A 1. V slovenskem fonemu a (a) se ohranja pslovan. *a (iz ide. *ā ali *ō ali *aH, *oH pred soglasnikom ali v izglasju ali iz star. pslovan. dolgega ē za pslovan. *č, *š ali *ž), npr. máti, čȁs. (b) Lahko je nastal iz dolgega polglasnika ə̄, ki se je v sloven. končnih zlogih razvil pod cirkumflektirano, v nekončnih pa pod novoakutiranim naglasom iz pslovan. *ь (iz ide. *i) ali *ъ (iz ide. *u) v krepki poziciji, npr. vȃs, dánka, pásji. (c) V sklopih ra, la se je lahko razvil iz pslovan. *o v predsamoglasniških sklopih or, ol, npr. kráva, mlȃd. 2. V starejših ljudskih izposojenkah je nadomestil tujejezični (stvnem., srvnem. ali romanski) dolgi ā, npr. pȃpež, ki je narečno nastal tudi iz srvnem. ei, npr. ábota; v mlajših tudi kratki a, npr. papȋr, paradíž. Nadomestil je tudi srvnem. ä, æ, ou in še nekatere druge tuje glasove. 3. V imitativnih besedah velja a za najlažje izgovorljivi samoglasnik. Pojavlja se zlasti v besedah, ki se jih otroci najprej naučijo, npr. máma, áta.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a1 vez.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
a6 končnica oblikotvorni morfem, ki ga izraža samoglasnik a; SODOBNA USTREZNICA: ...a
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abačica -e samostalnik ženskega spola predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecedika [abecedíka]
samostalnik ženskega spolaučbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abecédni abecédna abecédno pridevnik [abecédni] STALNE ZVEZE: abecedna vojna ETIMOLOGIJA: ↑abeceda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àbiosfêra -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ablácija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abolícija -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aborálna površína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábota -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ábrahamov ábrahamova ábrahamovo pridevnik [ábrahamou̯ ábrahamova ábrahamovo] FRAZEOLOGIJA: abrahamova leta, abrahamovih let ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrazíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abrazíja -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abscizíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absolucija -e (absolucija, absolacja°, absalucija) samostalnik ženskega spola1. versko oznanitev odpuščanja grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odveza
2. besedilo oznanitve odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 96 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absórpcija -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absórpcija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
absúrdno1 nač. prisl. -ej(š)e (ȗ; ȗ) ~ trmast nesmiselno; ~ grotesken ton drame nelogično
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
abtašica -e samostalnik ženskega spola predstojnica svetišča, ženskega samostana
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
acetátna metóda -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ackermannova fórmula -e -e ž
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptácija -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adaptácija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ADHD ADHD in ADHD-ja samostalnik moškega spola [adẹhadé] 1. iz medicine, iz psihologije vedenjska in čustvena motnja, za katero je značilna hiperaktivnost, impulzivnost, pomanjkanje pozornosti, zlasti pri otrocih
2. kot pridevnik, iz medicine, iz psihologije ki je v zvezi z ADHD 1.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ADHD, kratice za attention deficit hyperactivity disorder ‛motnja pozornosti s hiperaktivnostjo’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adhezíja -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adhezíjska pogódba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administrácija -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
administratívna farmacíja -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
admirál1 -a m, člov. (ȃ)admirálka -e ž, člov. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adra [ādra]
samostalnik ženskega spola- koroško jadro
- brisača
PRIMERJAJ: jadro, antila
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adréselj -slja m (ẹ́) nar. dresen1:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ádrica -e ž (ā) nar. koroško ruta1,
rutica1:
na glavi je imela židano adrico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adsórpcija -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
advékcija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adventívna korenína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
adventívna razrást -e -í ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aêrofotografíja -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aêrofotogrametríja -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aêrotriangulácija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
afekt -a samostalnik moškega spola zelo močno in težko obvladljivo, a kratkotrajno čustvo; SODOBNA USTREZNICA: afekt
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
afektívni afektívna afektívno pridevnik [afektíu̯ni] 1. ki je v zvezi z afektom 1.1.1. ki je zaradi čustvenega vzgiba hipen, nepremišljen
1.2. ki je v zvezi s čustvi, občutji sploh
2. v obliki afektiven ki kaže, izraža naklonjen čustveni odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: afektivna motnja ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. affective, poznolat. affectivus, glej ↑afekt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
afinitéta -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica
2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
agamospermíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Agar -e in nepreg. ž osebno lastno ime
Hagara:
Kakor tudi je shluſila ta reuna shena Agar im. ed., inu nje ſyn Ismael ǀ tej reuni sheni Agar daj. ed. ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni Agar daj. ed. ǀ Ali Angel ſapovej Agari daj. ed., de ima ſupet verniti v' Abramovo hisho ǀ kadar ſara ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar tož. ed. Hagára, lat. V Agar, Sarina dekla, ki je Abrahamu rodila Izmaela (SP 1 Mz 16,1).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
agencíja -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
agítka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aglomerácija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aglutinácija -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
agógika -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
agradácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
agrárna prenaséljenost -e -i ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
agrárna struktúra -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
agresíja -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
agrikultúra -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ahla -e samostalnik ženskega spola nazobčan zgornji del priprave za razčesavanje prediva
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aikido aikida samostalnik moškega spola [ajkído] 1. borilna veščina, pri kateri se poskuša nasprotnika s preusmerjanjem sile njegovega napada spraviti iz ravnotežja in mu s prijemi, meti preprečiti nadaljnji napad
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. aikido iz jap. aikidō, prvotno ‛pot harmonije duha’, iz ai ‛harmonija’ + ki ‛duh, življenjska energija’ + dō ‛pot, način’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aj1 dvoglasnik iz dveh glasov sestavljena glasovna enota, zapisana z zaporedjem črk aj; SODOBNA USTREZNICA: aj
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
àjd1 ájda m, člov., im. mn. ájdi in ájdje (ȁ á) star. pogan, velikanájdinja -e ž, člov. (á) star.: poganka, velikanka; ajdovska deklica
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ájda ájde samostalnik ženskega spola [ájda] 1. kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cvetovi v socvetjih in užitnimi semeni; primerjaj lat. Fagopyrum esculentum; SINONIMI: iz botanike navadna ajda 1.1. semena te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadna ajda, tatarska ajda ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. nem. Heiden k nem. Heide ‛ajd, pogan’, ker so ajdo v Evropo prinesli iz nekrščanskih krajev - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ajdinja -e ž ajdinja, poganka:
ijskrè, katere v'njemu je hotela obuditi ena lepa Ajdinia im. ed., katera je shelela Francisca v'nezhistost perpravit (I/1, 109) → ajd
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ajdinja -e (ajdina, ajdinja, ajdena) samostalnik ženskega spola v Novi zavezi ženska, ki ni pripadnica izvoljenega judovskega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: Nejudinja
FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ájdov ájdova ájdovo pridevnik [ájdou̯ ájdova ájdovo] ETIMOLOGIJA: ↑ajda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ajdovščina -e samostalnik ženskega spola2. pogansko mišljenje, poganski način življenja; SODOBNA USTREZNICA: poganstvo
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ajfranje -a (ajfranje, ajfrajne, ajfrane, ajfrajnje) samostalnik srednjega spola1. ekspresivno velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, ljubosumnost
4. velika toplota, ki jo (ob močnem gorenju) oddaja ogenj; SODOBNA USTREZNICA: vročina
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
akademíja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
akarína -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
akcènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas1,
poudarek: akcent je na prvem zlogu;
melodični akcent / besedni akcent; stavčni akcent stavčni poudarek// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke;
njegove pesmi imajo močen lirični akcent;
razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
akcesíja -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
akcidencija -e samostalnik ženskega spola kar je posledica sovpada nepričakovanih, (za človeka v odnosu do Boga) med seboj nepovezanih dejanj; SODOBNA USTREZNICA: slučajnost
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ákcija1 -e ž (á) delovna ~; vojaška ~; družbena ~ delovanje, delo; pojm. drama z veliko ~e dogajanja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ákcija -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ákcija -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ákcija -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
akcíjska dráma -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
akcíjska komédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ákia -e m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aklimatizácija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
akrécija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
akrescénca -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aksiálna ravnína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aktêrka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aktíva1 -e ž (ȋ) gosp. povečati ~o |premoženje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aktivácija -e ž (á) glagolnik od aktivirati 1: aktivacija avtomatske elektronske priprave / aktivacija oglja / aktivacija bombe / aktivacija nedelavnih članov organizacije aktiviranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aktivácija -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aktívna jáma -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aktívna temperatúra -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áktovka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
akumulácija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
akumulácija -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ákvakultúra -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alegórična ígra -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alegoríja -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alelúja1 -e ž (ȗ) zapeti ~o; snov., nardp. |jed iz repnih olupkov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aleluja1 ž aleluja:
Satorai S. Kath: Kersh: Cerku vſe verne dushe vobi zhaſtiti, inu hualiti Odreshenika naſhiga danaſhni dan … naſs opomina pejti to veſselo, inu S. pejſsem: Alleluia im. ed. ǀ Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele, taiſto lepo peiſſim Alleluja im. ed., Alleluja im. ed., kakor je shlishal S. Joannes ← lat. āllelūia, hallelūiah, gr. ἀλληλούια ← hebr. hallelūjāh, dobesedno ‛slavite Jahveja’; → aleluja2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aleluja1 (aleluja, haleluja) nesklonljivo, samostalnik predvidoma moškega spola obredni enobesedni slavilni (velikonočni) spev; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: 12 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən] 3. ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja] 1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
2. ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa
STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alergíjski alergíjska alergíjsko pridevnik [alergíski] ETIMOLOGIJA: ↑alergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
álfa1 -e ž (ȃ) |grška črka|: napisati ~o ‹α›; poud. To je ~ in omega znanosti |temeljna, glavna stvar|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
álfa Frazemi s sestavino álfa:
álfa in ómega čésa
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
álfa -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
álfa glukozidáza -- -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
algebrájska zánka -e -e ž
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ali je izraz »akademik« rezerviran zgolj za člane SAZU?Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ali je »kovač« bankovec za 10 dinarjev ali 10 par?Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ali je pravilno »v Tepanju« ali »v Tepanjah«?Zanima me, ali je prav v Tepanju ali v Tepanjah in obrazložitev, zakaj je prav tako, kot je?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ali je večer »sredin« ali »sredni«?
Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin.
Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo
https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408
Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ali je zgradba »v zvezi z (nečim)« pogovorna ali knjižna?Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ali je zveza »nekogaršnji avtomobil« pravilna?
Ali je besedna zveza nekogaršnji avtomobil pravilna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ali sta besedi »džamija« in »mošeja« sopomenki?Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ali sta »gmajnar« in »partizan« sopomenki?V nekaterih delih Slovenije so imenovali partizane tudi gmajnarje.
Nikjer v slovarjih nisem zasledil, da bi bil to tudi zapisani sinonim za partizana. Precej pogost je ta sinonim v pogovorih preprostih ljudi na Gorenjskem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alkálna strúpnica -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alkohólna fermentácija -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alkôva -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
allegrétto1 -a [alegreto] m (ẹ̑) |skladba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
allégro1 -a [ale] m (ẹ̑) |skladba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
almožna -e (almožna, almožnja) samostalnik ženskega spola1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.1 kar se dá/naredi potrebnemu duhovnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: (duhovna) pomoč
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
3. premoženje, ki se upravlja po volji tistega, ki ga daje na razpolago potrebnim; SODOBNA USTREZNICA: miloščinska ustanova
FREKVENCA: 141 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alogéna réka -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alpáka1 -e ž (ȃ) volna ~e |živali|; snov. |tkanina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alpinístična šóla -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alpinístična túra -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alpinístika -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alpinístika -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alpinístka -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alpínski alpínska alpínsko pridevnik [alpínski] 4. ki je v zvezi z rastjo nad zgornjo gozdno mejo
5. ki je v zvezi z Alpami
STALNE ZVEZE: alpinski pas ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. alpino < lat. Alpīnus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
álpska črníca -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
álpska klíma -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
álpska kombinácija -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
álpska kombinacíjska tékma -e -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
álpska poledenítev -e -tve ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
álpska smér -e smerí ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
altána -e ž (ȃ) knjiž. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju: altana z visokimi okni;
hiše z altanami in balkoni // senčnica1, uta: vrt z altano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
altar -ja/-a samostalnik moškega spola1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa
2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar
3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alternatívna kumulácija -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alternatívna medicína -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alumínij alumínija samostalnik moškega spola [alumíni] lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in električni tok, kemijski element; simbol: Al
STALNE ZVEZE: primarni aluminij, sekundarni aluminij ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aluminium, frc. aluminium iz nlat. aluminium, iz lat. alūmen ‛galun, aluminijev sulfat’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aluviálna naplavína -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aluviálna terása -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
alveóla -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Amacónka1 -e ž, oseb. i. (ọ̑) Amazonka1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Amalteja -e ž osebno lastno ime
Amalteja:
Tudi vem de Poeti pravio de Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei daj. ed. eno poſodo Cornucopia imenuano (I/1, 77) Amaltêja, gr. Ἀμάλϑεια, nimfa, ki je na Kreti s kozjim mlekom hranila novorojenega Zevsa. Po drugem mitu je Amaltêja ime koze, ki je hranila Zevsa.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
amatêrka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Amazónka1 -e ž, oseb. i. (ọ̑) |grško bajeslovno bitje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ambolten -tna -o (amboltn) pridevnikFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
amen3 medmet1. izraža resničnost, potrditev; SODOBNA USTREZNICA: amen
1.1 v zvezi reči amen z besedami izraziti mnenje, da je kaj prej izrečenega v skladu z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: strinjati se
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
amêriška léstvica za océno nevárnosti próženja snéžnih plazôv -e -e -- -- -- -- -- -- ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ámfora -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
amilóza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
amortizácija -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
amortizacíjska dôba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
amperométrična titrácija -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
amplitúda -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ampúla -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Ana -e ž osebno lastno ime
1. Ana:
Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana:
Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
anafáza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
analítik -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
analógna simulácija -e -e ž
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ananje -a samostalnik srednjega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
anátema1 -e ž, pojm. (ȃ) izobčenje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
anati se -am se dovršni in nedovršni glagol1. dov., kogarod. zavestno narediti, da ne pride do stika s kom oz. da osebek česa zaželenega nima več; SODOBNA USTREZNICA: izogniti se, odpovedati se
2. nedov., negotovo, kot slovarski zgled držati skupaj, vzdrževati, obsegati, vsebovati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
andohtiv -a -o pridevnik1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč
FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
androgén1 -a m (ẹ̑) biol. |moški hormon|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Andrómeda1 -e ž, oseb. i. (ọ̑) |grška bajeslovna oseba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
áneks áneksa tudi anéks anéksa samostalnik moškega spola [áneks] tudi [anéks] dodatek, priloga k pravnemu dokumentu, zlasti pogodbi, ki dokument dopolnjuje, deloma spreminja
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Annex, frc. annexe, glej ↑anektirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
anekuména -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
angelika -e samostalnik ženskega spola do dva metra visoka aromatična zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih tleh; SODOBNA USTREZNICA: angelika
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ángelska kóža -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
angulárna diskordánca -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
animácija -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
animátorka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
anizotropíja -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón] območje visokega zračnega tlaka
STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
antíčna tragédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ántidráma -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
antifona -e samostalnik ženskega spola spev na začetku ali koncu psalma; SODOBNA USTREZNICA: odpev, predspev
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
antikristov2 -a -o (antikrištov, antikristov) pridevnik ki je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov FREKVENCA: 89 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
antropogéna pŕst -e prstí ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
antropogenizírana pŕst -e prstí ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ántropogeografíja -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
antvert1 -a (antvert, antvart) samostalnik moškega spola besedni odziv na vprašanje; SODOBNA USTREZNICA: odgovor
FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
antvila -e (antvila, antvela) samostalnik ženskega spola1. manjši kos blaga, namenjen za zavijanje, pokrivanje, brisanje česa; SODOBNA USTREZNICA: robec
1.1 podolgovat daljši kos blaga, namenjen za povijanje česa; SODOBNA USTREZNICA: povoj
FREKVENCA: 18 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
anuitéta -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta;
plačevati anuitete;
posojilo z letno anuiteto tisoč evrov;
anuitete za kredite;
odplačilo anuitet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apeliranje -a (apelirane) samostalnik srednjega spola h komu, na kaj prošnja za (pravno) presojo česa na višji stopnji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apelirati -am nedovršni in dovršni glagol1. kdo; (od česa do česa), na koga/kaj prositi za (pravno) presojo na višji stopnji
1.1 kdo; od česa, od koga/česa h komu/k čemu prositi za ponovno obravnavo česa pred drugim razsojevalcem v upanju na ugodnejšo rešitev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apertúra -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apikálni dél -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ápikultúra -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aplikácija zdravíla -e -- ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apnéna káša -e -e ž
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apnéna málta -e -e ž
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apnénasti -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apnénčev -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apnéni -a -o prid.
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apníca -e ž
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apofíza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apokalipsa -e samostalnik ženskega spola opis videnj o koncu sveta; SODOBNA USTREZNICA: apokalipsa
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apomíksa -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apostol -a (apostol, apostel, apostal, apostos, apustol) samostalnik moškega spola1. versko vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo, širijo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol
1.1 kdor je od Boga poslan oznanjat, širit Kristusov nauk, krščansko vero
1.2 kdor je od Boga poslan z določenim sporočilom, nalogo
2. v prvih desetletjih širjenja krščanstva kdor oznanja, širi krščansko vero, ustanavlja, vodi versko skupnost, opravlja verske obrede
3. kdor je od koga poslan z določenim sporočilom, nalogo; SODOBNA USTREZNICA: odposlanec, sel
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apostolstvo -a (apostelstvo, apostolstvo, apostalstvo) samostalnik srednjega spola kar je zaupano apostolom, da naredijo, opravijo za zveličanje soljudi; SODOBNA USTREZNICA: apostolstvo FREKVENCA: 9 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apotékar -ja m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apotekarica -e samostalnik ženskega spola ženska, ki pripravlja, prodaja zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
apoteker -ja samostalnik moškega spola kdor pripravlja, prodaja zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ára1 -e m (ȃ) |papiga|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ȃra1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída] 1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki 1.1. navadno v množini zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kikiriki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo] ETIMOLOGIJA: ↑arašid
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arbitráža -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arbitrážna komisíja -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arbitrážna odlóčba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arbitrážna pogódba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arcníja -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati
FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ardičina
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ardičoka -e samostalnik ženskega spola sredozemska kulturna rastlina z zdravilnimi spodnjimi listi in koreninami ali njen užitni mesnati cvet; SODOBNA USTREZNICA: artičoka
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aréna -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aréna -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
árenda -e ž najem: Králeszka imánya szo v árendo vödána KOJ 1848, 72; Almásyovo poszesztvo v árendo sze tüdi pregdá AI 1875, br. 1, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aréola -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aretácija -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arfa -e (arfa, arpfa) samostalnik ženskega spola1. manjše glasbilo s strunami, napetimi na okvir, na katere se brenka ali udarja s paličicami
1.1 igranje na to glasbilo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arhipeláška têmeljna čŕta -e -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arhitektúra -e ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arhitektúra -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aritmetika -e ž aritmetika, računstvo:
morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo … Morebiti Aritmetico tož. ed., de bi snali raijtat, inu shtejti (I/1, 29) ǀ On je vuzhil Gramatiko, koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem … Aritmetiko tož. ed., de imaio poprej srajtat kulikajn shup, kulikajn prat, kulikajn poshtet, kulikajn tort, inu ſalathozheo na miſo dat (IV, 290) ← gr. ἀριϑμητική ‛veda o številih’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arka -e (arka, arha) samostalnik ženskega spola1. ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa; SODOBNA USTREZNICA: Noetova barka
2. v Stari zavezi skrinja, ki je bila znamenje zaveze Boga in izraelskega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: skrinja zaveze
FREKVENCA: 27 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arkáda -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arkebúza -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arker -ja samostalnik moškega spola podolgovat gradbeni element, ki kaj podpira; SODOBNA USTREZNICA: opornik
FREKVENCA: 19 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski] ETIMOLOGIJA: iz armirani beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arnoš -a (arnoš, arnož, arnaš) samostalnik moškega spola1. kovinska vojaška obleka, ki ščiti trup; SODOBNA USTREZNICA: oklep
2. oblačila in predmeti za bojevanje; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema
3. navadno s prilastkom kar varuje, brani človeka v duhovnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: zaščita
FREKVENCA: 65 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
arpéggio1 -a [edžo] m z -em (ẹ̑) glasb. končati skladbo z ~em
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
artêrijski -a -o prid. (é) nanašajoč se na arterija 1: arterijsko ožilje / arterijska kri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
artikulácija -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
artístka -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
artroskópski artroskópska artroskópsko pridevnik [artroskópski] ETIMOLOGIJA: ↑artroskopija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ascendéntna teoríja -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aséptična kultúra -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
asimilácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
asimilácija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
asimilát1 -a m, člov. (ȃ) |asimilirani priseljenec|asimilátka -e ž, člov. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
askorbínski askorbínska askorbínsko pridevnik [askorbínski] STALNE ZVEZE: askorbinska kislina ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Ascorbin(säure) ‛askorbinska (kislina)’ iz gr. a.. ‛ne..’ + ↑skorbut
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
askosferóza -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
asla -e samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
asociácija -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aspergilóza -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ástma ástme samostalnik ženskega spola [ástma] kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat. asthma iz gr. ãsthma, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ȃstma -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
astrologija -e ž 1. astronomija, zvezdoslovje:
Aſtrologia im. ed. pak vuzhj laſtnusti tyh ſvejsd, lune, inu ſonza (III, 14) ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo … Morebiti Aſtrologjo tož. ed. de bi sposnali kulikajn svejsd je na Nebeſsijh (I/1, 29) 2. meteorologija (?):
Se ſaſtopi na Aſtrologio tož. ed., ſakaj previdi desh, inu lepu ureme (IV, 344) ← lat. astrologia, gr. ἀστρολογία ‛zvezdoslovje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ašterželj [ášteržǝlj ášteržǝljna]
(aštržilj) samostalnik moškega spola- jermen, s katerim se pritrdi sedlo ali vlečna oprema pod prsmi; podprsnica
- naramnica
PRIMERJAJ: naprsnik, oprsnik, podprsnica, podprsnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
atakáta -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé] član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
atašêjka atašêjke samostalnik ženskega spola [atašêjka] članica diplomatskega predstavništva kot strokovnjakinja za določeno področje
ETIMOLOGIJA: ↑ataše
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
atelána -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
atmofílna prvína -e -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
atmosfêra -e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero;
nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično atmosfero;
zrasel je v kulturni atmosferi;
delo odseva atmosfero časa;
atmosfera v dijaškem domu / gorenjska atmosfera v Finžgarjevih kmečkih povestih 3. fiz. enota za merjenje tlaka: tlak je dosegel 300 atmosfer / fizikalna atmosfera tlak 1,03 kiloponda na 1 cm2; tehnična atmosfera tlak 1 kiloponda na 1 cm2
♦ astron. atmosfera plinski ovoj, ki obdaja nebesno telo; kem. atmosfera plin v zaprtem prostoru, v katerem potekajo kemične reakcije; reakcija poteka v dušikovi atmosferi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
atómska absorpcíjska spektrometríja -e -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
atómska emisíjska spektrometríja -e -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
atribúcija -e ž (ú) nav. mn., pravn., nekdaj pristojnost1,
kompetenca: odločali so v mejah svojih atribucij
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
avba -e samostalnik ženskega spola1. praznično moško ali žensko pokrivalo ali naglavni trak, navadno iz blaga
1.1 priprava iz prekrižanih vrvic, s katero se pokrijejo in pritrdijo lasje; SODOBNA USTREZNICA: mrežica za lase
FREKVENCA: 13 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ávba -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
aveníja -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Avguštín1 -a m, oseb. i. (ȋ)Avguštína -e ž, oseb. i. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
avptmanija -e samostalnik ženskega spola položaj, funkcija vodje vojaške ali upravne enote
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
avptmanji -a -e pridevnik ki je povezan z altmanom; SODOBNA USTREZNICA: častnikov FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
avreóla -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
avstrálska léstvica -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ȃvša -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
avténtičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis;
izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen;
avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu // ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen1:
avtentičen prepis pogodbe;
avtentičen prevod
♦ glasb. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim; pravn. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
avtogamíja -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
avtohtón1 -a m, člov. (ọ̑) neobč. domorodec, prvotni prebivalecavtohtónka -e ž, člov. (ọ̑) neobč. domorodka, prvotna prebivalka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
avtomátika -e ž
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
avtomatizácija -e ž
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ávtomedikácija -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
avtomíksa -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ázijska čebéla -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
ažúren1 -rna -o; -ejši -a -e (ȗ; ȗ) urad.: ~o knjigovodstvo |brez zaostanka, na tekočem|; ~o knjiženje pravočasno, sprotnoažúrnost -i ž, pojm. (ȗ) urad.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
b -- in -ja [bə̀ bə̀ja in bé bêja] m (ə̏; ẹ̄ ē) druga črka slovenske abecede: napiši b;
mali b;
od b do d;
nerazločni b-ji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b -- kot imenovalni prilastek
drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / učenci 1. b
♦ glasb. ton b za polton znižani ton h; gled. abonma reda B; med. vitamin B
b- prvi del zloženk
nanašajoč se na b: hotel B-kategorije
♦ glasb. B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; med. B-vitamin; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
b1 b-ja tudi b -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke ali glasu|: od ~ do g; mali ~; razred ~; dva b-ja; učenec iz drugega ~ ‹2. b›; prim. b-2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
B1 B-ja tudi B -- [bə̀ bə̀ja in bé bêja tudi bə̀ in bé] m, prva oblika z -em (ə̏; ẹ̑ ȇ; ə̏; ẹ̑) |ime črke|: od ~ do G; veliki ~; vitamin ~; dva B-ja; kakovost ~ 2; prim. B-
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
B- [bé] prvi del podr. zlož. (ẹ̑) B-diplóma, B-dúr, B-vitamín; B-dúrovski; prim. B1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
b-1 [bé] prvi del podr. zlož. (ẹ̑) b-mól
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
b-2 [bə̀ in bé] prvi del podr. zlož. (ə̏; ẹ̑) b-línija, b-kmèt, b-rázred; prim. b1
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bába1 -e ž, člov. (á) slabš. stara ~ |ženska|; nizk. njegova ~ |žena|; poud. To pa je ~ |postavna, sposobna ženska|; slabš. On je prava ~ |strahopeten človek|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bàba -e ž 1. stara mati: dede i baba KŠ 1754, 31; vu babi tvojoj Loidi KŠ 1771, 646; Baba KMS 1780, A8b 2. babica: po babo bezſo AIP 1876
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
baba [bába]
samostalnik ženskega spola- stara ženska; baba
- pomočnica pri porodih; babica
PRIMERJAJ: težkulja, všegarica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
baba -e samostalnik ženskega spola1. navadno starejša ženska
1.1 slabšalno ženska sploh; SODOBNA USTREZNICA: baba
2. ženska, ki pomaga pri porodu; SODOBNA USTREZNICA: babica
3. materina ali očetova mati; SODOBNA USTREZNICA: stara mati, babica
FREKVENCA: 79 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bábica1 -e ž, člov. (á) |stara mati; pomočnica pri porodu|bábičin -a -o (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
babica [bábica]
samostalnik ženskega spola- stara ženska, ostarela mati
- stara mati; babica
- nakovalo za klepanje kose
- pomočnica pri porodih; babica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bábičin bábičina bábičino pridevnik [bábičin] 2. ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, sooblikuje tradicijo
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški] ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
babka -e samostalnik ženskega spola zdravilna travniška rastlina z nizko rastočimi ozkimi ali širokimi listi in drobnimi cveti v socvetju; SODOBNA USTREZNICA: trpotec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
báčva -e ž (ȃ) star. sod1:
bačva piva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Bahela -e ž osebno lastno ime
Rahela (?):
Satoraj Chriſtus Ieſus ſyn Boshy je s' Nebeſs doli prishal de bi ta dusha njegova naveſta ratala; ſa to lepo Bachelo tož. ed. 33 lejt je veliku preterpel (II, 64) Verjetno tiskarska napaka namesto Rachela (prim. II, 66: Bupertus namesto Rupertus), ki je tu lahko prispodoba Rahele, Labanove hčere, za katero je Jakob služil dvakrat po sedem let (SP 1 Mz 29,15–30); → Rah(a)el.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bajadêra1 -e ž, člov. (ȇ) |plesalka v templju ali zabavišču|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bájta Frazemi s sestavino bájta:
stára bájta
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bakla -e samostalnik ženskega spola1. dolga palica z gorljivo snovjo na enem koncu, ki se prižgana uporablja za osvetljevanje; SODOBNA USTREZNICA: bakla
FREKVENCA: 28 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bákrov bákrova bákrovo pridevnik [bákrou̯ bákrova bákrovo] ETIMOLOGIJA: ↑baker
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bákrova medlíca -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
baktêrije -ij ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bala [bála]
samostalnik ženskega spola- sveženj, zvitek
- nevestina oprema; bala
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balena -e (balena, belena) samostalnik ženskega spola1. največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami; SODOBNA USTREZNICA: kit
FREKVENCA: 19 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje] 1. šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo1.1. ta šport kot rekreativna dejavnost
2. ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balínar balínarja samostalnik moškega spola [balínar] 1. športnik, ki se ukvarja z balinanjem1.1. kdor balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balínarka balínarke samostalnik ženskega spola [balínarka] 1. športnica, ki se ukvarja z balinanjem1.1. ženska, ki balina, se z balinanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balínarski balínarska balínarsko pridevnik [balínarski] ETIMOLOGIJA: ↑balinar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
baliníšče baliníšča samostalnik srednjega spola [baliníšče] ETIMOLOGIJA: ↑balinati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balón balóna samostalnik moškega spola [balón] 1. s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov
2. gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija
3. velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim
4. ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček
FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balónar1 -ja m z -em člov. (ọ̑) šport. tekmovanje ~evbalónarica -e ž, člov. (ọ̑) šport.balónarjev -a -o (ọ̑) šport.balónaričin -a -o (ọ̑) šport.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balónarski balónarska balónarsko pridevnik [balónarski] ETIMOLOGIJA: ↑balonar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balónski balónska balónsko pridevnik [balónski] 4. pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom4.1. ki ga sestavlja, tvori manjši balon, namenjen zlasti širjenju zoženega dela žile
5. ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost
STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balústrska nôga -e -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balván balvána samostalnik moškega spola [balván] 1. večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena
2. iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval2.1. manj formalno disciplina športnega plezanja, pri kateri se pleza po takih nižjih umetnih plezalnih stenah; SINONIMI: iz športa balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balvánska blazína -e -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balvánski balvánska balvánsko pridevnik [balvánski] STALNE ZVEZE: balvanski problem, balvansko plezanje ETIMOLOGIJA: ↑balvan
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični] STALNE ZVEZE: balzamični kis ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
banánska držáva -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bandèra -e ž bandero, zastava: csarna bandera viszila AIP 1876, br. 2, 3; edno prelejpo bandero (zásztavo) KOJ 1845, 20; pren. ki szo Deák Ferenca Sztáre bandere vörni osztali AI 1875, br. 2, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bandera -e samostalnik ženskega spola barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; SODOBNA USTREZNICA: zastava, prapor
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bànka -e ž bankovec: edna lêpa nôva banka bila zaszükana v-te sztári raztergani papér AIP 1876, br. 10, 6; popadno to banko i be'zo AIP 1876, br. 1, 7; szta dvá csloveka drügacsila banke AIP 1876, br. 3, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bankéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od banket1: banketna dvorana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
baobáb baobába samostalnik moškega spola [baobáp baobába] tropsko drevo z zelo debelim deblom in velikimi užitnimi plodovi podolgovate oblike, po izvoru iz Afrike ali Avstralije; primerjaj lat. Adansonia; SINONIMI: kruhovec
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Baobab, angl., frc. baobab iz srlat. bahobab, to pa iz arab. bū ḥibāb ‛sadež (mnogih) semen’ iz bū ‛sadež’ in ḥabb ‛seme’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
baretica -e samostalnik ženskega spola manjšalnica od bareta; SODOBNA USTREZNICA: baretka FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bariglica -e samostalnik ženskega spolaFREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
ETIMOLOGIJA: ↑barrique
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
barka -e samostalnik ženskega spola1. večje/veliko vodno plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja
1.1 ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali med vesoljnim potopom
2. barka kot prispodoba krščanstva
FREKVENCA: 299 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
barkarol -a (barkarol, barkalor, barkoral, barkorol) samostalnik moškega spola1. kdor je zaposlen na ladji; SODOBNA USTREZNICA: mornar
1.1 kdor s krmilom omogoča gibanje plovilu v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: krmar
FREKVENCA: 19 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
baróčna komédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
barrique glej barík
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bárski1 -a -o (ȃ) ~ program; poud. ~e cene |zelo visoke, pretirane|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bárva glasú -e -- ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bárvarski bárvarska bárvarsko pridevnik [bárvarski] ETIMOLOGIJA: ↑barvar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bárvna čŕta -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bárvna oznáka mátice -e -e -- ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bárvna plôščica -e -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
baržúnast baržúnasta baržúnasto pridevnik [baržúnast] 3. privzdignjeno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: ekspresivno žameten
STALNE ZVEZE: baržunasti oslez ETIMOLOGIJA: ↑baržun
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
básanje -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
básati se -šem se nedov.
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
basen -sni/-sne (bajsen, basn, basen, bajsin) samostalnik ženskega spola1. ekspresivno pripoved z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami; SODOBNA USTREZNICA: pravljica
2. kar kdo pripoveduje o resničnih dogodkih, povezanih v celoto; SODOBNA USTREZNICA: zgodba
3. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari; SODOBNA USTREZNICA: basen
FREKVENCA: 60 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bati se bojim se nedovršni glagol1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bátjuška -e m (ȃ) spoštljivo, v ruskem okolju oče, očka1:
batjuška car;
pren., ljubk. O batjuška [Murn], zakaj si šel od nas? (O. Župančič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bátriviti -im nedov. 1. tolažiti, hrabriti: I bátrivis vu szmrti KAJ 1848, 104; Bátrivi nasz KAJ 1848, 121; Bátrivi náſz ſzvétim Duhom BKM 1789, 56 2. opogumljati, bodriti: ali bátrivao je nyé Angyeo Bo'si KM 1796, 89; krouto je bátrivio SŠ 1796, 64 bátriviti se -im se tolažiti se, hrabriti se: kaibi ſze mi vu kriſtuſſi veſze(e)lili ino bátrivili TF 1715, 41; Jaſz ſze ſztem bátrivim SM 1747, 77; Z bo'zov ricsjouv ſze bátrivim KŠ 1754, 269
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
báza1 -e ž (á; ȃ) materialna ~ družbe osnova, podlaga; podstava; vojaška ~ oporišče; ~ stebra podstavek, podnožje; rač. ~ podatkov
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
báza1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
báza2 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
báza -e ž
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bazálna célica -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bazálna plôščica -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bázična láva -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bazílika1 -e ž (í) |cerkev|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bazílika1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bazílika2 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bazílika -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Bazilisa -e ž osebno lastno ime
Bazilisa:
veſſelje, katiru ſta imela Julianus, inu njegova Neveſta Baſiliſſa im. ed. (V, 461) ǀ en Angel odpre ene slate Bukve, inu Julianu, inu Baſiliſſi daj. ed. pokashe de tudi nyh jmena ſo noter sapiſſane (V, 461) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sakonske s. Baſſi liſſo tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Bazilisa (3. stol.), žena sv. Julijana; → Julianus 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bèč -à in -a [bəč] m (ə̏ ȁ, ə̀) nar. zahodno sod1:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bèčka -e ž 1. sod: kre ceszte vinszke becske na csep vdarili KOJ (1914), 151; priprávlajo lagve (becske) KAJ 1870, 28 2. kad: Kád, kad, bečka KOJ 1833, 161
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bečvà -è tudi bèčva -e [bəčva] ž (ȁ ȅ; ə̏) 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo 2. star. sod1:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bẹ́da -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bednica [bǝdníca]
samostalnik ženskega spola- majhna hiša
- jama za shranjevanje repe
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bedra -e samostalnik ženskega spola1. del noge med kolenom in ledji; SODOBNA USTREZNICA: stegno
1.1 predel telesa nad zgornjim delom stegna; SODOBNA USTREZNICA: bok, ledja
FREKVENCA: 39 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bég1 -a m, pojm. (ẹ̑) pognati se v ~; ~ od življenja; ~ pred sovražnikom; privzdig. ~ časa; poud. ~ z dežele |odseljevanje (v mesta)|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
beg -a (beg, bejg, beh) samostalnik moškega spola1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: beg
1.1 rešitev iz neugodnih razmer; SODOBNA USTREZNICA: pobeg
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
béjžati -ím nedov. 1. teči, hiteti: Bej'sati Futni KM 1790, 93a; Té je na touzácsao bej'sati KM 1790, 18; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz záto tak bi'zim; nej, liki na negvüsno KŠ 1771, 508; Záto tak nej je nad tom, kiſcsé, niti ki bi'zi KŠ 1771, 468; naj rejcs Goſzpodnova bi'zi ino ſze dicsi KŠ 1771, 629; kaj lüſztvo vküp bi'zi KŠ 1771, 130; Boug-cslovik I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Neznate, kaj, ki vu ſztávi bi'zijo, vſzi iſztina bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak bej'zi ktvojmi Jezusi KŠ 1754, 258; ino beiſimo po terpleinyi vu boyno SM 1747, 28; po trplivoſzti bej'zmo KŠ 1771, 694; Bej'zmo knyemi, gda on knám prihája BKM 1789, 44; Bejſte zgyedrnim Szrczom, Pred vasega Krála BKM 1789, 11; njegov pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Záto Mártha pred nyega je bej'zala KŠ 1771, 304; Peter pa, i János ſzta k-grobi bej'ſala KM 1796, 114; i doli je bej'zao knyim KŠ 1771, 409; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi KŠ 1771, 331; Bej'zali ſzte lipou KŠ 1771, 567; bej'zali ſzo ino ſzo nazvejſztili vmejſztaj KŠ 1771, 115; I vö idoucse hitro ſzo bej'zale od groba KŠ 1771, 155; da bi kak zobſztom ne drkao, ali zamán naj ne bi'zim KŠ 1771, 559; Tak bom bej'zo za tebom BKM 1789, 114; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom KŠ 1771, 98 2. bežati: ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; Te nájimnik pa bi'zi KŠ 1771, 300; vzemi to dejte i bej'zi vEgyptom KŠ 1771, 8; Bej'zte od práznoſzti KŠ 1771, 501; Záto, bej'zte od bolvánſztva KŠ 1771, 509; Teda naj bi'zío na goré KŠ 1771, 242; rávno ſzmo bej'zali vu Szamothráczio KŠ 1771, 392; Dávida 'Zoltár, gda je be'zao pred Absalomom TA 1848, 4 bejžajóuči -a -e bežeč: ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407 bižéči -a -e bežeč: I naprej bi'zécsi pred nyega KŠ 1771, 23; i bi'zécsi ſzpadno je na Sinyek nyegov KŠ 1771, 223
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
béka1 -e ž (ẹ́) košara iz bek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bekanje -a (bekanje, bekajne, bekajnje) samostalnik srednjega spola1. česa oglašanje z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejanje
1.1 oddajanje močnih, zamolklih, pomensko nejasnih glasov; SODOBNA USTREZNICA: hrumenje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bekerél bekeréla; in becquerel samostalnik moškega spola [bekerél] iz fizike izpeljana merska enota za izražanje aktivnosti radioaktivnega vira, ki ustreza enemu razpadu atomskega jedra na sekundo; simbol: Bq
ETIMOLOGIJA: ↑becquerel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bél2 -í [beu̯] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena1:
konj ima bel
♦ anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bél1 -a m (ẹ̑) fiz. |merska enota|; prim. B2
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bel -a -o (bel, bejl) pridevnik1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel
1.2 ki vzbuja spoštovanje
2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel
2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo
2.2 v zvezi z lasje svetlo siv
2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Béla1 -e in Béla -a m, oseb. i. (ẹ̑; ẹ̑) |madžarski kralj|Bélov -a -o (ẹ̑), ●Bélin -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
béla knjíga -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
beli -ega (beli, bejli) posamostaljeno1. kar je take barve kakor sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: belo
2. kar je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: belo
FREKVENCA: 30 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
belíti1 in béliti -im nedov. béli -te in -íte, -èč -éča; bélil -íla, bélit, béljen -a; béljenje; (bélit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ perilo; ~ stene; pokr. ~ hlode lupiti; neobč. ~ peč za kruh močno segrevatibelíti se in béliti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) privzdig.: Breze se ~ijo belo odsevajo, se bleščijo; Lasje se mu ~ijo postajajo svetli, beli
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
beliti -im (beliti, bejliti) nedovršni glagol1. kdo; (s čim) pokrivati z beležem ali belilom; SODOBNA USTREZNICA: beliti
2. kdo; kaj močno segrevati; SODOBNA USTREZNICA: beliti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
béljenje1 -a s (ẹ́) 1. glagolnik od beliti1:a) beljenje stanovanja b) beljenje las, platna;
beljenje tkanine s klorom c) beljenje hlodov 2. zastar. belež: beljenje odpada s sten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga] 1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso
STALNE ZVEZE: beluga kit ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš] 1. gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj 1.1. navadno v množini poganjek te rastline, zlasti kot hrana, jed; SINONIMI: špargelj
STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
belúšev belúševa belúševo pridevnik [belúšeu̯ belúševa belúševo] ETIMOLOGIJA: ↑beluš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni] STALNE ZVEZE: belušna zelena ETIMOLOGIJA: ↑beluš
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
beneficija -e samostalnik ženskega spola posest, ki je vezana na dodeljeno cerkveno službo ali čast in prinaša dohodek; SODOBNA USTREZNICA: beneficij
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
béra -e ž
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
berač -a samostalnik moškega spola1. kdor s trganjem z rastline odstranjuje sadeže, zlasti grozdje; SODOBNA USTREZNICA: trgač
2. kdor dela, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: nabiralec, zbiralec
3. kdor vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: bralec
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
berejoč -a -e deležnik kaj ki vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
beribêri -ja m (ȇ) med. bolezen zaradi manjkanja vitamina B1: zboleti za beriberijem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
berkcevg° -a (berkcevg, bercevg) samostalnik moškega spola1. predmet, ki se uporablja pri delu; SODOBNA USTREZNICA: orodje
2. s prilastkom, slabšalno kdor ravna, dela po zahtevah koga; SODOBNA USTREZNICA: orodje
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Bêrnstein1 -a [štajn] m, oseb. i. (é) |nemški teoretik socialne demokracije|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
beroč1 -a -e deležnik kaj ki vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bés1 -a m, člov. (ẹ̑) bati se ~ov |zlih duhov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bésa1 -e ž (ẹ̑) |obljuba v albanskem okolju|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
beséda -e ž, rod. mn. tudi besedí (ẹ̑)
1. pomen ~e; prevajati od ~e do ~e |dobesedno|; z drugimi ~ami |drugače povedano|; poud.: ~ vseh besed |zelo pomembna|; To so same ~e |brez vsebine|; vznes. ~e ljubezni
2. imeti glavno ~o; poud.: držati ~o |izpolnjevati obljubljeno|; prelomiti ~o |ne izpolniti dogovorjenega|; Častna ~, tako je bilo |res, zares|; biti mož ~ |držati obljubo|; z eno ~o (povedano) |na kratko|
3. pojm. vezana ~ pesništvo, poezija; poud. ~ je bila o knjigi |govorili so|; vznes.: božja ~ |evangelij|; materina ~ |materinščina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu],
beséda gré kómu težkó iz úst,
beséda gré kómu težkó z jezíka,
beséda je dála besédo,
beséda je mesó postála,
beséda je pádla na kámen,
beséda ni kònj,
bíti krátkih beséd,
bíti móž beséda,
bíti rédkih beséd,
částna beséda,
dajáti částno besédo [kómu],
dáti besédo [kómu],
dáti částno besédo [kómu],
do zádnje beséde,
držáti besédo,
držáti kóga za besédo,
iméti besédo,
iméti glávno besédo,
iméti pólna ústa beséd,
iméti zádnjo besédo,
mójster beséde,
ne čŕhniti niti beséde,
ne iméti lépe beséde za kóga/kàj,
ne izbírati beséd,
ne nájti lépe beséde za kóga/kàj,
ne rêči niti beséde,
ne rêči šè zádnje beséde,
ne spregovoríti niti beséde,
niti beséde ne správiti iz sêbe,
od pŕve do zádnje beséde,
ognjemèt beséd,
ostáti móž beséda,
požréti besédo,
prijéti kóga za besédo,
sáme beséde so kóga,
samó beséde so kóga,
snésti besédo,
škóda beséd,
tó je beséda,
vzéti kómu besédo,
vzéti kómu besédo iz úst,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
beseda [besẹ̑da]
samostalnik ženskega spola- beseda
- govor
PRIMERJAJ: časna beseda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
beseda -e ž 1. beseda, tj.
strnjena jezikovna enota in
govorjenje:
kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba:
jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora:
Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
béseda -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
beséda stránk -e -- ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
besedica -e ž besedica:
nej beſſedize rod. ed. rekla (IV, 260) ǀ s'eno ſamo beſedizo or. ed. (I/1, 83)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
besedica -e (besedica, besejdica, besedeca) samostalnik ženskega spola1. ekspresivno posamezna jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: besedica
2. ekspresivno kratka misel, izražena z besedami
3. ekspresivno izjava, da bo kdo deležen česa ali da se bo kaj zagotovo uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
besedílna fonétika -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
besediti se -im se nedovršni glagol kdo; za kaj medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, stališči drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
besednik -a samostalnik moškega spola1. navadno strokovnjak za pravo, ki zastopa, zagovarja koga pred sodiščem; SODOBNA USTREZNICA: odvetnik, zagovornik
2. versko kdor je zveličan in pri Bogu zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornik, priprošnjik
3. kdor usvoji spretnost, znanje govorjenja, predvsem v javnosti; SODOBNA USTREZNICA: retorik, govornik
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna
2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija
FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bêt bêta tudi bèt bèta samostalnik moškega spola [bêt] tudi [bə̀t] peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: kocen
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. bót ‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov. *bъtъ < ide. *bhuto- iz korena *bheu̯- ‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr. phytón ‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
betaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog bete samostalnik ženskega spolaIZGOVOR: [béta], rodilnik [béte]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
béta -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
betež -a samostalnik moškega spola1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. kar povzroča, da je življenje komu bolj neprijetno, hudo; SODOBNA USTREZNICA: težava, tegoba
3. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 214 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
betica -e (batica, butica, betica) samostalnik ženskega spola1. lesena ali železna palica, podobna večjemu kladivu ali kiju; SODOBNA USTREZNICA: bat
2. ekspresivno človek glede na podobo svoje glave; SODOBNA USTREZNICA: betica
FREKVENCA: 15 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
betón betóna samostalnik moškega spola [betón] 1. zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material1.1. površina iz te zmesi, zlasti prazna, nepokrita
1.2. ekspresivno kar je iz te zmesi sploh, zlasti celota stavb, drugih objektov in površin v strnjenem naselju
STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
betoníran betonírana betonírano pridevnik [betoníran] ETIMOLOGIJA: ↑betonirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka ETIMOLOGIJA: ↑beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Betulija -e ž zemljepisno lastno ime
Betulija:
kader tu meſtu Bethulia im. ed. v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu (II, 147) ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio tož. ed. rèshila (I/1, 180) ǀ Judith … Holophernusu je bila glovo odſekala, inu ſvoje meſtu Betulio tož. ed. pred pogubleinam obvarvala (V, 178) Betúlija, izraelsko mesto v ravnini blizu Dotana (SP Jdt 6,10)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka ETIMOLOGIJA: ↑bezeg
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bezjački (bezjački, bazjački) prislov izraža povezanost s kajkavščino ali kajkavci; SODOBNA USTREZNICA: kajkavsko
FREKVENCA: 14 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bežanje -a (bežanje, bežane) samostalnik srednjega spola1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežanje
1.1 umikanje iz neugodnih razmer
2. umikanje z določenega mesta, položaja; SODOBNA USTREZNICA: odmikanje
3. kraj, prostor, kamor se kdo umakne; SODOBNA USTREZNICA: pribežališče, zatočišče
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bežec -žca samostalnik moškega spola kdor prebeži k sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: prebežnik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bežeči -ega (bežeči, bežoči, bejžoči) posamostaljeno kdor se umika iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežeči
FREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bežejoč -a -e deležnik česa, od česa ki dela, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibajoč se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bíatlonska próga -e -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bìblija -e ž biblija: Szvéto Piſzmo ſze i Biblia zové KŠ 1754, 1; ſzo doubili Deacsko czejlo Biblio KŠ 1771, A5a; Dalmatina Juri i czejlo Biblio obrné Stajerſzki jezik KŠ 1771, A6b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bičovje -a samostalnik srednjega spola1. skupina v vodi rastočih, travi podobnih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: trstičje
FREKVENCA: 13 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bídermájerska komédija -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bijenje -a (bijejnje, bijene, bijenje) samostalnik srednjega spola1. udarjanje z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepenje
1.1 besedni spopad; prepir
2. (s čim) udarjanje s čim, kar ob dotiku povzroča (močne) glasove
FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bíkov bíkova bíkovo pridevnik [bíkou̯ bíkova bíkovo] 2. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikovski
STALNE ZVEZE: bikova kri ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bíkovski bíkovska bíkovsko pridevnik [bíkou̯ski] 3. manj formalno pri katerem tečaji vrednostnih papirjev dlje časa naraščajo; SINONIMI: manj formalno bikov 3.1. manj formalno ki kaže, izraža prepričanje o takem naraščanju
STALNE ZVEZE: bikovska mati ETIMOLOGIJA: ↑bik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bil2 -a -o deležnikI. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bila -e samostalnik ženskega spola steblo žit ali trav; SODOBNA USTREZNICA: bilka
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bilánca -e ž (ȃ) 1. primerjalni prikaz dohodkov in stroškov podjetja v določeni dobi; zaključni račun1:
bilanca izkazuje izgubo;
sestavljati bilanco
♦ ekon. aktivna bilanca s presežkom; plačilna bilanca primerjalni prikaz poslovanja s tujino; premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; trgovinska bilanca razmerje med uvozom in izvozom v določeni dobi2. pregled, obračun sploh: napraviti življenjsko bilanco;
bilanca tedna: pet prometnih nesreč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bilca -e samostalnik ženskega spola manjšalnica od bila; SODOBNA USTREZNICA: bilka FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bilica -e samostalnik ženskega spola manjšalnica od bila; SODOBNA USTREZNICA: bilkica FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bȋlka -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bilka -e samostalnik ženskega spola manjšalnica od bila; SODOBNA USTREZNICA: bilka FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bíoenergétski bíoenergétska bíoenergétsko pridevnik [bíjoenergétski] ETIMOLOGIJA: ↑bioenerget(ika)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bíoenergíja -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bíoenergíjski bíoenergíjska bíoenergíjsko pridevnik [bíjoenergíski] ETIMOLOGIJA: ↑bioenergija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bíogeografíja -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
biohóra -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
biolóška razpolôvna dôba -e -e -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
biolóška vŕsta -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bíomása -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
biosfêra -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
biosfêra -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bíotransformácija -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bir [bȋr]
samostalnik ženskega spola- bala, dota
- darilo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bircpugeriš* -a -e pridevnik ki se nanaša na Würzburg; SODOBNA USTREZNICA: würzburški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
birička -e (berička) samostalnik ženskega spola v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bisaga -e (besaga) samostalnik ženskega spola preprosta torba ali vreča, ki se nosi prek rame; SODOBNA USTREZNICA: bisaga
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bíseksuálec bíseksuálca samostalnik moškega spola [bíseksuáləc] kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških; SINONIMI: biseksualni
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bisexual, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + ↑seksualen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bìster -tra -o prid. 1. bister, prodoren, oster: Cslovek je biszter bio AI 1875, kaz. br. 7; dvej okej bistrivi BJ 1886, 42; Nogé nyihove ſzo biſztre na krvi prelejávanye KŠ 1771, 453 2. hiter: Kako biſztra ſztrejla BKM 1789, 166 najbistréjši -a -e najhitrejši: Najbistrejšega konja dojde AI 1875, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bister -tra -o pridevnik1. ki lahko opravi pot v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hiter
2. ki kaže veliko sposobnost nosilca za razmišljanje, spoznavanje, opazovanje; SODOBNA USTREZNICA: prodoren
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bístrica -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bistro (bistru, bistro) prislov1. izraža skrb, zavzetost za koga; SODOBNA USTREZNICA: pozorno
2. izraža, da se kaj dobro zaznava; SODOBNA USTREZNICA: razločno
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bístveno1 mer. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) ~ izboljšati; poud. ~ spremeniti kaj |v precejšnji meri|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehibíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in
obstajati:
nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi:
s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se:
li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se:
ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti:
mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
biti1 bijem nedovršni glagol1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
biti2 sem nedovršni glagolI. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
biti se bijem se nedovršni glagol1. kdo; s kom/čim udeleževati se oboroženega spopada, boja; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; za kaj udeleževati se spopada sploh; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
1.2 kdo; s kom, (s čim) udeleževati se besednega spopada; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 17 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak] 1. manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
STALNE ZVEZE: bivak vreča ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bívati -am nedov. (í) 1. prebivati, stanovati, živeti: moj prijatelj je bival v isti hiši;
bivati na deželi 2. eksistirati, biti2,
obstajati1:
prepričan sem, da ta sreča v resnici biva 3. preh., publ. živeti spojen v eno z določenim pojavom objektivne stvarnosti: bivati svet, umetnost bivajóč -a -e:
ljudje, bivajoči v mestu; sam.: svet bivajočega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol] 1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
2. znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bívolji bívolja bívolje pridevnik [bívolji] ETIMOLOGIJA: ↑bivol
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Bizánc -a m z -em zem. i. (ȃ)
1. Istanbul: v ~u
2. vzhodnorimsko cesarstvo: v ~ubizantínski -a -o (ȋ)Bizantínec -nca m z -em preb. i. (ȋ)Bizantínka -e ž, preb. i. (ȋ)Bizantínčev -a -o (ȋ); prim. Carigrad, Konstantinopel
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bizantínec1 -nca m z -em člov. (ȋ) slabš. |pretirano ponižen, hinavski človek|bizantínka -e ž, člov. (ȋ) slabš.bizantínčev -a -o (ȋ) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blágor1 -gra m, pojm. (ȃ) skrbeti za javni ~; števn., star. uživati duhovne ~e dobrine
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blazína1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blazína, f. 1) der Bettpfühl, das Kissen, Cig., Jan., C., Rib.-M., ogr.-Valj. (Rad); die Matratze, Mik., das Federbett, Cig., Ptuj; — 2) der Fuß- oder Handballen, V.-Cig., Cig. (T.); — 3) der Lagerbalken: a) des Daches, Tolm.-Erj. (Torb.); na blazine se opira vse ostrešje, Gor.; b) des Dreschbodens, Cig., Naklo (Gor.); c) unter Fässern, Naklo (Gor.); d) die Schwelle (z. B. bei der Eisenbahn): hrastove blazine, LjZv.; (bei einer Brücke), Cig.; e) eine wagerechte Stange am Gerüst, worauf die Bretter des Gerüstes ruhen, die Rüststange, V.-Cig.; f) das Well- oder Zapfenlager, Jan., Cig. (T.), Savinska dol.; g) oni del voza, v katerem tiče ročice, Z.; der Rungstock, Cig.; — der Querbaum des Schlittens, V.-Cig.; h) das Pfluggestellchen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blazina -e ž blazina:
kakor de bi bily na eno mehko blaſino tož. ed. perleteli (IV, 317) ǀ kakor de bi na eni mehki blasini mest. ed. leshal (I/1, 96) ǀ nej ſta hotela na blaſini mest. ed. leshat (III, 504)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blazinica -e samostalnik ženskega spola s perjem, puhom napolnjena odeja; pernica
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blaznenje -a (blaznenje, blaznene, blažnjenje) samostalnik srednjega spola1. zapeljevanje v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševanje
3. nespametno, nerazsodno govorjenje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blazniti -im nedovršni glagol1. kdo/kaj; kogatož. (s čim) zapeljevati v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (na čem, v čem) spravljati v negotovost ali v zmoto; SODOBNA USTREZNICA: blazniti
3. kdo/kaj; kogatož. (od česa) spravljati stran, v oddaljenost od česa
4. kaj; kogatož. povzročati nezadovoljstvo
5. kdo/kaj; koga [nikalni rodilnik] delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj; SODOBNA USTREZNICA: motiti
FREKVENCA: 37 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blazniti se -im se nedovršni glagol1. nedov. in dov., kdo; na kom, nad kom delati/narediti kaj moralno slabega; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati se, pohujšati se
2. kdo; na čem, nad kom/čim imeti (in izražati) slabo, napačno mnenje o kom ali o čem; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
3. kdo; v čem delati napake; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
FREKVENCA: 29 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bled -a -o (bled, blejd) pridevnik1. ki je brez zdrave naravne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled
1.1 ki izkazuje manjšo mero prvotne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled
1.2 v zvezi zelo bled svinčene barve
1.3 ki ne izkazuje več prvotne kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: bled
2. v zvezi s konj ki je svetlo rumene barve
FREKVENCA: 23 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bleščiti se -im se (blešiti se, blejšiti se) nedovršni glagol1. brezoseb. biti obsijan z močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
1.1 kaj oddajati močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bliskajoč1 -a -e deležnik ki med gibanjem odbija iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bliskajoč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bliskanje -a (bliskanje, bliskane, bliskajne, bliskajnje, bliškajnje) samostalnik srednjega spola1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
1.1 močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. odbijanje iskreče se svetlobe med gibanjem; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
FREKVENCA: 61 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blískati se -am se nedov. 1. bliskati se: bliszkati sze KOJ 1833; Gda ſze bliſzka BKM 1789, 362; Csi gli bliſzka i germi SM 1747, 76; Bliſzka ſze KM 1790, 92; blizka sze AIN 1876; pren. Csi zocsmi ſzemo tamo bliſzkamo KŠ 1754, 43 2. bleščati se, svetiti se: I gvant nyegov ſze je bliſzkao KŠ 1771, 129 bliskajóuči -a -e bleščeč: i gvant nyegov je bio bejli i bliszkajoucsi ſze KŠ 1771, 199; vu bliſzkajoucsem gvanti KŠ 1771, 254
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bliskati se -am se nedovršni glagol1. navadno brezoseb., kdo/kaj; s prisl. določilom kraja v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
2. kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
FREKVENCA: 22 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blisketàti -kèčem nedov. bleščati: deci v-ocsi bleszkecse AIP 1876, br. 1, 6 blisketéči -a -e bleščeč: kača z blisketéčimi očámi AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blískovna lúč -e lučí ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva] 1. špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla 1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blítvin blítvina blítvino pridevnik [blítvin] ETIMOLOGIJA: ↑blitva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blizi2 prislov1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blizi3 povedkovnik1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blizi4 predlog z rodilnikom1. za izražanje majhne razdalje; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. za izražanje majhne časovne oddaljenosti; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: 77 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blízu1 količ. prisl. razdalje blíž(j)e (í; ȋ) stati, biti ~; ~ skupaj; tu ~; od ~; poud. od ~ in daleč |od vsepovsod|; neobč. ne dati komu ~ biti nedostopen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
blizu2 (blizu, blizo) povedkovnik1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža duhovno sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
bližati se -am se nedovršni glagol1. kdo/kaj; h komu/k čemu prihajati bližje v prostoru; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
2. kaj; k čemu prihajati časovno bližje; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
3. kdo; h komu postajati duhovno soroden, povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 7400 zadetkov.