abec -a samostalnik moškega spola
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda] STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...
abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna
ETIMOLOGIJA: ↑abeceda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Abecedno razvrščanje imen s predimki

Kako razvrstimo po abecednem redu večdelne priimke, ki se začnejo z van/de, pisano z malo začetnico, npr. van den Berg?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

àbnormálen -lna -o prid.(ȁ-ȃ)
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

abominatio – samostalnik ženskega spola
gnusoba
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

abonènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: biti abonent; abonenti imajo popust; sprejemati abonente; menza ima veliko abonentov
♦ gled. abonent reda B

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aboníranec -nca m (ȋ)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ábraham Frazemi s sestavino Ábraham:
preselíti se k Ábrahamu, priblížati se Ábrahamu, spoznáti pri Ábrahamu, sréčati Ábrahama, srečeváti Ábrahama, vídeti Ábrahama

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ábrahamov Ábrahamova Ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo]
FRAZEOLOGIJA: Abrahamova leta, Abrahamovih let
ETIMOLOGIJA: ↑Abraham
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ETIMOLOGIJA: ↑abraham
Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

absénca -e ž (ẹ̑)
izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ med. krajša nezavest

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

absolucija -e (absolucija, absolacja°, absalucija) samostalnik ženskega spola
1. versko oznanitev odpuščanja grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odveza
2. besedilo oznanitve odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 96 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: privata absolucija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

absolutíst -a m (ȋ)
1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

absolutíst -a m
oblastnik, ki ima vso oblastpojmovnik
SINONIMI:
absolutni vladar, absolutistični vladar
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik razsvetljeni absolutist
GLEJ ŠE SINONIM: oblasten, oblastnež
GLEJ ŠE: oblastnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

absolutízem -zma m (ī)
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

absolviran -a -o deležnik
versko, od česa ki mu je dano odpuščanje grehov, odveza; SODOBNA USTREZNICA: odvezan
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol
versko, kdo; od česa, kogatož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

abstráktna pravíca -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
àconálna pŕst -e prstí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

adjuvánt -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

administratívni rúbež -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

adónis -a m (ọ̑)
knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

adplicirati -am dovršni glagol
kdo; komu kaj narediti, da kdo postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: pridružiti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

adréma -e ž (ẹ̑)
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi; adrema novinarjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

adúltni stádij -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

adútka -e ž (ȗ)
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: reprezentanca ima adutko med mladinkami; prva, velika adutka / njihova glavna adutka za predsednico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
aerofág -a m (ȃ)
med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aêrosiderolít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

afektíran afektírana afektírano pridevnik [afektíran] ETIMOLOGIJA: iz *afektirati iz ↑afekt
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] STALNE ZVEZE: afektivna motnja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

afílni kserofít -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

afinja ž, F4, resimus, -a, -um, klukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena Affina; ſimia, -ae, ena affina; ſimius, -ÿ, ene affine moṡhyz; ſphinx, -gis, vel ſphingos, ene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

afnáti se afnám se nedovršni glagol [afnáti se] ETIMOLOGIJA: ↑afna
Agar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Hagara: Kakor tudi je shluſila ta reuna shena Agar im. ed., inu nje ſyn Ismael ǀ tej reuni sheni Agar daj. ed. ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni Agar daj. ed. ǀ Ali Angel ſapovej Agari daj. ed., de ima ſupet verniti v' Abramovo hisho ǀ kadar ſara ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar tož. ed. Hagára, lat. V Agar, Sarina dekla, ki je Abrahamu rodila Izmaela (SP 1 Mz 16,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

agenda -e samostalnik ženskega spola
protestantski cerkveni obrednik
FREKVENCA: 7 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

agílen agílna agílno pridevnik [agílən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. agil iz lat. agilis ‛hiter, okreten, živahen’ - več ...
agílnost agílnosti samostalnik ženskega spola [agílnost] ETIMOLOGIJA: ↑agilen
aglutinírana foraminífera -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

agoníst -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

agrárna régija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

agrárno mésto -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

agregát SSKJ² samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

agronọ̑m -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

agrúm agrúma samostalnik moškega spola [agrúm] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. agrume < vulglat. *acrume ‛kisel (sadež)’, prvotneje ‛oster’ < lat. ācer
ah medmet
1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ahilov
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ahilova Ahilovo pridevnik
IZGOVOR: [ahílou̯], ženski spol [ahílova], srednji spol [ahílovo]
ZVEZE: Ahilova/ahilova peta, Ahilova/ahilova tetiva

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ahtati nedov., F3, attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; prim. neahtati 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

airedalski airedalska airedalsko pridevnik [êrdelski] in [erdélski]
STALNE ZVEZE: airedalski terier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. Airedale, po istoimenski angleški pokrajini
aj3 medmet
1. v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.1 izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. izraža začudenje, ogorčenje; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, nestrinjanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 navadno v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
7.1 izraža zadovoljstvo ob ugotovitvi, mnenju; SODOBNA USTREZNICA: ah
7.2 izraža privoščljivost; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. izraža spodbudo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no
9. izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
10. izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
10.1 izraža vdano prepričanje o povedanem; SODOBNA USTREZNICA: o
FREKVENCA: 57 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola
1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik
1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski
1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski
2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje
3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški
4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski
FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ajdovščina -e samostalnik ženskega spola
1. skupnost poganov
2. pogansko mišljenje, poganski način življenja; SODOBNA USTREZNICA: poganstvo
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola
1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema
1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe
FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ajfranje -a (ajfranje, ajfrajne, ajfrane, ajfrajnje) samostalnik srednjega spola
1. ekspresivno velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, ljubosumnost
4. velika toplota, ki jo (ob močnem gorenju) oddaja ogenj; SODOBNA USTREZNICA: vročina
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ajfrarski -a -o pridevnik
ki se nanaša na ajfrarje in ajfranje
FREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih
TERMINOLOGIJA: ajfrarska postava, ajfrarski Bog, ajfrarski ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ajfrati -am nedovršni glagol
1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

akcentuácija -e ž (á)
jezikosl. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo
// zaznamovanje z akcenti:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

akceptírati akceptíram dovršni in nedovršni glagol [akceptírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. akzeptieren in frc. accepter iz lat. acceptāre iz accipere ‛sprejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
ákcija1 -e ž (á)
1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti dobrodelno akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati v akcijah; čistilna, krvodajalska akcija; preventivna akcija Rdečega križa; uspeh iskalne, reševalne akcije / nagradna, oglaševalska akcija / mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija
// delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo
2. ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: trgovsko podjetje ima velikokrat akcije; blago, izdelki v akciji
3. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
♦ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ako vez. ako, če: netoshi zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ Glihi vishi tudi vij aku bote v'gnadi Boshij obene druge rizhij ſe nebotebali ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam, Bug bode tudi vſmilen s'shuami ǀ terbei … na ſemli ſe ponishat, oku hozhe v'Nebeſſih povishan biti ǀ Naſha vera je perglihana eni tizi, katera ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo ima ǀ Inu akuletu nej sadosti ſam njega gre iskati ǀ ako pak hozhjo nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti, imajo ſe grevat, inu spokorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij per naſs prebiuat, taku hozhe de serce imamo njemu perpravit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ako1 (aku, ako, oku) veznik
1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 s povednim naklonom
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
1.2 s pogojnim naklonom
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1 s povednim naklonom
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
2.2 s pogojnim naklonom
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: ako Bog hoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

akórd1 -a m (ọ̑)
skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja
♦ glasb. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

akrátopéga -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

akrátotêrma -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

akrisól -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

akrokóntna obíčkanost -e -i ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
aktínija -e ž (í)
zool. na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aktinomórfni cvét -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aktíva1 -e ž (ȋ)
1. ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima: povečati aktivo
2. voj. službujoča vojska:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aktíva2 -tív s mn. (ȋ)
ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima: povečati aktiva; aktiva in pasiva; zmanjšanje aktiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aktíva -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aktívna volílna pravíca -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aktívni pirofít -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Aktivno državljanstvo
Zanima me, ali je termin aktivno državljanstvo ustrezno poimenovanje za pojem, ki označuje delovanje posameznika na različnih področjih življenja za splošno korist skupnosti in ne le za izpolnitev njegovih osebnih interesov. Pojavilo se je vprašanje, ali bi bilo ustreznejše poimenovanje dejavno državljanstvo . Kateri termin je po vašem mnenju ustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

akústika -e ž (ú)
1. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika / center, oddelek za akustiko
2. prisotnost, kakovost zvoka v prostoru: skrbeti za akustiko; strokovnjak za akustiko; težave z akustiko / dvorana ima dobro akustiko je akustična

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

»Alah« ali »Allah«?

Ali je Allah z dvojnim »L« še vedno pravopisna napaka? Današnja želja slovenskih muslimanov in ANG/NEM/BOS vpliv je za Allah z dvojnim »L«.

Slovenščina ima več besed, ki imajo dva soglasnika skupaj, npr. »oddaja« in »izzvati«. Pa za isti razlog lahko pišemo Allah z dvojnim »L«? Mogoče (od/iz) prefiksa, vendar »Al-lah« tudi ima prefiks.

Vse islamske verske skupnosti pišejo Allah z dvojnim L. Kdaj bomo pisali Alah z dvojnim L?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alárm -a m (á)
1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm pri požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm; lažni alarm
// naprava, ki daje tak znak: sprožil se je požarni, protivlomni alarm; izklopiti, vklopiti alarm; vlomilci so najprej onesposobili alarm; avtomobil ima vgrajen avtomobilski alarm
// naprava ali njena funkcija, ki s takim znakom opozarja na kaj sploh: zazvonil je alarm; nastaviti alarm; vibracijski alarm; alarm na mobilniku, na uri
♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti
// čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma
2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Albanija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Albanije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Republika Albanija
država v Evropi
IZGOVOR: [albánija], rodilnik [albánije]
BESEDOTVORJE: Albanec, Albanka, Albančev, Albankin, albanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

albumínski albumínska albumínsko pridevnik [albumínski]
STALNE ZVEZE: albuminska skuta
ETIMOLOGIJA: ↑albumin
aleksander
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
aleksandra samostalnik moškega spola
papagaj
IZGOVOR: [aleksándər], rodilnik [aleksándra]
BESEDOTVORJE: aleksandrov
ZVEZE: zlati aleksander
PRIMERJAJ: Aleksander

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aleksandrijski -a -o (aleksandriski) pridevnik
ki se nanaša na Aleksandrijo; SODOBNA USTREZNICA: aleksandrijski
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aleluja1 (aleluja, haleluja) nesklonljivo, samostalnik predvidoma moškega spola
obredni enobesedni slavilni (velikonočni) spev; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: 12 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aleluja2 (aleluja, haleluja) medmet
izraža veselje, hvalo Bogu; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alépski alépska alépsko pridevnik [alépski]
STALNE ZVEZE: alepski bor
ETIMOLOGIJA: po mestu Alep v Siriji
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski] ETIMOLOGIJA: ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alêrgik alêrgika samostalnik moškega spola [alêrgik] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergiker, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Alexa, Siri ... digitalni pomočniki in njihov zapis

Bi Aleksa (Amazonova digitalna 'pomočnica') in Siri (Applova digitalna asistentka) pisali z veliko ali z malo. Povsod se pojavljajo zapisi z veliko, ampak po analogiji z barbi (punčko) in glede na to, da gre za vrsto pomočnika oziroma asistenta, bi bilo treba to v bistvu pisati z malo? Kaj menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

álfa Frazemi s sestavino álfa:
álfa in ómega čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

álga -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Algoritemsko ojačevanje
Kateri je po vašem mnenju najprimernejši slovenski ustreznik za angleški termin  algorithmic amplification ? Termin označuje zviševanje odmevnosti in vpliva posameznih spletnih vsebin na račun drugih kot posledice algoritmov, ki so izdelani na podlagi ogledov in izbir spletnih uporabnikov. V prevodih institucij EU se pojavljajo poudarjanje , izpostavljanje , jačanje , povečevanje odmevnosti.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

àli2 in ali vez. (ȁ)
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. star., v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, a5, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ali2 vez. 1. ali: slasti taistim Mashnikom, kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ satorai obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi, temuzh ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril ǀ drugi dan sapovej timu Pashetu de bi hitru vun shal vuprashat ali ſo ſturilij vshe Kar ijem je Krail sapovedal ǀ premiſlite ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen ſe voiskovati, inu premagat ſvoje ſaurashnike, te greshnike, inu greshinze 2. pa, toda, vendar: Veliku je poklizanih, ali malu isvolenih ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò, ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (ali ta plemen nijm nezh nej shkodil) temuzh te Kateri ſo ijh bilij v'pezh vergli lete je bil ſeshgal ǀ Poſtavimo de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſe ſupet pruti Astrologu toshi, alj leta ga potroshta ǀ Moli uni, ter pravi: ozha nash, alivener Boga ne lubi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alifátski -a -o prid. (ȃ)
kem. ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi: alifatski amin; alifatske spojine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je beseda »notica« enaka besedi »novica«?

Ali je beseda notica enaka besedi novica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je besedna zveza »anketni vprašalnik« sprejemljiva?

Zelo mi bo dobrodošlo vaše pojasnilo besedne zveze: Ali je pravilno, da govorimo in pišemo o anketnem vprašalniku? Bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o anketi ali bi bilo bolj prav, da govorimo in pišemo samo o vprašalniku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je človek, ki se prehranjuje rastlinsko, »vegan« ali »veganec«?

Prevajam knjigo o ultratriatloncu, ki se prehranjuje vegansko (samo z rastlinsko hrano) in mu torej rečemo − vegan ali veganec? V slovenskem prostoru se pojavljata oba izraza, zato res ne vem, kaj bi. SP trdi, da je vegan neobčevalni izraz za vegetarijanca(!). Zmedi torej ni videti konca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?

Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je medicina »katastrofna« ali »katastrofična«?

Zanima me, katera rešitev bi bila jezikovnosistemsko boljša, tj. katastrofna ali katastrofična medicina.

https://www.gov.si/teme/katastrofna-medicina/https://www.nijz.si/sl/katastrofna-medicinahttps://www.sta.si/676903/drugi-kongres-urgentne-medicine-v-portorozuhttp://projekt.slovenscina.eu/Media/Kazalniki/Kazalnik17/Kazalnik_17_Slogovni_prirocnik_SSJ.pdf

Če imamo npr. katastrofični dogodek, potem bi morali imeti tudi katastrofično medicino, vsekakor pa ne katastrofne (če že, potem vsaj katastrofalno, pa še to je zelo vprašljivo).

Kaj menite?

P. S. Kot zanimivost še tole: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?t=2545906

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

  • Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije - najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je »najmlajši« lastnostni ali vrstni pridevnik?

Zanima me, ali gre v spodnjem primeru za vrstni ali lastnostni pridevnik.

  • Knjiga sicer ni namenjena najmlajšim bralcem, a vseeno kar kliče po ilustracijah.

Če bralce razdelimo v tri kategorije – najmlajši (torej otroci), mladi, odrasli, potem lahko rečemo, da lahko gre za vrstni pridevnik, čeprav je pridevnik v zgornji povedi v presežniku. Zdi se mi, da je v tem kontekstu rabljen vrstno, čeprav ima značilnosti lastnostnih pridevnikov (se stopnjuje). Menim, da bi se težko vprašal kakšnim. Imam prav?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je pravilno »dezodorant« ali »deodorant«?

Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je pravilno »predzvita« ali »pred zvita« struktura?

Zanima me ali je pravilno zapisano predzvita / pred zvita struktura?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je prav pisati »avto bomba« ali »avtobomba«?

Ali se pravilno zapiše npr. avto – bomba, avtobomba ali drugače (ter npr. človek – vesoljec)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je prav reči »goričanske« ali »goričke« šivilje?

Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je »ujna« mamina sestra ali žena materinega brata ali sestre?

Brala sem razlago v SSKJ za samostalnik ujec in lušno piše – starinsko mamin brat. Zasledila sem, da je razlaga ujne – da je to mamina sestra. Kolikor mi je znano je ujna ujčeva žena in ni krvno sorodstvo, tako kot je strina, žena od strica in ni krvno sorodstvo. Teta je mamina ali očetova sestra, a tu se mi zdi, da se je že izgubilo, po kateri strani – mamini ali očetovi. Njen mož maj bi bil tetec, a tudi to se je izgubilo.

Lahko kako preverite za ujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je uporaba okrajšave »vs.« (verzus) v slovenščini sprejemljiva?

Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali je zgradba »v zvezi z (nečim)« pogovorna ali knjižna?

Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?

Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali lahko uporabimo izraz »meso nečesa« za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa?

Zanima me, ali lahko uporabimo izraz meso nečesa za poudarjanje najpomembnejšega dela nečesa, podobno, kot se to počne v angleščini s frazemom the meat of it.

Na primer, The meat of the novel lies in its powerful exploration of human emotions. bi bilo prevedeno kot Meso romana leži v njegovi močni raziskavi človeških čustev..

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali naziv spada k imenu ali priimku?

Zanima me kako pa je z uporabo nazivov v primeru, da moraš uporabiti samo ime ali samo priimek? Npr. da prijavljaš nekoga na neko konferenco, ki ne dopušča posebne navedbe naziva, želiš pa izpostaviti, da ima oseba naziv. Ali ga pripišeš k imenu ali k priimku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Alinejno naštevanje z vmesnimi slikami in besedilom

Imam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.

Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.

Na dopust ne smemo brez: – sončnih očal,

[Slika sončnih očal] Slika 1: Sončna očala

Izberite očala z UV-zaščito.

– zaščitne kreme,

[Slika kreme] Slika 2: Zaščitna krema

Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.

– kopalk.

[Slika kopalk] Slika 3: Kopalke

Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali obstaja glagol »avtostopati/avtoštopati«?

V vašem slovarju nisem našel glagolov avtoštopati niti avtostopati, našel pa sem samostalnike kot npr. avtoštopar, avtostopar, itd. Na osnovi najdenih samostalnikov sklepam, da sta v slovenščini dovoljena tudi iskana glagola, ne razumem pa, zakaj jih v vašem slovarju ni možno najti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali obstajajo tudi neštevni dvojinski samostalniki?

Poznamo množinske neštevne samostalniki (npr. možgani) in neštevne edninske samostalnike (npr. zrak).

Ali obstajajo mogoče tudi neštevni dvojinski samostalniki?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali se »PlayStation« vede kot desni ali levi prilastek?

Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:

  • konzola PlayStation ali PlayStation konzola
  • igra PS4 ali PS4 igra
  • naročnina PlayStation Plus ali PlayStation Plus naročnina

Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali se pravilno piše »bloger« ali »blogar«?

Zanima me, kako se pravilno piše: bloger ali blogar?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali so imena vinorodnih okolišev stvarna lastna imena?

Prosim Vas za naslednji odgovor: kako pravilno pišemo LJUTOMERSKO ORMOŠKI VINORODNI OKOLIŠ? Kje postavljamo velike začetnice in ali je potreben vezaj med ljutomersko-ormoški?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali so predlogi besede?

Spoštovani, zanima me, ali je predlog beseda. Na primer, predlog iz. So predlogi besede? Hvala za trud in prijazen pozdrav.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali sta izraza »brusni« in »brusilni« sopomenki?

Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali sta »piškot« in »keks« sopomenki?

Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali sta »vseeno« in »kljub vsemu« pomensko enaka?

Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?

Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alkimist -a m alkimist: vejm, de Alchimiſti im. mn. pravi, de Lapis Philoſophorum ima to muzh, de s'kotlovine, inu s'shelesa slatu ſtury (II, 452) ← it. alchimista; → alkim(ij)a

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alkohóličarka -e ž
ženska, ki ima zaradi odvisnosti od alkohola telesne, duševne in socialne motnjepojmovnik
SINONIMI:
odvisnica, med. etiličarka, slabš. pijanka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

alkohólik -a m
kdor ima zaradi odvisnosti od alkohola telesne, duševne in socialne motnjepojmovnik
SINONIMI:
odvisnik, med. alkoholoman, med. etilik, slabš. pijanec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

alkôva -e ž (ȏ)
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

almožna -e (almožna, almožnja) samostalnik ženskega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.1 kar se dá/naredi potrebnemu duhovnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: (duhovna) pomoč
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
3. premoženje, ki se upravlja po volji tistega, ki ga daje na razpolago potrebnim; SODOBNA USTREZNICA: miloščinska ustanova
FREKVENCA: 141 pojavitev v 16 delih
TERMINOLOGIJA: flegar almožne

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

almožni -a -o pridevnik
1. ki se nanaša na tiste, ki dajejo miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski
2. ki je povezan s tistimi, ki so oskrbovani z miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
TERMINOLOGIJA: almožna hiša

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

almožno -a (almožno, almužno) samostalnik srednjega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
FREKVENCA: 18 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alokromátski minerál -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aloploíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

álotetraploíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alotíl -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

álotriploíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alotropíja -e ž (ȋ)
kem. lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik: alotropija ogljika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski] STALNE ZVEZE: alpinski pas
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

álpska réka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

álpsko smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ált -a m (ȃ)
nizek ženski ali deški glas: poje alt / govoriti z altom; ima prijeten alt
♦ glasb. prvi alt
// nav. mn. altistka ali altist: nastopili so soprani in alti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

altar -ja/-a samostalnik moškega spola
1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa
2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar
3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih
TERMINOLOGIJA: altar žganega ofrovanja, gorski altar, kadilni altar, služabnik altarja, služiti/streči altarju / vardevati altarja, zakrament altarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alternatívna ponúdba -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

álterscéna -e ž
publ. delovanje, ki ima za cilj uveljavljanje drugačnih, nasprotnih načel od ustaljenih, uradnih na kakem področju; skupina ljudi, ki tako delujejo
SINONIMI:
publ. alternativa, publ. alternativna scena

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

altman -a (altman, auptman, haubtman, altmon) samostalnik moškega spola
1. poveljnik vojaške enote; SODOBNA USTREZNICA: častnik
2. kdor ima, izvaja oblast na kakem področju; SODOBNA USTREZNICA: oblastnik
FREKVENCA: 144 pojavitev v 22 delih
TERMINOLOGIJA: altman templa , deželski altman

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Aluminijasta odreznina
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo] ETIMOLOGIJA: ↑aluminij

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Aman -a m osebno lastno ime Haman: Ta hudobni Aman im. ed. vſijh vishah je hotu pogubiti, inu Konzhati te Iudje ǀ Aman im. ed. ta vishishi Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ je reis de Amon im. ed. Syrus je bil ſilnu bogat ǀ na tu faush toshbo tiga hudobniga Amana rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona rod. ed. ǀ Aſſuerus je bil povabil Amana tož. ed. v'goſtie ǀ ter sapovej obejſit tiga ſaurashniga Amana tož. ed. Hamán, lat. V Aman, Hamedátov sin, ljubljenec perzijskega kralja Kserksa, ki je sklenil pokončati Jude, vendar je bil sam skupaj s svojimi sinovi obešen 508 pr. Kr. (SP Est 3,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ambiênten tudi ambiénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na ambient: ambientne značilnosti / knjiž. hiša ima izrazit značaj ambientnega spomenika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ambivalénten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos; ambivalentni značaj dubrovniške književnosti; ambivalentna osebnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

amen3 medmet
1. izraža resničnost, potrditev; SODOBNA USTREZNICA: amen
1.1 v zvezi reči amen z besedami izraziti mnenje, da je kaj prej izrečenega v skladu z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: strinjati se
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika]
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)
amfiiónska površínsko aktívna snôv -e -- -e snoví ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

āmfora -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

amfotêrna molékula -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

amínoglikozídni antibiótik -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

amínosládkor -sladkórja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

amortizácijski amortizácijska amortizácijsko in amortizacíjski amortizacíjska amortizacíjsko pridevnik [amortizáciski] in [amortizacíski] ETIMOLOGIJA: ↑amortizacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

amortizíranje amortizíranja samostalnik srednjega spola [amortizíranje] ETIMOLOGIJA: ↑amortizirati
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
ampêrski ampêrska ampêrsko pridevnik [ampêrski] STALNE ZVEZE: amperska ura
ETIMOLOGIJA: ↑amper

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
Ana -e ž osebno lastno ime 1. Ana: Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana: Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anabólni steroíd -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anacíden -dna -o (ȋ) zdrav. |ki ima premalo kisline|
anacídnost -i ž, pojm. (ȋ) zdrav. |pomanjkanje kisline|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
Analiza povedi: besedne vrste, kategorialne in skladenjske lastnosti

Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;

  • Nekdo ima streho nad glavo in lepo na toplem živi, v nedeljo se vozi v naravo, za ženo in fička skrbi.

Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Analiza razpoloženja
V slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

analóg -a m (ọ̑)
1. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analog jubilejnemu zborniku; marljiva kranjska čebelica je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca
2. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

analóg -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ananijev -a prid. Hananijev: tvoj greh bres vſe glihe je bil vezhi kakor Annaniau im. ed. m, inu Saphiræ ǀ vaſſ ima gvishnu preſtrashit shtraifinga Annaniaua im. ed. ž, inu Saphiræ (V, 203) → Ananija(s) 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

andel1 -dla (andel, handel) samostalnik moškega spola
1. dejanje, dejavnost, s katero se kaj uresniči
2. dejavnost, navadno gospodarska, za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: posel
2.1 kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje, kupčevanje
2.2 dogovor o spremembi lastništva česa s plačilom dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: kupčija
3. kar je, se dogaja in ni podrobneje poimenovano; SODOBNA USTREZNICA: stvar, reč
3.1 kar je, se dogaja in je natančneje določeno v sobesedilu
FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih
TERMINOLOGIJA: pravdni andel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

andezít -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

andezítni túf -ega -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

andoht -i (andoht, andaht) samostalnik ženskega spola
1. zavestna (miselna) zbranost; SODOBNA USTREZNICA: pozornost, predanost
2. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
3. v zvezi z lasten pamet, premislek, presoja
4. velika prizadevnost, navdušenje za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost
5. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh; SODOBNA USTREZNICA: zaobljuba
FREKVENCA: 109 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik
1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč
FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

andosól -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

androgéni androgéna androgéno pridevnik [androgéni] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. androgen, glej ↑androgen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

androgín2 androgína androgíno pridevnik [androgín] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl., nem. androgyn, frc. androgyne) iz srlat. androgynus, iz gr. anḗr ‛moški’ + gynḗ ‛ženska’
androginíja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

androgínost androgínosti samostalnik ženskega spola [androgínost] ETIMOLOGIJA: ↑androgin
androíden pridevnikETIMOLOGIJA: ↑android, v drugem pomenu po imenu odprtokodnega operacijskega sistema Android

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anekdótičen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. nanašajoč se na anekdoto: anekdotičen zapis; anekdotična novelistika / anekdotični humor / ta človek ima že kar anekdotično smolo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

áneks tudi anéks -a m (ȃ; ẹ̑)
knjiž. priloga k spisu ali pogodbi; dodatek, priključek: izdaja ima tudi tekstnokritični aneks; aneks konvencije o cestnem prometu; aneks memoranduma
// prizidek: aneks k valjarniški lopi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...
anémičen -čna -o prid. (ẹ́)
med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik; postati anemičen
// knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anémik -a m (ẹ́)
med. kdor ima anemijo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ànevploíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh, bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh, bíti [právi] ángel, dóber kàkor ángel, dóber kot ángel, kot ángel váruh, [lép] kot ángel, módri ángel, pádli ángel, spáti kàkor ángel, sprémljati kóga kot ángel váruh, zaspáti kot ángel

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

angel -a m angel: pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola
1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
4. človek brez greha
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
TERMINOLOGIJA: angel zaveze/testamenta, veliki/višji angel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ángelski -a -o prid.(á)
nanašajoč se na angele: angelski zbori / ta otrok ima angelski obraz; angelska lepota / angelsko češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ángioplástika -e ž (ȃ-á) med.
širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček: z angioplastiko so razširili ledvično arterijo / uspešna angioplastika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

angórski -a -o prid. (ọ̑)
v zvezi s koza, kunec, mačka ki ima dolgo, mehko dlako: čistokrvna angorska mačka / jopica iz angorske volne

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anizodézmični kristál -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anizomiárija -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anizotropíja -e ž (ȋ)
fiz. pojav, da ima snov v različnih smereh različne fizikalne lastnosti: optična anizotropija kristala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anizotropíja -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anizotrópni -a -o prid.

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anizotrópnost -i ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anjemati se -jemljem se nedovršni glagol
kdo; česa delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ankara
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ankare samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Turčije
v prenesenem pomenu vlada, ki ima sedež v Ankari
IZGOVOR: [ánkara], rodilnik [ánkare]
BESEDOTVORJE: Ankarčan, Ankarčanka, Ankarčanov, Ankarčankin, ankarski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anomalíja -e ž (ȋ)
odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija; odpraviti anomalije; tako je prišlo do težkih anomalij; anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən] STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...
anonimizácija anonimizácije samostalnik ženskega spola [anonimizácija] ETIMOLOGIJA: ↑anonimizirati
anonimizíran anonimizírana anonimizírano pridevnik [anonimizíran] ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen
anonimizírati anonimizíram dovršni in nedovršni glagol [anonimizírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. anonymisieren iz ↑anonimen
anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost] ETIMOLOGIJA: ↑anonimen
anoréksičarka -e ž (ẹ́)
ženska, ki ima anoreksijo: ozdravljena anoreksičarka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anoréksik -a m (ẹ́)
kdor ima anoreksijo: za motnjami prehranjevanja umre petnajst odstotkov anoreksikov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

antagoníst -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

antagoníst β1-adrenêrgičnih recéptorjev -a -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anterídij -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ántidélec -lca m (ȃ-ẹ̄)
fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj: vsak osnovni delec ima tudi svoj antidelec; odkrili so nov antidelec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ántidélec -lca m
fiz. osnovni delec, ki ima enako maso in nasprotni električni naboj
SINONIMI:
fiz. protidelec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

antikati -čem nedovršni glagol
samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ántiklímaks samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. anticlimax, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + climax ‛klimaks, vrhunec’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

antikrist -a (antikrišt, antikrist) samostalnik moškega spola
1. kdor zanika Kristusovo božanstvo in/ali deluje proti njegovemu nauku; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
1.1 kdor služi satanu; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

antikristusov -a -o pridevnik
ki je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov
FREKVENCA: 21 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

antilópa -e ž (ọ̑)
hitra savanska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop
♦ zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ántioksidántski -a -o prid. (ȃ-ā)
nanašajoč se na antioksidante: antioksidantski dodatki k prehrani; antioksidantski napitek; antioksidantska hranila; čaj ima antioksidantske učinke; antioksidantske lastnosti rdečega vina; snov z močnim antioksidantskim delovanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ántiutópičen pridevnikETIMOLOGIJA: ↑antiutopija po zgledu utopičen

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ántivírusen -sna -o prid. (ȃ-ȋ)
1. ki deluje proti virusom: propolis ima izredno antivirusno in antibakterijsko moč; antivirusno zdravilo
2. ki varuje pred računalniškimi virusi: antivirusni program; poskrbeli smo za ustrezno antivirusno zaščito

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

antropo- prvi člen tujih zloženk

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

antropogéna pŕst -e prstí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

antropomórfni robót -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

antverh -a m rokodelstvo: ludem ta antverh im. ed. je taku dobru dopadu ǀ ne morete rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh im. ed. vam ſo napotu ǀ per ſvojmu dellu, inu antverhu daj. ed. ǀ vſakateri Purgar je mogal en antverh tož. ed., ali dellu ſnati ǀ hudizh ima vſe orodje ſa ſvoj antverh tož. ed. ǀ K'sadnimu ſe je bilu njemu stoshilu, de ſvoj antvarh tož. ed. sapustij ǀ kuhary, inu kuharze … kateri ſizer nekadaj ſo bily malu shtimani, inu shnyh antuerham or. ed. ſo ſtradali ← bav. srvnem. hantwërch, nem. Handwerk ‛rokodelstvo’; → andverh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

antverh -a (antverh, andverh, handverh) samostalnik moškega spola
dejavnost, ki se opravlja poklicno in pri kateri se navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelstvo, obrt
FREKVENCA: 39 pojavitev v 14 delih
TERMINOLOGIJA: cevg k antverhu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

antverhar -ja samostalnik moškega spola
kdor poklicno, navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelec, obrtnik
FREKVENCA: 38 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

anvzeti se -vzamem se dovršni glagol
1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apartmá -ja m (ȃ)
1. večsobno stanovanje, zlasti v hotelu: ima eleganten apartma; najela je apartma v najboljšem hotelu
2. iron. majhno, skromno stanovanje: izvolite v moj apartma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apartmájsko stanovánje -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apat -a (apat, abat) samostalnik moškega spola
1. predstojnik moškega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opat
1.1 kdor ima podoben položaj v drugih verskih okoljih
FREKVENCA: 31 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apél -a m (ẹ̑)
1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru
// sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost
2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel
♦ lov. pes ima dober apel je poslušen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aperitív -a m (ȋ)
pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; v prid. rabi:, gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apetít -a m (ȋ)
1. želja, potreba po jedi; tek2: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom
2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apezejevski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
apezejevska apezejevsko pridevnik
IZGOVOR: [apẹzêjeu̯ski]
PRIMERJAJ: APZ-jevski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apnénec -nca m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apostel -a/-na/-tla m apostol: sledni Apoſtel im. ed. ima kluzh od ſvoyh urat ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela rod. ed. ǀ NA DAN S. THOMASHA APOSTELNA rod. ed. ǀ Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela tož. ed., je bil sapovedal shiviga hudobni krajl Aſtyages ǀ My vejmo, de Zacheuſa kateri enu ſamu koſſilu je bil Chriſtuſu dal, je njega sa Apoſtelna tož. ed. povishal ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu Apoſtelnu mest. ed. ǀ ta dua Sveta Apoſtela im. dv. ſta bila rojena vchani Galilej ǀ naprej poſtavi … S. Philippa, inu S. Jacoba Apoſtelna tož. dv. ǀ ty drugi Apoſtely im. mn. pak ſo bily veje ǀ Apoſtelni im. mn., inu Jogri koku perſerzhnu ſo Gospud Boga lubili ǀ de bi imela gnado vſe iesike govorit, kakor ſo Apoſtli im. mn. imeli ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou rod. mn., je bil Ribizh ǀ s' Kryvio teh Svetyh Apoſtelnou rod. mn. ǀ zhes ſvit Synu Boshiga, ſvetih Apoſtlou rod. mn., inu Vuzhenikou … gnado boshio sgubè ǀ ga bom tudi perglihal Apoſtelom daj. mn. Noviga Teſtamenta ǀ Apoſtelnom daj. mn. ſe ſo bily slagali ǀ naſs ſfary, inu krega s'kusi Preroke, Apostelne tož. mn., Vuzhenike ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne tož. mn. imenoval ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele tož. mn. ǀ So shlishali pridigvat te Svete Apoſtle tož. mn. ← srvnem. apostel, nem. Apostel; → apostol

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Apostille
Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apostolicus – posamostaljeno
kar je povezano z apostoli
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apostolski -a -o (apostolski, apostelski, apostoski) pridevnik
1. ki se nanaša na apostole; SODOBNA USTREZNICA: apostolski
2. ki je v zvezi s papežem kot naslednikom apostola Petra; SODOBNA USTREZNICA: apostolski
FREKVENCA: 51 pojavitev v 13 delih
TERMINOLOGIJA: apostolska cerkev, apostolska vera, apostolski list

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apotekar m, F8, medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli, apotekarji ga imenujejo olander; pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37; ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja, Opotekar; zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apotropêjski -a -o prid. (ȇ)
etn. ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje: apotropejsko dejanje, znamenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apretúra -e ž (ȗ)
1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila
// sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture
2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

apríl Frazemi s sestavino apríl:
posláti kóga po apríl(a)

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aptišica -e ž opatinja: Ti ſi Apptishiza im. ed., zhe pak bosh oslepela, koku bosh mogla kloshter regerat ǀ Se sgodj, de Abbtiſſiza im. ed. vmerje ǀ katera v' ſvojm ſerzi shelj Appitishiza im. ed. biti ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize rod. ed. ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute, vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi daj. ed. ǀ kadar bi eno nepametno sa Apptishizo tož. ed. isvolili ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo tož. ed. isvolile ǀ vſe ſo uredne povishane biti, vſe ſo uredne Apptishize im. mn. biti Tvorjeno iz izposojenke iz nem. Äbtissin ‛opatinja’ < srvnem. ebtissīn < stvnem. abbatissa ← srlat. abbatissa, prim. it. (a)badessa ‛opatinja’, pri Megiserju abtaſhiza ‛antiſtita’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ara
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 are samostalnik ženskega spola
ptica
IZGOVOR: [ára], rodilnik [áre]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

arábec arábca samostalnik moškega spola [arábəc] ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz arabski konj, po Arabskem polotoku, ker je pradomovina te pasme
aranžírati -am nedov. in dov.
kaj glasb. narediti, da ima skladba drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
SINONIMI:
glasb. prirediti1
GLEJ ŠE SINONIM: organizirati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo] ETIMOLOGIJA: ↑arašid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

arcat -a (arcat, arcot) samostalnik moškega spola
1. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
1.1 kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in balzamiranje trupel ter se poklicno ukvarja s tem
2. Jezus Kristus kot pomočnik, tolažnik in odrešenik
FREKVENCA: 155 pojavitev v 22 delih
TERMINOLOGIJA: konjski arcat, višji arcat

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola
1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ardak [nepopoln podatek] (artak) samostalnik moškega spola

pokrit hodnik tik ob hiši

PRIMERJAJ: nahišje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

arfa -e (arfa, arpfa) samostalnik ženskega spola
1. manjše glasbilo s strunami, napetimi na okvir, na katere se brenka ali udarja s paličicami
1.1 igranje na to glasbilo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

argentinsko-slovenski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
argentinsko-slovenska argentinsko-slovensko pridevnik
argentinski in slovenski
IZGOVOR: [argentínsko-slovénski]
PRIMERJAJ: argentinski, argentinskoslovenski, slovenski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

argument -a samostalnik moškega spola
1. kar utemeljuje, dokazuje ali podpira kako trditev, običajno v povezavi z dokazilnimi zgledi; SODOBNA USTREZNICA: argument
1.1 spoznanje, vezano na opis ali pripoved, ki utemeljuje, dokazuje ali podpira kako trditev; SODOBNA USTREZNICA: nauk
2. bistvene misli, kratka vsebina napisanega besedila; SODOBNA USTREZNICA: povzetek
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

argumènt hierarhíje -ênta -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

argumènt speciálnosti -ênta -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
arháično prislov [arháično] ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen
arháičnost arháičnosti samostalnik ženskega spola [arháičnost] ETIMOLOGIJA: ↑arhaičen
arhaízem arhaízma samostalnik moškega spola [arhaízəm] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Archaismus, angl. archaism, frc. archaïsme, glej ↑arhaičen
arhitektúrna krajína -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

arhitektúrna krajína -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aristokracíja -e ž (ȋ)
plemiči, plemstvo: angleška aristokracija
// skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aristokracíja -e ž
s prilastkom skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženjapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. plemstvo
GLEJ ŠE SINONIM: plemstvo
GLEJ ŠE: družba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

aristokrát -a m (ȃ)
pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani
// pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Arkiadus -a m osebno lastno ime Arkadij: Boronius od Ceſſarize Eudoxiæ pishe, de vezkrat zhes tu meſtu Gaza je toshila ſvojmu Ceſſarju Archiaduſu daj. ed. (IV, 36) Flávij Arkádij, lat. Flavius Arcadius, vzhodnorimski cesar (383–408). Zapis ima morda tiskarsko napako namesto Archadiuſu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu,  podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark  ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

armatúrna pálica -e -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski] ETIMOLOGIJA: iz armirani beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

arogántnost -i ž
lastnost človeka, ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in navadno s predrznim, brezobzirnim vedenjem kaže prezir, zaničevanje do drugih; vedenje takega človekapojmovnik
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: domišljavost

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

aróma2 -e ž (ọ̑)
prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro, prijetno aromo; izbrane začimbe dajejo izdelku značilno aromo; izboljšati aromo cigarete; aroma ananasa; aroma črne kave; okus, vonj in aroma
// snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: sladoledu dodajajo različne arome; rumova, sadna, vanilijeva aroma; izdelek brez umetnih arom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

aromátičen -čna -o prid. (á)
ki ima prijeten, plemenit vonj: aromatičen čaj; aromatična pijača / aromatično cvetje kamilic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

artêriosklerótik -a m (ē-ọ́)
kdor ima arteriosklerozo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

artikulátni brahiopód -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

artikulírani robót -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

artileríja -e ž (ȋ)
vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice, topništvo: križarka ima dobro artilerijo; spopad med ladijsko in obalno artilerijo; protiletalska artilerija / lahka, težka artilerija
// rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: artilerija je napadala mesto; služiti vojake pri artileriji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

artotéka -e ž (ẹ̑)
zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji: knjižnica ima tudi artoteko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

artroskópski artroskópska artroskópsko pridevnik [artroskópski] ETIMOLOGIJA: ↑artroskopija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ás Frazemi s sestavino ás:
ás v rokávu, iméti ása v rokávu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

àseksuálni àseksuálna àseksuálno pridevnik [àseksuálni] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asexual, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑seksualen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

àseksuálnost àseksuálnosti samostalnik ženskega spola [àseksuálnost] ETIMOLOGIJA: ↑aseksualni
asellus –, salpa, -ae, je ena morṡka riba, ima ene ṡlate farbe proge po ſebi, nei ṡtokfiṡh, ṡakai ṡhtokfiṡh je Aſellus

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

àsimétrična gúba -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

asimína samostalnik ženskega spolaETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. asimina, frc. asiminier, iz nekega severnoameriškega jezika rassimin ‛razdeljen sadež’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

àsimptomátičen pridevnik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

àsinhrónski izménični motór -ega -ega -ja m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski]
STALNE ZVEZE: askorbinska kislina
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut
Asmodeus -a m osebno lastno ime Asmodej: Aſmodæuſ im. ed. oblubi Luciferu, de hozhe Antona premagat (III, 97) ǀ Lucifer … poshle zhes njega tiga paklenskiga Generala Aſmodæuſa tož. ed. (III, 97) ǀ Nevejsh de ima hudizha Aſmodæuſa tož. ed. (IV, 297) Asmodêj, gr. Ἀσμόδαιος, zli demon (SP Tob 3,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

asoníran -a -o prid. (ȋ)
lit. ki ima asonanco: asonirana kitica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ástma -e ž (ȃ)
bolezen z napadi krčevitega dušenja, naduha: ima hudo astmo
♦ med. bronhialna, srčna astma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ástma -e ž
bolezen z napadi krčevitega dušenjapojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

astmátičarka astmátičarke samostalnik ženskega spola [astmátičarka] ETIMOLOGIJA: ↑astmatik
astmátičarka -e ž (á)
ženska, ki ima astmo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

astmátičen -čna -o prid.(á)
nanašajoč se na astmo: astmatični napad / astmatično dihanje / astmatičen človek človek, ki ima astmo, nadušljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

astmátik astmátika samostalnik moškega spola [astmátik] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Asthmatiker iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

astmátik -a m (á)
kdor ima astmo, nadušljivec: astmatikom zelo pomaga sprememba okolja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ašístna žilnína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ataksít -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Atanazius m osebno lastno ime Atanazij: Kakor ozhitnu pravi S. Athanaſius im. ed. ǀ samerka S. Atthanaſius im. ed. ǀ Kakor lepu govorij s. Athanasius im. ed. ǀ K' ſadnimu Ceſſar poshle po eniga Zupernika, s' imenam Athanaſius im. ed., ter sapovej de ima S. Juria s' ſtrupam umorit 1. Sv. Atanázij Véliki (295–373), patriarh v Aleksandriji, cerkveni učitelj 2. Neki čarovnik z imenom Atanazij, ki naj bi zastrupil sv. Jurija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ateljé -êja m (ẹ̑ ȇ)
delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev: ima svoj atelje; postaviti atelje; slikarski atelje / filmski, projektivni atelje
// delavnica obrtnikov: fotografski atelje; modni atelje salon; atelje za umetniško fotografijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

atlét -a m (ẹ̑)
športnik, ki se ukvarja z atletiko: nastopili so mladi atleti; klub ima precej dobrih atletov
// ekspr. močen, mišičast človek: bil je visoke postave, plečat – pravi atlet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

atlétinja atlétinje samostalnik ženskega spola [atlétinja] ETIMOLOGIJA: ↑atlet
atlétski -a -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na atlete ali atletiko: atletski klub; atletsko tekmovanje / uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; atletsko orodje / atletski tip; ima atletsko postavo; atletska ramena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Atomska navada
Pri prevodu angleškega priročnika v slovenščino imamo težavo s poimenovanjem angleškega termina atomic habit . Termin označuje drobno in enostavno spremembo v vedenju posameznika, ki lahko privede do velikih sprememb, če je izvajana redno. Odločamo se med dvema možnostma, in sicer atomska navada in atomizirana navada . Katera se vam zdi ustreznejša?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Atopijski dermatitis
Pri pripravi oglasnega gradiva sem naletel na dilemo, kateri termin je ustreznejši: atopijski dermatitis ali atopični dermatitis . Na Googlu sem našel 108.000 zadetkov za termin s pridevnikom atopijski in 27.100 zadetkov za termin s pridevnikom atopični , v korpusu Gigafida pa je 1248 zadetkov za termin s pridevnikom za atopijski in 193 zadetkov za termin s pridevnikom atopični . Atopija je v Slovenskem medicinskem slovarju  definirana kot 'dedna nagnjenost k takojšnji preobčutljivosti'. Ali je torej pravilneje, da pri tvorbi pridevnika izhajamo iz atopije in govorimo o atopijskem dermatitisu ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Á-tráčnica -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

atropín -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

atrópna seménska zasnôva -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

AV
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
AV AV pridevnik
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
avdiovizualen
IZGOVOR: [ávé] in [ávə̀]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avba -e samostalnik ženskega spola
1. praznično moško ali žensko pokrivalo ali naglavni trak, navadno iz blaga
1.1 priprava iz prekrižanih vrvic, s katero se pokrijejo in pritrdijo lasje; SODOBNA USTREZNICA: mrežica za lase
FREKVENCA: 13 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avemarija -e samostalnik ženskega spola
krščanska molitev z začetkom Ave Marija; SODOBNA USTREZNICA: zdravamarija, avemarija
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avfcugar ► ˈau̯fcugar -ja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ávgijev ávgijeva ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje avgijevega hleva (česa), počistiti avgijev hlev, avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
Ávgijev Ávgijeva Ávgijevo pridevnik [áu̯gijeu̯ áu̯gijeva áu̯gijevo]
FRAZEOLOGIJA: čiščenje Avgijevega hleva (česa), počistiti Avgijev hlev, Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: po grškem mitološkem kralju Avgiju
Avgustin(us) -na m osebno lastno ime Avguštin: S. Auguſtinus im. ed. je bil vmerl v'tem kir Pſolme te pokure je molil ǀ Inu S. Augustinus im. ed. pravi ǀ S: Auguſstinus im. ed. bere ǀ sakaj S. Auguſtjnus im. ed. vam letu ſturiti sapovej ǀ od katere piſhe S. Auguſtin im. ed. ǀ vuzhenu je bil ſamerkal S. Auguſtin im. ed. ǀ Od Katere resnize veliku ſo piſsali: S. Hieronymus S. Ambrosh. S. Augoſtin im. ed. ǀ od te Bogaboyezhe Mattere S. Auguſtina rod. ed. ǀ jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina rod. ed. ǀ inu aku meni ne vervjete, verujte S: Augustinu daj. ed. ǀ poshlushajo s. Auguſtina tož. ed. Kaj pravi ǀ poshlushajte S. Augustina tož. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam or. ed. ǀ s's. Augustinam or. ed. pres vſiga konza ſe bom jokal ǀ ſledni resnizhnu more s'S. Augustinom or. ed. ſposnati ǀ ta kateri pamet imà bó s'Auguſtinam or. ed. rekal Sv. Avguštín, lat. Augustīnus (354–330), škof v Hiponu v Afriki, cerkveni učitelj; → Agostinus, → Agustinus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avstrijski -a -o (avšriški, avstriski) pridevnik
ki se nanaša na Avstrijo; SODOBNA USTREZNICA: avstrijski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avtíst -a m (ȋ) psiht.
kdor ima avtizem: nekateri avtisti imajo izjemne motorične, matematične, likovne, glasbene in druge sposobnosti; odrasli avtist; pomoč otrokom avtistom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ávto -a m (ȃ)
avtomobil: voziti avto; sesti v avto; otrok je pritekel pred avto; gasilski, škropilni avto; poklicali so rešilni avto; osebni, tovorni, vojaški avto
♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje
// osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ávtogaráža -e ž (ȃ-ȃ)
garaža (za avtomobile): ima svojo avtogaražo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ávtogír tudi ávtožír -a [prva oblika tudi áu̯tožír] m (ȃ-ȋ)
aer., nekdaj letalo, ki ima vrtljiva, velikemu propelerju podobna krila:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avtohórna rastlínska vŕsta -e -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avtokracíja -e ž (ȋ)
politična ureditev, v kateri ima neomejeno, samovoljno oblast en človek ali majhna skupina, samodrštvo: vzpostaviti avtokracijo; borili so se proti avtokraciji; samoodločba narodov je negacija avtokracije; pren. avtokracija v podjetju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avtokracíja -e ž
politična ureditev, v kateri ima neomejeno oblast en človek ali majhna skupinapojmovnik
SINONIMI:
avtokratični režim, avtokratski režim, samovlada, knj.izroč. avtokratizem, knj.izroč. samodrštvo, knj.izroč. samodržje, knj.izroč. samovladje, ekspr. tiranija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

avtokrát -a m (ȃ)
oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec: državi je vladal avtokrat
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avtokrát -a m
oblastnik, ki ima neomejeno oblastpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. samodržec, star. samosilnik, knj.izroč. samovladar, ekspr. tiran
GLEJ ŠE SINONIM: oblasten, oblastnež

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

avtomát -a m (ȃ)
1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično / bančni avtomat bankomat
♦ voj. brzostrelka
// aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke
2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avtomátska cepílna ígla -e -e -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Avtomatsko ocenjevanje pisanja
Naletela sem na termin automated writing evaluation, ki označuje zmožnost računalniške tehnologije, da vrednoti in ocenjuje pisanje. Gre za proces avtomatskega pregleda besedila s pomočjo računalniškega programa, katerega rezultat je samodejna povratna informacija uporabnikom, navadno študentom, s ciljem izboljšati njihov pisni izdelek. Kako bi pojem ustrezno poimenovali v slovenščini, morda strojna povratna informacija ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avtonómen -mna -o prid. (ọ̄)
1. ki ima avtonomijo, samoupraven: avtonomne pokrajine, republike; avtonomno ozemlje / dobiti avtonomno oblast
// knjiž. neodvisen, samostojen: avtonomni razvoj narodnih literatur; avtonomna umetnost
2. ki deluje brez uporabe zunanjih virov energije: avtonomno delovanje baterije
♦ med. avtonomno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avtonómni robót -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ávtopárk -a m (ȃ-ȃ)
vsi avtomobili kakega podjetja: podjetje ima močen avtopark / šef avtoparka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avtoploíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ávtoprevózništvo in ávto prevózništvo -a s (ȃ-ọ̑)
podjetje za prevoz potnikov ali blaga z avtomobili: mestno avtoprevozništvo ima tudi svojo delavnico
// dejavnost avtoprevoznikov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avtoritatívna razlága -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avtoritéta -e ž (ẹ̑)
ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta sodstva, institucij
// kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

avtotriploíd -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ávtovlák in ávto vlák -a m (ȃ-ȃ)
težji tovorni avtomobil s prikolico: podjetje ima za dolge proge pretežno težke avtovlake

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

azijec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
azijca samostalnik moškega spola
manj formalno avtomobil azijske proizvodnje
manj formalno azijski slon
IZGOVOR: [ázijəc], rodilnik [ázijca]
PRIMERJAJ: Azijec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Azijec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Azijca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime
IZGOVOR: [ázijəc], rodilnik [ázijca]
BESEDOTVORJE: Azijčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

baba ž, F5, aniliter, po babje, kakòr ena baba; anus, ẛadnîza, rit: ena ſtara baba; crusma, en ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; doliaris anus, ena ſtara baba, katera ima trébuh kakòr en ſod; obstetrix, -cis, baba per porodu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bábi bábi samostalnik ženskega spola [bábi] ETIMOLOGIJA: ↑babica
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

babica -e ž babica, tj. stara mati: zhaſt ima S. Anna, de je bila Babiza im. ed. Synu Boshjga ǀ ſvojo oblaſt perpuſtj S. Anni ſvoj Babizi daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo tož. ed. Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ k' ſadnimu naideo eno ſtaro babizo tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

babica ► ˈbaːbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

»Babica« in »Dedek« kot lastni imeni

Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.

Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.

Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin] ETIMOLOGIJA: ↑babica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

babilonski -a -o (babilonski, bobilonski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 slabšalno ki je sovražen Bogu, zlasti z nadutostjo, prevzetnostjo
1.2 v Stari zavezi, v zvezah babilonska ječa / babilonsko porobljenje sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 47 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bábina, f. 1) (zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; (prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški] ETIMOLOGIJA: ↑babica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bábji bábja bábje pridevnik [bábji] STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: ↑baba
Babuška
V arhitekturnem besedilu sem naletela na uporabo besed babuška in matrjoška v pomenu različno velikih objektov, ki so vstavljeni drug v drugega. V slovenskih slovarjih te rabe za babuško nisem našla, prav tako nisem našla matrjoške . Je po vašem ta raba primerna?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

»Baby formula« v slovenščini

Zanima me, kako točno se v slovenščino prevaja angleški izraz za nadomestno hrano za dojenčke baby formula. Na spletu namreč zasledim mnogo slovenskih izrazov, med drugimi mleko v prahu (po mojem mnenju ne dovolj konkreten izraz), adaptirano mleko, otroška formula (ponesrečen dobesedni prevod?) ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bacilonósec -sca m (ọ̑)
med. kdor ima bacile in jih prenaša na druge: odkriti bacilonosca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bacilonóska -e ž (ọ̑)
med. ženska, ki ima bacile in jih prenaša na druge:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bàh medm. (ȁ)
izraža malomarno zavrnitev: bah, kar naj ga ima

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bàh razpolož. medm. (ȁ) ~, kar naj ga ima

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

baháč baháča samostalnik moškega spola [baháč] ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
bahánje bahánja tudi báhanje báhanja samostalnik srednjega spola [bahánje] tudi [báhanje] ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
baháški baháška baháško pridevnik [baháški] ETIMOLOGIJA: ↑bahač
bahàt baháta baháto pridevnik [bahàt] ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
baháti se bahám se tudi báhati se báham se nedovršni glagol [baháti se] tudi [báhati se] ETIMOLOGIJA: = dluž. bachaś < pslov. *bahati iz ide. *bhah2- ‛govoriti’ - več ...
báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ)
čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha; baha se, da ima vsega dovolj; bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki
// postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom
● bahati se s tujim ali pavjim perjem lastiti si tuje zasluge, dosežke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

báhati se -am se nedov.
s čim pretirano hvaliti samega sebe, poveličujoč lastna dejanja, lastnosti, stanja
SINONIMI:
postavljati se, ekspr. bahariti se, ekspr. bahatiti se, nar. brstiti se, slabš. čeljustiti se, zastar. dičiti se, nar. hršiti se, star. hrustiti se, ekspr. hvaličiti se, ekspr. hvalisati se, ekspr. izprsavati se, ekspr. junačiti se, ekspr. koračiti se, ekspr. korajžiti se, ekspr. košatiti se, ekspr. laskati se, ekspr. napenjati se, ekspr. napihavati se, ekspr. napihovati se, ekspr. peteliniti se, ekspr. poviševati se, star. prevzetovati, ekspr. prsiti se, knj.izroč. razprezati se, knj.izroč. renomirati, nar. sračiti se, ekspr. ščeperiti se, ekspr. širokoustiti se, ekspr. šopiriti se, zastar. švadronirati, ekspr. tolči se po prsih, ekspr. trkati se na prsi, ekspr. ustiti se, sleng. važiti se, knj.izroč. veličati se, knj.izroč. veličiti se
GLEJ ŠE SINONIM: postavljati se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo] ETIMOLOGIJA: ↑bahati se
bahávost bahávosti samostalnik ženskega spola [bahávost] ETIMOLOGIJA: ↑bahav
bàjca -e ž rudnik: zbajczami bogati záton KŠ 1771, 765; nablüzi le'zécso kameno bajco vu Máriadôli KAJ 1870, 80; Ország ima bajce AI 1875, br. 2, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bȃjs -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bákrov bákrova bákrovo pridevnik [bákrou̯ bákrova bákrovo] ETIMOLOGIJA: ↑baker

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Balak -a m osebno lastno ime Balak: Letu je dobru vejdil Balaam, kateriga je bil poslal Moabiterski Krajl Balaac im. ed. ǀ Balaac im. ed. buga ǀ Inu cillu krajl Balach im. ed. je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ je vuzhil krajla Balaca tož. ed., v' kakorshni vishi imà v' greh perpravit Iſraeliterje Balák, moabski kralj (SP 4 Mz 22,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

balena -e ž kit: ta velika Riba Balena im. ed. v' trebuhi ga je po mory noſsila ǀ zhe ionas od te velike ribe balene rod. ed. nej bil ſzeran ǀ Jonas pak v' trebuhu te ribe balene rod. ed. ǀ Tize imaio Poſtoino, ſveriazhina ima leva, Ribe imaio Baleno tož. ed. ← it. balena < lat. ballaena ‛kit’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

balerína baleríne samostalnik ženskega spola [balerína] FRAZEOLOGIJA: kot balerina
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Ballerina) iz it. ballerina ‛plesalka’, glej ↑balet - več ...
balétka balétke samostalnik ženskega spola [balétka] FRAZEOLOGIJA: kot baletka
ETIMOLOGIJA: ↑balet
balétnik balétnika samostalnik moškega spola [balétnik] FRAZEOLOGIJA: kot baletnik
ETIMOLOGIJA: ↑balet
balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski] ETIMOLOGIJA: ↑balinar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

balínati balínam nedovršni glagol [balínati] ETIMOLOGIJA: ↑balin
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

balónarski balónarska balónarsko pridevnik [balónarski] ETIMOLOGIJA: ↑balonar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

balónast balónasta balónasto pridevnik [balónast] ETIMOLOGIJA: ↑balon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək] ETIMOLOGIJA: ↑balon
balónski balónska balónsko pridevnik [balónski] STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč
ETIMOLOGIJA: ↑balon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

balvánski balvánska balvánsko pridevnik [balvánski] STALNE ZVEZE: balvanski problem, balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: ↑balvan

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični] STALNE ZVEZE: balzamični kis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz ↑balzam
Bambijev učinek
Zanima me definicija poimenovanja bambi efekt oz. bambi sindrom , saj sem ga v tuji literaturi pogosto zasledila, slovenske definicije pa ne najdem.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

ban -a samostalnik moškega spola
kdor ima, izvaja oblast na kakem področju; SODOBNA USTREZNICA: oblastnik
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
TERMINOLOGIJA: deželski ban

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

banálen banálna banálno pridevnik [banálən] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. banal) iz frc. banal, prvotno ‛vsakdanji, normalen’ < ‛ki se nanaša na lokalne zadeve’, iz ban ‛sodno okrožje’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej ↑banalen
banálno prislov [banálno] ETIMOLOGIJA: ↑banalen
banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost] STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: ↑banalen
Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bandêro -a s (é)
cerkvena zastava na prečnem drogu z verskimi simboli: bandera vihrajo; fantje so nosili rdeče farno bandero; procesija z banderi
// star. zastava3: bandero tolminskega grofa
● ekspr. ta razred nosi bandero v enojkah ima največ enojk med vsemi razredi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bandero -a (banderu, bandero) samostalnik srednjega spola
1. barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; SODOBNA USTREZNICA: zastava, prapor
1.1 v zvezi s pod skupnost, katere simbol je ta predmet
1.2 kdor nosi zastavo, prapor; SODOBNA USTREZNICA: zastavonoša, praporščak
FREKVENCA: 66 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bandima -e (mandiba, bandima, bandiva) samostalnik ženskega spola
odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

banjánovec -vca m (ȃ)
bot. epifit, ki raste v vzhodni Indiji in ima drevesnim deblom podobne nadomestne korenine, Ficus bengalensis: mogočni banjanovci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bánjasti obòk -ega -óka m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bánka -e ž (ȃ)
1. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle: vložiti denar v banko; najeti posojilo v banki; gospodarska, investicijska banka; podružnica banke / Banka Slovenije
♦ fin. emisijska banka pooblaščena za izdajanje denarja
2. med. zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje: kostna, krvna banka
3. igr. vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev: banko naj ima on!
4. star. bankovec: dal mu je pet bank po tisoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

baréž -a m (ẹ̑)
tekst. lahka, večinoma svilena tkanina v platneni ali sukljani vezavi: ima obleko iz lahkega bareža

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

barikíran barikírana barikírano pridevnik [barikíran] ETIMOLOGIJA: iz barikirati iz ↑barik
báritonski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bariton: ima lep baritonski glas / baritonska arija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

barrettov barrettova barrettovo; in Barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo]
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik
ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
Barrettov Barrettova Barrettovo; in barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo]
STALNE ZVEZE: Barrettov požiralnik
ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
barrique glej barík

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bárski1 bárska bársko pridevnik [bárski] STALNE ZVEZE: barska miza, barska žlica, barski stol
ETIMOLOGIJA: ↑bar
bárski2 bárska bársko pridevnik [bárski] STALNE ZVEZE: barska žaba
ETIMOLOGIJA: ↑barje
bárva -e ž (ȃ)
1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo
2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv
3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva / tiskarska, zidna barva; barva za usnje
4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin
5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo
6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov
7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije
8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo
● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno
♦ fiz. komplementarni ali dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bárva -e ž
1.
lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo ta predmet seva, odbija ali prepuščapojmovnik
SINONIMI:
zastar. boja2, zastar. šara2
2.
sredstvo za barvanjepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. ličilo, zastar. šara2
3.
s prilastkom, knj.izroč. izrazite poteze, značilnosti
SINONIMI:
knj.izroč. kolorit, knj.izroč. nota, knj.izroč. timbre
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik barva tona
GLEJ ŠE: tempera, barvice, nanos, nanos

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bárva diamánta -e -- ž

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Barva – lastnost ali vrsta?

Kako je prav: Kakšne barve oči ima večina učencev?Katere barve oči ima večina učencev?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bárvarski bárvarska bárvarsko pridevnik [bárvarski] ETIMOLOGIJA: ↑barvar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bárvast -a -o prid. (ȃ)
1. ki vsebuje barvo; barven: barvasti svinčniki; barvaste krede / barvasto prebivalstvo barvnopolto / barvaste kovine vse kovine razen železa in železovih zlitin; barvasta metalurgija
// ki je v barvah; ant. črno-bel: barvast posnetek; barvasta fotografija
2. ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno: barvast papir; barvasta tkanina; barvasto steklo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

barvílo -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bárvni -a -o prid.
1.
ki vsebuje barve
SINONIMI:
2.
ki je v barvah
SINONIMI:
3.
ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno
SINONIMI:
GLEJ ŠE: barvice, film, litografija, papir, svinčnik, tisk, lestvica, kovina, lestvica, litografija, metalurgija, slepota, tehnika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

bárvni mármor -ega -ja m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bárvnost -i ž
dejstvo, da kaj ima barvopojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

baržúnast baržúnasta baržúnasto pridevnik [baržúnast] STALNE ZVEZE: baržunasti oslez
ETIMOLOGIJA: ↑baržun

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bás -a m (ȃ)
1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas
// nav. mn. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base
2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas
3. basovska tipka: harmonika z osemdesetimi basi
♦ etn. lončeni bas ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, ki ima čez odprtino napet svinjski mehur; glasb. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; prvi bas najvišji glas med basi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

basen -sni/-sne (bajsen, basn, basen, bajsin) samostalnik ženskega spola
1. ekspresivno pripoved z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami; SODOBNA USTREZNICA: pravljica
2. kar kdo pripoveduje o resničnih dogodkih, povezanih v celoto; SODOBNA USTREZNICA: zgodba
3. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari; SODOBNA USTREZNICA: basen
FREKVENCA: 60 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bastȃrd -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

batina
V VARIANTI IZRAZOV: Vsaka palica ima dva konca

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bati se bojim se nedovršni glagol
1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

batolít -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

báza -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bazált -a m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bázični plagiokláz -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

BDSM
Zanima me, kako naj slovenim kratični termin BDSM , ki ima v podstavi angleške besede bondage , dominance , sadism in masochism in označuje spolne prakse, ki vključujejo na nadrejenosti in podrejenosti temelječe odnose. Ali lahko tudi v slovenskem besedilu uporabim kratico BDSM ali bi jo bilo bolje posloveniti v VDSM ( vezanje , dominacija , sadizem , mazohizem )?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

beatles in beatle -a [bítəls; bítəl] m (ȋ; ī)
nav. slabš. mlad fant z dolgimi lasmi, ki se vpadljivo oblači in vede: v orkestru so sami beatlesi; zakaj si tak beatles? v prid. rabi: ima beatles frizuro

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

béc Frazemi s sestavino béc:
ne iméti niti béca

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

beč m, ſiclus, -li, en judovṡki danár, kateri je per nyh 20. bèzhou, naſhih ſadanyh danarjou, bi mogil velati 15 beilih groſhou, ſikel imenován, ima pul lota ſrebrá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bedljív -a -o [bədljiv-] prid. (ī í)
zastar. ki ima rahlo spanje: bedljiv bolnik / bedljivo spanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bedra -e samostalnik ženskega spola
1. del noge med kolenom in ledji; SODOBNA USTREZNICA: stegno
1.1 predel telesa nad zgornjim delom stegna; SODOBNA USTREZNICA: bok, ledja
FREKVENCA: 39 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bedràt -áta -o prid. (ȁ ā)
ki ima debela stegna: Bila je srednje velika baba, krepka, bedrata in prsata (Prežihov)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bêdrnat -a -o in bedrnàt -áta -o prid. (ē; ȁ ā)
ki ima debela stegna: bedrnato dekle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bêdrnat -a -o prid.
ki ima debela stegna
SINONIMI:
nar. bedrat

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

bég od ravnotéžne céne -a -- -- -- m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

begúnec -nca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bekọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bél2 -í [beu̯] ž (ẹ̑)
1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela
2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena1: konj ima bel
♦ anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bel -a -o (bel, bejl) pridevnik
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel
1.1 ki je moralno čist
1.2 ki vzbuja spoštovanje
2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel
2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo
2.2 v zvezi z lasje svetlo siv
2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: beli vinar

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

bel ► ˈbėːu̯ ˈbėːla -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belíca belíce samostalnik ženskega spola [belíca] STALNE ZVEZE: istrska belica, kuna belica
ETIMOLOGIJA: ↑bel
belìč Frazemi s sestavino belìč:
bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bóra in belíča, brez belíča [v žêpu], ne iméti niti belíča [v žêpu], ostáti brez belíča [v žêpu]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

béli mármor -ega -ja m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belobrád in belobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima belo, sivo brado: star belobrad možakar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belobŕk -a -o prid. (ȓ r̄)
ki ima bele, sive brke: belobrk general s koničasto bradico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belocvéten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki ima bel cvet: velike zaplate belocvetnih marjetic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belodlák in belodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima belo dlako: belodlak pes

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

beloglàv in belogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
ki ima belo glavo: mlada beloglava mačka / beloglav deček svetlolas; beloglav starec sivolas
♦ zool. beloglavi jastreb

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

beloglávec -vca m (ȃ)
nav. slabš. kdor ima bele, svetle lase: tisti beloglavec mi ni nič všeč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

beloglávka -e ž (ȃ)
ženska, ki ima bele, svetle lase: modrooka beloglavka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belognojno -ega (belugnojnu, bejlugnojnu) posamostaljeno
kar je take barve kot gnojni izcedek iz rane
FREKVENCA: 11 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belogrív -a -o prid. (ȋ ī)
ki ima belo grivo: belogriv konj; pren. belogrivi morski valovi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belogrúd -a -o prid. (ȗ ū)
pesn. ki ima bele grudi: belogrudo dekle / belogrudi labodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belokríl -a -o prid. (ȋ ī)
knjiž. ki ima bela krila: nad vodo krožijo belokrili galebi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belolás in belolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á)
ki ima bele, sive lase: belolas starec / bil je tršat, belolas fant svetlolas

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belolásec -sca m (ȃ)
kdor ima bele, svetle lase: v čakalnici je naletel na nekega dolgega belolasca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

beloláska -e ž (ȃ)
ženska, ki ima bele, svetle lase:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ki ima bela lica: belolične deklice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belolíčen -čna -o prid.
ki ima bela lica
SINONIMI:
knj.izroč. belolic

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

belonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima bele noge: belonoga žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

beloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
zool., v zvezi belooka raca raca, katere samica ima v starosti bele oči, Nyroca nyroca:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belopŕs -a -o prid. (ȓ r̄)
knjiž. ki ima bele prsi: beloprsa žena / beloprse lastovke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belopŕsi -a -o prid.
knj.izroč. ki ima bele prsi
SINONIMI:
pesn. belogrudi

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024

belorép in belorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́)
ki ima bel rep: belorepa žival

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

beloritec1

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belorók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima bele roke: beloroka boginja
// nav. slabš. ki ni navajen težkega dela: beloroka gospoda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belorún -a -o prid. (ȗ ū)
knjiž. ki ima belo runo, dlako: beloruna ovca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belozób -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima bele zobe: bil je črnolas in belozob fant; belozob merjasec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
belska belsko pridevnik
IZGOVOR: [bélski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belúh -a m (ū)
slabš. kdor ima belo, svetlo polt: saj nisem kak mestni beluh / beluhi zatirajo nas črnce ljudje bele rase

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 4. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 13340 zadetkov.