a4 člen., pog. uvaja vprašanje; ali1,
kaj4:
a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
á4 in à vpraš. člen. (á/ȃ; ȁ) Si razumel, ~?
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b,
naučíti se od á do ž [čésa, o čem],
od á do ž
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
à4 predl. s tož.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
a vez. toda, pa, a: akoſze opitajo, a ni edne piknyicze neodgovorio TF 1715, 4; á ti ſzi pa Goſzpodne za greisnikov volio tvoiga [sina] na ſzveit poſzlal SM 1747, 60; vragé razdreſzeli, A angyele razveſzeli KŠ 1754, 258; dneſz jeſzte, a vütro ſze pa vpécs vr'ze KŠ 1771, 20; A gizdáve zvisávcze, On krouto odüri BKM 1789, 13; a ki pa 's nyega nebode pio SIZ 1807, 6; A gizdáve zvisávcze vkastigo posztávi BRM 1823, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
a4 črka prva črka abecede; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 31 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
a..4 glag. predp. |pri.., na.., v..| aplicírati, asistírati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
..a4 prisl. prip. obr. spočétka, zlépa, iznenáda, skrája, domála
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ab zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
abecedarium -ria samostalnik moškega spola priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Àbia -a m Abija: Roboám je pa poroudo Abia, Abia je pa poroudo Aſa KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Abiron -a m osebno lastno ime
Abiram:
kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
absolviran -a -o deležnik versko, od česa ki mu je dano odpuščanje grehov, odveza; SODOBNA USTREZNICA: odvezan
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Àbšalom -a m Absolon: gda je bê'zao pred Absalomom TA 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
acetilén tetrabromíd -- -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
àcíkličen àcíklična àcíklično pridevnik [àcíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki aciklični ki ne obstaja, ne poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
2. v obliki aciklični ki ni iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki aciklični ki je v zvezi s sorazmerno stabilnostjo, za katero niso značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti3.1. v obliki aciklični ki je namenjen za doseganje take stabilnosti
4. v obliki aciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v nesklenjeni verigi
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. azyklisch, frc. acyclique, angl. acyclic, iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑cikličen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
..áč m. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilec' baháč, nosáč
2. 'vršilnik' odbijáč, odpiráč, tolkáč
3. člov. 'nosilec lastnosti' beláč, bradáč, glaváč
4. člov. 'opravkar' brentáč, burkáč; živ. govnáč
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
..áča ž. prip. obr. (á)
1. člov. 'vršilka' lováča; nečlov. klopotáča
2. 'vršilnica' brisáča, igráča, kopáča
3. člov. 'nosilka lastnosti' prsáča; nečlov. krastáča
4. 'nosilnica lastnosti' rebráča
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
adamaski -a -o pridevnik ki je povezan z mestom Adma ob Mrtvem morju; SODOBNA USTREZNICA: admaški
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
adamít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
adenín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
adíjo Frazemi s sestavino adíjo:
[in] potém adíjo kdó/kàj,
íti kómu kàj adíjo,
porêči kómu/čému adíjo,
rêči kómu/čému adíjo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút,
bíti močán adút,
držáti vsè adúte v rôkah,
iméti močán adút [v rôkah],
iméti svôje adúte,
iméti vsè adúte v rôkah,
izbíti kómu iz rôk zádnji adút,
izgubíti zádnji adút,
izigráti svôje adúte,
izkorístiti [vsè] svôje adúte,
[kot] glávni adút,
močán adút,
nàjmočnéjši adút,
potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút,
razkríti [vsè] svôje adúte,
skríti svôje adúte,
skrívati svôje adúte,
uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút,
vréči šè zádnji adút,
zádnji adút,
zaigráti svôje adúte
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
adȗt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Aétius -a m Aetij: junácski Aetius nyemi zoucsi sztáne KOJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
afinja ž, F
4,
resimus, -a, -um, klukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena
Affina;
ſimia, -ae, ena
affina;
ſimius, -ÿ, ene
affine moṡhyz;
ſphinx, -gis, vel ſphingos, ene
affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
agab nesklonljivo, samostalnik ženskega spola biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Agag -a m osebno lastno ime
Agag:
Samuel ſe je bil reſerdil zhes Saurashnika boshiga Krajla Agaga tož. ed. (V, 401) Agág, amalečanski kralj (SP 4 Mz 24,7, 1 Sam 15,8)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Agrikolaus -a m osebno lastno ime
Agrikolaj:
Agricolaus im. ed. neusmilenishi rata (III, 153) ǀ ſo tekli Agricolauſu daj. ed. pravit (III, 149) ǀ je bil poslal Agricolausa tož. ed. v' letu meſtu ſebaſte de bi vſe karshenike pomuril (III, 147) Agrikoláj, lat. Agricolaus (3.–4. stol.), cesarski namestnik v Armeniji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
aj3 medmet1. v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.1 izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. izraža začudenje, ogorčenje; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, nestrinjanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 navadno v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
7.1 izraža zadovoljstvo ob ugotovitvi, mnenju; SODOBNA USTREZNICA: ah
7.2 izraža privoščljivost; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. izraža spodbudo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no
9. izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
10. izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
10.1 izraža vdano prepričanje o povedanem; SODOBNA USTREZNICA: o
FREKVENCA: 57 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
..áj m. prip. obr. (ȃ)
1. člov. 'vršilec' čuváj, strežáj, točáj
2. 'vršilnik' držáj, enačáj, klicáj
3. 'dejanje' migljáj, smehljáj
4. 'rezultat dejanja' (borzni) tečáj
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski
1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski
2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje
3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški
4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski
FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ajdovsko (ajdovsku, ajdosku) prislov1. v Novi zavezi izraža način, lasten posamezniku, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogansko
2. protestansko izraža način, ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščansko
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ajdovščina -e samostalnik ženskega spola2. pogansko mišljenje, poganski način življenja; SODOBNA USTREZNICA: poganstvo
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ajfranje -a (ajfranje, ajfrajne, ajfrane, ajfrajnje) samostalnik srednjega spola1. ekspresivno velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, ljubosumnost
4. velika toplota, ki jo (ob močnem gorenju) oddaja ogenj; SODOBNA USTREZNICA: vročina
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ajnemer -ja*/-mra* (ajnemer, ajnnemer) samostalnik moškega spola kdor pobira, izterjuje dajatve; SODOBNA USTREZNICA: pobiralec, izterjevalec dajatev
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
..ák1 m. prip. obr. (á)
1. člov. 'nosilec lastnosti' čudák, prvák; živ. racák
2. 'nosilnik lastnosti' drevák
3. 'enota tolikerih delov' deseták, stoták, tisočák
4. člov. 'stopnjevanost' možák
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ako1 (aku, ako, oku) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
akọ̑rd1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
aksinít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
akvamarín -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
al -a samostalnik moškega spola dolga sladkovodna riba kačaste oblike; SODOBNA USTREZNICA: jegulja
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
áldov -a m 1. žrtev, dar: táksi áldov dopádne Bougi KŠ 1754, 52; ſzmilenoſzt ſcsém i nej áldov KŠ 1771, 29; gorécsi ftiſani áldovov KŠ 1771, 142 2. dar, daritev: neduſne ſzmerti Aldov SM 1747, 61; Primi gori za áldov KM 1783, 5; nyegove áldove KM 1796, 8; nyegove áldove KM 1796, 8; Neszémo áldov pobo'znoszti KAJ 1848, 8; Áldüjte áldove pravicze TA 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
aleksandrijski -a -o (aleksandriski) pridevnik ki se nanaša na Aleksandrijo; SODOBNA USTREZNICA: aleksandrijski
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ali1 (ali, oli) veznik1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Ali lahko isti pridevnik označuje dva različna samostalnika v povedi, če je med njima veznik »in«?Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Ali so besede »monitor«, »blog«, »fjord« izposojenke ali tujke?Ali so besede tipa monitor, blog, fjord izposojenke ali tujke?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
alkoran -a samostalnik moškega spola temeljna knjiga muslimanske vere; SODOBNA USTREZNICA: koran
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
allanít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
allemontít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
almandín -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
alpinístično dejánje -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
alstonít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
alumínijev alumínijeva alumínijevo pridevnik [alumínijeu̯ alumínijeva alumínijevo] ETIMOLOGIJA: ↑aluminij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
alúmosilikát -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ambligonít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Ambrózij -a m z -em oseb. i. (ọ́) |milanski nadškof v 4. stoletju|Ambrózijev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
amesít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
amfiból -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
amilopektín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Aminadáb -a m Aminadab: Aminadáb je pa poroudo KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ȁmpak vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ampak (ampak, anpak) veznik1. v protivnem priredju za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
1.3 za omejevanje, izvzemanje
2. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
3. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3.1 za vezanje dveh stavkov, ki se dopolnjujeta
4. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 3000 pojavitev v 39 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ampas -a samostalnik moškega spolaFREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Ana -e ž osebno lastno ime
1. Ana:
Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana:
Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
analógni signál 4–20 mA -ega -a -- -- m
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
anatema – označuje prekletstvo, izobčenje, izključitev iz skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: anatema
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
anati se nedov., F
4,
devitare, ſe anati, ſe ognivati;
evitare, ſe anati, ogniti, ſe vbraniti, odtiti, odbéṡhati;
vitabundus, -a, -um, kateriga ſe imamo ogniti, ali
ſe ga
anati;
vitare, ſe anati, ſe ogniti, ali ognivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
andel m, F
4,
ardalio, en napoſſejeniz, ẛazhenîavez vſih ẛhleht
andlou;
commercium, djanîe, dolgovanîe,
andel, kupzhovanîe;
factiosus, -a, -um, puntarṡki, ſhtiftar hudih
andlou;
praevaricatio, preſtoplenîe oblube, fólṡh
andel, preſtop, pregréſhenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
andoht -i (andoht, andaht) samostalnik ženskega spola1. zavestna (miselna) zbranost; SODOBNA USTREZNICA: pozornost, predanost
2. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
3. v zvezi z lasten pamet, premislek, presoja
4. velika prizadevnost, navdušenje za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost
5. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh; SODOBNA USTREZNICA: zaobljuba
FREKVENCA: 109 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
andradít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
..ánec -nca m. prip. obr. (á; ȃ)
1. člov. 'nosilec lastnosti' očánec; živ. lipicánec
2. člov. 'prebivalec' Amerikánec, Liliputánec, Peruánec
3. živ. 'nedoraslo bitje, mladič' piščánec
4. 'nosilnik lastnosti' grbánec, gubánec
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
angelc -a samostalnik moškega spola ekspresivno dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila; SODOBNA USTREZNICA: angelček
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
àngjel in àngel -a tudi àngjeo -ela m angel: Tvoj Sz. Angyel TF 1715, 47; Tvoi dobri Angel ABC 1725, A5b; Posli Goſzpodne tvoje ſzvéte Angele SM 1747, 64; naj bodo okouli náſz tvoji Sz. Angyelje KŠ 1754, 224; Angyel Goſzpodnov ſze je nyemi ſzkázao KŠ 1771, 6; ſzo oſztanoli vſzi Angyelje vu Bo'soj miloſcsi KMK 1780, 10; Bo'zi angyel BKM 1789, 39; Angyeo KM 1790; Teda od angyalov k-Bougi ſze odneſzé SŠ 1796, 25; ſzo ga Angyelje zvisávali BRM 1823, 4; ti szi mi angel mira KAJ 1848, 3; Kak angelje v-szvetloszti KAJ 1848, 7; szi ga nihao od angelov TA 1848, 7; I z-angelmi szvét’ szpévali KAJ 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
àngjelski -a -o prid. angelski: Angyelſzko Pozdrávlanye KMK 1780, 31; Krüh Angyelszki KM 1783, 57; ſereg angyelſzki BKM 1789, 1b; rejcs angyelſzko SŠ 1796, 60; angyelſzko moucs KŠ 1754, 251; z-Angyelſzkov KŠ 1771, 669; Po angyelszkoj právoj povészti BRM 1823, 4; Na angyelszko nedelo KOJ 1845, 93; Koróno angyelszko je dáo prineszti KOJ 1848, 113
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
anglezít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
anhidrít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
aniti -grem nedovršni glagol samo v 3. osebi, kaj; koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ankerít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
annabergít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
antigorít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
antiohíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Antiohijo: antiohijski patriarh
♦ rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Anton -a m osebno lastno ime
Anton:
S. Anton im. ed. Pushaunik s'molitvo je te hude pregajnal ǀ Anton im. ed. de Padova ſapovej ribam, de imaio vkup priti boshjo beſſedo poshlushat ǀ S. Anton im. ed. Appat pak pravi ǀ en Mosh is imenam Anton im. ed., tiga je glava taku mozhnu bolela, de je imel obnorit ǀ Ceſſar Marcanton +im. ed. je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou ǀ ſe je bilu sgodilu ob zhaſsu S. Antona rod. ed. de Padua ǀ k' S. Antonu daj. ed. de Padova ſe je bil ſpovedal ǀ Paulus K'Antonu daj. ed. je djal ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, nikar levij, kakor Mark Antona tož. ed. ǀ poshle S. Antona tož. ed. motit, inu v' greh perpravit ǀ Pompeuſa, inu Marcantona +tož. ed. shnyh vojsko je bil pregnal ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery Krajla Marcantona +tož. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem Antonam or. ed. 1. Sv. Antón Véliki (250–356), egip. puščavnik 2. Sv. Antón Pádovski (1195–1231), cerkveni učitelj 3. Sv. Antónij Péčerski, (983–1073), začetnikov ruskega meništva 4. → Antonius 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Antonius -a m osebno lastno ime
Antonij:
krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
antracít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
antverharski -a -o (antverharski, antberharski) pridevnik ki se nanaša na antverharje; SODOBNA USTREZNICA: rokodelski, obrtniški FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
antvert2 -i samostalnik ženskega spola besedni odziv na vprašanje; SODOBNA USTREZNICA: odgovor
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
anžigel* -gla (anžigel*, anžidil) samostalnik moškega spola kdor iz verskih nagibov živi v samoti, ločen od drugih ljudi; SODOBNA USTREZNICA: puščavnik
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
apátičen -čna -o prid.(á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top4:
apatičen bolnik;
mož je popolnoma apatičen;
biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz apátično prisl.:
apatično strmeti predse
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
apatít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Apicius -a m osebno lastno ime
Apicij:
taku pishe Titus Livius, ter pravi, de Apicius im. ed. kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou, inu shularz imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus (IV, 290) ǀ ta kateri hozhe Vitelliuſa, inu Apiciuſa tož. ed. (V, 341) Márk Gávij Apícij, lat. Marcus Gavius Apicius, rimski gastronom za časa cesarja Tiberija, o katerem piše Tacit, Anali 4, 4.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
apotekar -ja (apotekar, apatekar) samostalnik moškega spola kdor pripravlja, prodaja zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
apríl Frazemi s sestavino apríl:
posláti kóga po apríl(a)
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
..ar -ja m. prip. obr. (á) člov.
1. 'vršilec' kúhar, púntar
2. 'opravkar' eléktrikar, računálnikar, žénskar, tórbar, lasúljar; živ. mravljínčar, mrhovínar
3. 'prebivalec' barákar, mostíščar
4. 'član, pripadnik' króžkar, čitálničar, desníčar
5. 'nosilec lastnosti' frákar; živ. bíčkar, vreténčar
6. 'stopnjevanost' debelúhar, možákar, pametnjákar
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
..ár2 -ja m. prip. obr. (á, v nekaterih besedah tudi ȃ)
1. člov. 'opravkar' justiciár, jubilár, sholár
2. 'prostor' evangeliár
3. 'čas' terciár
4. 'opravilnik' eksemplár
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ara -e samostalnik ženskega spola kar zagotavlja, jamči za kaj; SODOBNA USTREZNICA: zastava
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
aragonít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Àram -a m Aram: Esrom je pa poroudo Arama KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
arbe nesklonljivo, samostalnik ženskega spola biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ardrati se -am se (ardrati (se), hardrati se) nedovršni glagol kdo; zoper koga, med kom, s kom medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
arfvedsonít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
arhangel -a (arhangel, arhanjel) samostalnik moškega spola angel višjega reda; SODOBNA USTREZNICA: nadangel
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
arijan -a samostalnik moškega spola pristaš nauka meniha Arija iz 4. stoletja, da Kristus po božanstvu ni enak Bogu Očetu; SODOBNA USTREZNICA: arijanec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
arijaner -ja samostalnik moškega spola pristaš nauka meniha Arija iz 4. stoletja, da Kristus po božanstvu ni enak Bogu Očetu; SODOBNA USTREZNICA: arijanec
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
arijanstvoPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogverski nauk meniha Arija v 4. stoletju
IZGOVOR: [arijánstvo], rodilnik [arijánstva]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
aring -a (aring, arink, haring) samostalnik moškega spola posušena ali v soli konzervirana riba; SODOBNA USTREZNICA: slanik
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
aronski -a -o pridevnik ki se nanaša na Arona ali njegove potomce; SODOBNA USTREZNICA: Aronov
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
arzenát -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Ása -a m Asa: Aſa KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
asiriski -a -o pridevnik ki se nanaša na Asirijo ali Asirce; SODOBNA USTREZNICA: asirski
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
..ast -a -o prip. obr.
1. 'snovnost' baržúnast, brônast, gúmijast
2. 'obilnost' čŕtast, grúdast, gúbičast
3. 'podobnost' búčast, cúnjast, dételjast
4. 'naklonskost' cíncast, cmérast, šépast
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
AstroturfingZanima me, kakšen je primeren knjižni prevod angleškega termina astroturfing , ki označuje ponarejen ali lažen videz podpore nekemu izdelku, politični ideji ali verskemu gibanju. V spletnih slovarjih na portalu Fran izraza nisem našel.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
..áš m. prip. obr. (á)
1. člov. 'nosilec lastnosti' sektáš, ustáš
2. člov. 'opravkar' bombáš, košarkáš, nogometáš
3. člov. 'član, pripadnik' frakcionáš, glagoljáš, orjunáš
4. živ. 'nosilec lastnosti' cevkáš, sedláš
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
..át1 m. prip. obr. (ȃ)
1. člov. 'nosilec lastnosti' aziát, desperát, diskalceát
2. člov. 'opravkar' advokát, diplomát
3. 'dejanje' diktát, falzifikát
4. 'rezultat dejanja' destilát, fabrikát
5. 'prostor, mesto' dekanát, emirát, konzulát
6. 'snov' fosfát, karbonát, kondenzát, nitrát
7. 'skupno ime' episkopát
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
avgelít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
az (as, az°) nesklonljivo, samostalnik – ime črke A kot prve v azbuki ali abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
azurít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
AŽ-pánj -a m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
BaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [bə̀á], rodilnik [bə̀á] in [béá], rodilnik [béá]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
baalski -a -o pridevnik1. ki služi poganskemu bogu Baalu; SODOBNA USTREZNICA: Baalov
2. slabšalno ki ni v skladu s pravo vero; SODOBNA USTREZNICA: krivoverski
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bajer -ja (vejer, bajer) samostalnik moškega spola večja kotanja z vodo; SODOBNA USTREZNICA: ribnik
FREKVENCA: 12 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt] 1. iz računalništva in informatike izpeljana merska enota za izražanje količine podatkov, 8 bitov; simbol: B1.1. podatki, izraženi s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Balaam -a m osebno lastno ime
Bileam:
Ti Balaam im. ed. ſi en velik norz, shivish kakor en hudizh ǀ edn pravi, de Balam im. ed. je bil ſlep ǀ od tiga folsh Preroka Balama rod. ed. ǀ Angeli nej ſo puſtili Balaamu daj. ed., de bi prekolnil ta isvoleni Boshj folk ǀ rekozh k'Balaamu daj. ed. ǀ bom lete ludij perglihal timu folsh Preroku Balamu daj. ed. ǀ je bil preſtrashil Balaama tož. ed. folsh Preroka ǀ je govorila s'Balamam or. ed. Bileám, lat. V Balaam, mož, kateremu je moabski kralj Balak ukazal, naj prekolne Izraelce, po božjem naročilu pa jih je moral blagosloviti (SP 4 Mz 22,5). Bileám se na drugih mestih SP pojavlja kot zapeljevalec Izraelcev (npr. SP 4 Mz 31,8) in kot tip učitelja krivega nauka (SP Raz 2,14).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Balak -a m osebno lastno ime
Balak:
Letu je dobru vejdil Balaam, kateriga je bil poslal Moabiterski Krajl Balaac im. ed. ǀ Balaac im. ed. buga ǀ Inu cillu krajl Balach im. ed. je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ je vuzhil krajla Balaca tož. ed., v' kakorshni vishi imà v' greh perpravit Iſraeliterje Balák, moabski kralj (SP 4 Mz 22,2)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
balét -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
banalsít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bandima -e (mandiba, bandima, bandiva) samostalnik ženskega spola odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bapen -pna (bapen, bopan) samostalnik moškega spola1. stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine; SODOBNA USTREZNICA: grb, znamenje
2. predmet z napisom ali sliko, ki poimenuje ali opisuje stvar, na katero je pritrjen; SODOBNA USTREZNICA: oznaka
3. oblačila in predmeti za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
barít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
báršonsti -a -o prid. žameten: z-bársonsztmi ocsámi AIP 1876, br. 9, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga,
braníti bárve kóga,
dobíti zdrávo bárvo,
igráti za bárve kóga,
iméti zdrávo bárvo,
nastópati za bárve kóga,
nastopíti za bárve kóga,
pokazáti [svôjo] právo bárvo,
príti s právo bárvo na dán,
slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah,
spremeníti bárvo,
spremínjati bárve,
spremínjati bárve kot kameleón,
tekmováti za bárve kóga,
v čŕnih bárvah,
v róžnatih bárvah,
zaménjati bárve,
zdráva bárva
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.-C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina-Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
baštija -e (baštija, paštija) samostalnik ženskega spola zgradba ali del zgradbe, zgrajen za obrambo; SODOBNA USTREZNICA: branik, utrdba
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bateríja Frazemi s sestavino bateríja:
napólniti si bateríje,
polníti si bateríje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bayldonít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bazén -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bazilisk -a (basilišk, bazilisk) samostalnik moškega spola kači, zmaju in petelinu podobno mitološko bitje, ki ubija s pogledom; SODOBNA USTREZNICA: bazilisk
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
béjžati -ím nedov. 1. teči, hiteti: Bej'sati Futni KM 1790, 93a; Té je na touzácsao bej'sati KM 1790, 18; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz záto tak bi'zim; nej, liki na negvüsno KŠ 1771, 508; Záto tak nej je nad tom, kiſcsé, niti ki bi'zi KŠ 1771, 468; naj rejcs Goſzpodnova bi'zi ino ſze dicsi KŠ 1771, 629; kaj lüſztvo vküp bi'zi KŠ 1771, 130; Boug-cslovik I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Neznate, kaj, ki vu ſztávi bi'zijo, vſzi iſztina bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak bej'zi ktvojmi Jezusi KŠ 1754, 258; ino beiſimo po terpleinyi vu boyno SM 1747, 28; po trplivoſzti bej'zmo KŠ 1771, 694; Bej'zmo knyemi, gda on knám prihája BKM 1789, 44; Bejſte zgyedrnim Szrczom, Pred vasega Krála BKM 1789, 11; njegov pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Záto Mártha pred nyega je bej'zala KŠ 1771, 304; Peter pa, i János ſzta k-grobi bej'ſala KM 1796, 114; i doli je bej'zao knyim KŠ 1771, 409; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi KŠ 1771, 331; Bej'zali ſzte lipou KŠ 1771, 567; bej'zali ſzo ino ſzo nazvejſztili vmejſztaj KŠ 1771, 115; I vö idoucse hitro ſzo bej'zale od groba KŠ 1771, 155; da bi kak zobſztom ne drkao, ali zamán naj ne bi'zim KŠ 1771, 559; Tak bom bej'zo za tebom BKM 1789, 114; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom KŠ 1771, 98 2. bežati: ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; Te nájimnik pa bi'zi KŠ 1771, 300; vzemi to dejte i bej'zi vEgyptom KŠ 1771, 8; Bej'zte od práznoſzti KŠ 1771, 501; Záto, bej'zte od bolvánſztva KŠ 1771, 509; Teda naj bi'zío na goré KŠ 1771, 242; rávno ſzmo bej'zali vu Szamothráczio KŠ 1771, 392; Dávida 'Zoltár, gda je be'zao pred Absalomom TA 1848, 4 bejžajóuči -a -e bežeč: ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407 bižéči -a -e bežeč: I naprej bi'zécsi pred nyega KŠ 1771, 23; i bi'zécsi ſzpadno je na Sinyek nyegov KŠ 1771, 223
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bekanje -a (bekanje, bekajne, bekajnje) samostalnik srednjega spola1. česa oglašanje z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejanje
1.1 oddajanje močnih, zamolklih, pomensko nejasnih glasov; SODOBNA USTREZNICA: hrumenje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
béli Frazemi s sestavino béli:
bogôvi v bélem,
čŕno na bélem,
ne čŕhniti ne béle ne čŕne,
ne čŕno ne bélo,
ne rêči ne béle ne čŕne,
ne zíniti ne béle ne čŕne,
poglédati z bélim
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
beliti -im (beliti, bejliti) nedovršni glagol1. kdo; (s čim) pokrivati z beležem ali belilom; SODOBNA USTREZNICA: beliti
2. kdo; kaj močno segrevati; SODOBNA USTREZNICA: beliti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
beljak -a (belak) samostalnik moškega spola prozorna sluzasta snov v jajcu; SODOBNA USTREZNICA: beljak
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
belkast prid., F
4,
subalbicare, beilkaſt biti, na beilu vleizhi;
ſubalbidus, -a, -um, beilkaſt, enu malu beil;
ſubcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan;
vitiligo, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhlovéṡkim ṡhivoti, zhernkaſti, ali
beilkaſti, mnogitere farbe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bergla -e (berla, bergla) samostalnik ženskega spola oporna priprava za pomoč invalidom ali onemoglim pri hoji; SODOBNA USTREZNICA: bergla
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
berilonít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
berkcevg° -a (berkcevg, bercevg) samostalnik moškega spola1. predmet, ki se uporablja pri delu; SODOBNA USTREZNICA: orodje
2. s prilastkom, slabšalno kdor ravna, dela po zahtevah koga; SODOBNA USTREZNICA: orodje
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu],
beséda gré kómu težkó iz úst,
beséda gré kómu težkó z jezíka,
beséda je dála besédo,
beséda je mesó postála,
beséda je pádla na kámen,
beséda ni kònj,
bíti krátkih beséd,
bíti móž beséda,
bíti rédkih beséd,
částna beséda,
dajáti částno besédo [kómu],
dáti besédo [kómu],
dáti částno besédo [kómu],
do zádnje beséde,
držáti besédo,
držáti kóga za besédo,
iméti besédo,
iméti glávno besédo,
iméti pólna ústa beséd,
iméti zádnjo besédo,
mójster beséde,
ne čŕhniti niti beséde,
ne iméti lépe beséde za kóga/kàj,
ne izbírati beséd,
ne nájti lépe beséde za kóga/kàj,
ne rêči niti beséde,
ne rêči šè zádnje beséde,
ne spregovoríti niti beséde,
niti beséde ne správiti iz sêbe,
od pŕve do zádnje beséde,
ognjemèt beséd,
ostáti móž beséda,
požréti besédo,
prijéti kóga za besédo,
sáme beséde so kóga,
samó beséde so kóga,
snésti besédo,
škóda beséd,
tó je beséda,
vzéti kómu besédo,
vzéti kómu besédo iz úst,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
besẹ̑da, f. 1) das Wort, das einzelne Wort; domača, tuja b.; dolga b.; — das Wort im Zusammenhange der Rede; po besedah, laut Aussage, nach dem Wortlaute; od besede do besede, von Wort zu Wort, = do besede, Cig.; do besede je res, es ist wörtlich wahr, Z.; z besedo, mündlich, Cig.; z besedo in dejanjem, mit Wort und That; ob tej besedi, = v tem hipcu, Koborid-Erj. (Torb.); beseda se ga ne prime, mit Worten richtet man bei ihm nichts aus; beseda ni konj, ein Wort schadet nichts; beseda besede želi, wer a sagt, muss auch b sagen, Cig.; beseda besedo prinese, ein Wort gibt das andere; — 2) die zusammenhängende Rede, der Vortrag: besedo o čem imeti, etwas besprechen, C.; b. z mesta, eine Rede aus dem Stegreif, Cig. (T.); besedo poprijeti, das Wort ergreifen, Cig., nk.; besedo dati, vzeti (v zboru), das Wort geben, nehmen, nk.; besedo komu presekati, v besedo seči, jemandem ins Wort fallen; v besedo segati, dazwischen reden; — mala, vélika b., kleine, große Beschwörungsformel, Podkrnci-Erj. (Torb.); — das Gespräch: na besedo priti, povabiti, Št.; beseda je nanesla, das Gespräch führte darauf, Cig.; bila je beseda o —, es handelte sich um —, Cig.; — pl. besede, das Gespräch: ob to se je v besede z njim postavila, deshalb ließ sie sich in ein Gespräch mit ihm ein, Krelj; naj bo konec besedí! genug der Worte! — das Gerede: beseda gre, leti, es geht das Gerücht, Cig.; — 3) die Sprache: ob besedo je dejalo bolnika, der Kranke hat die Sprache verloren, Gor.; — die Ausdrucksweise, die Sprache; ta človek ima lepo besedo, Zilj.-Jarn. (Rok.); priprosta b., einfache Sprache; vezana, ne vezana beseda, gebundene, ungebundene Rede, nk.; — 4) das Versprechen: besedo dati, izpolniti, prelomiti, das Wort geben, halten, brechen; mož-beseda biti, sein Wort halten; Ali ste še tistih besedi? Npes.-K.; — imeli smo besedo, wir hatten uns verabredet, das Wort gegeben, C.; besede nisva imela, govorila pa sva včasi, (wir hatten uns das Eheversprechen nicht gegeben), Dol.; — 5) die Unterhaltung, (Rede, Declamation, Gesang u. dgl., po češ.), nk.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
besednik [besẹ̑dnik]
samostalnik moškega spolazagovornik pred sodiščem; odvetnik; besednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Besedni red pri velelnem naklonu v navodilih za uporaboSpodnje vprašanje me zaposluje že dolgo časa – mislila sem že, da končno poznam odgovor, pa se mi čedalje bolj zdi, da drugi poznajo drugačen odgovor ;-)
Gre za besedni red v velelnih stavkih v navodilih za uporabo–- tukaj izmišljen primer:
- Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Namestite rezilo B na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.
To je moja predstava o tem, kje točno se v takšnih kontekstih uporablja povedek (v velelnem načinu), namreč na začetku stavka, sledijo mu že znani sestavni deli naprave X (kot "tema"), tem pa sledijo nove informacije (tako da je vse skupaj trdno pritrjeno kot rema).
Namen takšne stavčne strukture je seveda, da bralci a) takoj prepoznajo velelni stavek (zato je povedek na začetku) in b) takoj prepoznajo novo informacijo, saj se ta pojavi na koncu, za znanimi informacijami (tukaj: deli naprave A, B, C in D).
Smem?
Ali bi bilo bolj pravilno pisati tako (velelnik za delom "teme"):
- Naprava X obsega: vreteno A, rezilo B, posodo C in pokrov D. Sestavljanje naprave X: Rezilo B namestite na vreteno A v posodi C in posodo C pokrijte s pokrovom D, tako da je vse skupaj trdno pritrjeno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Besedotvorne dvojice: »uporabnostne« ali »uporabne« lastnostiKaj je pravilneje: uporabnostne ali uporabne lastnosti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna
2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija
FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
beteg -a (betek, beteg) samostalnik moškega spola1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
betelski -a -o pridevnik ki se nanaša na starozavezni kraj Betel
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Bètlehem -a m Betlehem: I ti Betlehem, zemla Jude KŠ 1771, 7; ſze je pa Jezus poroudo v Betlehemi Jude KŠ 1771, 6; V Betlehemi rodi ſze BKM 1789, 6; V-Betlehemi ſze rodi BRM 1823, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
betlehemski -a -o (betleemski, betlehemski) pridevnik ki se nanaša na Betlehem; SODOBNA USTREZNICA: betlehemski
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bežanje -a (bežanje, bežane) samostalnik srednjega spola1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežanje
1.1 umikanje iz neugodnih razmer
2. umikanje z določenega mesta, položaja; SODOBNA USTREZNICA: odmikanje
3. kraj, prostor, kamor se kdo umakne; SODOBNA USTREZNICA: pribežališče, zatočišče
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bič -a samostalnik moškega spola palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje; SODOBNA USTREZNICA: bič
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bičovje -a samostalnik srednjega spola1. skupina v vodi rastočih, travi podobnih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: trstičje
FREKVENCA: 13 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bìk 1., bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; (prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.-DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.-Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bil2 -a -o deležnikI. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bildbret -a (bildbret, vildbret, bilpret) samostalnik moškega spola meso divjih živali, ki se jih lovi za hrano; SODOBNA USTREZNICA: divjačina
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
biti1 bijem nedovršni glagol1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bitje2 -a samostalnik srednjega spola1. glagolnik od biti;2 SODOBNA USTREZNICA: obstajanje, bivanje, življenje 2. kar je narava, bistvo, značilnost živega, bivajočega
2.1 kar je narava, bistvo, značilnost boga, božanstva; SODOBNA USTREZNICA: božanskost
3. kar obstaja z značilnimi lastnostmi kot posameznost; SODOBNA USTREZNICA: bitje, oseba
4. kar obstaja z nadnaravnimi lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: bog, božanstvo
4.1 o krščanskem Bogu izraža obstajanje v obliki treh božjih oseb kot enega Boga
FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
blagoslávlati -am nedov. blagoslavljati: moliti i nyega blagoſzlávlati KŠ 1754, 104; Blagoszlávlam Goszpodna TA 1848, 11; pehár, ſteroga blagoſzlavlamo TA 1848, 204; nego prouti bole blagoſzlávlajte KŠ 1771, 709; csi bos blagoſzlávlao KŠ 1771, 518; gda bi je on blagoſzlávlao KŠ 1771, 258; blagoſzlávlaj düsa moja Goſzpodna KM 1783, 4; Blagoſzlávlajmo Goſzpodna KM 1783, 28 blagoslavlajóuči -a -e blagoslavljajoč: blagoſzlávlajoucsi Bogá KM 1783, 258; blagoszlávlajoucs KOJ 1845, 137
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
blagosloviti -im nedovršni in dovršni glagol1. versko, kdo; kogatož. prositi za božjo naklonjenost za koga; SODOBNA USTREZNICA: blagosloviti, blagoslavljati
2. kdo; kaj podeliti/podeljevati znamenje svoje naklonjenosti in ljubezni; SODOBNA USTREZNICA: blagosloviti, blagoslavljati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
blagoslovljen -a -o (blagoslavljen) deležnik1. ki se mu izkazuje čast, spoštovanje in hvala; SODOBNA USTREZNICA: čaščen, hvaljen
2. ki mu kdo podeli znamenje svoje naklonljenosti in ljubezni; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
blazniti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož. (s čim) zapeljevati v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (na čem, v čem) spravljati v negotovost ali v zmoto; SODOBNA USTREZNICA: blazniti
3. kdo/kaj; kogatož. (od česa) spravljati stran, v oddaljenost od česa
4. kaj; kogatož. povzročati nezadovoljstvo
5. kdo/kaj; koga [nikalni rodilnik] delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj; SODOBNA USTREZNICA: motiti
FREKVENCA: 37 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
blážen tudi blájžen -a -o prid. blažen: Blá'zen, ki szvoje vadlüványe postüje KAJ 1848, 4; ter na bláſeni navuk poznánya Kriſtuſſevoga pripelala TF 1715, 3; bláſeno ino tiho preminenye engedüvau TF 1715, 30; Blásen je on Cslovik SM 1747, 91; Bláj'zen bojdi BKM 1789, 7; Od blásenoga zvelicsánſztva BKM 1789, 95; vu vecsznoszti blá'zenoj KAJ 1848, 4; blá'zeno vüpazen KŠ 1754, 126; na blá'zeni 'zitek KŠ 1771, 590; Blá'zeno Sz. Trojſztvo KM 1783, 10; bláj'senomi Trojſztvi SŠ 1796, 7 bláženejši -a -e blaženejši: Blá'zenejſa je pa KŠ 1771, 504 nájbláženejši -a -e najblaženejši: Nebeſko Králestvo je náj blá'senejse prebivanya meſzto KMK 1780, 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bledenje -a (bledenje, bledene) samostalnik srednjega spola1. nerazločno govorjenje besed brez razumevanja; SODOBNA USTREZNICA: momljanje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
blizi4 predlog z rodilnikom1. za izražanje majhne razdalje; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. za izražanje majhne časovne oddaljenosti; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: 77 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
blizu4 členek1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
2. izraža, da se bo dogodek, dejanje kmalu uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
blížnji -a -e tudi blížni -a -o prid. bližnji: vu blisnyo trsztino KOJ 1848, 4; v-bli'znyem lôgi AI 1875, kaz. br. 7; bli'zni lidjé me ne povr'zejo AIP 1876, br. 5, 6 blížnji -a -e sam. bližnji: Naj blisnyega blága ne po'seleimo KM 1783, 10; blisnyemi tvojemi TF 1715, 9; proti tvoiemi blisnyemi ABC 1725, A4a; Bougi i bli'znyemi KŠ 1771, 725; nasemi bli'znyemi BRM 1823, VII; Blisnyega ſzvojega vbogoga obleicsi SM 1747, 88; lübi bli'znyega KŠ 1754, 28; ſzvojega bli'snyega KM 1790, 18; kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim glihati TF 1715, 14; Preporácsam ti bli'snye, priátele KM 1783, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bližnji2 -a -e (bližni) pridevnik1. ki je krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. ki je časovno najmanj oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: prihodnji
3. v zvezi z žlahta ki je soroden s kom po krvi; SODOBNA USTREZNICA: krvni
4. ki je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
FREKVENCA: 104 pojavitve v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bljuvati bljujem (bluvati) nedovršni glagol kdo izmetavati iz želodca; SODOBNA USTREZNICA: bruhati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bmski -a -o prid. češki: obláda bömszkoga Holubára AI 1875, br. 1, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bobnati -am nedovršni glagol kdo ritmično udarjati na boben, pavke, običajno pri petju, plesu; SODOBNA USTREZNICA: bobnati, igrati na pavke
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bobotati -očem nedovršni glagol ekspresivno, kdo vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, čenčati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bodi2 (bodi, budi) členek1. za prirednim veznikom ali v zvezi s tudi poudarja vzporedno, lahko manj pričakovano možnost; SODOBNA USTREZNICA: pa
2. v zvezi s členico koli oz. s prislovi in zaimki s sestavino koli poudarja poljubnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: že
3. za prirednim veznikom stopnjuje povedano z omembo dodatne, manj pričakovane, pogosto negativne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: celo
4. za prirednim veznikom izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: samo
5. izraža dopustitev česa, soglašanje s čim
FREKVENCA: 30 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bodljaj m, F
4,
ampelosleuce, -es, koren ẛa
bodlaje, ẛa bolezhino;
cedrestis, -is, korèn ẛa
bodlaje, bluṡzh;
pleuriticus, -a, -um, kateri ima
bodlaje;
pleuritis, -dis, bodlaji, kadar eniga na ſtrani bode
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bodóuči -a -e prid. navzoč, bivajoč: vu ſzvétom hiſtvi bodoucſim KŠ 1754, 46; I váſz bodoucse mrtve KŠ 1754, 72; zadovolte ſze nazoucſi bodoucsim KŠ 1754, 64; pokoren bodoucſi Otſi KŠ 1754, 106; vu naſem vrejmeni bodoucsi KŠ 1771, A3a; pravicsen bodoucsi KŠ 1771, 6; tebi eti zaisztino nazoucsi bodoucsemi ponizno naklányam KM 1783, 55; 'znyimi bodoucs BKM 1789, 123; Boug bodoucſi ſzramoto trpo BKM 1789, 72; vu dobrouti bodoucsi KM 1796, 27; brezi tüvárissa bodoucsi SIZ 1807, 4; pod Korounov bodoucsi Národje KOJ 1833, VIII; na klánye bodôcse ovczé TA 1848, 36; brez jálnoszti bodôcsim TA 1848, 11; Vu knigaj bodôcse piszke KAJ 1870, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bódran -a m
Tolkalni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom,
bíti [kot] máli bóg,
bóg je vzél kóga k sêbi,
bogá za jájca držáti,
bogá za jájca prijéti,
bogôvi v bélem,
bógu čàs krásti,
bógu za hŕbtom,
držáti se kot lípov bóg,
hvála bógu,
kjér bóg rôko vèn molí,
ležáti bógu za hŕbtom,
máli bóg,
ne báti se ne bogá ne hudíča,
ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu,
ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga,
počútiti se kot bóg,
počútiti se kot máli bóg,
pod mílim bógom,
prizòr za bogôve,
sedéti kot lípov bóg,
státi kot lípov bóg,
[ták], kot je bóg ustváril kóga,
živéti bógu za hŕbtom,
živéti kot máli bóg
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bogastvo2 -a (bogatstvo, bogastvu, bogastvo, bogatstvu) samostalnik srednjega spola1. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
3. velika količina, množina, mera; SODOBNA USTREZNICA: obilje
4. kjer ima kdo neomejeno oblast; SODOBNA USTREZNICA: kraljestvo
FREKVENCA: 69 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bogašentavec -vca samostalnik moškega spola kdor preklinja, sramoti Boga; SODOBNA USTREZNICA: bogokletnik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bogašentovanje -a (bogašentovajnje, bogašentovanje, bogašentovane) samostalnik srednjega spola preklinjanje, sramotenje Boga; SODOBNA USTREZNICA: bogokletje
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bogat2 -a -o pridevnik1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bòj Frazemi s sestavino bòj:
bòj do zádnjega díha,
bòj na nòž,
bòj na življênje in smŕt,
bòj z mlíni na véter,
bòj za prôstor pod sóncem,
bòj za stólček,
ne bòj, mesársko klánje
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
boječi -ega posamostaljeno1. kdor čuti strah, je prestrašen zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: boječi
1.1 kdor iz strahu pred posledicami javno ne izpoveduje vere
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bolan -lna -o pridevnik1. ki je telesno oslabel zaradi motnje v razvoju ali delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolan
1.1 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem, s čim ki ima motnjo, navedeno v dopolnilu
1.2 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem ki ima motnjo delovanja organa ali skupine organov, navedenih v dopolnilu
2. ki zaradi določene motnje ne deluje pravilno; SODOBNA USTREZNICA: bolan
3. ki čuti duševne bolečine
3.1 v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom od česa ki je zaradi duševnega trpljenja telesno oslabel; SODOBNA USTREZNICA: bolan
FREKVENCA: 289 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bolje2 (bule, bujle, bolje, bojle, bulje) primernik povedkovnika1. primrk., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. presež. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
4. primrk., v členkovni rabi, negotovo izraža soglasje, privolitev
FREKVENCA: 89 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
boljši4 (bulši) primernik povedkovnika1. primrk. izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, boljše
1.1 primrk., z nikalnico, v zvezi z bi izraža nasprotno možnost uresničitve od zanikane
2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, boljše
2.1 primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri
FREKVENCA: 51 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Bóoz -a m Booz: Boóz je pa poroudo Obeda KŠ 1771, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bornít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
borovnica ž, F
4,
mirthetum, tú meiſtu, kir laṡhke
borovnize raſtejo;
myrteus, -a, -um, myrtinus, -a, -um, kar je od léſſa teh laṡhkih
borovnyz;
myrtidanus, -a, -um, vinum myrtidanum, vinu v'katerim je tá leiṡ teh laṡhkih
borovnyz;
myrtus, -ti, laṡhke
borovnize, je enu gmain drivú. Isa:55
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: borovnica ž, vaccinium barovnize Scopoli
[273: Vaccinium. Carniol. Baraunitze fructus; pod Nom. Carn. ni tega imena]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
boršt -a (boršt, borst°, voršt) samostalnik moškega spola z drevjem strnjeno poraslo zemljišče; SODOBNA USTREZNICA: gozd
FREKVENCA: 58 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
boulangerít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bòži -a -e prid. 1. božji: boſi ſztráih TF 1715, 4; Bosja zápoved TF 1715, 11; Bo'sa miloſcsa KMK 1780, 6; bo'sja hi'sa KOJ 1845, 24; Bosje ime SM 1747, 86; Réd Bosji SM 1747, 36; Bo'zi dár KŠ 1754, 82; Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; králeſztvo Bo'ze KŠ 1754, 39; Agnyecz Bo'si KM 1783, 10; od právoga Bosjega návuka TF 1715, 3; iména Bosega ABC 1725, A4a; Duhá Bo'zega KŠ 1771, 71; Bo'so ſzrditoſzt SŠ 1796, 10; k-Bo'soj ſzlu'sbi KMK 1780, 50; med szlu'zbov bo'zov KAJ 1848, 1; deſzét zapoveidi Boſi TF 1715, 18; Deszétere Bosie Zapovidi ABC 1725, A4a; csudni dejl Bo'si KM 1796, 4 2. v zvezah: boži žlak kap: bo'si 'slak KOJ 1833, 157; božapout božja pot: Z-té bo'sepouti KOJ 1848, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
božič -a m božič:
od vſeh ſvetnikou dan do Boshizha rod. ed. (II, 4)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bôžji -a -e v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi Bôžji, v zvezah božji grob, božja pot tudi bóžji (ó; ó; v zvezah ọ̑)
1. ~a volja; ~e zapovedi; vznes.: ~a beseda |evangelij|; ~a njiva |pokopališče|
2. privzdig.: služabnik ~ duhovnik; hiša ~a cerkev; služba ~a maša; poud. šiba ~a |velika nesreča, nadloga|
3. poud.: ves ~ dan |ves dan|; Molči, človek ~ |izraža podkrepitev|; Križ ~, kaj bo iz tega |izraža začudenje, presenečenje|
4. rastl. ~e drevcebôžje -ega s, pojm. (ó) star.: božjast; kap, infarktpo bôžje nač. prisl. zv. (ó) ~ ~ častiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém],
brúndati v brádo,
dajáti kàj na brádo,
dáti kàj na brádo,
gósti v brádo,
hahljáti se v brádo,
hihitáti se v brádo,
iméti brádo,
iméti [žé] brádo,
kàj z brádo,
kózja brada,
kózja bráda,
Matjáževa bráda,
momljáti v brádo,
mrmráti v brádo,
prodájanje na brádo,
prodáti na brádo,
smehljáti se v brádo,
viséti za brádo,
zabrúndati v brádo,
zamrmráti v brádo,
zgódba z brádo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bran2 -a -o deležnik ki se ga bere, prebira; SODOBNA USTREZNICA: bran
FREKVENCA: 15 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
branjenje -a (branene, branjenje) samostalnik srednjega spola1. varovanje pred čim neprijetnim, nezaželenim; SODOBNA USTREZNICA: obramba, zaščita
2. prizadevanje, da se ne zgodi kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: preprečevanje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta,
iméti kóga ràd kot bráta,
kàkor bràt in sêstra,
kot bràt in sêstra,
med bráti [je kàj vrédno],
spoštováti kóga kot bráta,
tôpli bràt,
vínski bràt
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brat -a samostalnik moškega spola1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: brat
2. pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.1 Jezus Kristus, ki se je z učlovečenjem približal človeku
2.2 kdor ima v verski skupnosti isto vlogo
3. pripadnik skupnosti, ki jo povezuje sorodstvo; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
4. pripadnik rodovne, narodne skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: rojak
5. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča v življenju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
6. član cerkvenega reda; SODOBNA USTREZNICA: redovnik
7. s prilastkom kdor se ukvarja z isto dejavnostjo
8. kdor je komu blizu kakor brat FREKVENCA: približno 2700 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bratec -tca (bratac) samostalnik moškega spola1. ekspresivno moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: bratec
2. ekspresivno pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: bratec
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brátev -tve tudi brátva -e ž (ȃ) glagolnik od brati 4:a) pravočasna bratev pri hruškah je važna b) oktobra je pravi čas za bratev / iti v bratev // nar. vzhodno čas trgatve: ob bratvi so ljudje spali kar na peči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bratovščina -e (bratovščina, bratovšina, bratovščena, bratavščina) samostalnik ženskega spola1. razmerje kot med brati; SODOBNA USTREZNICA: bratstvo
2. pogosto v zvezi s krščanski povezanost ljudi z Bogom in med seboj; SODOBNA USTREZNICA: (krščansko) občestvo
3. verska skupnost ljudi, ki živijo po določenih pravilih, navadno v skupini; SODOBNA USTREZNICA: red, redovna skupnost
4. stanovska skupnost vernikov z nabožnimi in socialnimi nalogami; SODOBNA USTREZNICA: (cerkvena) bratovščina
FREKVENCA: 49 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brazilianít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brezen1 -zna samostalnik moškega spola tretji mesec v letu; SODOBNA USTREZNICA: marec
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brinje -a (brinje, brine, brijnje) samostalnik srednjega spola1. zimzeleno iglasto grmovje z drobnimi temno modrimi plodovi; SODOBNA USTREZNICA: brinje
1.1 droben okrogel temno moder plod brina; SODOBNA USTREZNICA: brinova jagoda
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brinjov -a -o (brinjov, brinov) pridevnik ki se nanaša na brinjo, brinje; SODOBNA USTREZNICA: brinov, brinjev FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brítev Frazemi s sestavino brítev:
brez brítve obríti kóga,
nabrúšen kot brítev,
óster kot brítev
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brliti -im nedovršni glagol kdo nepravilno obračati zrklo glede na smer gledanja; SODOBNA USTREZNICA: škiliti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brlòg Frazemi s sestavino brlòg:
lêvji brlòg,
vólčji brlòg
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brlog -a samostalnik moškega spola bivališče zveri, zlasti v kaki votlini; SODOBNA USTREZNICA: brlog
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
broč
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brodnik -a samostalnik moškega spola kdor s plovilom prevaža ljudi in tovor čez vodo; SODOBNA USTREZNICA: brodar, ladjar
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brodovina -e samostalnik ženskega spola plačilo v denarju za prevoz s plovilom
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brojiti -im dovršni in nedovršni glagol kot slovarski zgled opaziti, dojemati, občutiti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brst -i samostalnik ženskega spola1. nastavek lista, poganjka, komaj razvit iz popka; SODOBNA USTREZNICA: brst
2. suho, odpadlo vejevje; SODOBNA USTREZNICA: dračje, suhljad
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bršljan -a (bršlan) samostalnik moškega spola zimzelena rastlina, ki se pri rasti oprijema dreves ali zidu; SODOBNA USTREZNICA: bršljan
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brum -a -o pridevnik1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bruma -e samostalnik ženskega spola1. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
1.1 stanje, v katerem se kaže natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
2. v Novi zavezi kar se kaže v božjem odrešenjskem delovanju na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
2.1 v Stari zavezi kar se kaže v božjem delovanju na človeka kot pomoč, kazen; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
3. kar se kaže v človekovem sprejemanju božjega odrešenjskega delovanja in božje volje; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
4. kar je v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost, poštenost
5. kar zaradi ponavljanja postane človekova značilnost; SODOBNA USTREZNICA: navada
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brumen2 -mna -o (brumen, bruman) pridevnik1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
1.1 ki izkazuje/odraža človekovo natančno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2. ki odrešenjsko oz. kot sodnik deluje na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
3. ki sprejema božje odrešenjsko delovanje in božjo voljo ter ravna v skladu z njima; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
4. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten
5. ki po božjem delovanju preide od greha k milosti; SODOBNA USTREZNICA: opravičen
FREKVENCA: približno 1600 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brús -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brz prid., F
4,
celeris, celer, hiter, jedern,
berṡ;
gnavus, -a, -um, fliſſig, hiter,
berṡ;
praepes, -tis, hitar na nogah, lagák,
berṡ;
satagere, ſe pofliſſati, hiter, inu
berṡ biti, ṡkarbéti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
brz -a -o pridevnik ki lahko opravi kako pot v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hiter
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
buča1 ž, F
7,
bryonia, en koren od pluszha, ali divja
buzha;
colocynthis, -dis, coloquint, divja
buzha;
cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry puṡzhanîe;
cucurbitinus, -a, -um, ut cucurbitina pyra, hruṡhka kakòr
buzhe;
hedera, buzha. Jonae 4.v.6;
superflorescere, na ſadu zveſti, kakòr na
buzhah;
taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja
buzha, ali pluzh
[!]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
buddingtonít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
buhranje -a (buhranje, buhrajne, buhrajnje, vuhrajnje, uhranje) samostalnik srednjega spola1. posojanje na zelo visoke, oderuške obresti ali prodaja za zelo visoko, oderuško ceno
2. hlepenje po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bújti -jem dov. ubiti: iſzkali ſzo ga bujti KŠ 1771, 279; vcselé bujti AI 1875, kaz. br.; da ne bujes zro'zjom BKM 1789, 183; buje KŠ 1754, 36; steroga i búje KOJ 1848, 4; csi [človeka] skerjouv bujemo KŠ 1754, 38; nike bujete KŠ 1771, 78; goſzpodára bujjejo KŠ 1771, 67; v najvékšoj sili gamilo bujejo AI 1878, 18; bujmo ga KŠ 1771, 70; me bujo KŠ 1771, 462; ſzo je pa bujli KŠ 1771, 210 bùjti -a -o ubit: ſztvari ſzo bujte KŠ 1771, 72; bujt je v-Perſii BKM 1789, 329
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bukve -kov/-kvi (bukve, bugve, buhkve) množinski samostalnik ženskega spola1. večje število trdno sešitih popisanih ali tiskanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
1.1 biblijsko trak iz zlepljenih, enostransko ali obojestransko popisanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjižni zvitek
2. delo, stvaritev v obliki knjige; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
3. večje število trdno vezanih listov za zapisovanje
4. večja enota obsežnejšega literarnega besedila; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 37 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bula1 -e samostalnik ženskega spola svečana (papeška) listina s kovinskim pečatom; SODOBNA USTREZNICA: bula
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
burfel -fla (burfel, birfel) samostalnik moškega spola štiriogelni predmet s pikami na ploskvah, ki se uporablja pri igrah na srečo; SODOBNA USTREZNICA: kocka
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
butara -e (butora, butara, butera, botora) samostalnik ženskega spola1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop
3. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3.1 biblijsko prerokba, ki napoveduje božjo kazen zaradi grehov
4. kar mora kdo storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
4.1 kar se obvezno da/daje oblastem v denarju, naturalijah ali delu; SODOBNA USTREZNICA: dajatev, tlaka
FREKVENCA: 224 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
bypass bypassa; tudi bájpas samostalnik moškega spola [bájpas] 1. priprava, ki nadomesti, obide obolelo žilo ali drug votel organ; SINONIMI: iz medicine obvod 1.1. operacija, pri kateri se vstavi ta priprava; SINONIMI: obvod
2. vod, ki nadomesti, obide neprehoden, prekinjen del glavnega voda; SINONIMI: obvod
4. ekspresivno kar omogoča okoriščanje, zlorabo zaradi neustreznosti, nedorečenosti zakonodaje, predpisov; SINONIMI: ekspresivno obvod
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bypass ‛obvod’, iz pass by ‛obiti’ iz pass ‛iti mimo’ in by v pomenu ‛mimo, ob’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cagavi -ega (cagavi, cagovi) posamostaljeno1. kdor dvomi o čem, malo verjame v kaj; SODOBNA USTREZNICA: nejeverni, maloverni
2. kdor ima premalo poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopetni, neodločni
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cagost -i samostalnik ženskega spola1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
1.1 stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cah nepregibni pridevnik negotovo trdno držeč, žilav, upogljiv
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež
4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
calderít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cartan del., F
4,
decorus, lubeṡniu, leip,
zartan, lubankaſt, ſhtaltin, ſnaṡhin;
perdecorus, -a, -um, cilú leip, inu
zartan, brumen, inu lubesniu;
tenellus, -a, -um, mekák, tenák,
zartan;
tenerescere, zartanu ratati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cartano prisl., F
4,
elegans, -tis, zhèden,
zartanu leip;
tenerè, zartanu;
venustè, lubeṡnivu, lipú,
zartanu;
venustus, -a, -um, zartanu leip, inu lubeṡniu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cedrov -a -o pridevnik1. ki se nanaša na cedre; SODOBNA USTREZNICA: cedrov 2. ki je iz cedrovega lesa; SODOBNA USTREZNICA: cedrov
FREKVENCA: 36 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ceha -e samostalnik ženskega spola1. lahkotna zabava v družbi, povezana s popivanjem; SODOBNA USTREZNICA: veseljačenje
2. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za pijačo; SODOBNA USTREZNICA: zapitek
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cehati -am nedovršni glagol1. kdo lahkotno se zabavati, popivati v družbi; SODOBNA USTREZNICA: veseljačiti
2. kdo lahkomiselno, grešno živeti, ne misleč na posledice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
céili tudi cêli -a -o prid. cel, ves: czêli ſzvêt BRM 1823, 3; cêli dén KAJ 1870, 8; Cêli dén AI 1878, 7; czeili den TF 1715, 46; czeili Red SM 1747, 50; czeiloga kerſchánſzkoga návuka TF 1715, 10; cejlo i csiſzto dr'záno KŠ 1771, A2b; oſztáne czejlo BKM 1789, 20; Lübi zceile Düſſe TF 1715, 18; z-czejle Europe KOJ 1848, 10; na czejlo ſzvéto piſzmo KŠ 1771, A8a; vczeilom naſſem ſitki TF 1715, 12; po czejloj gmajni KŠ 1754, 195; nad czejlov zemlouv KŠ 1754, 95; tejla lejpa czejla SŠ 1796, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cel -a -o (cel, cejl) pridevnik1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen
2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten
2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa
2.2 ki zajema vse člane kake skupine
3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves
4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel
FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
celadonít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
celestín -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
céna Frazemi s sestavino céna:
plačáti visôko céno [za kàj],
popóprane céne,
za nobêno céno,
za vsáko céno,
zasoljêna céna,
zasoljêne céne
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ceremonijski -a -o (ceremoniski, ceremoniški) pridevnik ki se nanaša na verske obrede; SODOBNA USTREZNICA: obredni
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cêrijev allanít -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cêrijev fergusonít -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cêrijev monacít -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cêrijev parisít -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti
4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cerkov2 ž, F
4,
ecclesia, Cerkou, ali ena gmaina, ali v'kup ẛbraliṡzhe;
ecclesia militans, Cerkou voiṡkujezha, ſhe na tem ſveitu;
ecclesia triumphans, krailujezha
Cerkou v'Nebeſſih;
schismaticus, -a, -um, en odlozhen od ſvete
Cerque, inu odverṡhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cerkvèni -a -o prid. cerkven: Czérkveni Réd KM 1790, 111; Peszmaricza Cérkvena KOJ 1845, 5; Cérkveno ino szvetszko Goszpodo KOJ 1848, 33; Czérkvene zapouvidi KM 1790, 110; Czérkveni Voditelov KMK 1780, 42; cérkvenih peszem KOJ 1845, 4; Országa crkveni prednyarov AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ceruleít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cesar m, F
4,
aliqua [verba] per C. scribenda sunt, ut Christus, Cerkue,
et alia similia, ut Caeſsar, Capitan,
etc:;
imperator, ceſsar: ali kateri ima obláſt ṡavkaṡati;
imperatorius, -a, -um, kar enimu
Ceſſarju, ali ṡavkaṡavzi ſliſhi;
perduellio, -onis, en perſeṡhni ſovraṡhnik ſvoiga
Ceſſarja, kraila, ali Firṡhta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cesarica -e samostalnik ženskega spola cesarjeva žena, vladarica; SODOBNA USTREZNICA: cesarica
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cevg -a (ceug, ceuk*) samostalnik moškega spola1. priprava za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: orožje
2. predmet, ki se uporablja pri kakem delu; SODOBNA USTREZNICA: orodje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ch črkje1. pri Trubarju stalna zveza črk c in h, ki označuje soglasnik h; SODOBNA USTREZNICA: ch
2. pri Krelju stalna zveza črk c in h, ki označuje soglasnik ć; SODOBNA USTREZNICA: ch
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cianoficêjski škrób -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cifra -e samostalnik ženskega spola znak za število; SODOBNA USTREZNICA: številka
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cìfrasti -a -o prid. okrašen, olepotičen: czifraſzti Zvacsin SIZ 1807, 56; czifraszti KOJ 1833, 178; czifraszti gabánye KOJ 1845, 44; cifraszti cajgarje KAJ 1870, 116; nê je cifraszta AIP 1876, br. 10, 5; Dekle cifraszte gizdáve AIP 1876, br. 9, 4; 'zeno cifraszto szi vzeme KAJ 1870, 152
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ciim -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola biblijsko divja žival, domnevno štirinožna ptica
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cijaziti° -im (cijaziti, cjaziti) nedovršni glagol kdo; koga s silo povzročati, da se kdo hitro, sunkovito premika po podlagi; SODOBNA USTREZNICA: vlačiti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cíklosilikát -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cilj -a (cil, cilj) samostalnik moškega spola1. kar se hoče doseči s prizadevanjem, usmerjenim k uresničitvi česa; SODOBNA USTREZNICA: cilj, smoter
2. določena najvišja ali najnižja stopnja, meja česa; SODOBNA USTREZNICA: omejitev
2.1 kar kaj opredeljuje, omejuje; SODOBNA USTREZNICA: okvir
2.2 črta, ki ločuje, razmejuje ozemlja; SODOBNA USTREZNICA: meja
3. prenehanje česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
4. predmet ali oseba, v katero se strelja; SODOBNA USTREZNICA: tarča
FREKVENCA: 69 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cimbale -bal množinski samostalnik ženskega spola1. tolkalo iz dveh bakrenih pokrovk, navadno za ritmično spremljavo obrednih plesov
1.1 igranje na to glasbilo
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cinkít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ciprešov -a -o pridevnik1. ki se nanaša na ciprese; SODOBNA USTREZNICA: cipresni
2. ki je iz cipresovega lesa; SODOBNA USTREZNICA: cipresov
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cirkón -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
církus Frazemi s sestavino církus:
béli církus,
cél církus,
délati církus,
jè cél církus,
napraviti cél církus,
naredíti cél církus,
nastál je cél církus,
zgánjanje církusa,
zgánjati církus
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
církus -a m
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cLPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [cə̀lə̀], rodilnik [cə̀lə̀] in [céèl], rodilnik [céèl]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cm2Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
IZGOVOR: [cə̀mə̀ na kvadrát, na drúgo], rodilnik [cə̀mə̀ na kvadrát, na drúgo] in [céèm na kvadrát, na drúgo], rodilnik [céèm na kvadrát, na drúgo]
ZVEZE: N/cm2
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cofel -fla samostalnik moškega spola tvorba iz ledu, ki nastane z zmrzovanjem kapljajoče vode; SODOBNA USTREZNICA: ledena sveča
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
colemanít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
confessio – samostalnik ženskega spola besedilo, ki vsebuje glavne resnice, nauke krščanske cerkve; SODOBNA USTREZNICA: veroizpoved
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cordierít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cornwallít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
creedít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cugelj m, F
4,
chamus, vel camus, brusdè, ali
zugil;
habena, -ae, zugil per berṡdah;
infrunitus, -a, -um, neſitin, kateri ſe prevezh naṡhre inu napye, nafernîen: tudi pres
zugla, nepametin, neſramin, nepoṡhten, kateri ſe ne more ṡdarṡhati. Eccl:23,26;
lorum, jermen,
zugel, ſléhernu jermenîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cúker Frazemi s sestavino cúker:
bíti kàkor iz cúkra,
ne bíti iz cúkra,
sládek kàkor cúker
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cuker -kra (cuker, cukar) samostalnik moškega spola1. navadno bela kristalna snov, ki se uporablja za slajenje; SODOBNA USTREZNICA: sladkor
1.1 kar dobrodejno vpliva, deluje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cukniti -nem dovršni glagol kot slovarski zgled sunkoma potegniti; SODOBNA USTREZNICA: cukniti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
culce -a samostalnik srednjega spola več manjših, skupaj povezanih istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: sveženjček
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cunjast prid., F
4,
amphimallum, en gvant
zunaſt, reſtergan, na obéh ſtranéh zotaſt;
lacernatus, -a, -um, zunîaſt, zandrou;
pannosus, -a, -um, zunaſt, reſtergan;
pexatus, -a, -um, v'zuniaſt gvánt oblézhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
curati -am nedovršni glagol kdo; (na kaj) opravljati malo potrebo; SODOBNA USTREZNICA: urinirati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cvek -a samostalnik moškega spola1. tanek valjast ali kvadrast predmet za pritrjevanje, ki ima na enem koncu konico, na drugem pa glavico; SODOBNA USTREZNICA: žebelj
1.1 lesen žebljiček, zabit v središče tarče; SODOBNA USTREZNICA: klinček
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cvergeljc m, F
4,
mimus, -mi, en
zvèrgelz, en ſméſhni kauklerṡki zhlovik, kateri ṡná vſe oponaſhati;
nanus, -a, -um, en
zvergelz;
pomilio, -onis, en
zvergelz, maihin moṡhyz;
pumilio, -onis, pumilus, -a, -um, en
zvèrgelz
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča] 1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea 1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
cviblajoč (cvivlajoč, cviblajoč) deležje izraža negotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomeč
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čakanje -a (čakanje, čakane, čakajnje, čakajne) samostalnik srednjega spola1. na koga/kaj življenje v upanju, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovanje
1.1 česa posebno čustveno razpoloženje zaradi pričakovanja česa usodnega
3. iskanje priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežanje
4. zavlačevanje, odlašanje s pričetkom česa
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čàkati -am nedov. 1. čakati, biti, ostati na kakem mestu, zlasti koga pričakujoč: csakao bom AIN 1876, 45; bo csakao AIN 1876, 47; tebé csákam veſz dén KŠ 1754, 157; ki tebe csáka SM 1747, 93; Pride goſzpodár vu dnévi, vſterom ga ne csáka KŠ 1771, 214; Gda bi je pa Paveo vu Atheni csakao KŠ 1771, 395; Pride gda ga ne-bomo csakali SŠ 1796, 8; I lüſztvo je csakalo Zakariáſa KŠ 1771, 162; ár ſzo ga vſzi csakali KŠ 1771, 195; Priso je 'ze ſteroga ſzo csakali BKM 1789, 34; Z velikov potrpljivostjov čáka na miši AI 1878, 9; Ár escse jáko, jáko malo vrejmena csákajte KŠ 1771, 690; Gotovi ga csákajte BKM 1789, 12; Nyega tak vszi csákajte BRM 1823, 7; pren. tanácsnik, ki je tüdi csakao králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 154; ti ſzi te pridoucsi, ali pa drugoga mámo csakati KŠ 1771, 35; vſzak dén csákam tebe [Bog] SM 1747, 93; vmoje ſzrczé Hodi, ár csáka tebé BKM 1789, 8; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20 2. biti pripravljen, da se bo kaj zgodilo: Komaj čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4; ár li od tébe ſzamoga csáka düsa moja ſzvoj trouſt KŠ 1754, 230; Trebeje prisseſno veſzelo csakati tvoje reči SM 1747, 83; i od nyega [Boga] li pomoucs proſziti ino csakati KŠ 1754, 15; Májo pa gviſno odküplenye zonih tſakati SM 1747, 30; Bo'zo kaſtigo za gvüsno na náſz csakati moremo KŠ 1754, 213; tou pa ni ſzTruberovoga niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; i’ nigdár nej eden od toga drügoga prevecs doſzta 'seleti, ali csakati SIZ 1807, 10; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; Od nyega csákam vecsnoszti prebitek KAJ 1848, 7; Ovo, Oráts, tsáka zemléi drági ſzád SM 1747, 28; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Ár mi po Dühi zvöre vüpanye pravicsnoſzti csákamo KŠ 1771, 567; eden lejpi i veszéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; kaj me vézanya i ſztiſzkávanya csákajo KŠ 1771, 405; od nyega lejko batrivno csákajo pomoucs SIZ 1807, 8; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; Dozdaj szam trplivo csakao od drügih Zemlákov áldov KOJ 1833, IIII; Ár je csakao meſzto, ſtero fundamentome má KŠ 1771, 691; Simeon je csakao obeſzeljé Izraela KŠ 1771, 169; Zaváhlo csako AI 1875, kaz. br. 7; kints ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali AI 1875, A8a; Gda bi pa lüſztvo csakalo, i vſzi bi ſzi miſlili od Ivana AI 1875, 174; pren. Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8 3. ne začeti kakega dela: izda eden na drugoga csáka, – niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Vnogih, ráj csákajo szejanyom, ka naj velika szêtva ne zraszté KOJ 1833, 1 4. biti v prihodnosti namenjen za koga: 'ze naprepolo'zeno, koliko dohodkov miniszter csáka AI 1875, kaz. br. 2; orszácsko szpráviscse, na stero vnogo dugovány oprávlanya csáka AI 1875, kaz. br. 1 čakajóči -a -e čakajoč: csakajoucsi doubo je obecsanye KŠ 1771, 680; Csakajôcs szem csakao TA 1848, 32; zdihávamo csakajoucsi ſzinovcsino KŠ 1771, 465; nad timi csakajôcsimi TA 1848, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čakati -am nedovršni glagol1. biti, ostajati na kakem mestu, upajoč
1.1 kdo/kaj; kogarod., koga/kaj, na koga da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2 kdo; koga/kaj, na kaj da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.1 v nizu, namenjenem ponazoritvi načina zapovedovanja, kdo; s prisl. določilom kraja biti, ostajati na kakem mestu; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.2 kaj; s prisl. določilom količine časa biti, ostajati v kakem stanju; SODOBNA USTREZNICA: vzdržati
2. kdo; na koga ostajati na kakem mestu z določenim namenom, navadno skrivoma; SODOBNA USTREZNICA: prežati
2.1 kdo; na koga iskati priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežati
3. kdo/kaj; česa, kaj, na kaj živeti, upajoč, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.1 kdo; komu živeti, računajoč, da bo kdo od koga (upravičeno) kaj dobil; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.2 kdo/kaj; kaj, na koga/kaj, navadno s prisl. določilom načina biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
4. kdo/kaj; kaj, na koga/kaj zaupati komu/čemu, verovati v koga/kaj
5. kdo; kaj, s čim, navadno s prisl. določilom količine časa ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: odlašati, zavlačevati
6. kdo; na kaj, s prisl. določilom kraja in/ali časa biti, ostajati buden z namenom zaznati nevarnost; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
7. kdo; na kaj paziti na kaj, varovati kaj
8. kaj; na koga biti v prihodnosti namenjen, določen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
8.1 kaj; na koga biti pripravljen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čaroít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čàs Frazemi s sestavino čàs:
bógu čàs krásti,
čàs debélih kráv,
čàs kíslih kúmaric,
čàs súhih kráv,
hodíti v korák s čásom,
íti v korák s čásom,
krásti kómu čàs,
ogledálo čása,
otròk svôjega čása,
stópati v korák s čásom,
stópiti v korák s čásom,
ujéti korák s čásom,
v ogledálu čása,
védeti, kdáj je čàs za spánec in žgánec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj,
bíti v část svôjemu iménu,
bíti v [velíki] části,
bíti v [velíkih] častéh,
délati část svôjemu iménu,
iméti kóga/kàj v [velíki] části,
iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh,
ne bíti pod častjó kómu kàj,
ne zdéti se pod častjó kómu kàj,
zdéti se pod častjó kómu kàj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten
1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren
2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen
3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
častit -a -o (častit, čestit) pridevnik1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
častitljiv prid., F
4,
celebris, imenitin,
zhaſtitliu;
honorificus, zhaſtitliu, zhaſtiten;
magnificus, -a, -um, zhaſtitliu, viſſoku hvalen;
perhonorificus, -a, -um, ſylnu
zhaſtitliu, cilú zheſtitin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
častni -ega posamostaljeno1. komur se izkazuje zelo pozitiven odnos zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: častivredni, spoštovani
2. kar je namenjeno počastitvi koga; SODOBNA USTREZNICA: častno
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
času prislov izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ nečè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
če (če, ča) veznik1. v pogojnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi če – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.2 navadno v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
2. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; danes čim
2.1 v zvezah če + primrk. prisl./prid. – tem/ø + primrk. prisl./prid.
2.2 samo v TPo 1595, v zvezah če + primrk. prisl./prid. – stem + primrk. prisl./prid.
3. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkirani zvezi če lih/glih, pogosto v zvezi s tako za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
3.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
4. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
5. v predmetnih odvisnih stavkih, navadno s pogojnim naklonom za izražanje možnosti, negotovosti; SODOBNA USTREZNICA: če
5.1 v zvezi če – ali (nikar) za izražanje izbire
6. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, tudi v zvezi če – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6.1 za izražanje okoliščin, v katerih se ponovi dejanje nadrednega stavka
7. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem
8. v zvezi če – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: 201 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čebelárstvo -a s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čebul -a (čebul, žbul) samostalnik moškega spola začimbna rastlina s cevastimi listi ali njeni omeseneli podzemeljski deli; SODOBNA USTREZNICA: čebula
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čeden -dna -o pridevnik1. ki ima v moralnem, značajskem pogledu pozitivne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: kreposten
1.1 ki ravna v skladu z družbenimi pravili; SODOBNA USTREZNICA: vljuden
2. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čeden
FREKVENCA: 11 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čèp Frazemi s sestavino čèp:
bíti pijàn kot čèp,
nacedíti se kot čèp,
opíti se kot čèp,
pijàn kot čèp,
tŕd kot čèp
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
česan del., F
4,
fricatus, -a, -um, riban,
zheſſán;
impexus, -a, -um, neṡkamplán, ne
zheſſán, ne reṡzheſſán;
pectitus, -a, -um, zheſſán, pozheſſan, omikan;
pexus, -a, -um, zheſſán, pozheſſan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čéstni -a -o prid. uraden: Vogrszki jezik je országa csésztni jezik AIP 1876, br. 4, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
češnja1 -e (črešna, črešnja, črejšna, češna) samostalnik ženskega spola dolgopecljati, okrogli, koščičasti sad sadnega drevesa; SODOBNA USTREZNICA: češnja
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čéšplja Frazemi s sestavino čéšplja:
pobráti svôjih pét čéšpelj,
pobráti svôjih sédem čéšpelj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
četiri -i -a glavni števnik izraža število 4; SODOBNA USTREZNICA: štiri
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
četŕti -a -o štev. (ŕ) ki v zapovrstju ustreza številu štiri: četrti dan v tednu;
bil je četrti na cilju;
četrtega (4.) julija;
Karel IV.;
četrta vrsta v parterju;
četrto nadstropje;
v četrtem stoletju / četrti del jabolka četrtina
● četrti stan v 19. stoletju delavstvo, proletariat; star. četrta šola četrti razred nekdanje gimnazije
♦ fiz. četrta dimenzija po Einsteinovi teoriji relativnosti čas; rel. četrta božja zapoved; voj. četrta sovražna ofenziva od 20. I. do 5. V. 1943 v Bosni in Hercegovini; prisl.: že v četrto sem ga srečal četrtič; sam.:, pog. voziti s četrto, v četrti v četrti prestavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~ačetŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestaviv četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
četvéri -a -o ločil. štev. četver: Pravicsnoſzti csetvéri ſzád KŠ 1771, 456; táksa je csetvéra KŠ 1754, 85; Od ſzemena vcsetvéro zamlou KŠ 1771, 41; Szcſetvérim tálom KŠ 1754, 43; Zcsetvérim tálom pride BKM 1789, 18; kricsécsi csetvéri grejhi KMK 1780, 90; znaménya ſzo naſzledüvajoucsa csetvéra KMK 1780, 20; od csetvéri ſzlejdnyi Dejl KMK 1780, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čêvelj Frazemi s sestavino čêvelj:
čêvelj žúli kjé kóga,
dáti kóga na čêvelj
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran
1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek
2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez
2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na
3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad
3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad
4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno
4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg
5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez
5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper
7. za izražanje nadrejenosti
7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom
7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom
7.3 danes s predlogom nad z orodnikom
8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi
9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po
10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom
10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost
11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja
11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom
11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12. za izražanje usmerjenosti
12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom
12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom
12.3 dejanja, stanja, čustva
12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom
12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom
12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čezdan1 -a -o deležnik1. ki je dan drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dan, izročen
1.1 v trpniku, (od koga), komu/čemu
2. komu ki je dan drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročen, prepuščen
2.1 čemu (k čemu) ki dopušča vpliv česa na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepuščen
3. komu ki je dan komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podarjen
4. (zavoljo česa) ki mora umreti zaradi česa pomembnega; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čezostati -stanem (čezostati, čriezostati) dovršni glagol1. kaj; komu/čemu biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
2. kaj; (od česa), čemu s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
3. kdo/kaj izraža, da kdo/kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti se
3.1 kdo; komu, s kom ostati živ dlje od zakonca oz. družinskega člana/članov in se zaradi tega znajti v posebnem položaju, stanju; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3.2 kdo ostati živ; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo/kaj; pred čim ostati živ kljub negativnim okoliščinam; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: 111 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
činéjnje tudi činénje -a s dejanje, delovanje: moie csinenye ABC 1725, A5b; moje cſinénye priétno boude SM 1747, 43; cſineinye ſzerczá SM 1747, 51; csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184; Csinejnye KMS 1780, A2; ſze ſzpominajoucsi zcsinejnya vöre KŠ 1771, 615; csinejnye dokoncsajte KŠ 1771, 542; na zadoszta csinejnye KM 1783, 4; zcſineinyem SM 1747, 48; vu cſinényem SM 1747, 49; ſzcsinejnyem KŠ 1754, 21; za vſza tvoja zmenom dobro cſineinya SM 1747, 47; vidite vsza moja csinejnya KM 1783, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
činž -a (činž, činš°, činz, cinž) samostalnik moškega spola1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev
1.1 dajatev, ki jo mora plačevati podrejeno ljudstvo kot znamenje podrejenosti; SODOBNA USTREZNICA: tribut
1.2 v fevdalizmu podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu; SODOBNA USTREZNICA: činž
2. dohodek, zlasti od lastnine; SODOBNA USTREZNICA: renta
2.1 denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti
3. začasna uporaba česa v zameno za plačilo lastniku; SODOBNA USTREZNICA: najem
4. plačilo lastniku za začasno uporabo česa; SODOBNA USTREZNICA: najemnina
FREKVENCA: 71 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
číslọ, n. 1) die Zahl, Dict., Guts., Jarn., Mur., Cig., Jan.; bil je od čisla (dvanajsterih), Trub.; več je naših grehov, kakor peska morskega, kateremu ni čisla, Krelj; (bila sta šteta) v čislo dvanajst(erih) apostolov, Dalm.; preobilo č. besed, Levst. (Nauk), pri čislu, der Zahl nach, Dalm.; im besondern, einzeln: kar nam je koli potreba, tega vsega pri čislu ali vsake reči po sebi pri stvareh iščemo in pobiramo, Krelj; zakaj se je (Kristus) prikazoval tako razločno, pri čislu, "so einzeln", Krelj; ausdrücklich, genau: Kristus pri čislu ne imenuje, kdo bi je imel storiti, Krelj; pri čislu vse krivo dejanje; "genau alle Missethat", Dalm.; — jedinstveno, mnoštveno č., der Singular, der Plural, Levst. (Nauk); — der Status, Cig. (T.); — die Nummer: po čislih zaporedoma tekočih, Levst. (Nauk); — das Datum (rus.), Cig. (T.); — 2) die Rechnung, V.-Cig.; čislo ("ali rajtingo") delati s kom, Abrechnung halten, Dict., Schönl.; — 3) die Rücksicht, die Beachtung: to mu ni v čislu, darum kümmert er sich nicht, Z.; Krog sestre pretekajo, Alenčike v čislu nimajo, Npes.-K.; nisem ga v čislu imel, ich habe ihn nicht bemerkt, Kr.; — v čislu a. v čislih biti geachtet werden; v čislih imeti, achten, hochschätzen; — 4) (hs.) der Rosenkranz, Habd., Cig., Jan., ogr.-C.; — 5) die Randeinfassung eines Tuches oder Tüchels, Cig., Ravn.-M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čislo -a (čislu, čislo, čišlu*) samostalnik srednjega spola1. kar izraža, koliko enot kaj obsega; SODOBNA USTREZNICA: število
2. s prilastkom količina, izražena s številkami; SODOBNA USTREZNICA: število
3. v zvezi ni/prez čisla izraža
3.1 zelo veliko količino; SODOBNA USTREZNICA: brez števila, nešteto
3.2 zelo visoko stopnjo, mero; SODOBNA USTREZNICA: brez konca, neskončen
4. v zvezi pri čislu vsakega posebej; SODOBNA USTREZNICA: posamezno
5. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupni cilji, potrebe; SODOBNA USTREZNICA: skupnost, skupina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čist -a -o pridevnik1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čisto1 (čistu, čisto) prislov1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čistost -i (čistost, čistust, čištost) samostalnik ženskega spola1. stanje brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čistost
1.1 stanje človeka, ki ne krši verskih in moralnih norm
2. stanje človeka, ki se (trajno) zdržuje spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: zdržnost
2.1 stanje človeka, ki spolno občuje le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvestoba
3. s prilastkom, v judovstvu izpolnjenost obrednih predpisov za udeleževanje v kultu; SODOBNA USTREZNICA: čistost
4. stanje brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čistost
5. s prilastkom izvirno stanje česa, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čistost
FREKVENCA: 177 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
členek -nka (člink) samostalnik moškega spola1. gibljiv stik dveh ali več (največkrat prstnih) kosti; SODOBNA USTREZNICA: členek
2. stopnja sorodstva; SODOBNA USTREZNICA: koleno
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
členkôvni členkôvna členkôvno pridevnik [členkôu̯ni] ETIMOLOGIJA: ↑členek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
človečánski -a -o prid. človeški: národ cslovecsánſzki KM 1796, 8; cslovecsánſzko tejlo KM 1796, 4; cslovecsánſzkomi ſitki TF 1715, 29; zdr'závanya cslovecsánſzkoga národa KŠ 1754, 46; Bo'zánſzko i Cslovecsánſzko KŠ 1754, 100; vſzili cslovecſánſzkoi TF 1715, 67; ſzcslovecsánſzkov natúrov KŠ 1754, 101; potrejbcsinam cslovecsánszkim SIZ 1807, 8; zcslovicsánszkimi i zangelſzkimi jezikmi KŠ 1771, 516
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
človèči -a -e prid. človeški: ſzin cslovecſi KŠ 1754, 108; cslovecsa vupaznoſzt BKM 1789, 3; ſzrszé cslovecse preſtimalo SŠ 1796, 5; ſzrczá cslovecsega KŠ 1754, 71; Szini cslovecsemi KŠ 1754, 73; cslovecsoj krhkoucſi BKM 1789, 20; cslovecſo témno pamet TF 1715, 3; Szinôvje sclovecsi TA 1848, 4; ſzo zapouvidi cslovecſe KŠ 1754, 13; vu cslovecsi ſzrczáj KŠ 1754, 91
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
človèčki -a -o prid. človeški: prelejvanje cslovecske krvi KOJ 1848, 87; sze zemla z-cslovecskov krvjov gnoji KOJ 1848, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
človéjstvo -a s 1. človečnost: poſtenyé i cslovejſztvo doli teremo KŠ 1754, 57; Julius cslovejſztvo zkázavſi Pavli KŠ 1771, 424; lejpe cslovejsztva segé KOJ 1833, XIV; právoga cslovesztva KOJ 1845, 4 2. človeškost: Csloveſztvo na ſzé oblejko BKM 1789, 56; polübi cslovêsztvo KAJ 1870, 166; Csini csloveſztvo BRM 1823, 139
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
člòvek -a m, mn. lüdjé lüdí človek: cslovek bodem KAJ 1870; cslovek AIN 1876, 14; kakſté réda cslovik ſzi je KŠ 1754, 9a; cslovik ne 'zivé KŠ 1771, 11; Cslovik KMS 1780, A7b; Szpomeniſze cslovecse TF 1715, 13; ô cslovecse KŠ 1754, 80; ô cslovecse KŠ 1771, 468; drugoga csloveka bogáſztvo KŠ 1754, 51; kerſchánſzkomi csloveki TF 1715, 10; po csloveki ſzekrv nyegova prelijé KŠ 1754, 40; Boug ſzcslovekom KŠ 1754, 258; naj za náſz zcslovekom poſztáne KŠ 1771, 845; z-Cslovekom pouſztao KM 1783, 242; dvá csloveka KŠ 1771, 292; Bo'zi lidje KŠ 1771, 338; ſzvetloszt lüdih KM 1783, 132; vſzejm lidé SS 1796, 4; druge lidi KŠ 1771, 443; vu lidih KŠ 1771, 495
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
človesko (človesku, človesko) povedkovnik1. izraža za človeka značilne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: človeško
1.1 izraža nasprotje z božjim
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čmelj
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čmrlj -a (čmrl) samostalnik moškega spola1. čebeli podobna žuželka z debelim, kosmatim telesom; SODOBNA USTREZNICA: čmrlj
1.1 negotovo samec čebele ali kake druge podobne žuželke; SODOBNA USTREZNICA: trot
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čofitel -tla*/-telna* samostalnik moškega spola1. majhna nočna ptica, podobna sovi; SODOBNA USTREZNICA: čuk
2. v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čolnar -ja (čolnar, čulnar, čalnar, čelnar, čovnar) samostalnik moškega spola1. kdor je zaposlen na ladji; SODOBNA USTREZNICA: mornar
2. kdor določa, omogoča gibanje plovila v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: krmar
3. kdor z veslom poganja plovilo; SODOBNA USTREZNICA: veslač
4. kdor s plovilom prevaža ljudi in tovor čez vodo; SODOBNA USTREZNICA: brodar, ladjar
FREKVENCA: 23 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
črmljak -a (črmlak) samostalnik moškega spola rumena snov v jajcu; SODOBNA USTREZNICA: rumenjak
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
črnkast prid., F
4,
infuscare, vinu s'vodó méſhati,
zhernkaſtu délati;
infuscus, -a, -um, zhernkaſt;
obater, -tra, -trum, ṡazhernên,
zhernkaſt;
vitilago, -nis, neṡhtaltni bleki, ali madeṡhi, po zhloveṡkim ṡhivoti,
zhernkaſti, ali beilkaſti, mnogitere farbe;
prim. črkast
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čr̀stvi -a -o prid. čvrst, krepek, močen: csrsztvi -a -o KOJ 1833, 166; csrsztvi i jászni KOJ 1845, 4; boj csrsztvi TA 1848, 21; Ete csrsztvi fticsek KAJ 1870, 20; pridáva csrſztvo krepkoſzt BRM 1823, 134
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
črvojedinast -a -o pridevnik ki je razjeden od črvov; SODOBNA USTREZNICA: črviv
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čuden2 -dna -o (čuden, čudan, čudin) pridevnik1. ki se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čuden, nenavaden
1.1 ekspresivno ki se po nečem posebej razlikuje, loči od drugih; SODOBNA USTREZNICA: čudaški
2. ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežen
2.1 v zvezah z dejanje, delo dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. ki zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit
4. ki vzbuja velik strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: grozen, grozovit
4.1 ki prinaša veliko trpljenje, mnoge težave
5. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: hudoben
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 36 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čuditi -im nedovršni glagol samo v nizu glagolov1. kdo; na čem čutiti in izražati presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čuditi se
2. kdo; kaj imeti zelo pozitiven odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: občudovati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čudno1 -ega (čudnu) posamostaljeno kar se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čudno, nenavadno
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čudno2 (čudnu, čudno) prislov1. takó, da se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čudno, nenavadno
2. takó, da se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežno
3. takó, da zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovito
4. ekspresivno z veliko močjo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: srdito
5. s pridevnikom, ekspresivno v najvišji meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
FREKVENCA: 242 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čudo1 -esa (čudu, čudo) samostalnik srednjega spola1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v povedkovni rabi opozorilno znamenje, znak
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje
4. navadno v zvezah s falš, lažniv, hudičev, zlodjev nenavadno dejanje ali dogodek nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero
5. navadno v zvezi z morski nenavadno, grozljivo bitje, ki živi v morju; SODOBNA USTREZNICA: morska pošast
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čudo2 (čudu, čudo) prislov1. izraža zelo visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: čuda, čudo
2. izraža zelo veliko število; SODOBNA USTREZNICA: čuda, čudo
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čudo4 (čudu) medmet izraža občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: glej, glej
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čujenje -a (čujenje, čujejne, čujejnje) samostalnik srednjega spola1. stanje budnosti; SODOBNA USTREZNICA: bedenje, čutje
2. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čuti čujem/čujo (čuti, čujti) nedovršni glagol1. biti buden, ne spati; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, v nedoločniku; po čem
2. kdo; za koga, nad kom skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
3. kdo; čez koga/kaj, nad kom posvečati komu/čemu vso skrb, pozornost; SODOBNA USTREZNICA: bdeti nad kom/čim
3.1 prizadevati si, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega
4. v krščanstvu, kdo; (kako) biti nenehno pozoren, pripravljen na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuti, biti čuječen
FREKVENCA: 284 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čuvanje -a (čuvanje, čuvane, čuvajne, čuvajnje) samostalnik srednjega spola1. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
2. prizadevanje, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: pazljivost, previdnost
3. v krščanstvu nenehna pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječnost
4. čas menjave nočne straže
FREKVENCA: 24 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
čuvati -am nedovršni glagol1. kdo skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
2. kdo prizadevati si, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: biti pazljiv, previden
3. kdo biti buden, ne spati; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
da1 veznikI. v podredno zloženi povedi 1. v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet1.1. v predmetnih odvisnikih uvaja želelno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet
1.2. v poročanem govoru uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek s poročanjem o povedanem
2. v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek2.1. uvaja vrednoteno vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek
3. v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek
4. v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku4.1. v namernih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka dejanje v nadrejenem stavku, da se uresniči dejanje, stanje v podrejenem stavku
5. v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku5.1. v načinovnih odvisnikih, v zvezi ne da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje brez česa, navadno drugače, kot je običajno, pričakovano
5.2. v načinovnih odvisnikih, v zvezah kot da, kakor da izraža, da dejanje v nadrejenem stavku poteka, se uresničuje, kot da bi bilo dejanje, stanje v podrejenem stavku resnično ali neresnično
6. v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku6.1. v zvezi tako da izraža posledico ali sklepanje, ki izhaja iz dejanja, stanja v nadrejenem stavku
7. v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku
8. v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano
9. v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku9.1. v zvezi samo da izraža, poudarja predpogoj za (hitro) uresničitev dejanja, stanja v nadrejenem stavku
9.2. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost dejanja v podrejenem stavku, ne glede na to, kaj za svojo uresničitev zahteva
9.3. v zvezi samo da izraža, poudarja pomembnost povedanega, navadno v težki, neugodni situaciji
10. v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke
11. v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju
II. 1. kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo1.1. kot členek izraža ogorčenje, neodobravanje
2. kot členek izraža začudenje, nejevero
3. kot členek izraža podkrepitev trditve
ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
da1 (de, da) veznik1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da
2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da
3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da
4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da
5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom
7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako
7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si
8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom
9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
9.2 s pogojnim naklonom, redko
10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le
11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da
12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dajanje -a (dajenje, dajanje, dajene, dajane, dajajne, dajajnje, dajejne) samostalnik srednjega spola1. delanje, da kaj prehaja k drugemu; SODOBNA USTREZNICA: dajanje
2. delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje
2.1 česa, komu delanje, da kaj prehaja k drugemu iz usmiljenja; SODOBNA USTREZNICA: darovanje
3. komu, kaj podeljevanje, dodeljevanje česa iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti; SODOBNA USTREZNICA: dajanje, podeljevanje
4. česa, komu izpolnjevanje, opravljanje prehajanja obvezne dajatve h komu; SODOBNA USTREZNICA: dajanje
5. z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik v predložni zvezi
FREKVENCA: 29 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dajati dajem nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč
1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja
1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh
1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost
2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
3. ekspresivno izraža veliko mero
4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim
5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor
5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dálje primer. prisl. (á/ȃ)
1. količine prostora bolj daleč: Tekmovala sta, kdo ~ vrže; vse ~ in ~; Čim ~ gre, tem bolj peša
2. količine časa dalj: ostati ~ kot teden dni; Tam se mudi že ~ časa
3. smerni prostorski ne ustaviti, ampak peljati ~; od tu ~; ~ prihodnjič naprej
4. Prodajajo fige, rozine in tako ~ ‹itd.›; Kopljejo premog in železovo rudo, ~ svinec in boksit; prim. daleč1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dalje1 (dajle, dale, dalje, djale, dejle) primernik prislova1. izraža daljše trajanje dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: dalj, dlje
2. z nikalnico izraža prenehanje trajanja dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: več
3. izraža večjo oddaljenost, razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: dlje, dalj
4. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: naprej
4.1 izraža stopnjevanje stanja, dejanja
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dàlnji -a -e prid. daljen: dalnjega i velikoga sveta AI 1878, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva,
bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán,
bíti [razlíčen] kot dán in nóč,
bíti [razlíčen] kot nóč in dán,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čŕn dán,
čŕni dnévi,
dán in nóč,
dán odpŕtih vrát,
dnévi odpŕtih vrát,
dnévi so štéti kómu/čému,
dóber dán,
doživéti čŕn dán,
gospódov dán,
govoríti tjà v èn dán,
govoríti tjà v trí dní,
govorjênje tjà v trí dní,
iméti dóber dán,
iméti slàb dán,
iméti [svój] čŕn dán,
iméti svój dán,
iméti vsák dán nedéljo,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
iz dnéva v dán,
jásno kot béli dán,
junák dnéva,
kàkor dán in nóč,
[kàr] v trí dní,
[kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé],
kózji dnévi,
léto in dán,
ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[,
nóč in dán,
postáti junák dnéva,
preživéti iz dnéva v dán,
príti na dán,
príti s právo bárvo na dán,
razlikováti se kot dán in nóč,
razlikováti se kot nóč in dán,
svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa,
štéti dnéve,
tjà v trí dní,
[vsè] svôje žíve dní,
zaglédati béli dán,
živéti iz dnéva v dán,
živéti tjà v èn dán,
življênje iz dnéva v dán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dan2 -a -o deležnik1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu
1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen
1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen
1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen
1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen
3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno
4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan
6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan
7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan
8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan
10.1 pri datiranju zapisan, objavljen
11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan
11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen
12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik
12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu
13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan
14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
danburít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dánes [danəs] prisl. (á) 1. pričujočega, sedanjega dne: danes je njegov god;
danes je 4. julij;
danes smo prvega (v mesecu);
danes zjutraj, zvečer;
danes ob 17. uri;
do danes mi ni vrnil;
od danes ne smeš sama ven;
za danes se ni pripravil;
za danes dovolj! pa naj bo za danes / pridi danes teden čez sedem dni, danes mesec čez trideset dni; danes teden je umrl 2. v sedanjem času, zdaj: ognjišča so danes že redka;
še danes mu stvari niso jasne / star.: danes ta dan je to že zastarelo; še danes ta dan se ga spominjajo
● ekspr. saj nisem šele danes na svet prišel, da ti bom verjel nisem tako neizkušen, naiven; ekspr. znebil bi se ga rajši danes kakor jutri čim prej; knjiž. danes ali jutri bo to odveč prav kmalu; ekspr. tak je: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; knjiž. sloves tega dela ni od danes ali včeraj je že dolgotrajen; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: Danes in jutri bosta skoro včeraj (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dár -a m dar: je bo'zi dár KŠ 1754, 82; Miloſcsa i dár KŠ 1771, 441; dár AIN 1876, 39; Vzemi dár KŠ 1754, 12a; hocses zdárom SM 1747, 69; Bosji dári kak tou jeſzo SM 1747, 36; dárovnik vſzej dárih BKM 1789, 4; tvoje dári ABC 1725, A6a; za dobre dári KŠ 1754, 126; nyegovomi dármi SM 1747, 19; Z-Bo'ſimi dármi KM 1790, 78; tvojimi dári BJ 1886, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dar -u samostalnik moškega spola1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar
1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina
2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar
2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar
3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dari m mn., F
10,
colibia, vilia munuscula, maihni
dary, kakòr vſa ſhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe,
etc:;
dotatus, -a, -um, katerimu je dota, ali juternîa dana: tudi s'dobrimi
dari obdán;
lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali;
miſsilia, -orum, dary, ali ſhenkinge, katere ſe vunkai mèzhejo v'mei tá gmain folk, od eniga firṡhta, ṡlaſti danarji;
munerarius, -rÿ, kateri
dary vunkai dily;
munificare, dary, ali ſhenkinge dajati, eniga obogatiti;
musach. 4.Reg:16. ver:18.
Tabernaculum, Arca donorum, sive munerum, ṡhkrinîa ṡa prejemanîe teh
darÿ;
perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti;
soteria, -orum, ſhenkinge, ali
dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boléṡni, od veſſelja, de je oṡdravil;
struere donis Altaria, na Altarje
dary poloṡhiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
darotljiv -a -o (darotliv, dorotliv) pridevnik ki rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darežljiv, radodaren
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
darovan del., F
4,
dicatus, -a, -um, darován, v'laſt dan;
donatus, -a, -um, ſhenkan,
darován;
oblatus, -a, -um, naprei perneſſen,
darován;
praedictus, -a, -um, darován, pognadan
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dárovnik -a m darovalec: ki je darovnik moj SŠ 1796, 154; Kriſztus dárovnik BKM 1789, 4; darovnik radoſzti BRM 1823, 6; darovnik dobrôt BRM 1823, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
daš zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Datan -a m osebno lastno ime
Datan:
kokar Daton im. ed., inu Abiron punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana tož. ed., inu Abirona (III, 479) ǀ ſemla … katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana tož. ed., inu abirona (II, 561) Datán, lat. V Dathan, eden upornikov proti Mojzesu in Aronu (SP 4 Mz 16,1)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
datelj -na (datel, tatel) samostalnik moškega spola1. dateljnova palma; SODOBNA USTREZNICA: datljevec
1.1 podolgovat, zelo sladek plod datljevca; SODOBNA USTREZNICA: datelj
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dati dam dovršni glagol1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dati se dam se dovršni glagol1. z nedoločnikom, kdo; komu/čemu, (v čem, s čim) izraža
1.1 osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se, pustiti se
1.2 z nikalnico možnost, da se z osebkom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se
2. v zvezi dati se za last, kdo; komu izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug dobi (pravno priznano) pravico do njega, da razpolaga z njim; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti se
3. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
4. v krščanstvu, kdo; komu, (k čemu), za koga/kaj sprejeti, vzeti nase trpljenje in smrt z odrešitvenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati se
5. s samostalnikom, kdo; komu, h komu začeti biti to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: postati
6. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
7. kdo; (v čem) postati opazen, viden; SODOBNA USTREZNICA: razkriti se, razodeti se
8. v zvezi z v, kdo; (v kaj) narediti, da je osebek deležen stanja, kot ga izraža samostalnik
8.1 z izglagolskim samostalnikom, kdo; na kaj izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik
9. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu/čemu, (skozi koga/kaj, za koga, v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 177 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
datolít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dávek Frazemi s sestavino dávek:
kŕvni dávek,
plačáti dávek čému/na kàj, za kàj,
plačáti kŕvni dávek,
pobírati kŕvni davek,
zmánjšati kŕvni dávek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Dávid -a m David: Szvétoga Dávid Krála SM 1747, 91; je pa poroudo Dávid Krála KŠ 1771, 4; Nátan Dávidi KŠ 1754, 198; Dávida 'Zoltár TA 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
debel -a -o pridevnik1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: debel
1.1 ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer; SODOBNA USTREZNICA: debel
1.2 ekspresivno skozi katerega se težko vidi
2. ki ima na telesu veliko tolšče, mesa; SODOBNA USTREZNICA: debel
3. ki ni dokončno izdelan, obdelan; SODOBNA USTREZNICA: grob
3.1 ekspresivno, v zvezah debela pamet / debeli um nesposobnost hitrega dojemanja; SODOBNA USTREZNICA: neumnost
4. ekspresivno po vrednosti, količini zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: bogat, obilen
4.1 ekspresivno ki je zelo velik, očiten, pretiran; SODOBNA USTREZNICA: debel
FREKVENCA: 123 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
debélozŕnati konglomerát -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dečla -e (dečla, dejčla) samostalnik ženskega spola1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
1.1 odrasla oseba ženskega spola, navadno mlajša; SODOBNA USTREZNICA: ženska, žena
2. oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
3. oseba ženskega spola do pubertete; SODOBNA USTREZNICA: deklica
4. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
ded -a (ded, dejd, did) samostalnik moškega spola očetov ali materin oče; SODOBNA USTREZNICA: ded, stari oče
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dedič -a (dejdič) samostalnik moškega spola kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dedov prid., F
4,
abavus, -vi, ozha predéda,
dedou ẛet;
avitus, -a, -um, dédou, dédina, teh ſtariſhih blagú, kar od dédou pride;
tritavus, deidou dide, ali ded
[str. 221a , 236a ]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dejan1 -a -o (djan) deležnik1. s prisl. določilom kraja ki s premikom kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prisl. določilom kraja ki prisilno kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. s prisl. določilom kraja ki s premikom ali z namensko dejavnostjo koga preneha biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: odstranjen
3. (od česa) ki je deležen prehoda v novo, negativno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
4. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dejan2 -a -o (djan) deležnik1. (skozi koga/kaj) ki se doseže z aktivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: storjen, narejen
2. s prisl. določilom ki preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: končan
FREKVENCA: 13 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dejánje tudi djánje -a s dejanje: s tem dejanjom KOJ (1914), 105; Djánye Apoſtolov KŠ 1754, 3; toga djánya po'zelejnye KŠ 1754, 60; na szvoje djánye paziti KOJ 1845, 15; tak i vdjányi naſſem TF 1715, 15; Zdjányem i zgovorjejnyem poſtüj Otso KŠ 1754, 33; z-rejcsom i djányom KOJ 1845, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dejánje -a s
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dejati1 dejem/dem (djati, gjati) dovršni glagol1. kdo; komu/čemu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
2. kdo; k čemu, kaj dati (k) čemu še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
3. kdo; česa, koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride
3.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
3.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
3.2.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj (prisilno) kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dati
4. kdo; (h komu, k čemu), kaj narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
5. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha kaj imeti na sebi, nositi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti, sleči
6. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti na določenem mestu, v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
7. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
8. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kaka lastnost, stanje preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti
8.1 kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga; SODOBNA USTREZNICA: odtujiti
9. kdo; kaj (k čemu) narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa; SODOBNA USTREZNICA: porabiti
10. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
11. kdo; kaj narediti, da se kaj more zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočiti
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati
1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti
1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati
2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati
2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri
4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati
6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dejati3 dem/dejem (djati, gjati) dovršni in nedovršni glagol1. kdo/kaj; komu, h komu, kaj, s kom, (s čim) izraziti/izražati z besedami; SODOBNA USTREZNICA: reči, govoriti
1.1 v pretekliku, v primerjalnih odvisnikih, kdo; s prisl. določilom časa poudarja veljavnost že povedanega; SODOBNA USTREZNICA: reči
1.2 v paru z drugim glagolom rekanja, kdo/kaj; h komu, kaj napoveduje poročani govor, navadno v obliki dobesednega navedka; SODOBNA USTREZNICA: dejati, reči
2. kdo; kaj, na kaj izraziti misel, mnenje o čem; SODOBNA USTREZNICA: praviti, meniti
2.1 kdo; komu, kaj izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: pripomniti
3. kdo; kaj izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, veleti
4. v medmetni rabi, navadno v 1. osebi ednine izraža
4.1 kdo; kaj (trdno) prepričanost osebka; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2 kdo; komu, kaj opozorilo, svarilo; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.1 kdo; kaj poudarja povedano; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.2 kdo; komu, kaj uvaja lastno spoznanje, prepričanje; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
5. kdo; komu, kaj dati, določiti ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
5.1 kdo; čemu, kaj uporabiti za kaj ime, kot ga določa dopolnilo, vsebinsko pa pojasnjuje sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dejati se1 dejem se/dem* se (djati se, dijati se°) dovršni glagol1. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
2. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
3. v zvezah z blizu, bliže, kdo; h komu priti bližje komu; SODOBNA USTREZNICA: približati se
FREKVENCA: 14 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dekla -e (dekla, dejkla) samostalnik ženskega spola1. navadno v kmečkem okolju stalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih opravilih; SODOBNA USTREZNICA: dekla
1.1 pri višjih družbenih slojih stalno najeta ženska za gospodinjska opravila in osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služkinja, služabnica
1.2 ekspresivno ženska, ki je podložna, pokorna komu
2. ženska, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov v bolnišnici; SODOBNA USTREZNICA: strežnica
3. v antiki nesvobodna ženska, ki je v lasti svojega gospodarja; SODOBNA USTREZNICA: sužnja
3.1 v Stari zavezi sužnja, ki jo je žena pripeljala s seboj v zakon in je lahko postala njena namestnica, če je bila žena neplodna; SODOBNA USTREZNICA: stranska žena
4. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
5. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
deklarírani rádij smúčke -ega -a -- m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
deklica -e (deklica, dejklica, diklica) samostalnik ženskega spola1. oseba ženskega spola do pubertete; SODOBNA USTREZNICA: deklica
2. ekspresivno doraščajoča oseba ženskega spola; SODOBNA USTREZNICA: dekle
3. ekspresivno oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
4. ekspresivno mlajša ženska, najeta za pomoč v gospodinjstvu; SODOBNA USTREZNICA: dekla
FREKVENCA: 147 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
delajoč1 -a -e (delajoč, delajuč) deležnik1. ki dela, opravlja (fizično) delo; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
1.1 v zvezi s težko ki opravlja naporno fizično delo
2. kaj ki z delom, delanjem uresničuje kaj; SODOBNA USTREZNICA: delajoč
FREKVENCA: 13 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
delanje -a (delanje, delane, delajne, dejlanje, delajnje, dejlane) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje
1.1 v zvezi z ništer življenje, obstajanje brez smiselne dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: postopanje, lenarjenje
2. kaj delanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: opravljanje česa
2.1 s prilastkom opravljanje dela na kakem področju, območju; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, početje
4. česa kar se uresničuje, nastaja z delom; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
5. kaj omogočanje nastajanja česa z delom; SODOBNA USTREZNICA: izdelovanje
5.1 doseganje, da z delom kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: pridobivanje
FREKVENCA: 37 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
delež -a (dejlež) samostalnik moškega spola dajanje po delih od večjega kosa, večje količine; SODOBNA USTREZNICA: deljenje, delitev
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
deliti se -im se (deliti se, diliti se) nedovršni in dovršni glagol1. kdo/kaj; (iz česa), v kaj iz celote se ločevati, cepiti v samostojne enote; SODOBNA USTREZNICA: deliti se
2. kdo; v čem, med kom imeti različne poglede, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: razhajati se
2.1 kdo; zoper koga biti, delovati proti komu
3. negotovo, v zvezi deliti se po množici postajati številčnejši; SODOBNA USTREZNICA: množiti se
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
denarski -a -o pridevnik ki se nanaša na denar; SODOBNA USTREZNICA: denarni FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dènok tudi dènk tudi dö̀nok vez. vendar: denok bi nyim krivicza bila KOJ 1845, 111; Medtétoga denok Petra imenüje KOJ 1848, 14; na zádnye denk ednoga Kunaniáncza sztrejla ga zavádi KOJ 1848, 38; miſzeu nemore prav razmeti, dönok vörjem kaje tou tak TF 1715, 40; Csi gli terpim nevoulo, dönok ſzi ti meni ſzlatkoſzt SM 1747, 77; eti máli, ali donok zvelikim dugoványem puni, kni'zicz KŠ 1754, 3 a; csi gli ji je doſzta, dönok ſzo li edno tejlo KŠ 1771, 514; Dönok KMS 1780, A2; pa ſzi dönok lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; Csi gli ſzmo decza, nej nám trbej dönok na ſzé táksega kejpa gori vzéti KM 1790, 20; Dönok ſze pa tiſzti SIZ 1807, 6; dönok liki bábelszki türen sze je nej mogo zvrsiti KOJ 1833, IX; ki je szpoznao I dönok obarvati nêznao Nyega KAJ 1848, 4; dönok szi ga z dikov koronüvao TA 1848, 7; záto bom dönok varvao KAJ 1870, 6; Csi miniszterium dönok ono dogoványe v-právdo szklenoti 'zelé AI 1875, kaz. br. 2; Jôžek donok začne Ferkeca mériti BJ 1886, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
deriváti pregnadiéna -ov -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
deriváti pregnéna -ov -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
deriváti 3-oksoandrost-4-ena -ov -- m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
deséti -a -o vrstil. štev. deseti: Deszéti táo KŠ 1771, 31; Deszéta ABC 1725, A 4 b; Deſzéta SM 1747, 46; deſzéto Bosjo zapoved TF 1715, 17; deſzéto zapovid KŠ 1754, 64; vu Deſzétoj ſzvojoj zapouvidi KŠ 1754, 6a; ob 10-oj vöri AI 1875, kaz. br. 1; med devétov i deſzétov zapouvidov KŠ 1754, 61
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
desetinski -a -o pridevnik ki se nanaša na desetino; SODOBNA USTREZNICA: desetinski FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dèskanje prôstega slóga -a -- -- s
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
deš zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
devati -am (devati, dejvati) nedovršni glagol1. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj prihaja/pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
2. kdo; komu, kaj delati, da kdo kaj dobi, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3. kdo; koga delati, povzročati, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga/kaj (v kaj) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 67 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
devetdeset štev., F
4,
nonagenarius, -a, -um, devedeſſet leit ſtar;
nonaginta, devedeſſet/ devetdeſſet;
XC. devedeſset. nonaginta. 90
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
deveti štev., F
4,
nonanus, ta
deveti v'verſti;
nonus, -a, -um, tá
devèti;
novenarius, -a, -um, tá
devèti;
noveni, devèti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
devičtvo -a (divičtvu, divičvu) samostalnik srednjega spola1. spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: devištvo, nedolžnost
2. stanje dekleta do sklenitve zakonske zveze, s poudarkom na spolni zdržnosti in duhovni čistosti; SODOBNA USTREZNICA: deviški stan, devištvo
3. trajna spolna zdržnost kot življenjska odločitev iz verskih razlogov; SODOBNA USTREZNICA: devištvo
4. protestansko, pogosto v zvezi s pravi duševna, duhovna čistost, neomadeževanost
FREKVENCA: 50 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
devištvo* -a (divičstvu) samostalnik srednjega spola spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: devištvo, nedolžnost
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dèž Frazemi s sestavino dèž:
bíti kot dèž v prátiki,
držáti se kot dèž v prátiki,
govoríti kot dèž,
iméti bŕke [postrížene] na dèž,
iméti lasé [počesáne, postrížene] na dèž,
jokáti kot dèž,
kot puščáva dežjà,
množíti se kot góbe po dežjù,
nastájati kot góbe po dežjù,
nastáti kot góbe po dežjù,
pogánjati kot góbe po dežjù,
pojávljati se kot góbe po dežjù,
potrebováti kàj kot puščáva dèž,
príti z dežja pod káp,
rásti kot góbe po dežjù,
vzníkati kot góbe po dežjù,
vzníkniti kot góbe po dežjù,
z dežjà pod káp
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dež m, F
20,
appluit, deṡh perpada;
appluo, -ere, deṡh perpadati;
cataracta, en velik nagel
deẛh, ali nalyu;
colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od
deṡhja;
complutus, -a, -um, podeṡhjen, od
deṡhja s'mozhen, reshozhen
[!]. Amos.4.ver.7;
compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od
deṡhja voda ṡbèra;
imber, -ris, en nagel
deṡh, ploha;
imber gelidus, en merṡel
deṡh;
imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl;
imbricus, -a, -um, deṡhevun,
h'deshju nagnên;
imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar
deṡh pomeini;
impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe
v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh;
penula, -ae, en plaṡzh ṡa
deṡh, ali ṡa hudu vremè;
pluere, deṡhiti;
pluit, deṡh grè, deṡhy;
pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa
deṡh, de ſe pudnîo ſtopi;
pluvia, -ae, deṡh;
procella, -ae, vihár s'naglim
deṡhjam, hudu vreme;
psecas, -dis, tih
deṡh, kadar po malim parſhy;
repentina pluvia, nagla ploha
deṡhja;
sudum, -di, lipú vremè po
daṡhji, vedrú
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dež -ja/-a (dež, daž) samostalnik moškega spola1. padavine v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: dež
1.1 mn. dolgo časa trajajoči ali ponavljajoči se dež; SODOBNA USTREZNICA: deževje
2. s prilastkom velika količina česa padajočega, razsipajočega se; SODOBNA USTREZNICA: dež
FREKVENCA: 205 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dežêla Frazemi s sestavino dežêla:
devêta dežêla,
dežêla tisočérih jézer,
dežêla vzhajajóčega sónca,
íti v kŕtovo dežêlo,
nékaj gnílega je v dežêli Dánski,
obljúbljena dežêla,
odíti v kŕtovo dežêlo,
správiti kóga v kŕtovo dežêlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
diamánt -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
diamántni certifikát -ega -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dickít -a m
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dihanje -a (dihane, dihanje) samostalnik srednjega spola1. zajemanje zraka v pljuča in njegovo iztiskanje iz njih; SODOBNA USTREZNICA: dihanje
2. ekspresivno rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa; SODOBNA USTREZNICA: dih
3. v zvezi dajati/delati dihanje povzročiti, da kdo postane ponovno živ; SODOBNA USTREZNICA: oživiti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dihur
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
díka -e ž slava: Ar je tvoje dika TF 1715, 25; Dika ABC 1725, A3a; Ar ie tvoie dika ABC 1725, A 4 b; tebi boidi Dika SM 1747, 54; O Kral Dike SM 1747, 90; nazvejscsenyé dike KŠ 1754, 12b; Hválo ino diko dájem Tebi TF 1715, 46; ſzluſio Bougi na diko TF 1715, 26; tvojemu lüſztvo Israelu Diko SM 1747, 58; bi delao Bougi na diko KŠ 1771, A7a; po Diki ocsé ſzvojega TF 1715, 33; uu neſzkoncsanoi diki TF 1715, 23; puna je vſza zemla 'znyegovov dikov KŠ 1754, 88; pridoucsega zdikov velikov KŠ 1771, 81; i dikom KŠ 1771, 145
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dinja -e (dinja, dina) samostalnik ženskega spola sladek rumenkast plod kulturne rastline s plazečim se steblom; SODOBNA USTREZNICA: melona
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dinoficêjski škrób -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Dionizius -a/-ija m osebno lastno ime
Dionizij:
pravi Dionyſius im. ed. Carthuſianus ǀ S. Dionysius im. ed. Carthuſianus poterdi ǀ Trinog Dionysius im. ed. je bil is Siracuſe pobegnil ǀ Dionyſius im. ed. Caſſius od Ceſſaria Adriana je djal ǀ Dioniſius im. ed. Carthuſianus piſhe ǀ pravi Dionyſius im. ed. Areopagita ǀ Kateru poterdi Dijoniſius im. ed. Rutilius rekozh ǀ taku govorij Dionijſius im. ed. Cart: ǀ Satorai pravu praui Dionijsius im. ed. Chartuſianus: ǀ poterdi Dyoniſius im. ed. Carthuſianus ǀ je odgovuril ta Vuzheni Philoſophus Ariſtippus Krajlu Dioniſiuſu daj. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Francia s' Dionyſiam or. ed. ǀ je bil porok pred krajlam Dionyſiuſam or. ed. 1. Dionízij Kartuziján, niz. Denys van Leeuwen (1402–71), teolog, pisec 2. Dionízij starejši (431–367 pr. Kr.), trinog v Sirakuzah 3. → Areopagita 4. Dostopna literatura ne navaja nikogar z imenom Dionízij Rutílij. 5. Kásij Dionízij, lat. Cassius Dionysius (2.–1. stol. pr. Kr.), prevajalec del Kartažana Marga 6. Sv. Dionízij, frc. Dénis (mučen 250), prvi pariški škof
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
diplomírani farmacévt -ega -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dirjanje -a samostalnik srednjega spola1. hitro, divje premikanje; SODOBNA USTREZNICA: dirjanje
2. v zvezi plac k dirjanju prostor za tekaška tekmovanja ali konjske dirke; SODOBNA USTREZNICA: tekališče, dirkališče
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dirjati -am nedovršni glagol1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro teči; SODOBNA USTREZNICA: dirjati
1.1 kdo; (s čim) hitro se premikati, navadno na konju ali vozu; SODOBNA USTREZNICA: dirjati
1.2 kdo; nad koga, za kom hitro se premikati proti komu z namenom izvršiti nasilno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: napadati
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
disputacija -e (disputacija, disputacja°) samostalnik ženskega spola izmenjavanje mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljanje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
diš zlog v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dišanje -a (dišanje, dišajne, dišane, dišajnje) samostalnik srednjega spola1. čut za zaznavanje vonja; SODOBNA USTREZNICA: voh
1.1 česa zaznavanje s tem čutom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje
2. česa značilnost, ki se zaznava z vohom in vzbuja predstavo o čem; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh
3. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev
FREKVENCA: 95 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dišati nedov., F
22,
fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu
diſhy. Cant:4;
fragrare, lipú
diſhati;
melligenus, -a, -um, kar po medú
diſhy;
mihi non sapit, meni ne
diſhy, je neṡhmahin;
obolere, ſmerdéti, ṡlu
diſhati;
odorare, diſhati, vohati;
olere, diſhati, dúh dajati;
olfacere, diſhati, podiſhati;
olfactare, vſeṡkuṡi
diſhati;
olfactorium, -rÿ, tú kar
diſhy, ali dúh ima;
olfactrix, -cis, katera
diſhy;
perolere, ſylnu mozhnú
diſhati;
redolere, diſhati, kei kai
diſhati, mozhnú
diſhati;
resipere, diſhati, en dúh iméti;
salivosus, -a, -um, kar po ſlinah
diſhy;
sapidus, -a, -um, dobru
diſhy;
sapio, sapere, ṡaſtopiti,
diſhati;
spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú
diſhy;
subolere, en deil ſmardéti, ali
diſhati, ali ṡadiſhati;
volupè est mihi, meni lipú
diſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dišati -im nedovršni glagol1. kaj; s prisl. določilom načina oddajati, dajati določen vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišati
1.1 evfemistično, kdo oddajati, dajati neprijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: zaudarjati, smrdeti
2. kdo/kaj; kaj z vohom zaznavati; SODOBNA USTREZNICA: vohati
3. kaj; komu, pred kom biti tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajati
4. kaj dajati, povzročati slutnjo prisotnosti
FREKVENCA: 54 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
divjaščina -e samostalnik ženskega spola1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom; SODOBNA USTREZNICA: divjačina
1.1 prosto živeče, neudomačene, divje živali
2. velike, nevarne divje živali; SODOBNA USTREZNICA: zverjad
3. v Razodetju nadnaravno bitje, ki služi Bogu
4. v Razodetju nadnaravno bitje, ki služi satanu in odvrača ljudi od Boga
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
divjati -am nedovršni glagol1. kdo/kaj; čez koga, zoper koga z nasilnimi dejanji izkazovati svojo jezo, zlobo; SODOBNA USTREZNICA: divjati
2. ekspresivno, kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjati
3. kdo fizično izražati strah, skrb zaradi česa; SODOBNA USTREZNICA: tresti se
4. kdo; s prisl. določilom načina ne ravnati v skladu z razumom, normami
FREKVENCA: 103 pojavitve v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dlán Frazemi s sestavino dlán:
bíti kot na dláni,
bíti na dláni,
dlaní srbíjo kóga,
dlaní zasrbíjo kóga,
iméti srcé na dláni,
kàj je kot na dláni,
nosíti srcé na dláni,
vêlik kot dlán,
vêlik za dlán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dleto
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dnéšnji tudi denéšnji -a -e prid. današnji: nám je potreibna i denésnyi dén TF 1715, 7; I dnésnyi dén varui me SM 1747, 64; Hvála bojdi na dnésnyi dén BKM 1789, 31; po dokoncsanom dnésnyem deli AI 1875, kaz. br. 1; tebi denésnyi dén KŠ 1754, 4; dokecs ſze denésnyi dén zové KŠ 1771, 831; denésnyega dnéva ſzvetloſzt KŠ 1754, 233; denésnya mislejnya KM 1783, 165
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dnò Frazemi s sestavino dnò:
bíti na dnù,
íti čému do dnà,
izbíti sódu dnò,
(kàkor) sód brez dnà,
metáti kàj v sód brez dnà,
natákati v sód brez dnà,
polníti sód(e) brez dnà,
poznáti kóga v dnò dúše,
príti čému do dnà,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dnò pánja -à -- s
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
do1 [poudarjeno dò] predl. z rod., nasprotnostni par je od
1. dosegovni
a) prostorski priteči ~ cilja; Voda mu je segala ~ pasu; star. Stopi no stopi ~ soseda, da nam pomore k sosedu
b) časovni ~ novega leta je še daleč; ~ volitev ne manjka veliko
c) količinski ~ sto kilogramov težko breme; kazen ~ deset tisoč tolarjev
2. razmejevalni, v zvezi z od
a) prostorski od Celja ~ Žalca
b) časovni od jutra ~ večera
c) šteti od ena ~ deset
3. merni premočen ~ kože; urezati se ~ krvi; ~ dobrega se seznaniti s problemi; poud. ganiti ~ solz |zelo|
4. določevalni ljubezen ~ domovine; pravica ~ pokojnine; veselje ~ glasbe
5. vezljivostni Fantu je veliko ~ tega dekleta; Ni mu dosti ~ učenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dò,* I.
praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
do1 predlog z rodilnikom1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja
3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do
3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti
3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem
4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do
5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje
6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega
7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.
7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom
7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobiček -čka (dobiček, dobičak, dobičik) samostalnik moškega spola1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek
4. denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti
FREKVENCA: 47 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobit -a -o deležnik1. komu, skozi koga/kaj, (s čim) izraža udeleženost pri čem, če je izpolnjen določen pogoj; SODOBNA USTREZNICA: dobljen
2. ki mu je vzbujen pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobljen
3. (po čem, s čim) ki se prejme kot rezultat določenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: dobljen, pridobljen
4. ki je z bojem spravljen pod nadzor, vpliv koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzet, osvojen
4.1 ki mu je odvzeta prostost; SODOBNA USTREZNICA: zajet
FREKVENCA: 64 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobivanje -a (dobivane, dobivanje) samostalnik srednjega spola1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. česa nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dobitek
4. čez kaj dejstvo, da ima kdo premoč nad čim; SODOBNA USTREZNICA: zmaga
FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobivati -am nedovršni glagol1. s širokim pomenskim obsegom, kdo/kaj; komu, kaj s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa; SODOBNA USTREZNICA: dosegati, pridobivati
2. kdo; komu, k čemu, koga, s prisl. določilom načina vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobivati
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina prejemati denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
3.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina služiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
4. kdo/kaj; kaj, v kom/čem z uspehom končevati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagovati
5. kdo; kaj z bojem spravljati tuje ozemlje pod svoj nadzor; SODOBNA USTREZNICA: zavzemati, osvajati
6. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničevanje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobivati
FREKVENCA: 62 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobljen del., F
4,
eblanditus, -a, -um, tú s'radovanîam obderṡhanu,
doblenu;
impetratus, -a, -um, ſproſhen,
doblen;
lucrifactus, -a, -um, doblen, ṡadoblen;
praedacea pecunia, danár s'rupam
doblen;
prim. dobit
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobro1 (dobro, dobru) nesklonljivo, samostalnik – ime črke D kot pete v azbuki ali četrte v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: d
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobro2 (dobru, dobro) prislov1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično
3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo
3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev
4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu
5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobro3 (dobru, dobro) povedkovnik1. komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin; SODOBNA USTREZNICA: dobro
3. komu [smiselni osebek] izraža precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
3.1 v medmetni rabi, komu [smiselni osebek] izraža prepričanje, da je kdo zaradi česa deležen (trajne) sreče, blagoslova; SODOBNA USTREZNICA: dobro
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobro4 (dobru, dobro) členek1. izraža skladnost trditve z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: res, zares
1.1 izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2. poudarja prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: gotovo
2.1 poudarja nepreklicnost česa; SODOBNA USTREZNICA: zagotovo
3. v kalkirani zvezi tako dobro – kakor izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: prav
4. izraža soglasje, privolitev; SODOBNA USTREZNICA: prav
5. izraža omejitev, pridržek; SODOBNA USTREZNICA: sicer
6. v zvezi z več poudarja pomen besede, na katero se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: še
7. izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: vsaj
FREKVENCA: 105 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobrorojen -a -o (dobrurojen) pridevnik ki je plemiškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: plemenit, žlahten
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid
5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje
FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobrotljivi -ega (dobrutlivi) posamostaljeno1. kdor rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivi
2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobrotljivost -i (dobrutlivost, dobrotlivost) samostalnik ženskega spola1. lastnost koga, da rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
1.1 lastnost koga, da rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: radodarnost, darežljivost
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobrovoljen -ljna -o (dobrovolen*, dobrovoljan, dobrovoln) pridevnik1. ki temelji na svobodni volji, odločitvi; SODOBNA USTREZNICA: prostovoljen
2. navadno v povedkovni rabi ki ima voljo, pripravljenost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: volján
FREKVENCA: 21 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dobroživlénje -a s dobro življenje: za volo szvojega dobro'zivlênya AIP 1876, br. 4, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dodelati -am (dodelati, dodejlati) dovršni glagol kdo; kaj, (s čim) opraviti delo, gradnjo do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati, dograditi
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol1. kdo; kogatož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti
3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti
4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dojen -a -o deležnik1. ki hrani otroka z lastnim mlekom; SODOBNA USTREZNICA: doječ
2. ki sesa mleko iz dojk; SODOBNA USTREZNICA: dojen
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
dokler (dokler, dokljer) veznik1. v časovnih odvisnih stavkih, redko v zvezah dokler – dotle, dokler – tako za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
1.1 v zvezah s koli, godi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti trajanja odvisnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2.1 brez zanikanega glagola, redko v zvezi noter dokler, v TPo 1595 pogosto v zvezi dokler da
3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko
4. v vzročnih odvisnih stavkih, po vzoru pomenskih možnosti nemškega veznika dieweil za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 2312 zadetkov.