3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati

3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj

4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj

4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti

4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči

4.2 iz drugih nadnaravnih moči

4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo

5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati

6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom

6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost

7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati

7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči

8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati

8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)

8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem

8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje

8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi

9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati

9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati

10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati

10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti

11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.1 s prisl. določilom

11.2 z nedoločnikom

11.2.1 s prisl. določilom, kdo; koga_tož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati

12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti

12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti

13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti

13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati

13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj

13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost

14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči

14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati

15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati

15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti

15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti

15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti

15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti

15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati

16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik

17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride

17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti

17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti

18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti

18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati

19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se

19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati

20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti

20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti

FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih

FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru

TERMINOLOGIJA: dati (deželo) na rešitvo, dati falš pričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

débeł,* debę́la, adj. 1) dick, tri prste d., drei Finger dick; debel sneg, tiefer Schnee, Cig.; debele plasti, mächtige Schichten, Cig. (T.); debela knjiga, dickes Buch; debele solze, große Thränen; debel človek, ein wohlbeleibter Mensch; debel je kakor valiž (valjar), debel si kakor bi te bil zamesil, Erj. (Torb.); debela živina, das Mastvieh; debeli četrtek, der feiste Donnerstag, Notr., Dol., Št.; debela zemlja, fetter Boden; — grob: debelo sukno, debel tobak, debela moka; debeli ogelj, die Grobkohle, debeli apnenec, der Grobkalk, Cig. (T.); debel denar, grobes Geld, Cig.; to je stotak! debel denar! Zv.; — na debelo (en gros) kupovati, prodajati; — groß, stark: debeli gozdi, große, dichte Wälder, Vod. (Izb. sp.)*; debela voda = globoka v., Svet. (Rok.); debelo gledati, große Augen machen, verwundert blicken; debelo videti, schlecht sehen, C.; debelo čuti (slišati), harthörig sein, C.; debela ušesa imeti, Št.; debel glas, tiefe Stimme, debelo govoriti, eine Bassstimme haben; debela ura, eine starke Stunde, C.; debelo uro hoda, Dol.; debelo plačilo, gute Bezahlung, C.; derb, roh; podobe so prav na debelo, rohgearbeitet, Zv.; debela laž, eine derbe Lüge; tako je debela laž, da lehko primeš za njo, Št.; debelo se zlagati; debela šala, plumper, grober Scherz; ta je bila debela, das war eine Grobheit; debele pameti, roh, ohne Bildung, Cig.; debel človek, unartiger Mensch, Cig.; na debelo je ustvarjen, er ist roh, grob, C., Z.; je nekoliko na debelo, GBrda; — debel prestop, grobe Uebertretung, debelo zanemarjenje, grobe Vernachlässigung, DZ.; — debel je za ušesi, er hat seine Tücke, Cig.; = ima za ostrim debelo, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

debelína, f. 1) die Dicke, koliko ima drevo debeline? Svet. (Rok.); lečna d., die Dicke der Linse, Žnid.; d. podpornega zida, Levst. (Cest.); die Mächtigkeit (min.), Cig. (T.); — 2) etwas Dickes: dicke Holzstämme, Bes.; mi moramo pobirati slabe vrhove in brstino, graščakova pa je debelina, Jurč.; — grobe Leinwand, Nov.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

debilízem debilízma samostalnik moškega spola [debilízəm]

slabšalno stanje, lastnost koga, da ni sposoben dojemati, poglobljeno razmišljati in se odzivati, delovati preudarno ali daje tak vtis; SINONIMI: slabšalno debilnost

1.1.

slabšalno

;

SINONIMI:

slabšalno debilnost

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Debilismus, angl. debilism iz nlat. debilismus, glej ↑debil

Debraď

Predlog

Debraďa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj na Slovaškem

IZGOVOR: [débrat], rodilnik [débradja]

BESEDOTVORJE: Debraďan, Debraďanka, Debraďanov, Debraďankin, debraďski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

deízem -zma m (ī)
filoz. nazor, ki priznava boga, zanika pa njegovo vplivanje na svet: pristaš deizma; vpliv deizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dêjstven -a -o prid. (ȇ) zastar.
1. dejanski, resničen, stvaren: poglobiti se v dejstveni svet okoli sebe
2. dejaven, tvoren: dejstvena moč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən]

v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki dekadentni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki dekadentni

;

SINONIMI:

dekadenčen

v obliki dekadentni ki je v zvezi z dekadenco 2.; SINONIMI: dekadenčen

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej ↑dekadenca

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dekadéntno tudi dekadêntno prislov [dekadéntno] tudi [dekadêntno]

takó, da se kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑dekadenten

dekúrija -e ž (ú) pri starih Rimljanih
1. vojaška enota desetih konjenikov: nad upornike so poslali dve dekuriji
2. občinski upravni svet v mestih:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola

1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos

1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota

2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina

3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del

3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek

4. navadno s prilastkom kar predstavlja

4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del

4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del

5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža

5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del

5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del

5.2.1 v prislovni rabi

5.2.2 v pridevniški rabi

6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina

6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran

7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež

7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje

7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek

7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti

7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti

7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem

8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo

8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo

9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo

9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo

10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled

11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način

FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti del na/pri Kristusu, imeti del s kom, priti na del meču/štriku/rablju, priti/pasti na del hudiču/vragu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delajoč1 -a -e (delajoč, delajuč) deležnik

1. ki dela, opravlja (fizično) delo; SODOBNA USTREZNICA: delajoč

1.1 v zvezi s težko ki opravlja naporno fizično delo

2. kaj ki z delom, delanjem uresničuje kaj; SODOBNA USTREZNICA: delajoč

FREKVENCA: 13 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol

1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati

1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si

2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati

2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti

2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati

3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati

3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati

3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati

3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati

3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati

3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati

4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati

4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo

4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga

4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo

4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih

4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati

4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati

5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem

5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti

5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati

6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati

6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati

6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati

6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati

6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati

7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati

7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti

8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi

8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega

8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati

8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati

9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati

10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati

10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati

11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se

FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter

TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delavnik -a (delovnik, delavnik, delovnek) samostalnik moškega spola

dan, ko se dela; SODOBNA USTREZNICA: delavnik

FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

délavski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na delavce: delavske hiše; delavska obleka / delavski razred; delavska stranka; delavske množice; boj za delavske pravice; delavsko gibanje; delavsko-kmečka oblast / delavska knjižica delovna knjižica; delavska univerza ljudska univerza / delavski svet v socializmu samoupravni organ v gospodarski delovni organizaciji; delavsko samoupravljanje v socializmu odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije / delavski zaupnik nekdaj oseba, ki so jo izbrali delavci, da bi zastopala njihove koristi pri lastniku proizvajalnih sredstev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dẹ́łəc, -łca, m. das Theilchen; svetlobni delci, die Theilchen der Lichtmaterie, Žnid.; das Stückchen, Krelj; der Waldantheil, Svet. (Rok.); der Grundantheil, C.; kakšen d. svojega lovišča zameniti za drug delec, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delegíranje -a s (ȋ)
glagolnik od delegirati: pravica do delegiranja članov v nadzorni svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dẹ̑lež, m. der Antheil; die Quote, Cig. (T.); die Tantieme, DZ.; der Erbantheil, Svet. (Rok.); — die Parcelle, C.; die Waldparcelle, Polj.; — gen. tudi: delę́ža, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

délo Frazemi s sestavino délo:
iméti pólne rôke déla, ne pretegniti se [pri délu], ne pretégniti se [z délom], práznik déla, Sízifovo (sízifovo) délo, užívati sadôve svôjega déla, žéti sadôve svôjega déla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola

1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo

1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud

1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud

1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti

2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga

2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic

2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost

3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje

4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo

4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh

5. kar se uresničuje

5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo

5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež

5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga

5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje

6. kar je uresničeno z delanjem

6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet

6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek

6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga

7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje

8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek

8.1 Boga oz. božjih oseb

8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti

9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje

10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost

FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja

TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

délta1 -e ž (ẹ̑)
geogr. svet ob ustju reke, podaljšan zaradi nasipavanja ob več rokavih v morje ali jezero: delta sega daleč v morje; Nilova delta; rodovitna delta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dẹ̑lta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

depresíja -e ž (ȋ)
1. med. bolezensko duševno stanje z zmanjšanim zanimanjem za zunanji svet: bolezni so sledile hude depresije; zapadel je v melanholijo in depresijo; biti v depresiji; duševna, nevrotična depresija
2. potrtost, pobitost: neuspeh pri izpitu je povzročil v njem depresijo; moralna depresija; roman pripoveduje o notranjih konfliktih in depresijah ljudi med vojno / življenjska depresija
3. geogr. del kopnega, ki leži nižje od morske gladine: terenska depresija; depresija ankaranske ravnice
4. ekon. doba v gospodarskem ciklusu, ki nastopi po krizi: splošna gospodarska depresija; depresije in recesije
5. meteor., navadno v zvezi barična depresija območje nizkega zračnega pritiska: barična depresija povzroča slabo vreme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

depresíven depresívna depresívno pridevnik [depresívən]

ki ima depresijo, kaže znake depresije 1.

v obliki depresivni ki je v zvezi z depresijo 1.

ki se duševno slabo počuti

3.1.

3.2.

kot samostalnik v obliki depresivni, depresivna kdor ima depresijo 1.; SINONIMI: manj formalno depresivec

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. depressiv iz frc. dépressif, glej ↑depresija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

desę́titi, desę̑tim, vb. impf. den Zehent absondern, den Zehent nehmen, verzehenten, Dict., Guts., Cig., Krelj, Trub., Svet. (Rok.); desetite meto in koper, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

déškost -i ž (ẹ̑)
lastnost, značilnost deškega: z njegovega obraza je izginil izraz deškosti / svet sproščene vedrosti in deškosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

deziluzionístičen -čna -o [ijo]; bolj ~ (í) neobč. ~ pogled na svet
deziluzionístičnost -i [ijo] ž, pojm. (ȋ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dežêla Frazemi s sestavino dežêla:
devêta dežêla, dežêla tisočérih jézer, dežêla vzhajajóčega sónca, íti v kŕtovo dežêlo, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, obljúbljena dežêla, odíti v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v kŕtovo dežêlo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dihálọ, n. 1) das Athmungsorgan, Cig. (T.), Erj. (Ž.), Svet. (Rok.), nk.; — 2) der Duft, ogr.-Mik., C.; — tudi: díhalọ, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dínarski2 dínarska dínarsko pridevnik [dínarski]

ki je v zvezi z Dinarskim gorstvom

1.1.

ETIMOLOGIJA: po hrvaški in bosenski gori Dinara

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dinarskokraški

Predlog

dinarskokraška dinarskokraško pridevnik

nanašajoč se na dinarski kras

IZGOVOR: [dínarskokráški]

PRIMERJAJ: dinarski, kraški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

DíS DíS-a m (ȋ) Dom in svet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

disputirati se -am se (disputirati se, dišputirati se) nedovršni glagol

1. kdo; iz česa, zavoljo česa, s kom izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljati

1.1 kdo izmenjavati mnenja sploh

1.2 kdo; iz česa, od česa, zavoljo česa, kaj, za kaj, nad čim, s kom ostro izmenjavati mnenja; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se

FREKVENCA: 32 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

distopíja samostalnik ženskega spola

neugodna, zatiralska družbena ureditev, ki potencialno lahko nastane, se uresniči v prihodnosti

SINONIMI:

antiutopija

1.1

literarno, filmsko delo, ki prikazuje tako ureditev

SINONIMI:

antiutopija

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. dystopia iz lat. dis.. ‛raz..’ ‛proč, od’ + (u)topia ‛utopija’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dívan2 tudi diván -a m (ȋ; ȃ)
zgod. državni svet v muslimanskih deželah: sultanov divan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dívan2 -a tudi diván -a m (ȋ; ȃ) zgod. |turški državni svet|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dȋvan -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dīvan, m. der Divan: 1) turški vladni svet; — 2) turški blazinjak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

divjačina -e samostalnik ženskega spola

1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom; SODOBNA USTREZNICA: divjačina

1.1 prosto živeče, neudomačene, divje živali

2. s prilastkom velika, nevarna divja žival; SODOBNA USTREZNICA: zver

3. samorasel, necepljen poganjek vinske trte; SODOBNA USTREZNICA: divjak

FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dívjast, adj. menschenscheu, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

divjína -e ž (í)
1. nenaseljen, nekultiviran svet: pokrajina je bila pred sto leti še divjina; v okolici je še dosti divjine; iztrebiti divjino / divjina prerašča dolino divje rastlinje / vodil je odpravo skozi neraziskane divjine Afrike necivilizirane pokrajine
2. človek, ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divjak: ne bodi taka divjina
3. star. divjad, divjačina: loviti divjino / okusna divjina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

divjína -e ž

nenaseljeni, nekultivirani svet

SINONIMI:

knj.izroč. divjava, knj.izroč. divjost

GLEJ ŠE SINONIM: divjačina, divjad

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

divjína -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dívjost tudi divjóst -i ž (í; ọ̑)
1. lastnost, značilnost divjega: divjost konj / udomačena žival ne more povsem zatajiti svoje divjosti / moti me njegova divjost in surovost
2. zastar. nenaseljen, nekultiviran svet; divjina: v taki divjosti ni maral živeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dlán Frazemi s sestavino dlán:
bíti kot na dláni, bíti na dláni, dlaní srbíjo kóga, dlaní zasrbíjo kóga, iméti srcé na dláni, kàj je kot na dláni, nosíti srcé na dláni, vêlik kot dlán, vêlik za dlán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dnína -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dnȍ -ȁ s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dǫ̑b, dobȋ, f. 1) die Zeit, kajk.-Valj. (Rad); najprednjo dob, zuerst, Svet. (Rok.); — 2) die Art, die Gattung, ogr.-Valj. (Rad); ene, dvoje dobi, einerlei, zweierlei; greh je dvoje dobi, ogr.-C.; na vsako dob, auf jede Weise, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dóba, f. 1) eine irgendwie bestimmte Zeit: die rechte Zeit, Mur.; za dobe, v dobi, ob dobi, zur rechten Zeit, Cig.; (prim. prevdobi, zufrüh, Met.-Mik.;) k dobi, zu rechter Zeit, C.; — die Frist, Cig., Jan., C.; plačilna d., die Verfallszeit, Cig.; — der Zeitraum, die Periode; zlata d., die goldene Zeit; junaška d., das Heldenzeitalter; prehodna d., die Uebergangsperiode, nk.; jesenska d., die Herbstzeit; dnevne dobe, die Tageszeiten, Cig. (T.); — die Phase, Jan.; — die Altersperiode, das Alter: v najlepši dobi, in den besten Jahren, Cig.; človek srednje dobe, ein Mensch von mittleren Jahren, Levst. (Rok.); on je moje dobe = on je moj vrstnik, er ist mein Altersgenosse, Cig., C.; v dobo priti, zu Jahren kommen, Svet. (Rok.); v dobi biti, betagt sein, C.; — die Zeit: do sih dob, bisher, do se dobe, C., Kor.-Jarn. (Rok.); do te dobe, bisher, ogr.-C.; (= tudi: bis hieher, C., pri Mariboru-Kres); po tej dobi, fürderhin, Meg.; o sej dobi, (osedobi), Navr. (Let.); katero dobo, zu welcher Zeit? Cig.; katere dobe, bisweilen, Guts.; do katerih dob, bis wann? (tudi: wie weit?) C.; v vsako dobo, zu jeder Zeit (= v jutro, o poldne, zvečer), ogr.-C.; — 2) die Art und Weise, ogr.-C.; na to dobo, pri taki dobi, auf diese Art, pri sredni dobi, mittelmäßig, C.; srednjo dobo, so, so, Guts.; v eno dobo, immer gleichmäßig, C.; človek svoje dobe, ein eigenthümlicher Mensch, C.; — prim. dob, f. 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dóber1 dôbra -o prid.

ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri

SINONIMI:

kvaliteten, neknj. pog. fajn1, neknj. pog. fejst1, sleng. kul1, pog. soliden, neknj. pog. v redu

ki je v skladu s hotenjem, željami, koristmi koga

SINONIMI:

ugoden, ekspr. lep2, ekspr. pozitiven

ki ima pozitivne moralne lastnosti

SINONIMI:

dobrosrčen, knj.izroč. brezgrajen, knj.izroč. brezgrešen, knj.izroč. čednosten, ekspr. čist1, knj.izroč. dobročuden, knj.izroč. dobrovoljen, neknj. pog. fajn1, neknj. pog. fejst1, knj.izroč. jasen, publ. korekten1, ekspr. lep2, knj.izroč. mehkosrčen, star. milosrčen, ekspr. neoporečen, vznes. plemenit, pog. pozitiven, ekspr. soliden, ekspr. svet3, ekspr. svetel, ekspr. svetniški, ekspr. vreden, pog. v redu, zastar. vsedober, ekspr. zlat2

GLEJ ŠE SINONIM: bister, dobrohoten, donosen, koristen1, okusen, precejšnji, učinkovit, zadovoljiv
GLEJ ŠE: razumeti se, priporočiti, končati se, bister, slab1, ničvreden

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

dǫ́bər, dóbra, adj. gut: = dem Zwecke entsprechend; d. strelec, pešec, guter Schütze, Fußgeher; ti bi bil d. za vojaka, du taugst zum Soldaten; dober biti = porok biti, (gut stehen), Cig., Jan., DZ., Svet. (Rok.), (po nem.); ima dobra ušesa, er hat ein feines Gehör; dober jezik imeti, ein gutes Mundstück haben; dobra ura, eine gute Uhr; dobro biti za kaj, dienlich sein; v dobrem stanu biti, in gutem Zustande sich befinden; suknja je še dobra, der Rock ist noch brauchbar; dober prevodnik (phys.), guter Leiter, Cig. (T.); — dobro vino, dober kruh, guter Wein, gutes Brot; dobro blago se samo hvali; — = tüchtig, stark; dober kos pota, ein gutes Stück Weges; dobri dve uri, starke zwei Stunden; dva vagona dobre mere, gut gemessen; do dobrega (do dobra), gehörig, tüchtig; do dobra v oblasti imeti jezik, Str.; do dobrega izplačati, in vollem Betrage, Cig. (T.); — dobro, recht, sehr; oba sta bila uže dobro stara, Trub.; moj oče so bili dobro stari, LjZv.; že dobro dolgo let je tega, Jurč.; priletnemu možu je bil kožušek dobro kratek, Jurč.; mraz dobro ni, es ist nicht eben kalt, Polj.; — = günstig: dobro jutro! dober dan! dober večer! dobro srečo! dobro zdravje! dober čas! (pri napivanju, Rib.-Cig.); dobro došel, (došla)! willkommen! nk.; dobra letina, gute Fechsung; dobra kupčija, einträglicher Handel, gutes Geschäft; — dober kup, wohlfeil = v dober kup, Cig. (T.); v dobro zapisati komu, jemandem gut schreiben, DZ., (po nem.); dobra paša, fette Weide, Cig.; — dobro živeti, gut leben; dobro se ti godi, dobro ti je, dir geht es gut; dobro se mi zdi, ich habe meine Freude daran, es ist mir angenehm; dobro mi de, es thut mir wohl, na dobrem biti, gut daran sein; to mi je (hodi) na dobro, das kommt mir zustatten, Z.; — dobra volja, gute Laune; dobre volje biti, gut gelaunt sein, guter Dinge sein; dobre volje mošnje kolje, guter Dinge sein kostet Geld, Cig., Št.; — = sittlich gut: hudo in dobro, das Gute und das Böse; dobro delo, dobro dejanje; na dobrem glasu biti, in gutem Rufe stehen; dobro ime, der gute, ehrliche Name; tvojega starega nimam posebno na dobrem, Jurč.; — = gutmüthig: dober človek, dobra duša, eine gute Seele; — dobra volja, die Geneigtheit; če je tvoja dobra volja, posodi mi, leihe mir gefälligst, jvzhŠt.; iz dobre volje, willig, Cig., Jan.; — wohlgesinnt, wohlgeneigt: dober komu biti; dobri so si, kakor prsti na roki, sie sind sehr verträglich, Cig.; dobra sta si kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; iz dobra, mit Gutem, in Gutem, ogr.-C.; dober se delati komu, = dobrikati se, Cig., M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dobráva -e ž (ȃ)
knjiž. valovit ravninski svet, deloma porasel z drevjem: živina se pase na dobravi; po dobravah je nabiral lešnike; v dobravi se oglaša kukavica; cvetoča, hrastova, z bukovino porasla dobrava; pesn. mračna, tiha dobrava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dobrȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dobrava -e samostalnik ženskega spola

navadno valovit ravninski svet, redko porasel z drevjem, grmovjem; SODOBNA USTREZNICA: dobrava, planjava

FREKVENCA: 9 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dobráva -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dobráva -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dobrẹ́ti, -ím, vb. impf. wohl bekommen, behagen, Cig.; zrak mi tu dobri, Svet. (Rok.); kar komu dobri, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dobri -ega posamostaljeno

1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri

2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro

2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro

3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati

FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih

FRAZEOLOGIJA: hoditi po dobrim

TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dobro2 (dobru, dobro) prislov

1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro

2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično

3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo

3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev

4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu

5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih

FRAZEOLOGIJA: dobro dejati, dobro stati komu / (kaj) dobro stoji (za koga)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dojo, dódžo samostalnik moškega spola

prostor za vadbo, urjenje v disciplini, (borilnih) veščinah, po izvoru iz Japonske

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dokončáti, -ȃm, vb. pf. 1) beendigen, zum Abschluss bringen; delo d.; dokončani likovi, endliche Gestalten, Cig. (T.); — 2) einen Beschluss fassen, entscheiden, C., Svet. (Rok.), Navr. (Spom.), BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dokȏnčək, -čka, m. 1) die Vollendung, die Vollführung, C.; d. vojne, Vest.; — 2) das Ende, der Ausgang: d. verza, die Katalexe, Cig. (T.); — die Endsilbe, C.; — 3) der Beschluss, die Resolution, C., M., Svet. (Rok.), BlKr.; kakšni so dokončki, was für Beschlüsse sind gefasst worden? BlKr.-M.; — das Definitivum, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dol1 -u/-a (dul) samostalnik moškega spola

nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina

FREKVENCA: 58 pojavitev v 21 delih

FRAZEOLOGIJA: hoditi po dolu sence smrti/temnem dolu, solzni/revni dol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dólek -lka m (ọ̑)
alp. raven ali rahlo nagnjen svet, ki je na eni strani odprt proti še nižji dolini: bivakirali so v dolku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dolẹ́tən, -tna, adj. volljährig, großjährig, Mur., Cig., Jan., Svet. (Rok.), ogr.-C.; doletni sinovi, nk.; doletna starost, das Alter der Großjährigkeit, DZ.; — erwachsen: doletna ženica, Navr. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dołgovȃnje, n. 1) das Schuldigsein: ausständige Schulden, Cig.; v dolgovanju imeti, in Schuldforderungen besitzen, Litija-Svet. (Rok.); — 2) der Handel, die Angelegenheit, Dict., ogr.-C.; dolgovanje pred Boga prinašati, Dalm.; dolgovanje s kom imeti, mit jemandem zu thun, zu schaffen haben, Trub.; der Rechtshandel, Meg., Dict.; imeti kako d. in pravdanje, Dalm.; — 3) = reč: drmožje in druga lehka dolgovanja, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dolína -e ž (í)
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)
● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj
♦ alp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik; dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje
2. vbokli del vala: doline in grebeni valov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dolina

Predlog

doline samostalnik ženskega spola

nižji podolgovat svet med hribi

IZGOVOR: [dolína], rodilnik [dolíne]

ZVEZE: dolina šentflorjanska, silicijeva dolina

PRIMERJAJ: Silicijeva dolina

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dolína -e ž (í) rodovitna ~; zem. (kraška) ~ vrtača; poud. Ta svet je solzna ~ |kraj trpljenja, težav|; iron. ~ šentflorjanska |Slovenija|; star. priti čez hribe in ~e od daleč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dolína -e ž

nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini

SINONIMI:

star. dol1, star. dolček, star. dolec, star. dolica, star. dolič, ekspr. dolinica, star. dolinka, zastar. razdolje

GLEJ ŠE: vrtača, od daleč, povsod, sklep, umreti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

dolína Frazemi s sestavino dolína:
čez hríbe in dolíne, dolína sólz, sólzna dolína, zapustíti dolíno sólz

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dolina -e samostalnik ženskega spola

1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina

2. v zemljo narejena podolgovata vdolbina; SODOBNA USTREZNICA: jarek

FREKVENCA: 204 pojavitve v 12 delih

FRAZEOLOGIJA: hoditi po temni dolini, žalostna/revna dolina

TERMINOLOGIJA: okrogla dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dolína -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dolína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dolina ► dȯˈliːna -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dolínast -a -o prid. (í)
ki ima veliko dolin: vrtačast in dolinast svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dolínast -a -o; bolj ~ (í) ~ svet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Določna in nedoločna pridevniška oblika pridevnikov »domač« in »kupljen«

Ali je prav domač pralni prašek ali domači pralni prašek? Kaj pa domač/kupljenjogurt ali domači /kupljenijogurt?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dolžan2 -žna -o (dolžan, delžan, dalžan, dožan) pridevnik

1. v povedkovni rabi ki mora komu kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

2. v povedkovni rabi ki mora, je obvezan kaj delati, storiti; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

2.1 z dopolnilom česa ki bo deležen česa zaradi svojega preteklega ravnanja

3. v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom česa, na čem ki stori, povzroči kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: kriv

3.1 v zvezi dolžan na kriji ki je prelil kri

3.2 v zvezi dati se dolžan izreči se za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: priznati

4. v povedkovni rabi, versko, tudi z dopolnilom česa ki stori kaj v nasprotju z božjimi zapovedmi in zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešen

4.1 z dopolnilom na kom/čem ki v zvezi s kom/čim ravna drugače, kot zahtevajo (verski, moralni) predpisi, in zasluži božjo kazen

4.2 v zvezi dati se dolžan grehov/za grešnika priznati grehe

5. ki se pričakuje, zahteva glede na položaj ali norme, predpise, zlasti verske; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

5.1 ki se pričakuje, zahteva glede na pretekla dejanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dolžen

6. ki se nanaša na dolg ali dolžnike; SODOBNA USTREZNICA: dolžni, dolžniški

FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 41 delih

FRAZEOLOGIJA: dolžne bukve / dolžni list / dolžni register

TERMINOLOGIJA: (božje) dolžne bukve , dolžni ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dołžnína, f. die Schuldverpflichtung, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

domačȋn, m. 1) der Hausgenoss, Jan., M., Rez.-C.; kadar jutrnico zvoni, vstanejo domačini, Pjk. (Črt.); — 2) der Eingeborne, das Landeskind, Jan.; — 3) der Hauswirt, Cig., Vrt.; der Grundbesitzer, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

domačȋnski, adj. 1) häuslich, Z.; domačinska pridnost, C.; — 2) Grundbesitzers-, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Dom in svet

Predlog

Doma in sveta samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

slovenska revija

IZGOVOR: [dóm in svét], rodilnik [dóma in svéta]

BESEDOTVORJE: Dominsvetov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Dóm in svét -a ~ -a m, stvar. i. (ọ̑ ẹ̑) |slovenska revija|
Dóminsvétov -a -o (ọ̑ẹ̑) ~ sodelavec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Dominsvetov

Predlog

Dominsvetova Dominsvetovo pridevnik

IZGOVOR: [dóminsvétou̯], ženski spol [dóminsvétova], srednji spol [dóminsvétovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dominsvétovec -vca m (ẹ̑)
sodelavec revije Dom in svet: lirika dominsvetovcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dominsvetovec

Predlog

dominsvetovca samostalnik moškega spola

sodelavec revije Dom in svet

bralec revije Dom in svet

IZGOVOR: [dóminsvétovəc], rodilnik [dóminsvétou̯ca]

BESEDOTVORJE: dominsvetovčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dominsvétovec -vca m z -em člov. (ẹ̑) |sodelavec revije Dom in svet|
dominsvétovka -e ž, člov. (ẹ̑)
dominsvétovčev -a -o (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dominsvetovka

Predlog

dominsvetovke samostalnik ženskega spola

sodelavka revije Dom in svet

bralka revije Dom in svet

IZGOVOR: [dóminsvétou̯ka], rodilnik [dóminsvétou̯ke]

BESEDOTVORJE: dominsvetovkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dominsvétovski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na revijo Dom in svet: dominsvetovski kritik; pesniki dominsvetovskega kroga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

domȋslək, -sləka, (-səłka), m. der Einfall, Cig., C., Svet. (Rok.); — die Einbildung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

domísliti, -mȋslim, vb. pf. 1) d. si kaj, etwas mit den Gedanken erfassen, C.; sich vorstellen: kdo si more domisliti njegovo sramoto? Jap. (Prid.); — domišljen, eingebildet: domišljena bolezen, Cig.; — (malo domišljen = malo domiseln, Svet. [Rok.]); — 2) d. se, sich besinnen, Cig. (T.); mislil sem in tudi se domislil, LjZv.; d. se koga, sich jemandes erinnern, Cig.; d. se česa, sich etwas einfallen lassen, auf etwas verfallen; imena se d., auf einen Namen verfallen, Levst. (Zb. sp.); domisli se pametnejšega sveta, DSv.; ne morem se d., es will mir nicht einfallen, Cig.; — 3) trans. auf einen Gedanken bringen: vino človeka domisli kdaj takih reči, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

domišljíjski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na domišljijo: domišljijski svet; domišljijska predstava; domišljijska zgodba / manjka mu domišljijske sile / domišljijski pesnik

domišljíjsko

prisl.:

domišljijsko bogati ljudje

domišljijsko razgiban dramatik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

domišljíjski -a -o (ȋ) ~ svet
domišljíjskost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

domorǫ̑dəc, -dca, m. 1) kdor se je porodil na domu: jaz sem domorodec, ti si se priženil, Svet. (Rok.); — 2) der Eingeborne, der Inländer, Mur., Cig. (T.), ogr.-M., DZ.; — 3) = domoljub, Cig., Jan.; prim. domoroden 2).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dopadeče1 -ega posamostaljeno

kar ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajajoče

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dopadenje -a (dopadenje, dopadene, dopadejne, dopadejnje, dopadjenje) samostalnik srednjega spola

1. česa pozitiven, odobravajoč odnos do koga/česa

2. v zvezi po/k dopadenju takó, da ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: po volji

FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dopadeoč -a prid. všečen: Sturite de vash poſt bode ſvet, inu Bogu dopadeozh im. ed. m ǀ nemorimo obeniga dobriga della Bogu dopadeozhiga rod. ed. ž, doperneſti Različica dopadeoč se v korpusu pojavi le štirikrat, pogosteje se uporablja → dopadeč.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati: karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas): vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dosegamal prislov

do tega časa, trenutka; SODOBNA USTREZNICA: doslej, do zdaj

FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dostáti,* I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dǫ̑tarica, f. hči z veliko doto, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

doživljájski -a -o (ȃ) otrokov ~ svet
doživljájskost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dráma dráme samostalnik ženskega spola [dráma]

literarno delo v obliki dialogov ali uprizoritev tega dela

1.1.

film z resno vsebino

ekspresivno zelo napeto, razburljivo dogajanje, dogodek; SINONIMI: ekspresivno dramatika, ekspresivno dramolet

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja močne občutke strahu, tesnobe, negotovosti

STALNE ZVEZE: absurdna drama, drama absurda, glasbena drama, poetična drama
FRAZEOLOGIJA: cela drama, delati dramo (iz česa), drama absurda, kraljica drame, uprizoriti pravo dramo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Drama in poznolat. drāma iz gr. drãma ‛gledališka igra’, prvotneje ‛delo, dejanje’, iz drā́ō ‛delam, delujem, učinkujem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dramatizíran dramatizírana dramatizírano pridevnik [dramatizíran]

ki je predelan za uprizoritev

ki je zaigran, vsebuje igrane prizore

ekspresivno ki je pojmovan, prikazan resneje, huje, kot je v resnici

ETIMOLOGIJA: ↑dramatizirati

drapírati -am dov. in nedov. (ȋ)
nabrati v gube, nagubati: drapirati obleko, zavese
// okrasiti z draperijami: drapirati stene v dvorani; pren., knjiž. drapiral si je svet s sanjami

drapíran

-a -o:

drapirana obleka ni primerna za vsako postavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dŕčən, -čna, adj. glitschig: drčno je (o poledici), Svet. (Rok.), Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drẹmȃvica, f. der Halbschlummer: v dremavici sem bil, Svet. (Rok.); — das Schlummerfieber, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drẹ̑st, m. das Laichen der Fische: riba gre zdaj na drest (nam. nrest), Ip.-Erj. (Torb.), Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dreti se derem se nedovršni glagol

ekspresivno, kdo/kaj; za kaj, po čem aktivno delati za dosego, pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: gnati se, pehati se

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drevésnat -a -o prid.

ki je porasel z drevjem

SINONIMI:

star. drevnat

GLEJ ŠE SINONIM: drevesast

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

drévnat -a -o prid. (ẹ̑)
star. drevesnat: drevnat svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drévnat -a -o; bolj ~ (ẹ̑) star. drevesnat: ~ svet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drevó Frazemi s sestavino drevó:
drevó spoznánja, jésti z drevésa spoznánja, tŕgati jábolko z drevésa spoznánja, utŕgati jábolko z drevésa spoznánja, zarádi drevés ne vídeti gózda

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dreževka ► dreˈžẹːu̯ka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dríčati, drȋčam, vb. impf. 1) gleiten machen: les d., das Holz in der Riese hinabgleiten lassen, Z., Svet. (Rok.); — 2) d. se, auf dem Eise schleifen = drsati se; rutschen: kdor se veliko po kolenih driča, ta se kmalu dela naveliča, Jan. (Slovn.), Cig., Jan., Vrt., Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dŕn -a m (r̄)
star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drn
● zastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dr̄n1 -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drnàt -áta -o; bolj (ȁ á á) star. zarasel, neobdelan: ~ svet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drnína -e ž (í)
1. neobdelan, divje porasel svet: poslopje bo stalo sredi drnine
2. zastar. opuščena, s travo zarasla njiva; ledina: krave se pasejo po drnini
♦ alp. strnjen pas gorske trave na sicer golih tleh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drstníca, f. 1) der Laichfisch, C., Svet. (Rok.); — 2) der Näsling (chondrostoma nasus), Zidani Most-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat (math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz (math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drugáčiti -im nedov. (á ȃ)
star. spreminjati, preoblikovati: vsega ni mogoče prenarejati in drugačiti; svet se drugači

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drugáčiti -im nedov. -en -ena; drugáčenje (á ȃ) spreminjati, preoblikovati: koga/kaj ~ svet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drugako1 prislov

1. izraža, da se dejanje, stanje razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugače

1.1 z nikalnico izraža omejenost na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugače

FREKVENCA: 33 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drúgi -a -o štev. (ū; drugi pomen ȗ)
1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h14h / vsak drugi v vrsti naj stopi naprej; ekspr. skoraj vsak drugi otrok je bolan / druga izdaja časopisa; druga svetovna vojna
// po vrednosti, kvaliteti za eno stopnjo nižji od najboljšega: vozili so se v drugem razredu; hotel druge kategorije / na turnirju je bil drugi, je dobil drugo mesto / blago druge vrste
// glede na pomembnost, odločanje za eno stopnjo višji od najnižjega: oblastni organ druge stopnje; obrniti se na drugo instanco
2. izmed dveh bolj oddaljen: veslati na drugi breg / na drugem koncu vasi / pisati na drugo stran lista; publ.: po eni strani sem tega vesel, po drugi pa žalosten; poizkus je zelo nevaren, po drugi strani pa tudi zanimiv
// ki sledi prejšnjemu: en dan so imeli vročino, drugi dan so bili pa že vsi zdravi; upamo, da bo druga pomlad bolj sončna; letos bodo vse pripravili, drugo leto pa bodo začeli zidati
3. ekspr. tak kot pravi: on je drugi Paganini; bila mu je druga mati; hinavščina mu je postala druga narava
● knjiž. on je moj drugi jaz duševno soroden, bližnji človek; star. drugi pot drugič, drugikrat; evfem. spraviti koga na drugi svet povzročiti njegovo smrt, umoriti ga; šalj. druga brada mu raste podbradek; pog. blago ima iz druge roke od preprodajalca, prvega uporabnika; pog. to je pa druga stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika; star. druga šola drugi razred nekdanje gimnazije; pog., ekspr. igrati drugo violino biti v podrejenem položaju; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni
♦ film. drugi plan kar je v prizorišču za prvim planom; glasb. drugi glas glas v vokalnem stavku, ki je nižji od prvega glasu; mat. druga potenca kvadrat števila; pravn. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; šol. šola druge stopnje srednja šola; študij na drugi stopnji študij, ki traja eno do dve leti in se zaključi z magisterijem; do leta 1980 drugi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi; šport. tekmo je igrala druga postava slabše moštvo; zgod. druga fronta novo zahodno bojišče proti hitlerjevski Nemčiji po izkrcanju v Normandiji; druga Jugoslavija s politično ureditvijo socialistične (federativne) republike po drugi svetovni vojni

drúgi

-a -o

samostalniška oblika od drugi:

drugi je večji od prvega

●

prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; pog. voziti v drugi, z drugo v drugi prestavi; danes sem že v drugo tu drugič

navadno v zvezi z eden

izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu:

eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje

/ eni se smejejo, drugi jokajo

/ ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji

v zvezi z eden, drug izraža medsebojno razmerje: bojita se eden drugega; ovce se tiščijo druga druge; hoditi, padati drug za drugim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drugi3 -a -o vrstilni števnik

1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi

1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi

1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič

2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik

3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji

4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi

5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni

5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: drugi leben, drugi svet

TERMINOLOGIJA: druga persona bogastva/v bogastvu, drugi prihod, drugo rojstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drúščina, f. die Gesellschaft; v druščini se je pomenkovala nesramno, LjZv.; druščino komu delati, jemandem Gesellschaft leisten, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drúžən, -žna, adj. 1) gesellschaftlich, gesellig, Cig., Jan., C.; družno življenje, das gesellige Leben, Cig. (T.); — gemeinschaftlich, C.; družno delati, Zv.; družno podpisane države, die mitunterzeichneten Mächte, DZ.; — 2) die Gesellschaft liebend, gesellig; d. človek, Svet. (Rok.); družen človek ljubi družbo, DSv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drváščina, f. das Recht, Holz zu schlagen, das Holzservitut, Cig., Jan.; mernik ovsa za drvaščino dati, Svet. (Rok.); v tem gozdu imam drvaščino, Rib.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

drvosẹ̀k, -sẹ́ka, m. das Holzschlagen, Dict.; — kraj, kjer se drva sekajo, der Holzschlag, Gor.-Cig., Jan., Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati

1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti

2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati

3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati

3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati

4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se

5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati

6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj

7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti

8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati

9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati

10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za

10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga

10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati

11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati

12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj

13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti

14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za

15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti

16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom

17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti

17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih

FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

držȃva, f. 1) der Bestand: državo imeti, Cig.; ta reč nima države, Cig., Svet. (Rok.), Kr.-Valj. (Rad); ta človek nima države, ist nicht charakterfest, Kr.-Valj. (Rad); — 2) der Machtbereich (dicio), Mik.; — (po drugih slov. jezikih) der Staat, das Reich, Mur., Cig., Jan., nk.; zavezna d., der Bundesstaat, Cig., nk.; — 3) = posestvo, der Grundbesitz, C., Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

držáve v razvôju -áv -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

držávnosvétniški -a -o prid. (á-ẹ̑)
nanašajoč se na državne svetnike ali državni svet: državnosvetniška komisija; državnosvetniške volitve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

državnotožilski

Predlog

državnotožilska državnotožilsko pridevnik

nanašajoč se na državno tožilstvo ali na državne tožilce

IZGOVOR: [držáu̯notožíu̯ski] in [držáu̯notožílski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dualízem -zma m (ū)
1. knjiž. prisotnost dveh enakovrednih, enako pomembnih sestavin, dvojnost: za skladbo je značilen izrazit dualizem – romantična vsebina, podana v klasični obliki; moralni dualizem; psihofizični dualizem sveta
2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz dveh enakovrednih počel: Aristotelov, Descartesov dualizem; kozmološki dualizem nazor, da sta obstajali na začetku dve prvotni počeli: dobro in zlo
♦ lit. jezikovni dualizem teorija slovenskih ilircev, po kateri naj bi bila literatura za kmete pisana v slovenščini, za izobražence pa v ilirskem jeziku; ped. dualizem šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima dve neenaki možnosti šolanja; pravn. dualizem kazenskih sankcij delitev kazenskih sankcij na kazni in varnostne ukrepe; rel. krščanski dualizem ki priznava dvojnost v vesolju: Boga in svet, duha in materijo, dušo in telo; zgod. dualizem ureditev habsburške monarhije po letu 1867, ko se je razdelila na avstrijsko in ogrsko polovico s svojima ustavama in skupnim vladarjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dualízem -zma m

filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz dveh enakovrednih počel

SINONIMI:

dualistični nazor

GLEJ ŠE SINONIM: dvojnost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

duhoven2 -vna -o (duhovn, duhon) pridevnik

1. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni

1.1 ki ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhoven, poduhovljen

1.2 ki se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovni

1.3 ki se nanaša na ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prispodobni, metaforični

2. ki je verskega, moralnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: verski

2.1 ki se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: verski

3. ki je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi; SODOBNA USTREZNICA: verski

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih

TERMINOLOGIJA: duhovne postave/pravde

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít]

ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo

1.1.

ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno

ETIMOLOGIJA: ↑duh

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

duhovni -ega posamostaljeno

1. versko posvečena oseba, ki opravlja verske obrede ter povezuje vernike med seboj in z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: duhovnik

1.1 kdor ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhovni

2. kar se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovno

3. kar je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi

FREKVENCA: 64 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

duhovski1 -ega (duhovski, duhavski) posamostaljeno

1. versko posvečena oseba, ki opravlja verske obrede ter povezuje vernike med seboj in z Bogom

1.1 kdor ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhovni

2. kar se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovno

FREKVENCA: 25 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

dvópólen -lna -o prid. (ọ̑-ọ̑)
ki ima dva pola: dvopolni vtič; dvopolno stikalo / napeti dvopolni konflikti; dvopolni politični sistem; dvopolni svet v času hladne vojne; dvopolna delitev na desnico in levico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

džúngla -e ž (ȗ)
1. gosto zarasel, težko prehoden svet tropskih pokrajin: iti na lov v džunglo; gverilci so se po napadu umaknili v džunglo; afriške, azijske džungle; bil je napadalen kot divja zver v džungli; pren. prebijati se skozi duhovno džunglo
// ekspr., z rodilnikom velika množina: na drugi strani pristanišča se širi nepregledna džungla skladišč, poceni zabavišč in javnih hiš
2. ekspr. tehnično zelo razvita družba, polna notranjih nasprotij: ta družba se iz humanega demokratizma spreminja v surovo moderno džunglo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

džȗngla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik

1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini

1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en

1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno

2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen

2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok

2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen

3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten

3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen

4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto

5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan

5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt

FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih

TERMINOLOGIJA: edin Bog / edino bogastvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

edínstvenost -i ž (ȋ)
1. nav. ekspr. lastnost, značilnost edinstvenega: verjel je v edinstvenost njegovega gledališkega genija; edinstvenost umetnine; prepričan o svoji edinstvenosti / edinstvenost njihovega uspeha je osupnila svet izrednost, nenavadnost
2. zastar. enotnost, povezanost: ideja slovanske vzajemnosti, gospodarske in politične edinstvenosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ekocíd -a m (ȋ)
namerno, sistematično in obsežno uničevanje življenjskega okolja: razviti svet pogosto obtožujejo ekocida; ekocid v dolini znane reke; genocid in ekocid / nadaljnje širjenje smučišča bi pomenilo nedopusten in nepopravljiv ekocid

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ekolóški dejávnik -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ekonómska sánkcija -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ekonómski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski: ekonomski napredek; ekonomski odnosi, pogoji; ekonomski položaj; ekonomski razvoj države; splošna ekonomska kriza; ekonomska pomoč nerazvitim državam; vzrok ekonomske zaostalosti / ekonomska dejavnost, rast; ekonomsko tržno tekmovanje / publ. ekonomski instrument gospodarski ukrep za dosego določenega cilja; ekonomski pritisk, ukrep; ekonomska blokada, ekspanzija / ekonomski emigranti / publ. ekonomska računica račun, izračun / Ekonomski in socialni svet Organizacije združenih narodov organ Organizacije združenih narodov za napredek mednarodnega gospodarstva in socialnega sodelovanja
2. nanašajoč se na ekonomiste ali ekonomijo: ekonomska teorija; slovar novejše ekonomske terminologije; ekonomska znanost / ekonomska fakulteta / ekonomski svetnik, tehnik
3. nanašajoč se na ekonomičnost: ekonomska poraba sredstev / ekonomska utemeljitev dela
♦ ekon. ekonomski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; ekonomski račun račun gospodarnosti, po katerem morajo biti stroški kriti z ustreznimi dohodki; ekonomska cena cena, ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; ekonomska demokracija demokracija, v kateri so proizvajalna sredstva in gospodarjenje z njimi prenesena na neposredne proizvajalce; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; ekonomsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh; teh. ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši

ekonómsko

prisl.:

ekonomsko utemeljen izvoz

ekonomsko močno podjetje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ekspresionístično gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ekstáza -e ž (ȃ)
duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje: pasti v ekstazo; ritem bobna jih je spravil v ekstazo; biti v ekstazi; religiozna ekstaza; počutil se je kakor v ekstazi
// ekspr. veliko navdušenje, zanos, prevzetost: njegov govor je spravil poslušalce v ekstazo / čutna, ljubezenska ekstaza / enolično življenje brez poleta in ekstaz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ekstáza -e ž

duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugi, zelo osrečujoč duševni svet

SINONIMI:

ekstatično stanje, ekstatičnost, zamaknjenost, zamaknjenje, neknj. pog. trans, knj.izroč. zamik

GLEJ ŠE SINONIM: prevzetost, zanos

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

ekstravertíran -a -o prid. (ȋ)
psih. usmerjen v zunanji svet: ekstravertirani in introvertirani tip človeka; ekstravertirana osebnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

emotíven -vna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na emocijo; čustven: človekov emotivni svet / emotivna vloga / emotivno doživljanje emocionalno

emotívno

prisl.:

emotivno podana izpoved

emotivno spoznati kaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

emotíven -vna -o; bolj ~ (ȋ) neobč. čustven: biti zelo ~
emotívni -a -o (ȋ) človekov ~ svet
emotívnost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. čustvenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

empiríja -e ž (ȋ)
spoznavanje, ki temelji na čutnem dojemanju, opazovanju, izkustvo: ugotoviti s pomočjo empirije; uporabnost tega principa temelji zgolj na empiriji / svet idej in svet empirije / esej uporablja empirijo in intuicijo
// spoznanja, ugotovitve, ki temeljijo predvsem na čutnem dojemanju, opazovanju: empirija dokazuje, da je tak način zdravljenja še najuspešnejši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

empiriokriticízem -zma m (ī)
filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

empíriokriticízem -zma m

filoz. filozofska smer, po kateri je svet skupek subjektivnih občutkov

SINONIMI:

filoz. mahizem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

enák, adj. von einerlei Beschaffenheit, einerlei, gleich; svet je bil vselej enak, Kast.; ni mu enacega, keiner gleicht ihm, ist ihm zu vergleichen, Cig.; enako, auf gleiche Weise.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

éncijan éncijana tudi enciján encijána samostalnik moškega spola [éncijan] tudi [enciján]

gorska rastlina z usnjatimi suličastimi listi in modrimi, navzgor obrnjenimi trobentastimi cvetovi; primerjaj lat. Gentiana clusii; SINONIMI: veliki encijan

gorska zdravilna rastlina z votlim steblom, velikimi rjavo zelenimi suličastimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Gentiana lutea; SINONIMI: rumeni encijan

2.1.

2.2.

STALNE ZVEZE: rumeni encijan, veliki encijan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Enzian, stvnem. enciān in lat. gentiāna iz gr. gentianḗ, nejasnega izvora - več ...

energétičen -čna -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na energijo ali energetiko: pomanjkanje energetičnih virov / reševanje energetičnih vprašanj v gospodarstvu
2. nanašajoč se na energetizem: energetični pogled na svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

energétični -a -o prid.

ki je v zvezi z energetizmom

SINONIMI:

energetski

GLEJ ŠE: vir

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

Enobesedna imena ustanov

Zanima me enobesedno ime ustanove (testna naloga pri slovenskem jeziku v 5. razredu).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

enôten -tna -o prid. (ó)
1. eden, skupen za več stvari, za kako celoto: podjetji imata enotno upravo; enotno poveljstvo za vse oddelke / izdelati za mesto enoten urbanistični načrt; enoten program za razvoj turizma / država ima enoten jezik
// za vsakega, pri vsakem enak: vstopnice se prodajajo po enotni ceni; enotno povišanje cen / vse knjige imajo enotno vezavo; popolnoma enotno izvajanje vaje
2. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin: koalicija se je med vojno spremenila v enotno fronto; demokratične sile so se povezale v enotno gibanje / v tistem času je bil jezik še enoten; razvoj različnih tkiv iz enotnega tkiva / zaokrožiti zemljišče v enoten kompleks strnjen, zaključen
// katerega člani imajo skupen cilj, soglašajo: enoten delovni kolektiv; armada je ostala enotna; imajo popolnoma enotno vodstvo / publ. glede tega vprašanja smo si bili vsi enotni edini
// nav. mn. ki si ne nasprotuje med seboj: priti do enotnih pogledov na kaj; vzgojno prizadevanje očeta in matere naj bo enotno
3. ki je enakih, istovrstnih sestavin: gorski svet z enotno geološko strukturo / po izobrazbi enoten kolektiv; etnično enotna država
// katerega sestavni deli se med seboj dopolnjujejo, podrejajo celoti: enotna notranjost stavbe; stilno enotna knjiga
● enoten kruh kruh iz enotne moke; enotna cena obvezna, predpisana cena, po kateri se določeno blago prodaja ali kupuje; enotna moka pšenična moka, ki vsebuje normalno količino otrobov
♦ ped. enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; pravn. enotna kazen ena kazen za več kaznivih dejanj istega storilca ob sojenju za vsa skupaj

enôtno

prisl.:

enotno nastopiti

roman ne učinkuje enotno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

epikuriš nepregibni pridevnik

ekspresivno ki izraža težnjo koga za telesnimi užitki in udobjem; SODOBNA USTREZNICA: epikurejski, uživaški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

erbič -a samostalnik moškega spola

1. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič

1.1 kdor neposredno po kom drugem pridobi določene pravice; SODOBNA USTREZNICA: naslednik

2. navadno s prilastkom, v krščanstvu kdor je zaradi vere v Kristusa deležen večne sreče v nebeškem kraljestvu

FREKVENCA: 203 pojavitve v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Etimologija imena »Planica«

Zanima me izvor besede za ledeniško dolino pod Poncami –Planica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

evalvácija evalvácije samostalnik ženskega spola [evalvácija]

ocenjevanje, vrednotenje kakovosti, ustreznosti česa glede na zastavljena merila, cilje; SINONIMI: evalviranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. evaluation iz frc. évaluation, iz ↑evalvirati

evangelizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj krščansko z oznanjanjem evangelija: evangelizirati ljudi / na novo evangelizirati svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

evrópsko združevánje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ezotêrika -e ž (é)
nauk o neznanem, obstoječem onstran razumljivega: svet ezoterike; ezoterika, parapsihologija in mistika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fantástičen -čna -o prid., fantástičnejši (á)
1. nanašajoč se na fantastiko; domišljijski, sanjarski: to so nerealni in fantastični načrti; fantastičen privid; fantastičen svet; skrivnostna bitja so si zamišljali v najbolj fantastičnih podobah / otrok ljubi fantastične opise / fantastični film
2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, čudovit: fantastičen razmah znanosti; ima fantastičen spomin / vozili so s fantastično hitrostjo / iron. v sobi je bil fantastičen nered
// nenavadno, izredno lep: fantastična arija; ima fantastično stanovanje

fantástično

prisl.:

živila so se fantastično podražila

to je fantastično daleč

/ v povedni rabi na izletu je bilo fantastično; sam.: v njegovi skladbi je nekaj fantastičnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fantástika -e ž (á)
kar izvira, nastaja iz fantazije: grozljiv svet, poln fantastike; vsebina romana se giblje med resničnostjo in fantastiko; skrivnostna, utopična fantastika / dekorativna fantastika likovnih okraskov / znanstvena fantastika literarna dela, ki temeljijo na predvidenih izsledkih znanosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fantázem -zma m (ā)
knjiž. rezultat fantazije: umakniti se iz realnega sveta v svet fantazmov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fantazíjski -a -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na fantazijo, domišljijski: fantazijski svet; fantazijska podoba, predstava / fantazijska moč umetnikov / fantazijska laž pri otroku; fantazijsko prepletanje resničnega in izmišljenega / fantazijski privid; fantazijske blodnje

fantazíjsko

prisl.:

fantazijsko zasnovana scena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fantazíjski -a -o (ȋ) domišljijski: ~ svet
fantazíjskost -i ž, pojm. (ȋ) domišljijskost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fantazmagóričen -čna -o (ọ́)
pridevnik od fantazmagorija: fantazmagorični svet človeka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fantazmagóričen -čna -o (ọ́)
fantazmagórični -a -o (ọ́) ~ svet človeka
fantazmagóričnost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fantazmagoríja -e ž (ȋ)
knjiž. podoba, privid, ki nastane iz pretirane fantazije: v pijanosti so se mu rodile fantazmagorije; pregnati grozno fantazmagorijo; pošastna fantazmagorija; svet fantazmagorij / literarna fantazmagorija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

farónika -e ž (ọ́)
etn., v zvezi riba faronika, po ljudskem verovanju bitje v obliki ribe, ki nosi na hrbtu svet:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Faronika

Predlog

Faronike samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, živalsko ime

slovensko bajeslovno bitje

IZGOVOR: [farónika], rodilnik [farónike]

BESEDOTVORJE: Faronikin

ZVEZE: riba Faronika

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fenomenálen -lna -o prid. (ȃ)
1. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji: ima fenomenalen spomin; doživel je fenomenalen uspeh; fenomenalno odkritje
// nenavadno, izredno sposoben: fenomenalen človek; fenomenalen dirigent
2. knjiž. pojaven: fenomenalni svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fenomenálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) poud.: ~ igralec |izredno dober|; ~ uspeh |izreden, pomemben|
fenomenálni -a -o (ȃ) redk. ~ svet pojavni svet
fenomenálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fenomenalízem -zma m (ī)
filoz. filozofska smer, ki omejuje spoznanje na pojavni svet in zanika možnost spoznanja stvari, kakršne so same po sebi:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fenomenalízem -zma m, pojm. (í) filoz. |omejitev spoznavanja na pojavni svet|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fenoménski -a -o prid. (ẹ̑)
knjiž. pojaven: fenomenski svet / fenomenska značilnost življenja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fenoménski -a -o (ẹ̑) pojaven: ~ svet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol

1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati

1.1 kdo; koga_tož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati

1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati

FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fermènt1 -ênta m (ȅ é)
biol., kem. beljakovina, ki je po svoji funkciji katalizator; encim: fermenti nastajajo v živih celicah; prebavni fermenti; pren., publ. igrati vlogo fermenta napredne misli
● publ., ekspr. ves arabski svet je danes v fermentu v vrenju, gibanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

figurálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na figura 1, 5: figuralna kompozicija, slika / figuralni ples / figuralni let letala
♦ glasb. figuralna glasba glasba v 17. in 18. stoletju, ki uporablja ustaljene figure; um. figuralna umetnost umetnost, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja

figurálno

prisl.:

figuralno okrašen kapitel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

figurálik -a m (á)
um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja: razstava predstavlja slikarja kot portretista, krajinarja in figuralika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

figurálik -a m

um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja

SINONIMI:

um. figuralist, knj.izroč. figuralni umetnik, knj.izroč. figurativni umetnik

GLEJ ŠE: slikar

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

fiktíven -vna -o prid. (ȋ)
ki v resničnosti ne obstaja, izmišljen: fiktiven svet grozečih nevarnosti; osebe v njegovem romanu so fiktivne; dati fiktivna imena
// knjiž. navidezen, dozdeven: s tem dekretom je bil še ta fiktivni pouk slovenščine odpravljen; njegova moč je le fiktivna
♦ geom. fiktivna ravnina neskončno oddaljena ravnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Filozofska, biološka, kulturna in zgodovinska umestitev slovenščine

Kako slovensko govoreči posameznik razmišlja napram ostalim narodom? Kaj so posebnosti, odlike in slabosti slovenščine? Kako star je naš jezik? Iz katerih jezikov se je rodil in pobiral svoje prvine?

Predel možganov, ki je aktiven pri imaginarnem rotiranju 3D objekotv je aktiven tudi pri reševanju matematičnih operacij. Igranje 3D tetrisa do neke mere okrepi določen del možganov in posledično nam je "računanje" malo lažje. Dvojina - Predšolski otroci, ki uporabljajo jezik z dvojino, rahlo bolje rešujejo preproste matematične probleme kot njihovi vrstniki iz dvojinsko negovorečih okolij, saj prej razvijejo določene predele možganov. Imamo tudi dvojno zanikanje in šumnike. Kaj še? Iz kje to izhaja? Kaj nam to pove o našem razmišljanju, razvoju in specializaciji možganov?
Eskimi izhajajo iz okolja, ki je dosti drugačno od našega in imajo več besed za razne manifestacije snega. Kaj nam slovenščina pove o okolju iz katerega izhajamo?
Slišal sem: "Poznavanje in zanimanje za neko temo se odraža v jeziku. Če se dva laika pogovarjata o računalnikih je njun besedni nabor, omejen na par splošnih besed: kišta, ekran, tipkovnica, miška. Dva računalniška rekreativca že uporabljata večji nabor: procesor, RAM, grafična kartica, omrežje,... Besedni nabor strokovnjakov pa je že tako širok da se laik izgubi v njem. Slovenščina naj bi imela samo par besed za "ljubezen". Stara grščina kakšnih 5-10. Sanskrt naj bi imel v svojem naboru več kot 100 besed za vse odtenke in nianse ljubezni." Podobna jezikovna specializacija kot pri eskimih. Le da ta odraža doživljanje notranjega sveta. Za kaj je slovenščina specializirana?
Katere besede skovanke imamo katerih bi se lahko bolje zavedali in bili na njih ponosni. Kot naprimer: raz-um, po-men,
Bral sem, da naj bi ugotavljali kako učinkovit je nek jezik v podajanju pomena. Za to, da se prenese isti pomen naj bi nemščina okvirno potrebovala 10-30% več znakov oz. besed. Kako redundantna je slovenščina?
Slišal sem, da naj bi imela slovenščina stare korenine in, da naj bi v svojem nederju skrivala marsikatero modrost.

Tu in tam sem v času razstresene zasledil zgornje primere. Sedaj me pa zavestno zanima kako vse slovenski jezik posredno in neposredno vpliva name. Na posamezna zgornja vprašanja ni potrebno odgovarjati. Najverjetneje se jih da združiti v enega preprostega - etimologija slovenščine? Služijo samo kot primer kam pes taco moli. Vesel bom kakršnegakoli odgovora. Z veseljem bom prebral daljšo obrazložitev s priloženimi citati ali pa odšel v knjižnico po sledi priporočene literature.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

filozófski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na filozofe ali filozofijo: filozofski sistem; filozofska smer / znamenit filozofski traktat / Heglov filozofski svet / učenec Kantove filozofske šole filozofije / nevšečnosti je prenašal s filozofskim mirom / filozofska fakulteta fakulteta za humanistične vede
♦ filoz. filozofski materializem nauk o primarnosti materije

filozófsko

prisl.:

filozofsko razgledani kulturni delavci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fírbec -bca m (ȋ)
nižje pog. radovednost: dela sem se lotil bolj iz firbca / firbec me je gnal v svet
● pog., ekspr. sam firbec jih je zelo so radovedni
// ekspr. radovednež: firbci se že zbirajo; firbcem se dati v zobe; bila je pravi firbec / kot nagovor pa poslušaj, firbec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fízičen -čna -o prid. (í)
1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj
// nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja
2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet
3. star. fizikalen: fizično telo / fizični zvezek
♦ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; pravn. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura

fízično

prisl.:

fizično delati

tega fizično ne zdržim

fizično prizadet človek

●

večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fízičen -čna -o (í) čutiti ~ odpor do koga |telesen|
fízični -a -o (í) ~ dražljaj; ~ napor telesni napor; ~ svet stvarni, predmetni svet; ~a geografija; redk. ~a ljubezen čutna, spolna ljubezen; ~o delo; olepš. ~o obračunavanje |pretep|
fízičnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

formálnost Frazemi s sestavino formálnost:
čísta formálnost, gôla formálnost

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fránža Frazemi s sestavino fránža:
íti v fránže

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fráza-esamostalnik ženskega spola

besedna zveza s samostojnim pomenom
- fraza koga
- , fraza o čem
- , fraza v čem, kje
- , fraza iz česa, od kod, od kdaj
- , fraza za kaj
besedna zveza, ki izgubi vsebino, puhlica
- fraza koga
- , fraza o čem
- , fraza v čem, kje
- , fraza iz česa, od kod, od kdaj
- , fraza za kaj

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

frfotàv -áva -o prid. (ȁ á)
1. ki plapola, vihra: frfotava perjanica / ekspr. dobro pozna svet frfotavih kril
2. ekspr. lahkomiseln, površen: frfotava ženska / frfotava gonja od zabave do zabave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Frumencius -ija m osebno lastno ime Frumencij: Inu veliku kupzou je bilu, kateri en Svet leben ſò pellali, kakor je bil Sveti Frumentius im. ed. (IV, 403) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kupzij S. Frumentia tož. ed. (II, 194) Sv. Fruméncij (pribl. 300–pribl. 360), misijonar in škof v Etiopiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

fùj in fúj medmet

izraža, da se govorcu kaj gnusi

1.1.

tudi s ponovljeno črko u

1.2.

tudi s ponovljeno črko u

uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela

kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira

FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi!
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...

futurístična dramátika -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

futurístično gledalíšče -ega -a s

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gábiti, gȃbim, vb. impf. 1) g. kaj, etwas ekelhaft machen, C.; — 2) g. se, anekeln; gabi se mi kaka reč, es ekelt mich eine Sache an; tudi: g. se mi do česa, Litija-Svet. (Rok.); — prim. ogaven.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gabrovína tudi gábrovina -e ž (í; á)
gabrov les: kolo iz gabrovine / svet, porasel z gabrovino gabrovim drevjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Galec

Predlog

Galca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik antičnega keltskega ljudstva

v množini Galci antično keltsko ljudstvo

IZGOVOR: [gáləc], rodilnik [gálca]

BESEDOTVORJE: Galec, Galka, Galčev, Galkin, galski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Ganec

Predlog

Ganca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [gánəc], rodilnik [gánca]

BESEDOTVORJE: Gančev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

geruzíja -e ž (ȋ) zgod. |svet starih v Šparti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Glagol »nasloviti« v pomenu 'obravnavati'

V zadnjem času je mogoče zaslediti rabo glagola nasloviti v pomenu ukvarjati se z, govoriti o, osredotočiti se na; posvetiti se, lotiti se, lahko tudi preprečiti, odpraviti, v besedilih institucij EU gre za prevod/kalk angl. glagola to address. Zanima me, ali nameravate ta pomen zajeti v sprotnem slovarju in ali ga je v uradnih besedilih, glede na to, da ni normiran, sploh dopustno uporabljati?

Glagol s tem pomenom je pogost v publicističnih besedilih, pa tudi političnih. Pred kratkim pa je bila v Uradnem listu EU objavljena Uredba (EU) 2018/302 o naslovitvi neupravičenega geografskega blokiranja in drugih oblik diskriminacije (EN: on addressing unjustified geo-blocking and other forms of discrimination).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

glamour glej glamúr

glamúr glamúrja; tudi glamour samostalnik moškega spola [glamúr]

kar je elegantno, razkošno, zlasti zaradi izbranosti, posvečanja podrobnostim

ETIMOLOGIJA: ↑glamour

glamúr -ja m (ȗ)
razkošje, eleganca, lepota, ki vzbujajo pozornost, občudovanje, zlasti na področju mode, oblikovanja, popularne kulture: na filmski festival skušajo privabiti čim več glamurja in znanih obrazov; filmski glamur; blišč in glamur / svet glamurja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

glamúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na glamur: glamurni stil; glamurni svet igralništva; glamurna modna prireditev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gláva -e stil. -é ž, rod. mn. gláv (á)
1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo; sneti klobuk z glave; čez glavo se odeti; dati ruto na glavo; poln jerbas je zadela na glavo; pod glavo si je položil blazino; udariti koga po glavi; debela, plešasta glava; človek z dolgo, ozko glavo; deli, kosti glave; oblika glave; poškodba glave; bolečina v glavi / ptica s črno glavo / kupiti svinjsko, telečjo glavo / risati glavo; glava iz mavca / obrniti glavo nazaj ozreti se; skočiti v vodo na glavo z glavo naprej; kri ji je silila v glavo; zavrtelo, zvrtelo se mu je v glavi začutil je omotico / njegova siva glava je vzbujala spoštovanje njegovi sivi lasje kot znamenje starosti; umivati glavo lase; del glave, ki ga pokrivajo lasje / bil je za glavo višji od drugih za višino glave / kot klic za dajanje poguma glavo pokonci / pri izražanju
a) žalosti, zadrege: nagniti glavo; povesiti, skloniti glavo
b) nesoglasja, zanikanja: odmajati z glavo
c) neprijetnega začudenja, dvoma: presenečeno je majal z glavo; zmajati z glavo
č) strahu: potegniti, stisniti glavo med ramena
d) nestrpnosti, odpora: stresti, stresati z glavo; pren. dohodek na glavo (prebivalca); koliko glav (živine) imaš v hlevu?
// ta del človeškega telesa, katerega izguba ali hujša poškodba pomeni izgubo življenja: ni se bal za svojo glavo, za otroka ga je skrbelo / kot podkrepitev: glavo dam, stavim, da je tako; glavo stran, če lažem / pog., ekspr. odnesti celo glavo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; vzeti komu glavo obglaviti ga; na njegovo glavo je razpisana nagrada kdor bo omogočil, da bo iskani aretiran, bo dobil nagrado; star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; ekspr. pognal si je kroglo v glavo naredil je samomor z ustrelitvijo; pog. med vojno ji je šlo za glavo bila je v nevarnosti, da jo usmrtijo; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z glavo zaradi svoje neprevidnosti je umrl
2. nav. ekspr. ta del pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja: imeti glavo polno domislekov; to mi že dolgo blodi, hodi, roji po glavi; obdržati, nositi v glavi / glej, da ne boš izgubil glave da boš ostal priseben; pog. zmešati glavo dekletu vzbuditi ljubezen; vedno bolj je brez glave zmeden, raztresen; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo; novica mu ni hotela, ni šla v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; kaj neki ti je stopilo, šinilo, udarilo v glavo; pog. stvar si je vtepla v glavo; misel se ji je zapičila v glavo; delati po svoji glavi ne oziraje se na mnenje, nasvete drugih; učencu se je posvetilo v glavi doumel, razumel je; delati z glavo opravljati umsko delo; biti pri delu zbran; misliti s svojo glavo imeti samostojno mišljenje; fant je bistre, dobre, pog. odprte glave; pog. bolj počasne glave je; ima (dobro) glavo se lahko uči, trdo glavo se težko uči; pog. preveč je svoje glave trmast, svojeglaven
// s prilastkom človek, zlasti glede na svoje značilnosti, umske sposobnosti: bil je bistra glava; izrazita filozofska glava; modra, prebrisana, učena glava / kronana glava vladar; navzoče so bile vse visoke glave / domačija je brez moške, ženske glave
3. z rodilnikom najpomembnejši, vodilni človek v kaki organizaciji, skupini, gibanju: bil je glava opozicijskega gibanja, stranke / glava družine
4. rabi se samostojno ali s prilastkom glavi podoben del česa
a) po mestu: ladja se je potopila z glavo naprej; skalne glave gor; glava lesenega pomola / glava kolone
b) po obliki: glave žebljev; vijaki brez glav; ponvica za glavo stegnenice
c) po pomembnosti: plužna glava; glava šivalnega stroja
// okroglast in glede na uporabnost najpomembnejši del nekaterih rastlin: solata ima velike glave; zelnata glava / zelje dela glave, gre v glave med rastjo se oblikuje v glave / daj mi glavo čebule (eno) čebulo / knjiž. roža je nagnila glavo cvet
5. naslovni del knjige, revije, časopisa ali sestavka: podlistek nima glave; glava Ljubljanskega zvona
// kar je napisano na zgornjem, uvodnem delu listine, pisma: glava zgodovinske listine / pismo je imelo v glavi naslov
● ekspr. zaradi tega jih bo še zelo glava bolela bodo imeli velike skrbi; občutili bodo neprijetne posledice; ekspr. ne ve, kje se ga glava drži zaradi preobilice dela, skrbi je popolnoma zmeden; ekspr. govoril je nekaj, kar ni imelo ne glave ne repa kar je govoril, je bilo brez logične povezave; ekspr. s tem si ni ubijal glave delal skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; ekspr. spet so začeli dvigati glave postajati uporni, predrzni; ekspr. imeti prazno glavo zelo malo ali nič vedeti; ekspr. imeti polno glavo skrbi zelo veliko; pog., ekspr. fant ima glavo na pravem koncu zna pametno, premišljeno ravnati; pog., ekspr. nositi glavo naprodaj izpostavljati se smrtnim nevarnostim; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; pog., ekspr. nositi glavo v torbi biti v neprestani življenjski nevarnosti; vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati; ekspr. ves večer so stikali glave si šepetali; ekspr. tišči glavo v pesek (kot noj) noče videti neprijetne resnice, sprijazniti se z njo; pog. vedeti, znati iz glave na pamet; pog., ekspr. zaradi tega ti ne bo krona z glave padla se ne bo zmanjšal tvoj ugled; ekspr. imel sem dela čez glavo zelo veliko; pog. vreči skrbi čez glavo ne ukvarjati se z njimi; ekspr. čez glavo se je zadolžil zelo; pog. dekleti sta ji čez glavo zrasli se je ne bojita več, se ne zmenita za njene opomine; pog., ekspr. nakopati si kaj na glavo prevzeti nase neprijetno skrb za kaj; ekspr. radi bi svet na glavo obrnili, postavili spremenili trdna, ustaljena načela, spoznanja; pog., ekspr. saj nisem na glavo padel, da bi hodil tja nikakor ne bom šel tja, ker bi bilo to zame slabo; ekspr. postaviti resnico, ugotovitev na glavo prikazati jo v nasprotnem smislu; ekspr. ne grem, pa če se vsi na glavo postavite nikakor ne, sploh ne; ekspr. zadeti žebelj na glavo opozoriti na bistvo, priti do bistva stvari; pog. pohvala mu je stopila v glavo postal je domišljav, prevzeten; šalj. pijača mu je zlezla v glavo opil se je; ekspr. za glavo se je prijel, ko je zvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; pog. tudi on ima maslo na glavi tudi on je napravil prekrške, prestopke; pog., ekspr. vso organizacijo izleta sem imel na glavi za vso organizacijo sem moral skrbeti; ekspr. ne bom dovolil, da bi mi po glavi hodili da bi samovoljno, brezobzirno ravnali z menoj; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; zgrabiva zadevo pri glavi začniva z bistvom stvari; iron. v njegovi glavi je nekaj narobe njegove misli in dejanja so nekoliko čudaške; iron. ta ima pa slamo v glavi nič ne ve, ne zna; pog., ekspr. malo ga je imel v glavi bil je nekoliko vinjen; pog., šalj. manjka mu eno kolesce v glavi je nekoliko čudaški; ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. nima niti strehe nad glavo doma, stanovanja; ekspr. hotel je z glavo skozi zid izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. biti nov od nog do glave, od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. glavo za glavo če je kdo zakrivil človekovo smrt, naj se kaznuje s smrtjo; ekspr. več ima v mezincu kot ti v glavi neprimerno več ve kot ti; tvoja glava, tvoj svet stori, odloči se po svojem preudarku; več glav več ve; preg. po slabi družbi rada glava boli; preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmi; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti
♦ adm. glava začetni del uradnega dopisa, ki vsebuje podatke o pošiljatelju, številko dopisa, datum, ali ti podatki na ovojnici; alp. jeklena glava cepina scela skovan zgornji del; anat. mišična glava trupu bližji ali zgornji del mišice; elektr. magnetna zvočna glava priprava, ki spreminja električne signale v magnetni zapis na trak in narobe; magnetofonska glava magnetna zvočna glava pri magnetofonu; etn. lov na glave pri prvotnih ljudstvih zbiranje človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; film. filmska glava začetni del filmskega traku s podatki o filmu; gozd. glava sekire debelejši del sekire; grad. glava pilota topi zgornji konec pilota; les. glava del orodja ali strojne naprave, na katerega se namestijo noži ali drugačna rezila; strojn. cilindrska glava ali glava motorja del motorja, ki zapira cilinder na nasprotni strani kakor bat; frezalna glava; vrtalna glava del vrtalnega stroja, v katerega se vpne sveder ali kako drugo vrtalno orodje; teh. ojnična glava ali glava ojnice večji konec ojnice; sklepna glava kovice razširjeni konec, ki nastane, ko se kovica zakuje; glava risbe najvažnejši podatki o tehnični risbi na risbi sami; žel. tirnična glava zgornji, odebeljeni del tirnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

glava je sestavina izrazov

Glava ni žoga, Glava sivi, rit nori, Kdor nima v glavi, ima v nogah, Moja glava, moj svet, Od viška glava ne boli, Riba smrdi pri glavi, Več glav več ve, Vse je v glavi, Z glavo na zabavo

V VARIANTI IZRAZOV: Oko za oko, Sova sinici glavana pravi

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.-C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.-C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.-C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.-Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici-Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.-C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende (mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.-Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

glédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od gledati: gledanje in poslušanje / pozorno gledanje; gledanje televizijskih sporedov / dve gledanji sta prišli do izraza; kritično gledanje; različna ideološka gledanja na svet
♦ biol. binokularno gledanje gledanje z obema očesoma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

glédati -am nedov., glêj in glèj glêjte, stil. glédi glédite (ẹ́ ẹ̑)
1. upirati, usmerjati pogled kam: stala je in gledala; gledal je proti planinam; gledati na vse strani; gledati skozi okno; težko gledam v tako močno svetlobo; molčal je in gledal v tla; obrnila se je in gledala za njim; gledati navzgor, okoli, stran; pog. gleda kakor bik, tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; gleda kakor miš iz moke zaradi zaspanosti ima priprte oči; pog. gleda ko zaboden vol zelo neumno ali začudeno / križem gledati škiliti / kot vzklik mandi te gleda
// imeti odprte oči: glej, nikar ne miži; gleda, pa nič ne vidi; brez sončnih očal ne morem gledati / poglej, ali otrok gleda ali spi je buden / mladiči že gledajo
// preh. z gledanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: gledati film, televizijo; pojdimo gledat, kaj se dogaja; gledati kipe in slike ogledovati; gledati se v ogledalu ogledovati se
2. s prislovom s pogledom izražati kaj: bistro, grdo, lepo, milo, prijazno, srdito, srepo gledati; zamišljeno, žalostno gleda predse; zaljubljeno se gledata / zakaj jo tako čudno gledaš
3. biti obrnjen, usmerjen kam: soba gleda proti soncu; okno gleda na ulico / vanj je gledala cev velike pištole
4. izstopati, biti potisnjen iz svoje okolice: samo glava mu je gledala iz kožuha; krilo ji je gledalo izpod plašča / palec gleda iz čevlja; steklenica mu gleda iz žepa moli, štrli; pren. strah mu je gledal iz oči
5. s prislovnim določilom imeti določen odnos do česa: gledati z določenega stališča; sedaj je čisto drugače gledal na svet; kako gledaš na svoje delo; kritično gledati na sodobno življenje; na vse je gledal zelo osebno
6. ekspr., v zvezi z na prisojati čemu pomembnost: pri ženitvi ni gledal na bogastvo; če je šlo za sina, ni gledal na stroške; gleda bolj na zabavo kot na korist / samo na svoj dobiček gledajo; gledati na vsako malenkost
7. delati, ukrepati, da se zgodi zaželeno: gleda le na to, da bi kaj zaslužil; sama naj gleda, da ne bo imela težav; gledal bom, da se bo vse dobro končalo / jaz ti ne bom več pomagal. Sam glej / glej, da prideš; glejte, da ne pozabite
8. pog., s predlogom kazati zanimanje za osebo drugega spola: je že začela gledati po fantih; njen mož gleda za drugimi; samo za ženskami je gledal
● vznes. gledal bom lepše dni doživel bom čas, ko bom srečnejši; ekspr. takega početja ne bom več gledala prenašala, trpela; v njem so gledali velikega pesnika prepričani so bili, da je velik pesnik; gleda ga izpod čela grdo, jezno; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; ekspr. nikoli ni gledal ne na levo ne na desno delal je po svoje, ni upošteval mnenja, nasvetov drugih; ekspr. zelo gleda na obleko posveča veliko pozornost in skrb oblačenju; pazi na obleko, jo varuje; pog. glej ta čas na otroke pazi nanje; ekspr. gledati komu na prste nezaupljivo nadzorovati koga pri kakem delu, opravku; ekspr. ti le nase glej skrbi zase; ne govori o napakah drugih ljudi, saj sam nisi brez njih; pog., ekspr. v mesto sem prišel samo na uro gledat nisem opravil, kar sem se bil namenil; ekspr. povsod mu je gledala skozi prste bila je prizanesljiva do njegovih napak; ekspr. gledati smrti v obraz biti v smrtni nevarnosti; sedaj gledam na to z drugimi očmi imam do tega drugačen odnos; ekspr. le kam je gledal, ko se je oženil z njo kako da ni videl njenih napak; ekspr. črno gledati biti jezen; biti pesimistično razpoložen; črno gleda na razvoj dogodkov pričakuje neugoden razvoj dogodkov; ekspr. debelo gledati zelo začudeno; ekspr. pisano jo je gledal jezno, srepo; ekspr. sosedje me postrani gledajo ne marajo me; ekspr. nikar tako zabodeno ne glej zelo neumno ali začudeno; zmeraj na vse zviška gleda čuti se več vrednega, je domišljav; ekspr. veselje ga je bilo gledati vzbujal je občudovanje zaradi lepote, zdravega videza, spretnosti pri delu; ekspr. pojdi, ne morem te več gledati nočem, da si v moji bližini; ekspr. gledala sta se iz oči v oči stala sta si nasproti; pog. rada se gledata zaljubljena sta drug v drugega; tadva se gledata kakor pes in mačka sovražita se; podarjenemu konju se ne gleda na zobe pri podarjeni stvari se ne smejo iskati napake

gledáje

star.:

sedel je, ves čas gledaje proti vratom

mahala je, otožno gledaje za njim

gledajóč

-a -e:

govoril je, gledajoč zdaj enega zdaj drugega

napeto gledajoče občinstvo

sam.: število gledajočih je bilo razmeroma veliko

glédan

-a -o:

slika prikazuje bacile, gledane skozi mikroskop

življenje, gledano z očmi otroka

to vprašanje je gledano samo ekonomsko obravnavano

glédano v brezosebno-prislovni rabi za izražanje izhodišča gledanja, opazovanja:hiša je na levi strani ulice, gledano od postaje

gledano v smeri vožnje

pren., publ. strogo gledano, je bil ta ukrep nepotreben

akcija je, gledano v celoti, povsem uspela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

glédati na -am na nedovršni glagol, glagol (dogodkovnega/procesnega) razumevanja

kdo/kaj imeti odnos glede na koga/kaj
Na svet je gledal /zelo kritično/.

kdo/kaj ozirati se na koga/kaj
Pri ženitvi /kot preveč zaljubljen sploh/ ni gledal na bogastvo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

glínast -a -o prid.

ki je iz gline

SINONIMI:

glinen, knj.izroč. glinovnat, knj.izroč. ilovnat

ki vsebuje glino

SINONIMI:

glinen, knj.izroč. glinovnat

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

glób -í ž (ọ̑)
star. globel, brezno: pahnil ga je v glob; strmoglaviti v glob
● ekspr. drveti čez rob in glob ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

globálen -lna -o prid. (ȃ) publ.
1. celoten, skupen: globalni prejemki; globalna površina gozdov; globalno zvišanje mezd / globalne raziskave problema ki obravnavajo problem v celoti, brez podrobnosti / napisal je globalno in zelo ostro kritiko
2. približno podan, okviren, splošen: razpolagamo samo z globalnimi podatki; globalen program ekonomskega razvoja
3. nanašajoč se na vso zemljo, ves svet: sistem globalne televizije / globalna raketa raketa, ki lahko doseže poljubno točko zemeljske površine
♦ soc. globalna družba bolj ali manj razlikujoča se politična, gospodarska in kulturna celota človeštva, zlasti v okviru državne tvorbe; šol. globalni pouk pouk, ki ni razdeljen po predmetih, celostni pouk; globalna metoda metoda pri pouku branja, po kateri se izhaja iz besed in stavkov, ne iz zlogov, celostna metoda

globálno

prisl.:

globalno določati proizvodnjo

ugotovitve je treba jemati globalno

delež se je, globalno vzeto, zmanjšal v celoti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

globálen -lna -o (ȃ) ~ pogled na svet celosten; publ. Ta program je samo ~ okviren, splošen
globálni -a -o (ȃ) ~a metoda pri pouku branja celostna metoda
globálnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

globalístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na globaliste ali globalizem: globalistična ideologija, politika / globalistična utopija / globalistični svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

globalizácija -e ž (á)
proces, v katerem se svet spreminja, povezuje v gospodarsko in informacijsko enovito celoto: nasprotniki globalizacije; proces globalizacije; vpliv globalizacije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

globalizácija -e ž

proces, v katerem se svet spreminja, povezuje v gospodarsko in informacijsko celoto

SINONIMI:

publ. globalizem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

globalizácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

globetrotter -ja [glóptrôter] m (ọ̑-ȏ)
knjiž. kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge; svetovni potnik: bil je pravi globetrotter, saj je prepotoval že skoraj ves svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gmájna -e ž (ȃ)
1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov: onkraj potoka se širi prostrana gmajna; ves dan je pasel na gmajni / kraške gmajne / občinska, vaška gmajna
2. zastar. skupnost, skupina: trška gmajna je imela shod / ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gmájna -e ž

neobdelani, na redko porasli svet, navadno skupna last vaščanov

SINONIMI:

ekspr. gmajnica

GLEJ ŠE SINONIM: gozd
GLEJ ŠE: ljudstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

gmȃjna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gmajna ► gˈmaːi̯n’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf (mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.-Mik. (V. Gr. III. 173.)).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gníłəc, -łca, m. 1) der November, Meg., Boh.-C.; — 2) der Stickstoff, Jan., Vrtov. (Km. k.), Nov.; — 3) die Stieleiche (quercus pedunculata), Tuš. (R.); pogl. gnjelec; — 4) eine Art rother Schiefer, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

góba Frazemi s sestavino góba:
íti po góbe, množíti se kot góbe po dežjù, napíti se kot góba, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, píti kot góba, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, rásti kot góbe [po dežjù], vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, zrásti kot góbe po dežjù, žéjen kot góba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goboróden -dna -o; bolj ~ (ọ́; ọ̑) ~ svet
goboródnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gòl3 gôla -o tudi -ó [gou̯] prid. (ȍ ó)
1. ki je brez dlake, las ali perja: v gnezdu so bili še goli mladiči; gola in gladka brada; vzel je klobuk z gole glave; na nekaterih mestih je bila koža čisto gola / veje kostanjev so bile že gole; golo drevje
// ki je brez vegetacije: pred nami se je razprostiral gol svet; gole skale; gola zemlja / reber je bila še čisto gola
2. ki je brez obleke ali deloma pokrit z obleko: imela je gole roke in gol vrat; kipi golih boginj; nav. ekspr. klečati na golih kolenih; golo telo / biti gol; gol do pasu / obuti čevelj na golo nogo
// na katerem ni blazine, podloge: ležišče je imel na goli klopi / ekspr. sedeti na golih tleh
3. ki je brez opreme, okraskov: stene so bile popolnoma gole / okno je bilo brez zavese, golo / ekspr. dobil je le golo sobo
4. ekspr. ki je brez česa drugega: podal je golo analizo; to so le gole številke; naštevati gola dejstva / vse skupaj je gola formalnost / rešil si je le golo življenje / storiti kaj iz gole hudobije, nevoščljivosti
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: vse skupaj je gol nesmisel; to je gola laž; kar sem povedal, je gola resnica; po golem naključju ga je našel
● ekspr. obrali so jo do golih kosti prav vse so povedali o njej; branil se je z golimi rokami brez pripomočkov; to se ne vidi z golim očesom s prostim očesom; je gol ko ptič je brez kakršnegakoli imetja
♦ bot. goli cvet cvet, ki je brez cvetnega odevala; elektr. goli vodnik vodnik, ki je brez izolirne prevleke; teh. gola elektroda elektroda brez mineralne obloge

gôlo

tudi goló prisl.:

golo obrit obraz

gôli

-a -o sam.:

ekspr. po goli ga je našeškal po goli zadnjici

do golega obžrto drevje

ostriči do golega

sleči se do golega

♦

gozd. sečnja do golega, na, v golo da ne ostane nobeno drevo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

golȃzina, f. = golazen, C., Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gołčíca 1., f. dem. gol(ka) f., Svet. (Rok.); tu eno golčico, tam kako protje pobrati, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

golíca -e ž (í)
1. strm, s travo porasel svet, navadno nad gozdno mejo: golice so bile že pokrite s snegom
// strmina, na kateri je bil posekan gozd: spustil se je po golici navzdol
2. pšenica, ki ima klasje brez res: sejati golico
3. neizpolnjena tiskovina: izpolniti golico; brzojavna, čekovna golica
♦ petr. kamnina ali ruda, ki je nekoliko pokrita z zemljo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

golíca -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goličàv -áva -o prid. (ȁ á)
neporasel ali deloma porasel: goličav svet / krmežljavo, goličavo drevje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goličàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) ~ svet
goličávost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goličàv -áva -o prid.

ki je neporasel ali deloma porasel

SINONIMI:

knj.izroč. plan3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

goličáva -e ž (ȃ)
neporasel ali deloma porasel svet: puste goličave; siva, kamnita goličava; visoka goličava; pogozdovanje kraških goličav
// zemljišče, na katerem je bil posekan gozd: na novo pogozditi goličave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goličava

Predlog

goličave samostalnik ženskega spola

neporasel svet

IZGOVOR: [goličáva], rodilnik [goličáve]

PRIMERJAJ: Goličava

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goličáva -e ž

neporasel ali deloma porasel svet

SINONIMI:

goljava, knj.izroč. golečina, knj.izroč. golina

GLEJ ŠE SINONIM: poseka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

goličáva -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goličávast -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ svet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goličavski

Predlog

goličavska goličavsko pridevnik

nanašajoč se na neporasel svet

nanašajoč se na Cankarjevo Goličavo iz drame »Hlapci«

IZGOVOR: [goličáu̯ski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goljáva -e ž (ȃ)
neporasel ali deloma porasel svet: povzpeli smo se na goljavo; pusta, gorska goljava; skalnate goljave
// zemljišče, na katerem je bil posekan gozd: samo štori so štrleli iz goljave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

golomràz, -mráza, adj. kalt (ohne Schnee): golomraza zima, Cig., Svet. (Rok.), Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

golosèk -éka m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gǫ́nja, f. 1) das Treiben, die Treibjagd, Mur., Cig., Jan., Nov., SlN.; — otroci imajo vedno gonjo med seboj, treiben sich immer herum, haben eine Hetze, Polj.; — 2) die Brunft, Cig.; — 3) ein Schimpfwort für ein geiles Frauenzimmer, Lašče-Levst. (M.); — 4) nav. pl. gonje, der Weg, auf dem man das Vieh auf die Weide treibt, der Viehweg (in Wäldern, zwischen Zäunen und dgl.), Cig., Jan., Svet. (Rok.), Lašče-Levst. (M.), SlGradec-C., Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goràt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima veliko gor: gorat svet; gorata dežela / ekspr. gorati morski valovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goràt -áta -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȁ á á; ȁ ȃ á; á) ~ svet; poud. ~i morski valovi
gorátost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gòri osnájžiti ~ -im dov. olepšati, okrasiti: [svet] ſteroga je vséſzt dnévi gori oſznáj'zo KŠ 1754, 93; [može] kotere je zjezimi, zgyedrnoſztjom i ſzpobo'znoſztjom gori ozſznáj'zo KŠ 1771, A7b
gòri osnájženi ~ -a ~ -o
1. olepšan, okrašen: [ljudje] ſzo pa ſztejlom i zrázumnov düsov gori oſznáj'zeni KŠ 1754, 94
2. okrepljen: da tak ſztvojov csiſztov lubeznoſztyov gori oſznáj'zen mocsno obládam vſze ono KŠ 1754, 226

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gôrski -a -o prid. (ó)
nanašajoč se na goro: gorski greben; gorski vrhovi; gorska skupina; strma gorska pobočja / gorski zrak; gorska cesta; gorske rastline, živali / gorski svet; gorska pokrajina / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; gorski vodnik kdor se ukvarja z vodenjem ljudi po visokih gorah; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ bot. gorski brest; gorska sretena gorska rastlina z velikimi rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum montanum; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; med. gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; pravn. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu; zgod. gorski gospod v fevdalizmu zemljiški gospod, ki daje vinograde v zakup po gorskem pravu; gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gôrski -a -o (ó) ~ svet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gôrski svét -ega svetá m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gôrsko podnébje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gospodársko-sociálen -lna -o (á-ȃ)
gospodársko-sociálni -a -o (á-ȃ) ~ svet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gospodínjiti, -ȋnjim, vb. impf. als Hausfrau walten, das Hauswesen, insoferne es der Hauswirtin obliegt, führen; kadar ona gospodari, on pa gospodinji, je narobe svet, Z.; — g. koga, jemandes Wirtschafterin sein, C.; gospodinjila ga je sestra, Zv.; tudi: g. komu, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gospǫ́ščina, f. 1) der Herrenstand; tudi nji je dišala gospoščina, LjZv.; — 2) die Obrigkeit, Meg.; deželska in duhovska g., Trub.; od hude gospoščine silo in vse zlo trpeti, Dalm.; — 3) das Dominium, die Grundherrschaft, Cig., Jan.; — der herrschaftliche Grund, Svet. (Rok.); — 4) vormals: die Abgaben und Leistungen an die Grundherrschaft, ogr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

góšča -e ž (ọ́)
1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: plazil se je skozi goščo; skrivali so se po gozdovih in goščah
// gosto grmovje in drevje: lomastil je po gošči; z goščo porasle strmine
// mlad, nerazredčen gozd: začel je trebiti goščo; bukova gošča
2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: pod hišo je bila gošča najrazličnejših sadnih dreves; v daljavi je žarela gošča ribiških luči; obdala ga je gošča sabelj
3. kar je gostega, navadno v tekočini: gošča se je usedla na dno; gošča v kavi
// ekspr. gosta tekočina: žabe so pljusnile v smrdljivo goščo
4. nar. gorenjsko gozd: na obeh straneh ceste je bila gošča
● nar. gorenjsko oče je bil dve leti v gošči pri partizanih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gošča [gọ́šča] samostalnik ženskega spola

z gostim grmovjem porasel svet; goščava; gošča
kar se v tekočini nabere na dnu; usedlina; gošča

PRIMERJAJ: goščava, goščevje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goščáva -e ž (ȃ)
1. z gostim grmovjem in drevjem porasel svet: težko se je prebijal skozi goščavo; skril se je v goščavo nad potjo
// gosto grmovje ali drevje: z goščavo porasel svet / ekspr. vrt je taka goščava, da ga bo težko očistil / goščava in pušča
2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa v majhnih medsebojnih presledkih: goščava dreves, stebel; pren. goščava perečih vprašanj
3. ekspr. gostost: grozdje se zaradi prevelike goščave trt ni lepo razvilo
4. kar je gostega, navadno v tekočini; gošča: v steklenici je ostala sama goščava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goščáva -e ž

z gostim grmovjem in drevjem porasli svet

SINONIMI:

gošča, goščavje, ekspr. goščavica, nar. hosta, knj.izroč. šikara

GLEJ ŠE SINONIM: gošča

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

goščáva -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goščava ► gȯšˈčaːva -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goščávnat -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ svet
goščávnatost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

goščevje [gọ́ščevje] samostalnik srednjega spola

z gostim grmovjem porasel svet; goščava; gošča
kar se v tekočini usede na dnu; usedlina; gošča

PRIMERJAJ: gošča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

góščnat -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~ svet ob vodi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

govorílọ, n. 1) das Sprachwerkzeug, das Sprachorgan, Cig., Jan., Cig. (T.); koliko moč ima podnebje na govorila! Navr. (Kop. sp.); — 2) die Art zu sprechen: on je tacega govorila, Z.; — der Vortrag, Cig.; — die Mundart, der Dialect, Cig., C.; — 3) das Reden, die Reden: govorilo je zdravilo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — der Redestoff: govorila izmanka, der Redestoff geht aus, Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gòzd gôzda tudi gózd -a m, mn. gozdôvi tudi gôzdi tudi gózdi (ȍ ó; ọ̑)
1. z drevjem strnjeno porasel svet: nad hišo se razprostira gozd; iti v gozd po drva; hoditi po gozdu; delati, živeti v gozdu; temni, zeleni gozdovi; gozdovi in travniki; prodal je več arov gozda / bukov, hrastov, smrekov gozd; iglasti, listnati gozd; tropski gozd
// drevje, ki raste strnjeno skupaj: gozd zarašča pašnik; vihar je hudo opustošil gozd; pokrajina je porasla z bukovimi gozdovi / izkoriščati gozd; krčiti, trebiti gozd
♦ gozd. črni gozd z iglastim drevjem; enodobni gozd ki ima drevesa približno enake starosti; mešani gozd v katerem raste več drevesnih vrst; varovalni gozd ki varuje zemljišče pred erozijo
2. ekspr., z rodilnikom velika množina pokonci stoječih predmetov: gozd tovarniških dimnikov; po strehah je cel gozd televizijskih anten
● zaradi dreves ne vidi gozda zaradi posameznosti ne dojame celote; pog. oče je bil dve leti v gozdu pri partizanih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gòzd gôzda m

drevje, ki raste strnjeno skupaj; z drevjem strnjeno porasli svet

SINONIMI:

nar. boršt, pesn. gaj, nar. gmajna, nar. gošča, ekspr. gozdek, ekspr. gozdič, ekspr. gozdiček, ekspr. gozdni labirint, nar. hosta, knj.izroč. les, star. lesovje, knj.izroč. log1, knj.izroč. loza, nar. šuma

GLEJ ŠE SINONIM: veliko3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

gózd -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gózdnat -a -o prid.

ki je porasel z gozdom

SINONIMI:

star. gozdovit, nar. hostnat, star. lesnat1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

gozdovít -a -o prid. (ȋ)
star. gozdnat: gozdovit svet; gozdovita dežela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gozdovít -a -o; bolj ~ (ȋ) star. gozdnat: ~ svet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

grȃbež, m. 1) der Raffer, raubsüchtiger, habgieriger Mensch, Cig., Mik.; — der Plünderer, Zora; — 2) der Raub, ZgD.; g. po belem dnevi, ein Raub bei hellem Tage, Slovan; božji g., das Sacrilegium, LjZv.; tatvina in g., Diebstahl und Raub, Zora; die Plünderung: v vsakem slučaju grabeža, DZ.; — die geraubte Beute, Jan.; — 3) das Rechen, das Streurechen: v tem gozdu imam g., Svet. (Rok.); — was zusammengerecht wird: z. B. dürres Laub, Jan.; zusammengerechtes Heu, Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gráblje, -bəlj, f. pl. 1) der Rechen; travnate, mrvnate g., der Gras-, Heurechen, Svet. (Rok.); imeti pašo za grabljami (Notr.), po grabljah (Gor.), = imeti pravico pasti po košnji; — grablje ima, vil pa ne, er ist ein Nehmer, aber kein Geber, Lašče-Levst. (M.); — 2) eine rechenähnliche Vorrichtung: a) der Rechen des Webers, Bolc-Erj. (Torb.); b) eine Art Futterraufe, C.; — c) der Wasserrechen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

grád Frazemi s sestavino grád:
gradíti gradôve v oblákih, obétati zláte gradôve, obljúbljati gradôve v oblákih, postávljati gradôve v oblákih, zídati gradôve v oblákih, zídati zláte gradove v obláke, zláte gráde si obétati, zláti gradôvi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gramóznat -a -o; bolj ~ (ọ̑) ~ svet
gramóznatost -i ž, pojm. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gramóznat -a -o prid.

ki je bogat z gramozom

SINONIMI:

neknj. pog. šodrast

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024

grápa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

grápina, f. po hudournikih razrit svet, Rut. (Zg. Tolm.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gŕbast -a -o prid.(ŕ)
ki ima grbo: bil je majhen in grbast / ima grbasto postavo / stara, grbasta ženica sključena, upognjena / grbast svet neraven, valovit

gŕbasto

prisl.:

od neprestanega branja se drži grbasto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.

gŕbast -a -o; bolj ~ (ŕ) ~ človek; poud. ~ svet |neraven, valovit|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 5. 2024.