ablacíjsko obmóčje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion
absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absolútna gózdna tlà -ih -ih tál s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

absorpcíjska cóna koreníne -e -e -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ȃdamovo jȃbolko -ega -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

administratívni rúbež -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aerenhím -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni] STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’
áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati, gúncanje áfen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

àfótična cóna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Afrika
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Afrike samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
celina
IZGOVOR: [áfrika], rodilnik [áfrike]
BESEDOTVORJE: Afričan, Afričanka, Afričanov, Afričankin, afriški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agencíja za zagotávljanje začásnega déla -e -- -- -- -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárna régija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

agrárno obméstje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ȃhker, -rja, m. 1) das aus dem Dache hervorragende Fenster, Z.; — 2) die Warte, Meg.; — 3) sobi podoben prostor v gospodarskem poslopju, kjer hranijo razne reči, jvzhŠt.; — prim. nem. Erker, kor.-nem. a'ker.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
aktinídija aktinídije samostalnik ženskega spola [aktinídija] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. actinidia, iz gr. aktī́s ‛žarek’
aktívna mêjnica -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívni ledeník -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

aktívno pročêlje -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

akumulacíjsko obmóčje ledeníka -ega -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Akvapendens zemljepisno lastno ime Acquapendente: Pride S. Rochus v' tu meſtu Aquapendens im. ed. imenovanu Acquapendente, mesto v srednji Italiji, kjer je sv. Rok v bolnišnici stregel kužnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alea Frazemi s sestavino alea:
alea iacta est [álea jákta ést]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alergologíja alergologíje samostalnik ženskega spola [alergologíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Allergologie, angl. allergology, frc. allergologie, iz ↑alergija + gr. ..logía iz lógos ‛beseda, govor’
Ali angleški »embodiment« prevajamo kot »telešenje« ali »telesenje«?

V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali je beseda »notica« enaka besedi »novica«?

Ali je beseda notica enaka besedi novica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali je beseda »zadnji« števnik ali pridevnik?

Zanima me, ali bi v spodnji povedi lahko beseda zadnji bila števnik? Ali je pridevnik?

  • V skupinskem tekmovanju pri smučarskih skokih je slavila slovenska reprezentanca, sledili so Avstrijci, tretji so bili Norvežani, zadnji pa Kanadčani.

Ali bi beseda zadnji v tem primeru lahko bila števnik, kjer se vprašamo: *Kateri so bili Kanadčani? Ali je to pridevnik?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?

Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni?

Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"

Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."

Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."

Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali je pravilno reči »psihičen« ali »psihiatričen« bolnik?

Zanima me, ali je pravilno psihičen ali psihiatričenbolnik.

Zdi se, da bi lahko bilo vseeno, vendar se postavi vprašanje razumevanja, kadar gre za žensko osebo, torej bolníco.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali je pravilno zapisati »dinozaverski« ali »dinozavrski«?

Zanima me, ali je pravilno zapisati dinozaverski ali dinozavrski.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali je prav pisati »ekošola« ali »eko šola«?

Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali je risanje »tehniško« ali »tehnično«?

Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali je uporaba okrajšave »vs.« (verzus) v slovenščini sprejemljiva?

Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali naziv spada k imenu ali priimku?

Zanima me kako pa je z uporabo nazivov v primeru, da moraš uporabiti samo ime ali samo priimek? Npr. da prijavljaš nekoga na neko konferenco, ki ne dopušča posebne navedbe naziva, želiš pa izpostaviti, da ima oseba naziv. Ali ga pripišeš k imenu ali k priimku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Alinejno naštevanje z vmesnimi slikami in besedilom

Imam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.

Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.

Na dopust ne smemo brez: – sončnih očal,

[Slika sončnih očal] Slika 1: Sončna očala

Izberite očala z UV-zaščito.

– zaščitne kreme,

[Slika kreme] Slika 2: Zaščitna krema

Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.

– kopalk.

[Slika kopalk] Slika 3: Kopalke

Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali obstaja okrajšava »uur.«?

Pozdravljeni, zanima me, ali je v strokovni in znanstveni literaturi pri citiranju običajno podvajanje črk v okrajšavi npr. za dva ali več urednikov = uur.?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali pišemo olimpijske igre z veliko začetnico kot prireditev?

Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.

  • v obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do Olimpijskih iger v Londonu leta 2012.
  • na olimpijskem festivalu mladih leta 2001.
  • nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu junija 2009.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali se besedna zveza »petek, 13.« piše z vejico?

Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali se »PlayStation« vede kot desni ali levi prilastek?

Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:

  • konzola PlayStation ali PlayStation konzola
  • igra PS4 ali PS4 igra
  • naročnina PlayStation Plus ali PlayStation Plus naročnina

Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali se solato očisti ali opere?

Kateri glagol je ustreznejši pri pranju/čiščenju solate? Torej, ali se solato opere ali očisti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali sta besedi »džamija« in »mošeja« sopomenki?

Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali sta »piškot« in »keks« sopomenki?

Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali sta »vseeno« in »kljub vsemu« pomensko enaka?

Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alohtóni prebiválec -ega -lca m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alpiníst alpinísta samostalnik moškega spola [alpiníst] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinist ali it. alpinista, iz lat. Alpīnus ‛alpski’, po pogorju Alpe - več ...
alpinístični alpinístična alpinístično pridevnik [alpinístični] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. alpinistisch, it. alpinistico iz ↑alpinist

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alpinístični smúk -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alpinístično dèskanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alpinístično smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

alpínski pás -ega pasú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

álpski ledeníški krás -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Alvernija ž zemljepisno lastno ime Alverna: yh je bil prejel na hribu Alvernia im. ed. (III, 511) de Alvernia cit. pril. alvernski: Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa de Alvernia Alvêrna, gora, na katero se je 1. avgusta 1224 umaknil sv. Frančišek Asiški, kjer je po razsvetljenju dobil Kristusove rane.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Amarila [amarȋla] samostalnik ženskega spola

Amarilida

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ámen Frazemi s sestavino ámen:
bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], kàkor ámen [v očenášu]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ámok -a m (ȃ)
zlasti pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka; v prid. rabi: amok situacija pri kateri se posameznika polasti ubijalska manija na mestu, kjer je veliko ljudi, zato ga je treba čim prej ustaviti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amóniak amóniaka; in amónijak samostalnik moškega spola [amónijak] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
amonifikácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

amónijak amónijaka; in amóniak samostalnik moškega spola [amónijak] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ammoniak, frc. ammoniac iz lat. (sāl) ammōniacum ‛amonijeva sol’, to pa iz gr. ammōniakón, po oazi z Amonovim templjem v Libiji, kjer so jo pridobivali - več ...
ampêrméter ampêrmétra samostalnik moškega spola [ampêrmétər] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amperemeter, frc. ampèremètre, iz ↑amper + ↑meter
amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’
anaeróbna baktêrija -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ànaeróbni ànaeróbna ànaeróbno pridevnik [ànaeróbni] STALNE ZVEZE: anaerobni prag
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anaerob, frc. anaérobie, iz ↑a... + ↑aerobni
Analiza razpoloženja
V slovenščini se pojavlja termin analiza sentimenta (ang. sentiment analysis ), ki označuje računalniško analizo stališč govorca ali pisca, izraženih v besedilu. Beseda sentiment v slovenščini po SSKJ2 pomeni čustvo, tukaj pa po našem razumevanju ne gre za čustvo. V angleščini se poleg omenjenega termina uporablja še termin opinion analysis . V slovenščini se pojavljata še ustreznika analiza mnenj in rudarjenje mnenj. Kateri termin bi bil v slovenščini najprimernejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ancílopegmátski típ -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ancístropegmátski típ -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

andosól -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anjel

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

anonímka anonímke samostalnik ženskega spola [anonȋmka] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. anònīmka, poenobesedeno iz ȁnonīmna pȍruka ‛anonimno sporočilo’
anotêrmični vôdni slòj -ega -ega slôja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ántiperspiránt ántiperspiránta samostalnik moškega spola [ántiperspiránt] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. antiperspirant, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + perspirant iz perspire ‛potiti se’, prevzeto iz lat. perspīrāre ‛dihati, pihati’
antropocén samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apnenica -e (apnenica, japnenica) samostalnik ženskega spola
kjer se žge apno; SODOBNA USTREZNICA: apnenica
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apníšče -a s (í)
kraj, kjer se žge apno:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apnišče [apníšče] samostalnik srednjega spola

jama, kjer se žge apno; apnišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Apostille
Zanima me, ali bi francoski izraz apostille lahko podomačili v apostilja (in sicer po analogiji s francoskim imenom Bastilja ( Bastille ), čeprav je slednje lastno ime). Termin apostille označuje formalnost, zahtevano za potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in, če je potrebno, pečata ali žiga na listini, pri čemer je lahko mišljena taka overitev (oz. legalizacija) ali pa dejansko potrdilo, ki je v praksi v obliki žiga ali pa nalepke (J. Dolžan, Tuje javne listine in njihova veljava v Republiki Sloveniji, Podjetje in delo, 2012, št. 2, str. 332). Pri brskanju po raznih virih (vključno s spletom) sem naletela na naslednje slovenske ustreznike. V glavnem se pojavlja kar francoski termin apostille , pa tudi apostil , haaški apostille in apostila . Zelo bi me zanimalo vaše mnenje o mojem predlogu – da bi torej za francoski termin apostille uporabljali slovenski ustreznik apostilja .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

apoteka -e (apoteka, apateka, apotoka) samostalnik ženskega spola
kjer se dobijo zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 6 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

áras, m. härener Zeug, ein daraus gemachter Weiberkittel, Mur.; — prim. srvn. arraz, leichtes Gewebe aus Wolle, (po mestu Arras, kjer so nekdaj tako blago delali), C.; — prim. raš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Arbee zemljepisno lastno ime Kirjat Arba: nej ſte nikuli vekshiga urshoha imeli ſe jokati … s' Abraham, katiri je bil shal v' tu meſtu Arbee im. ed. ſe jokat nad ſvojo mertvo sheno Saro (IV, 442) Kirját Árba, lat. V Cariatharbee, mesto, kjer je umrla Abrahamova žena Sara (SP 1 Mz 23,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

argílični horizónt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

argumentum a minori ad maius -- -- -- -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arheolóški spomeník -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arheolóško najdíšče -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arhív -a m (ȋ)
zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; hraniti v arhivu; pregledati in urediti arhiv; državni, pokrajinski arhiv; nadškofijski, šolski, zasebni arhiv / elektronski arhiv; filmski arhiv zvitki filmskih trakov / obširni vatikanski arhivi
// prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv; direktor arhiva / Zgodovinski arhiv
// zbirka (digitalnih) dokumentov, podatkov o preteklih dogodkih (na računalniku) sploh: fotografija je iz osebnega arhiva; dodajanje, uvrščanje datotek v arhiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arídni krás -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

arídno obmóčje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

artéški izvír -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

artéški studênec -ega -nca m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

artéški vrélec -ega -lca m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

artileríja Frazemi s sestavino artileríja:
têžka artileríja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’
asara – samostalnik –
del žgalnega oltarja v jeruzalemskem templju, kjer so Jahveju darovali žrtveno žival
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

asfálten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na asfalt: asfaltni sloj, tlak; peljal se je po moderni asfaltni cesti; asfaltna obloga; asfaltno kotalkališče / asfaltni beton
♦ grad. asfaltna baza kraj, prostor s stroji, kjer se pripravlja asfalt; kem. asfaltni lak raztopina bitumna v organskem topilu za zaščitne premaze kovin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Aspirant
Pri pisanju doktorske naloge sem naletela na dilemo, kako v slovenščino prevesti angleški termin aspirant , ki na področju politične teorije označuje osebo, ki si želi in prizadeva za politično udejstvovanje. Uporabila sem tujko aspirant , saj teorija loči med kandidatom in aspirantom . Aspirant ali aspirantka je oseba, ki izraža željo in si prizadeva za politično udejstvovanje, kandidat ali kandidatka pa oseba, ki jo predlaga oz. izbere politična stranka za določen položaj. Zanima me, ali obstaja slovenski izraz za aspirant , da bi v nalogi uporabila ta termin.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ášram ášrama samostalnik moškega spola [ášram] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. ashram, nem. Aschram) iz stind. āśrama- ‛bivališče puščavnika’
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ávtobusna postája -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avtohtón1 -a m (ọ̑)
knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin, praprebivalec: avtohtoni so se umikali priseljencem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avtohtón2 -a -o prid. (ọ̑)
ki je po izvoru od tam, kjer živi; domač, prvoten: avtohtoni narodi; avtohtono prebivalstvo / avtohtona rastlina, drevesna vrsta
// knjiž. izviren, samonikel: avtohton umetniški izraz; avtohtona poezija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avtohtọ̑n -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

avtomatizírani izvózni sistém -ega -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bábica -e ž (á)
1. stara mati: dedek in babica
// zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič)
2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva
● veliko babic – kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha
3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka
4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico
5. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju
♦ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bábica Frazemi s sestavino bábica:
velíko bábic – kílav otròk, velíko bábic – kílavo déte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Babyboom generacija
Prosim, če mi lahko pomagate najti slovenski izraz za generacijo, imenovano baby boom . Demografski termin prihaja iz ameriškega okolja in označuje generacijo, rojeno v obdobju gospodarskega napredka po drugi svetovni vojni. V znanstvenih člankih se ponavlja omenjeni izraz, tudi v prevodih v slovenščino. Kako je pravilno?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

backpackerski pridevnik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bȃjar -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bajonẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bájta Frazemi s sestavino bájta:
stára bájta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bájtar -ja m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bájtarstvo -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bákla Frazemi s sestavino bákla:
goréti kot bákla, zagoréti kot bákla, zgoréti kot bákla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

balerína baleríne samostalnik ženskega spola [balerína] FRAZEOLOGIJA: kot balerina
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Ballerina) iz it. ballerina ‛plesalka’, glej ↑balet - več ...
balétka balétke samostalnik ženskega spola [balétka] FRAZEOLOGIJA: kot baletka
ETIMOLOGIJA: ↑balet
balétnik balétnika samostalnik moškega spola [balétnik] FRAZEOLOGIJA: kot baletnik
ETIMOLOGIJA: ↑balet
balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje] ETIMOLOGIJA: ↑balinati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

balónski balónska balónsko pridevnik [balónski] STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč
ETIMOLOGIJA: ↑balon

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

balzamárij -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost] STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: ↑banalen
banána Frazemi s sestavino banána:
banána repúblika, dáti kómu banáno, dobíti banáno, prilépiti kómu banáno

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bár1 -a m (ȃ)
1. nočni gostinski zabavni lokal: plesalka v baru
2. točilnica, bife: stopiti na kavo v bar
♦ gost. ekspresni bar kjer se streže stoječim gostom; snack bar gostinski lokal, kjer se strežejo za pultom sedečim gostom pijače in na hitro pripravljene jedi
3. omarica s pijačo v sprejemnici:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barȃba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barakúda barakúde samostalnik ženskega spola [barakúda] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barrakuda ali angl. barracuda (in špan. barracuda) iz neznanega jezika, morda taino
bárje -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

barrettov barrettova barrettovo; in Barrettov pridevnik [bêretou̯ bêretova bêretovo]
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik
ETIMOLOGIJA: po britanskem kirurgu Normanu Rupertu Barrettu (1903–1979)
bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Barva »magenta« v slovenščini

Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Barvni krog
Zanima me, kateri slovenski ustreznik je najprimernejši za angleški termin colour wheel , ki na področju likovne teorije označuje shematični prikaz razmerij med primarnimi, sekundarnimi in terciarnimi barvami. V literaturi se pojavljata ustreznika barvno kolo in barvni krog . Kateri termin je ustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Barvni reaktant
Kateri termin je ustreznejši za snov, ki se nahaja v fotografskih filmih in je pomembna za razvijanje barvnih fotografij? Angleški termin je color coupler , nemški pa Farbkuppler . Predlogi za slovenski termin so: barvna spojnica , barvni spojnik , barvni sklopnik .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bateríja Frazemi s sestavino bateríja:
napólniti si bateríje, polníti si bateríje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

batibentál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

batipelagiál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

báza1 -e ž (ā)
1. osnova, podlaga: materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; vse to so izvedli na prostovoljni bazi
// bistvena sestavina: lak na acetonski bazi
// na kar se kdo opira, zanaša: močna, široka, zvesta volilna baza
2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo zlasti vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke
// kraj, ki služi podpori, oskrbi, izvajanju česa sploh: avtocestna, vzdrževalna baza; logistična, tehnična baza; stalna, tradicionalna baza / učne baze za izpopolnjevanje, prakso (bodočih) zdravnikov
3. zbirka urejenih podatkov, zlasti digitalnih: shraniti, vnesti, vpisati v bazo; bibliografska, informacijska, relacijska baza; vpogled v bazo; osnovno, zahtevno delo z bazami / obsežna podatkovna baza; elektronska, računalniška, virtualna baza
♦ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; jezikosl. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

báza obláka -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

begúnec -nca m
kdor (z)beži pred nevarnostjo ali neprijetnostjopojmovnik
SINONIMI:
star. begun, ekspr. begunček, redk. bežec, zastar. pobeg1, zastar. prebeg, publ. prebežnik
GLEJ ŠE: dezerter, emigrant

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

Behrmanova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

beksljati beksljam nedovršni glagol
zemljevid
ƀ̬ẹ́ːksl’atẹ, ƀẹ́ːksl’at
1. menjati zrdati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste
ƀàːʀƀe vẹ́ːksl’a
2. preoblačiti zroblačiti v drugo oblačilo
tàːta je rẹ́ːku, đa je ˈmou̯ ˈwəsčəs, k je ˈbiu̯ mìːkn̥, tọ̀ːt [...] čìːkl’e, tọ̀ːt ǥwàːntəc m̥ pa [...] kàːkər na čìːkl’a, jàː, m̥ pa nìː ƀwo tríəƀa ƀẹ́ːksl’at ˈjəx ˈwəščəs

belíšče -a s (í)
zastar. kraj, prostor, kjer se beli perilo ali platno: na belišču je ležalo bleščeče belo perilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belišče [belíšče] samostalnik srednjega spola

kraj, kjer se beli perilo ali platno; belišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Bélško tektónsko ôkno -ega -ega -a s

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Bermudski trikotnik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bermudskega trikotnika samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
območje v Atlantskem oceanu med Bermudi, Portorikom in Florido
IZGOVOR: [bermútski trikótnik], rodilnik [bermútskega trikótnika]
ZVEZE: bermudski trikotnik / Bermudski trikotnik, bermudski trikotnik / Bermudski trikotnik
PRIMERJAJ:

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bernardínec bernardínca samostalnik moškega spola [bernardínəc]
    zelo velik pes bele in svetlo rjave barve, s krepkim telesom ter krajšim gobcem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Bernardshund, frc. saint-bernard, po prelazu med Italijo in Švico Mont Saint Bernard, kjer so menihi v 17. stol. vzredili to pasmo in jo usposobili za reševanje izpod snežnih plazov - več ...
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Beseda »dokumentalist«

Vljudno prosim za odgovor, zakaj se v besedi dokumentalist (kdor dela v dokumentaciji) pojavi l, ne pa pričakovani r (dokumentarist).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Beseda »investirana« v slovarjih

S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Beseda »jetrnica« v pomenu 'tečnoba'

Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Beseda »kontekst« v pravnih besedilih

Izraz kontekst (v prevodih pravnih besedil) popravljamo v sobesedilo (na kar napotuje Pravopis), pa tudi v okoliščine ali okvir, odvisno od pomena. Zanima pa me, ali bi lahko izraz kontekst v besedilih kar puščali, sploh kadar ni povsem jasno, ali gre res samo za sobesedilo ali pa morda za kaj širšega. Lahko rabo izraza kontekst štejemo za ustrezno v vseh pomenih?

Nekaj primerov:

  • Predstavnik se je v točki 15 obrazložitve skliceval na kontekst navedene določbe.
  • Kontekst, v katerega je umeščena ta določba, poleg tega pomeni, …
  • Ker so preudarki v zvezi z besedilom, kontekstom in ciljem člena 15 odločbe, na katere je bilo opozorjeno …
  • Zadostnost obrazložitve je treba presojati ne samo glede na njeno besedilo, ampak tudi glede na njen kontekst in vsa pravna pravila, ki urejajo zadevno področje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Beseda »mučéle«

Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?

MUKE

Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.

  • Špicov vrt je ruško pokopališče.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Besede na »f«

Zanimalo me je, ali obstaja razlog, da se v slovenščini tako malo neprevzetih in neonomatopejskih besed začne na fonem f. Se pogosteje znajde sredi besede ali v končnici? Je v slovenščino prevzet iz drugih jezikov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Besedna zveza »križem rok« kot stavčni člen

Primer:

Sedel je križem rok.

Vprašamo se, kako je sedel, kar pomeni (in to verjetno tudi sami veste), da je to prislovno določilo načina.

Zanima pa me, ali je to podredno zložen stavčni člen? Če je, kaj je jedro in kaj prilastek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Besedna zveza s predlogom »skozi«

Ali je zapis razvijanje dobrega poslušanja skozi navodila ustrezen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Besednovrstna umestitev besede »natanko«

Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bèt Frazemi s sestavino bèt:
bèt s cépom odbíjati, dánes z bètom, jútri s psòm, ênkrat z bètom, drúgič s psòm, jeséni z bètom, pozími s pesòm, píjan kot bèt, zdàj z bètom, zdàj s psòm

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Betle(h)em -a m zemljepisno lastno ime Betlehem: Poijdimo tjakaj do Bethlema rod. ed. ǀ hozhemo ſe perblishat h'Betlhleemu daj. ed. ǀ kadar ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil prishli v' Bethlehem tož. ed. Jeſuſa obyskati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel priti, Mater katera je jmela njega poroditi, Betlehem tož. ed. kir je jmel roijen biti ǀ ſo bily prishli v' Behetlem tož. ed. dorovati ǀ v'Betlehemi mest. ed. je rojen veni preproſti ſhtalici ǀ vſe otrozhizhe v'Betleemi mest. ed. pomorit Bêtlehem, lat. V Bethlehem, Βηϑλεέμ, hebr. Bet Lehem, mesto v Palestini, kjer je bil rojen Jezus Kristus (SP Rut 1,1, Mt 2,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

betonárna betonárne samostalnik ženskega spola [betonárna] ETIMOLOGIJA: ↑beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

betonírati betoníram nedovršni in dovršni glagol [betonírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. betonieren, glej ↑beton
bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà] STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bíba -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bibliotéka -e ž (ẹ̑)
1. sistematično urejena zbirka knjig; knjižnica: dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami; bogata biblioteka; privatna biblioteka
// prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko; sedeti v biblioteki; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka
2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bičje [bȋčje] samostalnik srednjega spola

mesto, kjer raste bičje, ločje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bidón bidóna samostalnik moškega spola [bidón] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. bidone, prevzeto iz srgr. píthon ‛vinski sod’, iz gr. píthos ‛velika posoda za shranjevanje’
bìk bíka samostalnik moškega spola [bìk] STALNE ZVEZE: morski bik
FRAZEOLOGIJA: močan kot bik, trenirati kot bik, trmast kot bik, zgrabiti bika za roge, Kamor je šel bik, naj gre še štrik.
ETIMOLOGIJA: = cslov. bykъ, hrv., srb. bȋk, rus., češ. býk < pslov. *bykъ, verjetno kot litov. bū̃kas ‛bukač, ptica Botaurus stellaris’ iz ↑bučati; prvotno torej ‛bučeč, hrumeč’ - več ...
bìk Frazemi s sestavino bìk:
bôsti se z bíkom, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot zabóden bìk, kot zabóden bìk, močán kot bìk, ne bôdi se z bíkom, rjovéti kot bìk, zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zijáti, kot bìk v nôva vráta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bíkónična híšica -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bíkov bíkova bíkovo pridevnik [bíkou̯ bíkova bíkovo] STALNE ZVEZE: bikova kri
ETIMOLOGIJA: ↑bik

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biohóra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Bioinformacijska analiza
V molekularni biologiji se vse pogosteje uporabljajo računalniški pristopi k analizi bioloških sistemov. Te pristope obravnava posebna veda, ki se imenuje  bioinformatika . Ko govorimo o tovrstni analizi, se v strokovnih besedilih pojavljata dve poimenovanji:  bioinfomatska analiza   in bioinfomacijska analiza  (ang.  bioinformatic analysis ). Katero poimenovanje je ustreznejše? Podobno je tudi z namenskimi računalniškimi orodji: je bolje  bioinformatsko orodje  ali  bioinformacijsko orodje ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biolóška sórpcija -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biolóško sámočíščenje vôde -ega -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biosfêra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Bi prevedli del imena »Las Vegas Strip«?

Kakšen bi bil najbolj točen prevod izraza Strip, ki ga uporabljajo za lasvegaško ulico, na kateri so največji hoteli in igralnice? Recimo v povezavi ... she worked on the Strip.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bíradiálna simetríja -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bíti (sem) Frazemi s sestavino bíti (sem):
bíti ad acta, bíti Ádamov sín, bíti aprílski, bíti blagoslovljêna, bíti bógu za hŕbtom, bíti bòlj pápeški kot pápež, bíti bòlj pápeški od pápeža, bíti [bòlj] počásne gláve, bíti bòlj počásne pámeti, bíti brez belíča [v žêpu], bíti brez bôra in belíča, bíti brez bôra in božjáka, bíti brez božjáka, bíti brez božjáka in bóra, bíti brez fícka [v žêpu], bíti brez gláve in répa, bíti brez hrbteníce, bíti brez prebíte páre, bíti brez répa in gláve, bíti brez sápe, bíti brez vestí, bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, bíti copáta, bíti čésa kot tóče, bíti čésa na kôše, bíti čístih rôk, bíti člôvek s téga svetá, bíti čŕn kot nóč, bíti désna roka kóga, bíti do góbca v dréku, bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti do kolén v dréku, bíti do úst v dréku, bíti do vratú v dréku, bíti do vratú v gódlji, bíti dôbra dúša, bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], bíti dólg kot prékla, bíti drúga violína, bíti dúša čésa, bíti fíga móž, bíti glávni adút, bíti hítre jéze, bíti hláden do kóga, bíti hrbteníca čésa, bíti igráča [kóga/čésa], bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka [kóga/čésa], bíti igráčka [kómu] kàj, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti imenován s právim iménom, bíti iz drugáčnega testá, bíti iz ístega testá, bíti iz mesá in krví, bíti iz móde, bíti jeklénih žívcev, bíti jezíček na téhtnici, bíti junák dnéva, bíti kàj za pod zób, bíti kàj/kdó na kvadrát, bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kàkor húda úra, bíti kàkor iz cúkra, bíti kàkor iz másla, bíti kàkor iz svínca, bíti kàkor kladívo, bíti kàkor lesníka, bíti kàkor mrlíč, bíti kàkor na íglah, bíti [kàkor] na šivánkah, bíti [kàkor] na tŕnju, bíti [kàkor] v málih nebésih, bíti kàkor v meglì, bíti kàkor žívo srebró, bíti kákšen kólešček kjé, bíti kanónfuter, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti kísel kàkor vrísk, bíti kóga/čésa kot kobílic, bíti kóga/čésa kot mrávelj, bíti kóga/čésa kot rúsov, bíti kómu máčeha, bíti kómu pri sŕcu, bíti kómu tŕn v očéh, bíti kómu tŕn v pêti, bíti kómu za pavlího, bíti kómu za petámi, bíti kómu za rítjo, bíti kós kómu/čému, bíti kóst v gŕlu kóga, bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], bíti kot dèž v prátiki, bíti [kot] dím [za kóga], bíti kot èn móž, biti [kot] igráča [kómu kàj], bíti kot iz másla, bíti [kot] iz stêkla, bíti kot iz škátlice, bíti [kot] iz tŕte izvít, bíti [kot] iz želéza, bíti [kot] lánski snég, bíti [kot] máli bóg, bíti kot mésečnica, bíti kot mésečnik, bíti kot míla jéra, bíti [kot] mílni mehúrček, bíti kot mrlìč, bíti kot na dláni, bíti [kot] na íglah, bíti [kot] na lúni, bíti [kot] na tŕnih, bíti [kot] na tŕnju, bíti [kot] na žerjávici, bíti kot naročèn [za kóga/kàj], bíti kot odpŕta knjíga, bíti kot okamenél, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti kot osát, bíti kot pès in máčka, bíti kot rít in srájca, bíti kot sánje, bíti kot slépa kúra, bíti [kot] strašílo, bíti [kot] strašílo za v prosó, bíti kot ustvárjen za kóga/kàj, bíti kot v čebelnjáku, bíti [kot] v devêtih nebésih, bíti kot v fílmu, bíti kot v mravljíšču, bíti kot v nebésih, bíti kot v pánju, bíti kot v právljici, bíti [kot] v ráju, bíti kot v sánjah, bíti [kot] v sêdmih nebésih, bíti kot vróče žémlje, bíti [kot] vróče žémljice, bíti kot žívo srebró, bíti krátke pámeti, bíti krátkih beséd, bíti krváv pod kóžo, bíti kúhan in pečèn kjé/pri kóm, bíti kúrje pámeti, bíti [le] kolésce [kjé, kóga/čésa], bíti [málo] čez lés, bíti már kot [za] lánski snég, bíti máslo kóga, bíti med ángelčki, bíti med dvéma ôgnjema, bíti med kladívom in nakoválom, bíti med krilátci [bôžjimi], bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti [mehek] kot máslo, bíti méhkega srcá, bíti močán adút, bíti módre krví, bíti mólzna kráva, bíti móž beséda, bíti na bóbnu, bíti na bôjni nôgi s kóm/čím, bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, bíti na čŕni lísti, bíti na désno rôko, bíti na dláni, bíti na dnù, bíti na dôbri póti, bíti na káhli, bíti na kócki, bíti na kôncu svetá, bíti na kôncu z žívci, bíti na kônju, bíti na lás podóben kómu/čému, bíti na mŕtvi tóčki, bíti na múhi [kóga], bíti na nàjbóljši póti, bíti na nítki, bíti na ónem svétu, bíti na píki, bíti na prágu čésa, bíti na prágu smŕti, bíti na prágu življênja, bíti na prestólu, bíti na psù, bíti na répu [čésa], bíti na rešêtu, bíti na róbu obúpa, bíti na róbu prepáda, bíti na slépem tíru, bíti na stráni, bíti na stráni kóga/čésa, bíti na stránskem tíru, bíti na tánkem lédu, bíti na tapéti, bíti na tí s kóm, bíti na zatóžni klópi, bíti nágle jéze, bíti napét kot maréla, bíti napét kot lók, bíti narejèn iz ístega testá, bíti nasmeján do ušés, bíti náše gôre líst, bíti ne od múh, bíti nepopísan líst [papírja], bíti ob dóber glás, bíti ob glávo, bíti ob pámet, bíti obút, bíti od dánes do jútri, bíti od hudíča, bíti [od] krúha pijàn, bíti od múh, bíti od rôk, bíti od vrága, bíti odrínjen na stránski tír, bíti odskóčna dèska [za kóga/kàj], bíti oródje [čésa, za kàj], bíti oródje [kóga/čésa], bíti oródje v rôkah kóga/čésa, bíti óstrega jezíka, bíti pávliha, bíti pijàn kot čebèr, bíti pijàn kot čèp, bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, bíti po júsu, bíti pod copáto, bíti pod častjó kómu kàj, bíti pod drobnoglédom [kóga], bíti pod gásom, bíti pod krítiko, bíti pod lúpo kóga, bíti pod nesréčno zvézdo, bíti pod oróžjem, bíti pod pepélom, bíti pod rúšo, bíti podóben kàkor gróš gróšu, bíti pójem [kóga/čésa], bíti póln múh, bíti ponedéljkarski, bíti ponedéljkov, bíti potísnjen v kót, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti právi sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, bíti prázen dím, bíti pred vráti, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti preizkusni kámen [čésa, za kàj], bíti pri korítu, bíti pri rôki, bíti pròst kot ptíček na vêji, bíti pŕva violína, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti rédkih beséd, bíti rojèn pod nesréčno zvézdo, bíti rojèn pod sréčno zvézdo, bíti [s kóm] na ísti valóvni dolžíni, bíti s téga svetá, bíti sám svój gospód, bíti [si] na nòž, bíti [si] podóben kàkor krájcar krájcarju, bíti [si] podóben kot jájce jájcu, bíti si s kóm kot bráta, bíti si v laséh, bíti slabó zapísan [pri kóm, kjé], bíti smétana [čésa], bíti sól zêmlje, bíti stárega kóva, bíti súh kot prékla, bíti svêtla tóčka, bíti šè móker pod nósom, bíti [šè] móker za ušési, bíti [šè] v povôjih, bíti [šè] v žívem spomínu, bíti šèle v povôjih, bíti šírši kot dáljši, bíti tábula ráza, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], bíti tàm, kjer ni múh, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, bíti têmeljni kámen [čésa], bíti têžek kot cènt, bíti tího kot rìt, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bíti topóvska hrána, bíti tŕd ôreh za kóga, bíti tŕdega srcá, bíti trínajsto práse, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, bíti v blagoslovljênem stánju, bíti v cvétju, bíti v část svôjemu iménu, bíti v dôbri kóži, bíti v dréku, bíti v drúgem stánju, bíti v drúgem stánu, bíti v gódlji, bíti v káši, bíti v kóži kóga, bíti v Krístusovih létih, bíti v [lépem] móčniku, bíti v létih, bíti v nàjbóljših létih, bíti v oblákih, bíti v pólnem cvétu, bíti v pólnem razcvétu, bíti v povôjih, bíti v pŕvih vŕstah, bíti v rdéčih števílkah, bíti v ríti, bíti v róžicah, bíti v sítu in rešêtu, bíti v slábi kóži, bíti v slépi úlici, bíti v slonokoščénem stôlpu, bíti v [svôjem] elemêntu, bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, bíti v [vesélem] pričakovánju, bíti v začáranem krógu, bíti v zláti sredíni, bíti vážen kot maréla, bíti vèč díma kot ôgnja, bíti vêlik kalíber, bíti vêlik otròk, bíti [vès] mŕtev na kóga/kàj, bíti [vès] ponedéljkov, bíti [vès] ponedéljski, bíti vést kóga/čésa, bíti vklénjen v kládo, bíti vógelni kámen [čésa[, bíti vólk na kàj, bíti [vróče] kot v kôtlu, bíti vsáke bíre, bíti [vsèh] múh póln, bíti z êno nôgo kjé, bíti z êno nôgo v grôbu, bíti z êno nôgo žé na ónem svétu, bíti za dirigéntskim púltom, bíti za èn drèk, bíti za kríži, bíti za lúno, bíti za med stáro želézo, bíti za [na] odpàd, bíti za pečjó, bíti za pêto koló, bíti za rešêtkami, bíti za rítjo kómu, bíti za v kòš, bíti za v stáro želézo, bíti za vsákim gŕmom, bíti zapéčkar, bíti zapéčkarski, bíti zapísan smŕti, bíti zapísan v zvézdah, bíti zastavonóša kóga/čésa, bíti zavít v meglò, bíti zavít v temò, bíti zelèn od zavísti, bíti [zeló] v módi, bíti zláta dúša, bíti žé pri krúhu, bíti žé v létih, bíti želéznih žívcev, bíti žídane vólje, bíti žív in zdràv, bíti žíva enciklopedíja, bíti žívo srebró, bódi v cvétju, bodíte v cvétju, bôjna sekíra je zakopána, čez glávo je kjé čésa, čìč je nìč, gláva [kóga] je kot sód, hudíč ni takó čŕn, kot, iz té móke ne bo krúha, jè cél církus, je kóga/čésa kot kobílic, je kóga/čésa kot mrávelj, je kóga/čésa kot rúsov, káča [je] v žêpu, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, kàj je kot na dláni, kàj je kot pribíto, kàj je [práva] zláta jáma za kóga, kàj je šála, kàj je [šè]v oblákih, kàj je za kóga/kómu špánska vás, kàj ni igráča [kómu], kàj ni šála, kdó/kàj ni on múh, kóga je kàj v hláčah, kóga je kóliko v hláčah, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], krí ni vôda, kríž je [s kóm/čím], [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti, málo zrnja, pa mnógo sláme je v čém, med bráti [je kàj vrédno], možgáni kóga so kot rešêto, ne bíti dôbro zapísan [pri kóm, kjé], ne bíti igráča [kómu kàj], ne bíti igráča v rôkah kóga/čésa, ne bíti igráčka [kómu kàj], ne bíti iz cúkra, ne bíti iz želéza, ne bíti kómu ne v pêto ne v šêsto [koléno], ne bíti már ne bogá ne hudíča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, ne bíti ne pét ne šést s kóm/čím, ne bíti od múh, ne bíti po júsu, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne bíti pri čísti, ne bíti s téga svetá, ne bíti [si] na čístem s kóm/čím, ne bíti [šè] za med stáro šáro, ne bíti šè za [na] odpàd, ne bíti [šè] za v kòš, ne bíti v dôbri kóži, ne bíti vréden píškavega oréha, ne bíti vréden póčenega gróša, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, ni prostóra za kóga/kaj kjé, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, otròk je na póti, po tóči zvoníti je prepôzno, pokázati kómu, po čém je mást, pôsel je pôsel, pravíci je zadoščêno, sám góbec je kóga, sáma kóst in kóža je kóga, sáma ušésa so kóga, sáme beséde so kóga, sáme kostí so kóga, sáme očí so kóga, samó beséde so kóga, spánec je bóljši kot žgánec, sréča je míla kómu, stráh za stólček je kóga, škárje in plátno sta v rôkah kóga, tá je [pa] bôsa, tá je pa debéla, tá je [pa] dôbra, tá je [pa] jálova, tá je [pa] kosmáta, tá je [pa] lépa, [takó, da] bo vólk sìt in kôza céla, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [kot] hláden túš, tó je víšja matemátika, tó je za kóga/kómu špánska vás, tó mu je túrško, tó ni šála, tó ni víšja matemátika, tó níso máčje sólze, tó níso máčkine sólze, tó so búče, tó so záme špánski kráji, trébuh je kot sód, vèč želéz je v ôgnju, védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec, vêlik kríž je s kóm/čím, vrág je kjé, vsák dán je nedélja [za kóga; kjé], vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo, vsè je na glávi, vsì kríži so dôl, življênje kóga je na nítki, žóga je bilà za hŕbtom kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak] STALNE ZVEZE: bivak vreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati] ETIMOLOGIJA: ↑bivak
bivalíšče -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bivalíšče -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biválnica -e ž (ȃ)
knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico
♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

biválno okólje -ega -a s

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol] STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bizón bizóna in bízon bízona samostalnik moškega spola [bizón] in [bízon] STALNE ZVEZE: ameriški bizon, evropski bizon
ETIMOLOGIJA: prevzeto (po zgledu nem. Bison in frc. bison) prek lat. bisōn ‛tur, zober’ iz germ. jezikov, prim. nem. Wisent < stvnem. wisant, iz ide. *u̯ei̯s- ‛smrdeti, oddajati vonj’ - več ...
blagájniški čék -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blagoslovíti -ím dov., blagoslôvil (ī í)
1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: duhovnik je blagoslovil množico / ob slovesu ga je mati blagoslovila
// v krščanstvu opraviti verski obred ob kakem predmetu: blagosloviti jedi, kapelico, zvon
2. vznes., navadno v zvezi z bog podeliti komu srečo, obilje: bog te blagoslovi! / Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi, a delo in trud ti nebo blagoslovi! (S. Gregorčič)
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; vznes. Bog je blagoslovil njun zakon imela sta dosti otrok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blamȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blatíšče -a s (í)
agr. del hleva, kjer se živali iztrebljajo: stojišče v govejem hlevu je razdeljeno na ležišče in blatišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bláto Frazemi s sestavino bláto:
iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, izvléči kóga/kàj iz bláta, izvléči se iz bláta, obmetávanje z blátom, obmetávati kóga z blátom, pogrézati se v bláto [čésa], potégniti kóga/kàj iz bláta, potégniti se iz bláta, vláčiti kóga/kaj po blátu, vléči kóga/kàj po blátu, zagáziti v bláto [čésa], znájti se v blátu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blažev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
blaževa blaževo pridevnik
IZGOVOR: [blážeu̯], ženski spol [bláževa], srednji spol [bláževo]
ZVEZE: blažev žegen
PRIMERJAJ: Blažev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blede

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blȅf bléfa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blizi2 prislov
1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
1.1 pri mirovanju
1.2 pri premikanju
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: blizi ino/ali daleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blizu1 (blizu, blizo) prislov
1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
1.1 pri mirovanju
1.2 pri premikanju
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: blizu ali daleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blodíšče -a s (í)
knjiž. kraj, kjer se zablodi; labirint: hoditi po gozdnem blodišču
// ekspr., z rodilnikom velika, neurejena množina: izgubil se je v blodišču ulic / blodišče misli
♦ anat. del notranjega ušesa s polkrožnimi kanali in polžem; labirint

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blodnják -a m (á)
knjiž. kraj, kjer se zablodi; labirint: najti pot iz blodnjaka; zaiti v blodnjak
// ekspr., z rodilnikom velika neurejena množina: izgublja se v blodnjaku podatkov; blodnjak ulic / blodnjak misli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blodnják -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blókovni pláz -ega plazú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

blȗza -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bobljáti, -ȃm, vb. impf. 1) voda boblja, kadar se v njej mehurčki vzdigajo, Vrt.; — 2) unverständlich reden, Cig.; — 3) fantje hodijo bobljat, t. j. z izpremenjenim glasom mrmrat pesemco pred hišo, kjer so klali, da bi kaj dobili, Kor.-Kres V. 36.; = koledovati, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. 1) dumpf rollen, Cig.; grom boboče, Zora; rauschen: voda boboče v podzemeljske brezdne, C.; kopita bobočejo, C.; — 2) plappern, schwätzen, V.-Cig., C., Mik., Vrt.; molitev, kjer se veliko boboče in besedi dela, Dalm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bobríšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer prebivajo bobri:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bóčna moréna -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bódi4 členica (ọ́)
za oziralnimi zaimki ali prislovi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti: lahko te sreča kjer bodi; naj govori kar že bodi; izberi kogar si že bodi; prim. karsibodi, kdorsibodi, kjersibodi ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bódi2 presoj. člen. (ọ́) Lahko te sreča kjer ~; izbrati kogar si že ~; prim. kar si bodi, kdor si bodi, kjer si bodi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bodi3 (bodi, budi) členica
za oziralnimi zaimki ali prislovi v zvezah čigar bodi, kadar bodi, kakor bodi, kakošen bodi, kakover bodi, kakovršen bodi, kamor bodi, kar bodi, kdo bodi, kdor bodi, kir bodi, kjer bodi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti; SODOBNA USTREZNICA: koli
FREKVENCA: 28 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bodi gl. kadar bodi, kar bodi, keri bodi, kjer bodi

WEISS, Peter, Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A–H), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bóg -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogôvi; im., tož. dv. bogôva in bogá (ọ̑)
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zaseprim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bogastvo2 -a (bogatstvo, bogastvu, bogastvo, bogatstvu) samostalnik srednjega spola
1. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
3. velika količina, množina, mera; SODOBNA USTREZNICA: obilje
4. kjer ima kdo neomejeno oblast; SODOBNA USTREZNICA: kraljestvo
FREKVENCA: 69 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bogȃtstvọ, n. der Reichthum; b. v živini, der Herdenreichthum, b. v besedah, der Wortreichthum, Cig.; kjer je bogatstvo, je eden hudič, kjer je uboštvo, tam jih je pa sedem, M.; — govori in piše se nav. bogastvo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bogoslôvec bogoslôvca samostalnik moškega spola [bogoslôvəc] ETIMOLOGIJA: ↑bogoslovje
bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je] STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz ↑bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
bógrač bógrača samostalnik moškega spola [bógrač] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz madž. bogrács, prvotno ‛(bakren) kotlič’, to pa prek hrv., srb. bàkrāč iz star. tur. bakrač, glej ↑baker - več ...
bọ̑k -a m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bóks -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bôksarski tudi bóksarski -a -o prid. (ó; ọ̑)
nanašajoč se na boksarje ali boks: boksarski dvoboj, nastop; boksarski šport; boksarsko tekmovanje / boksarski krog, ring ograjen prostor, kjer nastopajo boksarji; boksarske rokavice usnjene rokavice, podložene z žimo
♦ zgod. boksarska vstaja vstaja boksarjev na Kitajskem v začetku 20. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bolníšnica -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bómba Frazemi s sestavino bómba:
delováti kot bómba, eksplodírati kàkor bómba, odjékniti kàkor bómba, odjékniti kot bómba, odmévati kàkor bómba, póčiti kot bómba, tréščiti kàkor bómba, učinkováti kot bómba, udáriti kot bómba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bombáž bombáža samostalnik moškega spola [bombáš bombáža] STALNE ZVEZE: egiptovski bombaž, strelni bombaž
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. bombaso ali furl. bombâs < poznolat. bombax, kar je prevzeto prek gr. pámbaks iz srperz. pambak - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bonsȃj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr] STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...
boreálni gózd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

boriti se
V VARIANTI IZRAZOV: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

borovničje [borovníčje] samostalnik srednjega spola

kraj, kjer rastejo borovnice

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Borovniška formacija
Zanima me, kako se pravilno zapisuje geološke formacije, kot je npr. borovniška formacija . Pojavlja se zapis z malo in veliko začetnico. Po Geološkem terminološkem slovarju formacija  označuje 'litološko enoto, ki združuje več členov, ki so skupki različnih tipov kamnin s podobnimi litološkimi značilnostmi, nastalimi navadno v neprekinjenem procesu, npr. flišna formacija', borovniška formacija pa ' zgornjekarnijske plasti, ki so sestavljene iz apnenca, boksita, rdečkastega peščenjaka, meljevca, glinavca, tufita in apnenčeve breče, na Bloški planoti, pri Velikih Laščah, na Turjaku, Blegošu in v okolici Borovnice in Vrhnike ' .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

boršt [bȍršt] samostalnik moškega spola

gozd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

botrína, f. 1) die Gevatterschaft; v botrini smo si, wir stehen zu einander im Verhältnis der Gevatterschaft; tudi: botrina sva si, Pjk. (Črt.); — 2) coll. die Pathen: z botrino se prepirati, Kres; kjer se botrina krega, zemlja križem poka, Jan. (Slovn.); — 3) der Pathenschmaus, Mur., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brákičen -čna -o prid. (á)
geol. nanašajoč se na kraj, kjer se mešata morska in sladka voda: brakični sedimenti / brakično morje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Branje spletnih naslovov oz. povezav

Prosim za pojasnilo, kako pravilno preberemo (recimo v zvočni knjigi) takle spletni naslov, kjer se vse preostalo besedilo bere v slovenščini::

https://www.washingtonpost.com/news/morning-mix/wp/2014/10/02/white-woman-sues-sperm-bank-after-she-mistakekenly-gets-black-donors-sperm

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta, iméti kóga ràd kot bráta, kàkor bràt in sêstra, kot bràt in sêstra, med bráti [je kàj vrédno], spoštováti kóga kot bráta, tôpli bràt, vínski bràt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Braunov -a -o [bráu̯nov-] prid. (ā)
elektr., v zvezi Braunova elektronka elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brévikónična híšica -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brezpapírni pridevnikETIMOLOGIJA: iz brez papirja

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brìn brína samostalnik moškega spola [brìn] STALNE ZVEZE: kitajski brin, navadni brin, plazeči brin, smrdljivi brin
ETIMOLOGIJA: = nar. polj. brzyn ‛macesen’ < pslov. ali slovan. *b(ъ)rinъ, nejasnega izvora - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brisȃčnjak, m. mesto, kjer brisača visi, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brítev Frazemi s sestavino brítev:
brez brítve obríti kóga, nabrúšen kot brítev, óster kot brítev

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brítof Frazemi s sestavino brítof:
kúrji brítof

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brívnica -e ž (ȋ)
prostor, kjer dela brivec: odprli so novo brivnico; stopiti v brivnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brlòg Frazemi s sestavino brlòg:
lêvji brlòg, vólčji brlòg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

broč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bród -a m, mest. ed. bródu in brôdu; mn. brodôvi tudi bródi (ọ̑)
1. splav ali čoln za prevoz čez vodo: brod drsi čez reko; prepeljati se z brodom; brod na vrvi navezan / v grški mitologiji Haronov in Karonov brod
2. star. ladja: na brodu so razpeli jadra; pren. naš brod so krmarili v pristan tujih ciljev
3. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: prebresti reko na brodu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brọ̑d -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bród tudi bróud -a m brod, breg ob morju, reki, kjer se da pristati: Neprilicsni pa brod bodoucsi KŠ 1771, 424; nárocsa, ſtera ſzo brod mela KŠ 1771, 426; k-brodi ſzo priſztoupili KŠ 1771, 122; pri Actiácskom broudi KŠ 1771, 655; pren. pridem k-broudi vekivecsnoga blá'senſztva KM 1783, 183

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brod [brọ̑d] samostalnik moškega spola
  1. pas zemlje ob vodi; breg
  2. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da prebresti
  3. splav, čoln za prevoz čez reko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brod -a (brud) samostalnik moškega spola
1. kraj, kjer se da prebresti vodo; SODOBNA USTREZNICA: plitvina
2. kraj ob vodi, urejen za pristajanje plovil; SODOBNA USTREZNICA: pristanišče
3. plovilo za prevoz čez vodo; SODOBNA USTREZNICA: brod
FREKVENCA: 26 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brodíšče -a s (í)
1. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da bresti: plitvo brodišče
2. zastar. pristanišče: ladje so zasidrane v brodišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brodíšče -a s
kraj, kjer je voda tako plitva, da se da brestipojmovnik
SINONIMI:
brod, knj.izroč. pregaz
GLEJ ŠE SINONIM: pristanišče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

brstíšče -a s (í)
biol. mesto v organizmu, kjer nastajajo nove celice: pokostnica je brstišče kostnih celic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bŕstna brazgotína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brusnica [brusníca] samostalnik ženskega spola

kamnolom, kjer pridobivajo brusne kamne

PRIMERJAJ: brusnišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brusnišče [brusníšče] samostalnik srednjega spola

kamnolom, kjer pridobivajo brusne kamne

PRIMERJAJ: brusnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brzíca -e ž (í)
mesto v potoku ali reki, kjer skače voda čez kamenje in skale: čoln je neslo proti nevarnim brzicam; spuščati se čez brzice; brzice Nila / reka dela številne brzice
// hitro tekoča reka ali potok:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

brzíca -e ž
mesto v potoku ali reki, kjer skače voda čez kamenje in skalepojmovnik
SINONIMI:
geogr. kaskada

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

brzíca -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

BSE2 BSE samostalnik ženskega spola [bẹesé] in [bə̀səé] ETIMOLOGIJA: po zgledu angl. BSE kratica za bovina spongiformna encefalopatija
búča búče samostalnik ženskega spola [búča] STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica] FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: ↑buča
búkev -kve ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bukvarica -e samostalnik ženskega spola
kraj, kjer se nahajajo ali prodajajo knjige; SODOBNA USTREZNICA: biblioteka, knjigarna
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bullying samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bulteriêr bulteriêrja samostalnik moškega spola [bulterijêr] STALNE ZVEZE: staffordshirski bulterier
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bull terrier iz ↑bul(dog) in ↑terier
bulvȃr -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

bùmf in búmf medmetETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativne besede buf, morda pod vplivom ↑bum
burekárna samostalnik ženskega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

burekdžínica, buregdžínica samostalnik ženskega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Butična pivovarna, butično pivo
Zanimata me slovenska ustreznika za angleška termina craft brewery in craft beer . Prvi označuje navadno majhno pivovarno, ki je neodvisna od multinacionalk in vari pivo po tradicionalnih ali inovativnih postopkih, pri čemer je poseben poudarek na kakovosti. Drugi pa označuje pivo, ki je proizvedeno v takšni pivovarni. Za termin craft beer sem v slovenščini zasledila ustreznike craft pivo oz. kraft pivo , torej domnevam, da bi za termin craft brewery lahko uporabili ustreznik craft pivovarna oz. kraft pivovarna . Za tovrstne pivovarne se včasih uporablja tudi izraz kraft varilnica , a menim, da to nista popolna sinonima, saj varilnica predstavlja le del pivovarne . Bi morda z ustreznikom artizanalno pivo (iz italijanščine artigianale ) za craft beer šli predaleč? Kaj svetujete?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Callieuxova metóda dolóčanja zaóbljenosti próda -e -e -- -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

calvados glej kalvadós
Canóssa Frazemi s sestavino Canóssa:
hodíti kot v Canósso, íti v Canósso, odíti v Canósso, odpráviti se v Canósso, podáti se v Canósso, pót v Canósso, príti v Canosso

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

carínski uràd izvôza -ega -áda -- m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

carínsko skladíšče -ega -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cárski rẹ̑z -ega -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti] FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cegelnica [cẹ̑gǝu̯nica] samostalnik ženskega spola

opekarna

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

celína Frazemi s sestavino celína:
béla celína, čŕna celína, nôva celína, oráti celíno, pêta celína, stára celína, zelêna celína

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cementacíjska cóna -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cementacíjski pás -ega pasú m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cenítev dávčne osnôve -tve -- -- ž

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cénter in cênter -tra m (ẹ̄; ē)
1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti
2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; sprostitveni, športni center / blagovno-trgovinski center [BTC] velik kraj, prostor s trgovskimi, poslovnimi objekti; družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost; klinični center [KC] bolnišnica, ki združuje več klinik; kulturni center [KC] ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; nakupovalni center veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami, nakupovalno središče; center dobrega počutja center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; velnes; center odličnosti središče visokokakovostne multidisciplinarne skupine raziskovalcev, ki z uporabo sodobnih tehnologij povezuje znanost in gospodarstvo; center za tujce ustanova, ki na ozemlju svoje države skrbi za tujce brez ustreznih dokumentov za bivanje
// ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva
3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra
4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša
♦ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cênter mirovánja -tra -- m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cénter za konsolidácijo dostáve -tra -- -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Center za terenske raziskave
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin field centre , ki označuje raziskovalno središče, opremljeno za terensko delo, ki se običajno nahaja na območju ali blizu območja, na katerem raziskovalci opravljajo svoje raziskave. Razmišljam o poimenovanju področni center ali pa terenski center.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

centralizírano carínjenje -ega -a s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

centrálna plínska postája -e -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

centrálni nódul -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

centrifugálni centrifugálna centrifugálno pridevnik [centrifugálni] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentrifugal, angl. centrifugal) iz nlat. centrifugalis, iz ↑center + tvorjenka od lat. fugere ‛bežati’
centromêra -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cepílna síla -e -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cepílnica -e [tudi cepiu̯nica] ž (ȋ)
1. prostor, kjer se seka, kolje kamen v kocke: cepilnica granita
2. orodje, s katerim se cepi, kolje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cepín cepína samostalnik moškega spola [cepín] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zappone ‛rovnica’, iz zappa ‛motika’, morda iz nar. it. zappa ‛koza’, ker železni konici nekaterih motik spominjata na kozje roge - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cepíšče -a s (í)
1. žel. prostor, kjer se na odprti progi cepi proga od proge: postaviti kretnico na cepišču
2. med. mesto na telesu, kjer se vnese cepivo:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cepítev dohódka -tve -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cepljenišče [cepljeníšče] samostalnik srednjega spola

prostor, kjer gojijo cepljena drevesa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Certificirana elektronska pošta in slovenski ustreznik

Zanima me slovenska kratica za: certificirana elektronska posta. V Italiji uporabljamo kratico »PEC« - Posta Elettronica Certificata. V Vasem odgovoru, prosim, da mi poleg slovenske kratice omenite se anglesko kratico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cêsar -árja m (é á)
1. v nekaterih državah vladar: avstrijski, etiopski, rimski cesar; star. svetli cesar / za cesarja Jožefa II. med vladanjem / star. nikjer pod cesarjem mu ni enakega
● bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; star. služiti cesarja biti pri vojakih; preg. kjer nič ni, še cesar pravico zgubi kjer nič ni, ni kaj vzeti
2. zastar. denar: cesar se ga ne drži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cêsar Frazemi s sestavino cêsar:
slúžiti cesárja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cesta ► ˈcėːsta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

céstno vozlíšče -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cév -í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑)
podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska, svetilna cev; puškina, topovska cev; cev iz plastične mase; cev za zalivanje; pipa s kratko cevjo; premer cevi / dihalna cev za dihanje s poklopcem pri potapljaški maski
// kar je po obliki ali funkciji podobno cevi: cvetni listi so zrasli v cev; cev požiralnika
♦ anat. evstahijeva cev ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prebavna cev cevasti del prebavil, po katerem se premika, prebavlja hrana; elektr. bergmanska cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona; elektronska cev elektronka; fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka; neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti za reklamne namene; fiz. rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; metal. brezšivna cev ki ni varjena, ki je iz celega; strojn. izpušna cev po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cévarka -e ž (ẹ̑)
nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi, Boletales:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cȋciban -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cíklokrós cíklokrósa samostalnik moškega spola [cíklokrós] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cyclo-cross iz ↑(bi)cikel + ↑kros
ciklón ciklóna samostalnik moškega spola [ciklón] STALNE ZVEZE: tropski ciklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklon iz angl. cyclone, iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cimper -pra (cimper, cimpar) samostalnik moškega spola
1. navadno lesen objekt s stenami in streho, ki nudi zavetje; SODOBNA USTREZNICA: (lesena) zgradba
1.1 gradnja takega objekta
1.2 leseno nosilno ogrodje za streho zgradbe; SODOBNA USTREZNICA: ostrešje
2. navadno v zvezi z nebeski kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
FREKVENCA: 32 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

ciprinídna vôda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

církus -a m

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

col -a samostalnik moškega spola
1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev
1.1 prispevek, ki ga na določenih mestih pobirajo mitničarji za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnina
1.2 pravica do pobiranja mitnine
1.3 dejavnost pobiranja mitnine
2. mesto, kjer mitničarji pobirajo prispevek za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnica
FREKVENCA: 89 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cóna -e ž (ọ̑)
1. zaključeno ozemlje zlasti glede na kako dejavnost, namembnost; predel, območje: načrt o brezatomski coni; obmejna cona; razdeliti zasedeno ozemlje na okupacijske cone / eksploatacijska cona rudnika; operativna cona območje vojaških operacij / cona za pešce predel v prometni ureditvi mesta, kjer je prepovedan dostop z vozili / po drugi svetovni vojni cona A Svobodnega tržaškega ozemlja; pren. to vprašanje zajema vse kulturne cone: umetnost, filozofijo, znanost
♦ ekon. prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave
2. v zvezi refleksna cona, v alternativni medicini vsaka od točk na stopalih, dlaneh ali ušesih, s katero je povezan določen organ ali del telesa: masaža refleksnih con; pritiski prstov na refleksne cone pospešujejo prekrvitev in izboljšujejo delovanje notranjih organov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cóna SSKJ² samostalnik ženskega spola
STALNE ZVEZE: bela cona, rdeča cona, siva cona

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cóna prirástka oceánskega dnà -e -- -- -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cóna súbdúkcije -e -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti] FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

CT -- in -ja [cẹté -êja] m (ẹ̑ ȇ) med., krat.
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniška tomografija: pri CT glave se preiskuje del, kjer bi utegnil potekati bolezenski proces
// naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomograf: nakup CT-ja; obstoječi CT je tehnološko že zastarel in zaradi pogostih okvar tudi nezanesljiv
// rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniški tomogram: CT skeleta; prvi del zloženk: CT-aparat; CT-preiskava; CT-posnetek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cúcek cúcka samostalnik moškega spola [cúcək] FRAZEOLOGIJA: kot polit cucek, kot cucka, moker kot cucek
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cúcak, nar. polj. cucek, sorodno z nar. rus. cúcka < pslov. *cucьkъ ‛(mlad) pes’ iz *cucь, iz vabnega klica za pse *cu cu, tako kot litov. čiùčius, latv. cùocis ‛pes’ - več ...
curling tudi kêrling -a [prva oblika kə̀rling-] m (ə̏; ȇ)
športna igra, podobna balinanju, kjer igralci po ledu potiskajo poseben kamen in ga skušajo približati ciljni točki: igralec curlinga; tekma v curlingu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cvét Frazemi s sestavino cvét:
bíti [právi] cvet čésa, bíti v pólnem cvétu, rdèč kàkor mákov cvét, rdèč kot mákov cvét, v cvétu lét, v cvétu mladósti, v cvétu življênja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča] ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cvétje Frazemi s sestavino cvétje:
bíti v cvétju, bódi v cvétju, bodíte v cvétju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cvétka Frazemi s sestavino cvétka:
bíti [práva] cvétka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca] ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet
cvetličár cvetličárja samostalnik moškega spola [cvetličár] redko [cvetlíčar] ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
cvetličárna cvetličárne samostalnik ženskega spola [cvetličárna] ETIMOLOGIJA: ↑cvetlica
cvetličárstvo cvetličárstva samostalnik srednjega spola [cvetličárstvo] ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar
cvičkaríja -e ž (ȋ)
promocijski in turistični festival, kjer predstavljajo etnološke in enološke značilnosti Dolenjske: v sklopu cvičkarije so odprli novo cvičkovo vinsko klet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čájnica -e ž (ȃ)
1. gostinski lokal, kjer se streže s čajem: kitajska čajnica / nočna čajnica; dekleta iz čajnic
2. škatla za shranjevanje čaja:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čakalíšče -a s (í)
kraj za čakanje: čakati na trolejbus na čakališču / na avtobusni postaji bodo zgradili čakališče
// lov. prostor, kjer lovec čaka divjad: pozna vsa čakališča za srnjaka; lovsko čakališče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čakalíšče -a s
lov. prostor, kjer lovec čaka na divjadpojmovnik
SINONIMI:
lov. čakalo, lov. čakež, lov., žarg. štant

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

čakálo -a s (á)
lov. prostor, kjer lovec čaka divjad; čakališče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čákanje Frazemi s sestavino čákanje:
čákanje na zelêno lúč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čákež -a m (ȃ)
nar. prostor, kjer lovec čaka divjad; čakališče: jeseni je postajal za šušljajočo koruzo ali čakal na zajca na odprti gmajni .. Poleti je hodil na čakež pod goro (D. Lokar)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čásih prisl. (ȃ)
star. včasih: časih sva se srečala z očmi / časih je bil dobre volje, časih pa tudi siten / poiskal je gostilno, kjer je že časih prenočeval

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

časôvnica -e ž (ȏ)
vnaprej časovno opredeljen, določen potek česa: časovnica za izvedbo reform
// grafični prikaz tega: pregledno oblikovana časovnica prireditve / obvestila na časovnici podjetja
♦ rač. delovno polje v programu za obdelavo videa, kjer so v časovnem zaporedju razvrščeni slikovni in zvočni posnetki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, délati část svôjemu iménu, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne zdéti se pod častjó kómu kàj, zdéti se pod častjó kómu kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela
FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela
ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čebelárski čebelárska čebelársko pridevnik [čebelárski] in [čəbelárski] ETIMOLOGIJA: ↑čebelar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica] FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják] FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
čêlo napóke -a -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čêlo napóke -a -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čèp1 čêpa m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čepljec

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čẹ̑r čerȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čéšnja Frazemi s sestavino čéšnja:
čéšnja na vŕhu tórte, ni dôbro čéšenj zóbati s kóm

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čevapčičárna samostalnik ženskega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čevapdžínica samostalnik ženskega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čêvelj Frazemi s sestavino čêvelj:
čêvelj žúli kjé kóga, dáti kóga na čêvelj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čevljárski čevljárska čevljársko pridevnik [čeu̯ljárski] ETIMOLOGIJA: ↑čevljar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čevljárstvo čevljárstva samostalnik srednjega spola [čeu̯ljárstvo] ETIMOLOGIJA: ↑čevljar
číčerka číčerke samostalnik ženskega spola [číčerka] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. cicerchia < lat. cicercula, iz cicer - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

činčíla činčíle samostalnik ženskega spola [činčíla] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chinchilla iz špan. chinchilla, manjšalnica od chincha ‛smrdljivec, dihur’ - več ...
číračára; in číra čára medmet [číračára] ETIMOLOGIJA: iz ↑čarati po zgledu žigažaga iz ↑žagati
číra čára; in číračára medmet [číra čára] ETIMOLOGIJA: ↑čiračara
čísto prislov [čísto] tudi [čistó] FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: ↑čist
čistôča čistôče samostalnik ženskega spola [čistôča] ETIMOLOGIJA: ↑čist
Členek »zgolj«

Zanima me, kako je z uporabo členka zgolj. Glede na priročnike njegova uporaba ni najbolj ustrezna. Kako pa je z zvezo zgolj in samo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, (pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čmŕlj čmŕlja samostalnik moškega spola [čmə̀rl] in [čmə̀rəl] ETIMOLOGIJA: nastalo v nar. razvoju iz *čmel' = rus. šmélь, češ. čmel < pslov. *čьmel'ь, sorodno z nem. Hummel, verjetno iz ide. korena *kem- ‛brenčati, bučati’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čóhati -am in čoháti -ám nedov. (ọ̑; á ȃ)
1. drgniti, praskati po koži, zlasti žival: čohati kravo, psa za ušesi; svinja se čoha ob pregrado / nizko: ne čohaj se kar naprej! čohati se pod pazduho
● nizko ne čohaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo
2. s čohalom čistiti: neprestano krtači in čoha svoje konje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čǫ́hati 1., -am, vb. impf. 1) kratzen; Kmet klobuk drži, Glavo čoha si, Danj. (Posv. p.); č. se, sich kratzen, sich scheuern: krava se ob deblu čoha, C.; kaj bi se čohal, kjer me ne srbi? C.; — 2) striegeln: konja č., Vod. (Izb. sp.); krovci streho čohajo, die Strohdecker kämmen das (fertige) Dach aus, Cig.; — prim. 1. čehati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čokáti krás -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čonta

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čríček čríčka samostalnik moškega spola [čríčək] ETIMOLOGIJA: < star. sloven. čiríček iz čiríti ‛cvrčati’ < pslov. *čiriti iz imitativne besede *čiri, ki posnema glas nekaterih žuželk - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

črníca črníce samostalnik ženskega spola [čərníca] STALNE ZVEZE: čopasta črnica
ETIMOLOGIJA: ↑črn
črpalíšče -a s (í)
prostor s črpalnimi napravami, kjer se črpa: zgradili so črpališče in glavni vod za mestni vodovod; število naftnih črpališč narašča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

črpalíšče, n. mesto v reki, kjer vodo zajemajo, die Schöpfe, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

črpalíšče vôde -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čŕtasto odsékana napóka -- -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čudénje, n. das Staunen, die Verwunderung; iz Jeruzalema, kjer je bilo toliko čudenja nad njim, je Jezus nazaj šel v Nazaret, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Čudno govorjenje: »brez da bi« in »v temu«

Prosim za pojasnilo, zakaj takšno govorjenje:

brez da bi me vprašal brez da bi nas razumeli brez da bi se zdravil

ne razumem, kaj je v temu ..v temu tiči zajec ...nesporazum je v temu ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

čúkla -e ž (ȗ)
alp. zelo razčlenjena, rogljata skalna gmota: kjer je trša kamnina, nastajajo čukle; čukla na grebenu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dà Frazemi s sestavino dà:
dáhniti [véliki] dà, ne rêči ne dà ne nè, odgovárjati z dà ali nè, odgovoríti z dà ali nè, rêči dà [kómu/čému]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov
1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.1 pri mirovanju
1.2 ob premikanju
1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč
1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja
1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh
1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost
2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
3. ekspresivno izraža veliko mero
4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim
5. kot veznik
5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor
5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Daljšanje osnove pri sklanjanju samostalnika »val«

Zanima me, kako v množini sklanjamo samostalnik val. Je pravilneje valovi ali vali? Lahko uporabljamo oboje? Opažam, da so časopisi pred leti uporabljali tudi krajšo obliko (vali), zadnja leta pa skoraj izključno daljšo (valovi).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dalmatínka dalmatínke samostalnik ženskega spola [dalmatínka] ETIMOLOGIJA: ↑dalmatinec
dámjak dámjaka samostalnik moškega spola [dámjak] ETIMOLOGIJA: (prevzeto in prilagojeno iz nem. Damhirsch) iz lat. damma
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dániglaciál -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Datum, vejica, pika ...

Zanima me kako se pravilno uporabi vejice pri datumu brez letnice. Npr.: jutri, 12.8. bomo izvedli preiskavo... ali Jutri, 12.8., bomo izvedli preiskavo...

Kjer se uporabi letnico je pravilna uporaba vejic pred in po datumu, Npr.: danes, 11.4.2013, bomo posredovali ... Zanima me, kje so vejice pri datumu brez letnice. Zdi se mi čudna postavitev vejice po piki.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dávčen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na davek: davčni postopki; davčni sistem; davčna obveznost, olajšava, utaja; davčna politika; davčna uprava / davčna napoved ali prijava izjava davčnega zavezanca o višini davčne osnove; davčna oaza država ali del države, kjer pravni red za dejavnosti predpisuje nizke ali ničelne davke; davčna osnova količina vrednosti ali dobrin, od katerih se odmeri davek; davčna številka identifikacijska številka davčnega zavezanca v davčnem registru države, katere državljan je; davčno pravo / davčni izterjevalec, zavezanec; davčni urad; davčni uslužbenec ki odmerja in pobira davek
● publ. priviti davčni vijak povečati davke; poostriti izterjevanje davkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deblo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

décilítrski décilítrska décilítrsko pridevnik [décilítərski] ETIMOLOGIJA: ↑deciliter

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

degustácijski degustácijska degustácijsko in degustacíjski degustacíjska degustacíjsko pridevnik [degustáciski] in [degustacíski] ETIMOLOGIJA: ↑degustacija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

degustátorka degustátorke samostalnik ženskega spola [degustátorka] ETIMOLOGIJA: ↑degustator
degustírati degustíram nedovršni in dovršni glagol [degustírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. degustieren in frc. déguster iz lat. dēgustāre ‛pokusiti’, iz gustus ‛okus’
degutántno prislovETIMOLOGIJA: ↑degutanten

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deklarírani rádij smúčke -ega -a -- m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dél -a [tudi deu̯] m (ẹ̄)
1. kar nastane z delitvijo celote: razdeliti hlebec na dva dela; deseti del celote; večji, manjši del / film v dveh delih; vsebina drugega dela romana / v devetih delih bencina raztopiti en del parafina; pren. v tem mestu sem pustil del sebe
2. kar z drugimi sestavinami tvori celoto in ima navadno samostojno nalogo: razstaviti stroj na glavne dele; kupovati motor po delih; nadomestni, rezervni del; posamezni deli aparata; sestavni deli avtomobila / deli telesa
3. z rodilnikom kar predstavlja krajevno, področno, časovno omejitev česa: prišli so iz raznih delov dežele / vzhodni del Azije; publ. nevarno žarišče vojne v tem delu sveta / streha se znižuje proti zadnjemu delu avtomobila; brada mu pokriva spodnji del obraza; nadzemni del rastline; zgornji del stavbe je razsvetljen; obodni del pri kolesu; del lista, kjer vstopa glavna žila / jutro je najlepši del dneva / to je le del celotnega problema
♦ ekon. gibljivi del plače ki se spreminja glede na delovni, poslovni uspeh, življenjske stroške
// z oslabljenim pomenom izraža količinsko omejitev: večji del izdelkov izvažajo; velik del ljudi tega ne ve; del vaščanov se vozi na delo v mesto; glavni del življenja je prebil v tujini
4. delež: vsak od dedičev je dobil enak del / tudi on je prispeval svoj del k uspehu
● star. dobil je svoj del prestopku primerno kazen; zastar. za moj del je ničvrednež po mojem mnenju; star. za ta del bi bilo bolje, če bi ostal doma kar se tega tiče, v tem primeru; ekspr. dober, lep del časa je zapravil v gostilni večino časa; ekspr. opravil je levji del posla največji del posla; delali so večji del ponoči večinoma, po večini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

delati je sestavina izrazov
A te je steklar delal, Kaj prosiš, delat pojdi, Kdor ne dela, naj ne jé, Kdor ne dela, naj vsaj jé, Kjer se dela vse nedelje, tam se sreča mimo pelje, Obljuba dela dolg, Priložnost dela tatu, Vaja dela mojstra, Vaja dela vajenca
V VARIANTI IZRAZOV: Ko si v Rimu, se obnašaj kot Rimljan, Motiti se je človeško, Obleka naredi človeka, Obleka ne naredi človeka

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno  3500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter
TERMINOLOGIJA: delati po dneh, delati tlako

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Deležnik na -č in glagolski morfem »se«

Deležniki na -č imajo včasih zraven se, včasih pa ne. Npr. spreminjajoča (se) zgodovina. Na Gigafidi je največkrat s se, je pa tudi brez. Poleg tega imaš v Pravopisu blesteč, uporablja pa se tudi blesteč se. Zakaj je tako? Sta obe možnosti (s se ali brez) v redu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

delikatẹ̑sa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

delikátna préčnica -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

delítvena ravnína -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Deljenje besed

Imam dve vprašanji glede deljenja besed.

Zanima me, ali se pri dolgih računih, ki jih ne moremo napisati v eno vrstico, simbol (npr. , –) na koncu vrstice ponovno napiše tudi v naslednji?

Drugo vprašanje pa se nanaša na deljenje besede oditi. V Slovenski slovnici, v paragrafu 606 je namreč navedeno, da sestavljenke, zloženke in sklope navadno delimo na mejah sestavin. V tem primeru, bi bilo pravilno deliti od-iti. Ta delitev besede pa je v nasprotju s paragrafom 601, kjer je navedeno, da soglasnik med dvema samoglasnika prenašamo v naslednjo vrstico. Torej bi morali deliti o-diti. Ali v navedenem primeru katero od pravil prevlada ali sta možni obe delitvi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Deljenje besed, ki se končajo na »-nje«

Zanima me, kako se delita besedi raziskovanje in življenje. Ali je ustreznejša delitev ra-zi-sko-van-je ali ra-zi-sko-va-nje? Ali mogoče kaj tretjega?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Deljenje besed z vezajem in nedeljivi vezaj

Kako grafično prikažemo deljenje besed z vezajem, npr. božično-novoletni (koncert), če bi morali besedo deliti točno tam, kjer je vezaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Delni rodilnik v nicejski veroizpovedi

Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Delo na klik
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin clickworking , ki označuje kratkotrajno obliko plačanega dela, ki jo posameznik opravlja prek spleta tako, da se najprej registrira na ustrezni platformi, na kateri si izbere delo, ki ga lahko opravlja kadar koli in kjer koli. Kateri slovenski ustreznik bi bil po vašem mnenju najustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

delovíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer se dela, zlasti fizično: brigada je odšla na delovišče; gozdna, gradbena delovišča; nesreča na delovišču / tudi na deželi so ustanovili več manjših kulturnih in znanstvenih delovišč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

délta -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

demontáža -e ž (ȃ)
razstavljanje (na dele), razdiranje: demontaža aparata, stroja; pren., publ. demontaža organizacije
// odstranjevanje, odstranitev z mesta, kjer je bilo kaj montirano: demontaža daljnogleda s puške / demontaža tovarne; demontaža raketnih oporišč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

denísovec samostalnik moškega spolaETIMOLOGIJA: iz imena votline Denisova v Sibiriji, kjer so našli ostanke človečnjaka

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dȇrbi -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

derečína -e ž (í)
mesto v potoku ali reki, kjer voda dere: derečina nad jezom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

derečína, f. 1) mesto, kjer voda dere: poginiti v derečini, Glas.; — 2) der Durchfall, Razdrto (Notr.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deročína -e ž (í)
mesto v potoku ali reki, kjer voda dere: čoln je naglo neslo po deročini; v deročini je bilo precej postrvi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

deročína -e ž
mesto v potoku ali reki, kjer voda derepojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

desántni desántna desántno pridevnik [desántni] ETIMOLOGIJA: ↑desant

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

descendénčni izvír -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

desnica -e (desnica, destnica, disnica) samostalnik ženskega spola
1. desna roka; SODOBNA USTREZNICA: desnica
1.1 biblijsko ta roka glede na dejanje, ki ga opravlja; SODOBNA USTREZNICA: desnica
1.2 v krščanstvu in judovstvu veličina, moč Boga, izkazana z dejanji; SODOBNA USTREZNICA: desnica
2. navadno v zvezi z na desna stran; SODOBNA USTREZNICA: desnica
2.1 v Stari zavezi jug, južna stran
2.2 častno mesto, ki kaže moč, pomembnost tistega, ki ga zaseda
2.3 ekspresivno, s predlogom izraža, da kdo komu nudi podporo, pomoč, ga varuje
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: po desnici ino levici / z levico ino desnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

destinácija prométnega tóka -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

detektírati detektíram dovršni in nedovršni glagol [detektírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. detektieren in angl. detect iz lat. dētēctus ‛odkrit, razkrit’, glej ↑detektiv
dèž Frazemi s sestavino dèž:
bíti kot dèž v prátiki, držáti se kot dèž v prátiki, govoríti kot dèž, iméti bŕke [postrížene] na dèž, iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž, jokáti kot dèž, kot puščáva dežjà, množíti se kot góbe po dežjù, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, potrebováti kàj kot puščáva dèž, príti z dežja pod káp, rásti kot góbe po dežjù, vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, z dežjà pod káp

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dežêla -e ž, rod. mn. stil. deželá (é)
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje: govorica se je hitro raznesla po deželi; vojske in bolezni so razsajale po deželi; gorata dežela; domača, tuja dežela; daljne, neznane dežele; lepa, pravljična dežela; slovenska, štajerska dežela / deveta dežela v pravljicah daljna; v kateri se človeku zelo dobro godi; dežela pomaranč; ekspr. dežela Prežihovega Voranca Koroška; ekspr. dežela tisočerih jezer Finska; ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska; dežela na sončni strani Alp Slovenija / jesen prihaja v deželo
// publ. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast; država: imeti dobre odnose s sosednjimi deželami; kapitalistična, nerazvita dežela; podjarmljene, zatirane dežele; afriške dežele / dežele v razvoju / Proletarci vseh dežel, združite se! geslo mednarodnega delavskega gibanja
2. v nekaterih državah v sklopu države oblikovana pokrajinska enota s svojo upravo, zastopstvom in pravom: avtonomna dežela / avstrijske dežele
3. območje zunaj večjih mest: prišli so ljudje z dežele in iz mesta; oditi na deželo; na deželi si je okrepil zdravje; živeti na deželi
● iron. nekaj je gnilega v deželi danski v določenem kraju, družbi, organizaciji je veliko nepravilnosti, pokvarjenosti; star. jutrove dežele države Bližnjega vzhoda; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; ekspr. obljubljena dežela kjer je izobilje; kjer se izpolnijo želje, pričakovanja; izredno ugoden kraj za koga ali za kako dejavnost
♦ ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta; zgod. habsburške dedne dežele Štajerska, Koroška, Kranjska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dežêla Frazemi s sestavino dežêla:
devêta dežêla, dežêla tisočérih jézer, dežêla vzhajajóčega sónca, íti v kŕtovo dežêlo, nékaj gnílega je v dežêli Dánski, obljúbljena dežêla, odíti v kŕtovo dežêlo, správiti kóga v kŕtovo dežêlo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: dežela živih
TERMINOLOGIJA: obljubljena dežela

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dežévna dôba -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Dido ž osebno lastno ime Didona: Kaj pomaga timu bogatimu Sicheuſu, kateri tulikajn denariou je bil sapuſtil ſvoj sheni Dido im. ed. imenovani, de ona s'tajſtimi je bila ſturila ſisidat tu veliku mejſtu Carthago (II, 410) Didóna, gr. Διδώ, bajeslovna tirska princesa, ki je po umoru soproga Siheja zbežala v Afriko, kjer je ustanovila Kartagino.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dietétika dietétike samostalnik ženskega spola [dijetétika] STALNE ZVEZE: klinična dietetika
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Diätetik in nlat. (ars) diaetetica ‛veda o prehranjevanju’ iz gr. diaitētikḗ (téchnē), glej ↑dieta
Digitalni dvojček
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin digital twin . Poimenovanje označuje digitalno različico fizičnega predmeta, storitve, procesa ali sistema, ki služi praktičnim namenom, npr. računalniški simulaciji z namenom zbiranja podatkov za preučevanje njihovega delovanja. Je ustrezneje govoriti o digitalnem dvojniku ali digitalnem dvojčku ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dilatácijska razpóka -e -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Dilema pri vejicah ob zvezi »kaj šele«

V spodnjih dveh povedih se mi pojavi dilema glede postavitve vejic. Bega me, ker ne vem, ali bi celoten (spodaj poševno označen) del povedi smatral kot skupni večbesedni veznik ali bi ga ločim z vejicami, kot sem spodaj tudi storil. Kaj vi menite? Kako je pravilno?

Za zdravnike ne želi niti slišati, kaj šele, da bi šel tja na pregled.

Letos bodo češnje slabo obrodile, še zlasti, če se napoved o morebitni petkovi pozebi uresniči.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dílferjev sédež -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dím Frazemi s sestavino dím:
bíti [kot] dím [za kóga], bíti prázen dím, bíti vèč díma kot ôgnja, íti v dím, iz díma v ôgenj, izgíniti kot dím, izpuhtéti kot dím, ní díma brez ôgnja, odíti v dím, prázen dím, razblíniti se kot dím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dímnica -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dínar dínarja samostalnik moškega spola [dínar] FRAZEOLOGIJA: gledati na vsak dinar, ne imeti niti dinarja
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. dȉnār in srgr. iz lat. dēnārius ‛srebrnik’, prvotno ‛novec za deset enot’, iz dēnī ‛po deset’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Dipeptidil peptidaza 4
Zanima me, kako bi pravilno zapisali naslednje zveze: dipeptidil peptidaza 4 (ang. dipeptidyl peptidase-4 , DPP4 ), zaviralci natrij-glukoza kotransportnega sistema 2 (ang. sodium-glucose cotransporter-2 inhibitors , SGLT-2 ) in agonisti receptorja za glukagonu podobni peptid 1 (ang. glucagone-like peptide-1 receptor agonist , GLP-1 ). Zasledil sem namreč, da se tudi v sami stroki uporablja več različnih načinov, npr. dipeptidil peptidaza-4 , dipeptidil peptidaza-IV , dipeptidil transferaza IV . Ali obstaja kakšno pravilo, ki poenoti takšne zapise?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

direndàj,* -ája, m. der Wirrwarr, lustiges, lärmendes Treiben, die Hetze: to je bil d., kjer so pele Kurentove gosli, LjZv.; prim. bav. dirdendey, (diradey, dirdumdey, dilmedey), etwas Gemischtes (Zeug, Korn), Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dȋsk -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

diskọ̑nt -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

diskotéka -e ž (ẹ̑)
1. lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi: iz diskoteke so se vračali šele proti jutru; obiskovalci diskotek
2. sistematično urejena zbirka plošč: izpopolniti diskoteko z novimi ploščami; šolska diskoteka; novosti iz diskoteke
// prostor, kjer so urejene in shranjene plošče: iti v diskoteko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

distánca Frazemi s sestavino distánca:
držáti kóga na distánci, držáti se na distánci, glédati na kóga/kàj z distánco, poglédati na kóga/kàj z distánco

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

divergéntna mêja plôšč -e -e -- ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

divjína -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dláka -e ž (á)
nitast izrastek na koži sesalcev: na nogah ima dolge dlake; puliti si dlake; med svetlimi dlakami je bilo tudi nekaj črnih / kot psovka molči, ti suha dlaka ti; kot vzklik pasja dlaka, tega ti ne verjamem
// ed. več dlak, dlake: dlaka raste, se obnavlja; naježiti dlako; žival ima gladko, mehko, sivo dlako / odeja iz kamelje dlake; klobuk iz zajčje dlake / resasta dlaka trša, daljša; zimska dlaka
● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; pog., ekspr. niti za dlako se nisi spremenil prav nič; pog. vedno mu gredo po dlaki v vsem mu skušajo ustreči, mu ne nasprotujejo; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dlaka je sestavina izrazov
Kjer osel leži, tam dlako pusti

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dlán Frazemi s sestavino dlán:
bíti kot na dláni, bíti na dláni, dlaní srbíjo kóga, dlaní zasrbíjo kóga, iméti srcé na dláni, kàj je kot na dláni, nosíti srcé na dláni, vêlik kot dlán, vêlik za dlán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dleto

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dnéven -vna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; ant. nočen: najvišje dnevne temperature; dnevno in nočno delo / dnevna svetloba / dnevna krema / dnevna soba prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; kupil si je dnevno sobo pohištvo za dnevno sobo
2. nanašajoč se na čas štiriindvajsetih ur: dnevni donos medu; dnevni obrok kruha; dnevni počitek; dnevni zaslužek; dovoljena dnevna doza zdravila; dnevna norma; dnevna poraba goriva / dnevni razpored dela / dnevne cene cene, ki trenutno veljajo na tržišču
// v zvezi dnevni red načrt za delo in počitek v štiriindvajsetih urah: napraviti si dnevni red za počitnice; obvezen dnevni red za gojence zavoda / dnevni red konference vnaprej določen načrt za njen potek
● postaviti vprašanje na dnevni red začeti ga obravnavati; nesreče so na dnevnem redu se venomer ponavljajo
3. vsakodneven, reden: dnevni radijski program; kraj ima dnevne avtobusne zveze z Ljubljano; poročila v dnevnem časopisju / dnevna delovna migracija
4. ki se dogaja danes, sedaj: komentar dnevnih dogodkov / vtikati se v dnevno politiko / poznal je vsa dnevna vprašanja aktualna
♦ mont. dnevni kop kraj, prostor na površini zemlje, kjer se koplje ruda; voj. dnevno poročilo poročilo, ki ga dajo poveljniku vse podrejene enote o delu v preteklih štiriindvajsetih urah; dnevno povelje povelje, s katerim se organizira vse notranje delo določene vojaške enote za naslednji dan; zool. dnevni pavlinček dnevni metulj s podobo očesa na velikih krilih, Vanessa io

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dnò -à s, rod. mn. dnòv in dnôv stil. dán, mest. mn. dnìh in dnéh (ȍ ȁ)
1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno; napraviti, očistiti dno; vstaviti sodu dno; gošča se zbira na dnu lonca; kovček z dvojnim dnom; ravno dno; skleda brez dna / dno ladje, panja; posteljno dno iz žične mreže / izpiti kozarec do dna do konca, popolnoma / kot poziv pri pitju do dna! / pesn. izpiti kupo bridkosti do dna
// spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini: voda je tako globoka, da ne dosežeš dna; ladja je zadela ob dno; morsko, rečno dno; peščeno dno; plitvo dno; kamenje na dnu potoka / v dno se je prišlo po skalnati in grmičasti strmini; pren. dno neba
2. navadno s prilastkom del prostora ali plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo: zajeti vodo z dna; potopiti kaj na dno morja; pog. kaj delate s čolnom, bi radi šli na dno? bi se radi potopili; na dnu brezna, jame je temno; globoko v dnu je ležalo mesto; pren. s pogledom je hotel prodreti na dno njegove duše; na dnu sta si prav blizu, saj sta že dolgo prijatelja; če natančneje presodimo, ni na dnu nič resnega
// spodnji del česa: tam je dno stene; brezno je segalo nekako do dna hriba; sedel je na dnu stopnic
// najbolj oddaljeni del česa: z dna ulice so prihajali neprijetni zvoki / v dnu oči je smeh; pren., vznes. njegov glas prihaja k nam iz dna stoletij
3. knjiž., navadno s prilastkom najnižji, najrevnejši družbeni sloj: dno družbe; v drami je prikazano dno takratnega življenja; ljudje z malomeščanskega dna / bil je pometač, živel je prav na dnu
4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše je prepričan; iz dna srca sem ti hvaležen; ljubiti, sovražiti iz dna srca; v dno duše, srca ga je bilo sram / v dnu svoje duše se je čutil ponižanega
// v zvezi do dna popolnoma, čisto: dojeti do dna; dogodek ga je do dna pretresel; spoznal ga je do dna
● pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; tej stvari ne vidim dna konca; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. ta prepad je brez dna zelo globok; pogledati, seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; priti vprašanju do dna razrešiti vprašanje; dihniti iz dna globoko iz pljuč; iz dna spremeniti življenje popolnoma, v celoti; publ. naše moštvo je na dnu tabele na enem izmed zadnjih mest; na zadnjem mestu; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano
♦ anat. lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice; bot. listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; glasb. resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih; geogr. dno doline

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dnò Frazemi s sestavino dnò:
bíti na dnù, íti čému do dnà, izbíti sódu dnò, (kàkor) sód brez dnà, metáti kàj v sód brez dnà, natákati v sód brez dnà, polníti sód(e) brez dnà, poznáti kóga v dnò dúše, príti čému do dnà, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dobíček -čka m (ȋ)
1. presežek izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno ceno: pri kupčiji ni imel dobička; v podjetju so si delili dobiček; tovarna je ustvarila velik dobiček; ali bo kaj dobička? ekspr. masten dobiček / trgovina mu je prinašala lepe dobičke; prodajati z dobičkom / vojni dobiček
♦ ekon. čisti dobiček ki ostane po odbitku vseh bremen, dajatev ali dolgov; tržni dobiček
2. korist, ki izvira iz česa: od takega ravnanja ne boš imel nobenega dobička; pri vsaki stvari gleda samo na svoj dobiček; dobiček iz pravd
● biti na dobičku imeti korist, zaslužiti; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima spore izkoristijo navadno tisti, ki v njih niso udeleženi
3. zastar. plačilo: prevažal je ljudi čez reko za dober dobiček

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dobiček je sestavina izrazov
Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, Nedeljski dobiček ne gre v mošnjiček, Prvi dobiček ne gre v mošnjiček

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dobívati -am nedov. (í)
1. postajati imetnik česa večkrat neposredno danega ali poslanega: ob vsaki priložnosti dobiva velika darila; vsak dan dobiva pisma; pokojnino dobiva redno
2. s širokim pomenskim obsegom postajati bogatejši
a) za kako stvar: kmetje so dobivali zemljo v zakup; orodje je dobival na posodo / pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; otrok že dobiva zobe začenjajo mu rasti
b) za kako lastnost: pšenica je začela dobivati barvo; stvar dobiva dokončno obliko; mesto dobiva docela drugačno podobo / počasi je dobival veselje do dela / meso že dobiva duh začenja zaudarjati, smrdeti; dobivati sive lase siveti
// postajati deležen kakega stanja, navadno neprijetnega: pogosto je dobival nahod; srce mu je nagajalo in dobival je težko sapo; od ran dobiva vročino
3. navadno s prislovnim določilom biti oskrbovan s čim, navadno v ustaljenem redu: dobivati časopis po pošti; mleko, zelenjavo dobivajo pri kmetu; dobivati malico v šoli; delavci dobivajo v tovarni topel obrok hrane / dobivati zdravila vsako uro / za svoje delo dobiva lepo plačo; dobiva pokojnino ima redne dohodke v obliki pokojnine
4. postajati uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa: tisto leto so vsi dobivali kredite za popravilo hiš; plemstvo je dobivalo oblast v roke / kolonialne države dobivajo samostojnost
// z uspehom končavati določen proces, procese, kjer nastopata navadno dve nasprotni strani: pravde je navadno dobival; pri kartah je neprestano dobival
5. knjiž. delati, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: iz teh analiz dobivamo običajno dobre podatke; žveplo, ki ga dobivamo iz rude pridobivamo
6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja ali dejanj, ki jih določa samostalnik: dobivati nagrade; dobiva slabe ocene / dobivati klofute
● ekspr. kar naprej garam, za plačilo pa dobivam samo klofute ne le, da moje delo ni cenjeno, ljudje mi celo povzročajo neprijetnosti, delajo krivico; pog., ekspr. dobivati jih po grbi biti večkrat tepen; biti večkrat premagan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dobrȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Dodajanje novih besed v SSKJ

Na vas se obračamo s prošnjo za posredovanje informacije o postopku vključitve novih besed v SSKJ.

V sodelovanju z zavarovalnico Vzajemna smo od avgusta do decembra 2012 razvijali akcijo z naslovom >Pokaži jezik<, kjer so mladi na spletni platformi zapisovali besede, ki so del njihovega vsakdanjega besednjaka. Zanima nas, kakšni so postopki za umestitev najpogosteje uporabljenih besed v SSKJ?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dọ́ga1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dohòd -óda m (ȍ ọ́)
1. kraj, prostor, kjer se da do česa priti: eksplozija je zasula dohod do rudarjev; vsi dohodi v mesto so bili zaprti / hiša ima dohod z dveh strani; dohod na teraso je z vrta
2. zastar. prihod: vse je bilo pripravljeno za očetov dohod

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dohod ► dȯˈxȯt -ˈxȯːda m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dọ́ktor -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dól1 prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

doletíšče -a s (í)
kraj, prostor, kjer letalo pristane: helikopter je končno našel doletišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Dolgi spletni naslovi: kako jih delimo?

Kako bi bilo najbolj smiselno na koncu vrstice deliti citirani spletni naslov, saj bi deljaj lahko napačno razumeli kot vezaj, ki je del spletnega naslova?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Dolgoročna preživetvena sposobnost
Zanima me, kakšen je prevod nemškega termina Zukunftsfähigkeit , ki ga v našem podjetju uporabljamo širše kot izraz Nachhaltigkeit (sln. trajnost ). Zajema vidik trajnosti in tudi vidik oblikovanja prihodnosti, ki je še odprta. Med raziskovanjem smo našli naslednje možnosti: odpornost na izzive prihodnosti , prihodnja sposobnost preživetja , sposobnost za obstoj v prihodnosti , dolgoročna vzdržnost . Katera možnost se vam zdi najustreznejša? Imate morda kakšen drug predlog?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolína -e ž (í)
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina; rečna dolina; rodovitna dolina; dolina Save; prebivalci dolin / Poljanska dolina / iron. Preveč je namreč hlapcev in tlačanov, preveč jih je v dolini šentflorjanski! (I. Cankar)
● star. prišel je čez hribe in doline od daleč; kdaj gremo v dolino z gore, s hriba; star. potika se po hribih in dolinah vsepovsod; bibl. dolina Jozafat kraj, kjer bo Kristus sodil ljudem; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; star. pozdrav čez hribe in doline daleč, v oddaljen kraj
♦ alp. alpska dolina; geogr. (kraška) dolina podolgovat ali okroglast udrt svet na krasu; vrtača; ledeniška dolina ki jo je izoblikoval ledenik; dno doline del doline, preden se ta začne dvigati v pobočje
2. vbokli del vala: doline in grebeni valov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolina -e samostalnik ženskega spola
1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini; SODOBNA USTREZNICA: dolina
2. v zemljo narejena podolgovata vdolbina; SODOBNA USTREZNICA: jarek
FREKVENCA: 204 pojavitve v 12 delih
FRAZEOLOGIJA: hoditi po temni dolini, žalostna/revna dolina
TERMINOLOGIJA: okrogla dolina

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolȋnka, f. 1) die Thalbewohnerin, Cig.; — 2) dem. dolina; — jama, vdrtina, kjer je zemlja posedla, Dol.-LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolínski sklèp -ega sklépa m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolínski sklèp -ega sklépa m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolínski sklèp -ega sklépa m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolínski skòk -ega skôka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Določanje spola tujim imenom

Mene zanima, kako bi lahko določili število in spol nogometni ekipi, ki se imenuje Albirex Niigata, kjer se dela poimenovanja ekipe ne ujemata. Albirex je moškega spola ednine, Niigata pa je ženskega.

Niigata je ime mesta iz katerega ekipa prihaja. Bi lahko potem rekli, da je Albirex glavna beseda oz. osnova, kar bi potem pomenilo, da se pri podobnih imenih osredotočamo na prvo besedo in tako določimo število in spol?

Kaj pa pri imenu ekipe, kot je Once Caldas, kjer je drugi del v množini? Na spletu sem zasledila, da pri podobnih imenih nekateri uporabljajo ... X so premagali ... nekateri pa ... X je premagal ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Določna ali nedoločna oblika pridevnika za svojilnim zaimkom

Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:

  • Ta človek je moj dober prijatelj.
  • Mucek ima svoj poseben način vedenja.

Kakšno pravilo je v veljavi?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Določnost in nedoločnost ter vrstni in kakovostni pomen pridevnikov v pravnih besedilih

Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.

Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:

  • V njegov neodvisni /neodvisen položaj tudi sicer ni dovoljeno posegati nikomur.
  • V okviru sodne uprave in izvajanja nadzora nad njenim izvajanjem ni dovoljeno posegati v neodvisni/neodvisen položaj sodnika pri odločanju o zadevah, ki so mu dodeljene v reševanje.
  • Zato je kodeks deklaratorni/deklaratoren zapis etičnih vrednot, ...
  • Sodnik, ki je odvisen, ne more biti nepristranski; neodvisni/neodvisen sodnik pa ni nujno nepristranski.
  • Gre torej za svobodo sodnika od vseh nedovoljenih zunanjih vplivov pri sojenju, ki bi ovirali pravilni/pravilen nadzor pravnih položajev ter enakost v uporabi zakona in pred njim.
  • Sodstvo (oziroma znotraj njega sodniki) mora zagotavljati stalni, pregledni in spoštljivi (stalen, pregleden in spoštljiv) dialog z javnostjo, mediji in drugima dvema vejama oblasti.
  • Nepristranskost je predvsem subjektivni/subjektiven odnos (stanje duha) sodnika do spornih dejstev in strank posameznega postopka.
  • Iz pravice do nepristranskega sojenja med drugim izhaja zahteva, da sodnik s stranko ali spornim predmetom ne sme biti povezan tako, da bi to lahko povzročilo upravičeni/upravičen dvom, da sodnik v sporu ne more odločati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravnih meril.
  • To ne pomeni, da lahko sodnik zanemari samorefleksivni/samorefleksiven odnos do svojih osebnih prepričanj.
  • Svobodni/Svoboden pretok idej je za obstoj in razvoj demokratične družbe tudi v tem pogledu bistvenega pomena, ...
  • Med tem, da se izrazi na strokovnem simpoziju o pravnih temah ali pa v televizijski nestrokovni (morda celo zabavni) oddaji, ter med tem, da objavi strokovni/strokoven članek v pravni literaturi ali kolumno v tabloidnem časopisu, je očitna razlika.
  • Merilo, kdaj je posamezni/posamezen stik z drugimi predstavniki pravne stroke neprimeren, je presoja, kako javnost ...
  • Sodnik mora zato vedno pretehtati, kako bi določeno njegovo ravnanje ali vedenje lahko razumel razumni, preudarni in obveščeni (razumen, preudaren in obveščen) posameznik (objektivni test).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolžína smúčarskega skôka -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dóm -a m, mest. ed. dómu in dômu; mn. domôvi, v drugem pomenu tudi dómi; dv. dóma in domôva (ọ̑)
1. prostor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja: bratova družina ima v mestu lep dom; urediti si dom; vse življenje je bil brez doma / koliko imaš do doma; vsako jutro gre zgodaj od doma, z doma; pozno je že bilo, ko sta se napotila proti domu; dostava mleka na dom na stanovanje / tu bo odslej tvoj dom tu boš prebival, živel
● ekspr. rad se drži doma veliko časa preživi domá; ima dva doma, v svoji družini in pri starših z obema družinama je enako tesno povezan; knjižnica izposoja knjige na dom izposojevalci jih lahko vzamejo s seboj; vznes. zadnji dom grob
// družinska skupnost, v kateri kdo živi: šola in dom morata pri vzgoji sodelovati; ni mu bilo veliko do doma in ga je zanemarjal; skrbeti za dom / dobiti pismo od doma od domačih, od svoje družine; spodili so ga z doma; toži se mu po domu po domačih ljudeh, domačem kraju / zaradi prezaposlenosti otrokom ni mogla nuditi pravega doma družinskega vzdušja, topline; ustvariti si želita dom lastno družino
2. navadno s prilastkom stavba, urejena za določen namen: društvo si je sezidalo dom / prireditev bo v prosvetnem domu; gasilski, zadružni, zdravstveni dom / podjetje ima svoj samski in počitniški dom; planinski, turistični dom
// ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo: ves čas študija je stanoval v domu; upravnik doma / dijaški, študentski dom; kazensko-poboljševalni dom; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; dom onemoglih; dom za slepo mladino; dom za starejše
3. knjiž. kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: ob cesti stoji velik dom; porušeni, požgani domovi / njive in travniki ležijo okrog doma
4. posestvo, domačija: prevzeti dom po očetu; poročil se je na dom; sin je ostal na domu
// vznes. domovina: bojevati se za dom in rod
5. posvetovalno ali zakonodajno telo, ki zastopa določen sloj ali ima določeno funkcijo: seja obeh domov / spodnji in zgornji dom angleškega parlamenta
♦ ekon. delo na domu pod vodstvom podjetja za trg organizirana proizvodnja v zasebnih stanovanjih; geogr. stegnjeni dom pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v isti smeri; dom v ključu pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; prim. zdoma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dóm -a m
1.
kraj, kjer kdo stalno živi, od koder izhajapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. bivališče, ekspr. domača hiša, star. domačija, ekspr. domači prag, ekspr. domek, knj.izroč. domovališče, knj.izroč. domovanje, zastar. domovina, star. domovje, zastar. dvor, ekspr. gnezdece, ekspr. gnezdo, ekspr. kot1, star. krov, pesn. ognjišče, knj.izroč. prebivališče, ekspr. streha, ekspr. zapeček
2.
ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbopojmovnik
SINONIMI:
internat, zavod, zastar. hospic, zastar. hospital, zastar. inštitut
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik spodnji dom angleškega parlamenta  pojmovnik zgornji dom angleškega parlamenta
GLEJ ŠE SINONIM: domačija, domovina, stanovanje
GLEJ ŠE: grob1, okrevališče

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

dom -a/-u (dum, dom) samostalnik moškega spola
1. prostor, kraj, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja; SODOBNA USTREZNICA: dom
1.1 poslopje, v katerem kdo stalno ali začasno biva; SODOBNA USTREZNICA: prebivališče, dom
1.2 s prilastkom kraj, kjer prebivajo Bog, zveličani; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
2. dežela, v kateri se je kdo rodil, kjer prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
FREKVENCA: 143 pojavitev v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dom ► ˈduːm -ė ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domá1 mestov. prostor. prisl.
izraža, da je dejanje, stanje umeščeno v kraj, prostor, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja
SINONIMI:
ekspr. pod svojo streho, ekspr. v domači hiši

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

domàč -áča -e prid. (ȁ á)
1. nanašajoč se na dom 1:
a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič
b) domač pridelek; domača hrana, klobasa; domače vino / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč
c) domača nega bolnikov; krava domače reje; domača vzgoja; domača zabava; domača dela, opravila / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; čevlji domačega dela ročnega
č) kmetje so lahko sekali le za domače potrebe; pridelujejo za domačo rabo in še jim ostane za prodajo / domača halja halja za nošenje doma, v stanovanju; domača lekarna omarica z najnujnejšimi zdravili
2. nanašajoč se na ožjo ali širšo domovino: domači fantje; domači film; rad sem v domačem kraju; domači in tuji tekmovalci; nisem domač v tem kraju; domača industrija; domače novice; domača občina / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; domači kapital; domači turizem turizem, ki ne vključuje tujih, inozemskih turistov; domače tržišče tržišče znotraj države
// ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci in domači prebivalci / domača rastlina
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorstvom: divje in domače živali
4. krotek, nenapadalen: nikar se ne bojte, pes je čisto domač
5. navadno v povedni rabi ki ne kaže strahu pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: že čez nekaj dni je postal domač; drugič je bila z njim čisto domača / gostje so se napravili domače
// ki vzbuja občutek ugodja: majhen prostor je bolj domač kot velik
● ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; iron. domači prijatelj ženin ljubimec; kar vstopi, nič nas ne motiš, saj si domač do tebe imamo skoraj tak odnos kot do člana družine; vrnil se je pod domačo streho domov; pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. stopiti spet na domača tla vrniti se v domovino
♦ ekon. domače delo pod vodstvom podjetja organizirana proizvodnja za trg v zasebnih stanovanjih; etn. domače platno platno, ki je ročno tkano iz ročno predene preje; gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; šol. domači učitelj nekdaj učitelj, ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; domača naloga pisne obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; domače ali obvezno branje literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domač1 -ega posamostaljeno
kdor je po izvoru od tam, kjer živi; SODOBNA USTREZNICA: domači
FREKVENCA: 10 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domač2 -a -e (domač, domoč) pridevnik
1. ki se nanaša na hišo, iz katere kdo izvira, kjer kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
1.1 ki se nanaša na družinsko skupnost, v kateri kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
2. krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorom; SODOBNA USTREZNICA: domač
FREKVENCA: 39 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: domači bog

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Domače ali prevzeto: »covid-19« ali »kovid 19«

Pred časom sem spraševal glede izgovarjave covida-19, zdaj pa dopolnjujem vprašanje še glede zapisa: najbrž lahko začnemo pisati poslovenjeno kovid, številko pa tudi brez vezaja, saj to olajša sklanjanje (kovida 19)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domáči2 -a -e prid.
1.
ki je doma, živi v domačem kraju
SINONIMI:
nar. domanji, knj.izroč. domorodni, knj.izroč. tuzemski2
2.
ki je v zvezi z domačo deželo, domovino
SINONIMI:
knj.izroč. rodni1, zastar. rojstveni
3.
ki je po izvoru od tam, kjer naravno raste
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: prvotni
GLEJ ŠE: žival, zabava, rastlina, pšenica, pristanišče, preprosto1, po domače, obrt2, lekarna, lekarna, kokoš, ime, ime, hrana, hrana, hrana, domovina, domovina, domovina, domovina, domov, domov, domačija, dom, delo, branje, branje, branje, beseda, rojak, prijatelj, praznik, jezik, domov, doma1, dom, tuji, tuji

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

domači -ega posamostaljeno
1. kdor prebiva v isti hiši, je član družine; SODOBNA USTREZNICA: domači
2. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; SODOBNA USTREZNICA: domači
FREKVENCA: 42 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domačín -a m (ȋ)
1. kdor je doma, živi v določenem kraju: domačini so turiste sprejeli z nezaupanjem / tega ne vem, nisem domačin / publ. domačini so zasluženo zmagali domači tekmovalci
// kdor je po izvoru od tam, kjer živi: avstralski domačini; odpor domačinov do belih gospodarjev
2. zastar. (hišni) gospodar: postregel jim je domačin sam
3. mn., zastar. člani družine; domači: okrog očetove postelje so stali vsi domačini

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domačínka -e ž (ȋ)
1. ženska, ki je doma, živi v določenem kraju: domačinke so jim prinašale hrano / publ. domačinke so bile v vseh disciplinah v premoči domače tekmovalke
// ženska, ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci so se ženili z domačinkami
2. knjiž. domača beseda: tujke so prav tako kot domačinke postale narodova lastnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domicílna držáva -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domoródec -dca m (ọ̑)
1. kdor je po izvoru od tam, kjer živi: domorodci in priseljenci; domorodci v Polineziji; raziskovati jezik domorodcev; navezati stike z domorodci
2. zastar. rodoljub, domoljub: pesnik je bil iskren domorodec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domoródec -dca m
kdor je po izvoru od tam, kjer živipojmovnik
SINONIMI:
prvotni prebivalec, publ. avtohton, knj.izroč. avtohtoni prebivalec, ekspr. domačin, knj.izroč. praprebivalec, star. starinec, knj.izroč. staronaseljenec, knj.izroč. staroselec
GLEJ ŠE SINONIM: domačin, domoljub

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

domorodec ► dȯmȯˈrọdac -ˈrọca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domoróden -dna -o prid. (ọ̄)
1. ki je po izvoru od tam, kjer živi: prijateljstvo med evropskimi in domorodnimi delavci; domorodno prebivalstvo otoka / domorodna rastlina
2. zastar. rodoljuben, domoljuben: izpolniti domorodno dolžnost; domorodne pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domorodica ► dȯmȯˈrọdėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domoródka -e ž (ọ̑)
ženska ali žival, ki je po izvoru od tam, kjer živi: avstralska domorodka; mlada, privlačna domorodka; zgodba o domorodki / mačke niso bile domorodke na tem otoku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 3896 zadetkov.