Tiskanje

ȃjda, f. der Buchweizen (polygonum fagopyrum); čebele pošiljati v ajdo, t. j. na ajdovo pašo, Por.; nora a., das tatarische Heidekorn (p. tataricum), Z.; — prim. nem. der Heiden.

bárli, m. pl. der Scherz, V.-Cig.; barle pripovedovati, leeres Zeug erzählen, Z.; na barle, in den Tag hinein, in's Blaue, Zv., BlKr.; na barle hoditi po svetu, BlKr.; na barle življenje vagati, Jap. (Prid.); ne prodam na barle = na same besede, brez druge trdnobe, Lašče-Levst. (Rok.); priče ne gredó na barle (t. j. brez poziva od sodišča), Mokronog; — morda od it. parlare, sprechen, Levst. (Rok.).

belendáti, -ȃm, vb. impf. irre reden, phantasieren: bolnik že belenda, jvzhŠt.; — zvonovi belendajo, t. j. vsi se ob enem brez reda glasijo, Savinska dol.; — prim. magy. belénd (= blen) in blencovati.

bobljáti, -ȃm, vb. impf. 1) voda boblja, kadar se v njej mehurčki vzdigajo, Vrt.; — 2) unverständlich reden, Cig.; — 3) fantje hodijo bobljat, t. j. z izpremenjenim glasom mrmrat pesemco pred hišo, kjer so klali, da bi kaj dobili, Kor.-Kres V. 36.; = koledovati, Gor.

bǫ́triški, adj. botriška nedelja, t. j. prva po veliki noči, Pjk. (Črt.).

cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.

dənə̀s, adv. = danes, heute, Jan., C., nk.; prim. Škrab. (Cv. IX. 4.), (pri starih pisateljih: "danas", t. j. dənəs).

dobrọ̑ta, f. 1) die Güte, die gute Qualität, die Trefflichkeit; mlečna d., Nov.; imeti to posebno dobroto, diesen Vorzug haben, Cig.; srednje dobrote, ziemlich gut, Cig.; — 2) die Herzensgüte: sama d. ga je, er ist die Güte selbst; z dobroto pri njem nič ne opraviš, mit Güte richtet man bei ihm nichts aus; dobrota je sirota, t. j. kdor je drugim predober, njemu se dostikrat samemu slabo godi, Npreg.; — za dobroto, als Provision, Dol.; — 3) etwas Gutes: = das Wohl, V.-Cig.; — das Glück: ali misliš, da je to taka dobrota, biti za župana? jvzhŠt.; das Gut, Kast.; dobrot vam bodi! Met.; vse dobrote komu moliti, jemandem alles Gute wünschen, Krelj; posvetne dobrote, die Erdengüter, C.; imeti vse zemeljske dobrote, LjZv.; der Vortheil, Cig.; obče bolnice uživajo to dobroto, da ... Levst. (Nauk); tudi to ima svojo dobroto, auch dies hat sein Gutes, Levst. (Beč.); — die Wohlthat; dobrote, ki smo jih od Boga prejeli; marsikako dobroto mi je storil (izkazal), er hat mir so manche Wohlthat erwiesen; živeti na dobroti, von den Wohlthaten anderer leben, Levst. (Zb. sp.); — eine gute Sache: na mizo natovoriti vsakovrstnih dobrot, LjZv.

drobę̑n, adj. drobene klobase, t. j. jetrne in krvave, Savinska dol.; — prim. drob 2.

dȗšək, -ška, m. 1) der Athemzug, Cig., Jan., M.; d. mi jemlje, zapira, es benimmt mir den Athem, Z.; — der Zug: na en d., na dva duška (izpiti), in einem Zuge, in zwei Zügen; tudi: v enem dušku, Z.; — 2) eine Oeffnung zum Ausströmen der Luft, der Gase: sod nima duška, das Fass hat keine Luft; sodu duška dati, t. j. veho mu odbiti; — das Luftloch, das Zugloch, Mur., Cig.; kletni dušek, Nov.; — der Ventilator, Cig.; das Dampfloch, Cig.; — dež se je ulil, kakor bi mu bili vsi duški odprti, (als wenn alle Schleusen des Himmels geöffnet wären), Vrt., na vse duške delati, mit aller Kraft, SlN.; vlekel je na vse duške iz pipice, Jurč.; začel je piti na vse duške, Jurč.; d. dati krvi, dem Blute Luft machen (= puščati), V.-Cig.; duška dati nevolji, jezi itd., dem Unwillen, dem Zorne freien Lauf lassen, nk.; dušek bolesti odpreti, Zv.; — 3) der Einschlag im Weine, V.-Cig.; — 4) = rilec, V.-Cig.; — 5) materini d. = materina dušica, (materni d.) Cig., Jan.

fraktūrən, -rna, adj. frakturno (t. j. oglato) pismo (pisanje), die Fractur, die Fracturschrift, Cig., Jan., Cig. (T.).

golę̑n 1., adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.

hárec, -rca, m. = boj, ogr.-C.; — prim. madž. harcz = boj, srvn. harz t. j. herzu! Mik. (Et.).

hčȃsi, adv. (t. j. k času) sogleich, Z., Jan. (H.).

ilúzija, f. slepilen, napačno razlagan občut, die Sinnestäuschung, die Illusion, Cig. (T.); estetična i., t. j. i., ki jo zbuja umetnik s svojim delom, Lampe (D.); naglaša se tudi: iluzȋja.

izgrájati, -jam, -jem, vb. pf. durch Tadel verleiden, M.; i. žensko, t. j. z grajo storiti, da je kdo ne vzame za ženo, Z.; blago je bilo izgrajano, wurde beanständet, Cig.

izkółčiti, -kȏłčim, vb. pf. i. si nogo, sich den Fuß am Hüftgelenk ausrenken, C., Z., Svet. (Rok.); tovor in hoja sta izkolčila žival (t. j. noge živali), SlN.; Naj se bedro ti izkolči! Levst. (Zb. sp.).

īzlam, m. (t. j. udanost) mohamedanska vera, der Islam.

izpísati, -šem, vb. pf. 1) herausschreiben, aus einem Buche, einer Schrift ziehen, Cig., Jan., nk.; excerpieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) zuende schreiben, ausschreiben; i. list; — i. zvezek, voll beschreiben; — vrata so bila izpisana od kamenja, t. j. udarci od kamenov so se na vratih poznali, Gor.; — 3) verschreiben: dokaj peres i., Cig.; — i. se, sich im Schreiben erschöpfen, Cig.

izpo-, praef. (nav. spo-); v nekterih krajih se sploh spo-, t. j. izpo- govori nam. po-, n. pr.: spoklati, spomoriti, t. j. izpoklati, izpomoriti = poklati, pomoriti; pomen se nekoliko okrepi, pa se bistveno ne izpremeni; prim. Mik. (V. Gr. IV. 331.); besede, ki jih tu ne najdeš, išči pod: spo-.

izpremẹ̑n, m. = izprememba, Cig., C.; — njiva je v izpremenu, t. j. dva gospodarja jo uživata, vrsteč se leto za letom, Svet. (Rok.).

izrosíti, -ím, vb. pf. genügend rösten: konoplje so izrošene, t. j. od rose omlajene, da se morejo treti, Dol.

iztrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) als untauglich ausmerzen, wegputzen; blato, glen i. iz jarka; — ausscheiden (zool.), Cig. (T.); — eliminieren, Cel. (Ar.); — ausrotten, vertilgen, Mur., Cig., Jan.; — 2) (durch Ausmerzung, Ausscheidung des Untauglichen) reinigen, putzen, i. drevje, zelje, solato; i. si zobe, sich die Zähne ausstochern; i. gozd, einen Wald durchlichten, Cig.; črešnje so se zelo iztrebile, t. j. mnogo jih je, preden so dozorele, popadalo z drevesa; — i. jarek, einen Graben ausräumen, ausputzen; — i. zaklano žival, ausweiden; — i. želodec, den Magen reinigen; — i. se. den Mastdarm entleeren; i. se, sich der Nachgeburt entledigen; — iztrebi se od tod! packe dich fort! Cig.

jábołčica, f. 1) = jablanca, BlKr.-DSv.; — 2) sklepna j., der Gelenkkopf, Erj. (Som.); — 3) der Adamsapfel, C.

jábołčnik, m. 1) der Aepfelmost, der Cider; — 2) das Aepfelmus, der Aepfelbrei, Mur., Cig.; j. se loči od čežane v tem, da mu je moke primešane, Gor., jvzhŠt.; — der Aepfelkuchen, C., vzhŠt.; — 3) die Osterluzei (aristolochia clematitis), C., Medv. (Rok.), Rihenberk-Erj. (Torb.).

jábołkọ, n. 1) der Apfel; dekle, lepo kakor j., C.; — 2) jabolku podoben sad: margranovo j., der Granatapfel, Dalm.; kraljevsko j., die Ananas, Cig.; — zlata jabolka, Goldäpfel (aurantiaceae), Cig. (T.), Tuš. (R.); zlato j., die Orange, V.-Cig.; — zlato j., die Türkenbundlilie (lilium martagon), Cig., Nov.-C.; — rajsko j., der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.), DZ.; volčje j., das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig.; — krompirjevo j., die Beere des Erdäpfelkrautes, Cig.; — hrastovo j., der große Gallapfel, C.; — 3) "v jabolko" pobirati, dajati, t. j. pri svatovščinah za nevesto darove pobirati, dajati, Cig., Npes.-K.; — tudi za novo leto pobirajo "z jabolko" denar, katerega darovalci zatikajo v jabolko, Tolm.; — 4) apfelähnliche Knorpel- und Knochenbildungen: der Kehlkopf, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); — Adamovo j., der Adamsapfel, M.; — j. na kolenu, die Kniescheibe, Cig.; — das Haupt des Arm- und Schenkelbeines, Cig.; — 5) der Knopf an der Spitze des Thurmes; — 6) das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.); — 7) der Läufer an der Schnellwage, das runde Laufgewicht, Cig. (T.).

jáčenje, n. das Verstärken: j. glasov, die Lautverstärkung, Cig. (T.).

jáčiti 1., jȃčim, vb. impf. 1) kräftigen, Cig.; — j. se, sich stärken, kräftig werden, Mur., Cig.; — 2) j. se s kom, sich in der Stärke mit jemandem messen, ringen, Cig., C., BlKr.

jáditi, -im, vb. impf. ärgern, zornig machen, Cig., BlKr., Navr. (Let.); — j. se, zürnen, erbost sein, Mur., Cig., Met., BlKr.

jadrȃvka, f. 1) die Seglerin, Cig.; — 2) (ladja) j., das Segelschiff, Nov.-C., DZ., Zora.

jádrnica, f. 1) die Segelstange, (jadren-) Guts., Mur., Cig., Jan., Vrt., DZ.; — 2) (ladja) j., das Segelschiff, (jadren-) Cig., Jan., Cig. (T.), Vrt., DZ.

jágmiti, -im, vb. impf. 1) (s silo) j., rauben, Mik.; — 2) wetteifern, Mik.; — 3) j. se, sich um etwas reißen, C., Mik.; — sich beeilen, sich einer Sache mit Eifer annehmen: j. se za kaj, BlKr.; — prim. tur. jagma, Raub, Mik. (Et.).

jágnje, -eta, n. das Lamm; j. božje, das Lamm Gottes.

jágnjiče, n. das Lämmchen, Cig.; krotko j., Jsvkr.

jágnjiti, -im, vb. impf. lammen, Jan.; = j. se, Mur., Cig.; za jagnječimi ovcami je hodil, Valj. (Rad).

jágoda, f. 1) die Beere; — rdeča j., die Erdbeere, die Frucht der Walderdbeere (fragaria vesca); tudi samo: jagoda; jagode brati; — črna j. = borovnica, die Heidelbeere, Cig., Jan.; — šipečja j., die Hagebutte (Hetschepetsch), Cig., Tuš. (R.); — volčja j., die vierblättrige Einbeere (paris quadrifolia), Tuš. (R.); tudi: die Tollkirsche, Cig., C., M.; — pasja j., der Nachtschatten (solanum), C.; — metuljeva j., der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Cig., Medv. (Rok.); — 2) ein beerenähnlicher Körper, Cig.: das Rosenkranzkügelchen, C.; jagode brati na molku, Jurč.; morske jagode, Korallen, C.; — 3) Name einer erdbeerröthlichen Kuh, Cig., Tolm.-Erj. (Torb.).

jágodnjak, m. rdeči j., die Walderdbeere (fragaria vesca), Tuš. (R.).

jaháč, m. 1) der Reiter; — der Bereiter der Pferde, Cig.; — 2) konj j., das Reitpferd, V.-Cig., Valj. (Rad); — 3) = konjederec, Levst. (Nauk); — 4) der Ritterfisch (ephippus), Erj. (Z.).

jaháški, adj. Reiter-: j. bič, die Reitpeitsche, LjZv.

jȃhati, -ham, -šem, vb. impf. reiten; j. konja, osla; j. se, läufig sein (von Pferden und dem Rindvieh), C.

jájce,* n. 1) das Ei; bolje je eno jajce, kakor sneden vol, = besser ein "habe ich" als zwei "hätte ich", Npreg.-Cig.; tudi: rajši imam danes jajce, kakor jutri kokoš, C.; Jajce več ko puta ve, das Ei will klüger sein als die Henne, Vod. (Pes.); — pražena jajca = cvrtje, das Eierschmalz, C.; v trdo (mehko) kuhano jajce, hart (weich) gesottenes Ei, Cig.; naleženo jajce, das Brütei, Cig.; = nasajeno j., V.-Cig.; = valitno j., Guts.; nasadno j., zum Bebrüten taugliches Ei, Cig.; jajce klopoče, das Ei schlottert, Cig.; — 2) die Hode, Cig., pl. die Hoden; das männliche Zeugungsglied; — 3) pasja jajca, das Knabenkraut (orchis), C.; — 4) ptičja jajca, eine Art kleine, süße Zwetschken, SlGradec-C.

jȃjčarski, adj. die Eierhändler betreffend: j. trg, der Eiermarkt, Cig.

jákost, f. 1) die Stärke, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); — die Intensität: j. svetlobe, die Lichtstärke, j. nihaja, die Schwingungsintensität, j. toka, die Stromstärke, Cig. (T.); — 2) die Tüchtigkeit, die Vortrefflichkeit, Cig., C., M.; — = krepost (Tugend), ogr.-C.; — 3) jakost (= trdnjavo) v rokah imeti, die Sicherstellung in den Händen haben, BlKr.-M.

jalāpji, adj. j. koren = jalapa, Cig.

jálən, -lna, adj. 1) neidisch, Mur.; j. komu biti, C., Mik., vzhŠt.; — 2) trügerisch, ogr.-M., C.; vse je jalno in nestalno, C.

jáliti, -im, vb. impf. verstellen: j. obraz, heucheln, C.; j. se, heucheln, falsch, neidisch handeln, C., Mik.

jálnost, f. 1) der Neid, C., Mik., vzhŠt.; — 2) der Trug, die Falschheit, ogr., kajk.-Valj. (Rad); j. sveta, ogr.-Let.

jálovišče, n. der Köder beim Krebsfang: rake loviti na j., Lašče-Levst. (Rok.); (Z. ima: jadlovišče, der Ort, wohin der Köder für Krebse gelegt wird?).

jáma, f. 1) die Vertiefung, die Grube; gnojna j., die Mistgrube; konopna, lanena j., die Flachs-, Hanfdarre, Cig., M., Notr.; — laporjeva jama, die Mergelgrube, Cig.; — = grob; prvo v jamo, drugo v slamo, (o vdovcu, ki kmalu po smrti prve žene vzame drugo), Kras-Erj. (Torb.); — 2) das Loch, Rez.-C.; das Erdloch, die Erdhöhle, der Bau der Füchse, Kaninchen, Fischottern u. dgl., Cig.; die Mine, Cig.; — die Grube, das Bergwerk, Cig.; der Schacht, M.; rudna j., Jan.; rudno jamo načeti, den Grubenbau beginnen, Idrija-Frey. (Rok.); j. stisne, pride na poleg, die Erze schneiden sich ab, j. gre na prostore, der Raum dehnt sich in der Grube aus, V.-Cig.; — die Berg- oder Felsenhöhle, die Grotte, Cig., Jan., Kras.

jámast, adj. 1) grubenartig; — concav, Cig. (T.); dvojno j., biconcav, Cig. (T.); — 2) grubig, voll Gruben, Mur., Cig., Jan.; jamasta cesta, Z.; — 3) höhlig, Cig.; jamaste peči, Grottenfelsen, C.; — löcherig, Cig., Jan.

jámica, f. dem. jama; 1) kleine Grube, das Grübchen; j. na ognjišču, die Herdgrube; j. na licu, das Backengrübchen, Cig.; die Bienenzelle, C.; — = grobec: tiha jamica; — 2) das Höhlchen, Cig.

jȃmljičək, -čka, m. dem. jamljič; kleine Furche, Grube: j. okoli drevesa, da vodo pridržuje, Nov.

jȃnar, -rja, m. delavec, kateri jan dela, t. j. na janu, na kraju jana dela, C.

jánež, m. der Anis; = sladki j. (pimpinella anisum), Tuš. (R.).

járčiti 1., jȃrčim, vb. impf. 1) bespringen (vom Bock, Widder), M.; betreten (vom Hahn): petelin kokoš jarči, Cig., C., vzhŠt.; — j. se, sich paaren, falzen (von Vögeln, bes. Hühnern), Z., Cig.; — j. se, schäckern, C.

jȃrək, -rka, m. 1) der Graben; iz vretine (se napravi) jarek, iz jarka pa potok, ogr.-Valj. (Rad); mladost je norost: črez jarek skače, kjer je most, Zv.; odtočni j., der Ableitungsgraben, Levst. (Močv.); — tiefes Thal, die Schlucht, Mur., Cig., Jan., C., Nov., jvzhŠt.; — 2) jama, ki vodo požira, das Saugloch, Dane (Notr.)-Erj. (Torb.).

járəm, -rma, m. 1) das Ochsenjoch; — j. volov, ein Paar Ochsen, Cig.; koliko jarmov volov pa danes kupiš? Jurč.; — das Joch (fig.), die Unterjochung: otresti j. sužnosti, das Joch der Knechtschaft abschütteln, Cig., nk.; — 2) das bewegliche Gatter an der Sägemühle, Cig., M., Kr. — 3) die Haube der Glocke, die Glockenwelle, Cig., M., Kr.; — 4) leseni pretin v orehovem jedru, Bolc, Hrušica-Erj. (Torb.); — 5) der Bergsattel, das Gebirgsjoch, Cig. (T.), Jes.; — 6) = kladvenica, der Hammerhai oder Hammerfisch (zygaena malleus), Erj. (Ž.).

jarȋn, m. 1) der Wasserwirbel, (jer-) Cig., Jan.; — 2) der Tümpel, (jer-) Cig.; — der Wasserbehälter, das Bassin, (jer-) Cig., C., Valj. (Rad); kamenit j., Nov.; — = mlaka, (jer-) C.; — prim. 2. jariti.

jaríti 1., -ím, vb. impf. 1) bespringen, belegen, M., C., Štrek.; — j. se, sich begatten (von Vögeln), Ist.-C., Z., SlN.; — 2) j. se, Frühlingsjunge werfen, C.; — 3) j. se, faulenzen, C.; na solncu se jariti, sich sonnen, Z.

jaríti 2., -ím, vb. impf. 1) = poditi: kam jariš živino? Z.; — 2) j. se, Wellen bilden, sich kräuseln: voda se jari tam, kjer črez kamen teče, (jer-) Svet. (Rok.); kdaj se bo voda jarila v Betezdi, so čakali, (jer-) Ravn.; wirbeln: potok se jari, (jer-) V.-Cig.; schäumen, M.; voda se jari, kjer se s silo kam zaganja, (jer-) Dol.; — prim. 2. jar.

jármiti, -im, vb. impf. ins Joch spannen, anjochen: j. vole, Cig., Jan., M.; — unterjochen, knechten, C.

jarúgast, adj. voll Schluchten und Gräben: j. svet, BlKr.; jarugasta cesta, voll Gräben, Vrt.

jasníti, -ím, vb. impf. 1) hell, heiter machen, aufheitern, Cig., Jan.; — j. se, sich aufheitern, sich aufhellen (vom Wetter); jasni se od severa do juga; — 2) erklären, deutlich machen, Raič (Let.).

jȃstreb, m. der Habicht, der Hühnergeier; — kraljevi j., der Geierkönig (sarcoramphus papa), sivi j., der graue Geier (vultur cinereus), beloglavi j., der weißköpfige Geier (vultur fulvus), Erj. (Ž.); črni j., der schwarze Milan, Levst. (Nauk); tudi: jástreb, Dol.

jášiti, jȃšim, vb. impf. = jahati, Z.; lintverja j., Pjk. (Črt.).

jȃta 1., f. der Schwarm, die Schar; j. svinj, j. golobov.

jáviti, -im, I. vb. pf. 1) melden, bekannt geben, Jan., C., nk.; — j. se, sich melden, Cig.; javi se mimo grede pri meni, BlKr.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, Cig., ogr.-C.; sv. Jožef se je javil in v Betlehem prišel, ogr.-C.; — II. vb. impf. otrok se javi, das Kind kommt (bei der Geburt) zum Vorschein, Hal.-C.

jávljati, -am, vb. impf. ad javiti; 1) bekannt geben, melden, nk.; — j. se, kund werden, C.; — 2) j. se, sich zeigen, erscheinen, C.

jávor, m. 1) der Ahorn; beli j., der Berg-Ahorn (acer pseudoplatanus), Tuš. (R.); — 2) neka vinska trta, SlGor.-Erj. (Torb.); — weißer Mehlweiß, Trumm.; mali j., weißer Ortlieber, Trumm.; drobni j. = bela morščina, gelber Kracher, Trumm.

ję́cav, adj. stammelnd: j. jezik, Dict.; stotterig, Cig.

ječár, -rja, m. der Kerkermeister, Mur., Cig., Jan., Ravn.; vojaški j., der Profoß, Cig.

ję́čav, adj. kdor rad ječi: j. človek, ein Wimmerling, Cig.; j. skopuh, LjZv.

ję́čavəc, -vca, m. der Jammerer, Cig., Jan.; bolehen j., LjZv.

ję́čiti, -im, vb. impf. in Haft, im Kerker halten, Cig., Jan., C., DZ., Dol.; v temnicah so strastni poglavarji turški ječili nesrečne kristijane, Navr. (Let.); jel ga je ječiti in postiti, LjZv.; j. se, im Kerker gehalten werden: ječil se je v Sibiriji, Glas.

jéčmen, -ę́na, m. 1) die Gerste; j. phati, Gerstengraupen machen, Cig.; navadni j., gemeine Gerste (hordeum vulgare), Tuš. (R.); dvovrstni j. ali j. dvovrstnik, die zweizeilige Gerste, die Blattgerste, Cig., C.; j. šestovrstnik, die Herbstgerste, Cig.; rebrnati j., die vierzeilige Gerste, V.-Cig.; j. golec, die nackte Gerste, Cig.; ribji, resnati j., die Bartgerste, Cig.; mišji j., die Mäusegerste, Cig.; — 2) das Gerstenkorn (eine Entzündung am Augenlidrande), Cig., Jan., C., M., Kr.

jẹ́dək, -dka, adj. ätzend, beizend, Cig., Jan., Cig. (T.), C., DZ., Erj. (Som.); j. sok, ätzender Saft, C.; jedka voda, das Aetzwasser, Cig.

ję́drce, n. dem. jedro; das (in einer harten Schale eingeschlossene) Kernchen; orehovo j.; jedrca iz orehov jemati; — das Kernkörperchen, Erj. (Som.); — očesno j., der Augenstern, Guts., Jarn., Cig., C.; — jédrce, Valj. (Rad).

ję́drnat, adj. kernig, kernreich; = j. les, festes Holz, Cig.; jedrnata ruda, derbes Erz, Cig.; jedrnata hribina, dichte Felsart, Erj. (Min.); — markig, gehaltreich, bündig, Cig., Jan.; jedrnata beseda, pisava, Cig., nk.

jédrọ, n. der (in einer harten Schale eingeschlossene) Kern; — der Steinkern (min.), h. t.-Cig. (T.); ognjeno j., der Feuerbutzen, Cig.; očesno j., der Augenstern, C., Z.; — das Kräftigste, das Beste einer Sache: der Gehalt (eines Erzes), Jan.; der Feingehalt, Erj. (Min.); zlato slabejšega jedra, Vrt.; das Korn (bei Münzen), Cig.; — voda svoje jedro tira —, hat die Hauptströmung —, C.; — brez jedra, ohne Saft und Kraft, Cig.; — die Elite, Cig., Jan.; j. vojščakov, die Kerntruppen, Cig.; — der Inhaltskern, die Quintessenz (einer Wissenschaft, Lehre, Schrift), Mur., Cig., Jan.; — der Abriss, das Compendium, Cig. (T.).

jegúljica, f. dem. jegulja; 1) kleiner Aal, Cig., Jan.; — 2) lepova j., das Kleisterälchen (anguillula glutinis), ocetna (kisova) j., das Essigälchen (a. aceti), Erj. (Z.).

jélen, jelę́na, m. 1) der Hirsch; der Edelhirsch (cervus elaphus), Erj. (Ž.); j. osmorogljač, der Achtender, SlN.; "kaj gledaš, kakor jelen v praprot?" tako reko človeku, ki kake jedi nehče, in jo zato nevoljen ogleduje, Erj. (Torb.); severni j., das Rennthier (cervus tarandus), Erj. (Ž.); — 2) Name eines hirschfarbigen Ochsen, Cig., Jan., Dol., Levst. (M.); — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus) = rogač, Skrilje pod Čavnom-Erj. (Torb.).

jẹ́lọ, n. das Essen, Mur., Cig., Jan.; die Speise, Rib.-Mik., ogr.-Valj. (Rad); okusno in redilno j., Nov.; j. in pilo, Speise und Trank, BlKr.; brez dela ni jela, Cig., C., Vrt.; kdor ne dela, je brez jela, Cig.; kjer je delo, tam je jelo, Arbeit bringt Brot, Cig.; mnogo dela, pa malo jela, LjZv.

jelǫ́v, adj. von der Tanne, Tannen-; — zum Nadelholz überhaupt gehörig: j. les, C., BlKr., jvzhŠt., Notr.; jelovo drevo, der Nadelbaum, Jan.

ję́łša, f. die Erle; črna j., die Schwarzerle (alnus glutinosa), Tuš. (R.); — bela j., die Weiß- oder Grauerle (alnus incana), Cig., C.

jemȃnje, n. das Nehmen; j. blaga, der Bezug einer Ware, Cig.; j. časti, der Ehrenraub, Cig.

jemáti, jémljem, I. vb. impf. ad vzeti; 1) nehmen; v roke j., na posodo j., entleihen; po sili j., rauben; beziehen: blago j. pri kom, jemands Kunde sein; j. zdravilo, einnehmen; s seboj j., mitzunehmen pflegen; pod streho j., zu beherbergen pflegen; prevelike obresti j., Wucher treiben; desetino j., den Zehent einheben, Cig.; mito j., sich bestechen lassen; j. dekle, im Begriffe sein zu ehelichen: jemljeta se, Cig.; — v prisego j. koga, jemandem den Eid abnehmen, Cig.; v strah j., strenge behandeln, Nov.; v pretres j. kaj, etwas beurtheilen, Cig.; v račun j., einrechnen; v misel j., erwähnen, anführen; na znanje j., zur Kenntnis nehmen; za zlo j., übel nehmen; j. besedo v tem ali onem pomenu; j. kako reč za to, kar ni, eine Sache verkennen, Cig.; — 2) wegnehmen: s tega sveta j., von dieser Welt hinwegnehmen; trdnjavo j., eine Festung zu nehmen suchen, Cig.; V mlako me vlečejo, Klobuk mi jemljejo, Npes.-K.; Sava breg jemlje, strömt das Ufer ab, Cig.; sapo mi jemlje, es benimmt mir den Athem; vid in sluh mi jemlje, es macht mir Hören und Sehen vergehen; moči j. komu, entkräften; vrednost j., entwerten; poštenje j. komu, jemands Ehre anrühren; gorje jim, kateri nedolžnemu pravico jemljo, Ravn.; — bolezen, lakota jemlje človeka, nimmt ihn her, reibt ihn auf; solnce, sneg jemlje oči, blendet die Augen; — fassen, Cig.; kebel je jemal devet bokalov, LjZv.; — II. jẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad jeti; anfangen, Jan.; konj jema nepokojen biti, C.; Konjiči so slabi, Voz jema mi stat', Npes.-Vod. (Pes.).

ję́njati, -am, vb. pf. = nehati, aufhören; j. komu, nachgeben: Aron jim jenja, Ravn.; — prim. henjati.

jerę̑b, m. das Rebhuhn (Männchen); snežni j. = snežna jerebica, Erj. (Z.), Frey. (F.); skalni j., = kotorna, das Steinhuhn (perdix saxatilis), Erj. (Ž.), Frey. (F.).

jerebíca, f. 1) das Rebhuhn (Weibchen) (perdix cinerea), Erj. (Ž.); = poljska j., Levst. (Nauk); snežna j. ali j. belica, das Schneehuhn (lagopus alpinus), rdeča ali gozdna j., das Haselhuhn (tetrao bonasia), Erj. (Ž.); — 2) čvrž v lesu, der Knorren, Tolm.-Štrek. (Let.).

jérmen, -ę́na, m. 1) = remen, der Riemen; brusilni j., der Streichriemen, Cig.; gonilni j., der Triebriemen, DZ.; stremenski j., der Steigriemen, Cig.; — 2) pl. jermeni, tist prostor v kozolcih, ki je za seno odločen, Dol., Notr.; — 3) povodni j., das Seegras, (zostera), Tuš. (B.).

jésen, -sę́na, m. die Esche; veliki j., die gemeine Esche (fraxinus excelsior), Tuš. (R.); = črni j., C.; rumeni j., die Goldesche (f. excelsior aurea), Cig.; mali j., die Manna- oder Blütenesche (fraxinus ornus), Tuš. (R.).

jesę̑n, f. der Herbst; jeseni, im Herbste, Jan., C., Mik., Levst. (Sl. Spr., Močv.); v jeseni, im Herbste, Cig.; = z jeseni, Zilj.-Jarn. (Rok.), Goriš.; na jesen, gegen den Herbst zu, Cig.; — v jesen, im Herbste, jvzhŠt.; pozna jesen, der Spätherbst; babja j., der Nachherbst, Mur.

jesę̑nčək 2., -čka, m. beli j., weißer oder eschenblättriger Diptam (dictamnus albus), Tuš.

jesę̑nka, f. 1) der weibliche Herbstling, Z.; — 2) die im Herbste geschorene Schafwolle, C.; — 3) die Herbstbirne, der Herbstapfel, Z.; Staro Sedlo (Goriš.)-Erj. (Torb.); zlata j., die September-Goldbirne, C.; — 4) die Bluthirse (panicum sanguinale), Rodik (Kras)-Erj. (Torb.).

ję́sihov, adj. Essig-; j. cvet, der Essiggeist, Cig., Jan.

jẹ́sti, jẹ́m, vb. impf. 1) essen (von Menschen), fressen (von Thieren); krava ne je tega, die Kuh frisst das nicht; ne bo več kaše jedel = er ist todt, Cig.; prinesi (daj) mu jesti, bring (gib) ihm zu essen, grem si po jesti, ich gehe etwas zu essen holen; nimam kaj jesti, ich habe nichts zu essen; pojdite jest, kommt zu Tische; zdaj jejo (jedo), jetzt sind sie bei Tische; dobro j., einen guten Tisch führen; pri kom ješ? bei wem hast du die Kost? Cig.; veselo je gledal, kako se mu (detetu) dobro je, wie es ihm schmeckt, Jurč.; — jeden mesec, jedeno solnce, die Mondes-, Sonnenfinsternis, Mik.; — 2) ätzen, fressen, verderben; rja je železo, der Rost frisst das Eisen; — 3) beißen: nekaj me je, es beißt mich etwas, bolhe me jejo, jvzhŠt.; — je me, ich habe Bauchgrimmen, Cig., C.; — 4) ärgern, kränken, Cig., C.; to ga je, das macht ihm Sorgen, das ärgert ihn, Cig., C.; vest ga je, das Gewissen beißt ihn, Cig.; — j. se, sich grämen, Mur., Cig.; — 5) j. se, zanken, hadern, Mur.; sosedje se zmeraj jedo, Z.

jẹstvȋnar, -rja, m. der Esswarenverkäufer, der Marketender, Guts., Mur., DZ.; vojaški j., Cig.

jẹstvȋnarica, f. die Marketenderin, Mur.; = vojaška j., Cig.

jestvȋnarstvọ, n. (vojaško) j., die Marketenderei, Cig.

ję́tičnik, m. der Ehrenpreis (veronica), Cig., Jan.; dolgolisti j., langblättriger Ehrenpreis (veronica longifolia), koristni j., gebräulicher Ehrenpreis (veronica officinalis), njivski j., der Acker-Ehrenpreis (veronica agrestis), Tuš. (R.).

jetnȋški, adj. die Gefangenen, Arrestanten betreffend; j. strežnik, der Gefangenwärter, Cig., Jan.; jetniška mrzlica, das Kerkerfieber, Cig.

jetrę́nəc, -nca, m. das Lebererz, der Leberstein, Cig. (T.); cinobrski j., das Quecksilber-Lebererz, Erj. (Min.).

jetrenják, m. das Leberkraut (hepatica triloba), C., Tuš. (B.); studenčni j., das Brunnen-Lebermoos oder die vielgestaltige Marchantie, (marchantia polymorpha), Cig., Tuš. (R.).

ję̑trnik, m. 1) das Leberkraut, das Leberblümchen (hepatica triloba, anemone hepatica), Cig., Tuš. (R.); — 2) kamen j., der Leberstein, Cig.

jẹ̑z 1., jẹ̑za, jẹzȗ, m. der Damm, der Deich; j. delati, dämmen; tiha voda podira jezove, Jurč.; — das Mühlwehr, Cig., C.; pl. jezi, das Mühlgerinne, Jan.

ję́za 1., f. der Zorn; iz jeze, aus Zorn; v jezi, im Zorne; jeza ga lomi, er ist von Zorn entbrannt; huda j., heftiger Zorn; nagla jeza, der Jähzorn; nagle jeze biti, jähzornig sein; jezo kuhati, heimlich zornig sein, Cig.; jezo izpustiti, den Zorn auslassen; — prava jeza je, er ist ein zornmüthiger Mensch, Cig.

ję́zati 1., -am, vb. impf. = 2. jeziti, j. se = jeziti se, Guts., Mur., Rož.-Kres.

jẹzdáč, m. der Reiter, Z.; hlapec j., berittener Reitknecht, Vest.

jẹzdárjenje, n. das Herumreiten, das Reiten; vedno j., die beständige Reiterei, Cig.

jẹzdíhati, -am, vb. impf. = jezdariti, C., SlN.; — j. se, sich herumbalgen (o otrocih), Lašče-Levst. (Rok.).

jẹ́zditi, jẹ̑zdim, vb. impf. reiten; jezde, zu Ross, reitlings; jezdeča vojska, berittenes Heer, Kast.; — j. se, brunften (o žabah), Cig., C.

jẹzdnína, f. das Rittgeld, Cig., Jan., C.; poštna j., das Postrittgeld, DZ.

ję́zən 2., -zna, adj. zornig; j. biti na koga, jemandem zürnen.

ję̑zerce, n. dem. jezero; kleiner See; — solzno j., der Thränensee, Erj. (Som.).

ję̑zernik, m. der Befehlshaber über tausend Mann: j. vojske, ogr.-Valj. (Rad); der Major, V.-Cig.

ję̑zerọ 1., n. der See; ognjeno j., der Feuerpfuhl, Cig.; tudi: jezę̑rọ, Valj. (Rad).

jezíčən, -čna, adj. 1) Zungen-; jezȋčne bradavičice, Zungenwärzchen, Cig. (T.); — 2) Sprach-, sprachlich: jezična oblika, die Sprachform, Cig. (T.); — 3) zungenfertig, geschwätzig, Mur., Cig., Jan.; zanksüchtig, Mur.; z jezičnim (človekom) se nikar ne prepiraj, Ravn.-Jan. (Slovn.); schmähsüchtig, Cig.; j. biti, eine lose Zunge haben, C.; — jezični dohtar = advokat, Preš., Kr.

jezíčnost, f. die Zungenfertigkeit, die Geschwätzigkeit, Mur., Cig., M.; j. starih majk, Jurč.

jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen (fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.-Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.-Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; (nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.

jezíkati, -am, vb. impf. die Zunge wetzen, naseweise widersprechen, Cig., C.; otrok rad jezika, Dol., Gor.; — = jezik otresati, opravljati, Krn-Erj. (Torb.), BlKr.; črez koga j., C.; — j. se, zanken, sticheln, C., Poh.; — tudi jezikáti, -ȃm, Gor.

jezikováti, -ȗjem, vb. impf. die Zunge wetzen, Cig., Jan., C., Dol.; rad jezikuje, er hat ein loses Maul, Cig.; j. komu, widersprechen, C.

jẹzíti 1., -ím, vb. impf. dämmen, Mur., Cig., Jan.; vodo j., dem Wasser einen Damm entgegensetzen, Cig.; led vodo jezi, Cig.; j. vodovje in ledovje, DZ.

jezíti 2., -ím, vb. impf. ärgern, zum Zorne reizen; to me jezi; ne jezi me! — j. se, zürnen, sich ärgern; j. se nad kom (čim), na koga (kaj), sich über jemanden (etwas) ärgern, Cig., C., LjZv., DSv.; sami s sabo se jeze, Kast.

jẹ́ža 2., f. der Damm, das Wehr, Mur., V.-Cig., C.; železne ceste j., der Eisenbahndamm, Levst. (Močv.); — die Böschung, Levst. (Močv.), Gor.; obzidana j., gepflasterte Uferböschung, Levst. (Močv.); — meja ob njivah kraj ceste, Dol.; po ježah pokositi, DSv.; — der Rasen: vrhu prsti položi travnato ježo, Jurč.; pol grunta pod ježo (= grob), Jurč.

ję̑žarica, f. der Igelfisch (diodon), Cig., Erj. (Z.); lisasta j., der getigerte Igelfisch (diodon tigrinus), Erj. (Ž.).

jẹ́žati, -am, vb. impf. reiten, Mur., C.; — j. se, läufig, brunftig sein, Mur.

ję́žək, -žka, m. dem. jež; 1) das Igelchen; — 2) neki kljunaš: kljunasti j., der Schnabeligel (echidna hystrix), Erj. (Ž.); — morski užitni j., der essbare Seeigel (echinus esculentus), Erj. (Ž.); — 3) neka goba (hydnum), Tuš. (B.).

ježíca, f. 1) ein stachlichtes Fruchtgehäuse, Mur., Cig.; "bodljivo kostanjevo oplodje", Škrilje (Goriš.)-Erj. (Torb.), Št.; das Gehäuse der Buchel, Z.; žirovska j. se ga je prijela, Zv.; — 2) die Knopper, Cig., Jan., C., M., Kr.; trgovati z ježicami, Zv.; — 3) ježeva j., der Igelkolben, die Igelknospe (sparganium), Tuš. (R.), Cig., Jan., C.

ježíti, -ím, vb. impf. 1) j. kostanj, enthülsen, (ję́žiti) BlKr.; — 2) j. se, sich emporsträuben; lasje se mu ježijo, die Haare stehen ihm zu Berge; — koža se mi ježi, die Haut runzelt sich mir (vor Angst), Schauer ergreift mich, Cig., Nov.

jigljáti, -ȃm, vb. impf. z glasom j., trillern, (jiglati) Mur.

jǫ́kati, -kam, -čem, vb. impf. weinen; tudi: jokati se; j. (se) nad kom (čim), über jemanden (etwas) weinen, Met.-Mik.; j. (se) po kom (čem), einem nachweinen, etwas bejammern, Cig.; nima se čemu jokati, er hat keinen Grund zu weinen, Cig.; k otroku se joka, ihre Niederkunft ist nahe, Guts.-Cig.; — sneg se joka, joče, der Schnee schmilzt, Z., Dol.-LjZv., jvzhŠt.

júdati, jȗdam, vb. impf. j. koga, schimpfen, C.; j. se, zanken, sich balgen, C.

júha, f. die Suppe, Guts., Mur., Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); mesna j., die Fleischbrühe, prežgana j., die Einbrennsuppe, vinska j., die Weinsuppe, Cig.

julijānski, adj. julianisch: j. koledar, Cig. (T.).

junáčiti, -ȃčim, vb. impf. 1) ein Held sein, Jan. (H.); — 2) j. se, sich wie ein Held geberden, auf seine Stärke pochen, Mur., Cig.

junȃštvọ, n. 1) das Jünglingsalter, ogr.-C.; — die Junggesellschaft, C.; — 2) das Heldenthum, der Heldenmuth, die Tapferkeit; — die Bravour, Cig. (T.); — die Heldenthat, Dalm.-Valj. (Rad); — gremo na j., wir ziehen in den Kampf, C.

júnəc, -nca, m. 1) junger Ochs; — der Ochs, Št.-Mur.; — 2) der Stier, kravo k juncu gnati; — 3) divji j., der Hirschkäfer (lucanus cervus), SlGor.

jūnijev, adj. Juni-: j. mlaj, Cig.

jȗriš, m. der Sturm, der stürmische Angriff, Jan.; na j. delati, eilfertig arbeiten, BlKr.; — hs. iz tur.

jȗtrnji, adj. 1) Morgen-; jutrnja sapa, die Morgenluft; jutrnja zarja, das Morgenroth; morgig; po jutrnjem, übermorgen; — 2) öftlich, (-trni), Danj.-Mik.; jutrnje, α) "čas od jutra do poludne", Krn-Erj. (Torb.); — β) na jutrnje (-trenje) jo je vzel, ga je vzela, t. j. mož ali žena ima le toliko časa pravico pri hiši ostati, dokler druže živi, UčT. 1873, 326.

júžən, -žna, adj. 1) den Südwestwind betreffend; južni veter, der Südwestwind; južno vreme, das Thauwetter, gelindes Wetter; j. je, es ist Thauwetter; južen sneg, weicher, aufthauender Schnee; — 2) südlich, Süd-, Mur., Cig., Jan., nk.

júžina, f. 1) das Mittagsmahl, Kr.-Mur., Cig., Jan.; — das Nachmittagsmahl, die Jause, Št.-Mur.; = mala južina, Cig., Jan., C., jvzhŠt., Kr.; suha j., trockene Mahlzeit (brez pitja), Cig.; — 2) suha j., der gemeine Weberknecht (phalangium opilio), Cig., Jan., Št.-C., Erj. (Ž.).

k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.-Mik.; k sebi kreniti, (z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, (opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.

kabinētən, -tna, adj. Cabinet-; kabinetno pismo, t. j. pismo iz vladarske sobe, ein Cabinetsschreiben, Cig., Jan.

klobúk, m. 1) der Hut; k. na glavo dejati, sneti, den Hut aufsetzen, abnehmen; — železni k., der Helm, C., Jan.; k. Boga očeta, (neko ozvezdje), Pjk. (Črt. 260.); — 2) die Deckgarbe auf Mandeln, C.; — der Destilierhelm, Cig.; kotlov klobuk, der Helm der Brantweinblase, DZ.; — der Dachstuhl, Cig.; — 3) der Glockenmantel, Cig.; — 4) die Blase auf einer Flüssigkeit, Cig.; klobuk se dela na mleku, (kadar vre), jvzhŠt.; — die Essigmutter, Cig., M., BlKr., jvzhŠt.; — na nekaterih jedeh se dela klobuk, t. j., prevlečejo se z nekako mreno po vrhu, Tolm.-Štrek. (Let.); — 5) morski klobuki, Quallen (medusae); navadni morski k., die gewöhnliche Ohrenqualle (aurelia aurita), Erj. (Ž.); osipni k., die Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Sesljan pri Divinu-Erj. (Torb.); — 6) eine Art großer Schwamm, Rez.-C.; — zlati k., der Türkenbund (lilium martagon), Cig., Tuš. (B.); — črni k., die Käsepappel (malva rotundifolia), Cig., Medv. (Rok.).

kópa 1., f. 1) der Schober, Mur., Cig., Jan.; proso v kope devati, na kopo metati, Dol., Gor.; — das Schock, Cel. (Ar.); kopa = 60 snopov; — 2) der Kohlenmeiler, Cig., Jan., Cig. (T.), Gor.; kopa gori, Gor.; — 3) der Bergkegel, Cig. (T.); der Berggupf, Jan., Št.; — 4) die Haufwolke (cumulus), Cig. (T.); vrhovi so se zakrili v bele kope, Glas.; sive kope oblakov, LjZv.; — 5) die Schar, Jan.; k. vojakov, C.; — 6) kopa lešnikov, orehov i. t. d. = štirje lešniki, orehi i. t. d., t. j. trije skupaj in eden vrhu njih, Mur., Gor., Dol.; daj mi kopo orehov, Kr.-Valj. (Rad).

kupíłən, -łna, adj. 1) vom Kauf herrührend, Kauf-, gekauft, Mur., Cig.; kupȋłno sukno, gekauftes Tuch, C.; kupilna obleka, (t. j. pražnja, ki ni iz domačega pridelka), BlKr.; kupilno blago, Svet. (Rok.); vaša oblačila so zdaj večjidel kupilna, Vrtov. (Vin.); moški niso imeli na sebi nič kupilnega razen klobuka, LjZv.; — 2) Kauf-: kupilni list, der Kaufvertrag, Dalm.; — 3) käuflich, Mur., kupilna razpela, LjZv.

kvę́dər, -dra, m. črevlji na k., na k. šivati, t. j. podplat na oglavje tako prišiti, da je rob oglavja ven obrnjen in se šiv na oglavju vidi; — prim. nem. das Queder, eine Einfassung mit einem Saume; srvn. querder, bav. quartier, C.

lẹtìv, -íva, adj. l. les, t. j. les, ki je hitro rastel in ima zatorej velike letnice (Jahresringe), Koborid-Erj. (Torb.).

líce, n. 1) die Wange, die Backe; lica, rdeča kakor kri, blutrothe Wangen; vdrtih lic, mit eingefallenen Backen; — zadnja lica, die Hinterbacken, Cig.; — 2) das Gesicht: bledo lice, ein blasses Antlitz; rdeč v lice, mit rothem Gesicht, Ravn.; mladega lica je, er hat ein junges Gesicht; lice lepo, srce slepo, Npreg.-C.; v lice (= vpričo) vseh, Vrt.; v lice povedati, ins Gesicht sagen, ogr.-C.; na lice iti komu, jemandem in die Nähe gehen, Dol.; z lica k licu, von Angesicht zu Angesicht, Vrt.; po licu poznati koga, DZ.; — die Physiognomie, Cig. (T.); — das Aussehen, die Gestaltung, Cig. (T.); kovinsko lice, metallisches Aussehen, Cig. (T.); kraj dobi drugo lice, die Gegend nimmt einen anderen Charakter an, Šol.; po svojem licu, der Form nach, Levst. (Nauk); — 3) die Bild- oder Kopfseite einer Münze, Cig., Jan.; — 4) die Façade (arch.), Jan., Cig. (T.); — die Fronte, Cig., Jan.; — die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice (opp. na robe); — die Narbenseite der Haut; — na lice priljuden, na robe ostuden, Npreg.-Jan. (Slovn.); — die glatte, glänzende Fläche an einem Gegenstande, z. B. die Bahn am Amboss, Cig. (T.), am Hobel, Cig.; vejo z licem (t. j. tik debla) odžagati, Gor.; — die Oberfläche, Cig.; na licu zemlje, C.; vse lice (kranjske dežele), die gesammte Oberfläche Krains, Vod. (Izb. sp.); — na licu mesta, an Ort und Stelle, nk.; — der Spiegel einer Flüssigkeit, Cig. (T.), DZ.; jezersko l., C.; tekočinsko l., DZ.; — 5) die Person, Cig. (T.), nk.; odlična lica, C.; (hs., stsl.).

mȃhčevina, f. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Občina (Kras)-Erj. (Torb.); kedar mahčevina cvete, grozdje piše, t. j. jagode začno rdeti, Npreg.-Erj. (Torb.).

mẹ̑sec, -seca, -sca, m. 1) der Mond; mladi, stari m., der zunehmende, der abnehmende Mond; m. (v jajcu), der leere Raum am Ende eines hartgesottenen Eies, Z., Gor., Dol.; — 2) der Monat; meseca (mesca) maja, im Monat Mai; — mali m. (t. j. čas od mlaja do mlaja), die Lunation, h. t.-Cig. (T.); — 3) morski m., der Mondfisch (orthagoriscus mola), Erj. (Z.); — 4) das Hirtentäschel (capsella bursa pastoris), Koborid-Erj. (Torb.).

mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča-Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.

mọ̑č, močȋ, f. 1) die Kraft, die Stärke; vino daje moč starcem; vino je vso moč izgubilo, = ni več močno; — na moč, na vso moč, sehr stark, aus allen Kräften; na moč, na vso moč tepsti; na vso moč se je jokal; na moč je mraz; In bliskov je žar in gromov je vdar Razsajal na vso moč, Greg.; — letos imamo na moč rži, t. j. jako veliko, Dol.; iz moči zaukati, Npes.-K.; prav v moč se to pravi svoje prijatelje ljubiti, Ravn.; črez m., übermäßig: Duša njena se odloč', Ker je žalost b'la čez moč, Npes.-K.; — die Macht; komur Bog da moč, temu da tudi pomoč = wem Gott ein Amt gibt, dem gibt er auch Verstand, Cig.; božja m., Gottes Macht; nit na božji moči, ein Spinngewebe, das in der Luft zu hängen scheint, Levst. (Rok.); to ni v moji moči, das steht nicht in meiner Macht; moč imeti do česa, koga, über etwas, jemanden Macht haben; ciganje bili so kmalu svojim gonjačem iz moči in oči, Jurč.; — die Wirksamkeit, die Kraft: m. dobiti, v moč priti, in Wirksamkeit treten (o zakonih, naredbah), DZ.; po zakonih, ki so zdaj v moči, nach den bestehenden Gesetzen, Levst. (Nauk); m. izgubiti, außer Kraft treten, DZ., Levst. (Cest.); moč se jemlje ukazu, die Verordnung wird außer Kraft gesetzt, DZ.; — die Bedeutung: ti ne veš moči slovenskega jezika izrazom, Levst. (LjZv.); — 2) svete moči, die hl. Reliquien, Habd.-Mik., Levst. (Nauk).

mȗhičav, adj. proso je muhičavo, t. j. nima dobrega zrnja, BlKr.; — prim. muhič.

múliti 1., -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.-C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.-Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.

múzgati, -am, vb. impf. 1) quetschen, C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; (den Saft) aussaugen, C.; dete muzga namočen kruh ali jabolko, BlKr.; cukrene reči m., Štrek.; — 2) die ganze, unverletzte Rinde von einem frischen Stabe loslösen: vrba se da muzgati, C.; — lešniki se muzgajo t. j. se dajo lahko izrobkati, Gor.; — tudi: muzgáti.

namǫ̑tək, -tka, m. n. preje, t. j. toliko preje, kolikor se je enkrat namota, das Gewinde, Cig., Jan., Danj.-C.

negóda, f. 1) das Missgeschick, BlKr.-M.; der Missstand, C.; — 2) etwas Missfälliges, Ungerathenes; (največ psovka osebam): Nesramne negode Bi vkupaj pobral, V Kamnik jih peljal, Za žlindro prodal, Vod. (Rok.); pokveke ali negode, LjZv.; (govori se pogostoma: "naguda", t. j. negọ̑da).

negódən, -dna, adj. 1) unreif; negodni mladiči; — n. porod, die Frühgeburt, Cig.; — negodna smrt, ein früher Tod, C.; — unpassend: negodna dobrota, Slom.; negodno ljubiti otroka, Slom.; — 2) missfällig: garstig, unsauber, Z.; = nesnažen, Podkrnci-Erj. (Torb.); abscheulich, Cig.; — 3) missrathen, schlecht: nevarna družba negodnega Kurenta, LjZv.; — träge, schläfrig: negodnež negodni! Gor.; — lästig, Gor., Dol.; (govori se tudi: naguden, t. j. negọ̑den).

neuskǫ́čən, -čna, adj. neuskočno sukno, t. j. sukno, ki se ne krči, krimpfrei, Cig.

nóga, f. 1) der Fuß, das Bein; od nog do glave; z nogami in rokami; z nogami teptati; z obema nogama teptati; na nogah biti, auf den Beinen sein, aufsein; na noge! auf! izpod nog iti, spraviti, aus dem Wege gehen, schaffen; od mladih nog, von Kindesbeinen an, von Jugend auf; pod nogami imeti koga, jemanden im Gehorsam halten, Jsvkr.; pod noge se dati komu, sich jemandem ganz ergeben: dal se je babi pod noge, Polj.; pod nogami komu biti, jemandem gehorsam sein, C.; — z desno nogo v črevlju, z levo pak v kožuhu, t. j. drugače govori, kakor misli, Krelj; — der Fuß eines Tisches, Sessels u. dgl.; — 2) četrtina orehovega jedra, Bolc-Erj. (Torb.); — 3) kračja n., der Drudenfuß (pentangulum), Plužna-Erj. (Torb.); = morska n., Kras-Erj. (Torb.), jvzhŠt.; tudi: morina n., Črniče (Goriš.); = sračja n., GBrda-Erj. (Torb.); = stračja n., Pod Krnom-Erj. (Torb.); — 4) rastline: sračja n., der Krähenfuß (plantago coronopus), Cig., Medv. (Rok.); — volčja n., der Wiesenandorn (marrubium vulgare), Cig.; — zajčja n., der Hasenklee (trifolium arvense), Cig.; — mačja n., das Gauchheil (anagallis arvensis), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — vranja n., die Stinkkresse (lepidium ruderale), C.

nǫ̑ša, f. 1) das Tragen, Mur.; o dobri noši, t. j. kadar čebele pridno nosijo, Levst. (Beč.); — 2) die Kleidertracht; narodna noša, die Nationaltracht.

nòv,* nóva, adj. neu; nov klobuk; nǫ̑vi župan; novo vino, der heurige Wein; nova moka; novi kruh, t. j. kruh od nove, letošnje moke, Dol.; — nov sneg, nov mraz (govore vzpomladi, ako zopet sneg zamete), Soška dol.-Erj. (Torb.); — iz nova (iznova), von neuem, Mik., C., nk.; = iz novega = v novo = na novo.

novíčiti, -ȋčim, vb. impf. nov sod noviči, t. j. ima po novini duh, Dol.

obẹ̑roč, adv. mit beiden Händen, Jan., Danj.-Mik., C.; o. delati, t. j. z levo tako dobro delati kakor z desno, Levst. (Zb. sp.).

obẹ́siti, -ẹ̑sim, vb. pf. hängen, aufhängen; na veter o. kaj; perilo o.; — na kljuko (kol) o., auf den Nagel hängen (fig.), Cig.; o. koga, jemanden hängen, aufknüpfen; o. se, sich erhenken; naj se pes obesi! hol' es der Henker! es koste, was es wolle! — stare cape na-se o., sich mit alten Lumpen behängen, Cig.; o. se komu za pod pazduho, sich jemandem einhängen, Jurč.; o. se na koga, sich an jemanden hängen (fig.); o kresi se dan obesi, t. j. dan se začne krčiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); glavo o., den Kopf hängen lassen.

obračȃj, m. 1) die Wendung, Cig., C.; dveh obračajev še je treba senu, da bo suho, t. j. dvakrat še je treba seno obrniti, jvzhŠt.; — die Umkehr, C.; — 2) der Wendepunkt, Jan.; — 3) die Thürangel, Mur., Cig.

obrẹ́zniti, -rẹ̑znem, vb. pf. scharf schmecken; ostro, kiselkasto vino obrezne, t. j. vreže, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

ogledník, m. 1) der Beschauer, der Besichtiger, Cig., Jan., Levst. (Nauk); mesovni o., der Fleischbeschauer, DZ.; — 2) der Kundschafter, der Späher, Cig.; (oglę̑dnik), Dalm.-Valj. (Rad); — 3) ọ́gledniki, t. j., tisti, ki pridejo na ogledi, jvzhŠt.; — prim. ogled 2).

ogrę́dən, -dna, adj. "ves ogreden dan sem delal", t. j. ves dan, kolikor ga je, Vrsno (Tolm.)-Erj. (Torb.).

oklę́cati, -cam, -čem, vb. pf. wackelig machen: oklecana kljuka, t. j. taka, katera se na vse strani maja, Gor.

óknọ, n. 1) das Fenster; o. natekniti, sneti, das Fenster einhängen, ausheben; pod ọ́kna hoditi, fenstern gehen; okna imeti na ribnik, die Aussicht auf den Teich haben, Levst. (Pril.); — slepo okno, blindes Fenster, Cig., Jan.; die Nische, Polj.; — 2) eine fensterähnliche Öffnung: das Visier an einem Helme, V.-Cig.; — ein ins Eis gehauenes Loch, Cig.; — die Bodenthür am Fasse, Cig.; — die Kluft im Liegenden (mont.), Cig.; — der Schacht, Cig.; = rudniško o., Jan. (H.); — der Nabel einer Kuppel, Cig. (T.); — 3) der Theil einer Getreideharfe zwischen zwei Säulen, C.; imam tri okna pšenice in dve okni ječmena, Tolm.-Erj. (Torb.); tudi mera za njive, t. j. toliko njive, da s pridelkom napolni eno okno kozolca, Temljine (Tolm.)-Štrek.; — die Abtheilung eines Zaunes zwischen zwei Säulen, C.; der Brückenbogen zwischen zwei Pfeilern: most na trinajst oken, Navr. (Let.).

opážiti, -pȃžim, vb. pf. verschalen, verbrettern, austäfeln, Cig., Jan., M.; — o. hlev, t. j. s slamo ali steljo ga obložiti, Dol.; — z žametom opažen voz, ein mit Sammt belegter Wagen, Zv.

orǫ̑žnica, f. die Waffenkammer, die Rüstkammer, Mur., Cig., C.; orožnica, t. j. tista shramba, kjer imajo orožje, Levst. (Zb. sp.); das Waffenhaus, das Zeughaus, das Arsenal, Cig., Jan., DZ.

ošíniti, -šȋnem, vb. pf. 1) mit einem langen, dünnen Gegenstande einen Streich versetzen, abschmitzen, Z., Gor.-Levst. (Rok.); o. koga po rokah s šibico, Vrt.; übhpt. einen Schlag versetzen: tako te bom ošinil, da boš Benetke videl, BlKr.; — (fig.) o. zavidnike, Zora; — streifen: strela ošine lipo, Let.; v tem hipu trešči v drevo in ošine pastirja, Vrt.; — 2) o. se, sich abstreifen: suha strn, če se varno ne nosi, rada se ošine, t. j. zrnje odpade, BlKr.; — preja se ošine na vretenu (springt ab), BlKr.

otovrẹ̑, adv. 1) um diese Zeit, Dol.; — 2) so viel beiläufig, derart: otovre(j) bomo tudi mi imeli pšenice, SKr.; ni bilo otovre dekleta v fari, Jurč.; otovre delavnega človeka ne bom dobil za plužne, Jurč.; otovre (so viel wert) sem menda uže, kakor oni potepuh, Jurč.

pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže (Tolm.)-Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden (intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.-Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.

pavlúha, m. = pavliha, Mur., Mik.; pavluha nima sluha, dokler mu hrbta ne nabuha (t. j. wer nicht hören will, muss fühlen), Cig.

pẹšljìv, -íva, adj. leicht ermüdend: pešljiv konj, Z.; — pešljiva noga, t. j. noga, ki začenja pešati, Svet. (Rok.); nogi mu nista bili še čisto nič pešljivi, Jurč.

pę̑tpedi, interj. t. j. pet pedi, posnemanje prepeličnega petja, Cig.; — prim. ped.

plemenȋt, adj. 1) = oplemenjen, befruchtet: plemenita matica, Gol.; — 2) edelgeboren, adelig; plemenitega rodu; (nem. "von" ali "Edler von" pred imeni se sloveni z besedo "plemeniti", n. pr. I. pl. Thalberg, J. (Edler) v. Thalberg); — edel: plemenito ovočje, die Edelfrucht, Cig. (T.); plemenito mazilo, kostbare Salbe, ogr.-C.; plemenit človek, plemenitega srca, nk.

pljəvẹ́ti, -í, vb. impf. pljevi mi, es ist mir brecherlich, Cig., C., M.; po hruškah človeku rado pljevi, t. j. sline se mu nabirajo, in plivko mu je po ustih, Notr.; tudi: pljevi se mi, Svet. (Rok.).

pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).

porázən, -zna, adj. t. j. po razu, nach dem Streichbrett, Cig.; — wagerecht, horizontal, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.

potoglàv, -gláva, adj. mit wackelndem Kopf einhergehend, wankenden Schrittes, Mik.; potoglavo kolo, t. j. takšno, ki je tako ohlapno nasajeno ali tako vegasto, da omahuje na vse kraje, kadar na osi teče, Erj. (Torb.), LjZv., Notr., Gor.

preddȗrje, n. der Raum vor dem Hausthor, Cig., Jan., C.; ("Gorenjec pravi: préderje", t. j. prẹ́ddvərje, Levst. [Zb. sp.]); die Vorhalle, Cig. (T.).

pregradník, m. pregradniki, t. j. mladeniči, ki ženinu pot pregradijo, kadar gre z nevesto skozi njih selo v cerkev, da jo mora nekako odkupiti z darilom, Levst. (Zb. sp.).

prekléniti, -klę́nem, vb. pf. anders fesseln oder anketten, Z.; vole p., t. j. jih drugače vkleniti, jvzhŠt.

preletẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchfliegen; koliko ptica v 12 urah preleti? — überfliegen; — durcheilen, durchrennen; mesto p., Cig.; — z očmi p., mit den Augen durchirren, durchfliegen, Cig.; — durchfahren, durchdringen; mraz, groza preleti človeka; (preleteč glas, eine durchdringende Stimme, Mik., Vrt., Lašče-Levst. [Rok.]); — 2) eine gewisse Zeit hindurch fliegen oder eilen, Cig.; — 3) hinüberfliegen; — 4) vorüberfliegen, Mur.; — vorübergehen: hudo vreme je preletelo, C., jvzhŠt.; — 5) im Fliegen zuvorkommen, C.; — (pren.) p. koga, jemandem zuvorkommen, C.; beseda včasi pamet preleti, Z.; — p. se v računu, sich verrechnen, Cig.; — 6) brüchig werden: jeklo preleti, t. j. pokne ali postane plenivo, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

premrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. starr werden, Cig., Jan.; — absterben (z. B. von Gliedern), Cig.; einschlafen (von Gliedern), Cig., Jan.; od mraza p., vor Kälte starr werden, Cig.; premrl, starr, steif (von Gliedern): premrli prsti, premrle roke, Cig., C.; (tudi: premrt, premrte hrbte k ognju tiščati, Glas.); abfrieren, zugrunde gehen, C.; premrl, abgefroren, C.; — kruh je premrl, t. j. zavoljo nezadostne gorkote ni prav vzhajal (premrt kruh = luknjast k.), Gor.; — premrla zel ti! = du faules Tuch! Savinska dol.

prepəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) durchstoßen, durchstechen; z mečem koga p., C.; glava s trnjem prepahnjena, Guts. (Res.); z žreblji prepahnjene svete kite, Jap. (Prid.); — 2) (mit dem Stoßhobel) überhobeln, Z.; überfalzen, Cig.; — 3) hinüberstoßen; — konj si je žilo prepehnil, das Pferd hat sich eine Ader verstoßen, verrückt, Cig.; — dolg p., eine Schuld assignieren: dolg smo prepehnili, t. j. tako smo naredili, da tisti, ki bi imel meni plačati, plača mojemu upniku, Svet. (Rok.); — 4) überfüllen, überfüttern, Kr.; p. se, den Magen mit Speisen überfüllen, Cig.

prerẹ́kati, -rẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad prereči; Einwendungen gegen etwas machen, widersprechen: p. čemu, Cig. (T.), nk., Gor.; p. izvirnosti, die Originalität bestreiten, LjZv.; — missgünstige Bemerkungen machen: kruh komu p., t. j. zavistno godrnjati, če ga jẹ́, Ig (Dol.).

presə̀həł, -hla, adj. lešnik, oreh je presehel t. j. ima le majhno in malo vredno jedrce, (presàhel) Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

prezółkəł, -kla, adj. dumpfig, "spinstig": p. kruh, t. j. pokvarjen kruh, ki se nitkasto vleče, Ig (Dol.).

ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — (pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.-Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.-Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras-Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.-Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.-Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.-Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.

razdrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. auseinanderreißen, zerstören; hišo, most r.; kolo teče do razdrtega, t. j. dokler se ne razdere, Notr.; (prim. krajno ime: Razdrto); — rückgängig machen, aufheben: meno, kupčijo, pogodbo, ženitev, prijateljstvo r.; r. se, rückgängig werden, sich zerschlagen; — r. se s kom, mit einem brechen, sich mit ihm zerwerfen, Cig.; — r. katero, zum besten geben, Jan.; starejšina je nekatero neumno in smešno razdrl, Jurč.; kakšno prav žaltavo r., Levst. (Zb. sp.).

razhǫ́dən, -dna, adj. 1) Abschieds-, Cig.; razhǫ̑dni obed, Nov.; — 2) auseinandergehend, divergent (math.), Cig., Cig. (T.), Žnid.; — 3) ausgedehnt, weitläufig: mesto je razhodno, župa je razhodna, Rihenberk-Erj. (Torb.), Štrek.; — 4) wegsam: razhodni poti, Svet. (Rok.), Dol.; razhodno vreme, t. j. tako, da se o njem lahko hodi, Dol.

razíti se, -ídem se, vb. pf. auseinandergehen, sich trennen; pozno smo se razšli; razšli smo se kakor rakova deca (t. j. na razne strani po svetu), Erj. (Izb. sp.); — zergehen, vergehen: Pogovor, ko na uho več ne bije, Ko zjutranja megla se v nič razide, Preš.; zemlja ino nebo se razidejo, ampak moje besede se ne razido, Trub.

razrẹ́diti 2., -im, vb. pf. verdünnen, Cig. (T.), C., Žnid.; — r. les, sadež (auslichten), C.; koruza je razrejena, t. j. na redko razpostavljena, jvzhŠt.; — zatvornice ("polkne") r., die Brettchen der Jalousien öffnen, Rib.

repatíca, f. (zvezda) r., der Komet, Jan., Cig. (T.); — črka r. = črka, ki ima rep, n. pr. j, Navr. (Kop. sp.).

rȋs 2., m. 1) eine eingeritzte Zeichnung, der Riss, Cig., Jan., Dict.; — 2) der Zauberkreis, der Beschwörungskreis, Cig., Štrek.; hudiča v ris klicati, Jurč.; otrok je naredil s palico okolo hribčka ris: hudič risa ni mogel prestopiti, LjZv.; krog kola ris potegniti s šibo, vzhŠt.-Pjk. (Črt.); v ris hoditi (po denarje), Z., Jurč.; — po risih gob iskati, t. j. po posebnih mestih, koder rasto, Dol.; — 3) der Drall (beim Schießgewehr), Cig.; — iz nem.

rǫ́bəlj, -blja, m. 1) ein abgehacktes Baumstück, M., Z.; — 2) r. kakega novca, das Schrot einer Münze (t. j. vsa teža njegova), Cel. (Ar.).

rogàt, -áta, adj. 1) gehörnt; rogata živina, das Hornvieh; on bo bogat, kadar pes rogat (t. j. nikoli); — 2) großhörnig; rogati voli; — 3) eigensinnig, stolz: nevesta bogata je rada rogata, Dol.; gospodinja (ne sme biti) dekli le rogata mati, Slom.

sájav, adj. 1) rußig, berußt; — 2) rußfarben: sajav leščnik, eine reife Haselnuss, Dict., Lašče-Erj. (Torb.), BlKr.; sajavo grozdje, t. j. tako zrelo, da že rjavi, Hal.-C.

samopálən, -lna, adj. selbstentzündend, Selbstentzündungs-, DZ.; samopalni topovi, t. j. topovi, ki se sami izprožujejo, SlN.

samorášč, adj. wildwachsend, urwüchsig, Jan., Lašče-Levst. (M.); s. les, Jurč. (Tug.); samorašča sliva, samorašč oreh, BlKr.; — (fig.) samorašča beseda, t. j. ne skovana, Levst. (Zb. sp.).

sára, f. die Stiefelröhre, der Stiefelschaft, Mur.-Cig., Valj. (Rad); naj izuje škornje in naj otroka trikrat s sarami po hrbtu udari, Št.-Kres; hlače za sare, t. j. hlače v škornjah, Zora; hlače po sarah = dolge hlače, Nov.; — iz madž., Mik.

sẹkljáti, -ȃm, vb. impf. klein hacken, Mur., Cig., Jan., C.; klobase s. (t. j. meso za klobase s.), Jsvkr.; — z očmi s., liebäugeln, V.-Cig.

səstávən, -vna, adj. 1) zusammensetzend, synthetisch, Jan., Cig. (T.); sestavna enačba, synthetische Gleichung, Cig. (T.); — sestȃvni del, der Bestandtheil, Cig., DZ., nk.; — 2) systematisch, nk.; sestavno, t. j. sistematično pisati, Zv.; (prim. sostaven).

shǫ́dən, -dna, adj. 1) = shoda ali shodov se tičoč; shǫ̑dni govori, t. j. govori ob cerkvenih shodih, Vrtov.; — 2) passend, opportun, Jan., C., Nov.; (hs.).

smǫ̑łnat, adj. pechig, harzig; smolnata roka; smolnat les; — smolnata prst, die Pecherde, Cig.; — smolnatih prstov je, t. j. rado se ga kaj prime (= er ist langfingerig), Cig.

smȓtnik, m. 1) der Todte, Guts. (Res.); — drži se kakor s. (t. j. žalostno), Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Sterbliche, nk.

sǫ́drag, m. = sodra 1), Erj. (Torb.), (sodrah) Ig (Dol.); ("iz: sograd, hs. sugradica, kar ni zadosti debelo, da bi bil grad, t. j. toča", Cv.).

spestíti, -ím, vb. pf. 1) konoplje s., t. j. velike snope v majhne snopiče (pesti) razvezati, Dol.; — 2) s. se, sich in einen Faustkampf einlassen, Let.

spísati, -šem, vb. pf. zusammenschreiben, Mur., Cig.; iz raznih knjig s., compilieren, Cig. (T.); — schriftlich ausarbeiten, verfassen, Cig., Jan., nk.; Deseti brat, spisal J. Jurčič, der zehnte Bruder, von J. Jurčič; — verzeichnen (Bücher, Waren), specificieren, Cig.

splah, m. plašč na splah, der Schultermantel, Z.; suknjo dejati na splahę̑, t. j. črez ramena, vzhŠt.

splástiti, -im, vb. pf. = splastati, schichten, Z., Polj.; — (das Heu) in kleinen Haufen aufschichten: seno, ki še ni dosti suho, se zvečer splasti, t. j. v plaste dene, jvzhŠt.

spo-, praef. I. nam. izpo-; (v nekaterih krajih sploh radi rabijo namesto "po-" zloženo predpono "spo-" t. j. "izpo-", po kateri se pomen glagolu pokrepi: spoginiti = poginiti, Mik. (V. Gr. IV. 331.)); — II. včasi je "spo-" nam. "vzpo-"; spočeti; — III. spo- = s + po-, prim. 2. s II.; spogledati se; — (išči besed s "spo-" se začenjajočih, katerih ni tukaj najti, pod "izpo-").

sŕbək, -bka, adj. rauh: srbka moka, t. j. ostra kakor pesek, jvzhŠt.

starẹjšȋnəc, -nca, m. občinski starejšinci, t. j. župan in dva občinska svetnika, die Gemeindevorstandsmitglieder, Levst. (Nauk).

stȃvək, -vka, m. 1) der Garbenhaufen, Cig.; s. žita, C.; s. prosa, t. j. deset snopov prosa na njivi skupaj dejanih, Gor.; — 2) das Angesetzte: kazenski s., der Strafsatz, DZ.; — die Thesis, die These (phil.), Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) der Satz (gramm.), Cig., Jan., nk.

stelce, f. pl. (?) dati kravo v stelce, t. j. tako v rejo dati, da tele in mleko ostane redniku, Radgona (vzhŠt.).

stę́łən, -łna, adj. stelna krava, t. j. krava, katera ima tele, C., Danj.-Mik., vzhŠt.; (tudi hs., češ., rus.).

sȗh, súha, adj. 1) trocken; s. pot; suha drva; suha zemlja, das Festland; suha meja, die Landgrenze, Cig. (T.); po suhem in po mokrem, zu Wasser und zu Lande; na suho stopiti, den Fuß aufs Land setzen, Cig.; na suho dejati ribnik (entwässern), Pjk. (Črt.); perilo, seno je že suho; suha usta imeti, lechzen, Cig.; s. veter; s. mraz; suha kopel, das Schweißbad, Cig.; — s. zid, t. j. brez malte narejen, Notr., Tolm.; — 2) dürr; suha veja; suha hosta, das Raffholz, Cig.; suho listje; — suha roba, Holzware, Rib.; — 3) getrocknet, gedörrt; suho sadje; — geselcht: suho meso, suha klobasa; — 4) rein, gediegen (min.); suho zlato; suhi cekini, tolarji; — lauter, pur: suho vino; toliko je bilo suhega denarja, das war der Reinertrag, Svet. (Rok.); — 5) mager; s. kakor plot, Erj. (Torb.); s. kakor poper, bilka, s., da ropoče, poka, Cig.; konj, suh kakor kresilna goba, Jurč.; — suha bolezen, die Lungensucht, Cig.; — 6) ohne Geld; mošnja je suha; Si mošnjico mi rejeno Djal popolnoma na suho, Preš.; s. sem, ich bin blank; — v suho mi gre, ich büße ein, ich verliere, C.; — v suho plačati, umsonst zahlen, C.; — 7) sachleer, seicht (fig.), Cig.

šára 1., f. 1) allerlei bunt durcheinander gemischte Dinge; stara š., altes Trödelwerk, alter Kram; — v jedi je polno šare, t. j. reči, ki ne spadajo k njej; kdo bode to šaro jedel, wer soll dieses Gemengsel essen! — 2) die Sorte, die Art, die Gattung, Mur., V.-Cig., ženske šare, weibisch, Meg.-Mik.; šaro po kom vzeti, jemandem nacharten, Št.-Cig.; dobre šare biti, Z.; — die Abstammung: levitovska šara, Kast.; — 3) eine Ziegel- oder Schindelreihe am Dache, Št.-C.; — die Schichte, vzhŠt.; — prim. nem. Schar, Mik. (Et.).

škríliti, -im, vb. impf. 1) pflastern, C.; — 2) die aufgegrabene Erde mit dem Rechen gleich machen, Jan., C.; den gesäeten Samen durch Rechen in die Erde bringen, C., vzhŠt.; s prosom posejano njivo škrilijo, t. j. prekopavajo jo z motikami in posekavajo plevel, Dol.

škrȋp, m. das Geknirsch, Mur., Jan.; — das Gezirpe, Cig., Jan., Valj. (Rad); — das Knirren: črevlji (škornji) na škrip, t. j. tako narejeni, da škripljejo, Dol., LjZv.

štíridesetnik, m. 1) ein vierzigjähriger Mann, V.-Cig., Jan.; — 2) im J. 1840 gewachsener Wein, V.-Cig.

tǫ́njav 2., adj. tonjava pšenica t. j. zrnja drobnega in kakor požganega, BlKr.

topíti 1., -ím, vb. impf. 1) wärmen, ogr.-C.; mleko t., t. j. v peč dejati gret, da se hitreje smetana naredi: topljeno mleko, Gor., jvzhŠt.; — 2) schmelzen, zerlassen; vosek, svinec, železo t.; — (pren.) Srce mi žalost zdaj topi, Npes.-K.; žalost je nadloga, katera srce topi, Kast.; srce se topi od žalosti; — = mehčati (gramm.): topljena izreka, topljeni soglasnik (n. pr. nj, lj), C., Cv.; — 3) t. se: topi se mi, es verdrießt mich, Št.-C.; topi se ji iti prat, Savinska dol.

tóvor, -óra, m. 1) die Saumlast; biba leze, biba ni, tovor nese, osel ni (= polž); na tovor (na tovoru), t. j. kot tovor, na tovorno žival naloženo prinesti kaj, Levst. (Zb. sp.); — die Last, die Ladung, die Fracht, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; — 2) der Saumsattel, Habd.-Mik.

trẹ́biti, -im, vb. impf. 1) vom Ungehörigen befreien, reinigen, putzen: solato, gobe t.; drevje t.; jarek, reko, ribnik t. (vom Schlamme u. dgl. reinigen, baggern); njivo t., die Steine u. dgl. vom Acker sammeln, Cig.; — zobe t., die Zähne stochern; nos si t., sich die Nase putzen; — kožo t. (abschaben, falzen), V.-Cig.; — ausweiden; ribe t.; — jezik t., die Sprache purificieren, Cig. (T.), nk.; — t. se, sich des Ungehörigen, Unbrauchbaren entledigen: sadje se trebi, t. j. kar je črvivega, slabega, odpada; leščniki se trebijo (= gredo radi iz robčevine), Gor.; ptiči se trebijo, die Vögel wechseln die Federn, federn sich, Cig.; — krava se trebi (entledigt sich der Nachgeburt), Z., jvzhŠt.; — 2) roden: gozd trebiti.

tŕsən, -sna, adj. 1) Reben-; tȓsnọ perje; — 2) zähe: meso je trsno, t. j. pusto in trdo, Trnovo v Gozdu-Erj. (Torb.); trsna in žilava koža, LjZv.; — sehnig, Erj. (Min.).

ubọ̑gati, -am, vb. impf. (pf.) = slušati: u. koga, jemandem folgen, gehorchen; kdor ne uboga, je brez Boga; kdor ne uboga, tepe ga nadloga; — to delo me uboga (geht mir gut vonstatten), vzhŠt.; — iz "bovgati" t. j. bołgati, (Goriš.-Cv.); in to iz nem. folgen; prim. bogati.

umáhati, -am, vb. pf. u. ogenj, t. j. tlečo stvar z mahanjem razžgati, ein Feuer aufwehen, Cig., Gor.

urásti, urástem, vb. pf. 1) entwachsen, Z., Št.-C.; urastel sem hlačam, t. j. toliko sem vzrastel, da so mi hlače uže prekratke, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) u. se = brez zadržka odrasti: uraščen les, bestandenes Holz, Cig.

vȃga, f. 1) die Wage; na vago dejati; — na vagi biti, ungewiss sein; — 2) eine dem Wagebalken ähnliche Vorrichtung: die Brunnenwage, der Brunnenschwengel, Pot.-M., C.; studenec na vago, Fr.-C.; — das Ziehpanster in den Wassermühlen: mlin na vago, die Panstermühle, V.-Cig.; — die Wage am Wagen, woran die Stränge befestigt sind; tudi pl. vage, Cig.; — 3) die Wägung, das Gewicht: štiri kile dobre vage (gut gewogen); surova, groba vaga, das Bruttogewicht, Cig.; čista v., das Nettogewicht, Jan. (H.); živa v., t. j. teža žive, nezaklane živali: prodati, kupiti na živo vago, Notr., Dol.; — ravna vaga, das Gleichgewicht, C.; — pravična mera in vaga v nebesa pomaga, C.; — iz nem.

varíti, -ím, vb. impf. 1) sieden machen, kochen, Mur., Cig., Nov.; kašnate klobase varijo, t. j. nekoliko kuhajo, vzhŠt.; — brauen, Cig.; pivo v., Levst. (Nauk); — 2) schweißen; železo v.; — (= spajati, löthen, Mur., Cig., Jan., nk.).

večę̑rka, f. der Nachmittag (von 3 Uhr bis zum Abend, C.), Mik., Slom., vzhŠt.; sredi večerke, t. j. med 4. in 5. uro, C.; v večerko, nachmittags, vzhŠt.

vẹ́gati 1., -am, vb. impf. 1) schwanken, nicht gerade stehen, nach einer Seite hin das Übergewicht haben, Z., Ip.-Mik., BlKr.; skleda vega, kadar ne stoji trdno, ker ima takšno dno, ki se ne dotika povsod svojega stališča, Lašče-Erj. (Torb.); vegati na dve strani, hin und her schwanken, Levst. (Zb. sp.); — tudi: v. se, C.; voz se vega po slabem potu, a tudi vinjen človek se vega, rekše, omahuje zdaj na to, zdaj na ono stran, Rihenberk-Erj. (Torb.); — ta stvar se še vega, t. j. ni še trdno določena, Rihenberk-Erj. (Torb.); — 2) sich werfen (o deskah), Cig.

vẹ̑sna, f. 1) bajeslovno žensko bitje (vesne črčijo ali hreščijo, kadar po noči gredo, t. j. nekako govore): "hreščiš, kakor vesne", tako govore človeku, kateri ima hud kašelj, Vas Krn-Erj. (Torb.); — 2) der Frühling, nk.; (po drugih slov. jezikih).

vəsvǫ́ljən, -ljna, adj. t. j. ves voljen, išči pod: voljen.

vihràv, -áva, adj. 1) stürmisch, ungestüm, hastig; vihrav človek; vihravo delati, t. j. naglo pa površno; — 2) vihravo zelje, das Flatterkraut, Cig.

vȋlež, m. = rog (v uganki): štirje noseži, dva vileža, dva videža, dva slišeža, štirje streljajo, eden pometa t. j. krava, Sv. Peter pri Gorici-Erj. (Torb.).

vȋnək 2., -nka, m. 1) die Weingrille, V.-Cig.; — 2) ženiti se na sam vinek (t. j. na sam vinograd), Levst. (Zb. sp.).

vȋšnja, f. der Weichselbaum (prunus cerasus); — die Weichselkirsche; — tvoja modrost je od črešenj do višenj, t. j. kratka, Dol.-Levst. (M.).

vkȗpe, adv. (t. j. v kupe) = vkup, zusammen, Trub., Dalm., Krelj, nk.; v. letati, Notr.

vníc, adv. verkehrt, äbicht, C., Rib.-Mik.; — rücklings, über sich zurück, Cig., M.; vnic vreči t. j. črez glavo nazaj vreči, Cig., Kras-Erj. (Torb.); vnic odmetati oglje (pri urokih), Kras-Erj. (Torb.); vnic natočiti = črez roko, tako da je roka (dlan) navzgor obrnjena, M., Senožeče-Erj. (Torb.); vnic udariti koga (t. j. z obrnjeno roko), Cig., Notr.

vǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willig, bereit; za vse v., zu allem bereit, M.; = vsega v., Ravn.-Mik.; deklica ga (mladeniča) ni voljna, t. j. mladenič ji ni po volji, BlKr.-Let.; duh je v., a meso je slabo; voljno potrpljenje; — 2) sanft, sanftmüthig, nachgiebig; v. človek, Cig., Dol., Gor.; — mild, gelind; v. dež, Cig., Dol.; v. zrak, Cig., Dol.; voljna sapa, Cig., Dol.; v. vetrc, Cig. (T.), Dol.; voljno vreme, C., Dol.; — voljno vino, milder Wein, Dol.; voljna voda, (ne trda, n. pr. deževnica), Dol.; — mürbe, weich; v. kruh, (ne suh in pust); — geschmeidig, weich; voljno sukno, usnje; voljni lasje, voljna dlaka, trava; — 3) moralisch frei, V.-Cig.; freiwillig: v. dar, voljne obljube, Dalm.; — 4) ves vọ̑ljni svet, die ganze uns offene Welt, Alas., Krelj, Dalm., Schönl., Npes.-Mik.; po vsem voljnem svetu, Trub., Jap. (Prid.).

vračȃvka, f. palica v., t. j. palica, s katero vrača pastir ovce, Ravn.

vrȋsk, m. 1) ein hellstimmiges Geschrei, das Freudengeschrei, das Jauchzen; In trum se šum in vrišč in vrisk, Se turški boben sliš' in pisk, Preš.; — 2) nekaj zelo kislega: kislo kakor vrisk, (t. j. tako kislo, da človek, če je pokusi, zavriska ali zavrešči); — der Essig, Cig., nk.; kisli vrisk, ki mu pravi vino, Jurč.

vršȋčkati, -am, vb. impf. v. trte, t. j. vršičke jim prirezavati, M., Vrtov. (Vin.).

vzę́tən, -tna, adj. 1) wovon man viel verbraucht, nicht ausgiebig, V.-Cig., Rib.-Mik., Dol., Goriš.; seno je letos vzetno, rekše, mnogo ga je, ali je menj tečno, Povir, Rodik (na Krasu)-Erj. (Torb.); rahel ali svež kruh je vzeten, Dol.; nekatera volna je zelo vzetna, Dol.; — 2) vzetna krava, t. j. taka, katera mnogo klaje potrebuje, Rib.

začŕtiti, -čȓtim, vb. pf. drevo z., t. j. zasekati mu lub, da usahne, Tolm.

zadẹ́vən, -vna, adj. 1) beschwerlich: zemljišče je zadevno, t. j. težavno se obdeluje, Temljine (Tolm.), Cerkno-Štrek. (Let.); — 2) = dotičen, bezüglich, betreffend, Cig., Jan., M., nk.

zahòd, -hǫ́da, m. 1) der Untergang (der Sonne): solnčni z.; — der Westen; proti zahodu; — 2) der Irrgang, die Verirrung, Cig.; — die Abschweifung, die Episode, Cig. (T.); — 3) der Umweg, Cig. (T.), Mik.; v zahod biti, abwegsam, abgelegen sein, Cig.; ta pot je preveč v zahod, BlKr.-C.; četrt ure v zahod, BlKr.; — 4) die Retirade, der Abort, Dict., V.-Cig., C., Erj. (Min.), DZ., Nov., Levst. (Pril.), Zora; — 5) die Einkehr: zahod imeti kje, t. j. imeti znance ali prijatelje, h katerim more človek potujoč zahajati, Dol.; sploh = kraj, kamor kdo zahaja, C.; tja je imel zahod ves ta čas = tja je zahajal, Let.; ako boš imel kaj zahoda v trg, wenn du einen Gang nach dem Marktflecken haben wirst, Svet. (Rok.); — kraj, kamor divjačina rada zahaja, das Lager (des Wildes), Podkrnci-Erj. (Torb.); — die Zuflucht: z. pravici, SlN.; — tudi: záhod, -hǫ́da, Valj. (Rad), Dol. in záhod, ogr.-Valj. (Rad).

zaȋstino, adv. t. j. za istino, wirklich, in der That, Mur., C.; im Ernst, ("zaisno") jvzhŠt.; — zwar, C.; — prim. istina.

zakŕpniti, -kȓpnem, vb. pf. hart, steif werden, C.; = z. se; jed se zakrpne, t. j. krpka (krepka) postane, Vod. (Izb. sp.); — prim. krpek.

zalę́cati 2., -am, vb. pf. pri polšji lovi okrog polšine vse zalecati, t. j. s kamenjem zadelati, Slc.

zamę̑rski, adj. z. mlatič, t. j. mlatič, ki mlati na zamer, za zamero, Fr.-C.

zamrsáti, -ȃm, vb. pf. beschmutzen, beschmieren, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); zamrsana obleka, t. j. taka, katera je oprana izgubila prejšnji lesk in lepo barvo, Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.).

zaobljúbiti, -im, vb. pf. geloben; zaobljubljen praznik, t. j. praznik, kateri se praznuje vsled kake storjene obljube; — mati zaobljubi kam (na kako božjo pot) otroka, t. j. obljubo stori, da ga bo tja nesla ali z njim šla; z. se, sich durch ein Gelübde verpflichten; — prim. bav. sich verloben (v istem pomenu).

zapádən, -dna, adj. 1) = zahoden, westlich, Jan., nk.; (prim. zapad 1)); — 2) Zug-: zapȃdni most, die Zugbrücke, Pot.-Cig.; zapadna mreža, das Zugnetz, V.-Cig.; — 3) Verfalls-: zapadni rok, die Fallfrist, Cig., Jan., DZ., nk.; — 4) z. sneg, t. j. sneg, ki obleži, Kr.

zatólči, -tółčem, vb. pf. 1) durch Schlagen schließen: s kladivom, z betom z., zuhämmern, zukeulen; — 2) hineinschlagen: z. rušino, Cig.; — einschlagen; kol z. v tla, Cig.; — einbleuen, Cig.; — 3) z. klin (žrebelj), t. j. na ostrem koncu ga potolči, verklinken, Cig.; — 4) erschlagen, vzhŠt., ogr.-Valj. (Vest.); — 5) zu schlagen anfangen: zatolklo je srce, Zora.

zaváljati, -am, vb. pf. 1) = zavaliti 1), Mur.; — 2) wälzend hinschaffen; sod z. kam; — 3) = povaljati, beschmutzen, Cig., M.; — 4) eig. durch Wälzen verderben: z. (t. j. po rokah preveč valjati) psa, einen Hund verzärteln, Cig.

zelénjev, adj. kar je za zelenje: z. koš, t. j. koš, v katerem nosijo živini bukovo zelenje, Levst. (Zb. sp.).

zvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. verdrehen: oči proti nebu zvrte, Zv.; z. se, sich verdrehen: zvrl se je voz, t. j. zadnji del se je nagnil na stran, Gor.; sich verkrümmen: žrebelj se je zvrl, Jurč.; — prim. svreti se.

zvȓstoma, adv. nach der Reihe, Mur., Cig., Jan., C.; z. devati, t. j. po enoliko v eno vrsto, Dol.

žížniti, žȋžnem, vb. impf. = tleti: pepel žižne, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); tudi ž. se: kotel se žižne, t. j. iskre se mu po zunanji plati delajo, Tolm.; (morda nam. žižnjati? Štrek. [Let.]).

žlẹ̑bək, -bka, m. dem. žleb; das Rinnchen; — v ž. cepiti, t. j. tako cepiti, da se v žlebek, na divjaku izrezan, pritakne cepič, M.; — die Rinne am Knochen (zool.), Cig. (T.); — der Gang: scalni ž., der Harngang, Cig.; — die Mauernuth, DZ.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

bǘčaven -vna -o prid. neraven, grbast: zemla je szkakavna ali bücsavna, t. j. gde vise, gde globse sztoji KAJ 1870, 145

nèšterouč prisl. večkrat, včasih: dönok sze znájo nesteroucs ali j, ali drüge pomágajoucse ali vküpprikapcsüvajoucse litere zmeszvteknoti KOJ 1833, 42

nosìti nòsim nedov.
1. nositi, držati kaj težjega in hoditi: nej ti je ſzlobodno noſziti poſztelo KŠ 1771, 279; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; ſzo vnouge bete'snike k-nyim noſzili KM 1796, 119
2. v zvezi s paska, skrb skrbeti za koga, kaj: kak má na czejlo gmajno ſzkrb noſziti KŠ 1771, 632; máte na posteni 'sitek poszebno szkrb nosziti KOJ 1845, 89; On na mé ſzkrb noſzi SM 1747, 72; Donok na vörne ſzkrb noſzi SŠ 1796, 4; vörno ſzkrb noſzi na nyo SIZ 1807, 9; Bog na vse skerb nosi BJ 1886, 45; otſinſzko ſzkrb noſzio KŠ 1754, 31; noſzi ti paſzko SM 1747, 82; noſzi i denésnyi dén ſzkrb na náſz KŠ 1754, 224; Noſzi paſzko ti na ſzina BKM 1789, 69; ſzo na nyega vörno ſzkrb noſzili KM 1790, 58
3. izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: Kakda more mou'z glavou nosziti KŠ 1771, 511; ſteroga ſoulinczov ſzam nej vrejden noſziti KŠ 1771, 10; ki ſzvetli gvant noſzi KŠ 1771, 747; ki mejhko odeteo noſzijo KŠ 1771, 35; i gizdav gvant noſzimo KŠ 1754, 43; Csi ſze ſzpravedno noſzimo KŠ 1754, 43; kak sze drügi noszijo KOJ 1845, 38
4. imeti: recsi, stere na konczi litero d, i, z, j, noszijo KOJ 1833, 27
5. izraža stanje, kot ga določa samostalnik: ar ti bo tesko noſziti tou breme SM 1747, 82; Právde járem .. ni mi ga noſziti nemremo KŠ 1754, 68; kri'z mirovno noſziti KŠ 1754, 12b; Jezuſa vu mojem tejli noſzim KŠ 1771, 570; kteri toga ſzveita greihe noſzi SM 1747, 12; steroga nájménsi táo toga celoga imé noszi, dp. tej (mléko) AIN 1876, 10; oni Kriſztusevo cséſzt noſzijo KŠ 1754, 218; Zvolnim ſzerczom bom noſzo, li povéksai mi vöro SM 1747, 71; I, kikoli ne bo noſzo kri'z ſzvoj KŠ 1771, 220; Ne noſzte mosnyé, ni turbo KŠ 1771, 202; i zkou'ze pojáſz je noſzo KŠ 1771, 103; da ſzo na te nemocsne noſzili faczalejge KŠ 1771, 401; Nede on popovsztva noszo KAJ 1870, 6; On je grehov plácſo vzél, ino je noſzo SM 1747, 12; betege naſe je on noſzo KŠ 1771, 26; steri nyemi je ne telko haszka noszo KAJ 1870, 91; ki ſzmo noſzili czejloga dnéva bremen KŠ 1771, 65; Kris enkrát zakaj bi ne noſzo KŠ 1754, 263; ſzmrt Vſze nász ednáko v-grob noſzi BKM 1789, 410
6. imeti plod v telesu: blá'zene ſzo one utrobe, ſtere ſzo tebé noſzile KŠ 1771, 208
noséči -a -e noseč:
1. ki kaj drži in hodi: Vo je ſou záto Jezus noſzécsi trnavo Korouno KŠ 1771, 328; I prisli ſzo knyemi z-Bo'zim 'zlakom vdárjenoga noſzécsi KŠ 1771, 106
2. ki ima na sebi kaj kot obleko ali okras: ti bogáti vnogo szrebra i zláta noszécsi AI 1875, kaz. br. 1
3. ki ohranja, vzdržuje: na náſz paſzko noſzécsi KŠ 1754, 30; Ki bodoucsi bliſzk dike noſzécsi vſza zricsjouv zmo'znoſzti ſzvoje KŠ 1771, 672
4. ki daje sad, plod: od zgora dávajoucsi nám vrejemna ſzád noſzécsa KŠ 1771, 386
5. ki ima v telesu plod: nájdena je noſzécsa zDühá ſzvétoga KŠ 1771, 5; Dabi noſzécsa poſztála BKM 1789, 25; pride liki bolezen na noſzécso 'zeno KŠ 1771, 621; i da jo noszécso nebi mogao na sinyek ovesziti KOJ 1845, 65; V-utrobi ſzád noſzécsi 'zen peſzem BRM 1823, VIII; Noszécsi 'zén KAJ 1848, VIII; Jaj pa tim noſzécsam i na dájajoucsam KŠ 1771, 80; Jaj pa tim noſzécsim KŠ 1771, 243
nosévši -a -e noseč: 25 let noszévsi püspekszko plemenitoszt AI 1875, kaz. br. 8

nòtripotísnoti -em dov. vriniti: Gda more vküpprikapcsüvajoucso j litero notripotisznoti vu naprávlanyi trétye persóne jedinszkoga racsúna KOJ 1833, 43

odstávlanje -a s opuščanje, izpuščanje: Ka je potrebno znati od gorijemánya ali odsztávlanya van i vannak verbuma KOJ 1833, 122; Znamenkanya .. znaménye (') stero edne ali vecs liter odsztávlanye znamenüje KOJ 1833, 9; Nisterim sze bole vidi ponüczati z-odsztávlanyom j litere KOJ 1833, 42

podrgàčiti tudi podrügàčiti -im dov. spremeniti, predrugačiti: i podrgacste nyemi ſzpodrgá-csanyem KŠ 1771, 798; Csi pa korén na konczi má litere: s, tiszte more podrügacsiti KOJ 1833, 86; j litero na koréna zádnyo litero podrügacsijo AIN 1876, 51
podrügàčiti se -im se spremeniti se:j litera sze podrügacsiti more AIN 1876, 49; Csi sze ednaiszta litera podrügacsi, ta edna KOJ 1833, 7
podrügàčeni -a -o spremenjen: Zaposztavek sze more tudi kám k-nomeni kakti podrügačeni dejvati KOJ 1833, 143; Nisterim sze bole vidi prilo'seka ty podrügacseno ponüczati KOJ 1833, 42; v-nyimi te podrügacsene litere tudi osztánejo KOJ 1833, 82; Csi sze ednaiszta litera podrügacsi, ta edna med podrügacsenimi k-prvoj szillabi pride KOJ 1833, 7

ponǜcati -am dov. porabiti, uporabiti: Nisterim sze bole vidi meszto ládavnoga ja, je prilo'seka, gy, ly, ny, ty podrügacseno ponüczati z-odsztávlanyom j litere KOJ 1833, 42

vkǜpprikapčüvajóuči -a -e vežoč, združujoč: ali j, ali druge pomágajoucse ali vküp-prikapcsüvajoucse litere zmeszvteknoti KOJ 1833, 42

zgòra tudi zgòraj tudi zgòr prisl. zgoraj: Zgor od veliki dvér je koruš BJ 1886, 20; Tam zgora je to bogáſztvo KŠ 1754, 264; zakrivalo raſzpraſcsilo ſze je na dvouje od zgora notri dotéo KŠ 1771, 96; Vám poslem znebész zgora, Obeſzelnika BKM 1789, 110; ali sze pa meſzto j k-toj zgora szpomenutoj literi pridá KOJ 1833, 87; stiri kuklé má: dvá szpoda, dvá zgora KAJ 1870, 9; zvun zgoraj povejdani Návukov znati KMK 1780, 6; kak je 'se zgoraj povejdano KM 1783, 14; da ſze, vidimo tam zgoraj BKM 1789, 428; da ſze, vidimo tam zgoraj SŠ 1796, 98; pod zgoraj povejdanov pogodbov KOJ 1833, XVI

zmesvtèknoti -em dov. vriniti: dönok sze znájo nesteroucs ali j, ali drüge pomágajoucse litere zmeszvteknoti KOJ 1833, 42

živèti -ém nedov.
1. živeti: 'Siveti Élni KM 1790, 93(a); a kákda mámo mi vmisleinyi naſſem ſiveti TF 1715, 12; Dai nám 'siveti ABC 1725, A6b; vu postenom 'sitki ti imei 'siveti SM 1747, 88; tak je nám 'ziveti KŠ 1754, 116; pobo'zno i dobro 'ziveti KŠ 1771, 439; ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; da on sztálno 'siveti more KOJ 1833, IX; Moremo zrédom 'ziveti AI 1875, kaz. br. 8; Tebi ſivém SM 1747, 46; 'Zivám jaſz KŠ 1754, 193; kaj jaſz 'zivém KŠ 1771, 314; Dokecs na ſzvejti 'zivém BKM 1789, 7; Csi 'zivém vu vernoſzti BRM 1823, 10; Da kak tvoje dobro dête vszedni 'zivém KAJ 1870, 5; Znam jasz komi 'zivém KAJ 1848, 4; ſteri ſives ino goſzpodüjes TF 1715, 48; ki sivés i kralües ABC 1725, A6b; ſivés i kralües vſzigdár SM 1747, 50; vu etoj vöri tak 'zivés KŠ 1754, 9b; Cſi vu Krisztuſi 'zivés BKM 1789, 15; pouleg nyegove volje ſivé TF 1715, 10; kai moi Odküpitel ſivé SM 1747, 32; ki ſz-ſzvojov dikov 'zivés KŠ 1754, 109; Duh je ki 'zivé KŠ 1771, 446; pod obláztyom mo'sá 'ſivé SIZ 1807, 7; cslovek záto sivé v .. Domovini KOJ 1833, X; ſztvár 'zivé KAJ 1870, 10; gorila živé na zahodnom bregi Afrike AI 1878, 6; vse živé zrok tvoji BJ 1886, 6; Gde ešče dedek ali babica živéta BJ 1886, 10; pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; Ako mi vu Dühi ſivémo SM 1747, 23; ár vnyem 'zivémo KŠ 1754, 88; Csi 'zivémo vu Dühi KŠ 1771, 569; Vu kom 'sivémo KM 1783, 8; Bojdi znami, da 'zivémo BKM 1789, 4; 'Z-nyim tak na veke 'zivémo BRM 1823, 3; 'zivéte pa Bougi KŠ 1771, 459; gda okorno 'zivéte BKM 1789, 10; lidjé, ſteri tak bátrivno 'zivéjo KŠ 1754, 240; i vradoſzti 'zivejo KŠ 1771, 189; ino pouleg právde 'sivéjo SIZ 1807, 8; Opice živéjo od sadü AI 1878, 7; 'zivi ti vmeni KŠ 1754, 238; ino poleg Bosje reicsi mi ſivimo SM 1747, 81; i vu Kriſztuſi 'zivimo KŠ 1754, 111; Bougi na diko 'zivmo KŠ 1754, 138; i ſzvéto zivmo KŠ 1771, 458; Nouvi 'zitek 'zivimo BKM 1789, 102; Tak 'siv’mo i mi KM 1796, 19; zevſzejmi lidmi mirovno 'zivte KŠ 1754, 41; Vu pobo'znoszti 'zivte BKM 1789, 10; Zvüna práve vöre ne 'sívite SŠ 1796, 15; 'Zivte vu pobo'znoſzti BRM 1823, 5; nai ſivém zpregányanyem SM 1747, 71; ravnaj Mojo hodbo, naj 'zivém KŠ 1754, 245; Naj vpraviczi ſzvéto 'zivémo KŠ 1754, 109; na Bo'zo diko naj 'zivéjo KŠ 1754, 222; kaibi ponyem ſivel TF 1715, 23; neg dabi zmenom ſivel SM 1747, 69; Da bi jaſz pod nyim 'zivo KŠ 1754, 98; da bi Átila du'se 'sivo KOJ 1848, 6; kabi mi poſteno ſiveli TF 1715, 15; kaibi poleg teila ſiveli SM 1747, 25; dabi vpraviczi 'ziveli KŠ 1754, 109; doklem bodem sivel ABC 1725, A8b; Po nyem bodem páli ſivo SM 1747, 78; I 'zivo bom vnebéſzi KŠ 1754, 261; naj doklen bodem živo BJ 1886, 7; Doklen na svejti bom živo BJ 1886, 8; ár ti ne bos 'zivo KŠ 1754, 179; tak csini i 'zivo bos KŠ 1771, 204; Ár tou tejlo, Szkim bos 'zivo BKM 1789, 233; Neznas bos li'sivo lepraj do megnyena SŠ 1796, 10; Te pravicsni bode ſzvoje vöre sivo SM 1747, 19; dönok bode 'zivo KŠ 1754, 117; i 'zivejla bode KŠ 1771, 29; nej ſz-ſzamim krühom bode 'zivo cslovik KŠ 1771, 175; jeli bomo dobro 'znyim 'ziveli KŠ 1754, 173; Z-düsom z-tejlom 'sivelimo SŠ 1796, 17; Ar ako vi poleg teila bodte ſiveli SM 1747, 23; Steri pa bodo 'ziveli KŠ 1754, 271; I 'ziveli bodo KŠ 1771, 803; ſivel ſzem vmerſzki greihi SM 1747, 67; i ráj ſzem meni 'zivo KŠ 1754, 240; grdou ſzam 'zivo KŠ 1771, 433; Nego ſzam tam 'siveo SIZ 1807, 45; Kak ſzi koli 'sivo ſzpitajo te SŠ 1796, 9; Kakda je 'zivo na tom ſzvejti KŠ 1754, 108; kakda je ſzvojov ſzloboſcsinov 'zivo KŠ 1771, 505; ka je vu dobrouti sitka 'siveo KM 1783, 201; Teda plácsa Vſzákomi kak je 'zivo BKM 1789, 7; I v-nyem je po ſzvojoj vouli 'ſiveo KM 1790, 58; Kakda je 'ſiveo té odvejtek KM 1796, 10; ka je Henrik fticsar 'siveo KOJ 1848, 9; bláj'zne dnéve szta 'zivela AI 1875, kaz. br. 7; Csi ſzmo nemertücslivo 'Ziveli KŠ 1754, 267; ki ſzte na tom ſzveiti vzaloſzti siveli SM 1747, 83; plakanyi, Vſterom ſzo 'ziveli ti verni BKM 1789, 9
2. uživati kaj: vtoj vecsérji, záto 'znyouv 'ziveti moremo KŠ 1754, 212; Ono vcsi pobo'zno 'ziveti Z-szrecsov KAJ 1848, 3; Gda ſivé doſztoino ſztov vecſérjov Goſzpodnovov TF 1715, 44; I kelikokrát z-ſterim ſzveſztvom vrejdno 'sivémo KMK 1780, 18; ov moi máli dár ſivi ſnyim TF 1715, 9; ete máli dár i 'zivi 'znyim KŠ 1754, 12a; 'Zivi tak 'znyimi na té konecz BKM 1789, 5b; 'Zivi tak z-etimi (pesmimi) BRM 1823, IV; 'Zivi z-vecsérjov nyegovov KAJ 1848, 142; ako Ti verno ſnyim ſiveu boudes TF 1715, 9; Agnecz Vüzenſzki, ſzkim ſzo 'ziveli pred Vüzenſzkov Szobotov KŠ 1754, 185
3. uporabljati: Gda moremo nájbole 'siveti z-komajpreminoucsim vrejmenom KOJ 1833, 141; Niki meszto j zpodrügacsanyom 'sivéjo KOJ 1833, 86; 'selej, ka bi vszi 'snyé Jezikom 'siveli KOJ 1833, XI
živóuči tudi živóči -a -e
1. živeč: kaj je ov zapelávecz erkao eſcse 'zivoucsi KŠ 1771, 97; Da tak 'zivôcs Bodemo Tvoji verni BRM 1823, 376; zivoucsa zmo'zom ſzedem lejt KŠ 1771, 170; ino je vnyega ſivocſi Duh vdehno SM 1747, 3; vu necſiſztoucsi 'zivoucsoj Márii KŠ 1754, 232; 'zivoucsi lidjé KŠ 1754, 10; Najme vi 'zivoucsi lidjé Placſte ſze BKM 1789, 86; kotrige liki zmrtvi 'zivoucse KŠ 1771, 460
2. živ: Kako je mené poſzlal te ſivoucsi Bog SM 1747, 24; Ágnecz bode nyé pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Stere 'zivoucse ſztvári tak nemremo po'zeleti KŠ 1754, 65; Oh 'ſila 'ſivoucse vretine KM 1783, 182; 'zena, k'zivoucsemi mou'zi je privézana KŠ 1771, 461; ino je vdehno vu nouſz nyegov ſivocsega Düha SM 1747, 4; ino nahránis vſzáko ſivoucſo ſztvár TF 1715, 47; ino nahránis vszáko sivoucso Sztvár ABC 1725, A6a; poſztavo jo je pred nyé 'zivoucso KŠ 1771, 370; vcsinyen je Adam vu 'zivoucso duſo KŠ 1771, 524; káksi rázlocsek je med ne'zivoucsov i 'zivoucsov ſztvarjouv KŠ 1754, 61; Po'zelejnye naſſega bli'znyega 'zivoucsi ſztvári KŠ 1754, 64; i ſtere 'zivoucse nájde KŠ 1754, 140; ſteroga je gori oſznáj'zo, 'zivoucſimi ſztvármi KŠ 1754, 93
živóuči -a -e sam. 1. živeči: Vſzáki zivoucſi ne merjé KŠ 1754, 117; da bi ti 'zivoucſi nebi vecs ſzebi 'ziveli KŠ 1754, 120; mojim i vſzejm vnyem 'sivoucsim SŠ 1796, 6
2. živi: ka iſcsete toga 'zivoucsega med mrtvimi KŠ 1771, 254; Ár ſze mi 'zivoucsi na ſzmrt dávamo KŠ 1771, 535; ár ſze ni eden pravicsen ne nájde zmed 'zivoucsimi KŠ 1754, 68; naj te med timi 'zivoucsimi dicsim KŠ 1754, 242

Slovar Pohlinovega jezika

j [

]

črka j

PRIMERJAJ: jota

jablana [jȃblana] samostalnik ženskega spola

drevo jablana

jota [jọ̑ta]

ime črke j

PRIMERJAJ: j

menja [mẹ́nja] (mena) samostalnik ženskega spola

sprememba, menjava

nadega [nadẹ́ga] (nadeja) samostalnik ženskega spola

upanje, pričakovanje
nemir

pojti [pójti pọ́jdem] in [grẹ́dem] dovršni glagol

(imeti namen) oditi

PRIMERJAJ: pod koš iti, pojdi od tod, pojdi zlodeju v rit

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

gavge (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127. [Iz katerega Trubarjevega dela je Pohlinov navedek, nismo mogli preveriti. Pregovor: Te male taty na galge obejſhajo, te velike ṡa miẛo posajajo, ima tudi Vorenc v slovarju na str. 14a . Podobna zapisa imata npr. Sebastijan Krelj: Brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi (Plet.II., 762, vésiti), in Janez Svetokriški v Sacrum promptuarium, Pars II., Venetiis 1695, 9 in 10: Ah kulikukrat en velik tat ſapouej tiga maliga tatova obeſsit! ... satorai je dobru rejſs de gauge nej ſo sa te velike taty, ampak sa te maihine.]

skriven1 del., F4, abstrusus, -a, -um, odpahnên, ẛatiſnên, ẛadélan, ẛamaſhen, ṡkriven; conditus, -a, -um, ṡkranîen, ṡkriven; reconditus, -a, -um, ṡkriven, ṡkranîen, vtaknên; subnubilus, -a, -um, enu malu oblazhin, ali s'oblaki ṡkriven n a j s k r i v n e j š i, penetrale, -lis, vel penetralis, et le, tú cilú ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui, tú narṡkriunéſhe meiſtu

tanek prid., F14, anabolagium, enu tanku platnu ẛhenam okuli vratú; anagoga, ena tanka ẛaſtopnoſt viſſokih rizhy; biſsus, Carmiſyn, leipe viſſoke ardezhe farbe: bélu inu cilú tanku platnu; bractea, en pleh, ali ſhina tanka s'kufra ali meſſinga; carbasus, carbasius, tenku platnu, s'tankiga platna; carchesium, ena viſſoka kupa ẛa pytjè, tanka kangla; galbanus, -ni, tudi en beil gvant ṡa te tanke ludy; mollusca, -ae, enu breiṡque jabolku, en orih s'eno tanko lupino; multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti, ali ſuknîa is tankih nyti; pristis, -tis, ena morṡka riba, cilú dolga inu tanka, ſuſebna balena; sindon, -nis, tanku platnu, tanzhiza; tenuare, tanzhiti, taniti, tanku délati; viticulum, -li, rozhize per vinski terti, taiſti tanki roṡhizhki, kateri ſe okuli vinṡkiga kolia ṡaviajo; prim. tenak n a j t a n j š i, F2, biſsinus, s'nar tanſhiga platna; byſsus, tú nar tanſhe platnu

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

denar -(j)a m denar: en denar im. ed. upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio is tega folsh danaria rod. ed. ǀ vezh lubish en denar tož. ed., kakor pak G: Boga ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar tož. ed.; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ je treba ta dannar tož. ed. naſai povarnet ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar tož. ed. poſtovil, inu na dusho pòsabil ǀ ſvoje ſerce je imel per denaru mest. ed. ǀ vezh sta vredna ta dva danara im. dv. ǀ tukaj bote nashli dva denara tož. dv., katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi ǀ kam ſo danary im. mn. prishli ǀ hlapzu deſſet centou denarjou rod. mn. je bil shenkal ǀ kadar mu je bilu denariu rod. mn. premankalu ǀ nemash denarju rod. mn. de bi ſi drugi mogal Kupit ǀ veliku slata, inu danariou rod. mn. potroſsi po poti ǀ mu pade is Kojna ena moshna danarjou rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu rod. mn. ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ neſsaj mu da ta cent denaru rod. mn. ǀ vezh deneriu rod. mn., Kakor Creſsus ǀ en shakel dænariou rod. mn. je na miso poſtavil ǀ sazhne denarje tož. mn. shteiti ǀ prezej mu ſeshteje danarje tož. mn. gori, ter piſmu ſturita ǀ preſizo vbye, danarie tož. mn. najde ǀ najde try lepe slate denare tož. mn. ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije tož. mn. ne ukradejo, kakor de hudizhi gnado Boshijo tebi neodusamejo ǀ najdejo ſerce leshati, per denariah mest. mn. ǀ ludje ſò taku lakoumni po slatu, inu danariah mest. mn. ǀ Ludje imaio taku velik apetit, inu lakkoto po blagi, inu denarioh mest. mn. ǀ s'denarjemi or. mn. jo Kupio ǀ shlahtne shene s'danariami or. mn. ǀ Henricus vſak dan je taiſto s'danarjami or. mn. oskerbel ǀ s'denarij or. mn. nihdar ſe nemore tulikajn dosezhi ← it. denaro ‛denar’ < lat. dēnārius ‛srebrnik’

dež -(j)a m dež: nanaglom je desh im. ed. shal, kakor de bi s' shkafam lil ǀ kadar deſs im. ed. grè, ali ſonze ſije ǀ de ſi glih deſs im. ed., inu ſnejh grè ǀ k'ſadnimu de ſe deshu im. ed. ulije ǀ tam nihdar nej deshia rod. ed., snejga, inu vejtra ǀ ena kapla deshia rod. ed. nepade ǀ ſe boij desha rod. ed., blata, vejtra ǀ ſa volo deſſa rod. ed. nej ſo mogli na lovu pojti ǀ Sapovedaj aku moresh deſsu daj. ed. de ne bo tebe ſmozhil ǀ Zhe S. Vilfridus Lindefornenski Shkoff je bil Saxonerjom desh tož. ed. ſproſſil ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie mest. ed. ǀ pod deshiam or. ed., pod tozho, pod grumam ǀ Sa desham or. ed. pride lepu ureme ǀ vus svejt s'deshiam or. ed. konzhajo

Grogor -(j)a m osebno lastno ime Gregor: kakor pishe Grogor im. ed. Turenenſis ǀ ſamerkajte Nem. Nem. kaj pravi S. Grogor im. ed. ǀ S. Grogor im. ed. Nazianzenus pravi ǀ odgovorij S. Grogor im. ed. Niſsenus ǀ s. Grogor im. ed. Thaumat: poterdi rekozh ǀ S. Grogar im. ed. pravi ǀ na proshno S. Grogoria rod. ed. Thaumaturga ſe gane s'mejſta ǀ Pelagius poshle v'Canſtantinopel S. Grogoria tož. ed. ǀ Poshluſhaite S. Grogoria tož. ed. ǀ K' sadnimu s'S: Grogoriam or. ed. sklenem ǀ ſim perſilen sposnati s' Grogoriam or. ed. Nazianzenam ǀ pohleunu jo bom posdravil s'S. Grogoram or. ed. Thaumat. rekozh ǀ Se nenajdeo vezh Grogory im. mn., de bi te popotne v' ſvojo hisho erpreguali → Gregor(ius)

grozdek -dka m grozdek: Nej ſi li ti taiſti shlahtni grosdik im. ed. ǀ je imela urshoh Chriſtusa JESVSA perglihat enimu grosdiku daj. ed. ǀ vtargajte ta grosdik tož. ed. ǀ Bosh vidila tajſti shlahtni grojſdik tož. ed. ǀ ſim vſel try grosdike tož. mn. Nastavek, ki implicira izgovor grọ̑zdek, se zdi zaradi vrinjenega j v zapisu grojſdik verjetnejše kot nastavek grozdik, ki bi kazal na izgovor grozdík, saj se j v tej poziciji praviloma vriva le v naglašenih zlogih.

izgovor -(j)a m izgovor, tj. nepristno opravičilo: nimamo obeniga sguvora rod. ed., de bi ne mogli Boga lubit ǀ Shentuaviz pak nima obeniga ſguvora rod. ed. ǀ Nemorite obeniga praviga sgovorja rod. ed. najti ǀ kaj s'en sguvor tož. ed. bomo nashli ǀ Na ta sguvor tož. ed. ſò ga bily s' myram puſtili ǀ kaj s'en urshoh, ali ſguvor tož. ed. bosh naſhal ǀ my ſtu sguvorou rod. mn. najdeimo nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ kulikain ſguvoru rod. mn. ſe najde, kadar kaj ti sapovesh ǀ stu sguvoru rod. mn. najdemo, de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ ſtu ſgovoru rod. mn. naide, de plazhilu od naſha

jast mene zaim. jaz: jeſt im. ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ Iest im. ſim Bug kateri nihdar ſe nepreminim ǀ Ieſt im. menem de vſhe sadosti ſo shlishali ǀ Svejt vpye, eſt im. doli iamlem: meſſu vpye, jeſt im. umadeshem ǀ jeſtimam im.+ eno teshko praudo ǀ kaj tedaj hozhesh od mene rod. ǀ raunu leto resnizo bodo danaſs od me rod. shlishali ǀ obeden nijma meni daj. samirit ǀ pustite li meni daj. skarbejti ǀ pouerni ſe ſupet k'meni daj., te pohleunu proſsim ǀ podeli danaſſ menei daj. tvojo S. gnado ǀ O Pater, koku nemi daj. hudu h' ſerzi prihaia ǀ odgovori ta bolni, kaj mi daj. govorite od molitvi, jest obene nesnam ǀ letu ne bo mene tož. prestrashilu ǀ Iest grem, de bi ſe kateri v'mene tož. ſalubil ǀ pojdem sa vejtram kamkuli me tož. poneſse ǀ Kadar vij ste bil predme +tož. pokleknil ǀ ony ſo vshe try dny per meni mest. oſtali ǀ moje ſerze ſe v'meni mest. joka ǀ pred mano or. ſte tu ſturili ǀ te pohleunu proſsim ſturj ſupet myr is manò or. ǀ n'hozhete eno ſamo vro s'mano or. zhuti ǀ Taku ſmano +or. rejd sklene Vuzhenik ǀ shiher smano +or. greſte ǀ hodi samanò +or. jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno Glas e v imenovalniški obliki je nastal iz kratkega a po preglasu za palatalnim j-; izglasni -t je pristopil iz fonetičnih razlogov, podobno kot v nem. Obst < srvnem. obeʒ.

Lucifer -(j)a m osebno lastno ime Lucifer: Lucifer im. ed. s'ſvojo paklensko vojsko bo obſedil vasho bogo dusho ǀ Chriſtus odurazha ludij od Luciferia rod. ed. ǀ veliku ludy od shlushbe tiga Luciferja rod. ed. k' shlushbi, inu pravi veri Boga vſigamogozhia perpravil ǀ vſe ſe je veſſelelu, sunaj Lucifera rod. ed., inu njegovih tovarshou ǀ Aſmodæuſ oblubi Luciferu daj. ed., de hozhe Antona premagat ǀ perneſsò en ſtol na kateriga poſſadè njeh firshta Luciferia tož. ed. ǀ s'Nebeſs je bil nadnu pakla pahnil Luciferja tož. ed. ſa volo njegove preuſetnoſti ǀ njega dusho hudizhij ſo v'paku neshli, inu pred Lucifera tož. ed. poſtavili ǀ ta pushtob ſi piſsal nikar po moim exemplu, temuzh po Luciferiu mest. ed. ǀ na vnem ſvejtu bodo s'Luciferiam or. ed. ponishani ǀ Vy ò ſerzhni Vojshzaki, kateri s'Luciferam or. ed. ſe vojskujate Lúcifer, lat. Lūcifer, padli angel, glavni hudič

oficir -(j)a m uradnik: Se samiri officer im. ed. ſvojmu Firshtu (II, 305) ǀ Ceſſar Diocletianus, inu njegovi Officery im. mn. (III, 231) ǀ vprasha ſvoje Officire tož. mn., kaj s' en lon je prejel Mardochæus sa to ſvejſto, inu veliko dobruto (IV, 208) ← nem. Offizier ← frc. officier < lat. officiārius ‛uradnik, uslužbenec’

pehar -(j)a m kelih, kozarec: pehar im. ed. je bil poln oſtude, inu gnuſobe ǀ Katera is tiga pehara rod. ed. pije ǀ de bi is taiſtiga slatiga peharia rod. ed. pili ǀ en slat pehar tož. ed. mu poda de bi ſi shejo vgaſsil ǀ en pehar tož. ed. poln kryvi v' rokah dershal ǀ ſkrivaj ſo bilij hlapzy Egijpterskiga Firshta Ioſepha en ſlat pekar tož. ed. poſtavili ǀ v'taistim peharu mest. ed., v'Katerem nam napije ſlatkust, nam tudi napije britkust ǀ greh je vna Babilonska loterza, Katera si slatam peharam or. ed. teh lushtu vumosij sledno dusho ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam or. ed. tèh nagnuſnih lushtu sapelati ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary im. mn. ta Altar zerali ǀ ony Samy ſo ſmeli is slatih peharu rod. mn. pyti ǀ od mise skozhjo, glashe, inu peharje tož. mn. is roke vershejo ǀ v'mej slatimi pehary or. mn. ← stvnem. behhari ← vlat. *bicārium iz izposojenke iz gr. βὶκος ‛glinast vrč z ročaji’

štrajfati -am dvovid. kaznovati: Bug bò perſilen skoraj ta ſvejt shtrajfat nedol. ǀ ſim perſilen njega groſnu shtraifat nedol. ǀ shentvavize bi hoteli shtrajffat nedol. ǀ ta greshni Israelski folk je hotu sktrajfat nedol. ǀ ali kam bosh bejshal pred Bugam, kateri tebe strajfat nedol. hotel ǀ v' tej vishi nas more ſtraifat nedol. ǀ G. Bug nei hotel taiſte ſodit, inu shtraifatc nedol. ǀ takrat bres vſe miloſti yh shtrajfam 1. ed. ǀ moj Gospud, sakaj ga taku shtrajfash 2. ed. ǀ de ſi lih naſs shtrajffash 2. ed., vener nezh nemaramo ǀ ijh nepoſvarish, ijh neshtrajfash +2. ed. ǀ Bug nas shtrajfa 3. ed. na tem, ali na unem ſvejti 3. ed. ǀ G. Bug taku mozhnu shtraifa 3. ed. te dushe ǀ takorshne terdouratne she oſtreshi shtraiffa 3. ed. ǀ takorshne oſtru ſtrajffa 3. ed. ǀ ſvoj podversheni folk gaishla, inu ſtrajfa 3. ed. ǀ Gospud Bug neshtrajfac +3. ed. te greshne Ludy ǀ Bug yh neshtrajfa +3. ed. prezej kakor greshè ǀ yh Kregate, yh tepete, inu shtrajfate 2. mn. ǀ aku yh nesfarite, inu neshtrajfate +2. mn. kadar ony vaſs nebugaio ǀ s' enu nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio 3. mn. ǀ kateri neshtrajfaio +3. mn. ſvoje otroke ǀ jeſt tebe proſſim shtrajfai vel. 2. ed. mojo nehualeshno sheno ǀ shtrajfaj vel. 2. ed. mene s' kugo, s' lakoto, s' vojsko ǀ Shtraifai vel. 2. ed. Gospud tiga lashniviga opraulauza ǀ O Gospud, inu Stuarnik moj! nikar mene neshtrajfaj +vel. 2. ed. ǀ tedaj vy ozheti, inu matere, poſvarite, inu shtrajfajte vel. 2. mn. vashe otroke ǀ Bug bò cello deshelo shtrajfal del. ed. m ǀ Bug vezhKrat yh je shtraifal del. ed. m ǀ Bug je bil shtrajffal del. ed. m Bethſamiterje, inu Philiſterje ǀ de bi G. Bug njega ozhitnu neshtrajfal +del. ed. m ǀ de bi tebe neshtraifal del. ed. m ǀ Bug bi ga bil shtrajſfal del. ed. m ǀ cillu Ajdje ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali del. mn. m ← srvnem. strāfen ‛karati, kaznovati’. O prehodnem -j- glej Ramovš 1924: 174.

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

dvanajst sla –

gostožerčiči -ev množinski samostalnik moškega spola

lagak pridevnik

nagel pridevnik

zamolčati dovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol

versko, kdo; od česa, koga_tož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo

FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

abuvski -a -o pridevnik

ki se nanaša na jabolka; SODOBNA USTREZNICA: jabolčni

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

abvon -a samostalnik moškega spola

sadno drevo z rožnatimi cveti in okroglimi pečkatimi sadeži; SODOBNA USTREZNICA: jablana

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

abvonov -a -o pridevnik

ki se nanaša na abvon; SODOBNA USTREZNICA: jablanov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

adiaforiski -a -o pridevnik

ki je povezan z adiaforisti; SODOBNA USTREZNICA: filipistični

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

adiaforist -a samostalnik moškega spola

pristaš nauka luteranskega teologa Filipa Melanchthona, ki je bil v nebistvenih teoloških vprašanjih blizu katoliškemu nauku, v vprašanju evharistije pa švicarskim reformatorjem; SODOBNA USTREZNICA: filipist

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

ae dvoglasnik

iz dveh glasov sestavljena glasovna enota, zapisana z zaporedjem črk ae; SODOBNA USTREZNICA: ae

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola

1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica

2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica

FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

afrik -a samostalnik moškega spola

veter, ki piha z jugozahoda; SODOBNA USTREZNICA: jugozahodnik

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

ahajoski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Ahajce; SODOBNA USTREZNICA: ahajski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

ahar -ja (ahar, hagar, aar, hahar, arar) samostalnik moškega spola

1. kdor poklicno izvršuje smrtno kazen; SODOBNA USTREZNICA: rabelj

1.1 ekspresivno kdor je odgovoren za usmrtitev koga

FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih

ahtati -am nedovršni glagol

1. kdo; na kaj prisojati čemu pomembnost

2. kdo; kaj iskati način za dosego, uresničitev česa

3. negotovo, kdo; k čemu prizadevati si čim prej narediti kaj; SODOBNA USTREZNICA: hiteti

FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih

ai dvoglasnik

iz dveh glasov sestavljena glasovna enota, zapisana z zaporedjem črk ai; SODOBNA USTREZNICA: ai

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

aj2 povedkovnik

komu izraža čustveno prizadetost, strah, stisko; SODOBNA USTREZNICA: joj, gorje

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

aj3 medmet

1. v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj

2. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost; SODOBNA USTREZNICA: joj

2.1 izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh

3. izraža neprijetno spoznanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

4. izraža začudenje, ogorčenje; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, nestrinjanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

5.1 navadno v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah

6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah

7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o

7.1 izraža zadovoljstvo ob ugotovitvi, mnenju; SODOBNA USTREZNICA: ah

7.2 izraža privoščljivost; SODOBNA USTREZNICA: ah, o

8. izraža spodbudo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no

9. izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o

10. izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh

10.1 izraža vdano prepričanje o povedanem; SODOBNA USTREZNICA: o

FREKVENCA: 57 pojavitev v 7 delih

ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola

1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud

1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo

1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost

2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan

2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud

3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec

4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga

4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan

4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman

FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih

TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje

ajd2 -a samostalnik moškega spola

kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju; SODOBNA USTREZNICA: ajda

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

ajdinja -e (ajdina, ajdinja, ajdena) samostalnik ženskega spola

v Novi zavezi ženska, ki ni pripadnica izvoljenega judovskega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: Nejudinja

FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih

ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik

1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski

1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost

2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski

2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje

3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški

4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski

FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih

ajdovski2 prislov

izraža način, ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščansko

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

ajdovsko (ajdovsku, ajdosku) prislov

1. v Novi zavezi izraža način, lasten posamezniku, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogansko

2. protestansko izraža način, ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščansko

FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

ajdovščina -e samostalnik ženskega spola

1. skupnost poganov

2. pogansko mišljenje, poganski način življenja; SODOBNA USTREZNICA: poganstvo

FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

ajer -a (ajer, aer) samostalnik moškega spola

1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki obdaja zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak

2. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak

FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih

ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola

1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema

1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd

2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist

3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe

FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih

ajfranje -a (ajfranje, ajfrajne, ajfrane, ajfrajnje) samostalnik srednjega spola

1. ekspresivno velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd

2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist

3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, ljubosumnost

4. velika toplota, ki jo (ob močnem gorenju) oddaja ogenj; SODOBNA USTREZNICA: vročina

FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih

ajfrarski -a -o pridevnik

ki se nanaša na ajfrarje in ajfranje

FREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih

TERMINOLOGIJA: ajfrarska postava, ajfrarski Bog, ajfrarski ofer

ajfrati -am nedovršni glagol

1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se

1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se

2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen

3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen

FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih

ajgenšaft -i samostalnik ženskega spola

kar osebo, stvar določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega; SODOBNA USTREZNICA: značilnost

FREKVENCA: 12 pojavitev v 1 delu

ajhler -ja samostalnik moškega spola

kdor se kaže drugačnega, navadno boljšega, kot je; SODOBNA USTREZNICA: hinavec

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

ajnemer -ja*/-mra* (ajnemer, ajnnemer) samostalnik moškega spola

kdor pobira, izterjuje dajatve; SODOBNA USTREZNICA: pobiralec, izterjevalec dajatev

FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

ajnžidelski -a -o pridevnik

ki se nanaša na anžigle; SODOBNA USTREZNICA: puščavniški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

ajratblago -a (ajratblagu) samostalnik srednjega spola

darilo, ki ga mož obljubi, da ženi po poročni noči; SODOBNA USTREZNICA: jutrnja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

ajski -a -o pridevnik

ki se nanaša na mesto Aj; SODOBNA USTREZNICA: ajski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

ajžel -žla*/-želna* samostalnik moškega spola

prostor za opravljanje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: stranišče

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

aklen -a -o pridevnik

ki se nanaša na jeklo; SODOBNA USTREZNICA: jeklen

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

aleluja1 (aleluja, haleluja) nesklonljivo, samostalnik predvidoma moškega spola

obredni enobesedni slavilni (velikonočni) spev; SODOBNA USTREZNICA: aleluja

FREKVENCA: 12 pojavitev v 9 delih

aleluja2 (aleluja, haleluja) medmet

izraža veselje, hvalo Bogu; SODOBNA USTREZNICA: aleluja

FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 13 delih

alkoran -a samostalnik moškega spola

temeljna knjiga muslimanske vere; SODOBNA USTREZNICA: koran

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

almožen -žna samostalnik moškega spola

1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina

2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine

FREKVENCA: 48 pojavitev v 6 delih

almožna -e (almožna, almožnja) samostalnik ženskega spola

1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina

1.1 kar se dá/naredi potrebnemu duhovnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: (duhovna) pomoč

2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine

3. premoženje, ki se upravlja po volji tistega, ki ga daje na razpolago potrebnim; SODOBNA USTREZNICA: miloščinska ustanova

FREKVENCA: 141 pojavitev v 16 delih

TERMINOLOGIJA: flegar almožne

almožni -a -o pridevnik

1. ki se nanaša na tiste, ki dajejo miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski

2. ki je povezan s tistimi, ki so oskrbovani z miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

TERMINOLOGIJA: almožna hiša

almožnik -a samostalnik moškega spola

kdor je oskrbovan z miloščino

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

almožno -a (almožno, almužno) samostalnik srednjega spola

1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina

2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine

FREKVENCA: 18 pojavitev v 2 delih

alsband -a (alsband, alsbant, alspant) samostalnik moškega spola

okrasni predmet za nošenje okrog vratu; SODOBNA USTREZNICA: ogrlica, verižica

FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

altar -ja/-a samostalnik moškega spola

1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar

1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar

1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa

2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar

3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar

FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih

TERMINOLOGIJA: altar žganega ofrovanja, gorski altar, kadilni altar, služabnik altarja, služiti/streči altarju / vardevati altarja, zakrament altarja

altarski -a -o pridevnik

ki je povezan z altarji; SODOBNA USTREZNICA: oltarski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

altman -a (altman, auptman, haubtman, altmon) samostalnik moškega spola

1. poveljnik vojaške enote; SODOBNA USTREZNICA: častnik

2. kdor ima, izvaja oblast na kakem področju; SODOBNA USTREZNICA: oblastnik

FREKVENCA: 144 pojavitev v 22 delih

TERMINOLOGIJA: altman templa , deželski altman

altmonov -a -o (altmonov, auptmanov) pridevnik

ki je povezan z altmanom; SODOBNA USTREZNICA: častnikov

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

am končnica

oblikotvorni morfem, ki ga izraža zaporedje glasov a in m; SODOBNA USTREZNICA: ...am

FREKVENCA: 6 pojavitev v 1 delu

ama -e samostalnik ženskega spola

ženska, ki doji in neguje tujega otroka; SODOBNA USTREZNICA: dojilja

FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih

amoniterski -a -o pridevnik

ki je povezan z Amonci; SODOBNA USTREZNICA: amonski

FREKVENCA: 12 pojavitev v 2 delih

amoritarski -a -o pridevnik

ki je povezan z Amorejci; SODOBNA USTREZNICA: amorejski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

amoriterski -a -o pridevnik

ki je povezan z Amorejci; SODOBNA USTREZNICA: amorejski

FREKVENCA: 48 pojavitev v 2 delih

an1 končaj

končni del besede, sestavljen iz zaporedja glasov a in n; SODOBNA USTREZNICA: ...an

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

ana -e samostalnik ženskega spola

oseba ženskega spola, navadno dorasla; SODOBNA USTREZNICA: ženska

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

ananje -a samostalnik srednjega spola

vzdržnost, zmernost

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

andel1 -dla (andel, handel) samostalnik moškega spola

1. dejanje, dejavnost, s katero se kaj uresniči

2. dejavnost, navadno gospodarska, za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: posel

2.1 kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje, kupčevanje

2.2 dogovor o spremembi lastništva česa s plačilom dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: kupčija

3. kar je, se dogaja in ni podrobneje poimenovano; SODOBNA USTREZNICA: stvar, reč

3.1 kar je, se dogaja in je natančneje določeno v sobesedilu

FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih

TERMINOLOGIJA: pravdni andel

andlati -am (andlati, handlati) nedovršni glagol

1. kdo; (zoper kaj) z dejanji, dejavnostjo dosegati uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: delati

2. kdo; s kom, s prisl. določilom načina kazati odnos do koga, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati

3. kot slovarski zgled kupovati in prodajati dobrine za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovati, kupčevati

FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

andoht -i (andoht, andaht) samostalnik ženskega spola

1. zavestna (miselna) zbranost; SODOBNA USTREZNICA: pozornost, predanost

2. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost

3. v zvezi z lasten pamet, premislek, presoja

4. velika prizadevnost, navdušenje za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost

5. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh; SODOBNA USTREZNICA: zaobljuba

FREKVENCA: 109 pojavitev v 26 delih

andohtiv -a -o pridevnik

1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ

2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih

andohtivi -ega posamostaljeno

kdor se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječi

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

andohtivo (andohtivu, andohtivo) prislov

izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik

1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ

2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen

3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč

FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih

andohtljivo (andohtlivu) prislov

1. izraža ravnanje po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe

2. izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno

FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih

andriski -a -o pridevnik

ki se nanaša na otok Andros; SODOBNA USTREZNICA: androški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola

1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel

1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh

1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja

2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze

2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja

3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj

4. človek brez greha

FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih

TERMINOLOGIJA: angel zaveze/testamenta, veliki/višji angel

angelc -a samostalnik moškega spola

ekspresivno dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila; SODOBNA USTREZNICA: angelček

FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

angelika -e samostalnik ženskega spola

do dva metra visoka aromatična zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih tleh; SODOBNA USTREZNICA: angelika

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

angeliski -a -o pridevnik

ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

angelov -a -o pridevnik

ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

angelski1 -a -o (angelski, angelški) pridevnik

1. ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski

1.1 ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov

2. ki je tak kot pri angelih; SODOBNA USTREZNICA: angelski

FREKVENCA: 78 pojavitev v 21 delih

TERMINOLOGIJA: angelski dan, angelski kruh / angelska špiža

angelski2 -a -o pridevnik

ki se nanaša na Anglijo, Angleže; SODOBNA USTREZNICA: angleški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

anglijski -a -o (angliski) pridevnik

ki se nanaša na Anglijo ali Angleže; SODOBNA USTREZNICA: angleški

FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

TERMINOLOGIJA: anglijski pot

angšter -tra*/-ja* (angštr, angstr°) samostalnik moškega spola

čebulasta posoda za pitje z dolgim ozkim vratom

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

anis -a samostalnik moškega spola

dišeče seme enoletne vrtne zdravilne ali začimbne rastline z belimi cveti v kobulih; SODOBNA USTREZNICA: janež

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

aniti -grem nedovršni glagol

samo v 3. osebi, kaj; koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se

FREKVENCA: 20 pojavitev v 4 delih

anjemati se -jemljem se nedovršni glagol

kdo; česa delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

ankora -e (ankora, anhora) samostalnik ženskega spola

težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se z verigo ali vrvjo spusti na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: sidro

FREKVENCA: 11 pojavitev v 6 delih

antikati -čem nedovršni glagol

samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se

FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih

antikrist -a (antikrišt, antikrist) samostalnik moškega spola

1. kdor zanika Kristusovo božanstvo in/ali deluje proti njegovemu nauku; SODOBNA USTREZNICA: antikrist

1.1 kdor služi satanu; SODOBNA USTREZNICA: antikrist

FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 27 delih

antikristjanski -a -o pridevnik

ki je v nasprotju s krščanskim; SODOBNA USTREZNICA: protikrščanski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

antikristov1 -ega (antikrištov, antikristov) posamostaljeno

kdor je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov

FREKVENCA: 52 pojavitev v 3 delih

antikristov2 -a -o (antikrištov, antikristov) pridevnik

ki je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov

FREKVENCA: 89 pojavitev v 17 delih

antikristusov -a -o pridevnik

ki je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov

FREKVENCA: 21 pojavitev v 5 delih

antikristusovski -a -o pridevnik

ki je povezan z antikristom ali mu podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristovski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

antikrištuš -a samostalnik moškega spola

kdor zanika Kristusovo božanstvo in/ali deluje proti njegovemu nauku; SODOBNA USTREZNICA: antikrist

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

antitrinitar -ja samostalnik moškega spola

pripadnik krščanske sekte, ki ne priznava dogme o sveti Trojici; SODOBNA USTREZNICA: antitrinitarec

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

antverhar -ja samostalnik moškega spola

kdor poklicno, navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelec, obrtnik

FREKVENCA: 38 pojavitev v 15 delih

antvert1 -a (antvert, antvart) samostalnik moškega spola

besedni odziv na vprašanje; SODOBNA USTREZNICA: odgovor

FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih

FRAZEOLOGIJA: dati antvert

antvert2 -i samostalnik ženskega spola

besedni odziv na vprašanje; SODOBNA USTREZNICA: odgovor

FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu

antvertati -am dovršni glagol

kot slovarski zgled z besedami se odzvati na vprašanje; SODOBNA USTREZNICA: odgovoriti

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

antvila -e (antvila, antvela) samostalnik ženskega spola

1. manjši kos blaga, namenjen za zavijanje, pokrivanje, brisanje česa; SODOBNA USTREZNICA: robec

1.1 podolgovat daljši kos blaga, namenjen za povijanje česa; SODOBNA USTREZNICA: povoj

FREKVENCA: 18 pojavitev v 8 delih

anvzeti se -vzamem se dovršni glagol

1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)

1.1 kdo; koga_rod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)

1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)

2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)

3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)

4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti

4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si

5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)

FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih

anvzeti si -vzamem si dovršni glagol

kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

anžigel* -gla (anžigel*, anžidil) samostalnik moškega spola

kdor iz verskih nagibov živi v samoti, ločen od drugih ljudi; SODOBNA USTREZNICA: puščavnik

FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

apnenica -e (apnenica, japnenica) samostalnik ženskega spola

kjer se žge apno; SODOBNA USTREZNICA: apnenica

FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih

apologija -e samostalnik ženskega spola

pisni ali ustni zagovor, obramba kakega stališča, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: apologija

FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

apostol -a (apostol, apostel, apostal, apostos, apustol) samostalnik moškega spola

1. versko vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo, širijo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol

1.1 kdor je od Boga poslan oznanjat, širit Kristusov nauk, krščansko vero

1.2 kdor je od Boga poslan z določenim sporočilom, nalogo

2. v prvih desetletjih širjenja krščanstva kdor oznanja, širi krščansko vero, ustanavlja, vodi versko skupnost, opravlja verske obrede

3. kdor je od koga poslan z določenim sporočilom, nalogo; SODOBNA USTREZNICA: odposlanec, sel

FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 24 delih

apostolski -a -o (apostolski, apostelski, apostoski) pridevnik

1. ki se nanaša na apostole; SODOBNA USTREZNICA: apostolski

2. ki je v zvezi s papežem kot naslednikom apostola Petra; SODOBNA USTREZNICA: apostolski

FREKVENCA: 51 pojavitev v 13 delih

TERMINOLOGIJA: apostolska cerkev, apostolska vera, apostolski list

apostolstvo -a (apostelstvo, apostolstvo, apostalstvo) samostalnik srednjega spola

kar je zaupano apostolom, da naredijo, opravijo za zveličanje soljudi; SODOBNA USTREZNICA: apostolstvo

FREKVENCA: 9 pojavitev v 1 delu

apoteker -ja samostalnik moškega spola

kdor pripravlja, prodaja zdravila, dišave, kadila

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola

1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo

2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo

FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih

arcnovanje -a (arcnovane) samostalnik srednjega spola

povzročanje, omogočanje, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdravljenje

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol

1. kdo; koga_tož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti

1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati

FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih

ardelski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Erdeljsko, Sedmograško; SODOBNA USTREZNICA: erdeljski, sedmograški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

ardičoka -e samostalnik ženskega spola

sredozemska kulturna rastlina z zdravilnimi spodnjimi listi in koreninami ali njen užitni mesnati cvet; SODOBNA USTREZNICA: artičoka

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

ardranje -a (ardranje, ardrajnje) samostalnik srednjega spola

medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepir, spor

FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih

ardrija -e (ardrija, adrija, ardrja°, hardrija) samostalnik ženskega spola

medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepir, spor

FREKVENCA: 35 pojavitev v 11 delih

arfati -am nedovršni glagol

kdo; kaj, na čem igrati na arfo

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

arhangel -a (arhangel, arhanjel) samostalnik moškega spola

angel višjega reda; SODOBNA USTREZNICA: nadangel

FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu

ariel -a samostalnik moškega spola

prostor na oltarju z nezavarovanim ognjem, namenjen za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltarno ognjišče

FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

arijan -a samostalnik moškega spola

pristaš nauka meniha Arija iz 4. stoletja, da Kristus po božanstvu ni enak Bogu Očetu; SODOBNA USTREZNICA: arijanec

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

arijaner -ja samostalnik moškega spola

pristaš nauka meniha Arija iz 4. stoletja, da Kristus po božanstvu ni enak Bogu Očetu; SODOBNA USTREZNICA: arijanec

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

arnoš -a (arnoš, arnož, arnaš) samostalnik moškega spola

1. kovinska vojaška obleka, ki ščiti trup; SODOBNA USTREZNICA: oklep

2. oblačila in predmeti za bojevanje; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema

3. navadno s prilastkom kar varuje, brani človeka v duhovnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: zaščita

FREKVENCA: 65 pojavitev v 11 delih

TERMINOLOGIJA: hiša arnošev/k arnošem

arnoški -a -o pridevnik

ki se nanaša na arnoše

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

aroniski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Arona ali njegove potomce; SODOBNA USTREZNICA: Aronov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

artikul -a (artikul, artikol) samostalnik moškega spola

1. vsak od vsebinsko zaključenih delov določenega nauka, v besedilu navadno označen s številko; SODOBNA USTREZNICA: člen

2. osnovni, osrednji predmet obravnavanja; SODOBNA USTREZNICA: téma

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 21 delih

atej -a samostalnik moškega spola

moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

au dvoglasnik

iz dveh glasov sestavljena glasovna enota, zapisana z zaporedjem črk au; SODOBNA USTREZNICA: au

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

aufšlog -a (aufšlag, aufšlog) samostalnik moškega spola

vrsta dajatve oblastem

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

avam končaj

končni del besede, sestavljen iz zaporedja glasov a, v, a in m; SODOBNA USTREZNICA: ...avam

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

avba -e samostalnik ženskega spola

1. praznično moško ali žensko pokrivalo ali naglavni trak, navadno iz blaga

1.1 priprava iz prekrižanih vrvic, s katero se pokrijejo in pritrdijo lasje; SODOBNA USTREZNICA: mrežica za lase

FREKVENCA: 13 pojavitev v 5 delih

avptmanija -e samostalnik ženskega spola

položaj, funkcija vodje vojaške ali upravne enote

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

avptmanji -a -e pridevnik

ki je povezan z altmanom; SODOBNA USTREZNICA: častnikov

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

avstrijski -a -o (avšriški, avstriski) pridevnik

ki se nanaša na Avstrijo; SODOBNA USTREZNICA: avstrijski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

avštrija -e (avštrija, avstrija°) samostalnik ženskega spola

oborožen upor, navadno proti oblasti; SODOBNA USTREZNICA: punt

FREKVENCA: 11 pojavitev v 8 delih

avtor -a samostalnik moškega spola

kdor napiše kako delo; SODOBNA USTREZNICA: avtor, pisec

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

avžlokar -ja samostalnik moškega spola

kdor pobira dajatev aufšlog

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

baalamski -a -o pridevnik

ki časti malike; SODOBNA USTREZNICA: malikovalski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

baalaski -a -o pridevnik

slabšalno ki ni v skladu s pravo vero; SODOBNA USTREZNICA: krivoverski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

baalitiski -a -o pridevnik

slabšalno ki ni v skladu s pravo vero; SODOBNA USTREZNICA: krivoverski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

baalovski -a -o pridevnik

ki služi poganskemu bogu Baalu; SODOBNA USTREZNICA: Baalov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

baalski -a -o pridevnik

1. ki služi poganskemu bogu Baalu; SODOBNA USTREZNICA: Baalov

2. slabšalno ki ni v skladu s pravo vero; SODOBNA USTREZNICA: krivoverski

FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

bajer -ja (vejer, bajer) samostalnik moškega spola

večja kotanja z vodo; SODOBNA USTREZNICA: ribnik

FREKVENCA: 12 pojavitev v 4 delih

bajncerli -lina/-la (bajncirli, vencerli, bajncerli) samostalnik moškega spola

delavec v vinogradu

FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih

bakla -e samostalnik ženskega spola

1. dolga palica z gorljivo snovjo na enem koncu, ki se prižgana uporablja za osvetljevanje; SODOBNA USTREZNICA: bakla

2. plamen

FREKVENCA: 28 pojavitev v 10 delih

FRAZEOLOGIJA: storiti koga k bakli v slami

balbirar -ja (polbirar, balbirar, bolbirar) samostalnik moškega spola

kdor se ukvarja z britjem in s striženjem las; SODOBNA USTREZNICA: brivec

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

balon -a samostalnik moškega spola

okrogel predmet, ki se pri igri meče, suva; SODOBNA USTREZNICA: žoga, disk

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

banje -a (bajne) samostalnik srednjega spola

tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bojazen

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

bapen -pna (bapen, bopan) samostalnik moškega spola

1. stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine; SODOBNA USTREZNICA: grb, znamenje

2. predmet z napisom ali sliko, ki poimenuje ali opisuje stvar, na katero je pritrjen; SODOBNA USTREZNICA: oznaka

3. oblačila in predmeti za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema

FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

basen -sni/-sne (bajsen, basn, basen, bajsin) samostalnik ženskega spola

1. ekspresivno pripoved z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami; SODOBNA USTREZNICA: pravljica

2. kar kdo pripoveduje o resničnih dogodkih, povezanih v celoto; SODOBNA USTREZNICA: zgodba

3. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari; SODOBNA USTREZNICA: basen

FREKVENCA: 60 pojavitev v 16 delih

bati bojim nedovršni glagol samo v nizu glagolov in v pesmih

1. kdo; koga/česa, pred čim čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se

1.1 kdo; koga_rod., koga_tož. čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bati se

FREKVENCA: 41 pojavitev v 14 delih

bati se bojim se nedovršni glagol

1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se

1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka

1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji

1.2 kdo; koga/česa, pred čim

1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim

2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se

2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj

3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si

FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih

bazanski -a -o (bazanski, basanski°) pridevnik

ki se nanaša na deželo Bašan; SODOBNA USTREZNICA: bašanski

FREKVENCA: 10 pojavitev v 2 delih

beg -a (beg, bejg, beh) samostalnik moškega spola

1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: beg

1.1 rešitev iz neugodnih razmer; SODOBNA USTREZNICA: pobeg

FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih

bekanje -a (bekanje, bekajne, bekajnje) samostalnik srednjega spola

1. česa oglašanje z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejanje

1.1 oddajanje močnih, zamolklih, pomensko nejasnih glasov; SODOBNA USTREZNICA: hrumenje

FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

bel -a -o (bel, bejl) pridevnik

1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel

1.1 ki je moralno čist

1.2 ki vzbuja spoštovanje

2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel

2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo

2.2 v zvezi z lasje svetlo siv

2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže

FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih

TERMINOLOGIJA: beli vinar

beli -ega (beli, bejli) posamostaljeno

1. kar je take barve kakor sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: belo

2. kar je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: belo

FREKVENCA: 30 pojavitev v 7 delih

TERMINOLOGIJA: belo v očeh

belognojen -jna -o (bejlugnojen, belugnojen) pridevnik

ki je take barve kot gnojni izcedek iz rane

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

belognojno -ega (belugnojnu, bejlugnojnu) posamostaljeno

kar je take barve kot gnojni izcedek iz rane

FREKVENCA: 11 pojavitev v 2 delih

benjaminiterski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Benjaminove potomce ali Benjaminovce; SODOBNA USTREZNICA: benjaminovski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

benjaminski -a -o (benjanimski, benjaminski) pridevnik

ki se nanaša na Benjaminove potomce ali Benjaminovce; SODOBNA USTREZNICA: benjaminovski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

benjamiterski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Benjaminove potomce ali Benjaminovce; SODOBNA USTREZNICA: benjaminovski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

berkcevg° -a (berkcevg, bercevg) samostalnik moškega spola

1. predmet, ki se uporablja pri delu; SODOBNA USTREZNICA: orodje

2. s prilastkom, slabšalno kdor ravna, dela po zahtevah koga; SODOBNA USTREZNICA: orodje

FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola

1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda

1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek

2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda

3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti

3.2 kar je izrečeno

4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo

4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved

5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved

6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek

7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik

7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica

8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo

9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda

9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila

9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice

9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi

9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu

10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo

11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo

12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč

FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih

FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah

TERMINOLOGIJA: deset besede

besedenje -a samostalnik srednjega spola

besedičenje, govoričenje

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola

1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna

2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver

3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist

4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija

FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih

betežen -žna -o (betežan) pridevnik

ki je telesno oslabel zaradi motnje v delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolan

FREKVENCA: 12 pojavitev v 8 delih

betica -e (batica, butica, betica) samostalnik ženskega spola

1. lesena ali železna palica, podobna večjemu kladivu ali kiju; SODOBNA USTREZNICA: bat

2. ekspresivno človek glede na podobo svoje glave; SODOBNA USTREZNICA: betica

FREKVENCA: 15 pojavitev v 8 delih

bezjački (bezjački, bazjački) prislov

izraža povezanost s kajkavščino ali kajkavci; SODOBNA USTREZNICA: kajkavsko

FREKVENCA: 14 pojavitev v 1 delu

bežanje -a (bežanje, bežane) samostalnik srednjega spola

1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežanje

1.1 umikanje iz neugodnih razmer

2. umikanje z določenega mesta, položaja; SODOBNA USTREZNICA: odmikanje

3. kraj, prostor, kamor se kdo umakne; SODOBNA USTREZNICA: pribežališče, zatočišče

4. v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost

FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih

bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati

1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati

1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji

2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja

2.1.1 kaj; od koga, pred kom

2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; koga_tož.

3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se

3.1 kdo; od česa, pred čim

3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj

4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se

5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati

6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti

FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih

bežeč -a -e (bežeč, bejžeč, bežoč, bejžoč) deležnik

ki se umika iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežeč

FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih

bidertaufer -ja (vidertaufer, bidertaufer, biderteufer°) samostalnik moškega spola

pripadnik verske sekte, ki zahteva ponovni krst odraslih; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalec

FREKVENCA: 62 pojavitev v 10 delih

bidertauferjav -a -o pridevnik

ki se nanaša na bidertauferje; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

bijenje -a (bijejnje, bijene, bijenje) samostalnik srednjega spola

1. udarjanje z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepenje

1.1 besedni spopad; prepir

2. (s čim) udarjanje s čim, kar ob dotiku povzroča (močne) glasove

FREKVENCA: 9 pojavitev v 6 delih

bircpugeriš* -a -e pridevnik

ki se nanaša na Würzburg; SODOBNA USTREZNICA: würzburški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

birič -a (berič, birič) samostalnik moškega spola

kdor po pooblastilu civilne ali sodne oblasti izvaja naloge, povezane s kaznovanjem, zlasti zapornim; SODOBNA USTREZNICA: birič

FREKVENCA: 48 pojavitev v 13 delih

birička -e (berička) samostalnik ženskega spola

v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

biričovati -ujem (beričovati) nedovršni glagol

kdo opravljati poklic, službo biriča

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

birtembergiski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Württemberg; SODOBNA USTREZNICA: württemberški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

bisaga -e (besaga) samostalnik ženskega spola

preprosta torba ali vreča, ki se nosi prek rame; SODOBNA USTREZNICA: bisaga

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

bister -tra -o pridevnik

1. ki lahko opravi pot v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hiter

2. ki kaže veliko sposobnost nosilca za razmišljanje, spoznavanje, opazovanje; SODOBNA USTREZNICA: prodoren

FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

FRAZEOLOGIJA: imeti bistre oči

bistro (bistru, bistro) prislov

1. izraža skrb, zavzetost za koga; SODOBNA USTREZNICA: pozorno

2. izraža, da se kaj dobro zaznava; SODOBNA USTREZNICA: razločno

FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

biti1 bijem nedovršni glagol

1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči

1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti

1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati

2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti

2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; koga_tož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom

2.2 kdo; na koga napadati koga

2.3 kdo; koga_tož. pobijati

2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami

3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči

3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup

3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup

3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa

4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati

5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti

6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati

FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih

FRAZEOLOGIJA: biti koga v smrti , biti v vodo

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

bitinijski -a -o (bitiniski) pridevnik

ki se nanaša na Bitinijo; SODOBNA USTREZNICA: bitinijski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

bitje1 -a samostalnik srednjega spola

udarjanje z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepenje

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

bja zlog

v slovnici vzorčni zgled za razmejevanje zlogov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

bje zlog

v slovnici vzorčni zgled za razmejevanje zlogov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

bji zlog

v slovnici vzorčni zgled za razmejevanje zlogov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

bju zlog

v slovnici vzorčni zgled za razmejevanje zlogov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola

1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba

1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor

2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje

2.1 del, enota imetja, premoženja

2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest

2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina

3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo

FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

TERMINOLOGIJA: kupsko blago, ležeče blago

blagoslovljen -a -o (blagoslavljen) deležnik

1. ki se mu izkazuje čast, spoštovanje in hvala; SODOBNA USTREZNICA: čaščen, hvaljen

2. ki mu kdo podeli znamenje svoje naklonljenosti in ljubezni; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen

FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu

blaznenje -a (blaznenje, blaznene, blažnjenje) samostalnik srednjega spola

1. zapeljevanje v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševanje

2. zmota, napaka

3. nespametno, nerazsodno govorjenje

FREKVENCA: 7 pojavitev v 7 delih

blečič -a samostalnik moškega spola

manjšalnica od blek; SODOBNA USTREZNICA: lísica

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

bled -a -o (bled, blejd) pridevnik

1. ki je brez zdrave naravne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled

1.1 ki izkazuje manjšo mero prvotne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled

1.2 v zvezi zelo bled svinčene barve

1.3 ki ne izkazuje več prvotne kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: bled

2. v zvezi s konj ki je svetlo rumene barve

FREKVENCA: 23 pojavitev v 10 delih

blejbejs° -a samostalnik moškega spola

iz svinca pridobljen prah za umazano belo oljnato barvo; SODOBNA USTREZNICA: svinčevo belilo

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

bliskajoč2 deležje

izraža odbijanje iskreče se svetlobe med gibanjem; SODOBNA USTREZNICA: bliskajoč

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

bliskanje -a (bliskanje, bliskane, bliskajne, bliskajnje, bliškajnje) samostalnik srednjega spola

1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje

1.1 močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk

2. odbijanje iskreče se svetlobe med gibanjem; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje

FREKVENCA: 61 pojavitev v 14 delih

bliskati -am nedovršni glagol

1. brezoseb. v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati

1.1 kdo/kaj; (iz česa), kaj povzročati tak pojav

2. ekspresivno, kdo; (s čim) ognjevito, vzneseno govoriti

3. odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se

FREKVENCA: 18 pojavitev v 7 delih

blizi2 prislov

1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu

1.1 pri mirovanju

1.2 pri premikanju

2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu

3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: blizi ino/ali daleč

blizu2 (blizu, blizo) povedkovnik

1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu

2. komu/čemu, pri kom izraža duhovno sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

bližnji1 -ega (bližni, bližnji, blizni, bližen) posamostaljeno

1. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča; SODOBNA USTREZNICA: bližnji

2. kdor je v sorodstvenem razmerju do drugega; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik

3. kdor je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: prijatelj

FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 42 delih

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Slovar Pohlinovega jezika

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja