advent -a samostalnik moškega spola1. versko obdobje štirih tednov pred božičem; SODOBNA USTREZNICA: advent
2. (Kristusov) prihod na svet
FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ajfrarski -a -o pridevnikFREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ako1 (aku, ako, oku) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ali1 (ali, oli) veznik1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
babski -a -o pridevnik1. slabšalno ki se nanaša na babe; SODOBNA USTREZNICA: babji 2. slabšalno vsebinsko prazen
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bdelium – samostalnik moškega spola dišeča naravna smola rumene barve, pridobljena iz afriške komifore (Commiphora africana); SODOBNA USTREZNICA: bdelij
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bolan -lna -o pridevnik1. ki je telesno oslabel zaradi motnje v razvoju ali delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolan
1.1 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem, s čim ki ima motnjo, navedeno v dopolnilu
1.2 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem ki ima motnjo delovanja organa ali skupine organov, navedenih v dopolnilu
2. ki zaradi določene motnje ne deluje pravilno; SODOBNA USTREZNICA: bolan
3. ki čuti duševne bolečine
3.1 v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom od česa ki je zaradi duševnega trpljenja telesno oslabel; SODOBNA USTREZNICA: bolan
FREKVENCA: 289 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
branjen -a -o (brajnen, branjen, branen) deležnik1. (od koga), pred čim ki je varovan pred čim neprijetnim, nezaželenim; SODOBNA USTREZNICA: zaščiten
2. (od koga), komu/čemu izraža oviranost koga/česa pri uresničevanju česa; SODOBNA USTREZNICA: branjen
FREKVENCA: 43 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
brat -a samostalnik moškega spola1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: brat
2. pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.1 Jezus Kristus, ki se je z učlovečenjem približal človeku
2.2 kdor ima v verski skupnosti isto vlogo
3. pripadnik skupnosti, ki jo povezuje sorodstvo; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
4. pripadnik rodovne, narodne skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: rojak
5. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča v življenju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
6. član cerkvenega reda; SODOBNA USTREZNICA: redovnik
7. s prilastkom kdor se ukvarja z isto dejavnostjo
8. kdor je komu blizu kakor brat FREKVENCA: približno 2700 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
brati berem nedovršni glagol1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
brèzi in brez predl. z rod. brez: brezi greiha TF 1715, 6; brezi kastige ABC 1725, A4a; brezi prosnye KŠ 1754, 159; brezi poſtenyá KŠ 1771, 47; brezi vöre KMK 1780, 5; brezi cadentie BKM 1789, 2b; brezi tüvarissa SIZ 1807, 4; Brezi nevôl BRM 1823, 14; brezi mislejnya KOJ 1833, VII; brezi steroga KOJ 1845, III; brezi vüh KOJ 1848, 8; brez’ tébe KAJ 1848, 4; brez skode SM 1747, 89; brez nevôle TA 1848, 8; brez példe AI 1878, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
brumen2 -mna -o (brumen, bruman) pridevnik1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
1.1 ki izkazuje/odraža človekovo natančno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2. ki odrešenjsko oz. kot sodnik deluje na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
3. ki sprejema božje odrešenjsko delovanje in božjo voljo ter ravna v skladu z njima; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
4. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten
5. ki po božjem delovanju preide od greha k milosti; SODOBNA USTREZNICA: opravičen
FREKVENCA: približno 1600 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bukve -kov/-kvi (bukve, bugve, buhkve) množinski samostalnik ženskega spola1. večje število trdno sešitih popisanih ali tiskanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
1.1 biblijsko trak iz zlepljenih, enostransko ali obojestransko popisanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjižni zvitek
2. delo, stvaritev v obliki knjige; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
3. večje število trdno vezanih listov za zapisovanje
4. večja enota obsežnejšega literarnega besedila; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 37 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež
4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
cartan -a -o pridevnik1. ki ima veliko vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2. ki vzbuja občudovanje zaradi
2.1 lepote, popolnosti; SODOBNA USTREZNICA: lep
2.2 nežnosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen
2.3 prijetnosti, blagosti; SODOBNA USTREZNICA: prijeten, blag
3. ki zaradi mladosti, nedoraslosti ne dosega navadne stopnje moči, izkušenosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen, šibek
FREKVENCA: 23 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
celo2 (cilu, celo, celu, cilo, cejlu) prislov1. izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
1.1 izraža polnost, ne samo delnost
2.1 (zelo) veliko mero ali visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: zelo
2.2 s pridevnikom ali prislovom v osnovniku najvišjo stopnjo lastnosti
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
cesarski2 -a -o pridevnik1. ki se nanaša na cesarje; SODOBNA USTREZNICA: cesarski 1.1 v zvezi cesarsko veličastvo naslov za cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo
1.2 ki se nanaša na posvetno oblast
2. ki se nanaša na cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarjev FREKVENCA: 14 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
cesta -e (cesta, cejsta) samostalnik ženskega spola1. pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: pot, cesta
2. gibanje, premikanje iz enega kraja v drugega z določenim namenom, ciljem; SODOBNA USTREZNICA: pot
3. navadno s prilastkom ravnanje, delovanje, ki omogoča nastop, uveljavljanje ali dosego česa; SODOBNA USTREZNICA: pot
FREKVENCA: 234 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
cviblanje -a (cbivlane, cviblanje, cbivlajne, cbivlajnje, cvivlanje, cviblajne, cbivlanje, cbivulajnje°, cbivulane°, cbivulajne°) samostalnik srednjega spola1. na kom/čem duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom
2. ekspresivno, v zvezi prez (vsega) cviblanja izraža, potrjuje, prepričanost, gotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: brez (vsakega) dvoma, gotovo
FREKVENCA: 89 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
čakati -am nedovršni glagol1. biti, ostajati na kakem mestu, upajoč
1.1 kdo/kaj; kogarod., koga/kaj, na koga da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2 kdo; koga/kaj, na kaj da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.1 v nizu, namenjenem ponazoritvi načina zapovedovanja, kdo; s prisl. določilom kraja biti, ostajati na kakem mestu; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.2 kaj; s prisl. določilom količine časa biti, ostajati v kakem stanju; SODOBNA USTREZNICA: vzdržati
2. kdo; na koga ostajati na kakem mestu z določenim namenom, navadno skrivoma; SODOBNA USTREZNICA: prežati
2.1 kdo; na koga iskati priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežati
3. kdo/kaj; česa, kaj, na kaj živeti, upajoč, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.1 kdo; komu živeti, računajoč, da bo kdo od koga (upravičeno) kaj dobil; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.2 kdo/kaj; kaj, na koga/kaj, navadno s prisl. določilom načina biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
4. kdo/kaj; kaj, na koga/kaj zaupati komu/čemu, verovati v koga/kaj
5. kdo; kaj, s čim, navadno s prisl. določilom količine časa ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: odlašati, zavlačevati
6. kdo; na kaj, s prisl. določilom kraja in/ali časa biti, ostajati buden z namenom zaznati nevarnost; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
7. kdo; na kaj paziti na kaj, varovati kaj
8. kaj; na koga biti v prihodnosti namenjen, določen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
8.1 kaj; na koga biti pripravljen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
čezostati -stanem (čezostati, čriezostati) dovršni glagol1. kaj; komu/čemu biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
2. kaj; (od česa), čemu s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
3. kdo/kaj izraža, da kdo/kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti se
3.1 kdo; komu, s kom ostati živ dlje od zakonca oz. družinskega člana/članov in se zaradi tega znajti v posebnem položaju, stanju; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3.2 kdo ostati živ; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo/kaj; pred čim ostati živ kljub negativnim okoliščinam; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: 111 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
da1 (de, da) veznik1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da
2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da
3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da
4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da
5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom
7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako
7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si
8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom
9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
9.2 s pogojnim naklonom, redko
10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le
11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da
12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dajati dajem nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dati dam dovršni glagol1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dati se dam se dovršni glagol1. z nedoločnikom, kdo; komu/čemu, (v čem, s čim) izraža
1.1 osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se, pustiti se
1.2 z nikalnico možnost, da se z osebkom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se
2. v zvezi dati se za last, kdo; komu izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug dobi (pravno priznano) pravico do njega, da razpolaga z njim; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti se
3. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
4. v krščanstvu, kdo; komu, (k čemu), za koga/kaj sprejeti, vzeti nase trpljenje in smrt z odrešitvenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati se
5. s samostalnikom, kdo; komu, h komu začeti biti to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: postati
6. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
7. kdo; (v čem) postati opazen, viden; SODOBNA USTREZNICA: razkriti se, razodeti se
8. v zvezi z v, kdo; (v kaj) narediti, da je osebek deležen stanja, kot ga izraža samostalnik
8.1 z izglagolskim samostalnikom, kdo; na kaj izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik
9. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu/čemu, (skozi koga/kaj, za koga, v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 177 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
deželski2 -a -o (deželski, deželški) pridevnik1. ki se nanaša na deželo; SODOBNA USTREZNICA: deželni, deželski 2. ki ni verskega, cerkvenega značaja; SODOBNA USTREZNICA: posvetni
2.1 ki pripada zemeljski stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: zemeljski, pozemeljski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dežiti -im (dežiti, dažjiti, dažiti, dežjiti°, dižiti) nedovršni glagol1. brezoseb.; čez koga/kaj padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: deževati
1.1 kaj; kogatož., na koga obdariti, oskrbeti z dežjem
2. kaj; čez koga, na koga padati, razsipavati se v veliki količini; SODOBNA USTREZNICA: deževati
2.1 biblijsko, kdo/kaj; kaj, čez koga v veliki količini dajati, pošiljati kaj
FREKVENCA: 78 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
divjačina -e samostalnik ženskega spola1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom; SODOBNA USTREZNICA: divjačina
1.1 prosto živeče, neudomačene, divje živali
2. s prilastkom velika, nevarna divja žival; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. samorasel, necepljen poganjek vinske trte; SODOBNA USTREZNICA: divjak
FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
do1 predlog z rodilnikom1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja
3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do
3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti
3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem
4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do
5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje
6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega
7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.
7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom
7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dobri -ega posamostaljeno1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri
2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro
2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro
3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati
FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid
5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje
FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dolgo2 (dolgu, dolgo, dalgo, delgu) prislov1. razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolgo
1.1 v zvezi nikar dolgo malo, nekoliko časa; SODOBNA USTREZNICA: nedolgo
1.2 izraža trajanje sploh; SODOBNA USTREZNICA: dolgo
2. z izrazom količine izraža razsežnost glede na trajanje; danes se opušča
3. izraža velik obseg, natančnost glede na vsebino, problematiko; SODOBNA USTREZNICA: obširno, podrobno
4. v zvezi tako dolgo izraža časovno obdobje, kot ga določa odvisni stavek; SODOBNA USTREZNICA: tako dolgo
5. v vezniški rabi, v kalkiranih zvezah kakor dolgo / dotle dolgo za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
FREKVENCA: približno 1000 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dolipripraviti -im (doliperpraviti) dovršni glagol1. kdo; kaj s silo narediti, da kaj, zlasti objekt, razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: porušiti
2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj) narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dopadeč -a -e deležnik navadno v zvezi z dobro, komu [smiselni osebek], pred kom ki ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajajoč
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
doprinašati -am (dopernašati) nedovršni glagol1. z aktivnostjo dosegati uresničitev
1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
1.3 v trpniku, kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjati
2. kdo; kaj, na kom, nad kom, (s čim) z aktivostjo dosegati, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: kazati
3. kdo; kaj, (v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati
FREKVENCA: 164 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dosti2 -ih in nesklonljivo, nedoločni števnik1. izraža veliko količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko
2. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: zadosti, dovolj
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
drobtina -e samostalnik ženskega spola1. majhen del kruha, ki nastane pri lomljenju večjega kosa; SODOBNA USTREZNICA: drobtina, košček
2. notranji, mehkejši del kruha; SODOBNA USTREZNICA: sredica
FREKVENCA: 27 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
drǘgi -a -o prid. drug, ki ni tisti, na katerega se misli: [roka] nazáj je grátala zdrava, liki ta drüga KŠ 1771, 38; ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; kai je nikakse drügo ſztvorjenye za naſſih grehov nei moglo zadoſzta vcsiniti SM 1747, 40; niti je nej dáno drügo imé pod nébov KŠ 1754, 2 b; To drügo lüſztvo je pa preſztéralo gvant ſzvoj na pout KŠ 1771, 68; ali pa drügoga mámo csakati KŠ 1771, 35; i drügo dobro zgovárjanye preobrné na oſzmejávanye KŠ 1754, 19; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; Na drügo leto pa KŠ 1771, A6a; vkákso drügo veliko nevoljo ne pripela TF 1715, 30; vu meſzti etom, beiſte vdrügo KŠ 1771, 33; Ali na drügom ſzvejti SŠ 1796, 4; zdrügim vſzakovacskim dugoványem SM 1747, 48; edno kokoš za drügov AI 1878, 9; drügiva dvá talentoma KŠ 1771, 85; vido je drüga dvá brata KŠ 1771, 12; drügi lidjé KŠ 1754, 10; drüga tákſa dugoványa TF 1715, 29; Nemai drügi Bougov TF 1715, 12; Neimai drügi Bogouv ABC 1725, A4a; ſzedem drügi dühouv hüſi KŠ 1771, 41; ino kdrügim greiſnikom SM 1747, 41; ne zapéramo vo te drüge dni KŠ 1754, 26; kak v-drügih letaj AI 1875, kaz. br. 8; od ednoga mourja do drügoga mourja KŠ 1754, 4b drǘgi -a -o sam. 1. drugi: neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46; Bogi, poleg steroga nám drügoga nei terbei SM 1747, 35; csi bi vám drügi Evangyeliom nazvescsávao KŠ 1754, 2b; neiga vu nikom drügom zvelicsanya TF 1715, 46; neiga vu nikom drügom zvelicsanya ABC 1725, A7a; rávno kak i ti drügi SM 1747, 8; vu mojem ſzerczi drügo nei SM 1747, 69; ali kaj drügo, na tou nüczamo KŠ 1754, 19; Nad drügim ſzmilenoszt KŠ 1754, 247; Drügoga ſzkrivnoſzti vö ne nazvejſyti KŠ 1754, 55; csüje od drügoga KOJ 1845, 9; drügi právijo, ka KŠ 1771, 102; naj drügi vzeme KŠ 1771, 343; lén vidila i drügoga je bio KM 1790, 46; Ki drügomi jamo kopa KM 1790, 18; dokecs ſze drügi vö zgucsijo KM 1790, 18; vſze ta drüga nehám SM 1747, 74; vſza oſztaviti naſſa drügim SM 1747, 72; drüge uu vöri ſzlabe vodili TF 1715, 7; Ali drüga vám ne piſemo KŠ 1771, 530; Po drügi KŠ 1754, 39; Petra punicza zdrügimi KŠ 1771, 103 2. v zvezi z eden izraža zaporedje, medsebojno razmerje: eden drügoga kak na dobro opominati TF 1715, 37; razloucſi eden od drügoga SM 1747; Ona ſzta eden drügomi prouti SM 1747, 26; govorécsi eden drügomi KŠ 1771, 194; Eden drügoga na tühoga Bogá naprávi KŠ 1754, 11; hi'sniczke mitmá eden-drügoga doli zavesüjejo SIZ 1807, 9; obeſzeljávajte edendrügoga zetimi recsmi KŠ 1771, 621; je tak veliki, kak dvá velikiva na edendrügoga djániva konya KAJ 1870, 92; Valdüjte edendrügomi vaſſe grejhe KŠ 1754, 198; obiljáva lübézen ednoga vſzákoga vſzej váſz kedendrügomi KŠ 1771, 626; Nyive sze po meháj lôcsijo od edendrüge KAJ 1870, 119
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
drugi2 -a -o zaimek1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 z nikalnico poudarja omejenost na določeno, navedeno
2. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
3. ki se po lastnostih razlikuje od določenega; SODOBNA USTREZNICA: drug, drugačen
3.1 v krščanstvu, v zvezi drugi človek kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: novi človek
4. ki ni domač; SODOBNA USTREZNICA: drug, tuj
5. v zvezi z eden/en ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje; SODOBNA USTREZNICA: drugi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
drugi3 -a -o vrstilni števnik1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi
1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji
4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni
5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
družina -e samostalnik ženskega spola1. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi
1.2 stalno najeti moški in/ali ženske za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služinčad
2. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
2.2 v zvezi dvorska družina skupina ljudi, ki opravljajo službo na dvoru, zlasti vojaško ali uradniško
3. zakonski par z vsaj enim otrokom; SODOBNA USTREZNICA: družina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dǘh tudi dǘjh -á m 1. duh, razumsko-spoznavna stran človeka: Ar teilo ſelei proti Dühi, i Düh proti teili SM 1747, 26; tak je poſztano Cslovik ſivocſi Düh SM 1747, 4; i düh, ka ſze notrejsnyega vszrczi doſztája KŠ 1771, 445; kriviczo lübcza odürjáva düh nyegov TA 1848, 9; kai ſze zdüha porodi SM 1747, 7; nego poleg Düha SM 1747, 23; odneſeni vu püſcsávo od Dühá KŠ 1771, 10; do razdeljenya düſe i dühá KŠ 1771, 677; Nega nyemi ni düha, ni sztopnye KOJ 1845, 115; Ar teilo ſelei proti Dühi SM 1747, 26; ſtero kdühi i kpriseſztomi 'zitki ſzliſi KŠ 1771, 446; ſzmo vu eden Düh napojeni KŠ 1771, 514; ki pa ſzejja naDüh, z-Dühá bode 'zeo KŠ 1771, 570; pozdignem k-Bôgi düh moj KAJ 1848, 202; Ako pa po Dühi telovna dela morite SM 1747, 23; pravicſen poſztano vu Dühi SM 1747, 12; Ponoviti ſze je vám potrejbno vdühi pámeti vaſſe KŠ 1754, 97; ki ſzo ſziromáczke vdühi KŠ 1771, 13; ga pa Dávid vu Dühi za Goſzpouda zové KŠ 1771, 75; pride vu Dühi BKM 1789, 18; i vu dühi právoga cszisztoga krsztsansztva KAJ 1848, X; vodi ſztvoim dühom SM 1747, 90; i zdühom vuſzt nyega KŠ 1754, 93; da ſze cslovik zdühom i ſztejlom tá vneſzé KŠ 1771, 440; I z-môdrim dühom zbrodjávati KAJ 1848 2. bitje netvarne narave: Oni dühovje, ſteri ſzo KŠ 1754, 94; Ti hudi dühovje KŠ 1754, 95; I ti necsiſzti dühovje KŠ 1771, 110; Angyelje ſzo csiſzti dühouvje KMK 1780, 9; Od rázlocsni dühouv KŠ 1771, 731; od necsiſzti düjhouv oſzloubodo KM 1796, 99; Vcsino hüdi duhôv roba KAJ 1848, 3; vu temniczi bodoucſim dühom KŠ 1754, 111; vö je vrgao te dühé KŠ 1771, 25; zhüdimi Dühmi pod Nébov SM 1747, 27; dáo nyim je obláſzt nad necsiſztimi dühovmi KŠ 1771, 31 3. v zvezi sveti Düh tretja božja oseba: kako iſzvéti Duih TF 1715, 39; ſkoterimi náſz vucsi, ſzvéti Düh Bog SM 1747, 87; O Szvéti Düh SM 1747, 60; Szin, Sz. Düjh SM 1747, 16; Sz. Düjh vu poſzvecsenyej KŠ 1754, 92; Düjh je iſztina gotov KŠ 1771, 90; Szin, i Szvéti Düjh KM 1780 K, 5; Szvéti Düjh Boug KM 1783, 7; od Dühá ſzvétoga TF 1715, 22; vu jedinoſzti Dühá Szvétoga KŠ 1754, 12 b; noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; dári Düjhá ſzvétoga KM 1796, 118; Dika boidi i Dühi ſzvétomi SM 1747, 46; Oczu ſzinu Düho vekvekoma SM 1747, 81; prouti Sz. Dühi ſentávanye KŠ 1754, 73; dika i Sz. Dühi KM 1783, 2; nám ſzvojega ſzvétoga Dühá podeli TF 1715, 27; Dai mi ſzvétoga Dühá Bogá SM 1747, 61; ino je vnyega ſivocſi Düh vdehno SM 1747, 3; ſz. Dühá je poſzlau KŠ 1754, 24; i te mocsni düjh ponouvi vu meni KŠ 1754, 63; vido je Dühá Bo'zega KŠ 1771, 10; Polo'zim na nyega Düjh moj KŠ 1771, 39; darüj nám Dühá Szvétoga KM 1783, 10; toga novorodgyenyá vu ſzvétom Dühé TF 1715, 32; vu ſzvétom Dühei TF 1715, 23; vörjem vu ſzvétom Dühi SM 1747, 44; molécsi vu Sz. Dühi KŠ 1754, 2b; vSzvétom Dühi, i vognyi KŠ 1771, 10; ſztvoim ſzvétim Dühom SM 1747, 46; Sz. Dühom gori namazao KŠ 1754, 104; I zſvétim Dühom vjedinſztvi BKM 1789, 2; nej trijé ſz. Dühovje KM 1783, 14
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
dvigovati -ujem nedovršni glagol1. kdo; zoper čemu, koga spodbujati koga k slabim, škodljivim dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: hujskati
2. kaj; kaj delati, povzročati, da kdo/kaj pride v stanje notranje napetosti zaradi pričakovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: vznemirjati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
èšče prisl. 1. še, izraža dodajanje, nadaljevanje, ponavljanje: ino i esche zdai me hráni ino bráni TF 1715, 21; poglédne, ino na vpamet vzeme, ako je on eſcse na tom ſzveiti SM 1747, 42; kai je ſztvoro, eſcse obdersi, ráhni SM 1747, 34; Ketim ricsém ſze escse lejhko denejo molitvi KŠ 1754, 188; Grejsniczke ſzmo escse za volo ne vmorjenoga tejla KŠ 1771, 442; liki je on Kriſztuſa, tak je Kriſztus, i eſsce bole, nyega lübo KŠ 1771, 259; Ovczé i vsze 'zivino, escse i vsze zvirje TA 1848, 7; Margêca escse eden pogléd vrgla na dete AI 1875, kaz. br. 8 2. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: ali escse ſze je nej ſzkázalo, ka bomo KŠ 1754, 97; Vüpas ſze eſche zvelicſati TF 1715, 37; Neili esche ſzamo tou, nego i vu Bogi ſze hválimo SM 1747, 18; Eſcse malo, i te ſzvejt me vecs ne de vido KŠ 1771, 314; escse ſzte i vi brezi rázuma KŠ 1771, 51; Ka vadlüje eſcse Katolitsanſzki krſztsenik KMK 1780, 9; gda je Bo'za ſzlu'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Csigli ſzmo mi eſcse decza, nej nám trbej KM 1790, 20; escse i szvojo krv, ali 'sitek gorialdüvati KOJ 1833 VII; kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; Csteti tudi znam, ali escse nê zadoszta nalehci KAJ 1870, 6; Po novom leti, zná bidti escse prvle AI 1875, kaz. br. 8; ka so ešče pod zemlov neobtrüdni delavci AI 1878, 3; Med tém se ešče zmejne spozábijo BJ 1886, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
evangèliom tudi evangèlium tudi evangjèliom tudi evangjèlium -a m evangelij: Té ſzvetloſzt je Evangyelium KŠ 1754, 127; Evangyeliom pouleg piszma szvétoga Mátaja KŠ 1771, 1; Evangelioma naſſega Goſzpodna Jeſuſſa Kriſtuſſa TF 1715, 24; zSzvétoga Evangelioma SM 1747, 39; Návuk Právde i Evangyelia KŠ 1754, 5; Po evangeljoma bo'zánszkoj isztini KAJ 1848, 166; ſzo nei pokorni tomi Evangeliomi SM 1747, 15; Priſztoupiti k-Evangyeliomi KŠ 1754, 209; vám drügi Evangyeliom nazvescsávao KŠ 1754, 2b; predgajoucsi Evangyeliom králeſztva KŠ 1771, 12; ki tvoi ſzvéti Evangelium isztinszkim tálom glaszio ABC 1725, A 6 b; Ino ſze raſztála na Právdo Ino Evangelium SM 1747, 36; Evangelium KŠ 1754, 3; po ſzvojem ſzvétom Evangeliomi zvau TF 1715, 23; mené ſzi po Evangeliomi dal pozvati SM 1747, 52; me je po Evangyeliomi zváo KŠ 1754, 122; tak ſcsé Boug Vevangyeliomi KŠ 1754, 162
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gòri cìmprati ~ -am nedov. graditi, zidati: Lehko je dolitrgati, ali 'zmetno goricimprati KAJ 1870, 69; pren. Vi pa, lübléni, gori czimprajte váſz na ſzvéto vaſſo vöro KŠ 1754, 2b; csi bom tá, ſtera ſzam razmetao, pá gori czimprao, ſzám ſzebé preſztoplávcza vcsinim KŠ 1771, 560; [Gospod] záto je doli potere, i nede nyi gori czimprao TA 1848, 21 gòri cìmprati se ~ -am se oblikovati se, izpopolnjevati se: lübléni, csimprajte ſze gori na náj ſzvetejſo vöro Vaſo KŠ 1771, 759
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gòsli -i ž mn. gosli, violina: Hegedü goszli KOJ 1833, 159; gda ſzo 'ze ſzvoje goſzli ſztariske na verbo poveſzili BKM 1789, 2b; V-goszlaj, zlejpom mu'zikom BKM 1789, 6b; glási gosla se boji AI 1878, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gvǜšen tudi gvìšen -šna -o prid. 1. gotov, nedvomen: vſzej verni kotrig Kriſztusevi gvüsno blágo KŠ 1754, 137; Od ſteroga, ka mi je gvüsnoga piſzati goſzpodni, nemam KŠ 1771, 420; Májo pa gviſno i czeilo odküplenyé zonih tſakati SM 1747, 30; prepovidávanye oni dejl, od ſteri ſzmo gvüsni KŠ 1771, 161 2. prepričan, trden: Ja ſzem gvüſen, ka ni ſzmrt nemore náſz odloucſiti KŠ 1754, 137; naj vuvſzem etom gvüsen bodem KŠ 1754, 237; Vete kaibi jaſz gviſni biu, kaiſzo tálove proſnye priétne oczi TF 1715, 31; Sztejm náſz gvüsne cſini, ka ſzmo mi odküpleni KŠ 1754, 111; Ka bi náſz gvüsne vcsino KMK 1780, 17 3. določen, neki: ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertik vzéte BKM 1789, 2b; z-sterov sze dugoványa gvisna kelikôcsa znamenüje AIN 1876, 31; ne bos vido Szuncza do gvüsnoga vrejmena KŠ 1771, 381; Ali ni gvüsnoga rázuma je nikéd cslovik nej mogo nájti BKM 1789, 2b; da szi stevecz med stenyôm odejhne do gvisnoga csasza KOJ 1833, 9; ki vszákom leti na gvisno vremen sze za szoldáka pozové AIP 1876, br. 1, 3; je potrebno bilô edno gvüsno mero sztopája gorivzeti KAJ 1870, 65; vsze ono, stero gvisno oszobo znamenüje AIN 1876, 10; da vu gvüsnom dugoványi eden od drügoga viſzi KM 1790, 84; ka či se krmijo v gvüšnom vremeni AI 1878, 24; naj gvüsne Czérkvene ſzvoje Cseſzti ſzpunyávati morejo KMK 1780, 85; z-sterimi de lüsztvo na gvisna meszta szprávlano AIP 1876, br. 2, 7 gvìšnejši -a -e bolj gotov, zanesljivejši: nouva vöra je le'sejsa, ta sztára gvisnejsa KOJ 1845, 79 nájgvìšnejši -a -e najbolj zanesljiv: Tá maloprvo povejdana regula je nájgvisnejsa KOJ 1833, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hasnovìti -a -o prid. koristen: Ár je járem moj haſznoviti KŠ 1771, 37; niti vu gnoj je nej haſznovita KŠ 1771, 221; da je tou tak mocſno haſznovito TF 1715, 35; Vſze piſzmo je i haſznovito je na vcsenyé KŠ 1754, 1; ſtero je ni nej haſznovito KŠ 1771, A4a; meni pa na düse moje zvelicsanye potrejbno, i hasznovito KM 1783, 151; ſtero je tak jáko haſznovito SIZ 1807, 8; ſzam nikaj nej zamüdo haſznovitoga KŠ 1771, 405; Tak csednoga, i haſznovitoga ſzvojega csloveka KM 1796, 28; Ali niſcse je nej naprej vzéo eto haſznovito delo BKM 1789, 2b; I nam hasznovita Podeliti oblübis KAJ 1848, 158; vecs nikeliko haſznoviti potreibni redov priverglo TF 1715, 9 nájhasnovìtejši -a -e najbolj koristen: V severni kráji zemlé živé najhasnovitejši vsej jelenov AI 1878, 17
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hǘta -e ž koča: ednoga szirmáka hüta KAJ 1870, 45; Hüto Boug BKM 1789, 2b; Hüto je na konci vészi KAJ 1870, 136; Ár me zakriva vu szvojoj hüti TA 1848, 20
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Jèzuš Krìstuš -a -a m Jezus Kristus: Oh Goszpon Jéſus Kriſtus ABC 1725, A6b; Jesus Kriſtus je SM 1747, 79; Goſzpodna Jeſuſſa Kriſtuſſa TF 1715, 24; Miloſcso Jesussa Kristussa SM 1747, 2; nego li Jeus Kriſztusa imé KŠ 1754, 2b; za volo vrejdnoszti Jezusa Kriſztusa KŠ 1754, 9b; Testamentom Jezusa Krisztusa KŠ 1771, A1a; rojſztva Jezus Kriſztuſa KŠ 1771, 4; Kteri ſzo Jesussa Kristussa gori vzéli SM 1747, 21; naj poznajo Jezuſa Kriſztuſa KŠ 1754, 77; okrſztseni vu Kriſztus Jezuſa KŠ 1771, 459; za Jezuſa Kriſztuſa BKM 1789, 1; Za Jezusa, Kriſztusa BRM 1823, 1; za Jezusa Krisztusa, nasega goszpodna KAJ 1848, 1; vorjem uu Jeſuſſi kriſtuſſi TF 1715, 10; po naſſem Goſzpodni Jesussi Kristussi ABC 1725, A6b; po Jesussi Kristussi SM 1747, 87; vſzini nyegovom Jezuſi Kriſztuſſi KŠ 1754, 100; vu Goſzpodni naſem Jezuſi Kriſztuſi KŠ 1771, A2a; vu naſem Goſzpon Jezus Kriſztuſi KŠ 1771, 340; vu Jezusi Kriſztusi BKM 1789, 6b; Po Jezusi Kriſztusi SŠ 1796, 3; pri Jezus Kriſztuſi SŠ 1796, 4; ſnyegovim ſzinom Jesussem Kristussem SM 1747, 19
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kà vez. da: Boug náz ſche pritégnoti kaibi mi vörvali, kaje on naſſ drági otecz TF 1715, 26; Sztejm vadlüjem, ka ſzem gvüsen, ka ſzo tákse naſſe prosnye KŠ 1754, 181; Znájte, ka ſzte nej ſzpreidocsen ſzrebrom odküpleni KŠ 1754, 119; ár ſzo tajili, ka bi on bio Meſſiás KŠ 1771, 262; miloscsa teliko doprnása, ka ſze mi za pravicne dr'zimo KŠ 1771, 442; znati, i vörvati je potrejbno, Ka je düſa Csloveka nemrtelna KMK 1780, 6; vörjem, ka ſzi ti eti KM 1783, 3; peſzmi ſzo tak poſztávlene, ka ſze lejko nájdejo BKM 1789, 4; tak, ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsicz (ſyllab) bilou BKM 1789, 2b; on ſzi je pri deczi ſzpot ſzpravo meſzto toga, ka bi jo poſztraſo KM 1790, 20; i rávno té je zrok, ka je vogrszki Jezik pote'seni, i zavr'seni, ka sze vogrszki Bábel ne more dogotoviti KOJ 1833, V; vszáki malo krvi vu edno szklejczo püsztécs, ka ga vszepovszéd kamkoli de nyé pelao naszledüvali bodejo KOJ 1848, 7; Te neveren je tak gizdav i szrdit, ka nikoga neprestima TA 1848, 8; racsunali szo, ka pomáganye dobijo [Hercegovci] od Szrbie i od Csarnegore poglavnikov AI 1875, kaz. br. 3; Ka sze naj od gláda szmrti resijo od nasega országa szo hrányeni AI 1875, kaz. br. 3; Vampir pa to návado má, ka tém spajéčim lidém i stárim krv sceca AI 1878, 7; naj vsaki tvojo példo vidi ino zná, ka je notri tákše dête stôpilo, štero BJ 1886, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kàpati káplem nedov. 1. padati: Esni; szpadnoti, kapati KOJ 1833, 155; ſcsenczi jejo zdrobtinya, ſtero káple zſztola nyihovi goſzpodárov KŠ 1771, 51; zvejzde bodo znebéſz doli kapale KŠ 1771, 144; i zvejzde bodo kapale znebéſz KŠ 1771, 81; zdritinyom, ſtero je kapalo z-ſztola toga bogácza KŠ 1771, 226; da ſzo kapali knyemi, da bi se ga doteknoli KŠ 1771, 109; pren. szeka i Friderik po Magyari tak, da káplejo kak tráva pod koszov KOJ 1848, 38 2. biti naglašen: za toga volo, ka ſzo ſzlejdnye recsi nej ednáko kapale brezi cadentie BKM 1789, 2b; jedine szillabe nomeni sze vövzemejo, i na drügo viszikoglászno formo káplejo KOJ 1833 kapajóuči -a -e padajoč: ſzi glédala Sziná tvojega na zemlo kapajoucsega KM 1783, 83 kàpavši -a -e ko je padel: Ali medved .. Kapavsi na sztran KAJ 1870, 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lǘbiti in lúbiti -im nedov. 1. ljubiti: Lübiti Szretni KM 1790, 93a; Szretni; lübiti, rad biti KOJ 1833, 173; kaibiſze vcſio od nyega Bogá ino mojega blisnyega lübiti TF 1715, 42; po steroi bi te mogli lübiti SM 1747, 50; Steri ſcsé 'zitek lübiti KŠ 1754, 59; I lübiti ga zczejloga ſzrczá KŠ 1771, 142; naj morem tebé popolno lubiti KM 1783, 4; dáj mi lübiti BKM 1789, 129; Kak bi 'zeleli 'zitek lübiti KAJ 1848, 7; deca jih moro lübiti AIN 1876, 9; ka delam, ne lübim KŠ 1771, 462; Bogá hválim, postüjem, lübim KM 1783, 3; Da Te ſztálno lübim BRM 1823, 9; Ti nász ſztejm lübis krouto BKM 1789, 11; Zvun tébe nikai na zemli me ſzerczé ne lübi SM 1747, 76; ka nyé Boug lübi KŠ 1754, 220; csi eden ſzveczki Goſzpoud, ne lübi kak ſté prouſzno mú'ziko BKM 1789, 7b; nyega ſze doſztojno poſtüje, lübi SIZ 1807, 10; V-grehi nelübi váſz BRM 1823, 5; ki lübi Dobro szvoje Králevcsine KOJ 1833, VIII; Goszpod, i lübi praviczo TA 1848, 9; nego lübi tudi sladki sád [lisica] AI 1878, 9; kaj Bogá lübimo KŠ 1754, 14; I lübimo presztajocsa KAJ 1848; Vu zimi ga jáko lübimo BJ 1886, 8; zaka lübite márna TA 1848, 4; koteri mené lübio TF 1715, 18; ki mené lübio SM 1747, 46; Ar lübijo vu ſzpráviſcsaj moliti KŠ 1771, 18; naj nyega lübijo KMK 1780, 10; ki nyega lübijo BKM 1789, 11; naj bodo veszéli vu tebi, ki tvoje imé lübijo TA 1848, 5; dobre sestre edendrugoga lübijo BJ 1886, 9; Lübi Bogá zczeiloga ſzerczá TF 1715, 18; Lübi bli'znyega KŠ 1754, 257; lübi bli'znyega tvojega KŠ 1771, 17; Záto lübimo Bogá TF 1715, 18; Záto Bogá lübimo KŠ 1754, 68; ne lübmo ſze zricsjom KŠ 1771, 731; Naj te z-czejloga ſzrczá, i duse lubimo KM 1783, 10; I jáko krouto je lübte KŠ 1754, 33; ſzinki, lübte ſze med ſzebom KŠ 1771, 261; lübte nepriátele vaſe KŠ 1771, 184; kaibi ſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tuvariſſa lübo TF 1715, 15; Kaibiſze mi Bogá nyega lübili TF 1715, 13; da bi Boug vas Ocsa bio, lübili bi me KŠ 1771, 294; naj li Jezusa lübijo KŠ 1754, 220; Zváo bom lüſztvo i lübo KŠ 1754, 127; Ár ali ednoga bode odürjávao i toga drügoga lübo KŠ 1771, 19; Ár ali ednoga bode drügoga lübilo KŠ 1771, 225; Ar, csi bodete lübili li té KŠ 1771, 17; Kriſztus je náſz tak lübo KŠ 1754, 215; Lübo je pa Jezus Mártho KŠ 1771, 303; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1754, 121; ſzo bole lübili kmiczo KŠ 1771, 272; vſzi, ki ſzo peſzmi lübili BKM 1789, 5; Kákda moremo naſſega bli'znyega lübiti KŠ 1754, 28; vcsini, da te zevſze duse, pámeti ino moucſi moje lübim KŠ 1754, 226; Nego tvoio miloscſo, stero davas, stere lubis SM 1747, 90; steri te prav lubi SM 1747, 90; Záto kak nyemi lübi, Naj ſzi dela po vouli KŠ 1754, 268 2. ugajati: oh ſzrecsa! jálna düſe mreſa, ti mi ne lübis SM 1747, 77 3. imeti: verbumi pa, steri v-jedinszkoj trétyoj persóni ik szillabo lübijo KOJ 1833, 49 lübléni -a -o ljub, ljubljen: Kedves, lüblen -a -o AIN 1876, 15; Ovoje moi lübleni ſzin TF 1715, 38; Dai meni o lübléni Bog SM 1747, 53; nas lübléni Otsa nebeſzki KŠ 1754, 158; Szin moj, te lübléni KŠ 1771, 10; I ſzin Márie lübléni BKM 1789, 3; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Jáko lübléni je vu stanici BJ 1886, 8; Ne bi, lübléna decza KM 1790, 84; lübléna csi Márie KOJ 1845, 84; je roditelom i vučiteli jáko lübléna bila BJ 1886; boidi miloſztiv meni za tvoiega lüblenoga ſzina britko moko SM 1747, 60; Kaj Bog nyo odlocsi, I za mater zvoli Szina lüblénoga BRM 1823, 10; Lüblénomi ſzlovenſzkomi Národi SM 1747, 2; Te ſztariſi lüblénomi Gájuſi KŠ 1771, 740; Gda bi pa eſcse ednoga lüblénoga ſzvojega Sziná meo KŠ 1771, 139; stere je náſz ſzébi zoubſztom prietne vcsino, vu tom lüblénom SM 1747, 21; po Kristussi tvoiem lüblénom ſzini SM 1747, 48; vu tebi, mojem lüblénom Jezusi KŠ 1754, 239; mámo proſziti, kako lübleni ſzinkove TF 1715, 26; Lübléni moji, mi ſzmo zdai Bosji ſzinouve SM 1747, 32; proſzimo, kako lübléni ſzinovje KŠ 1754, 153; Moji lübléni prijátelje sztojijo TA 1848, 31; za oszrecsanye szvojih lüblénih otrokov KOJ 1845, 6; ka nebi mojim lüblénim dobrovolnim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; kako lübléni ſzinovje ſzvoje lübléne Otseve KŠ 1754, 153; nego, liki lübléne moje ſzini, opominam KŠ 1771, 497 lüblénejši -a -e bolj ljubljen: Jezus, Od vsze ſztvári lublenejſi KM 1783, 252 nájlüblénejši -a -e najljubši: Ete je deci te nájlüblenêši svétek BJ 1886, 38; Slaviček záto za volo lepoga pevanja je najlüblenejši ftič AI 1878, 27 lübléni -a -o sam. ljubi, ljubljeni: Vi pa, lübléni gori czimprajte váſz KŠ 1754, 2b; Lubléni! ne vörte vſzákomi dühi KŠ 1771, 732; Csinasi lubléni Rano vö preminéjo BRM 1823, 5; Vidilo ſze je nám poſzlati kvám, zlüblénimi naſimi Barnabáſom i Pavlom KŠ 1771, 390
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
med predl. I. s tož.
1. za izražanje usmerjenosti: Niſtero je pa ſzpadnolo med trnye KŠ 1771, 42; da ſzo Bo'zo ſz. rejcs med pogane neſzli KŠ 1771, A5b; Boug dáj med nyiva lübéznoſzt SIZ 1807, 6; ki sze med pleve mejsa, ga szvinye pojejo KOJ 1845, 6
2. za izražanje razdeljevanja: Niti zti ſzedem lejbov krüha med ſtirijezero razdeljenoga KŠ 1771, 53
3. za izražanje pripadnosti: On náſz med te odebráne notr vzeme KŠ 1754, 126; po gorivzétji nezbrojenih szlovenskih rejcsih med szvoje KOJ 1848, 8 II. z or.
1. za izražanje položaja: ino neiga med nami ſteribi dobro cſinio TF 1715, 19; kaiſzeje med vſzeim Boſim ſztvorjenyoum nei mogla ani edna naiti TF 1715, 41; nai tak razsté tvoi ország med nami doklem mi vszi ktebi pridemo ABC 1725, A7a; ino je med nami gori poſztavo reics, toga zmirjeinya SM 1747, 16; I kacsa je csalarneiſa bila med vſzeimi polſzkimi ſztvármi SM 1747, 5; Med ſtirami je on náj prednyejſi Evangyeliſta KŠ 1771, 2 (B1b)
2. za izražanje pripadnosti: niti je nej dáno drügo imé pod nébov med lidmi, vſterom bi ſze mi mogli zvelicsati KŠ 1754, 2b; poſztavo je je na ſzrejdi med nyimi KŠ 1771, 58
3. za izražanje medsebojnega odnosa: Liki ſzvéczi med ſzebov obcſino májo KŠ 1754, 137; Oni ſzo ſze pa ſtükali med ſzobom govorécsi KŠ 1771, 53; To zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo Med ſzvêta národmi BRM 1823, 101; Goszpodüj med nepriátelmi tvojimi TA 1848, 93; Med poszlavci najsztarêsi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1; gda vu Kri'sanyi vſzáko med tejmi Bo'sánſzkimi Perſonami imenüje KMK 1780, 8
4. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: ki ſze zdai med ſitkom ino ſzmertiom vertj (boji) SM 1747, 63; Med Bo'zov szlü'zbov BRM 1823, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
mèrtik in mèrtük -a m 1. mera, priprava za merjenje: i potom je po prêk za méter–mertük imenüvan AI 1875, kaz. br. 6; Preobrácsanya sztároga mertüka na nôvoga nê je vszáki vcsen AI 1875, kaz. br. 6; Nôvi mertük tak obrácsaj AIP 1876, br. 1, 1; szamo dvá mertüka bodeta nücaniva AIP 1876, br. 1, 6; Nôvi mertüki leh'zêsi bodo vracsuni AIP 1876, br. 1, 6; Od nôvi mertükov AI 1875, br. 1, 2; nôve mertüke nücajo AI 1875, kaz. br. 6; pri nôvi mertükaj AI 1875, kaz. br. 6; da szo sztárimi mertükami zadovoljeni bili AI 1875, kaz. br. 6 2. metrum: ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertik vzéte BKM 1789, 2b 3. dopustna stopnja, količina česa: kaj ſzmo vö zmertüka po'zmécsani bili KŠ 1771, 529; Tak i Boug mertik derſi SM 1747, 73; Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Vcsi nasz vu vszem mertük dr'zati KAJ 1848, 124; Vu vszem djányi mertük dr'zi KAJ 1870, 18; ta Doika pomali zmertükom püſcsa mleiko TF 1715
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
mòčti1 mòrem nedov. moči morem: knyemo priti nemorem TF 1715, 23; jeli vörjeta, kaj morem tou vcsiniti KŠ 1771, 30; Jeli ſtima, ka nemrem zdaj proſziti Ocso KŠ 1771, 90; Li tak ſze morem vüpati BRM 1823, 7; nemorem sze 'se du'se zadr'sati KOJ 1833, IIII; nemorem gorisztánoti KAJ 1870, 8; Odkud mores tou poſzvedocſiti TF 1715, 38; ni djáti nemres mi nikai SM 1747, 76; Ka ne mores preobrnouti KM 1790, 16; Nemore ſztanovito kako tou ſzvedocsi TF 1715, 19; ino mreiti nemore SM 1747, 38; nyei niſcse nemre prouti SM 1747, 80; Doſzta more molitev opraviti KŠ 1754, 152; nigdár nemre biti KŠ 1754, 82; more biti, gda je ſou KŠ 1771, 555; káksega fárbar na zemli nemre obejliti KŠ 1771, 129; ka Cslovik nemre csiniti KMK 1780, 6; od nikoga prekaniti nemore KMK 1780, 5; Dobra nemre cſiniti BKM 1789, 1; sze nemore dogotoviti KOJ 1833, X; ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4; notri pa nemore KAJ 1848, 4; Da ga ni angel nemre zbroditi KAJ 1848, 7; ne more na isztinszko pot nájti AI 1875, kaz. br. 1; Jeli moremo mi obdersati zápoved TF 1715, 18; nakoliko moremo pretrpeti SM 1747, 56; znaſſe moucſi nemremo KŠ 1754, 80; Da te moremo ſzpoznati BRM 1823, 2; sze moremo rêsiti AI 1875, kaz. br. 2; proti ſztánoti morete SM 1747, 26; kai nemorete cſiniti SM 1747, 26; kakda morete dobra gucsati KŠ 1771, 40; Szkriti ſze nemorete BKM 1789, 10; Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; Záto ſteri zváſz moro, praj, najdo zmenom KŠ 1771, 419; ki ſze zdr'zati nemro KŠ 1771, 489; Priátelje mi nemrejo, Ftisati nevolo mojo BKM 1789, 15; grejsni lidjé, nemro oſztánoti SŠ 1796, 129; Piszki sze nemorejo csuti KAJ 1870, 7; Za otroke nemrejo niti eden sztopáj gvüsni bidti AI 1875, kaz. br. 3; glasznicke, steri sze morejo zgovárjati AIN 1876, 5; steri sze brezi pomocsi glasznikov nemrejo zgovárjati AIN 1876, 5; ka ga njegovi neprijáteli ne morejo prijéti AI 1878, 10; od svoje vole se nemrejo gibati AI 1878, 4; da bom mogel hoditi SM 1747, 65; pred ſzoudbov odgovoriti nebos mogau TF 1715, 5; ne bosſze mogel pravo ſzpovedati SM 1747, 82; ne bos nikse knige mogao razmeti KŠ 1771, 446; Nebode mogo eden BKM 1789, 19; ino ſze ne bode moglo gori zbontati SIZ 1807, 5; bomo ſztáti mogli KŠ 1754, 118; obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; oroſzlány, koga bi mogel poſreiti SM 1747, 25; Gedebi mogo ſztán meiti SM 1747, 71; zakaj bi ſze nebi mogao zvelicsati KŠ 1754, 9b; Ki bi ſze mogao ſzmilüvati KŠ 1771, 678; bi Tebi skouditi nemogo BKM 1789, 15; naj bi moski mogao meti SIZ 1807, 7; ki bi vsze mogao vgoditi KOJ 1833, V; bi edno ranto mogo prêgszkocsiti AI 1875, kaz. br.; Što bi mogo poznati AI 1878, 4; ſterabi bila mogla zadoſzta vcſiniti TF 1715, 41; ſtera bi náſz náto mogla napelati KŠ 1754, 63; csi nebi mogla mo'zá zavárati AI 1875, kaz. br. 7; dabi ſze moglo dicsiti ABC 1725, A6b; da bi sze moglo veleti ono KOJ 1833, VIII; kágdabi mogli noter vczepiti TF 1715, 6; dabiszmo mogli osztánoti ABC 1725, A7a; dabi mogli greihe odüriti SM 1747, 55; vſterom bi ſze mi mogli zvelicsati KŠ 1754, 2b; da bi 'ze dale ne mogli trpeti KŠ 1771, 618; da bi 'znyim mogli gucsati KŠ 1771, 41; Dabi tvo rejcs mogli Gláſziti BKM 1789; najbi radoſzt zadobiti mogli SIZ 1807, 8; nebi sze mogli poménsati AI 1875, kaz. br. 2; zkáksov ſzem naibole mogau TF 1715, 9; ako je glih mogo meti SM 1747, 28; ſzo nyemi nébeſza nej mogli vzéti KŠ 1754, 10b; ſzo ni naſſi otsáki noſziti nej mogli KŠ 1754, 68; je nei moglo zadoſzta vcſiniti SM 1747, 40; kaiſze je nei mogla ani edna naiti TF 1715, 41
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
napréj vzéti ~ vzèmem dov. 1. dati prednost: jaſz moje rad doli denem, i nyegove naprej vzemem BKM 1789, 8b; 2. lotiti se: Ali niſcse je nej naprej vzéo eto haſznovito delo BKM 1789, 2b; nego ſzo ſzi káksa drüga dela naprej vzéli KM 1790, 80; je József II. naglo vnouga premenyanya naprejvzéo KOJ 1848, 113 napréjvzéti -a -o sklenjen: sze je zvedlo, ka je tá szküpscsina naprejvzéto mejla KOJ 1848, 96
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
národ -a m 1. ljudje, ljudstvo: Vi pa národ ſzvéti, lüſztvo laſztivno KŠ 1754, 104; Vi ſzte pa národ ſzvéti KŠ 1771, 706; cslovecsánſzki národ ſze tak ne bi povnou'sao KM 1790, 88; najbi ſze narájao ino povno'sávao národ cslovecsánſzki SIZ 1807, 8; zdr'závecz cslovecsánſzkoga národa ſzodecz KŠ 1754, 229; vido je vnogo národa KŠ 1771, 48; Bo'se, ki ſzi vno'ſino poganſzkoga národa pripelao KM 1783, 90; Národa cslovecsega BKM 1789, 17; obari je od národa etoga TA 1848, 10; kucsa, v-steroj od národa zabráni poszlavci szedijo AI 1875, kaz. br. 2; I eto delo je drugo Bo'ze ſzkrbi kcslovecsánſzkomi národi ſzvedouſztvo KŠ 1771, A4a; dopuſzti cslovecsánſzkomi národi právo ſzpoznati KM 1783, 19; ſze je dobrouta Bo'sa vo ſzkázala k-národi cslovecsánſzkomi SIZ 1807, 8; I ſztvouro je zedne krvi veſz národ cslovecsánſzki KŠ 1771, 396; ki ſzo potop napelali na veſz cslovecsánſzki národ KM 1796, 10; Naj bodete ſzrejdi med etim zaſzükanim i preobrnyenim národom KŠ 1771, 595; i ſzidite ſzoudivſi dvanájſzet národov Izraelſzki KŠ 1771, 246; Szvéti ſzi ino med vſzem Národom i na zemli BKM 1789, 152 2. narod: Vogrszki národ ete Ország priszvojivsi KOJ 1833, X; szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; kákſega goder národa cslovik TF 1715, 14; dabi je niki z-'Zidovſzkoga národa obrnyeni KŠ 1771, 555; na haszek szlovenszkoga národa KM 1783, nasl. str.; na haszek szlovenszkoga národa SŠ 1796, 1; Vszákoga Národa napinyávanye KOJ 1833, IX; Almos z-szega vogerszkoga národa KOJ 1848, 7; od národa do národov bom brez nevôle TA 1848, 8; li 'Zidovſzkomi národi dáne KŠ 1754, 6; a ſzvojemi národi pa na zvelicsanye KŠ 1771, A7a; Mir bojdi vſzákomi csloveki, Ino národi BKM 1789, 34; Meo je i na veſz Szlovenſzki národ ſzkrb KŠ 1771, A5b; med moj ſzlovenſzki národ pouzvo BKM 1789, 3b; kaj je vu vſzákom národi tákse mo'záke gori oſznáj'zo KŠ 1771, A7b; Dabi ſze záto tá nevola med naſſim Szlovenſzkim národom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; steriva národa tudi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Blagoſzlovleni bodeio vſzih národi SM 1747, 9; naj ga po vſzem ſzvejti vſzi národi razmijo KŠ 1771, A4b; cséſzt bo ti dávali Vu radoſzti vſzi národje BKM 1789, 6; Ár ovo vſzi národi Blaj'zeno do me pravili BKM 1789, 16; ka bi nyihov Jezik vszi Národje polübili KOJ 1833, VIII; Eti sze vszi národje Zemlé prav blagoszlávlajo KAJ 1848, 6; v-Pannonio teliko národov pride KOJ 1848, 6; od národa do národov bom brez nevôle TA 1848, 8; Apoſtole, gda je je kvſzejm národom poſzlao KŠ 1771, A4b; i vcſite vſze národe KŠ 1754, 187; vcsite vſze národe KŠ 1771, 99; szo Vogri drüge národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; i bode národe prav ravnao TA 1848, 7; Ete szlovenszke národe ruszki vladár pomága AI 1875, kaz. br. 3; I med vſzejmi národmi ſze more prvle Evengyeliom predgati KŠ 1771, 143; To zmo'znoſzt nyegovo Szká'ze nyega delo Med ſzveta národmi BRM 1823, 10; ki z-Gotmi ino drügimi národmi zdru'zen ide z-Pannonie KOJ 1848, 5; 'zoltáre bom ti szpevao med národmi TA 1848, 45
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
naš -a -e svoj. zaim. 1. naš, izraža svojino skupine oseb, med katere šteje govoreči tudi sebe: niti pod obrázom pravicze knaſſemi blági ne prilo'zmo KŠ 1754, 59; Csi nepoſteno naſſim tejlom 'zivémo KŠ 1754, 44; vſolai naſih vkoterih TF 1715, 5; Vnassih hisai neſztoimo SM 1747, 85 2. izraža splošno pripadnost tej skupini: Dobro znam kai je nas sitek Nei drügo li kak ta megla SM 1747, 78; ar cslovecsánſzka natúra naſſa TF 1715, 18; i vöra naſsa je to premáganye SM 1747, 20; Nasa tábla stiri küklé má KAJ 1870, 9; Naj naſſega ſzrczá dveri ne zaprémo KŠ 1754, 125; Krüha naſega vſzakdenésnyega dáj nam ga KŠ 1771, 18; Dai nám mir vu naſſem Sitki TF 1715, 46; Dai nám mir vu naſſem sitki ABC 1725, A7a; vu vſzem meſzti i vnyihovom i vnaſem KŠ 1771, 490; tou navcſivſi ino dobro vu naſſoi pámeti TF 1715, 48; z nasim jezikom bomo premágali TA 1848, 9; Eto szo nakráczi nasse récsi SIZ 1807, 4; naſſih greihov odpüſchenyé TF 1715, 32; odpüſzti nám dugé naſſe TF 1715, 36; Ino etak je on naſſe grobe ſzpravo KŠ 1754, 109; kak je na naſſe Otsáke ſzententzio Boug vrgao KM 1796, 8; Tak vſze nase nevoule Zvolnim ſzrczom trpmo BKM 1789, 10; Doli zbrise Nase ſzkuze SŠ 1796, 5; Preſzveti nase pámeti BRM 1823, 2; i poszlühni nase ponizne molitvi KAJ 1848, 1; Düsa naſa ſztejla vö preminé SŠ 1796, 8; da eto nasse ſzkoncsávanye ſztalnejse bode SIZ 1807, 5; Vetom je pa pogibelnoſzt nej ſzamo znaſega tála KŠ 1771, 402; brezi vſze naſſe proſnye TF 1715, 28; Steri je te trétyi táo naſſe vöre KŠ 1754, 121; preſzveiti ti naſſo pamet SM 1747, 66; csi ga vu naſſo neſzrecso potégnemo SM 1747, 49; Zgledni ſze na naſſo ſzlaboſzt KM 1783, 11; angyelje ſzo nám nazáj ſzpravili naſe zvelicsanye KŠ 1771, 602; vucſitelje rejcſi Bo'ze vu naſem vrejmeni KŠ 1771, A6b; Csi ſze vu molitvi naſſoj k-Bougi pribli'závamo KŠ 1754, 20; setüj nám na pomoucs vvelikoj nasoj potrejbcſini BKM 1789, 1; knám doli pride Ob trétyim knasoj ſzmrti BKM 1789, 18; Dr'zmo ſze v-naſoj ſztávi BRM 1823, 4; Znaſsov mocsjouv je nikai nei SM 1747, 79; naj znaſſov példov ino 'zitkom nyega na pobo'znoſzt nadignemo KŠ 1754, 83; Po nyem ſzo vnogi nassi nam grehi odpüscheni SM 1747, 87; da on nasse Düse obaruie SM 1747, 84; Szlisi náz vu vszeih nassi düssevni, i telovni potreibscinai ABC 1725, A7a; kai vu vſzeih naſsih nevoljái moremo troust iſzkati SM 1747, 34; Naj ſze paſcsimo po naſſi molitvaj dári Bougi prikázati KM 1796, 9 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine: Boſe otecz naſſ drági Nebeſzki TF 1715, 47; Nas nepriatel náſz je opáſzal SM 1747, 79; Kakda je Boug nas Ocsa KŠ 1754, 30; vassa csi naj nam bou nas pomocsnik SIZ 1807, 4; Ki právijo, sto je nas goszpod TA 1848, 9; Boj tü nas voditel KAJ 1848, 5; Nas szin naj ne csüje, ka szi ti tát AI 1875, kaz. br. 7; Znam, ka se naš vučitel jáko veseli BJ 1886, 6; naſſega blisnyega hiſe ne poseleti TF 1715, 17; za Kriſztuſovo, naſega ſzredbenika, volo KŠ 1771, 444; Preporácsanye k-Bougi Ocsi z-Ocsa naſſa ſzpelano KM 1783, 17; ka bi nasega kraja vino razglászili i poetom na visiso ceno szpravili AI 1875, kaz. br. 8; kaiſzo tákove proſnye priétne naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; Dai eden mirovni sitek nassemi Czaszari ABC 1725, A7a; naj i mi knaſemi Jezuſi lübeznoſzt ſzka'züjmo KŠ 1771, 340; Dika ſzini, Kak zvelicſiteli nasemi BKM 1789, 9; lepou morete hrániti to nasso dévojko SIZ 1807, 6; po naſſem Goſzpodni Kriſtuſſi TF 1715, 47; Tak csinmo i zbil'znyim naſſim KŠ 1754, 29; Znaſim Goſzpon Kriſztusom SŠ 1796, 6; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Naſſi laſztivni telovni roditelje KŠ 1754, 31; dokecs szo nassi Sztarisje ednoga Jezika bili KOJ 1833, IX; Ár tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik KŠ 1771, A7a; kako i mi odpüſcſamo duſnikom naſsim SM 1747, 44; káko i mi odpüſcsamo du'snikom naſsim KŠ 1771, 18; Sto de tak kráto naſim ſzlovenom obracsati KŠ 1771, A7a; Kak je on gucſo Naſim prvim Ocsákom BKM 1789, 17; Obdersi nám tüdi nasse roditele ABC 1725, A6b; Csi nam vzemeio vſze naſſe otroke SM 1747, 80 nàš -a -e sam. naš: tak moremo náſz i vſze naſſe Bougu gori ofrüvati KŠ 1754, 104; i vſza oſztaviti naſſa drügim bomo mogli SM 1747, 72
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nazveščávati tudi nazveiščávati in nazvejščávati -am nedov. oznanjati: Nyegovo moko imamo nazveſcsávati TF 1715, 41; Zakai ſze moremo ſzmerti ino nyou nazvezcsávati SM 1747, 40; Nyegovo ſzmert moremo nazveſcsávati SM 1747, 40; Bo'zo rejcs nazvescsávati KŠ 1754, 103; Koteroga zdaj vám, Zdikom nazvescsávam BKM 1789, 26; Koterega cséſzt nazvescsáva KŠ 1754, 102; Ti ſzi Ocsé Rejcs vekvecsna, Stero Adami obecsa, Abrahami nazvejscsáva BKM 1789, 1; jezik, z-sterim nazvescsávamo KOJ 1833; ſzmert Goſzpodnovo nazveizcsávaite (oznanuite) SM 1747, 24; vuszta moja bodo nazvesztsávala hválo KOJ 1845, 129; ſteroga ſzmo vám nazvescsávali KŠ 1754, 2b; Zvelicſitela, koga ſzo Proroczke nazvejscsávali KM 1796, 78 nazveščávati se -am se oznanjati se: ino sze je nyé vöra po vszem szvejti nazvesztsávala KOJ 1845, 75; ſtera ſzte vu vüha gúcsali vkamuraj, nazveſcsávalo ſze bode na ſztrehaj KŠ 1771, 211
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
néba -e ž 1. nebo, navidezno usločena ploskev nad obzorjem: Coelum Néba KMS 1780, A7; Néba Ég KM 1790, 92(a); More ſze li néba ſzpráhom Vjedinati KŠ 1754, 258; dokecskoli ne prejde néba i Zémla KŠ 1771, 14; ár je néba vedra KAJ 1870, 133; kâ je néba sziva KAJ 1870, 133, 31; znébe doli leti TF 1715, 38; Sztvoritel nébe ABC 1725, A5a; je Bog ſztvoro Nébo, Zemlo SM 1747, 3; zglednovſi ſze vnébo hválo je dáo KŠ 1771, 48; Nébo, zemlo vſza KM 1796, 3; naj vláda na .. ino pod Nébov letocſimi Fticſmi SM 1747, 4; V-tejh szo sze pod goulov nébov kotali KOJ 1848, 6 2. nebesa: ſztvoriteli Nébe SM 1747, 44; Szkázo ſze je pa nyemi angyeo od nébe KŠ 1771, 247; Blagoſzlovlen Boug Nébe BKM 1789, 7; Dönok mi néba oſztáne, Csi li nebéſa dobim SM 1747, 74; puna je Néba, i zemla dike nyegove KM 1790, 111; vneſenoga notri do trétye nébe KŠ 1771, 550; ſztvoriteli Nébe, i zémle KMK 1780, 8; ki ſzi Nébe, zemle Goſzpôd BRM 1823, 2; gde bom z-seregmi nébe Bôga zvisávao KAJ 1848, 4; Greihje vnébo proti Bougi kricſécſi TF 1715, 5; kteri je od vâſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; po Kriſztuſovom vnébo zaſztoplenyej KŠ 1771, 337; Boug je ſztvouro Nébo, i zemlou KMK 1780, 9; Ki je vnébo zaſztoupo BKM 1789, 8; Na Kriſztusovoga v-nébo zaſztoplênya dén BRM 1823, V; Gda vidim nébo TA 1848, 7; Boidi volja Tvoja kako vnébi taki na zemli TF 1715, 25; kako vnébi, tak i na zemli ABC 1725, A4b; kako vu nébi, tak i na zemli SM 1747, 44; kako vnébi, tak i na zemli KŠ 1754, 161; Szprávlajte ſzi pa kincse vu nébi KŠ 1771, 19; Blagoszlovleni ſzi ti Goszpodne na Nébi, i na zemli KM 1783, 4; Ki ſzo vnébi, i na zemli BKM 1789, 5; Vera ino pobo'znoſzto Dá v-nébi odicsenoſzt BRM 1823, 5; Goszpodna thron je na nébi TA 1848, 9; Nemai drügi Bogov nego kteri lada znebom ino zemlom SM 1747, 87; zhüdimi Dühmi pod Nébov SM 1747, 27; je nej dáno drügo imé pod nébov med lidmi KŠ 1754, 2b 3. pregrada med ustno in nosno votlino: Naj sze zgrábi jezik moj k nébi mojoj TA 1848, 112
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nebésa -bés s mn. nebesa: Nebéſza ſzo napráv-lena SM 1747, 3; Zricsjouv Goſzpodnovov ſzo nebéſza naprávlena KŠ 1754, 93; odprlaſzo ſze nyemi nebéſza KŠ 1771, 10; Teda ſze nebéſza gyenejo BKM 1789, 19; otecz Boug pak zNebéſz kricſi TF 1715, 38; Goſzpon Jesus ſze prikáse zNebéſz SM 1747, 15; ali angyeo znebéſz nazvescsávao KŠ 1754, 2b; ka je Kriſztus ſzebom znebéſz prineſzao KŠ 1771, 268; Z-Nebész rêcs vecsna prihája BRM 1823, 1; Z-Nebész rêcs vecsna prihája KAJ 1848, 8; Nebés Gospôd BJ 1886, 8; Jaz scsém li knebéſzam KŠ 1754, 261; je knebéſzam vrácsa KŠ 1771, 590; zaſztoupoje uu Nebéſza TF 1715, 22; Csi li nebéſza dobim SM 1747, 74; zaſztopil je na Nebéſzah SM 1747, 44; ſzo nyemi nebéſza nej mogli vzéti KŠ 1754, 10b; Vnebéſza idem KŠ 1754, 272; ka ſztojite gledécsi vu nebéſza KŠ 1771, 342; Sztoupo je v-Nebéſza KMK 1780, 7; morem Ktebi vnebéſza priti BKM 1789, 8; Vu nebéſza záto ſze pascsimo SŠ 1796, 7; Nebéſza vam dáva BRM 1823, 8; szo na nebésza gorizdehnoli KOJ 1845, 3; Priszego szva pravila na nebésza AI 1875, br. 2, 8; ki ſzi vNebéſzaih TF 1715, 25; zaſztopoie na nebészah ABC 1725, A5a; ki szi vnebészih ABC 1725, A4a; i sitek vu Nebéſzi SM 1747, 87; ki ſzi vu Nebeſzih SM 1747, 50; Eti i vnebéſzai SM 1747, 73; vcsini náſz vnebéſzaj ürocsnike KŠ 1754, 267; ſtera bode vnebéſzaj KŠ 1754, 26; I 'zivo bom vnebéſzi KŠ 1754, 261; máte Goſzpouda vu nebéſzaj KŠ 1771, 586; I vnebéſzaj ovo lejpo BKM 1789, 8; bodes vnebéſzi BKM 1789, 15; Dás v-nebéſzaj prebitek BRM 1823, 7; ár sze tebi hvála dáva vu nebészaj TA 1848, 7; Eti i v-nebészaj KAJ 1848, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nèga tudi néiga tudi néjga zanikana oblika glagola biti ni: nikaj nega gvüsnoga KŠ 1771, 632; kaj nega iſztine vu nyem KŠ 1771, 294; Nega ga eti KŠ 1771, 254; ár brez té nega pomoucſi KM 1783, 259; nega nyemi vörvanya KM 1790, 16; vu steri sznegá nisteri tjeden nega KAJ 1870, 93; Nikaj nega lepsega AIP 1876, br. 6, 7; ſzvéte reicſi neiga csüti TF 1715, 5; ino neiga ni koga drügoga ABC 1725, A7a; da neiga dobra vumni SM 1747, 68; Trétyega meſzta pa nejga KŠ 1754, 151; Ár nejga vnikom zvelicsanya KŠ 1754, 2b; prouti gucsijo, ka gori ſztanenyá nejga KŠ 1771, 240; Nejga pri nyem vrejdnoſzti BKM 1789, 125; nejga ga eti KM 1796, 113; Nejga prouti ſzmrti vráſztva SŠ 1796, 42
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nikéd prisl. nikjer: Ali ni gvüſnoga rázuma je nikéd cslovik nej mogo nájti BKM 1789, 2b; Drüge poti niked nega BKM 1789, 68
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nìšče nìkoga nedol. zaim. nihče: Ár na ſzmerti nische ſze ztébe nezpomené ABC 1725, A8a; Ár ſze niscse ne ospota SM 1747, 93; I donok niscse neprávi, ka bi KŠ 1754, 8a; da niſcse vu nyihovoj cſiſztoucſi nemore dvojiti KŠ 1771, A3b; Ocsa, brezi ſteroga milosce niscse ne pride k-ſzini KM 1783, 23; peſzmi niſcse vete réd ſzprávlene nej vö dao ſtámpati BKM 1789, 2; grob, v-ſterom je eſcse nigdár niſcse nej le'ſao KM 1796, 112; Ár niscse nigdár nej jo je vido SŠ 1796, 93; niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; da do etoga mao niscse ne pokázao AI 1875, kaz. br. 1; se je skrio, naj ga nišče nebi vido BJ 1886, 8; ino neiga nikoga drügoga, ſteri bi bojovao zanáz TF 1715, 46; ino neiga nikoga drügoga ABC 1725, A7a; Vidis neimám nikoga SM 1747; je nejſzlobodno krádnoti? Od nikoga KŠ 1754, 48; nikoga nega med tvojov rodbinov KŠ 1771, 165; niti ſze od nikoga prekaniti nemore KMK 1780, 5; nikoga ſze ne preſztrassi KM 1790, 16; nikoga nejma, ki bi ga gori pomogao SIZ 1807, 5; i on je nikomi ne dá KŠ 1754, 13; vidi, da nikomi ne poveis KŠ 1771, 24; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Boug nikoga ne ſzküſáva TF 1715, 30; Boug nikoga ne ſzkusáva KŠ 1754, 171; od toga znánya nikoga nej trbej kraj vracſati KŠ 1771, A4b; ſtera niti nikoga vkaniti nemore KMK 1780, 5; je tak gizdav, ka nikoga neprestima TA 1848, 8; ár ga nei vu nikom drügom zvelicſanya TF 1715, 46; ar neiga vu nikom drügom zvelicsanya ABC 1725, A7a; Ar nejga vnikom drügom zvelicsanya KŠ 1754, 2b; eto plemen po nikom nemore vö idti KŠ 1771, 131; kakse miloſzcse pri nikom ne nájdem BKM 1789, 444; i nemáras znikim KŠ 1771, 73; Za nikim tak moja düsa ne püſzti ſzebe BKM 1789, 224; szam sze pred nikim ne szka'züvao AIP 1876, br. 1, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
njìhov -a -o svoj. zaim. 1. njihov, izraža svojino skupine bitij, oseb: övék (nyihov) AIN 1876, 34; ino ſzo nyihov gvánt práli SM 1747, 31; szo nyihovo zemlo oszvojili KOJ 1848, 7; Od ſzviny nyihovi KŠ 1771, 24; naj odide 'znyihovih krajin KŠ 1771, 27; varasé nyihove szi razvrgao TA 1848, 7; Jezus vucsécſi vu ſzpráviſcsaj nyihovi KŠ 1771, 12 2. izraža splošno pripadnost tej skupini: i ogen nyihov ſze ne vgaſzi KŠ 1754, 145; geto je od Bogá nyihov Jezik zmejsani KOJ 1833, IX; kákſaje nyihova zla volja TF 1715, 28; ſtero je nej nyihova, nego Kriſztuseva, cséſzt KŠ 1754, 12; Vsze povszéd ſze ſzvejti, Nyihova rejcs veszéla BKM 1789, 2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa tou ſzebov TF 1715, 7; Ka razlocsáva Nyihovo notrejsnye i vünejsnye delo KŠ 1754, 92; ár je nyihovo Králeſztvo nebeſzko KŠ 1771, 13; vönie verzi za nyihovoga pregresenyá vollo TF 1715, A7b; po nenávednoſzti, vterditoſzti nyihovoga ſzerczá SM 1747, 7; naj ſze i ti nyé 'znyihovoga piszma vcsis KŠ 1754, 9b; geto ſztoga nyihovoga dela ſzhája eto, dabi ſz. piſzmo nebi bilou popolno KŠ 1771, A3a; Da Boug krüh do nyihove ſzmerti TF 1715, 28; Zrok ete nyihove Dühovne velike ſzlepoſzti TF 1715, 4; Czaszar sze zaprvá nyihove neprestetlive vno'sine zboji KOJ 1848, 9; 'selejo, ka bi nyihov Jezik polübili KOJ 1833, VIII; ino za nyihovo voljo da nám nai nezadersi TF 1715, 29; na nyihovo videjnye v-Nébo je zasztoupo KM 1783, 52; Ar, csi odpüſztite lidém preſztoplenyé nyihovo KŠ 1771, 19; da niſcse vu nyihovoj cſiſztoucſi nemore dvojiti KŠ 1771, A3b; 'zelejo znyihovim ponácsisanyem podsztavo zdignoti AI 1875, kaz. br. 2; vſze grejhe kcsaſzi 'znyihovov kaſtigov vréd KŠ 1754, 135; akoſze ſznyihovi greihov oſzlobodio TF 1715, 35; Ar on to lüſztvo zvelicſi od nyihovi grehov SM 1747, 10; ár on zvelicsa lüſztvo ſzvoje od grejhov nyihovi KŠ 1754, 99; koterimkoli nyihove greihe odpüſztite TF 1715, 34; grehe nyihove je nei racsunal SM 1747, 16; i neradi nyihove zapouvidi gori jemlémo KŠ 1754, 32; I vido je Jezus miſzli nyihove KŠ 1771, 28; Csi pa ne odpüſztite lidém preſztoplenyá nyihova KŠ 1771, 19; ino vu nyihovi ſzerczáj lübézen pobuditi SIZ 1807, 8 3. izraža sorodstveno ali družbeno razmerje: ino bodem nyihov Bog, i onih moih ſzinove SM 1747, 18; Nyihov zvelicſitel ſzám ſzi BKM 1789, 4; etoj velikoj nevôli je nyihov lastiven sin zrok bil BJ 1886, 9; od ki ſzmo vkradnoli, ali nyihovoj 'zlájhti KŠ 1754, 53; Sto ſzo nyihovi Otroczi KŠ 1754, 31; Vnougi, kak i nyihovi trijé Kapitánje KOJ 1848, 9; nego i ednoga nyihovih vojov vlouvo KOJ 1848, 8; tak, da ſze zdaj nám nyihovim ſzinom ſzkumina KŠ 1771, 4a; záto jih more lübiti, kakti nyihove najvékse dobrotlivnike AIN 1876, 9 4. izraža izhajanje od česa: drevje .. na nyuvi vekaj so spevne ftice gnezdile BJ 1886, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
òv òva òvo kaz. zaim. 1. ta: Ali da je nyé ov, vu Goſzpodnovom vinogradi gyedrni delavecz nej mogo BKM 1789, 3; Koter je perva proſnya .. Ova TF 1715; csakajoucſi nazvejscsenyé dike ovoga Bogá KŠ 1754, 12b; Opominanye na ovoga pocsinka iſzkanye KŠ 1771, 676; Vu vrejmeni ove velike povoudni KŠ 1754, 11a; liki ſzi erkao ovomi z-Bo'zim 'zlakom vdárjenomi KŠ 1754, 233; Vzemi záto ov moi máli dár TF 1715, 9; primi ov Áldov KM 1783, 117; neoſztavi ovoga tvoiega ſzina SM 1747, 63; Hválim jaſz tebe, kai ſzi ovo noucs mene obaruval SM 1747, 64; Oh keliko ji je ovo noucs na ſzoudbo vneſſeni KM 1783, 4; zDejve ſze poroudo, Ovo noucs nám BKM 1789, 26; Dái, kai jaſz ovo mojo ſzkvárjenye ſzpoznam SM 1747, 48; Pogledni ovo, jaſz ſzem naisal SM 1747, 4; Zato vu ovoi moioi nevoli SM 1747, 57; nai pervle reczi ove recsi TF 1715, 45; Potrejbno je bilou tak ove peſzmi preglednoti BKM 1789, 2b 2. tisti: je djánya grejh: Dvouji .. Ov ſze doprneſzé neznajoucs KŠ 1754, 73; liſztouv, med ſterimi je naj prvi ov, ſteroga je piſzao Rimlánczom KŠ 1771, 433; Ov Jezus, ki je gori BKM 1789, 111; Naj od toga bole proſzimo, liki ova vdovicza KŠ 1754, 183; Dvouje .. Ovo je znami narodjeno zlo KŠ 1754, 60; I preczi je poſzejhnolo ovo figovo drejvo KŠ 1771, 69; Tam ovo ſzuncze zide BKM 1789, 421; i zovoga kraja je 'zitka drejvo KŠ 1771, 807; pridrü'zo ſze je k ednomi meſztáncsari ove dr'zéle KŠ 1771, 223; I etomi je dáo, ovomi pa ednoga KŠ 1771, 84; Vzemi me ti ov dén pod tvoje perouti BKM 1789, 367; Na ov drügi ſzvejt za priprávlanyé SŠ 1796, 20; Hválim, Kaj ſzi ovo noucs mene obarüvao BKM 1789, 362; Na stero szta tiva oviva etak odgôvorila KAJ 1870, 24; Ar ovi trigyé ſzo 'ze vnebéſzaj KŠ 1754, 140; Ali ni ovi ſzvojom jálnoſztjom ſzo nej mogli skouditi KŠ 1771, A3a; Ovi Avarci pa, ki szo sze nej steli podáti KOJ 1848, 6; oſztánki ovi Vandaluſov, koteri ſzo v Afriko odplavali KŠ 1771, A6a; da zovi csiſzti krſztsanov bodemo KŠ 1771, 852; Etim, Ovim pa, naj dobri oſztánejo KŠ 1754, 168; Ovim pa tim pozvánim KŠ 1771, 492 3. drugi: nogé so gole, ov tao tela je pri samci čarno AI 1878, 22; Ovi dosztavki iména AIN 1876, 19; sze morejo zdr'sávati ove sztáre pápinszke návade KOJ 1845, 66; Pitanya, i ova znaménya KOJ 1833, 10; steri bi ove solare vöpitali KOJ 1845, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pobòlšati tudi pobògšati tudi pobóugšati -am dov. poboljšati, izboljšati: jeli ſcsé ſzvoj 'zitek pobougsati KŠ 1754, 209; Potrejbno je bilou tak ove peſzmi pobougsati BKM 1789, 2b; obátrivalo me je vüpanye, da pomenke moje pobougsati bode drügim prilika KOJ 1833, V; ka orszácsko szpráviscse pobogsati, ponoviti more AI 1875, kaz. br. 1; steri reicsi tve poſzlüsa, sitka ſzvega on pobolsa SM 1747, 85; nátom bojmo, da ſze nyegova ſztáva pobougſa KŠ 1754, 48; Naj naſſega bli'znyega pobougsamo nyegovo ſztávo KŠ 1754, 51; Dáj, da 'zitek pobolsamo BKM 1789, 48; okorne greisnike ako ſzvoj ſitek pobolſajo TF 1715, 35; csi po'zalüjoucſi grejhe 'zitek pobougsajo KŠ 1754, 194; cſi gli ſzem je gde gde pobougso BKM 1789, 4b; i 'ze na drügo leto nyemi je pobôgsao lon KAJ 1870, 22 pobòlšati se tudi pobògšati se -am se poboljšati se: poglei náſz, daſze vsitki pobolsamo SM 1747, 86; Da sterie pak ſerczio reicsi tvoie ne vöruio, vsitki ſze ne pobolsaio SM 1747, 85; Hercegovinarci tô 'zelêo, da bi sze nyihov sors pobogsao AI 1875, kaz. br. 3 pobóugšani -a -o poboljšan, izboljšan: meſzto ali zozidano, ali pobougsano KŠ 1771, 589; pobougsane peszmi BKM 1789, 1; peszmi pobougsane SŠ 1796, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
popéjvati tudi popévati -am nedov. 1. peti: i nyegovomi iméni peſzen popejvati BKM 1789, 8; Te drüge ſze ti pa ſzamé ká'zejo, gda je más popêvati BRM 1823, II; od tebé ſzi zgovárjam, popejvam KŠ 1754, 239; popejvam vdühi KŠ 1771, 518; Hválo, i diko popejvam BKM 1789, 5; Záto tou ſzi premislávaj vpámeti, ka popejvas z-jezikom BKM 1789, 7; ali pa vu pianoſzti popejva BKM 1789, 7; Csi ſzrame'zlive i neſzpodobne ricsí gucsímo, ali pa popejvamo KŠ 1754, 44; poszlüsajte, ka vam zdaj popejvamo KOJ 1845, 142; fticze nebeſzke, i na drevja vejkaj popejvajo BKM 1789, 6; ne miſzli na drügo, i drügo popejvaj BKM 1789, 7b; popejvajte nyemi vſzi narodje KM 1783, 106; Popejvajte tak Goſzpodni zhválodávanyem BKM 1789, 8; Naj popejva KŠ 1771, 753; Etak bomo vſzigdár popejvali SŠ 1796, 9; Pride vrejmen, gda bodete neſztanoma popejvali BKM 1789, 8; tak, ka je doſztakrát popejvo, ka je ſzam nej razmo BKM 1789, 2b; placsno peſzen ſzmo vam popejvali KŠ 1771, 190 2. zapeti: liki dvakrat bode kokout popejvao, me trikrat zatajis KŠ 1771, 148; Páli je zato tajio Peter, i preczi je kokout popejvao KŠ 1771, 326 popejvajóuči -a -e pojoč: Ágnecz na Sionszkoj gori ſztoji ſzvojimi nouvo peſzen popejvajoucsimi KŠ 1771, 790
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
postàviti -stávim dov. 1. postaviti, narediti, da pride kaj kam: da ſzmerti zroka nemres poſztaviti SM 1747, 82; ove peſzmi i vete nouvi réd poſztaviti BKM 1789, 2b; Jó'ſue zapovedao dvanájſzet kámnov poſztaviti KM 1796, 42; Csi miniszterium kaj za právde 'zelê posztaviti AI 1875, kaz. br. 2; i düjh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Zákon, ſteroga poſztávim zhi'zov Izraelſzkov KŠ 1771, 684; Moj 'zitek, düso i tejlo Poſztávim pod tvojo obrámbo BKM 1789, 370; Eti me Po szmrti v-nébo poſztávis BRM 1823, 10; I poſztávi ovczé zdejſzne ſzvoje KŠ 1771, 85; i kvár na meſzto poſztávi KMK 1780, 75; tak zdaj poſztavte kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120; I 'zivincse poſztavte, da gori poſzadite Pavla KŠ 1771, 415; naj po mejſztaj poſztávi preſzbitere KŠ 1771, 655; gori ſzo ga pelali vu Jeru'zálem, da bi ga poſztavila pred Goſzpodna KŠ 1771, 169; krála mojega i poſztavo ſzam ga na Sion KŠ 1754, 105; Ádama je posztavo Vparadi'zom BKM 1789, 13; Poſztavo je Goſzpodin Boug v-Paradi'ſom vſzáke féle drevje KM 1796, 5; ino je tak [žensko] k-tomi moskomi poſztavo SIZ 1807, 3; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo necſiſztoucse KŠ 1754, 120; poglávari, i poſztavili ſzo pred nyega Pavla KŠ 1771, 416 2. postaviti koga za kaj, določiti, urediti kaj: da bi váſz csiſzto dévojko poſztaviti mogo Kriſztuſi KŠ 1771, 547; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; I Goſzpouda ga poſztávi BKM 1789, 168; gizdave zvisávcze v-kastigo posztávi BRM 1823, 7; stájerszkoga Hercega za szvojega nasztopnika posztávi KOJ 1848, 89; Goszpodne, i posztavi me vu csészt TA 1848, 6; naj ga krála poſztávijo KŠ 1771, 283; Da bi jo poſztavo ſzám ſzebi odicseno tákſo czérkev KŠ 1771, 585; vtákſi réd ſzem posztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a; Nej ſzte me vi odébrali nego poſztavo ſzam váſz KŠ 1771, 317; Ár náſz je Boug nej poſztavo na ſzrditoſzt KŠ 1771, 622; Bog je Jesussa rendeluval, (poſztavo) na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; Goszpoda szi ga posztavo nad rok tvoji delom TA 1848, 7; Náſz ſzi pravicsne poſztavo BKM 1789, 109; k-ſzebi jo je vzéla, i vu dober ſztális poſztávila KM 1790, 40; je Czaszar szvoje vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8 postàviti se -stávim se 1. priti v določen položaj, na določeno mesto, pobahati se: pa sze gizdavo pred nyo posztavo AI 1875, kaz. br. 7; Kama sze pridevnik posztávi AIN 1876, 28; [medved] te se na zádnje nogé postávi AI 1878, 10; med ovczé ſze poſztávimo KŠ 1771, 841; Vu nase ſzi ſze ſzirmastvo poſztavio BRM 1823, 15; gda ſzeje [Pavel] ob drügim pred Nero Czaſzara poſztavo KŠ 1771, 338; na stero meszto sze od krála táksi mô'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2 2. upreti se: Vnogokrát szo sze prôti posztavili, ka bi teski törszki járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3; Podgan V sili se ešče proti človeki postávi AI 1878, 12 postàvši -a -e ko je postavil: Pripelali ſzo pa edno 'zeno vu práznoſzti zapopádjeno, i poſztávſi jo na ſzrejdo KŠ 1771, 291 postàvivši -a -e ko je postavil: I poſztavivſi je pred voje vitézov govorécsi KŠ 1771, 392; na ſzpoudnyo lampo ga [jezik] poſztávivsi KMK 1780, 65 postávleni -a -o 1. določen, imenovan: Kriſztus je poſztávleni od Bogá ſzodecz KŠ 1754, 113; Kralicze, kamurnik, ki je bio poſztávleni nad vſzejmi nyé kincsi KŠ 1771, 366; Na koj ſzam poſztávlen predgar KŠ 1771, 636; je za dvorſzkoga poſztávleni KM 1790, 44; Da poſztávleno to dejte, v Izraeli bode Vnougim na opádnenyé BKM 1789, 40; znaménye (’) stero zgora kre litere posztávleno znamenüje KOJ 1833, 9; bej'zmo vtom, pred náſz poſztávlenom boji KŠ 1771, 694; pren. je nyegova cſiſztoucsa na ſzvetloſzt poſztávlena KŠ 1771, A3a; Nego pod tutormi i ſzkrbleniki je notri do poſztávlenoga od ocsé dnéva KŠ 1771, 564; ár ſzo od Bogá na tom poſztávleni KŠ 1754, 219; iſtere obláſzti jeſzo, od Bogá ſzo poſztávlene KŠ 1754, 34 2. postavljen, priveden: i pred poglaváre i krále poſztávleni bodete KŠ 1771, 143 3. sezidan, zgrajen: szo tüdi nouve Cérkvi i na nasem szlovenszkom posztávlene KOJ 1848, 112 4. urejen, razvrščen: Ár i Hymnuske, i Hválne peſzmi ſzo po rédi tak poſztávlene, ka ſze lejko nájdejo BKM 1789, 4; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj, tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pòtomtòga prisl. potem: Potomtoga doli poklekni TF 1715, 45; Potomtoga vörui vJesussi Christussi SM 1747, 89; potomtoga ſzo pa gori ſztanoli na zmejno KŠ 1754, 4a; na ſteri dén ji je potomtoga vnogo knyemi prislo na ſztán KŠ 1771, 429; ni potomtoga gda ſzo 'ze ſzvoje goſzli ſztariske na verbo poveſzili BKM 1789, 2b; ali Peter je li Peter i potomtoga oſztao KM 1790, 54; Prvi dén po ſzoboti, ſteri je potomtoga za Nedelo imenüvani KM 1796, 113; Potomtoga krvi nyihove, Ne ſzkrije zemla ni tejla SŠ 1796, 18; Potomtoga da je od Bogá tak szkoncsano KOJ 1833, VII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
povèsiti -vésim dov. obesiti: glávo .. ino jo je od zvüna na varaski zid zapovejdala poveſziti KM 1796, 72; na ſinyek je nyemi zláti lancz poveſzo KM 1796, 29; Na vrbe szmo poveszili hárfe nase TA 1848, 112; ni potomtoga, gda ſzo 'ze ſzvoje goſzli ſztariske na verbo poveſzili BKM 1789, 2b povèsivši -a -e ko je obesil: koga ſzo vmourili poveſzivſi ga na drejvo KŠ 1771, 374 povèšeni -a -o obešen: Vszáki zmed nyimi je pri na sztenô povesenom lampasi kúkao KAJ 1870, 85
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
predtémtoga tudi predtéjmtoga prisl. predtem, prej: Pelajo pa k-Farizeuſom toga, ki je pred temtoga ſzlejpi bio KŠ 1771, 297; Vnogo moudri je bilou predtemtoga BKM 1789, 203; Ali niſcseje nej naprej vzéo eto haſznovito delo, ni pred tejmtoga, gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila BKM 1789, 2b; liki ſzte i od ſzvétoga hiſtva predtejmtoga naprej-prinássali SIZ 1807, 23
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
preglèdnoti -em dov. 1. pregledati: Visgálni; zgrüntávati, preglednoti KOJ 1833, 182; Potrejbno je bilou tak ove peſzmi preglednoti BKM 1789, 2b; Pregledni vſze, ka je dobro BKM 1789, 172; Vitézje nego da bi ete rêtko lêpi cer preglednoli KAJ 1870, 148; ſzam moje delo eſcse ednouk pregledno BKM 1789, 4 2. skrbeti za koga: Dáj veliko hválo Bougi, ka te je pregledno SŠ 1796, 54 3. spregledati: Bartimeus preglédne KŠ 1771, 230; Goſzpodne, naj preglédnem KŠ 1771, 234; i na ſzebé rokou dejvajoucsega, naj preglédne KŠ 1771, 368; Idoucsi pa, gda bi ſze mujo, pregledno ſzam KŠ 1771, 297; I precz i je pregledno KŠ 1771, 136
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prekléti -kuném dov. prekleti: figovo drejvo, ſtero ſzi préklio KŠ 1771, 138; Szkalivczov delo je czilou Boug preklio BKM 1789, 246 prekléti -a -o preklet: Preklét je vſzáki Cslovik, steri na dreivi viſzi SM 1747, 17; Prekléti ſteri ne poſtüje Otſo ſzvojega KŠ 1754, 32; Ali csi bi angyeo nazviſcsávao vám Evangyeliom, prekléti bojdi KŠ 1771, 557; Ali csi bi angyeo nazviſcsávao vám Evangyeliom, prekléti bojdi KŠ 1754, 2b; Geto angyelje ne neſzéjo prouti nyim prekléto ſzoudbo KŠ 1771, 720; Ino ti prekléti, med ſterimi trpijo KŠ 1754, 145; Odidte od méne od ocza prekléti BKM 1789, 442 prekléti -a -o sam. prekleti: Ka pa, csi ſze na prekléte Zglédnemo KŠ 1754, 274
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
razíti -ídem dov. 1. izginiti, prenehati biti, obstajati: Kak’ti din razide hitro ete 'sitek SŠ 1796, 110; nepriátelje .. kak tücsava ágneczov razide, vu dini razidejo TA 1848, 30; Sznêg sze topi i léd razide KAJ 1870, 97; prvle liki razidemo KM 1796, 14; Nyih piſzma razido Na vſze kraje ido BKM 1789, 2b 2. priti, razširiti se: Ár vaſega bouganya gláſz je na vſze raziſao KŠ 1771, 485; Csemér ga raziso mogao je on mrejti SŠ 1796, 91; Gda pogodbi glász raziso AIP 1876, br. 6, 2; i tak je na vſze lidi ta ſzmrt razisla KŠ 1754, 71; Razisla je pa od toga bole ta rejcs od nyega KŠ 1771, 180; Záto je na vſzákoga, Csloveka ta ſzmrt razisla BKM 1789, 96; Povſzéd ma dobrouta meni je razisla SIZ 1807, 49 3. raziti se: i vſzi ſzo raziſli po dr'zélaj KŠ 1771, 364; Razisli ſzo záto Kriſztuſſovi vörni KM 1796, 122; po siroukom ſzvejti ſzo oni razisli KM 1783, 53; Poszlavci szo razisli AIP 1876, br. 7, 1; dr'ſine i naſzlejdnye ſzo dalecs po zemlé razisle KM 1790, 86; Gda bi pa razislo ſzpráviſcse KŠ 1771, 384
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
razmèti razméjm tudi ràzmiti -im dov. razumeti: ſzkrivna Bosja dugoványa, miſzeu cslovecſa nemore prav razmeti TF 1715, 40; vetom jeziki dobro razmeti mores KŠ 1771, A8a; naj tvojo ſzvéto Rejcs dobro moremo razmeti KM 1783, 111; dáj mi ſzpokornim Szrczom tou razmeti BKM 1789, 81; csi té knige ſcsés ſteti, i razmeti KM 1790, 24; Od técz sze tak dá razmeti KOJ 1833, VIII; obráz szam szi zbriszao, dá sze razmeti, ka ne z-rokami AIP 1876, br. 1, 7; Vcsio bom te razmiti TA 1848, 81; Kako tou razmis TF 1715, 26; Ka razmis po Kriſztusevoj ſztávi KŠ 1754, 106; i, ka 'znyih razmis, vſzrczi zdr'zi KŠ 1771, A8a; nego da razmis vſzáko rejcs BKM 1789, 7; ali moucs Czirkevno dobro nerazmi TF 1715, 48; Blodjenyé ſto razmi KŠ 1754, 73; Vsza vidi, razmi ino zná KAJ 1848, 9; miszlévsi, ka té glász razmi AI 1875, kaz. br. 7; Eti li vodé krſzt razmimo KŠ 1754, 185; Ka razmimo po ſzvejti KM 1796, 3; Eſcse ne pametüjete, niti ne razmite KŠ 1771, 127; Ali razmite vſzi SIZ 1807, 5; vu piſzmaj gucsécsega Bogá razmijo KŠ 1771, A7a; ki kak z-toga nikaj nerazmijo KOJ 1833, VI; Lüſztvo tákse vpelas na nyé, kterim reicsi ne razmeio SM 1747, 85; Vszak Cslovik dobro razmei SM 1747, 80; Razmi preczi Cslovik dári KŠ 1754, 253; ne razmi po cslovecsem KŠ 1771, 435; tou je té, ki rejcs ſzliſi i razmej KŠ 1771, 43; recsi, razmije BKM 1789, 7; razmej naſo proſnyo BKM 1789, 180; Da poſzlüſajoucsi razmejmo tve rejcsi BKM 1789, 145; da tvojo ſzvéto rejcs razmejmo KŠ 1771, 829; Sztoga mi razmejmo zmo'snoſzt Kriſztusovo SŠ 1796, 25; poſzlüſajte me vſzi i razmite KŠ 1771, 123; Ne razmejteli, kaj vſze, notri idoucse KŠ 1771, 51; naj ne razmi viſe, liki trbej razmeti KŠ 1771, 475; naj ga vſzi národje razmijo KŠ 1771, A4b; Gda bi pa z-ſzvétoga Piſzma razmeli KM 1796, 90; Tak bos razmo VII. Táo KŠ 1771, 442; ſzliſanyem ſzliſali bodete, i ne bodte razmeli KŠ 1771, 43; niti ſzi nej prav razmo KŠ 1771, 437; ka je nej razmo BKM 1789, 2b; gda ſzi od Simona Proroka razmejla KM 1783, 82; Ali nê razmila AI 1875, kaz. br. 7; I onedva ſzta nej razmela to rejcs KŠ 1771, 172; zaiſztino, Goſzpodne, razmeli ſzmo KŠ 1771, 46; razmeli ſzte eta vſza KŠ 1771, 46; I oni ſzo nikaj nej etoga razmeli KŠ 1771, 233 ràzmiti se -im se razumeti se: nejli ſzamo zetoga ſze razmi, ka ga on posila KŠ 1754, 123; Ka je ſzletka piſzani po Pavlovi i Petrovi, ſze razmi KŠ 1771, 756; Ka ſze razmi po Pékli KMK 1780, 15 razmévši -a -e razumevajoč: i nyegovo volo razmevſi ktvojemi zvelicsanyi ravnati mores KŠ 1771, A8a ràzmeni -a -o razumljiv, jasen: Jeszo táksi zaposztavki, steri szo szamé vu szebi razmene KOJ 1833, 109 razméjti -a -o razumljen: Tá nevidoucsa Bo'za, i zdejl razmejta ſze vidijo KŠ 1754, 89
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sám -a -o zaim. 1. sam, izraža, da je kdo brez povezave ali ni skupaj z drugimi: Jeli ſzám ſztvoje moucſi tou doprneſzti nemores KŠ 1754, 123; ki je nám dáo té ſztüdenecz, i ſzám je 'znyega pio KŠ 1771, 275; je doſztakrát popejvo, ka je ſzám nej razmo BKM 1789, 2b; Ki drügomi jamo kopa, ſzám v-nyou ſzpádne KM 1790, 18; i bolezni naſſe je ſzám noſzo KŠ 1754, 107; Gde ſzám goſzpodüje Ocsa SŠ 1796, 6; i ete nas mladénecz nei je mogao ſzám biti SIZ 1807, 5; Da bi mené zapelao, Na steroj pôti ſzam blôdi BRM 1823, 9; On jamo kopa, ali szam szpádne vu jamo TA 1848, 6; Pojbics szam je celi dén rad gladüvao KAJ 1870, 8; nego liki ſzámo mazalo váſz od vſzega vcsi KŠ 1771, 729; Nei náz je Kriſtus zvelicſau, nego ze ſzame ſzvoje miloſche TF 1715, 33; Meni ſzamomi na pout je odhájati SŠ 1796, 174; kaj je nej dobro csloveki ſzamomi biti SIZ 1807, 5; nejje praj dobro, naj cslovik ſzám bode, i naſzami 'sivé SIZ 1807, 7; Gda bi pa ſzami bili, pitali ſzo ga KŠ 1771, 112; steri szami nikaj dobra neznajoucsi szpecsti KOJ 1833, V; one stvári, štere svoje mláde sami docecávajo AI 1878, 5 2. poudarja pomen besede, na katero se veže: Szám Boug je ſzvoim ſzvétim perſztom napiſzao TF 1715, 12; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 4; nego ti ſzám vszamogoucsi Otecz nas nebeszki ABC 1725, A7a; ár je nyé ſzám nas Goſzpon Jezus naſztavo KŠ 1754, 200; Szám pa Boug i Ocsa nas ravnaj pout naſo KŠ 1771, 619; i jaſz ſzam ſzám cslovik KŠ 1771, 373; Szám eden je Boug KMK 1780, 8; Ja szem szám Boug pravicsni BKM 1789, 14; Cſi gli je pa i on ſzám rob bio KM 1796, 70; Szvéto Trojſztvo eden ſzám Boug SŠ 1796, 165; i doli ſzám prihájas knám BKM 1789, 2; Etak veli ſzám Goſzpodin Boug SIZ 1807, 5; Pokedob je szám Taksony voják bio KOJ 1848, 9; Bog szam ga odvr'ze KAJ 1848, 4; nei drugacs kako od ſzamoga Bogá prieti TF 1715, 36; geto je ono, od ſzamoga Bogá vö dáno KŠ 1754, 9a; liki dabi tou li ſzamoga Kántora delo bilou BKM 1789, 6; Ali dobra 'sena od ſzamoga Bogá SIZ 1807, 2; jeli ſzi nyemi ſzamomi ſzlü'zo KŠ 1754, 10a; Bogá tvojega moli i nyemi ſzamomi ſzlü'zi KŠ 1771, 11; Jeli je té grejh li ſzamomi prvomi csloveki skoudo KMK 1780, 11; Szamomi Bougi na diko vö dáni BKM 1789, 1; Tebé ſzamoga, oh Otsa nebeſzki! doſztája KŠ 1754, 225; tebé jedinoga, i ſzamoga lübiti KM 1783, 4; ino ſze leprai vnyem ſzamom vüpali TF 1715, 13; ino bi ſze vicſili vu ſzamom Kristuſſi veſzeliti SM 1747, 40; kak tebé z-ednim ſzamim grejhom ra'saliti KM 1790, 109; Szami znaſſe moucſi nemoremo KM 1790, 158; Csi ſze pa i mi ſzami, ki iſcsemo, nájdemo KŠ 1771, 560 3. z os. zaim. poudarja osebo, na katero se nanaša: nedelai teda nikai, ani ti ſzám ani ſzin tvoj TF 1715, 14; on ſzám nye vſze vküo ſztere SM 1747, 79; Jaſz ſze vüpam v-tebi ſzamom SŠ 1796, 3; poſtrájfaj ga med tebov i med nyim ſzamim KŠ 1754, 195 4. v zvezi s se poudarja odnos do osebka: Vörjem kai jaſz ſzám od ſzébe vörvati nemorem TF 1715, 23; ka Bo'ze králeſztvo ſzamou od ſzébe pride KŠ 1754, 159; Bougi na diko, ſzám ſzebi pak na Duſno zvelivſanye TF 1715, 9; Dúznoſzti csloveka prôti szamom szebi BRM 1823, VII; Lübi kako ſzám ſzebé TF 1715, 18; ſzám ſzebé ABC 1725, A5b; ſzám ſzebé SM 1747, 47; Lübi bli'znyega tvojega pa, kako ſzám ſzebé KŠ 1754, 69; i bli'znyega tvojega, liki ſzamoga ſzebé KŠ 1771, 204; Lübézen ſzamoga ſzebé BRM 1823, VII; Lübézen szamoga szebé KAJ 1848, VII; Dú'znoszti proti szamomi szebi KAJ 1848, VII; szkôpi blagoszlávla szam szebé TA 1848, 8; Boug je ſzám obſzebi náj popolnejſe Bojstvo KMK 1780, 8; Govorejnye vu szebi szamom pomiszleno je ono KOJ 1833, VIII; tak szta szamima szebi na dobro KAJ 1870, 105; Dai nam lübiti, kako ſzami ſzebé SM 1747, 55; Oni szami szebé pogübijo KAJ 1848, 10; Mi ſzami od ſzébe znaſſe moucſi nemremo KŠ 1754, 80; Farizeuske ſzo záto erkli ſzami ſzebi KŠ 1771, 308; niti ſzmo ſzi zdrávja ſzámi ſzebi nej mogli dati KM 1790 5. izraža omejenost na navedeno: kaj nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
síliti -im nedov. siliti: Kak vitéz gda ſzili Na ſzvojo pout ſztáne BKM 1789, 2b; Koga potrejbcsina szili KOJ 1845, 9; Ki csákate i ſzilite priſeſztyé dnéve Goſzpodnovoga KŠ 1771, 723; Szilijo naj miniszterium ne müdláva goriposztávlenyom vogerszkom bankom AI 1875, br. 2, 1; Ráj ſzo ſzi ktomi, csi ſzo je ſzilili, ſzmrt zvolili BKM 1789, 328 síliti se -im se želeti si: Záto naj ſze razveſzelim, Vtvoje rane ſze jaſz ſzilim BKM 1789, 221 siléči -a -e sileč: Zrinyi v-grád szilécse Törke odbije KOJ 1848, 83
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
slǜžba -e ž 1. služba, služenje: ete mile Doike nyé verna ſzlüsba TF 1715, 7; Bolvánſztvo je ſzlüsba Bo'za bolvanom dána KŠ 1754, 9; Evangelioma ſzlü'zba je odicsenejsa KŠ 1771, 532; Ár ſzte nej vzéli Dühá ſzlü'zbe pá na ſztrájh KŠ 1771, 464; i vugoden morem tebi ſzlü'sbe moje áldov prikázati KMK 1780, 103; Daje pa dobro plácso doubo ſz-té ſzlü'sbe KM 1790, 44; Nej ſzoli vſzi ſzlü'zbeni dühovje na ſzlü'zbo vö poſzlani KŠ 1754, 94; od ſteroga je plemenitejsa na a. ſzlü'zbo gledoucs KŠ 1771, 669; ka bode ſzemen nyegovo tüho vu lüczkoj zemli, i pod ſzlü'zbo je vr'zejo KŠ 1771, 359; bode ſtimao, kaj Bougi ſzlü'zbo vcsini KŠ 1771, 318; primi za vugoden áldov mojo ſzlü'sbo KM 1783, 123; pri dobrom Goſzpoudi je ſzlü'sbo doubo Károl KM 1790, 36; nyemi na ſzlü'sbo bode SIZ 1807, 7; Gotovnoszt na szlü'zbo KAJ 1848, VII; je k-ednomi postenomi vérti na szlü'zbo sô KAJ 1870, 22; Pobo'zen, na szlü'zbo gotov szam bio AI 1875, br. 2, 7; ſzo vu ſzlü'zbi ednáko moucs meli KŠ 1771, 655; csi kaj znaſov vünejsnyov ſzlü'zbov postüjemo KŠ 1754, 9; Stero zlübeznivov geto k-Pavli ſzlü'zbov potrdi KŠ 1771, 663 2. usluga: ti szi meni velko szlü'zbo vcsinila AIP 1876, br. 5, 6; za ſtero ſzem jaſz nyemi ſzlüsbov duſen TF 1715, 21 3. v zvezi boža slüžba maša, verski obred: Bo'za ſzlü'zba KŠ 1754, 60; gda je Bo'za ſzlü'zba na meſzti bila eſcse med naſim národom BKM 1789, 2b; Szlü'zba bo'za KAJ 1848, VI; naj nyim nikso priliko ne dájo na pſzüvanye Bo'ze ſzlü'zbe KŠ 1754, 196; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſzlü'zbe BKM 1789, 6; On je lüſztvo od bolvanſzke ſzlü'sbe czilou odvrno KM 1796, 52; Pri zacsétki Bo'ze Szlü'zbe BRM 1823, V; k-vecserásnyoj Bo'soj ſzlü'sbi priſztoupiti KMK 1780, 50; Tak bodte ſzpodobnejsi na Bo'zo ſzlü'zbo BKM 1789, 6b; kak ſze májo 'zene i mo'zjé pri Bo'zoj ſzlü'zbi dr'zati KŠ 1771, 489; ſzo Bogá dicſili pri obcſinſzkoj Bo'zoj ſzlü'zbi BKM 1789, 2; Med Bo'zov Szlü'zbov BRM 1823, V; Pred i med szlü'zbov bo'zov KAJ 1848, 1 4. službena stopnja: Rang; szlü'sba KOJ 1833, 170
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
snájžen tudi snáhžen -žna -o prid. 1. snažen, čist: Tiszta; csiszti, sznásni -a -o KOJ 1833, 176; Mačka .. Jáko snajžna, liže AI 1878, 9; Vſznájsnom gvánti hodimo BKM 1789, 233; Vu szvetloj i sznájsnoj vucsilnici KOJ 1845, 6; Rano ſztáne zſnájsnim Gvantom BKM 1789, 2b; pren. naj ti ſz-ná'snim tejlom ſzlü'ſimo KM 1783, 102 2. dostojen, spodoben: Potrejbno je záto püſpeki biti ſznáj'znomi KŠ 1771, 637; ſznaj'snimi ricsmi naj vadlüje grejhe KMK 1780, 78 3. lep, urejen: Szvéti Ladiszlav za volo szvoje sznáhsne zvünejsine sze je dopádno KOJ 1848, 22; angyela nájdejo Snájsnoga vu bejlom gvánti BKM 1789, 97; Priſzpodobno i 'zene vu ſznáj'znoj odeteli ſze naj ſzná'zijo KŠ 1771, 636; ſteroga ſzo vſzáki dén pred czérkevne dveri dejvali one, ſtere ſze zovéjo ſznáj'zne KŠ 1771, 348 snájžni -a -o sam. lepi, krasni, ponižni: Marko ſze 'Zidovſzki Mardocheus, ſznáj'zni, zové KŠ 1771, 100; Ta ſznáj'zna pa naſa ne potrebüjo ſznajge KŠ 1771, 515
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
stàriši tudi stàrišje tudi stàriške -ov m mn. 1. starši: ka ſzo v-tom táli vaſi ſztariske zamüdili BKM 1789, 6b; da szo nyagovi sztarisov sztarisje zadovoljeni bili AI 1875, kaz. br. 6; ka bi ſze od krsztsánszki ſztariſſov naroudo KM 1783, 6; od inda nyagovi sztarisov sztarisje AI 1875, kaz. br. 6; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; nej szam szlisao pametnoga csloveka preklinyati sztarise KOJ 1845, 7 2. predniki: geto ſzo nám naſſi ſztarisi KOJ 1845, 3a; kints, brezi ſteroga ſzo tvoji ſztariſi bili KŠ 1771, A8a; Oprvim ſzo je ravnáli odebráni ſztariſſi KM 1796, 45; gda ſzo 'ze ſzvoje goſzli ſztariske poveſzili BKM 1789, 2b; Nassi Sztarisje szo vszi z-edne féle jezikom gúcsali KOJ 1833, VIII; Bougi, komi ſzlü'zim od ſztariſſi moji KŠ 1771, 646; po preminejnyi nassih Sztarisov nász pohájati KOJ 1833, IX; Sziná, ſteroga ſzi naſim ſztariſſim obecsao KŠ 1771, 849 3. cerkveni predstojniki: Trbej Szinej cslovecsemi ſze zavrcſi od ſztariſi KŠ 1754, 111; dár, ki ti je dáni po proroſztvi gori zdejvanyem rouk ti ſztariſſi KŠ 1771, 639; Naj zové te ſztariſe ſzpráviſcsa KŠ 1771, 753
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
svéti -a -o prid. 1. svet, vreden češčenja: Szvéti Pavel Apoſtol právi TF 1715, 3; Tvoi ſzvéti Angel nai bode zmenom ABC 1725, A5b; Szuét vszeih ſeregov Bogh ABC 1725, A7a; Daſze dicsi ſzvéti Duh SM 1747, 84; Boug je ſzvéti KŠ 1754; Szvéti jeſzte Boug KŠ 1754, 273; Ocsa, Szin, i Szvéti Düjh KMK 1780, 5; Szvét, kricsijo BKM 1789, 1b; Szvét Goſzpon Boug SŠ 1796, 9; Boug Ocsa je szvét KOJ 1845, 136; I z-angelmi szvét szpêvali KAJ 1848, 10; ſzvéta mati czérkev BKM 1789, 7; ſze imenüjejo Szvéto Trojſztvo KMK 1780, 8; ki sze ie popriel od Düha szvétoga ABC 1725, A5a; Szvétoga David Krála SM 1747, 91; vtiſſaj nám tvojega Szvétoga ocso KM 1783, 10; Svéta Düha je poſzouda SŠ 1796, 22; Szvétoga Düha pomôcs BRM 1823, IV; Lástno Drüžbe svétoga Števana AI 1878, 1; Hvala ſzvétomi Duhi SM 1747, 90; vi Vſzigdar ſzvetomi Dühi prouti ſztojite KŠ 1754, 126; Hvála ſzvétomi Dühi BKM 1789, 7; ſteri pa ercsé prouti ſzvétomi Dühi KŠ 1771, 40; Postenyé dühi szvétomi KAJ 1848, 9; i vu tvojem prſzéganyi ſzvétoga Bogá ne navájaj KŠ 1754, 16; Ár ona prineſzé ſzebom Dühá ſzvétoga KŠ 1771, 439; Tvega ſzvéta Dühá nám podejli BKM 1789, 178; Dáj nam tvojga ſzvéta Dühá SŠ 1796, 54; Ar diha szvétoga Vnêmar bantüje KAJ 1848, 4; po tvoiem ſzvétom ſzinei ABC 1725, A6b; Vörjem vſzvétom Dühi BKM 1789, 7; Vermo v-Dühi ſzvétom BRM 1823, 4; Mi verjemo v-dühi szvétom KAJ 1848, 9; pred tvoim ſzvétim Bosánſztvom SM 1747, 54; I zſzvétim Dühom BKM 1789, 2; navküp ſzvétim Dühom SŠ 1796, 9; tvoie ſzvéte Angele SM 1747, 64; obari po tvoi ſzvéti Angeli ABC 1725, A6b; rejcs nám po ſzvéti lidéjh vo nazvejſztsena KŠ 1754, 1; Z ſzvétimi Mántrnikmi SŠ 1796, 9; Dai nam ſzvétoga Düha SM 1747, 55; Ino ſzvéti Proroczke BKM 1789, 7; Szvéti apostolov Djánye KŠ 1771, 337 2. ki je v zvezi z Bogom: Tákſa zmoſna Bosja ſzvéta reics TF 1715, 11; Szvéta je nyegva vola SM 1747, 74; ſzvéta rejcs KŠ 1754, 7; právdi, ſtera je ſzvéta KŠ 1771, 438; ka je ſzvéta Mati Czérkev pred náſz dála KMK 1780, 4; Csi je eto Bogá Ocsé ſzvéta vola SIZ 1807, 4; Ako glih je Bosje ſzvéto imé TF 1715, 25; Od tvega ſzvéta licza, Ne odvrzi tvojga ſzinka BKM 1789, 375; do szvétoga dnéva v-Gödöllöi bode AI 1875, kaz. br. 8; ſzvetloſcha reicſi Bosje ſzvéte TF 1715, 3; siveti poleg tvoie ſzvéte vollye ABC 1725, A6b; poleg tve ſzvéte volje SM 1747, 65; nazvescsávanya ſzvéte Bo'ze rejcsi KŠ 1754, 131; poszlühno me je z szvoje szvéte gore TA 1848, 4; moliti proti tvoiemi ſzvétomi Templomi ABC 1725, A7b; Bosjoj ſzvétoi reicſi vörjemo TF 1715, 27; ſze naj tak ponása liki Kriſztus k-ſzvétoj Materi Czérkvi SIZ 1807, 9; ki tvoi ſzvéti Evangelium glaszio ABC 1725, A6b; lübi zakon ſzvéti SM 1747, 88; na Tábli ſzvojo ſzvéto zapoved gori napiſzao TF 1715, 12; ki tvojo ſzvéto reics odürjávajo ABC 1725, A6b; gori czimprajte váſz na ſzvéto vaſſo voro KŠ 1754, 2b; Kakda Bo'zo rejcs za ſzvéto mámo KŠ 1754, 27; vu ſterom tvojo ſzvéto volo vo nazvejſzto KŠ 1771, A2a; Vorjem i ſzvéto Czirkev BKM 1789, 7; ſtero goder nyegovo ſzvéto imé jemlés TF 1715, 13; steri godi nyegovo szvéto Imé iemlé ABC 1725, A4a; Nyega ſzvéto ime dersi vu pustenyi SM 1747, 88; Szvéto hiſtvo je Boug naſztavo SIZ 1807, 3; ſzem vu nyegovom ſzvétom iméni okerſchen TF 1715, 10; po nyegovom ſzvétom iméni nepreklinyali TF 1715, 13; kak vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; stero dú'snoſzt po ſzvétom hiſtvi na ſzébe vzeme SIZ 1807, 9; poſzlüſanye pak po reicsi Bosjoi ſzvétoi TF 1715, 24; Po ſzvétoi Vecsérji SM 1747, 50; naj morem oſztánoti vu tvojoj ſzvétoj miloscsi KM 1783, 3; Goszpôd je vu szvétoj Czérkvi szvojoj TA 1848, 9; Boug ſzvoim ſzvétim perſztom TF 1715, 12; ſztvoim ſzvétim blagoſzlovom ABC 1725, A6a; Pravicsno 'zivlejnye ſz-ſzvojim ſzvétim iménom KŠ 1754, 21; je ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; Pred ſzvétov Vecsérjov SM 1747, 49; i 'znyegovov ſzvétov ricsjouv nej tak KŠ 1754, 16; Sz-tvojov szvétov vrêdnoſztjov BRM 1823, 9; nad Sionom, szvétovo gorov mojov TA 1848, 3; Szo ſzvéti Sakramentomi KMK 1780, 4; ſzo Bosje ſzvéte zapóveidi napiſzane TF 1715, 12; vu tvoie ſzvéte roké TF 1715, A5b 3. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere: czejlo Szvéto Piſzmo KŠ 1754, 1; zſzvétoga piſzma vküp zebráni TF 1715, 1; czejloga ſzvétoga piſzma ſumma KŠ 1754, 5; kati na szejlo ſzvéto piſzmo KŠ 1771, A8a; reics Bosja, stera je vu ſzvétom piſzmi SM 1747, 36 4. ki v največji meri obvladuje negativna nagnjenja: ſzvétoga 'zitka 'zivlejnye KŠ 1771, 671; na ſzvéti 'zitek opominajo KŠ 1754, 197; Opomina a. vſze na 1. ſzveti 'zitek KŠ 1771, 702; po ſzvétom 'zitki na haſzek obrnés KŠ 1771, A8b; 'sivi v-ſzvétom 'sitki SŠ 1796, 10; i ono imé ſzvétim 'sitkom zadobiti KM 1796, 10; Naj ſzvéti bomo KŠ 1754, 66 nájsvetéjši -a -e najsvetejši: Áldov náj ſzvétejſi KM 1783, 57; dicsim te oh náj ſzvétejse Bo'sánsztvo KM 1783, 3; czimprajte ſze gori na náj ſzvetejſo vöro vaſo KŠ 1771, 759 svéti -a -o sam. sveti: Eta veli te Szvéti KŠ 1771, 772; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9; i vnouga tejla ti ſzvéti ſzo gori ſztanola KŠ 1771, 96; keliko hüdoga je vcsino tvojim ſzvétim KŠ 1771; med te odebráne Szvéte priti KŠ 1754, 10a; je notri ſou ednouk vu ta ſzvéta KŠ 1754, 685; notri ides vu ta szvéta TA 1848, 53; naj ſze odicsi vu ſzvéti tvoji KŠ 1771, 672; i zakaj nej bole pred ſzvétimi KŠ 1771, 499
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
svòj -a -e povr. svoj. zaim. 1. svoj, izraža splošno pripadnost osebku: ſztráni pa ſzvoje ga nadigne SM 1747, 41; ſzvoje ſzvojega vcsenyá ſzpominanye KŠ 1771, 717; na laſztivni ſzvojga lüſztva jezik obrnyena KŠ 1771, A5a; Kak zárocsnik zſzvega meſzta BKM 1789, 4; Szpominajmoſze mi z-ſzvega preminejnya SŠ 1796, 132; bi ſzi pár zbüdo ſzvojega 'sitka SIZ 1807, 4; nemajoucsi z-szvojega Národa Poglavnika KOJ 1833, VII; Na szvojega iména dén BRM 1823, X; ponáčišenje svojga návadnoga živlenja AI 1878, 8; ſteri Szlepoſzti ſzvoje oslátati nemorejo TF 1715, 4; Jesus ſzvoje moucſi bode kastigal SM 1747, 15; pouleg ſzvoje vrejle gyedrnoſzti BKM 1789, 3; ki pôleg ſzvoje dú'znoſzti poglednovsi BRM 1823, IV; nedáte deáka od szve hi'se KOJ 1845, 141; greih ſzvojemi Düſnomi Paſztéri oznániti TF 1715, 36; sze k-szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; Máčka svojemi gospodi ne tak nagnjena AI 1878, 8; Goszpôd je vu Czérkvi szvojoj TA 1848, 9; ino ſzvoi ſitek pobolſajo TF 1715, 35; i zavezek ſzvoi da nyim poznati SM 1747, 94; sitka ſzvega on pobolsa SM 1747, 85; návuk ſzvoj zapecsáto KŠ 1771, 2 (B1b); je Ádama na ſzvoj kejp ſztvouro SIZ 1807, 3; I v-dühovnoj csészti neszé pred tébe áldov szvoj KAJ 1848, 10; ſzvojo voljo na znánye dál SM 1747, 9; je ſzvojo ſz. rejcs obdr'zao KŠ 1771, A2b; Vero ſzvojo po delaj vö ſzká'se KMK 1780, 4; Boug pa naj dá ſzvojo pomoucs BKM 1789, 8b; Ki po'saluje ſzvojo hüdoubo KM 1790, 16; ino k-nyej ſzvojo lübezen nadigno SIZ 1807, 4; ſzvoje napunenyé prikázau TF 1715, 20; oberni knám ſzvoie licze ABC 1725, A7a; ſzkvárjenye ſzo na ſzvoje pokoleinye zaſzádili SM 1747, 51; gda oſztávi ſzve teilo SM 1747, 71; ſzkrbi za ſzvoje lüſztvo KŠ 1754, 105; i csiſzti gümno ſzvoje KŠ 1771, 10; Szuncze ſzvoje zahájanye BKM 1789, 5; poszlavec vöpové szvojo mislênye AI 1875, kaz. br. 2; Po večeráj povrže svojo skrivno mesto AI 1878, 7; vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; kiſze ne poverne knyemu vu ſzvem sitki SM 1747, 83; nyé vu ſzvojem králeſztvi zdr'záva KŠ 1754, 105; ki bi vu ſzvojem jeziki ſteti nemogao KŠ 1771, A5b; vu ſzvojem 'zitki, nej mogao na ſzvetloſzt piſztiti BKM 1789, 3; V-ſzvojem prmislávanyi SŠ 1796, 5; lübézen vu ſzrczi ſzvojem gori je nadigno SIZ 1807, 4; po dobrom dühi szvojem KAJ 1848, X; Govori vu szvojem szrczi TA 1848, 8; ország sze po szvojem zabránom prednyási ravno AI 1875, kaz. br. 3; uu ſzvojoi reicſi TF 1715, 28; kai je vu ſzvojoi reicſi oblübo SM 1747, 33; 'zivoucſi po moki ſzvojoj KŠ 1754, 112; Düh po etoj ſzvojoj rejcsi vcsi KŠ 1771, A8b; naj bi náſz po ſzvojoj ſzmrti odküpila KMK 1780, 5; Vu lejpoj ſzvojoj diki BKM 1789, 12; Po ſzvojoj pokornoſzti Váſz oſzloboditi BRM 1823, 8; V svojoj lüknji se jáko bráni AI 1878, 10; Boug je ſzvoim perſztom napiſzao TF 1715, 12; ſzvoim kervnim preleányem SM 1747, 16; ſzvojim ſzvétim 'zitkom KŠ 1754, 115; ſzvojim laſztivnim jezikom KŠ 1771, A4b; ſzvojim mrſzkim 'ſivlejnyem KM 1796, 10; z-szvojim szprevedüvanyem KOJ 1845, 7; z-szvojim vnougim poropom KOJ 1848, 5; s svojim betegom AI 1878, 8; ſzvojov kervjov TF 1715, 22; ſzvojom kervjom SM 1747, 12; abarui deſzniczom ſzvom SM 1747, 66; zrokouv bráni ſzvojov SM 1747, 75; je on ſz ſzvojov dikov 'ziveo KŠ 1754, 106; ovi ſzvojom jálnoſztjom KŠ 1771, A3a; pred ſzvojov ſzmrtjov doli ſzpiſzao BKM 1789, 3; Zdr'zi váſz ſzvov rokouv BKM 1789, 11; Szvom pomocsjom pomágao BKM 1789, 10; edne z-szvojov velikoucsov sztrasne KOJ 1833, IIII; Ar sze te neveren hváli z hotlivosztjov szvojov TA 1848, 8; ſzrbio i Csarnagoro szvojov vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3; On me jan svojov miloščov pomozi BJ 1886, 3; i naj ſzte ſzami ſzvoji KŠ 1771, 501; pojáſz okouli ledevjouv ſzvoji TF 1715, 9; prvi plod ſzvoji csrejd KM 1796, 8; Od svoji protivnikov AI 1878, 10; i dá ga vucſenikom ſzvoim SM 1747, 39; kaj Angyelom ſzvojim zapovej KŠ 1771, 11; ſzvojim vornim SŠ 1796, 6; kai Boug ſzve verne oſztávi SM 1747, 73; je ſzám Kriſztus ſzvoje Vucsenike vcſio KŠ 1754, 7a; vadlüvajoucſi grejhe ſzvoje KŠ 1771, 9; ſzrecsno tá troso dnéve ſzvoje SIZ 1807, 4; vcsiti szvoje vucsenike KOJ 1833, III; ali ſztiſzne ſzvoje lampe KŠ 1754, 58; ſzo sli nazáj vu ſzvoj domovine KŠ 1771, 8; ſzo 'ze ſzvoje goſzli poveſzili BKM 1789, 2b; ſzégne vu ſzvoja nádra TF 1715, 42; iemlé vu szvoia viszta ABC 1725, A4a; vu ſzvoja nádra noter ſzégne KŠ 1754, 42; Ali zgrdijo ſzvoja licza KŠ 1771, 19; Deca svoja šolska dugoványa vküppoberéjo BJ 1886, 4; János Evangeliſta vu ſzvoih knigai TF 1715, 34; vu ſzvoji Prorokov piſzmaj KŠ 1771, A7a; i potrdjáva vu szvoji lasztivni praviczaj KOJ 1833, VIII; K mantri je on na vszê szvoji sztezaj TA 1848, 8; Velikási na szvojih sztroski szo dú'zni nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3; Boug je mené ſzvoimi dármi preſzveito TF 1715, 23; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b; kai ſze zmoſnoga prikáse ſzvoimi ſzvéczi SM 1747, 16; me je ſzvojmi dármi preſzvejto KŠ 1754, 122; naj ga ne zaklácsijo znogami ſzvojimi KŠ 1771, 21; ſzám pred ſzvojimi ocsami KŠ 1771, 431; ſtere i z-ſzvojimi rokami ſzpiſzao BKM 1789, 3; nego z-szvojimi Orszácsimi rendelüvanyi 'selejo KOJ 1833, VIII; s svojimi krátkimi nogámi AI 1878, 8; iméni szvojemi na csészt KAJ 1848, X 2. izraža sorodstveno razmerje: püſcsa mleiko, vu vüſzta ſzvojega Deteta TF 1715, 7; Ki z-szvojga szina odicsenyem KAJ 1848, 2; lübeznoſzt kſzvoiemi Oczi SM 1747, 41; pokoren bodoucſi Otſi ſzvojemi KŠ 1754, 106; i nazáj ga je dáo ocſi ſzvojemi KŠ 1771, 200; Ino ſzvojmi Ocsi je priká'se SŠ 1796, 8; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi SIZ 1807, 10; Goſzpodár ovo Szvojoi Druſiniczi more predloſiti TF 1715, 31; Kako ocsa ſzvojoj deczi, kou SM 1747, 73; Ár ſzam priſao odlocsávat ſznehou prouti ſzvekrvi ſzvojoj KŠ 1771, 34; Mati deczi ſzvojoj SIZ 1807, 10; Svojoj materi je pa nejvupao ovaditi BJ 1886, 9; kaibi vſzáki ſzvojega Hiſesnoga Tüvariſſa lübo TF 1715, 15; je nyemi ſzvojega ednoga ſziná na Zvejſzto SM 1747, 9; ſzkrblivoſzt za ſzvoj odvejtek KŠ 1754, 4a; ali opſzüje Otſo ſzvojga KŠ 1754, 32; Sziná ſzvojega narodjenoga KŠ 1754, 115; lübi i brata ſzvojega KŠ 1771, 733; ſziná ſzvojega Hénoka imenüvao KM 1796, 10; ſzvojo Drüſiniczo navcsiti TF 1715, 11; szo dejte szvoje pripelali KOJ 1845, 7; z-ſzvojim odvejtkom vrét KM 1796, 7; Z-ſzvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 61; naj ne goſzpodüje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; ſzvojov z-senouv KM 1796, 7; za vcſenyé otrouk ſzvoih TF 1715, 4; za vcsenyé szvojih otrokov KOJ 1845, 6; naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; nego rái ſzvoim ſzinoum TF 1715, 4; svojim roditelom pripovedávala BJ 1886, 4; ſzvoje dráge ſzinke gori zhránio TF 1715, 4 3. izraža ustreznost, določenost: vu 60. leti ſzvoje ſztaroſzti KŠ 1771, 2 (B1b); ſzád prineſzé vu ſzvoiem vreimeni SM 1747, 92; Tá küga sze je szvoje dni podomácsila KOJ 1845, 117; da szo nej v-szvojih mládih lejtih v-solo hodili KOJ 1845, 7; naj ji dá jejſztvino vu ſzvojem vrejmeni KŠ 1771, 83 4. v zvezi za svojega imena izraža omejitev trditve: za szvoga Iména volo ABC 1725, A8b; svòj -a -e sam. svoj, lastni: ne glédajmo vſzákſi ſzvoja KŠ 1771, 340; ki je na ſzvoja nikaj nej pazo KM 1790, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
štrófa -e ž kitica, del pesmi: tak, ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsicz (ſyllab) bilou BKM 1789, 2b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tál tudi táu in táo tála m 1. del: Péti tau katechismussa TF 1715, 34; Düsa, tejlo i vſzáki táo, Nej moje KŠ 1754, 263; Prvi (I.) táo KŠ 1771, 4; Glávni Táo KMK 1780, 4; Prvi Táo KM 1783, 1; Ár je popejvanye eden veliki tao obcſinszke Bo'ze ſlü'zbe BKM 1789, 6; Gláva je glávni tál cslovecsega têla KAJ 1870, 30; Prvi táo AIN 1876, 5; steroga najménsi táo toga cêloga imé noszi AIN 1876, 10; naj bole ſzlobou Goſzpodnovo od 13–17. tála, gori djáo KŠ 1771, 262; pouleg véksega tála Szlovenov piszano Grammatiko KOJ 1833, VI; K prvomi táli se slišijo hrbtenični AI 1878, 5; I dána nyima je obláſzt vmoriti ſtrti táo lüſztva KŠ 1771, 777; Vdrügi knigai Moyſeſſovi na dvaiſzetom táli TF 1715, 17; vu 5. táli ſzem pokázao KŠ 1754, 7b; kak vu 3., 4. ino 10. táli právi KŠ 1771, 439; Tála má dvá KŠ 1771, 340; Steri ſzo oni petéri glávni táli KMK 1780, A2 (3); Stirje táli leta KAJ 1848, IX; tálovje szvêta AIN 1876, 10; Koliko tálov má katechiſmus TF 1715, 10; Keliko tálov má te Katekizmus KŠ 1754, 5; Keliko tálov, ali ſtükov má Apoſtolſzke vore vadlüványe KMK 1780, 7; tak, ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsic bilou BKM 1789, 2b; Od govorênya tálov AIN 1876, 9; Jelie potreibno etoga katechiſmuſſa vſze tále znati TF 1715, 48; ſzem czejli návuk na ſéſzt tále razdejlo KŠ 1754, 5b; I tak tri tále má KŠ 1771, 263; vu petéri glávni táli, ſze naprej dáva KMK 1780, A2 (3); kopalinje, odzvüna se povékša z obsédenjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4 2. delež: Boug, on je moi tál SM 1747, 75; ti ſzi mojega ſzrczá pecsojna i moj táu KŠ 1754, 14; oh Boug náj bougsi táo moj KM 1783, 2; Jezus! Düs nasi naj véksi tál BRM 1823, 6; rezi kastige, vu steroi vſzih májo tála SM 1747, 29; Steri vu Miloſcſi tál má SM 1747, 37; Dáj nam Boug med vörnimi táo meti SŠ 1796, 27; Da nam Tak obilen tál dás v-miri KAJ 1848, 216; On na te neverne dá, za tál pehára nyegovoga TA 1848, 9 3. s predlogom stran, način: Vetom je pa pogibelnoſzt nej ſzamo znaſega tála KŠ 1771, 402; Vnougom táli i vnouge doubo je Boug gúcsao Ocsákom KŠ 1771, 672; Cſi ſzam vkom táli vgrisila BKM 1789, 429; Cſi ſzam vkom táli vgrisila SŠ 1796, 159; csigli vnisterom táli neglihi KOJ 1833; kati vu ednom najznamenitềsem táli návuka vere KAJ 1848, III; Vszákom drügom táli králeszka récs pobôgsanye glászi AI 1875, kaz. br. 1; V-preminôcsem mêszeci v-najvéksem táli lépo zimszko vrêmen bilô AIP 1876, br. 2, 8; bosja reics, kotera zapóveidi zadoſztnim tálom vſzebi zderſáva TF 1715, 12; ki tvoi Evangelium isztinszkim tálom glaszio ABC 1725, A6b; Priſzpodobnim tálom vzél je vroke pehár SM 1747, 39; Dabi ſze záto tá nevola ſzkákſim tálom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; ſzam tát, i zvünejsnyim tálom bi rad kradno KŠ 1771, 437; naj vſze lidi z-obcsinſzkim tálom oſzoudi KMK 1780, 18; Sin Bo'zi knám doli, Zcsetvérim tálom pride BKM 1789, 18; I tvoje imé moj dár, Dicſi zevſzim tálom BKM 1789, 21; ino kakſzo z-lejpim tálom k-mojoj hi'si prisli SIZ 1807, 38; Z-káksim tálom sze zgotovi pogodbeno vrejmen KOJ 1833, 89; Z najlepsim tálom je odisao kri'savszki farar KOJ 1914, 150; po szpêvanyi z-vugodnim tálom naprêpriprávla KAJ 1848, III; ali z-têm tálom bogme necsinijo bo'ze vôle KAJ 1870, 160
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vàš -a -e svoj. zaim. 1. vaš, izraža splošno pripadnost skupini oseb: ar vas nepriatel Vrág, okouli hodi SM 1747, 25; Otsa vas nebeſzki KŠ 1754, 126; i dönok Ocsa vas nebeſzki KŠ 1771, 20; ár vu nyegovom miri vass bode KOJ 1833, VII; ino vaſſega Bogá SM 1747, 6; brezi voule Ocsé vaſega KŠ 1771, 33; máte ſzád vas KŠ 1754, 128; ne ſzkrbte ſze za 'zitek vas KŠ 1771, 20; nájma nejmate pri Ocsi vaſem KŠ 1771, 17; i vi Bo'zo volo cſinte, Vu vaſſem 'zitki BKM 1789, 18; i grejhi vaſſi ſzo vcsinili KŠ 1754, 74; na vaſſih greihov odpüſchenyé TF 1715, 44; ino za vſsih grehov voljo ſzeje zkrilo licze SM 1747, 6; Vaſsa hamicſija razloucſi váſz SM 1747, 6; Od ſzkopouſzti vaſſa ſega tüha naj bode KŠ 1754, 64; ino je vassa vola, naj ſze radüje SIZ 1807, 4; vdühi pámeti vaſſe KŠ 1754, 97; ka sze zvün vase vészi godi AI 1875, kaz. br. 1; gori czimprajte váſz na vaſſo vöro KŠ 1754, 2b; I vſzo vaso 'zaloszt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; Gda okorno 'zivéte Vu trdoſzti vasoj BKM 1789, 10; zgovárjajte szi na poszteli vasoj TA 1848, 4; Szuncze naj ne zájde nad vaſſov ſzrditoſztjov KŠ 1754, 41; doli ſztepte prájh noug vaſi KŠ 1771, 32; i nájdete pocsinek duſam vaſim KM 1771, 37; poſztavte kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120; Szrdcze vase 'zelê BRM 1823, 8; da vi vu vaſsih miſzlih trüdni nepoſztánete SM 1747, 28; Oh nevolno kerſchánſztvo vaſſe TF 1715, 4; poſzvecsenyé vaſſe KŠ 1754, 70; pouleg vaſſega vreimena TF 1715, 7; cséſzt vassega teila SM 1747, 84; ſzte nej odküpleni zmárnoga vaſſega vándranya KŠ 1754, 119; da vſze vaſſe vcſenyé tak rendelüite TF 1715, 6; ne ſzkrbte ſze za tejlo vaſe KŠ 1771, 20; Vaso mené pomáganye bode zaszlü'zeno AI 1875, kaz. br. 1; Naj ne kralüje grejh vu ſzmrtnom vaſſem tejli KŠ 1754, 73; zgovárjajte szi z vasim szrczom TA 1848, 4; naj ſze gda ne obte'zijo ſzrcza vaſſa vobloſzünoſzti KŠ 1754, 47; Vaſe ocsi ſzo pa blá'zene KŠ 1771, 43; Nikſa gnila rejcs zvüſzt vaſſi naj nejde KŠ 1754, 44; ino poterdite vaſſa ſzercza SM 1747, 28; ne obtrdite ſzrcza vaſſa KŠ 1754, 126; zorjánſzka zveizda gori zide vu vasſih ſzerczai SM 1747, 25; Csi máte nyevko vu ſzrczáj vaſſi KŠ 1754, 39; zakaj miſzlite vi hüda vu Szrczáj vaſi KŠ 1771, 28 2. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine oseb: Bejſte pred vasega Krála BKM 1789, 11; ka ſzo vaſi ſztariske zamüdili BKM 1789, 6b; gda ſzte vu hi'si vaſſi roditelov KM 1790, 82; dobre dári dávati ſzinom vaſſim KŠ 1754, 126; csi bodete ſze poklanyali ſzamo vaſim bratom KŠ 1771, 17; poſzlüsajte vaſſe roditele KŠ 1754, 33; znáte dobre dári dávati deczi vaſoj KŠ 1771, 22; vi zvasov deczov ne zamüdte BKM 1789, 6b vàš -a -e sam. vaš: nej je vaſe znati vrejmena i dnéve KŠ 1771, 341; Ar ne iſcsem vaſa KŠ 1771, 551
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
veséli -a -o prid. vesel: dokle te veſzel bom glédal SM 1747, 69; Záto ſzam veſzél z-ſzrczá SŠ 1796, 109; ino gda tiſzti veſzéli Jürjav dén pride SIZ 1807, 5; Nyihova rejcs veszéla BKM 1789, 2b; Szesztra je veszéla AIN 1876, 15; Tam ſze bode veſzelilo Me ſzrczé veſzélo KŠ 1754, 264; nej li ſzamo veſzéloga vecséra nebi mogao zadobiti KŠ 1754, 225; Dáj, naj csüjem veſzéli gláſz KŠ 1754, 254; Povedám vám gláſz veſzél BKM 1789, 29; lejpi ino veſzéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; i vzemi me nazáj gori vu tvoje miloscse veſzélo dobrouto KŠ 1754, 232; od nyega dobro opominanye ino veſzélo poteſſenyé proſziti TF 1715, 36; csáka düsa moja veſzélo obeſzeljé KŠ 1754, 230; i da od tebe ſzvoioi Düſsi veſzéloga trousta dobi SM 1747, 64; ár veſzéloga dávcza lübi Boug KŠ 1754, 80; Ár veſzéloga dávcza lübi Boug KŠ 1771, 544; Záto pojte vſzi pred nyega Vu veſzéloj radoſzti KŠ 1754, 266; ſztvojim ſz. dobrim ino veſzélim Dühom zvéſzeli ga KŠ 1754, 244; Nai veszéli bodo vtebi ABC 1725, A8a; Vu vüpanyi veſzéli KŠ 1771, 476; Veſzéli csákajmo BKM 1789, 8; Bojdte tak veſzéli BRM 1823, 5; naj bodo veszéli vu tebi TA 1848, 5; Vſze kotrige bo veſzéle SŠ 1796, 4; Zveſzélimi rejcsmi BKM 1789, 140 veseléjši -a -e veselejši: vu etom veſzelejsem vrejmeni BKM 1789, 3b nájveseléjši -a -e najveselejši: leg-vidámmabb (nájveszelêse) AIN 1876, 29
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ví vé vé os. zaim. vi: tak i vi ſeleite mleiko rejcſi Bosje TF 1715, 8; Sztoupte procs od méne vi vszi ABC 1725, A8a; Po Kristussi ſzte tüdi vi za pecsáteni SM 1747, 22; Vi ſzte moji priátelje KŠ 1754, 136; od vnougi vrábczov ſzte dragſi vi KŠ 1771, 33; No vezdáj vi nevolni BKM 1789, 10; Ali vi nepokorni BRM 1823, 5; i vi, szodczi zemlé, dájte sze povcsiti TA 1848, 3; Ete Jesus je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; Csi je mogoucse od váſz, zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; kaj me eden zváſz odá KŠ 1771, 312; na ſtere recsi od váſz eden lejpi ino veſzéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; Nej je dalecs od váſz BRM 1823, 5; Kai vám Boug ponyem oznáva TF 1715, 6; vám na potreboucso poſzvetil ſzem nyega SM 1747, 83; Ovo, naprej ſzam vám povedao KŠ 1754, 12a; Ali velim vám KŠ 1771, 36; Na példo vám poſztávim Vogrſzki národ BKM 1789, 6; Dáj Boug i vám té prebitek SŠ 1796, 5; Zato csi ſze vám vidi SIZ 1807, 4; zvelicsanye Sze zdâ k-vam pribli'záva BRM 1823, 5; Jaj vam, ki nyé ospotávate KAJ 1848, 3; Palko bi vam pa pop rad bio KAJ 1870, 6; da ete novine vam v-rôke prido AI 1875, kaz. br. 1; Ono vasz vcsi prav szpoznávati Bôga KAJ 1848, 8; eto je kerv moja ſteraſze za váſz preleiva TF 1715, 40; Vaſsa hamicſija razloucſi váſz SM 1747, 6; Oſztanite vu meni, i jaſz vu váſz SM 1747, 23; Vi pa gori czimprajte váſz na ſzvéto vaſſo vöro KŠ 1754, 2b; Steri váſz gori vzeme KŠ 1771, 34; Ako gli na vász ſzpádne BKM 1789, 10; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; Varte ſze vſze grêsnoſzti, tak váſz on poſzvéti BRM 1823, 5; Eto ſzam vám pravo pri váſz bodoucsi KŠ 1771, 315; ſteri je ſcseſz vſzej i po vſzej i vu vſzej vami KŠ 1754, 133; té mocsi, ſtere ſzo vu vami vcsinyene KŠ 1771, 36; Ovo ja ſzem zvami vſzákom vrejmeni KŠ 1754, 112; Ne bom vecs doſzta gúcso zvami KŠ 1771, 316; ka ſzo vaſi ſztariske zvami dobroga zamüdili BKM 1789, 6b; vaſſi roditelje z-vami zapovidávajo KM 1790, 82; On je povſzéd z-vami BRM 1823, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vr̀ba -e ž vrba: gda ſzo 'ze ſzvoje goſzli ſztariske na verbo poveſzili BKM 1789, 2b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vzéti vzèmem dov. 1. vzeti, narediti, da pride kaj h komu ali kam: nej je dobro vzéti krüh deczé KŠ 1771, 51; nego more krájdo v-rôke vzéti AI 1875, kaz. br. 6; i nyegove (knige) naprej vzemem BKM 1789, 8b; da prevecs ténte nevzemem vu pero KAJ 1870, 7; knige vzemem BJ 1886, 6; i vzeme ſzebom ſzedem drügi dühouv KŠ 1771, 41; Vzeme nám vſze blágo BKM 1789, 10; Pri polskom deli nyemi telikájše vnogo haska vzememo BJ 1886, 14; Vzemi me Sztoga ſzvejta KŠ 1754, 256; vzemi tvojo poſztelo KŠ 1771, 28; i vzemi vsza eta od méne KM 1783, 5; náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; Vzemi me vu tvoje krilo SŠ 1796, 3; Vzemi me med verne tvoje BRM 1823, 5; Vzemite ino jeite SM 1747, 40; vzemte, jejte KŠ 1771, 89; naj vzeme brat nyegov 'zeno nyegovo KŠ 1771, 74; naj ſzprjhlivo korouno vzemejo KŠ 1771, 508; ka bi kaj vzéo zhi'ze ſzvoje KŠ 1771, 80; kaibi naſſega blisnyega ſene nevzéli TF 1715, 17; kaibi ſzlejpi pogléd vzéli SM 1747, 11; 'zeno ſzam ſzi vzéo KŠ 1771, 220; kaj ſzi ti vzéo ta dobra tvoja v'zitki tvojem KŠ 1771, 227; vzeuje vrouke krüh TF 1715; je vzéo i pehár KŠ 1754, 203; je priſao potop i vzéo je vſze KŠ 1771, 82; Vzéo je na ſze cslovecse tejlo BKM 1789, 45; Ki ſze je ponizo da Je na ſzé vzéo Ádama BKM 1789, 14; Ké je tejlo na ſzé vzéla BKM 1789, 20; vnougi dobrout, ſtere je od nyih vzéo KM 1790, 58; Zaszpáno dête na nárocsa vzéla AI 1875, kaz. br. 7; Hvála za dari, ké ſzmo od nyega vzéli SM 1747, 8; Csi ſzmo to dobro od Bogá vzéli KŠ 1754, 179; zobſztom ſzte vzéli KŠ 1771, 32; vzéli ſzo tejlo nyegovo KŠ 1771, 48; ſtere ſzo vzéle lampaſe ſzvoje KŠ 1771, 83; vu dományi oupraviczaj nyemi lejhko haſzek vzéli KM 1790, 58; pren. ſzvoi kris na ſze vzéti SM 1747, 29; i vzemem ſzrczé kameno ſztejla vaſſega KŠ 1754, 96; i kris ſzvoih na ſzébe vzeme SM 1747, 29 2. dobiti, sprejeti kaj duševnega ali duhovnega: nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; Racsun scsé vzéti Goſzpodin Boug od lüdi SŠ 1796, 27; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzéti more SIZ 1807, 9; Kristussa kſzebi vzemem SM 1747, 49; Vzemes ono blá'sensztvo KM 1783, 218; têm le'zê vzemes môcs nad nyim KAJ 1870, 91; da vrág nikakse moucsi nad menom nevzeme ABC 1725, A5b; i nigdár moucſi nad menom ne vzeme KM 1783, 56; K-ſzebi vzeme Kriſztus naſe düſe SŠ 1796, 8; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzeme SIZ 1807, 9; Bôg, ki v sztráh vzeme lüdsztvo TA 1848, 14; vsze ono szpráviscse v-tanácsivanye vzeme AI 1875, 2; i mi tak ſzvétoga Düha vzememo SM 1747, 17; nyegovo rejcs po pozványi gori vzememo KŠ 1754, 126; 'Sitka ürocsino vzememo SŠ 1796, 45; Záto vzemete 'zmetnejſo ſzoudbo KŠ 1771, 76; Szmrtjom hüd’ konecz vzemete BKM 1789, 270; Vucſitelje, ſteri vrouke ne vzemo nei kaibi tolmacſili návuk vöre TF 1715, 5; Csi nam vzemejo Postejnye SM 1747, 80; kaj odpüscsanye grejhov vzemejo KŠ 1754, 79; gda csüjejo to rejcs, preczi jo zradoſztyom vzemejo KŠ 1771, 112; Vzemmo dobri, vzemmo hüdi ovo ſzvesztvo KM 1783, 63; Tam vecſno radoſzt vzemejo BKM 1789, 126; Jezuſa ki v-ſzrczé vzemo SŠ 1796, 37; právde-podsztavo tüdi vtanácsivanye vzemejo AI 1875, kaz. br. 2; Iména Bosjega zamán nevzemi vu tvoja vüſzta TF 1715, 13; zaman ne vzemi vu tvoia vüszta ABC 1725, A4a; Vzemi k ſzebi mo düſo SM 1747, 71; Lejpi poklon vzemi BKM 1789, 17; vzemi tak za kincs té zahválnoszt KAJ 1848, 6; vſze na bougsi ſztrán vzemimo KŠ 1754, 54; Vzemmo tou dobrouto BKM 1789, 105; Priliko od vnougi mrtvi ſzi vzemimo BKM 1789, 405; Vzemte ſzvétoga Dühá TF 1715, 34; lebko zvelicsanya vzemte KŠ 1754, 63; ni nikaj 'znyé ne vzemte KŠ 1754, 157; vzemite Dühá ſzvétoga KŠ 1754, 194; Vzemte na ſzé járem moj KŠ 1771, 37; Naj ne vzemes najem hüdi KŠ 1754, 257; nai vi obecsanye vzemete SM 1747, 27; naj vzemejo odpüscsanye grejhov KŠ 1754, 76; biu Kriſztus je, Sto bi mi nyega vzéo KŠ 1754, 262; naj bi eto tesko delo na ſzébe vzéo BRM 1823, IV; dabi ſzinovcſino vzéli KŠ 1754, 115; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Od tébe kaj ſzem vzél, na dobro mi naj bo BKM 1789, 367; kai ſzi prekleſztvo moje na tébe vzél SM 1747, 52; On je grehouv naſſih plácſo na ſzé vzél SM 1747, 12; ino je vzél Oblübo ſzvétoga Duhá SM 1747, 14; Kákse zapouvidi je vzéo Abrahám od Bouga KM 1796, 17; rúszki boj za Czaszara 'sáloszten konecz je vzéo KOJ 1848, 119; kâ je delo konec vzelô KAJ 1870, 133; Krisztus je Vzéo nájem za sztálno vernoszt KAJ 1848, 120; I mi ſzmo vſzi 'znyegove punoſzti vzéli KŠ 1771, 265; dára, ſteroga ſzo Apoſtolje z-Nebéſz vzéli KM 1796, 117 3. zavesti se, vedeti, opaziti: ino nai vpamet vzeme, jelie on eſche natom ſzveiti TF 1715, 43; Reics Bosjo ſzlisſimo, napametjo vzemo SM 1747, 81; trám pa vu tvojem ouki na pamet ne vzemes KŠ 1771, 21; Ka more na pamet vzéti od Adjectivumov KOJ 1833, 29; stero vſzáki lehko na pamet vzeme BRM 1823, II vzéti se vzèmem se 1. vzeti se: se velki hasek vzeme njénoj (gos) pérji AI 1878, 24; naj ſze po etom betégi na pout etoga ſzvejta vzemem KŠ 1754, 242; Vſzáko ſztvorjenyé Bo'ze ſze naj zhválo dávanyem vzeme KŠ 1754, 168; pren. Ivani krſztiteli ſze gláva vzeme KŠ 1771, 47 2. oditi, zbežati: Jezus vzéo ſze je z-Galilee KŠ 1771, 61; vö idoucsi na pout ſzmo ſze vzéli KŠ 1771, 407; Tou vidévſi Filiſzteuske, na pobejg ſzo ſze vzéli KM 1796, 57 3. zavesti se: I Peter ſze na pamet vzeme i ercsé KŠ 1771, 379; Na pamet ſze vzemo SM 1747, 81; Gori ſze 'se z-büdi, na-pamet ſze vzemi SŠ 1796, 10 vzémši tudi vzemévši -a -e ko je vzel: Pri toga (preminoučega vrejmena) naprávlanyi, za fundamentum vzémsi trétyo jedinszko persóno KOJ 1833, 84; Poszlavcov-kucsa na prêpolo'zeno podsztavo vtanácsivanye vzemévsi AI 1875, kaz. br. 2 vzévši -a -e ko je vzel: formo ſzlü'zbeno na ſzé vzévſi KŠ 1754, 106; i vzévſi ti pét lejbov krüha, hválo je dáo KŠ 1771, 48; gvant mi je gotovi, Na ſzébe ga vzévsi, hocsem ſze ſzvejtiti SŠ 1796, 77; Szlovenſzke Gmaine, i na pamet vzévsi, kaj one knige potrebüjejo BRM 1823, IV vzéti -a -o 1. vzet: ki je od váſz vu nébo vzéti KŠ 1771, 342; je okouli vzéti od vojſzké KŠ 1771, 242; Jezus je vzéti vnébo BKM 1789, 110; ſzmrt ino obláſzt vzéta Vrági BKM 1789, 46; je on gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; naj vzéto blágo nazáj povrnémo KMK 1780, 44; Hválna peszem za vzéto obládnoszt TA 1848, 7; tejlo ino ſz. krv navküp vzéto jejmo KŠ 1754, 205 2. ustvarjen: vu zemlo, z-ſtere je vzéti KM 1796, 7; cslovek z zemle vzéti TA 1848, 9; Z-Zemlé ſzmo vzéti BKM 1789, 355 3. upoštevan: Eto je v-pamet vzéto od táksi AI 1875, br. 1, 2; ono dugoványe nede v-právdo vzéto AI 1875, kaz. br. 2; záto, ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertük vzéte BKM 1789, 2b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zóuči prisl. 1. naravnost: Oduri zoucsi hüdoga csloveka BKM 1789, 190; On je toj ſzmrti zoucsi ſztáo SŠ 1796, 174; nego ſzi bole mámo gúcsati z-oucsi, kako ſzkrivomá SIZ 1807, 21 2. v zvezi zouči vouči iz oči v oči, odkrito, naravnost: Gde bi zoucſi voucſi ſzvéto glédao Trojſztvo KŠ 1754, 274; zoucsi voucsi ſzam nyemi prouti ſztano KŠ 1771, 559; Gde bi zoucſi voucſi ſzvéto glédao Trojsztvo KM 1783, 294; szo Luthera náj bougsi priátelje nyegovi zopszuvali zoucsivoucsi ozúrno KOJ 1845, 65 3. vpričo: Glászi dela zoucsi Bo'ze odicsenoſzti BKM 1789, 2b; da nebi Milticz zoucsi Luthera neopazno pravo KOJ 1845, 70; V-etom boji zoucsi Ladiszlava IV. szo sze vöszkázali KOJ 1848, 40
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
žènin -a m ženin: gda ſze od nyih vzeme 'zenin KŠ 1771, 29; Szkoga kakti 'zenin Rano ſztáne BKM 1789, 2b; i vö ſzo sle prouti 'zenini KŠ 1771, 83; ſztarisina zové 'zenina KŠ 1771, 269
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.