ako1 (aku, ako, oku) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ako2 (aku, ako) členek1. za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v zvezi ako – ali/oli za izražanje izbire
2. v spremnih besedilih za uvajanje napovednega, povzemalnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: ali
3. redko za uvajanje želelnih stavkov; SODOBNA USTREZNICA: o da
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ako – tako
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ako lih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ali1 (ali, oli) veznik1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bodi2 (bodi, budi) členek1. za prirednim veznikom ali v zvezi s tudi poudarja vzporedno, lahko manj pričakovano možnost; SODOBNA USTREZNICA: pa
2. v zvezi s členico koli oz. s prislovi in zaimki s sestavino koli poudarja poljubnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: že
3. za prirednim veznikom stopnjuje povedano z omembo dodatne, manj pričakovane, pogosto negativne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: celo
4. za prirednim veznikom izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: samo
5. izraža dopustitev česa, soglašanje s čim
FREKVENCA: 30 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dati dam dovršni glagol1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnikaI. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bodi1 (bodi, budi) veznik1. v ločnem priredju, v zvezah bodi – ali, bodi – bodi – ali za vezanje stavkov ali besednih zvez, ki kažejo na možnost izbire, večkrat tudi med vsebinsko nasprotnimi možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: bodisi
2. v dopustnih odvisnih stavkih ali podrednih zvezah, navadno za prirednim veznikom, v zvezi bodi glih/lih za izražanje dejstva, kljub kateremu dejanje ali stanje iz nadrednega stavka ohranja veljavo, uresničljivost; SODOBNA USTREZNICA: čeprav, če
FREKVENCA: 78 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dobro2 (dobru, dobro) prislov1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično
3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo
3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev
4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu
5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dopadenje -a (dopadenje, dopadene, dopadejne, dopadejnje, dopadjenje) samostalnik srednjega spola1. česa pozitiven, odobravajoč odnos do koga/česa
2. v zvezi po/k dopadenju takó, da ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: po volji
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
drugi2 -a -o zaimek1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 z nikalnico poudarja omejenost na določeno, navedeno
2. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
3. ki se po lastnostih razlikuje od določenega; SODOBNA USTREZNICA: drug, drugačen
3.1 v krščanstvu, v zvezi drugi človek kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: novi človek
4. ki ni domač; SODOBNA USTREZNICA: drug, tuj
5. v zvezi z eden/en ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje; SODOBNA USTREZNICA: drugi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dvojčiči -ev množinski samostalnik moškega spola1. parnost se izraža množinsko dva pri enem porodu rojena otroka ali mladiča; SODOBNA USTREZNICA: dvojčka
1.1 ed. vsak od dveh pri enem porodu rojenih otrok; SODOBNA USTREZNICA: dvojček
FREKVENCA: 19 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
eksaminirati -am (eksaminirati, ekseminirati) dovršni in nedovršni glagol1. kdo; kogatož. ustno ugotoviti/ugotavljati, preveriti/preverjati znanje koga; SODOBNA USTREZNICA: vprašati, spraševati
2. kdo; kogatož. strogo in natančno izprašati/izpraševati koga z namenom ugotoviti resnico; SODOBNA USTREZNICA: zaslišati, zasliševati
FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
eksorcist -a samostalnik moškega spola kdor je določen za izganjanje hudiča, hudobnih duhov; SODOBNA USTREZNICA: eksorcist, izganjalec hudiča
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dobitek -tka (dobitak, dobitik, dobitek, dobitag°, dobitig°) samostalnik moškega spola1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljano delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek
FREKVENCA: 81 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
doseči -sežem (doseči, deseči) dovršni glagol1. nedov., kaj; s prisl. določilom kraja biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
2. kaj; s prisl. določilom kraja s premikanjem priti kam; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči
3. kdo; kaj z iztegnjeno roko priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči
4. kdo; s prisl. določilom časa biti, obstajati do časa, kot ga izraža določilo; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči
5. kdo; kaj ostati živ do konca trajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: preživeti, doživeti
6. kdo; s prisl. določilom kraja, s prisl. določilom časa s premikanjem priti kam do določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: dospeti
7. kdo/kaj; koga/kaj, do koga, s prisl. določilom načina z dejavnostjo, prizadevanjem priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči
8. kdo/kaj; kaj, (s čim) popolnoma, do konca razumeti, spoznati; SODOBNA USTREZNICA: doumeti
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničenje dejanja ali udeleženost pri dejanju, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 154 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akolih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aku – ali
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aku glih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aku lih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
akunikar
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aku nikar
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aku – tadaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aku – taku
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
aku – tejm
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
antikristusov -a -o pridevnik ki je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov FREKVENCA: 21 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
antvert2 -i samostalnik ženskega spola besedni odziv na vprašanje; SODOBNA USTREZNICA: odgovor
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
apostol -a (apostol, apostel, apostal, apostos, apustol) samostalnik moškega spola1. versko vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo, širijo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol
1.1 kdor je od Boga poslan oznanjat, širit Kristusov nauk, krščansko vero
1.2 kdor je od Boga poslan z določenim sporočilom, nalogo
2. v prvih desetletjih širjenja krščanstva kdor oznanja, širi krščansko vero, ustanavlja, vodi versko skupnost, opravlja verske obrede
3. kdor je od koga poslan z določenim sporočilom, nalogo; SODOBNA USTREZNICA: odposlanec, sel
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
besednik -a samostalnik moškega spola1. navadno strokovnjak za pravo, ki zastopa, zagovarja koga pred sodiščem; SODOBNA USTREZNICA: odvetnik, zagovornik
2. versko kdor je zveličan in pri Bogu zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornik, priprošnjik
3. kdor usvoji spretnost, znanje govorjenja, predvsem v javnosti; SODOBNA USTREZNICA: retorik, govornik
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bežanje -a (bežanje, bežane) samostalnik srednjega spola1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežanje
1.1 umikanje iz neugodnih razmer
2. umikanje z določenega mesta, položaja; SODOBNA USTREZNICA: odmikanje
3. kraj, prostor, kamor se kdo umakne; SODOBNA USTREZNICA: pribežališče, zatočišče
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bodi3 (bodi, budi) členica za oziralnimi zaimki ali prislovi v zvezah čigar bodi, kadar bodi, kakor bodi, kakošen bodi, kakover bodi, kakovršen bodi, kamor bodi, kar bodi, kdo bodi, kdor bodi, kir bodi, kjer bodi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti; SODOBNA USTREZNICA: koli
FREKVENCA: 28 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
boginja -e (bogina, boginja, bogijnja) samostalnik ženskega spola1. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij ženskega spola s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: boginja
2. protestansko ženska, ki ji papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnica, priprošnjica
3. ženska, ki s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalka
FREKVENCA: 25 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bolan -lna -o pridevnik1. ki je telesno oslabel zaradi motnje v razvoju ali delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolan
1.1 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem, s čim ki ima motnjo, navedeno v dopolnilu
1.2 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem ki ima motnjo delovanja organa ali skupine organov, navedenih v dopolnilu
2. ki zaradi določene motnje ne deluje pravilno; SODOBNA USTREZNICA: bolan
3. ki čuti duševne bolečine
3.1 v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom od česa ki je zaradi duševnega trpljenja telesno oslabel; SODOBNA USTREZNICA: bolan
FREKVENCA: 289 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bradavica -e samostalnik ženskega spola majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice; SODOBNA USTREZNICA: bradavica
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
bratec -tca (bratac) samostalnik moškega spola1. ekspresivno moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: bratec
2. ekspresivno pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: bratec
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež
4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cegel -gla (cegel, cejgel*, cegal, cigel*) samostalnik moškega spola1. izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja; SODOBNA USTREZNICA: opeka, opečni zidak
2. ploščica iz žgane gline za risanje, pisanje; SODOBNA USTREZNICA: glinena tablica
FREKVENCA: 39 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cel -a -o (cel, cejl) pridevnik1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen
2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten
2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa
2.2 ki zajema vse člane kake skupine
3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves
4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel
FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti
4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cirati -am nedovršni glagol1. kdo/kaj; koga/kaj delati kaj (bolj) lepo, navadno z dodajanjem okrasja; SODOBNA USTREZNICA: krasiti, lepšati
1.1 kdo/kaj; kogatož., s čim delati koga boljšega v duhovnem, moralnem smislu
2. kdo; koga/kaj pripisovati komu/čemu veliko pomembnost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovati
FREKVENCA: 40 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
col -a samostalnik moškega spola1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev
1.1 prispevek, ki ga na določenih mestih pobirajo mitničarji za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnina
1.2 pravica do pobiranja mitnine
1.3 dejavnost pobiranja mitnine
2. mesto, kjer mitničarji pobirajo prispevek za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnica
FREKVENCA: 89 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čaj medmet izraža zahtevo po pozornosti in mirovanju, prekinitvi delovanja; SODOBNA USTREZNICA: čakaj
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
četrti1 -ega posamostaljeno1. kdor/kar v zaporedju ustreza številu štiri; SODOBNA USTREZNICA: četrti
1.1.1 v zvezi k četrtemu v zaporedju na četrtem mestu; SODOBNA USTREZNICA: četrtič
1.2 pri navajanju poglavij
FREKVENCA: 110 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čisto1 (čistu, čisto) prislov1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čistoča -e (čistoča, čistuča) samostalnik ženskega spola1. stanje človeka, ki se (trajno) zdržuje spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: zdržnost
1.1 stanje človeka, ki spolno občuje le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvestoba
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
črka -e samostalnik ženskega spola1. kratka, nepretrgana vrsta točk; SODOBNA USTREZNICA: črtica
2. grafično nadčrkovno znamenje, ki kaže na poseben izgovor ali naglas glasu/glasov, ki ga/ju zaznamuje črka
3. znak, ki se uporablja pri zapisovanju besedila; SODOBNA USTREZNICA: črtica, pika, vejica, črka
FREKVENCA: 17 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čuti čujem/čujo (čuti, čujti) nedovršni glagol1. biti buden, ne spati; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, v nedoločniku; po čem
2. kdo; za koga, nad kom skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
3. kdo; čez koga/kaj, nad kom posvečati komu/čemu vso skrb, pozornost; SODOBNA USTREZNICA: bdeti nad kom/čim
3.1 prizadevati si, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega
4. v krščanstvu, kdo; (kako) biti nenehno pozoren, pripravljen na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuti, biti čuječen
FREKVENCA: 284 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
da1 (de, da) veznik1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da
2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da
3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da
4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da
5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom
7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako
7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si
8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom
9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
9.2 s pogojnim naklonom, redko
10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le
11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da
12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dajati dajem nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dar -u samostalnik moškega spola1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar
1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina
2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar
2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar
3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dati se dam se dovršni glagol1. z nedoločnikom, kdo; komu/čemu, (v čem, s čim) izraža
1.1 osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se, pustiti se
1.2 z nikalnico možnost, da se z osebkom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se
2. v zvezi dati se za last, kdo; komu izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug dobi (pravno priznano) pravico do njega, da razpolaga z njim; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti se
3. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
4. v krščanstvu, kdo; komu, (k čemu), za koga/kaj sprejeti, vzeti nase trpljenje in smrt z odrešitvenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati se
5. s samostalnikom, kdo; komu, h komu začeti biti to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: postati
6. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
7. kdo; (v čem) postati opazen, viden; SODOBNA USTREZNICA: razkriti se, razodeti se
8. v zvezi z v, kdo; (v kaj) narediti, da je osebek deležen stanja, kot ga izraža samostalnik
8.1 z izglagolskim samostalnikom, kdo; na kaj izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik
9. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu/čemu, (skozi koga/kaj, za koga, v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 177 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati
1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti
1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati
2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati
2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri
4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati
6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dejati3 dem/dejem (djati, gjati) dovršni in nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu, h komu, kaj, s kom, (s čim) izraziti/izražati z besedami; SODOBNA USTREZNICA: reči, govoriti
1.1 v pretekliku, v primerjalnih odvisnikih, kdo; s prisl. določilom časa poudarja veljavnost že povedanega; SODOBNA USTREZNICA: reči
1.2 v paru z drugim glagolom rekanja, kdo/kaj; h komu, kaj napoveduje poročani govor, navadno v obliki dobesednega navedka; SODOBNA USTREZNICA: dejati, reči
2. kdo; kaj, na kaj izraziti misel, mnenje o čem; SODOBNA USTREZNICA: praviti, meniti
2.1 kdo; komu, kaj izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: pripomniti
3. kdo; kaj izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, veleti
4. v medmetni rabi, navadno v 1. osebi ednine izraža
4.1 kdo; kaj (trdno) prepričanost osebka; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2 kdo; komu, kaj opozorilo, svarilo; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.1 kdo; kaj poudarja povedano; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.2 kdo; komu, kaj uvaja lastno spoznanje, prepričanje; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
5. kdo; komu, kaj dati, določiti ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
5.1 kdo; čemu, kaj uporabiti za kaj ime, kot ga določa dopolnilo, vsebinsko pa pojasnjuje sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
deležen2 -žna -o (diležin, diležen, diležan, deležan, deležen, dejležen*) pridevnik1. v povedkovni rabi, česa, od česa, (skozi kaj) ki kaj dobi, doživi; SODOBNA USTREZNICA: deležen
1.1 koga/česa, (skozi kaj, s čim) ki pridobi rezultat dejavnosti, zmožnosti koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: deležen
2. česa, na čem, (s kom) ki sodeluje v kakšni dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: udeležen
FREKVENCA: 276 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dete -eta (dete, dejte) samostalnik srednjega spola1. človeški potomec ne glede na spol v odnosu do staršev; SODOBNA USTREZNICA: otrok
1.1 ekspresivno, v nagovoru mlad znan človek
2. deček ali deklica v prvih letih svojega življenja; SODOBNA USTREZNICA: otrok
2.1 ekspresivno kdor ima umske sposobnosti kakor otrok
2.2 otrok do prvega leta starosti; SODOBNA USTREZNICA: dojenček
3. s prilastkom, ekspresivno, z oslabljenim pomenom izraža, da je samostalnik v veliki meri deležen značilnosti, kot jih določa pridevnik
3.1 biblijsko, v zvezi človečko/človeka dete človek glede na svojo majhnost vpričo Boga
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
deti1 denem dovršni glagol1. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride
1.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati
2. kdo; (od česa), koga/kaj narediti, da kdo/kaj ni več skupaj s kom/čim drugim; SODOBNA USTREZNICA: ločiti
3. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
4. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti
5. nedov., s samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 48 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
devica -e (divica, devica) samostalnik ženskega spola1. oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
1.1 s prilastkom kdor/kar ima pozitivne lastnosti v etičnem in moralnem pogledu
1.2 v krščanstvu, navadno v zvezah devica Marija / čista devica (Marija) poimenovanje za Jožefovo deviško ženo Marijo, mater božjega sina Jezusa Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: devica Marija, Devica
1.3 v zvezi z dan praznik, posvečen spominu na devico Marijo
2. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
3. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
deželski2 -a -o (deželski, deželški) pridevnik1. ki se nanaša na deželo; SODOBNA USTREZNICA: deželni, deželski 2. ki ni verskega, cerkvenega značaja; SODOBNA USTREZNICA: posvetni
2.1 ki pripada zemeljski stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: zemeljski, pozemeljski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dno -a (dnu, dno) samostalnik srednjega spola1. spodnji, najnižji del poglobitve v (zemeljski) površini; SODOBNA USTREZNICA: dno
1.1 spodnji del česa; SODOBNA USTREZNICA: dno
2. v zvezi drtje dna ostra bolečina v trebuhu ali črevesju, navadno krčevita, sunkovita; SODOBNA USTREZNICA: kolika
FREKVENCA: 67 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dober1 -brega (dobar) posamostaljeno kdor uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dobri
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dobiček -čka (dobiček, dobičak, dobičik) samostalnik moškega spola1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek
4. denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti
FREKVENCA: 47 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dobivati -am nedovršni glagol1. s širokim pomenskim obsegom, kdo/kaj; komu, kaj s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa; SODOBNA USTREZNICA: dosegati, pridobivati
2. kdo; komu, k čemu, koga, s prisl. določilom načina vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobivati
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina prejemati denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
3.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina služiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
4. kdo/kaj; kaj, v kom/čem z uspehom končevati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagovati
5. kdo; kaj z bojem spravljati tuje ozemlje pod svoj nadzor; SODOBNA USTREZNICA: zavzemati, osvajati
6. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničevanje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobivati
FREKVENCA: 62 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dobro3 (dobru, dobro) povedkovnik1. komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin; SODOBNA USTREZNICA: dobro
3. komu [smiselni osebek] izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
3.1 v medmetni rabi, komu [smiselni osebek] izraža prepričanje, da je kdo zaradi česa deležen (trajne) sreče, blagoslova; SODOBNA USTREZNICA: dobro
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dobrovoljen -ljna -o (dobrovolen*, dobrovoljan, dobrovoln) pridevnik1. ki temelji na svobodni volji, odločitvi; SODOBNA USTREZNICA: prostovoljen
2. navadno v povedkovni rabi ki ima voljo, pripravljenost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: volján
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol1. kdo; kogatož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti
3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti
4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dokle2 veznik1. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2. v časovnih odvisnih stavkih, brez zanikanega glagola za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler
FREKVENCA: 24 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dolipokleknejoč (dolipoklekneoč) deležje takó, da je telo postavljeno v položaj, ko se eno ali obe upognjeni koleni dotikata tal, podlage, v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: klečoč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dolisneti -snamem dovršni glagol1. kdo; (iz česa), koga/kaj narediti, da kdo/kaj več ne visi, ni pribit(o), ni nameščen(o); SODOBNA USTREZNICA: sneti
1.1 kdo; kaj narediti, da kaj preneha biti del česa; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dolivrženje -a samostalnik srednjega spola povzročitev padca na tla s silo; SODOBNA USTREZNICA: vrženje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dremati -ljem (dremati, drejmati) nedovršni glagol1. kdo biti v stanju med budnostjo in spanjem; SODOBNA USTREZNICA: dremati
2. ekspresivno, kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven; SODOBNA USTREZNICA: dremati, spati
FREKVENCA: 37 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dreti2 derem (drejti, dreti) nedovršni glagol1. kdo; čemu, kaj odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: dreti, odirati
2. ekspresivno, kdo; kogatož. izkoriščati, izrabljati koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odirati
2.1 kdo; kogatož., (skozi koga) pridobivati denar od koga s pomočjo laži, prevare
3. brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek] čutiti krčevite, sunkovite bolečine
4. ekspresivno, kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja z dejavnostjo dosegati, da kdo/kaj pride na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spravljati
5. kdo; kaj s silo delati, da kaj ni več celo; SODOBNA USTREZNICA: razdirati, podirati
5.1 kdo; koga/kaj od česa s silo ločevati od česa; SODOBNA USTREZNICA: trgati
6. ekspresivno, kdo/kaj; koga/kaj povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju, navadno z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: napadati, mučiti
FREKVENCA: 63 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
drugdi prislov1. izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: drugje, drugod
1.1 z nikalnico izraža omejitev na določeno, navedeno; SODOBNA USTREZNICA: drugje, drugod
FREKVENCA: 199 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
društvo -a (društvu) samostalnik srednjega spola skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
FREKVENCA: 7 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dvignuti -em dovršni glagol1. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja premakniti z nižjega mesta, položaja na višjega; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
1.1 v zvezi dvignuti oči, kdo; kaj pogledati, usmeriti pogled kvišku
2. kdo; česa [rodilnik količine] s prijemom/prijemi narediti, da kaj ne leži več na tleh; SODOBNA USTREZNICA: pobrati
3. kdo; kaj narediti, da kaj pride k osebku, zlasti s prijemom z roko; SODOBNA USTREZNICA: vzeti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja narediti, doseči, da kdo pride s kakega mesta, na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spraviti
5. kdo; česa [rodilnik količine], zoper komu narediti, povzročiti, da se kdo upre; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
6. kdo; kogatož., čez koga z neprimernim ravnanjem narediti, povzročiti, da se kdo odzove nanj s silo; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
dvojno -ega (dvojnu, dujnu) posamostaljeno skupina dveh (različnih) enot; SODOBNA USTREZNICA: dvoje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
egipski -a -o (egipski, jegipski) pridevnik ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: 56 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
episkop -a (episkop, ebiskop) samostalnik moškega spola predstojnik večje upravne enote Katoliške ali Luteranske cerkve; SODOBNA USTREZNICA: škof
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
episkopija -e samostalnik ženskega spola položaj, dohodek, ki ga prinaša škofija
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
episkoplji -a -o pridevnik ki se nanaša na episkope; SODOBNA USTREZNICA: škofovski FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
erbati -am dovršni in nedovršni glagol1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: naslediti
2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; SODOBNA USTREZNICA: prevzeti
2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest
3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti, zapuščati
FREKVENCA: 180 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
erodijan -a samostalnik moškega spola biblijsko privrženec kralja Heroda; SODOBNA USTREZNICA: herodovec
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
funt -a (funt, font) samostalnik moškega spola1. v antiki utežna mera, približno 0,5 kg; SODOBNA USTREZNICA: funt, mina
1.1 priprava za merjenje mase česa; SODOBNA USTREZNICA: utež
2. v antiki utežna mera, približno 30 kg; SODOBNA USTREZNICA: talent
3. v antiki denarna enota različnih vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: talent, mina
3.1 kovanec v takšni vrednosti
4. prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
FREKVENCA: 75 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
ah medmet1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
brat -a samostalnik moškega spola1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: brat
2. pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.1 Jezus Kristus, ki se je z učlovečenjem približal človeku
2.2 kdor ima v verski skupnosti isto vlogo
3. pripadnik skupnosti, ki jo povezuje sorodstvo; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
4. pripadnik rodovne, narodne skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: rojak
5. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča v življenju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
6. član cerkvenega reda; SODOBNA USTREZNICA: redovnik
7. s prilastkom kdor se ukvarja z isto dejavnostjo
8. kdor je komu blizu kakor brat FREKVENCA: približno 2700 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
celo3 (cilu, celo, celu) členek1. poudarja pomen besede, na katero se nanaša
1.1 z nikalnico poudarja zanikanost; SODOBNA USTREZNICA: sploh
2. izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2.1 v vprašalnem stavku izraža dvom o veljavnosti trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
3. stopnjuje povedano z dodatno, navadno močnejšo trditvijo; SODOBNA USTREZNICA: celo
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
cvet -a (cvejt, cvet, cvit) samostalnik moškega spola1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi, iz katerega se razvije seme, plod; SODOBNA USTREZNICA: cvet
1.1 rastlina z izrazitim cvetom; SODOBNA USTREZNICA: cvetlica, roža
2. stanje razvitosti cvetov; SODOBNA USTREZNICA: cvetenje
3. kar je vidno kot začetna oblika obstajanja, delovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: cvet
FREKVENCA: 43 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čavljen -a -o (čavlen) pridevnikFREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čuvenje -a samostalnik srednjega spola1. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
2. v krščanstvu nenehna pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječnost
3. čas menjave nočne straže
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
drugi3 -a -o vrstilni števnik1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi
1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji
4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni
5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.