abačica sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

abelski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Abela; SODOBNA USTREZNICA: Abelov
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime Abigajila: Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Abrahamov -a prid. Abrahamov: kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

absolacija sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Absolonov -a prid. Absalomov: samera tiga greshniga zhloveka je veliku vekshi pruti G. Bogu, kakor Absolonaua im. ed. ž pruti Dauidu (I/1, 2) → Absolon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

absolucija sam. ž ♦ P: 11 (TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, DC 1580, DB 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

absolucijona sam. ž ♦ P: 1 (TAr 1562)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

absolutio sam. ž lat. ♦ P: 2 (TAr 1562, TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

abtašica sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

abvon sam. ž kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Adamov -a prid. Adamov: Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

admirāl, m. 1) najvišji dostojanstvenik pomorskega vojaštva, der Admiral; — 2) neki metulj, der Admiral (vanessa atalanta), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

adplicatio sam. ž lat. ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

adramitiski -a -o pridevnik
ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

adrianitiski -a -o pridevnik
ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

adrija [ardrija] sam. ž ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

afinja žF4, resimus, -a, -umklukanoſſiz, kateri en ṡgerblen nuṡ ima, kakòr ena Affina; ſimia, -aeena affina; ſimius, -ÿene affine moṡhyz; ſphinx, -gis, vel ſphingosene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

afinja -e ž opica: ta Affinia im. ed. je ta peld bila umasala ǀ Ali ta paklenska Affinia im. ed. … ſe pomuia ǀ Polè sagledaio shkoffauo Affinio tož. ed., katera na Altar ſtopi penſelz vſame, v'farbi omozhi, ter sazhne zhezhikat (II, 405) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. affe ‛opica’, prim. pri Megiserju affinia ‛ſimia’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

afinja sam. ž ♦ P: 5 (TO 1564, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

afinski -a -o pridevnik
slabšalno ki se nanaša na nekritično posnemanje vedenja, ravnanja; SODOBNA USTREZNICA: opičji
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Áfrika -e ž Afrika: v Afriko odplavali KŠ 1771, A6a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Afrika -e ž zemljepisno lastno ime Afrika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

afriski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Afriko ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: afriški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Afrodizija -e ž osebno lastno ime Afrodizija: Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo v' hisho ene shleht loterze Afrodiſia im. ed. imenovane ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa Afrodiſia im. ed. ǀ ſe oberne k' Afrodisy daj. ed. (III, 160 s.) Afrodízija, neka priležnica v Catanii

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

agab sam. ž ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Agape ž osebno lastno ime Agapa: Ta greshna shena Agape im. ed. v'Fransko deshelo je bila perpelala Elipidiuſa de taiſti folk bi ſapelal (V, 67) Verjetno je mišljena Agápa, žena in privrženka heretika Prisciliana; → Priscilianus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Agapita -e ž osebno lastno ime Agapita: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kmeteze S. Agapito tož. ed. (II, 194 s.) Dostopna literatura ne navaja nobene svetnice s tem imenom in nobene zavetnice kmetic s podobnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Ágar ž neskl. Hagara: ſtera je Agar KŠ 1771, 566

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Agar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Hagara: Kakor tudi je shluſila ta reuna shena Agar im. ed., inu nje ſyn Ismael ǀ tej reuni sheni Agar daj. ed. ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni Agar daj. ed. ǀ Ali Angel ſapovej Agari daj. ed., de ima ſupet verniti v' Abramovo hisho ǀ kadar ſara ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar tož. ed. Hagára, lat. V Agar, Sarina dekla, ki je Abrahamu rodila Izmaela (SP 1 Mz 16,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Agata -e ž osebno lastno ime Agata: Is klejsh ſe spoſna S. Agatha im. ed. ǀ Na dan S. Agathe rod. ed. Divize ǀ ſo bily prishli ſnubit ſveto Agatho tož. ed. Sv. Agata, devica, mučena v Catanii med 249 in 251

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Ageda ž zemljepisno lastno ime Agueda: V'tem lejti, 583 Gomocarius Capitan v'tem meſti Ageda im. ed. je bil eno zerkouno nyvo vſel (II, 542) Águeda, mesto na Portugalskem

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Agéjta -e ž Agata: Sz. Agejtha KM 1783, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

agenda sam. ž ♦ P: 3 (TC 1575, DAg 1585, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Agleas ž osebno lastno ime Agleja: S. Aleſſ je bil v' Rimi rojen, njegovimu Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus, Gospej Matteri pak Aglaes im. ed. (III, 360) ǀ Moje ime je Alexius, moj ozha je Euphemianus, moja Matti Aglaes im. ed. (III, 371) Aglêja, mati sv. Aleša

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Agnes nepreg. ž osebno lastno ime Agnes, Neža: Agnes im. ed. kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ Vuduua Krajliza Agnes im. ed., katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes im. ed. de Monte Politiano ǀ gre obyskati Starishi S. Agnes rod. ed. ǀ ſe nej shonal Angela, ampak preusetnu ſe k' S. Agnes daj. ed. perblisha ǀ Spomnite na to Divizo Agnes tož. ed. 1. Sv. Néža, lat. Agnes, devica, mučena 303/304 v Rimu 2. Ágnes (pribl. 1025–1077), nem. cesarica 3. Sv. Néža Asíška (1197–1253)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Ágneš ž neskl. Neža: Sz. Agnes KM 1783, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Ahája -e ž Ahaja: Gda bi pa Galion nameſztnik bio v-Acháii KŠ 1771, 398; je potom z-Achaje Conſtantinus zapovedao prineſzti KŠ 1771, 159

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Ahaja -e ž zemljepisno lastno ime Ahaja: kakor nam samorio ſprizhat Scithia, Europa, Thracia, inu Achaia im. ed. (III, 591) ǀ bo prishal Sveti Peter ter bo perpelau s'ſabo Rimsku Meſtu, kateru s' ſvojo pridigo k' pravi veri je perpravil. Sveti Paulus veliku Meſt, inu deshel. Sveti Andri Achaio tož. ed. (IV, 70) Ahája, gr. Ἀχαία, pokrajina na severnem delu Peloponeza ob Korintskem zalivu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ahajoski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Ahajce; SODOBNA USTREZNICA: ahajski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ahajski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Ahajce; SODOBNA USTREZNICA: ahajski
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ahla sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Ahor ž zemljepisno lastno ime Ahor: S. Hieronymus je dial, de Achor im. ed. je bila taiſta dolina, v' kateri G. Bug je bil sapovedal s' kameinam poſſuti, inu umorit Achana, kateri zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga Meſta Hiericho; inu de Achor im. ed. hozhe rezhi, smeshnaua, shraj, inu ropotaine (V, 560) Ahór, lat. V Achor, dolina (SP Joz 7,24), danes Vadi el Kelt

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ahtenga žF6, conspicariahtengo iméti; evigilatus, -a, -umgori ṡbuden, kateri dobru ahtengo da na ſvoje rizhy; inconsiderans, -tisnepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy ahtenge ne da; intueripogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; invigilarevahtati, merkati, ahtengo dati; respectus, -usſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe, ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ajd2 [ajda] sam. m/ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ajda žpanicum, -ciaida: en nagel ſtráh pres urṡhoha

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ajda -e ž ajda: poshlem slano de sad, inu ajdo tož. ed. vſame (IV, 215) ǀ Pride slana vam pomorj aido tož. ed. (V, 332) ← star. nem. Heiden, srvnem. heiden ‛ajda’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ajdenja sam. ž ♦ P: 1 (TT 1557)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ajdinja -e ž ajdinja, poganka: ijskrè, katere v'njemu je hotela obuditi ena lepa Ajdinia im. ed., katera je shelela Francisca v'nezhistost perpravit (I/1, 109) → ajd

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ajdinja sam. ž ♦ P: 7 (TT 1557, TR 1558, KPo 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik
1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski
1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski
2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje
3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški
4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski
FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ajdovščina žgentilitasAidovṡzhina

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ajdovščina sam. ž ♦ P: 3 (TR 1558, JPo 1578, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ajfrarski -a -o pridevnik
ki se nanaša na ajfrarje in ajfranje
FREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ajgenšaft sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ajnžidelski -a -o pridevnik
ki se nanaša na anžigle; SODOBNA USTREZNICA: puščavniški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

akcidencija sam. ž ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Akèldama -e ž Hakeldama: ſze nyiva ona zové po laſztivnom nyihovom jeziki Akeldama KŠ 1771, 343

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Akviléja -e ž Oglej: v Aquileji KŠ 1771, 102

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Akvisgrana ž zemljepisno lastno ime Aachen: Leta Grof ie bil v'tem meſti Aquisgrana im. ed. per Ceſſarju Ottonu III. (V, 90) Lat. ime nem. mesta Aachen je Aquae Grani, srlat. Aquisgranum.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Akvitanija -e ž zemljepisno lastno ime Akvitanija: v' tej desheli Aquitania im. ed. (IV, 349) ǀ Aquitanio tož. ed., Dalmatio, Rethio, Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil (V, 109) Akvitánija, frc. Aquitaine, pokrajina v jugozahodni Franciji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ala žF2, congrusconger, morṡka alla; muraenaein Pricks, ala, al

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Albánija -e ž Albanija: Bosnia i Albánia AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Albanija -e ž zemljepisno lastno ime Albanija: Baiazet njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio; Albanio tož. ed., inu Moreo (IV, 162) Albánija, dežela na jugozahodu Balkanskega polotoka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Alba Reale -e -e ž zemljepisno lastno ime Székesfehérvár: Poshli tvoje Genizharje gledat gdu prebiva v' Eſſeki, v' Petzirquah, v' Albi Reali mest. ed., v' Sigeti, v' Caniſſi, v' Peter Varadini (IV, 171) Alba Reale je it. ime mesta Székesfehérvár med Budimpešto in Blatnim jezerom, v katerem je bila do 1301 rezidenca madž. kraljev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

alcedines cit. mn. vodomci: Isidorus pishe od teh tiz Alcedines im. mn. imenovanih, de lete njeh gnesdu ſturè na skalah raven morja, inu dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu (I/2, 69) ← lat. alcēdo ž ‛vodomec’, mn. alcēdines; sredozemski vodomci valijo jajca v času, ko na morju vlada brezvetrje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Aleksandra ž osebno lastno ime Aleksandra: pride v'Tempel Ceſſariza Alexandra im. ed., ter poklekne pred S. Juria (III, 234) Aleksándra, po legendi cesarica za časa sv. Jurija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Aleksàndria -e ž Aleksandrija: v-Alexandrio KŠ 1771, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Aleksandrija -e ž zemljepisno lastno ime Aleksandrija: nje Ozha Krajl je bil umerl v' tem meſti Alexandria im. ed. ǀ dua brata is Alexandriæ rod. ed. ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio tož. ed. ǀ pride ſam Maximinus Ceſſar v' Alexandrio tož. ed. ǀ ob zhaſſu S. Marca hishe v' Alexandry mest. ed. ſo kakor kloshtri bily Ni gotovo, da je v vseh zgledih mišljeno egipčansko mesto Aleksandrija. Samo po Aleksandru Velikem se je v antiki imenovalo osem mest, po papežu Aleksandru III. pa se v severni Italiji imenuje Alessandria.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

aleksandrijski -a -o (aleksandriski) pridevnik
ki se nanaša na Aleksandrijo; SODOBNA USTREZNICA: aleksandrijski
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

aleluja1 ž aleluja: Satorai S. Kath: Kersh: Cerku vſe verne dushe vobi zhaſtiti, inu hualiti Odreshenika naſhiga danaſhni dan … naſs opomina pejti to veſselo, inu S. pejſsem: Alleluia im. ed. ǀ Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele, taiſto lepo peiſſim Alleluja im. ed., Alleluja im. ed., kakor je shlishal S. Joannes ← lat. āllelūia, hallelūiah, gr. ἀλληλούια ← hebr. hallelūjāh, dobesedno ‛slavite Jahveja’; → aleluja2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

álfa ž neskl. alfa: ja ſzam Alfa i Omega KŠ 1771, 768

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

alfa -e ž alfa v metaforičnem pomenu začetek: G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha im. ed., inu Omega (II, 284) ← gr. ἄλφα ‛alfa, prva črka alfabeta’; prim. SP Raz 1,8: Jaz sem Álfa in Ómega, govori GOSPOD Bog; Raz 21,6: Jaz sem Álfa in Ómega, začetek in konec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

alfa sam. ž ♦ P: 2 (TT 1577, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

alftra žcapistrumena alftra, uṡda: korba koinîu na glavi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

alftra sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

aligātor, -rja, m. der Alligator, Jan., Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ālk, m., pl. alki, die Alken: veliki a., der große Alk oder nordische Pinguin (alca impennis), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Alkantara ž zemljepisno lastno ime Alcantarade Alkantara cit. pril. osebno lastno ime iz Alcantare: Nam bo poterdil Petrus de Alcantara (II, 121) Alcántara, mesto v španski provinci Cáceres, ki ga je 1217 pred Mavri ubranil 1156 ustanovljeni vojaško-verski viteški red, od tedaj poimenovan red iz Alcantare.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

alkim(ij)a -e ž alkimija: pokuro perglihaio taiſti kunshti Alchima im. ed. imenovani, katera s' shelesa slatu ſtury (II, 450) ǀ sakaj ta Nebeſhka Alchimia im. ed. vaſs bo s'blatnih slate s'greshnih pravizhne, s'fardamanih isvelizhene ſturila (II, 452) ← it. alchimia ← špan. alquimia ← arab. al kīmjā' iz določnega člena al + gr. χυμεία, χημεία ‛umetnost mešanja sokov, spreminjanja kovin; alkimija’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

almara žF3, mactra, -aekruſhna ṡhkrinîa ali almara, kadunîe ṡa teſtú; panariumkruſhna ṡhkrinîa, almara, ali kamra; vestiarius, -a, -um, vestiaria arcaṡhkrinîa, ali almara ṡa gvante; prim. ormara 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

almara -e ž omara: te bulshi ſpishe v'almaro tož. ed. skrijeta ǀ Syn uſtane, almaro tož. ed. odpre, hozhe capuna na miso poſtavit ǀ Pogledaj v' almaro tož. ed., aku tvoj guanti shrajejo, plazhaj shtazunariu, inu shnidariu ǀ Tishlary tudi sdaj dellaio ſvete Altarje, ſvete Almare tož. mn., kir ſvetu Reshnu Tellu ſe hrani ǀ Zhe Creſſus hozhe ſvoje almare tož. mn., inu skrinje s' slatom napolnit ← lat. armārium ‛omara’; → olmara

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

almarica žF2, loculusenu maihinu meiſtize, ṡhkriniza, almariza, truṡhiza; panariolum, -likruſhna ṡkriniza, almariza, ali kamriza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

almarica -e ž omarica: mu dadò kluzh od Svete almarize rod. ed. (V, 600) → almara

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Almarija -e ž zemljepisno lastno ime Almeria: ner poprej je bil oblegil tu meſtu Almario tož. ed. (III, 20) Almería, mesto ob sredozemski obali v južni Španiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

álmošnja -e ž miloščina: álmosnya se deli SM 1747, 88

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

almožen -žna samostalnik moškega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
FREKVENCA: 48 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

almožna žF2, eleemosynaAlmoṡhna, Buga imè dajanîe; mendicarepetlati, almoṡhno proſſiti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

almožna -e ž miloščina, milodar: taku almoshna im. ed. ugaſne greh ǀ kadar ti bi taku bila govorila, almoshne rod. ed. ſadoſti bi bila udobila ǀ de glih edn veliku almoſsne rod. ed. da vbogijm ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno tož. ed. dash ǀ radi tem uboſym almosno tož. ed. podelite ǀ sapovej tem vboſem obilne almoshne tož. mn. dati ǀ almoſhne tož. mn. daſh tem vbogim ← srvnem. almuosen, nem. Almosen ‛miloščina, milodar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

almožna1 sam. ž ♦ P: 17 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, TPo 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

almožna -e (almožna, almožnja) samostalnik ženskega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.1 kar se dá/naredi potrebnemu duhovnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: (duhovna) pomoč
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
3. premoženje, ki se upravlja po volji tistega, ki ga daje na razpolago potrebnim; SODOBNA USTREZNICA: miloščinska ustanova
FREKVENCA: 141 pojavitev v 16 delih
TERMINOLOGIJA: flegar almožne

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

almožni -a -o pridevnik
1. ki se nanaša na tiste, ki dajejo miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski
2. ki je povezan s tistimi, ki so oskrbovani z miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
TERMINOLOGIJA: almožna hiša

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

almožnik -a samostalnik moškega spola
kdor je oskrbovan z miloščino
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

almožnja sam. ž ♦ P: 2 (KB 1566, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

almožno -a (almožno, almužno) samostalnik srednjega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
FREKVENCA: 18 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

aloa* sam. ž ♦ P: 7 (TT 1557, KPo 1567, DPa 1576, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Alojzija ž osebno lastno ime Alojzija: Thomash Morus, kadar njega Goſpa Aloysia im. ed. mu je bila piſſala, de nijh grad, inu vſe kar je bilu v'gradi je pogorelu (II, 179) Alójzija, agl. Alice, roj. Middleton, druga žena sv. Tomaža Moora

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

altarski -a -o pridevnik
ki je povezan z altarji; SODOBNA USTREZNICA: oltarski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Alvernija ž zemljepisno lastno ime Alverna: yh je bil prejel na hribu Alvernia im. ed. (III, 511) de Alvernia cit. pril. alvernski: Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa de Alvernia Alvêrna, gora, na katero se je 1. avgusta 1224 umaknil sv. Frančišek Asiški, kjer je po razsvetljenju dobil Kristusove rane.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ama žF6, fasenninaeſo te péſmi, katere Ama poye, de deite saſpy; feſseriaete péſmi, katere Ama poye kadar ṡyble; mansum, -sitú ṡvezhenîe, kakòr te Ame délajo, kir tó jeid sdvezhè, kadar te otroke pitajo; nutritia, -orumlon ene Ame; nutritia, -orumtá lon eni Ami; nutrixAma

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ama sam. ž ♦ P: 11 (TAr 1562, TL 1567, TC 1575, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

amalekitarski -a prid. Amalekov: Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi v' deshelo Amalechitersko tož. ed. ž (V, 231) → Amalek

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

amalekiterski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Amalečane; SODOBNA USTREZNICA: amalečanski
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Amalteja -e ž osebno lastno ime Amalteja: Tudi vem de Poeti pravio de Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami Amaltei daj. ed. eno poſodo Cornucopia imenuano (I/1, 77) Amaltêja, gr. Ἀμάλϑεια, nimfa, ki je na Kreti s kozjim mlekom hranila novorojenega Zevsa. Po drugem mitu je Amaltêja ime koze, ki je hranila Zevsa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

amarelica žF4, armeniacum, armenica malusamarellize, ſád inu drivú; ceraſa aprunianaamaréliza; hermelinusAmarélize, bréṡquize; mygale, hermelinusAmarelize, bréṡquize. Lev:11.v.30

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Amata ž osebno lastno ime Amata: Nuna Amata im. ed., katera je bila vodenizhna (III, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ambasciada žF2, legatio, -onisſelſtvú, ali ambaṡciada; legationem gerereenu ſelſtvú, ali ambaṡciado opravlati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Amèrika -e ž Amerika: vu Americo KŠ 1771, A5b; Amerika KM 1790, 8; Gdare szo krumpise z-Ámerike v-Europo prineszli KAJ 1870, 154; v-Ameriki toliko prpôvalo AI 1875, 8; v vroči kraji Amerike AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Amerika -e ž zemljepisno lastno ime Amerika: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

amerikanski -a prid. ameriški: kakor nej ſo shkodovale une Amerikanske im. mn. ž kazhe (II, 33) → Amerika

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

amoniterski -a -o pridevnik
ki je povezan z Amonci; SODOBNA USTREZNICA: amonski
FREKVENCA: 12 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

amoriterski -a -o pridevnik
ki je povezan z Amorejci; SODOBNA USTREZNICA: amorejski
FREKVENCA: 48 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Ána -e ž Ana: Anna ABC 1725, A3a; Anna prorokojcza KŠ 1771, 170; ſz. Anna KM 1783, 79; Anna je k-lôgi odbejžala BJ 1886, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Ana -e ž osebno lastno ime 1. Ana: Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana: Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

anakōnda, f. die Anakondaschlange (boa scytale), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Ananijev -a prid. Hananijev: tvoj greh bres vſe glihe je bil vezhi kakor Annaniau im. ed. m, inu Saphiræ ǀ vaſſ ima gvishnu preſtrashit shtraifinga Annaniaua im. ed. ž, inu Saphiræ (V, 203) → Ananija(s) 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

andaht sam. ž ♦ P: 10 (TC 1550, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1584, DC 1585, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

andlati -am nedov. kupčevati, trgovati, ravnati, postopati, delati: Balaam je bil navajen s'hudizham andlat nedol. ǀ jeſt hozhem golufat, kraſti, krivizhnu andlat nedol. ǀ bushtuu me ſili krivizhnu andlat nedol. ǀ Ti Kupz pametnu andlash 2. ed. ǀ ta Kateri pravizhnu andla 3. ed., more ſtradati ǀ ſe taku s' tvojmy priately andla 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita, inu andlata 3. dv. ǀ taku my nepametnu andlamo 1. mn. ǀ Pametnu andlate 2. mn., de uprashate kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti, sakaj obenimu ga sabſtoin ne dà ǀ Nej ſi li ti dolshan vejditi, koku tvoy otrozi andlajo 3. mn., inu shivè ǀ ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio 3. mn. ǀ kupzovaj tedaj, andlaj vel. 2. ed., inu barantaj ǀ pravizhnu andleite vel. 2. mn., inu bogaboyezhe shjvejte ǀ Pravizhnu andleite vel. 2. mn. ſizer v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili, kakor vy sdaj shivino meſſarite ǀ S. Bugam andlaite vel. 2. mn., popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate ǀ Krivizhnu ſi andlal del. ed. m, v'tem Kir shleht blagu, sa dobru ſi predal, predragu ſi ſhazal, mire prave nej ſi dal ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish, bi taku norsku neandlala +del. ed. ž ǀ zhe pak greshnu bote shiveli, krivizhnu andlali del. mn. m, hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ← nem. handeln ‛kupčevati, trgovati, delati, ravnati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

andoht žF4, araen Altár, andoht, poſviteliszhe; devotioandoht: tudi obluba; pietasbrumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht; religiosèpo duhovnu, Bogabojezhe, vernu, s'veliko andohtjo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

andoht -i ž pobožnost: Vſsa svetust, inu andoht im. ed. eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ Numa Pompilius ie mozhnu sfaril taiste, Kateri ſo pres prave andohti rod. ed. Malikam offrovali ǀ de bi moji andohti daj. ed., inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti daj. ed. nagnenu, inu h'ſtrahu Boshimu ǀ on ſuſebno andoht tož. ed. je imel pruti Marij pres madesha pozheti ǀ s' pravo andohtio or. ed. bodo k' Pridigam hodili ǀ s' takorshno veliko andahtio or. ed. je ta sadnikrat prejel Tu S. S. Reshnu Tellu ǀ sa kateriga volo ſe ſo poſtili, almoshno dalli, s'andohtio or. ed., inu pohleunostio Svetu Reshnu Telu preieli ← srvnem. andāht ‛pozornost, pobožnost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

andoht sam. ž ♦ P: 26 (TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

andohtiv -a -o pridevnik
1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

andohtljiv -a prid. pobožen: en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik
1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč
FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Andreja ž osebno lastno ime Andreja: Nuna Andrea im. ed., katera je bila kroff udobila (III, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

andriski -a -o pridevnik
ki se nanaša na otok Andros; SODOBNA USTREZNICA: androški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Angela ž osebno lastno ime Angela: Ta Bogaboyezha Diviza Angela im. ed. de Folignio (IV, 480) Bl. Angéla de Foligno (1248–1309)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

angelika žF4, caulias, -liaeena voda s'eniga ẛeliṡzha, kateru je Angeliki glyh oẛmena; laserpitium, -tÿje en ṡhonft od eniga neṡnaniga ṡeliṡzha, ty vuzheni darṡhe, de je naſha tá dobru diſheza angelica; magudaris, vel magydarisenu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; ſilphium, -phÿen ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliṡzha, eni meinio de letú ṡeliṡzhe je angelica

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

angelika -e ž zdravilna rastlina angelika: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica im. ed., Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ← srlat. angelica ‛angelika’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

angelika sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

angeliski -a -o pridevnik
ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

angelski1 -a prid. angelski: kakor vuzhi ta Angelski im. ed. m Dohtar s. Thomas ǀ aku vashe djajne je angelſku im. ed. s, tuje, aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ Shiher tedaj ta lepi Preimik is Angelske rod. ed. ž hishe bodo obdarshali ǀ ſe ti potſtopish to nedolshnoſt Angelsko tož. ed. ž, S. Claro udarit ǀ skuſi ſvojo Angelſko tož. ed. ž zhiſtoſt ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku tož. ed. s imè Seraphina gori vſela ǀ kronana s'to Angelsko or. ed. ž nedolshnoſtio → angel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

angelski2 -a prid. angleški: inu ſamkaj ſe rajma tu kar pishe Rupertus olkot, de v Angelshi mest. ed. ž desheli, tulikain kobilz je bilu pershlu enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu (II, 41) V zapisu Angelshi je verjetno pogosta zamenjava črke k s h, prim. tako tudi S. Thomash Angelshi Dohtar (I/1, 42), namesto Angelski; → angelendarski, → engelendarski. Možno bi bilo tudi domnevanje tiskarske napake namesto Angles(h)ki in branje angleški.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

angelski1 -a -o (angelski, angelški) pridevnik
1. ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski
1.1 ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov
2. ki je tak kot pri angelih; SODOBNA USTREZNICA: angelski
FREKVENCA: 78 pojavitev v 21 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

angelski2 -a -o pridevnik
ki se nanaša na Anglijo, Angleže; SODOBNA USTREZNICA: angleški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Anglija ž zemljepisno lastno ime Anglija: My vshe vejmo de vſe kezarije, nevere, inu malikovajne ſo na ſemlo ludje perneſli ſa volo nezhiſtoſti Anglia im. ed., Scotia, Suetia, Dania, hollandia, inu skoraj poloviza Nemshke deshele, inu Vogarskiga krajlevestua (II, 369) ǀ Affrica, Hiſpania, Egypt, inu Anglia im. ed. (III, 195) Ánglija, britanska grofija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

anglijski -a -o (angliski) pridevnik
ki se nanaša na Anglijo ali Angleže; SODOBNA USTREZNICA: angleški
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
TERMINOLOGIJA: anglijski pot

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

anhora sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ankora sam. ž ♦ P: 6 (TT 1577, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

antifona sam. ž ♦ P: 1 (TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

antikristjanski -a -o pridevnik
ki je v nasprotju s krščanskim; SODOBNA USTREZNICA: protikrščanski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

antikristov2 -a -o (antikrištov, antikristov) pridevnik
ki je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov
FREKVENCA: 89 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

antikristusov -a -o pridevnik
ki je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov
FREKVENCA: 21 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Antiòhija tudi Antiokíja -e ž Antiohija: Poroudo ſze je vu Antiochii Sirie KŠ 1771, 157; odnet pa vu Antiokío Pizídie KM 1796, 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Antiohija -e ž zemljepisno lastno ime Antiohija: je bil Captan v' tem Meſti Antiochia im. ed. ǀ Purgerij v'tem meiſti antiochia im. ed. imenovanem ǀ Pishe Matthæus Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ rod. ed. v'tu meſtu Thracunta Antiohíja, gr. Ἀντιοχέια, sirsko mesto, danes Antakya v Turčiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

antithesis sam. ž lat. ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

antvart sam. m/ž ♦ P: 2 (*P 1563, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

antvela sam. ž ♦ P: 4 (DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

antverharski -a -o (antverharski, antberharski) pridevnik
ki se nanaša na antverharje; SODOBNA USTREZNICA: rokodelski, obrtniški
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Antverpija ž zemljepisno lastno ime Antwerpen: je shivela v' tem mesti Antverpia im. ed. (I/2, 212) ǀ v' tem meſti Antverpia im. ed. je bil en bogat Gospud (V, 165) Niz. Antwerpen, frc. Antvers, mesto v Belgiji, flamsko kulturno središče

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

antvert2 sam. ž ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

antvert3 sam. m/ž ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

antvila žF2, mantile, -lisantvila; mantileantvila, handzwähel

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

antvila sam. ž ♦ P: 5 (TT 1557, TC 1575, DPa 1576, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

anžigel* -gla (anžigel*, anžidil) samostalnik moškega spola
kdor iz verskih nagibov živi v samoti, ločen od drugih ljudi; SODOBNA USTREZNICA: puščavnik
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

àpatica -e ž redovnica, nuna: Apaticza KOJ 1833, 150; vnougih klostrov za Benediktinare, ino Apatice KOJ 1848, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

apatníja -e ž opatija: Apatnija v Boreczi KOJ 1914, 103

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

apnenica žF4, calcaria, -aeApneniza; calcariuskateri apnenize ẛyda inu ẛhge; caminus ignis ardentisena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; fornax calcariaapneniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

apnenica -e ž apnenica, peč za žganje apna: grè K'apnenizi daj. ed. ǀ takrat ſo eno apnenizo tož. ed. shgali ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo tož. ed. vershejo ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo tož. ed. urezhi ǀ ga imajo popaditi, inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo tož. ed. vurezhi Zapis apnenzo kaže na naglas apnẹ̑nica, ki ga navaja tudi Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

apnenica sam. ž ♦ P: 7 (TT 1557, TC 1574, TC 1575, TT 1577, DC 1579, DC 1584, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

apocalypsis sam. ž. gr./lat. ♦ P: 1 (TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

apokalipsa sam. ž ♦ P: 1 (KPo 1567)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

apologija sam. ž ♦ P: 3 (TAr 1562, KPo 1567, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Apolon(ij)a -e ž osebno lastno ime Apolonija: S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft … S. Appolonia im. ed. zheſs bolesan teh ſob ǀ Dobre zaitinge perneſſem tebi, O Apollonia im. ed. ǀ Ene shive ſo rajshi hotele sgorit … kakor Apolonia im. ed. ǀ kakor je bila sturila S. Appolona im. ed. ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni daj. ed. imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Rihtar sapovej en velik ogin pershgat inu S. Apollonio tož. ed. kjekaj pellati Sv. Apolónija, aleksandrijska svetnica, mučena 249; → Polonija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

apostoliš nepreg. prid. apostolski: tukar ſe moli v'Apostolish mest. ed. ž Veri (I/1, 103) ← nem. apostolisch; → apostol

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

apostolski -a -o (apostolski, apostelski, apostoski) pridevnik
1. ki se nanaša na apostole; SODOBNA USTREZNICA: apostolski
2. ki je v zvezi s papežem kot naslednikom apostola Petra; SODOBNA USTREZNICA: apostolski
FREKVENCA: 51 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

apoteka žF6, ichryorolla, -aeviṡine mihúr, v'opoteki ſe imenuje uſtni lym; lada, -aeenu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje ladanum; mithridaticum, -ci, vel mithridatumtriák s'opotèke; myrobolanum, -nije en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla[h]tne ṡhalbe v'opotékah delajo; myropolium, -lÿtú meiſtu, ali apoteka, kir takeſhno ṡhalbo predajajo; oxymeli, vel oxymel, -lisenu ſiruperanîe v'opotéki s'medà, s'jeſſiha, inu s'vodè kuhanu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

apoteka sam. ž ♦ P: 6 (TPs 1566, DJ 1575, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

apotekarica sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

apotekarski -a -o pridevnik
ki se nanaša na apotekarje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

aptišica -e ž opatinja: Ti ſi Apptishiza im. ed., zhe pak bosh oslepela, koku bosh mogla kloshter regerat ǀ Se sgodj, de Abbtiſſiza im. ed. vmerje ǀ katera v' ſvojm ſerzi shelj Appitishiza im. ed. biti ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize rod. ed. ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute, vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi daj. ed. ǀ kadar bi eno nepametno sa Apptishizo tož. ed. isvolili ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo tož. ed. isvolile ǀ vſe ſo uredne povishane biti, vſe ſo uredne Apptishize im. mn. biti Tvorjeno iz izposojenke iz nem. Äbtissin ‛opatinja’ < srvnem. ebtissīn < stvnem. abbatissa ← srlat. abbatissa, prim. it. (a)badessa ‛opatinja’, pri Megiserju abtaſhiza ‛antiſtita’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Apulija ž zemljepisno lastno ime Apulija: v' tej desheli Appulia im. ed. v' tem Meſti Bari (III, 598) Apúlija, lat. Apulia, pokrajina v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ara žF2, arrha, -ae, arrhabo, -onisen ſtanovitni danár, dán ẛa Aro; ſubarrarearro dati, ali prejeti, ſe takú ṡaveṡati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ara -e ž ara: mu da try erdezhe slate sa aro tož. ed. ǀ S. Duh da aro tož. ed. tiga isvelizhajna ǀ ſa oblubo ali arro tož. ed. ym da duei ſukinzi ← it. arra ‛ara’ < lat. arrabō ← gr. ἀρ(ρ)αβών ← hebr. cērābōn ‛ara’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ara sam. ž ♦ P: 4 (TL 1561, TL 1567, TC 1575, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Arábija -e ž Arabija: gora Sinajſzka je vu Arábii KŠ 1771, 566

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Arabija -e ž zemljepisno lastno ime Arabija: S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio, v' Arabio tož. ed., v' Ponto, inu Judæmeio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby mest. ed., v' Affriki ǀ kamen, kateri v'Arabij mest. ed. ſe najde ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi, v'Araby mest. ed., v'Scity Ime označuje z Arabci poseljeno ozemlje Bližnjega vzhoda, manj verjetno tudi nadsaharske Afrike.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Aramatija nepreg. ž zemljepisno lastno ime Arimateja: je bil ſapiſſal v' leto Bratauszkino Joſepha od Aramathia rod. ed. (IV, 335) Arimatêja, gr. Ἀριμαϑαία, lat. V Arimathaea, mesto v Palestini (SP Mt 27,57)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

aranica žleuconium, -nÿpavola, ali araniza, ṡa kai na ſhopati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arbe sam. ž neskl. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arcatov -a -o pridevnik
ki se nanaša na arcate; SODOBNA USTREZNICA: zdravniški
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arcnija žF73, amuletumarznia, katera ſe na garlu obeiſha; anastomaticumarznîa, katera odpèra; antidotumarznia ẛa ſtrup pregnati; collyriumarznia ṡa ozhy; curari medicaminibuss'arzniami ſe oṡdraviti; dentifriciumarznia ṡa ṡobe beile délati; masticatoriumarznia, katera ſe dvèzhi; medicamentaImena teh Arznÿ; panchrestum, -tiena arznia, ṡa vſe boléṡni dobra; praecipua remediate narbulſhe arznie; remedium, -ÿarznia; theriaca, -aetriák, arznia is kazhyga meſſá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arcnija sam. ž ♦ P: 24 (TC 1550, TA 1550, TT 1557, TR 1558, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578-Reg, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ardelski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Erdeljsko, Sedmograško; SODOBNA USTREZNICA: erdeljski, sedmograški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ardičoka sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ardrija žF9, adjurgium, -gÿkrég, ardria; contentioarvanîe, krég, ardria, prepiranîe, ẛuperſtvu, ṡdraṡhba, ṡvada; diſsensioṡuparnoſt, ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt, kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt; diſsiderev'ardrji[!] biti, ne ẛloṡhen biti; factio, -onisen punt, ṡdrashenîe, v'kup ſtékanîe teh ludy, ardria, inu ṡmotnîava v'mei ludmy; jurgiaardrie; jurgiumkreig, ardria, ṡvada; rixa, -aeardria, krég, ṡdraṡhba, prepiranîe; rixosus, -a, -umprepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu ardrie ṡazhenîa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ardrija -e ž prepir, svaja: dokler polsot ſe najde offert, ohernia, ardria im. ed., ſaurashtvu, opraulajne, nezhiſtoſt (IV, 272) ← nem. Haderei ‛pretep, prepir’; prim. pri Megiserju ardria ‛diſcordia, rixa’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ardrija sam. ž ♦ P: 11 (TT 1557, TPs 1566, DPa 1576, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arelatenski -a prid. arelatski: v' tej desheli Arelatenski mest. ed. ž je bila ena velika kuga (IV, 197) Arelát je bilo v srednjem veku kraljestvo v južni Franciji, imenovano po mestu lat. Arelate > frc. Arles; → Arelatensis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

árenda -e ž najem: Králeszka imánya szo v árendo vödána KOJ 1848, 72; Almásyovo poszesztvo v árendo sze tüdi pregdá AI 1875, br. 1, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arež žolyraareṡh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arfa žF6, cinyriss'arfami; citharacitre, laute, arfe; lyra, -aeLaina, ali arfa; nablium, -blÿpſalter, ali Arfe; psalterium, -rÿſléherni inſtrument s'ſtrunami k'ygranîu, Arfe, etc:; pulsator chitaraekateri na Arfe bye

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arfa sam. ž ♦ P: 10 (TPs 1566, DJ 1575, TT 1577, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TfC 1595, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Argiva ž zemljepisno lastno ime Argos: Argiva im. ed. ſe huali, de je bila porodila Telleſilo, katera je bila premagala tiga mogozhniga krajla Cleomona (III, 398) Árgos, gr. Ἄργος, mesto na Peloponezu; zapis Argiva temelji na lat. Argīva, tvorjenem iz stanovniškega imena Argīvī ← gr. Ἀργεὶοι ‛Argejci’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

argol sam. ž ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Argonavtika -e ž stvarno lastno ime Argonavtika: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Flaccus ſvojo Argonautico tož. ed. (IV, 310) Mišljeno je nedokončano delo v osmih knjigah z naslovom Argonávtika, ki ga je napisal rimski pisec Valerij Flak med 70 in 95.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arha sam. ž ♦ P: 2 (TO 1564, TC 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Ariadna -e ž osebno lastno ime Ariadna: Ariadna im. ed. pak nej hotela tiga Shenina ǀ Ariadna im. ed. nej hotela Boga Bacuſa ǀ lepo Dekelzo Ariadno tož. ed. ſo hoteli Bacuſu sa Neveſto dati Ariádna, gr. Ἀριάδνη, hči kralja Minosa na Kreti, ki je Tezeju pomagala ubiti Minotavra in priti iz labirinta. Postala je Dionizova, tj. Bakhova žena in bila povišana med zvezde.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Ariamna -e ž osebno lastno ime Ariadna: ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius Ariamno tož. ed. (III, 207) Ariádna, hči in prestolonaslednica vzhodnorimskega cesarja Leona I. (457–74)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Arimatía -e ž Arimateja: cslovik od Arimathie KŠ 1771, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Aristotelnov -a prid. Aristotelov: ſrezho Scipionavo, vuzhenuſt Ariſtotelnavo tož. ed. ž (V, 461) → Aristoteles

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

aristotelski -a -o pridevnik
ki je povezan z Aristotelom; SODOBNA USTREZNICA: aristotelski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

aritmetika -e ž aritmetika, računstvo: morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo … Morebiti Aritmetico tož. ed., de bi snali raijtat, inu shtejti (I/1, 29) ǀ On je vuzhil Gramatiko, koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem … Aritmetiko tož. ed., de imaio poprej srajtat kulikajn shup, kulikajn prat, kulikajn poshtet, kulikajn tort, inu ſalathozheo na miſo dat (IV, 290) ← gr. ἀριϑμητική ‛veda o številih’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arka -e ž skrinja: Sakai ta Malik Dagon, inu ta Arca im. ed., ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho (II, 8) ǀ tedaj hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca im. ed. gnade Boshje bo mogla v tajſtim prebivat (III, 94) ǀ ſo vſelej shli molit k' tej Uti Boshy, v' kateri ſo hranili to Arco tož. ed.; ali Scrinjo Boshjo (III, 480) ← it. arca < lat. arca ‛skrinja’; → skrinja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arka sam. ž ♦ P: 7 (TT 1557, TAr 1562, TPs 1566, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

armada sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

armádia -e ž armada: Czaszar z-armádiov szvojov pride KOJ 1848, 22; zevszov nezmernov armádiov KOJ 1848, 78

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

armanica žparo, paronisena raṡboiniṡka armaniza, ali galea ṡa paidáṡh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Armenija -e ž zemljepisno lastno ime Armenija: ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie rod. ed. ǀ S: Ierni grè v'Armenio tož. ed., kir ty nar hudobnishi ludje ſo prebivali ǀ Ta Krajl je regeral v'Armenij mest. ed. Arménija, dežela med Malo Azijo, Kavkazom in Perzijo, v 9.–10. stol. samostojno kraljestvo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arnoški -a -o pridevnik
ki se nanaša na arnoše
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Aronov -a prid. Aronov: Maria, Moiſeſsova, inu Aronava im. ed. ž Seſtra (II, 531) → Aron

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

aronski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Arona ali njegove potomce; SODOBNA USTREZNICA: Aronov
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

arpfa sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

artičoka žF4, carduus hortensisaltilis, artizhoke; chinaraartizhoka ẛa jeiſti; cinara, -ae, et cinnaraartizhoke; strabilusartizhoka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

asirerski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Asirijo ali Asirce; SODOBNA USTREZNICA: asirski
FREKVENCA: 135 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

asiriski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Asirijo ali Asirce; SODOBNA USTREZNICA: asirski
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

asla žurigo, -nisaſla, ena bolezhina: tudi ena arznia, katera ṡkuṡ, inu ṡkuṡ pezhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

asla sam. ž kor. ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

asla* sam. ž ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

astrologija -e ž 1. astronomija, zvezdoslovje: Aſtrologia im. ed. pak vuzhj laſtnusti tyh ſvejsd, lune, inu ſonza (III, 14) ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo … Morebiti Aſtrologjo tož. ed. de bi sposnali kulikajn svejsd je na Nebeſsijh (I/1, 29) 2. meteorologija (?): Se ſaſtopi na Aſtrologio tož. ed., ſakaj previdi desh, inu lepu ureme (IV, 344) ← lat. astrologia, gr. ἀστρολογία ‛zvezdoslovje’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

astronomija -e ž astronomija, zvezdoslovje: Se ſaſtopi na Aſtronomio tož. ed., ſakaj sna reslozhit zhaſs, od zhaſſa, uro, od ure (IV, 344) ← lat. astronomia ← gr. ἀστρονομία ‛zvezdoslovje’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Àtelkuza -e ž Etelköz: Veliko jih je v-Atelkuzo, tou je tou: v-zdájno Valakio, Moldavio, i na persiánszke mejé odislo KOJ 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Aténa -e ž Atene: pelali ſzo ga notri do Athene KŠ 1771, 395

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

augspurgski -a -o (augspurgski, augšpurgski) pridevnik
ki se nanaša na Augsburg ali Augsburžane; SODOBNA USTREZNICA: augsburški
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

augšpurgeriski -a -o (augšpurgeriski, augšpurgeriški) pridevnik
ki se nanaša na Augsburg ali Augsburžane; SODOBNA USTREZNICA: augsburški
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

augšpurgiški -a -o pridevnik
ki se nanaša na Augsburg ali Augsburžane; SODOBNA USTREZNICA: augsburški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

auspurg* -a -o pridevnik
ki se nanaša na Augsburg ali Augsburžane; SODOBNA USTREZNICA: augsburški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
TERMINOLOGIJA: auspurga vera

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

avba žF9, capillareauba ẛa laſſe: laſſe narejati; crinalis, et crinaleena auba ẛa laſſe, kar k'laſſam ſliſhi; reticulum, -limreṡhiza, ṡhtrikana auba; rica, -aeen ſhlár, ali ṡhenṡka auba na glavi; taenia, -ae, vel tenia, -aeena s'laſſy ṡhnora, ali auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta; tiaraena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji inu kraili noſſili; vitta, -aeṡhenṡka auba, ṡhnora, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati, ena nozhna auba; vittatus, -a, -umkateri aubo noſſi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

avba -e ž avba, tj. žensko pokrivalo: Shlishio h' pridigi sgonit, vſameio klabuk, aubo. tož. ed. etc. (V, 475) ← nem. Haube ‛avba’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

avba sam. ž ♦ P: 5 (DJ 1575, DB 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

avbica žmitella, -aeena aubiza, ali peizhizha na glavi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

avbica -e ž avbica, tj. otroško ali žensko pokrivalo: is koſſizou je aubize tož. mn., inu kapize sa otroke dellal, inu predaial (V, 33) → avba

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

avemarija -e ž zdravamarija: bo vſak dan ſedem Ozha naſhu inu ſedem Ave Mary rod. mn. molil (III, 214 s.) ǀ s' tremy Ozha naſſimi, inu s' tremy Ave MARII or. mn. (IV, 323) Molitev, ki se začne sloven. Zdrava Marija, lat. Ave Maria; → čaščena si Marija, → češčena Marija, → češčena si Marija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

avemarija (ave marija) sam. ž ♦ P: 5 (TR 1558, TC 1575, TT 1577, TtPre 1588, TPo 1595); (avemarija/ave marija) sam. ž ♦ P: 2 (TAr 1562, TO 1564)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

ave Marija žrosarium, -rÿRoṡhenkranz s'temi ſtú inu pedeſſet Aue Mariami, inu s'petnaiſtimi ozhenaſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Avgusta ž zemljepisno lastno ime Augsburg: Kaj bi rekal Ceſſar Carolus. V. kateri 1530. v'tem Meſti Auguſta im. ed. ie bil ſapovedal. Blaſphemantes Sanctiſſimum Nomen Domini. Linguæ ad minimum perforatione, vel etiam abſciſſione, pro iniuriæ diuinæ grauitate caſtigandos eſſe, mandamus (II, 304) Augsburg, lat. Augusta Vindelicorum, švabsko, danes bav. mesto, v katerem je Karel V. 25. junija 1530 objavil izpoved protestantske vere, kot jo je njemu in državnemu zboru predložil Melanchthon.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

avptmanija sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

avstrijski -a -o (avšriški, avstriski) pridevnik
ki se nanaša na Avstrijo; SODOBNA USTREZNICA: avstrijski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

avštriga -e ž ostriga: je bil ſnejdil 40 liberz meſſa … 300 aushtrih rod. mn., 500 fih (IV, 290) ← furl. ostrìghe, ben. it. ostrega, knjiž. it. ostrica ‛ostriga’ iz lat. ostreum ← gr. ὄστρειον ‛ostriga’; dvoglasnik morda pod vplivom nem. Auster ‛ostriga’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

avštrija sam. ž ♦ P: 8 (TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

aziatiski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Malo Azijo ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: maloazijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Ázija tudi Ážia -e ž Azija: Opice se v velki logáj v vroči kraji Afrike, Azije i Amerike zdržávajo AI 1878, 7; czejla A'zia KŠ 1771, 402; Ki ſztojijo v-Aſii BKM 1789, 121; A'sia KM 1790, 8; Vougrov, steri szo z-Asie szem prisli KOJ 1833, VIII; Avarci szo z-Azie v-Europo prisli KOJ 1848, 5; Vogrinje szo szvojo prvo domovino v-Azii meli KOJ 1848, 6; szo sze po mali nazáj v-Azio potepali KOJ 1848, 6; Azije i Amerike AI 1878, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Azija -e ž zemljepisno lastno ime Azija: Aſia im. ed., Affrica, America ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio ǀ en velik Philoſophus is Aſie rod. ed. ǀ is Aſſiæ rod. ed. v' lashko deshelo ſo bily kuharje perpelali ǀ kateri je bil pod ſvojo oblaſt Aſio tož. ed., inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ dokler nej ſo bily Rimlary Aſſio tož. ed. v' ſvojo oblaſt perpravili ← lat. Asia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

azijski -a -o (aziski) pridevnik
ki se nanaša na Malo Azijo ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: maloazijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bàba -e ž
1. stara mati: dede i baba KŠ 1754, 31; vu babi tvojoj Loidi KŠ 1771, 646; Baba KMS 1780, A8b
2. babica: po babo bezſo AIP 1876

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

baba žF5, aniliterpo babje, kakòr ena baba; anusẛadnîza, rit: ena ſtara baba; crusmaen ſtar nékadanî inſtrument, na kateri ſo bili, kadàr ſo pleſſale te ſtare babe; doliaris anusena ſtara baba, katera ima trébuh kakòr en ſod; obstetrix, -cisbaba per porodu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

baba -e ž baba: kaj s'ene poshte y noſsi tista baba im. ed. (I/2, 161) ǀ Kakor una ſtara Baba im. ed. (III, 76) ǀ Vni mladi vſame eno hudo Babo tož. ed., zhe je li bogata (V, 88)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

baba sam. ž ♦ P: 22 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DAg 1585, MD 1592, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

babelski -a -o (babelski, babeski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babelska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
1.2 v Stari zavezi, v zvezi babelski turen zelo visok stopničasti stolp v Babilonu; SODOBNA USTREZNICA: babilonski stolp; danes podoba brezboštva in človeške ošabnosti v odnosu do Boga
FREKVENCA: 194 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bàbica -e ž babica, stara mati: Bábica je beté'zna AIN 1876, 15; Dedek ino babica BJ 1886, 10

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

babica žF11, abávia, -aeBabize mati, prebabiza; abavia. 4. Babize mati, prebabiza; abavúnculus, -lidedza, ali babize brát; abavunculus3. dédza, ali Babize brát; abmatértera, -aebabize naſhe ſeſtra, ali ozheta babiza; abmatertera3. babize nashe ſestra, ali ozheta babiza; aniculaena ſtara babiza; aviaBabiza; avia2. Babiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

babica -e ž babica, tj. stara mati: zhaſt ima S. Anna, de je bila Babiza im. ed. Synu Boshjga ǀ ſvojo oblaſt perpuſtj S. Anni ſvoj Babizi daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo tož. ed. Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ k' ſadnimu naideo eno ſtaro babizo tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Babilónija -e ž Babilonija: od tiſztecz v Babilonijo priſas KŠ 1771, 700; ſtera je v-Babilonii KŠ 1771, 714; v vel’koj Babilonii SŠ 1796, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Babilonija -e ž zemljepisno lastno ime Babilon, Babilonija: una greshna Bobilonia im. ed., katera n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni ǀ is Babilonie rod. ed. tiga greha ǀ v' tu meſtu Babilonio tož. ed. ǀ de to naſho boganarodno Babilonio tož. ed. bo Konzhala Babilónija, sprva sumerska, od pribl. 2000 pr. Kr. semit. država v Mezopotamiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

babiloniski -a -o (babiloniski, babiloniški, bobiloniski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babiloniska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 49 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

babilonski -a prid. babilonski: Babilonski im. ed. m Krajl Balthaſſar ſe je bil sazhel treſti ǀ Bobylonski im. ed. m Krajl ſe je shnim resveſſelil ǀ kakor una Babilonska im. ed. ž resbelena pezh ǀ je bil rèshil od ognia Babilonskiga rod. ed. m ǀ shlushabnikom Bobylonskiga rod. ed. m Krajla ǀ is Babilonske rod. ed. ž jezhe ǀ is Babilonska rod. ed. s ned. (?) jetia ǀ ſe shjhar more perglihat vni Babilonski daj. ed. ž Loterzi ǀ Gdu je bil pogaſel uno ſilnu gorezho Babilonsko tož. ed. ž pezh ǀ je bil vſel Babilonsku tož. ed. s Ceſſarſtvu ǀ nej ſo s' ſvojo mozhio premagali tu Babilonsku tož. ed. s Krajleuſtvu ǀ v'tej reſbeleni pèzhi Babilonski mest. ed. ž ǀ kakor uni S: S: trij mladenizhi v'Babilonski mest. ed. ž pezhi → Babilon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

babilonski -a -o (babilonski, bobilonski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 slabšalno ki je sovražen Bogu, zlasti z nadutostjo, prevzetnostjo
1.2 v Stari zavezi, v zvezah babilonska ječa / babilonsko porobljenje sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 47 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

babina sam. ž ♦ P: 3 (DB 1584-Reg3, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

babišni -a -o pridevnik
slabšalno ki se nanaša na babe; SODOBNA USTREZNICA: babji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

babje vere ž mn. → vera

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

babka sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

babski -a -o pridevnik
1. slabšalno ki se nanaša na babe; SODOBNA USTREZNICA: babji
2. slabšalno vsebinsko prazen
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

babščina sam. ž ♦ P: 4 (DB 1578-Reg, DB 1584-Reg4, MD 1592-hrv., MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bačka žF2, bulga, -aetaṡhka, popotna torbiza, bazhka; marsupium, -pÿmoſhna, taṡhka, bazhka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bačka sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bačva sam. ž hrv. ♦ P: 1 (MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bagaža žimpedimentum, impeditioṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Bahela -e ž osebno lastno ime Rahela (?): Satoraj Chriſtus Ieſus ſyn Boshy je s' Nebeſs doli prishal de bi ta dusha njegova naveſta ratala; ſa to lepo Bachelo tož. ed. 33 lejt je veliku preterpel (II, 64) Verjetno tiskarska napaka namesto Rachela (prim. II, 66: Bupertus namesto Rupertus), ki je tu lahko prispodoba Rahele, Labanove hčere, za katero je Jakob služil dvakrat po sedem let (SP 1 Mz 29,15–30); → Rah(a)el.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bàjca -e ž rudnik: zbajczami bogati záton KŠ 1771, 765; nablüzi le'zécso kameno bajco vu Máriadôli KAJ 1870, 80; Ország ima bajce AI 1875, br. 2, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bajsen sam. ž ♦ P: 2 (DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bakla žF6, faxbakla, en bintleht; flammigerareſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; funale, -lisena bakla, ali bintleht: zinṡhtrik; taeda, -aebakla; teda, -aeena bakla; tedifer, -ra, -rumkateri takeſhne bakle noſſi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bakla -e ž bakla: S. Duha pergliha eni gorezhi bakli daj. ed. ǀ ta luzh vgasne … kadar ſmò sanikarni de volje neperkladamo, de k'bakli daj. ed. kaj neperkladamo ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo or. ed. gnade S. Duha ǀ kakor Baklę im. mn. gorezhe ǀ s' gorezhmy baklamy or. mn. ← srvnem. vackel ← lat. facula ‛bakla’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bakla sam. ž ♦ P: 10 (TT 1557, TL 1567, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

baklica žfaculabakliza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Balbina ž osebno lastno ime Balbina: Balbina im. ed., katera je imela veliko urozhino (III, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

balena žF3, leviathanena Balena, ta narvekſha morṡka riba; orea, -aetudi ena morṡka riba, tem Balenam ſovraṡh; pristis, -tisena morṡka riba, cilú dolga inu tanka, ſuſebna balena

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

balena -e ž kit: ta velika Riba Balena im. ed. v' trebuhi ga je po mory noſsila ǀ zhe ionas od te velike ribe balene rod. ed. nej bil ſzeran ǀ Jonas pak v' trebuhu te ribe balene rod. ed. ǀ Tize imaio Poſtoino, ſveriazhina ima leva, Ribe imaio Baleno tož. ed. ← it. balena < lat. ballaena ‛kit’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

balena sam. ž ♦ P: 6 (TPs 1566, DJ 1575, DB 1578, DBu 1580, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

balestra ždebacchare, vel ribaleſtrati, ali s'baleſtro poſtrélati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

balta žclavaſheſtoperniza, batiza, balta, buṡdihán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bana žF4, labrum balneatoriumbana ṡa ṡkopanîe; ſolium, -lÿtudi ena bana, ali zhebar; sudatorium, -rÿpaiṡhtiba, ali bana ṡa potenîe perpravlena; vannus, -nivejalniza: ena bana

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bànda -e ž banda, drhal: je pa polovlena ta tatinſzka banda KM 1790, 72

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

banda žF2, exiliumbanda, danu ſlavú is deṡhele; relegarev'bando ſpoṡnati, ali poſlati, deṡhelo prepovédati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bandèra -e ž bandero, zastava: csarna bandera viszila AIP 1876, br. 2, 3; edno prelejpo bandero (zásztavo) KOJ 1845, 20; pren. ki szo Deák Ferenca Sztáre bandere vörni osztali AI 1875, br. 2, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bandera žF4, anteſignanusjunazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro; ſignum, -niṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; subsignanuskateri ṡad ṡa bande[ro] ſtoji; vexillum, -libandèru, vel bandèra; prim. bandero 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bandera -e ž zastava, prapor: kadar ſe polsdigne, inu pokashe Bandiera im. ed. eniga Capitana ǀ Sfetloba je tudi imenovana Bandiera im. ed. Boshja ǀ Inu ſpodobnu ſe dà sfetlobi Titil te Bandiere rod. ed. Boshje ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero tož. ed. ǀ Je bil sazhel bermat pod bandero or. ed. krajla Nebeſkiga ǀ slate bandjere tož. mn. ſo v'roKah dershali ǀ Angelziſo na ſvoyh bandjerah mest. mn. smalano imeli to pohleunost Marje Divize ← it. bandiera ‛zastava’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bandima -e ž trgatev: Sa grosdik Efraim ſe ſaſtopit ta ner mainshi kapla gnade boshie, ſa bandimo tož. ed. Abiezer pak ſe ſaſtopio vſy shazi tiga ſvejta (V, 340) ← it. vendemmia ‛trgatev’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bandima sam. ž ♦ P: 2 (DJ 1575, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bandiva sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584-Reg2)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bandižan -a prid. pregnan, izgnan: je bil bandishan im. ed. m s' Duora ǀ reſniza je bandishana im. ed. ž, ſramoshlivoſt je pobita ǀ nashi pervi ſtarishi Adam, inu Eva ſo bili sapuvid Boshjo prelomili, inu sa tiga volo is Paradiſa bandishani im. mn./dv. m ǀ vboge dushe, videozh de ſo bandishane tož. mn. ž is nebeſs → bandižati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bànka -e ž bankovec: edna lêpa nôva banka bila zaszükana v-te sztári raztergani papér AIP 1876, br. 10, 6; popadno to banko i be'zo AIP 1876, br. 1, 7; szta dvá csloveka drügacsila banke AIP 1876, br. 3, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bánta -e ž krivda, napaka: vnouge bánte, vnoga pomenſánya vu ſzebi nahájamo TF 1715, 7; Te neverni doſzta bánte ma SM 1747, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bara -e ž pare: kadar une vduve ſynu je bil oshivil nej druſiga rekal, ali ſturil ampak ſe je bare rod. ed. doteknil ǀ leta s' taistimi v'baro tož. ed. vdari, tu mertvu truplu vun pade ǀ Crucifix kateri je bil na bari mest. ed. ſname rokè is krisha ǀ kakor ſo mertvashke bare im. mn. → para

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

barantija -e ž barantanje, zamenjava blaga: ſerze pak nei ſo s' ſabo nesli, ampak per domazhimu opravili, per kupzhy, baranty mest. ed., poshreshnoſti. etc. Sò puſtli (V, 474) ǀ inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie tož. mn. naprei vſamete (II, 314) → barantati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

baratija žF2, negotiatiokupzhia, kupzhovanîe, baratia; ſagaria, -aekupzhia, baratia s'ſuknîami, ali ſraizami, ali s'gvanti ṡa voiṡzhake, ali takeſhnih gvantou, kakerſhne ſo nékadai Rimṡki ratni goſpudje s'ardezhimi knoffy noſſili

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Barbára tudi Barbóra -e ž Barbara: Barbora ABC 1725, A3a; Barbára KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

barbarski -a -o pridevnik
ki se nanaša na barbare; SODOBNA USTREZNICA: barbarski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

barčica žF3, liburnum, -nifuṡhta, barzhiza ṡa ludy loviti; navicula, -aebarzhiza, ladjiza; navigiolum, -lien ſléherni zhuniz, ladjiza, ali barzhiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bárda -e ž tesarska sekira, bradlja: z szekerami i z bárdami TA 1848, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bareta sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

baretica sam. ž ♦ P: 1 (TC 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

barigla žlagaena, vel lagenalodriza, flaiſha, barigla

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

barigla sam. ž ♦ P: 5 (TPs 1566, DB 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bariglica žlagenula, -aelodrizhiza, flaiſhiza, barigliza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bariglica sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bárka -e ž barka: i napravo je bárko KŠ 1771, 691; Noe bárke dveri ti ſzi BKM 1789, 4; vu Bárko vzéte ſztvári KM 1796, 11; Noeva bárka KŠ 1754, 185

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

barka žF59, corbita, -aeena barka, ali ladja ludy polna, ladja ẛa teṡhavo; cymba, -aeladja, ladjiza, barka; faselus, vel Phaselusena velika barka ali ladja vaſhel imenovana; hepteris, -risena barka s'ſedmimi veſlami na eni ſtrani; importuosus, -a, -umkir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; malus navisjarbolu v'barki, v ladji; naviculariv'barki, ali v'ladjah ſe voṡiti, ali pelati; navigium, -gÿena ſléherna ladja ali barka: tudi voṡhnîa na vodi; nauclerus, -riviṡhar te ladje ali barke, ta viſhi brodnyk na murju, goſpodár; navis, -visladja, zholn, barka; ratis, -tisladja, floṡ, barka; rostrum navistá ſhpiza naprei pred barko, ali galeo, klún te ladje; trietesbarke, ladje; velifer, -ra, -rumladja, ali barka s'jadrom

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

barka -e ž barka, ladja: Barka im. ed., ali zhoun Nojeſau je bil en ſpomin tiga ſakonskiga ſtanu ǀ kakor ena barca im. ed. na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam ǀ en zholnar od veshe ſvojo barko tož. ed. ǀ eno barco tož. ed., ali zholn ǀ Krajl Eliogabolus … je bil puſtil potopit ſvoje zholne, ali barke tož. mn. ← it. barca ‛ladja, čoln’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

barka sam. ž ♦ P: 15 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DAg 1585, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

baroka žgalericulumen klabuzhizh, kapiza: tudi ena baroka s'laſſy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bart -i samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

barta sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584-Reg2)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

baržagar -ja samostalnik moškega spola
videc, vedeževalec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

baržager -ja samostalnik moškega spola
videc, vedeževalec
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

basen žF6, epimythiumiṡlaga ene baiſmi, ali fabule; fabula, -aebaiſem, maryn [zapisano dvakrat]; fabularibaiſmi praviti, bajati [zapisano dvakrat]; fabulosus, -a, -umpolhen baiſmi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

basen sam. ž ♦ P: 12 (TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TL 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

basna sam. ž ♦ P: 7 (TL 1561, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

basnica žfabella, â fabulaena baiſniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bášta -e ž utrdba, trdnjava: ſzo ſze varaske báſte okolivrat doli porüsile KM 1796, 43

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

baštija sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bata žmultitia, -orumena batta ṡa ribji lou

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

batica žF5, clavaſheſtoperniza, batiza, balta, buṡdihán; clavuszhaul, ẛhibel, zvek, batiza; scutarius, -rÿeden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali batize; scutulatus, -a, -umokrogil kakòr ena batiza; scutum, -titudi ena batiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

batica sam. ž ♦ P: 6 (TT 1557, TL 1567, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

batičica žF2, scutula, -aeena batizhiza; thypha aquaticaterſovine, ali od bizhja batizhize

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Batildis ž osebno lastno ime Batilda: takorshne dekle ſo bile S. Julia, S. Lubetia, inu S. Bathildis im. ed. (V, 44) Sv. Batílda, žena frc. kralja Ludvika II. in mati Hlotarja III. (umrla pribl. 600)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bati se bojim se nedov. bati se: tiga ſe bati nedol. imash, kateri tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ gvishnu ſe imamo baty nedol. ǀ ſe boym 1. ed. de s'zhaſsom bodo na gauge prishli ǀ Iest ſe boijm 1. ed. v'moj hishi shpota ǀ ſe boim 1. ed. umreti ǀ ſe nezh neboijm +1. ed., semuzh Matere ǀ Hzhi je nedolshna, ſe neboym +1. ed., de bi pogujshane damu prishle ǀ Jeſt ſe noboim +1. ed. ſmerti ǀ kaj ſe morebiti boysh 2. ed. Davida ǀ ti hudobni greshnik, inu greshniza ſe tiga neboysh +2. ed. ǀ ti ſe Boga neboijsh +2. ed. ǀ ſe nebojish +2. ed. G: Boga ǀ ſe naboysh +2. ed. vezh de bi reslozhen bil ǀ Se boij 3. ed. eniga pſa de bi ga neuvjedel ǀ ta nepametna shivina, Katera ſe boy 3. ed. te shibe ǀ ſe neboij +3. ed. de bi mu vbeshal ǀ Hudizh ſe neboy +3. ed. mezhou, shtukou, inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ ſe mozhnu boijva 1. dv. ǀ Se bojta 2. dv. eniga zhloveka, inu G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ my ſe neboymo +1. mn. teh shtrajfing Boshjh ǀ sakaj tedaj ſe boijte 2. mn. ǀ ſakaj ſe taku boyte 2. mn. ǀ Vy ſe boyete 2. mn., de bi kakorshen zhlovek vas nevidil ǀ ſe neboyte +2. mn. tiga naglauniga greha ǀ vener ſe noboyte +2. mn. fardamani biti ǀ veliku nijh ſe vezh boje 3. mn. eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga ǀ ſe preſtrashio, inu bojè 3. mn. ǀ kateri njega ſe naboje 3. mn. ǀ Ne bojſe vel. 2. ed. de bi sgubil dobizhik ǀ nebojſe +vel. 2. ed. resnizo govorit ǀ neboyſe +vel. 2. ed. moj folK de bi jest na tebe mogal posabit ǀ nezviblaj, neboyſſe +vel. 2. ed. ǀ Neboyeſe +vel. 2. ed. Moj ſveſti shlushabnik Vid ǀ Nebui ſe +vel. 2. ed. ò reuni zhlovik ǀ nebujſe +vel. 2. ed. moj Jacob ǀ ne bujteſe vel. 2. mn. zhistu ſpovedat ǀ ona je k' njemu djala: Gospud neboyteſe +vel. 2. mn. letukaj obedn nas nemore vidit ǀ neboijteſe +vel. 2. mn. vij bogati, de bi vashe almoshne nebile polonane ǀ neboiteſe +vel. 2. mn. vy kateri takorshne shlahtne rezhy nimate ǀ Nebuijte ſe +vel. 2. mn., de bi jest na vaſs poſabil ǀ nebuite ſe +vel. 2. mn. vij Neveste Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit ǀ drugih nebujte ſe +vel. 2. mn. ǀ nebojtese +vel. 2. mn. de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize ǀ li pojdite s'mano, inu nezh ſe nebijte +vel. 2. mn. N: N: ǀ ſe je bal del. ed. m de bi hisha na njega ſe nepoderla ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi ſe nebal +del. ed. m ni Rihtaria, ni obeniga nepriatela ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala del. ed. ž ǀ G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ druge rizhij ſe ne bote bali del. mn. m ǀ inu de bi ſe njega nebali +del. mn. m, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga zhloveka ǀ Inu tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale del. mn. ž vne shene ǀ Inu de bi lete se nebale +del. mn. ž h'G. Bogu supet ſe poverniti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bati se bojim se nedovršni glagol
1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bátrivnost -i ž
1. hrabrost, pogum: mojega tejla bátrivnoſzt me obvzene KŠ 1754, 227; Bátrivnoſzt vel’ko záto mámo SŠ 1796, 45; ſto je dáo bátrivnoſzt k naſſemi deli KM 1790, 32; Szká'zi nam tvojo bátrivnoszt BRM 1823, 86; Neprebiva Král v bátrivnoszti po vno'zini vojszké TA 1848, 25; szam escse ne meo bátrivnoszti gori glédati AI 1875, br. 2, 5
2. tolažba, opora: I 'zaloſznim düſiczam ti ſzi bátrivnoſzt BKM 1789, 145

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bátrivost -i ž pogum, hrabrost, prevzetnost: naj me mirovna mojega tejla bátrivoſzt ne obvzeme KŠ 1754, 227

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Bavárija -e ž Bavarska: (Otto) sze je v-szvojo Bavárijo prikláto KOJ 1848, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Bavárkinja -e ž Bavarka: Nyegova 'sena Bavarkinya KOJ 1848, 89

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bazanski -a -o (bazanski, basanski°) pridevnik
ki se nanaša na deželo Bašan; SODOBNA USTREZNICA: bašanski
FREKVENCA: 10 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Bazilikata -e ž zemljepisno lastno ime Bazilikata: ſo bili zhes morje ſe prepelali, inu v' deshelo Baſilicata im. ed. imenovano prishli ǀ kadar pak ſo supet v' Baſilicato tož. ed. ſe povernili (V, 261) Bazilikáta, it. Basilicata, pokrajina v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Bazilisa -e ž osebno lastno ime Bazilisa: veſſelje, katiru ſta imela Julianus, inu njegova Neveſta Baſiliſſa im. ed. (V, 461) ǀ en Angel odpre ene slate Bukve, inu Julianu, inu Baſiliſſi daj. ed. pokashe de tudi nyh jmena ſo noter sapiſſane (V, 461) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sakonske s. Baſſi liſſo tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Bazilisa (3. stol.), žena sv. Julijana; → Julianus 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bazilīsk, m. der Basilisk; amerikanski b., der Haubenbasilisk (basiliscus mitratus), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Beatriks ž osebno lastno ime Beatriks: shiher sdaj vam bodo dali imè Beatrix im. ed., tu je Isvelizhena (IV, 111) Beatríks, redovniško ime Gertrude von Turn

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Bèatriksa -e ž Beatrica: z-podmitanov Kraliczov Beátrixov KOJ 1848, 67

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bečati -im nedovršni glagol
kaj oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bečela sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584-Reg2)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bèčka -e ž
1. sod: kre ceszte vinszke becske na csep vdarili KOJ (1914), 151; priprávlajo lagve (becske) KAJ 1870, 28
2. kad: Kád, kad, bečka KOJ 1833, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bedàča -e ž neumna ženska: bedáka i bedacso v-migi szpoznajo KOJ 1845, 113

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bèdra -e ž bedro: Nôga sze doli do kolena bedra zové KAJ 1870, 35; Bédra KMS 1780 47; csrvou, i bedré z meda KM 1796, 78; na bedráj ſzvoji KŠ 1771, 802

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bedra sam. ž ♦ P: 5 (DJ 1575, DB 1578, DB 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

beka žF3, amerinabeka, ali verba; vimen, -nisvitre, ſhibize, ali veṡy, vſe ṡhlaht veṡy od bèke, verbe, breiṡe, ſrabotje; vtilis [vitilis],letú shilovatu ſhibovje, kakòr bèka, etc:

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bel -a prid. bel: hitrej en ſamuriz bi beu im. ed. m ratal, kateri, od nature je zhern, kakor ena pershona greshna, pravizhna ǀ je peil kakor ta belli im. ed. m dol. labut pred ſmertio ǀ kokar ena bela im. ed. ž lilia v'mej ternjom ǀ Ti ſi taiſta bella im. ed. ž lilia ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu im. ed. s kokàr ta padani ſnèh ǀ do beliga rod. ed. m dneva je ſpala ǀ is zhiſte bele rod. ed. ž slonave koſti je bil ſresan ǀ s'bele rod. ed. ž ſlonave Kosti sresan ǀ tuistimu belimu daj. ed. m hudizhu v'oblizhe pluni ǀ Kadar je MARIO Divizo perglihal tej beli daj. ed. ž lilij ǀ pride en Angel, ter perneſſe en beu tož. ed. m Camen ǀ vam dam ta beli tož. ed. m dol. popir, inu ſe podpiſhem ǀ tiga beliga tož. ed. m ži. labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno poſtojno ǀ je bila pernesla eno belo tož. ed. ž kuto ǀ Mashna ſraiza pomeni uno bello tož. ed. ž ſraizo ǀ pod tem belem or. ed. m oblakam ǀ ſe hualio … Polaki s' nyh bellem or. ed. m levam ǀ hodio guantani s' slatem shtukam inu nikar belẽ or. ed. s tenkem platnem ǀ Njega laſij ſo bily beli im. mn. m kakor padani ſmejh ǀ ſò taku retki, kakor te belle im. mn. ž muhe ǀ bodezh garm belih rod. mn. gartrosh ǀ de ſi glih nje lepe belle shuline tož. mn. m vublati nezh nemara ǀ inu ſvoie nage bele tož. mn. ž perſij kasala primer.> ſnejh nepoterbuje bèleshi im. ed. m biti ǀ lepshi, inu belishi im. ed. m prihaia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bel -a -o (bel, bejl) pridevnik
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel
1.1 ki je moralno čist
1.2 ki vzbuja spoštovanje
2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel
2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo
2.2 v zvezi z lasje svetlo siv
2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: beli vinar

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

belena sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

belialski -a -o (belialski, beliaski) pridevnik
ki se nanaša na Beliala, tj. hudiča; SODOBNA USTREZNICA: Belialov, hudičev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bẹlíca, f. 1) (ime raznim živalim): weißes weibliches Schaf, C.; weiße Ziege, Erj. (Torb.); — kuna b., der Steinmarder, Glas.; — = snežna jerebica, Erj. (Ž.); — die Ringelnatter (coluber natrix), Štrek.; — der Weißfisch (leuciscus), Erj. (Z.); — 2) (ime raznim rastlinam, sadju itd.): neka vrsta pšenice, Valj. (Rad); — der männliche Hanf; — die Weißkirsche; — der Taffetapfel, C., Maribor-Erj. (Torb.); — die Weißbirn, Cig.; Tolm.-Erj. (Torb.); — die weiße Pflaume, C., BlKr.; — bela, obla smokva, C., Goriška ok. in Ip.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Ip.-Erj. (Torb.); — neka trta, C., M.; — Črnina se barva, Belica rumeni, Npes.-K.; — 3) das Ei, M., C., ogr.-Valj. (Rad); — 4) der Lutter bei der Erzeugung des Wacholderbrantweins, M., C.; — 5) = svinčena bel, Jan., C., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

belica žalburnite male ribize bilize

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

belìčica -e ž jajčece: Csi szi belicsice vözle'zé KAJ 1870, 20

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

beličica žleuciſcibilizhize, ribize

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bélika -e ž bela žival: Za nyôv ide bêlika KAJ 1870, 171

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bẹlȋn, m. 1) der Kakerlak (Albino), Cig.; — 2) ein weißes Thier männlichen Geschlechtes, C.; — weißer Hund, Cig., C., Mik.; — der Schneehase, Cig.; — weißer Ochs, C.; — der Weißling: glogov b., der Baum- oder Heckenweißling (pieris crataegi), kapusov b., der Kohlweißling (p. brassicae), repni b., der Rübenweißling (p. rapae), repični a. ogrščični b., der Rübesaatweißling oder Grünader (p. napi), Erj. (Ž.); — 3) = sneg: Belin, oj skopni že, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

belójna -e ž beločnica: belojna nyihovi ôcsi KAJ 1870, 92

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

belost žF5, albedo, alborbeilúſt; candicantiabeilúſt; candicarebeil biti, reṡbélen perhajati, beilúſt iméti; candorbeilúſt; canidies, canitudoſivoſt, ſtaroſt, beilúſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bẹlúga, f. 1) weiße Kuh, (-ljuga) Mur.; — 2) der Hausen (acipenser huso), Jan., Erj. (Ž.); rus.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bendima žF2, racematiotega groṡdja terganîe, paperkovanîe, bendima; vindemiabendima, vinṡku branîe, groṡdja terganîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Benečanka ž prebivalsko lastno ime Benečanka: Ta tretja ena Benezhanka im. ed., katera je bila meni ſturila taku dolge roge (III, 66) → Benečan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Benečija ž zemljepisno lastno ime Beneška republika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Benezhia im. ed. s' Lorenzam Juſtinianam (III, 200) Benéška repúblika (697–1797)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Benedikta ž osebno lastno ime Benedikta: v'tem meſti Florentia eni ozhitni greshenzi s'imenam Benedicta im. ed. (II, 375)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

beneficija sam. ž ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Benétke Benétk ž mn. Benetke: naprávijo csüdno meszto Benetke KOJ 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Benetke -etk ž mn. zemljepisno lastno ime Benetke: S. Iſidorus pishe, de v' Benedikah mest. mn. je bil en shlahten Gospud (III, 215) Benétke, it. Venezia, prestolnica Beneške republike. Ta in pri → Benetki navedeni zapis imata nedvomno hiperkorektni i med d in k, saj tvorjenke → Benečan, → Benečanka in → Benečija govorijo za izpeljavo iz osnove Benetk-. K hiperkorektnemu zapisu prim. → odka, → mačka idr.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Beneventuta ž osebno lastno ime Beneventuta: Nuna Beneventuta im. ed., katera na perſyh je raka imela (III, 421)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

benjaminski -a -o (benjanimski, benjaminski) pridevnik
ki se nanaša na Benjaminove potomce ali Benjaminovce; SODOBNA USTREZNICA: benjaminovski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

benjamiterski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Benjaminove potomce ali Benjaminovce; SODOBNA USTREZNICA: benjaminovski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Berdenìca -a ž ženska oblika priimka Berden: Berdenicza KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Berengarija -e ž osebno lastno ime Berengarija: venem Kloshtri S. Claræ v'Portugala je bila ena Nuna s' imenam Berengaria im. ed. ǀ hozhem dati mojo shtimo Berengari daj. ed. ǀ Comiſſarius prebere cegilze, ter najde de vſe ſo Berengario tož. ed. isvolile, sapovej Berengari daj. ed. de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bergjùše -ùš ž mn. breguše: kak nemske bergyuse (kranjszke plundre) KOJ (1914)

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bergla žmotacillavodna bergla, pastarizhizha, ena tiza, wasserstelz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bergla sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

berička sam. ž ♦ P: 1 (TA 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

berla sam. ž ♦ P: 2 (TC 1575, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bernardȋnski, adj. Bernhardiner-, Cig.; b. pes, der Bernhardshund, Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bernja žcollecturabernîa, pober

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Bersabeja -e ž osebno lastno ime Batšeba: sastopi de je Bersabea im. ed. Vrjava shena ǀ v' pungradi Berſabea im. ed. je bila ſapelana ǀ de ima damu k'ſvoi ſheni Bersabei daj. ed. pojti ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei daj. ed. je yſkasal ǀ Ie vidil David to lepo Berſabeo tož. ed. ǀ David prefirbzhnu to lepo Berſabeo tož. ed. gleda ǀ Kakor David presheſtvu s' Berſabeo or. ed. sazhne tribat ǀ s'Berſabeio or. ed. greshiti ǀ je presheshtuu s'Berſabeo or. ed. tribal ǀ s'kusi nezhiſtot s'Berſebeo or. ed. tribano ǀ je bil ogolufal Firshta Sichem s'Dino … Davida s' Perſebeo or. ed. Batšéba, lat. V Bethsabee, Urijajeva žena, po umoru Urija Davidova žena (SP 2 Sam 11,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

beseda žF85, catechumenuseden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; cavillumena fershmaihtna, ẛramotna beſſéda; dictioena beſſéda, ali rezhenîe; elapsa verbanepremiſhlene beſſéde; excipere verbiss'beſſédo pokregati; gloſsema, -tisena teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma; inania verbamarṡikake praṡne beſſéde; inconstanter loquineobſtojezhnu govoriti, per eni beſſédi neobſtati; ineptia, -aenevrédnoſt, malu vrednoſt, neurnoſt, nevmétalnoſt, markaku kauklanîe, s'beſſédo ali s'djanîam; insisterenejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interfariv'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; loquelagovorjenîe, beſſéda; nové Dictionarié, ſeu Lexicon Vniuersalenove beſsedne Buque, ali vſehſploh beſsedy buque; oblocutiopregovor, tá ṡuparna beſſéda, ṡupargovorjenîe; ſeminiverbiusklaffar, beſſéd ſeiviz. Act:17.v.18; ſententia, -aemodru rezhenîe, modra beſſéda, ali pergliha, ali pripuviſt; verbum, -bibeſſéda; verbum caro factum estbeſſéda je meſſú poſtala; vocabulum, -liena beſſéda; vox, -cisṡhtima, glas, beſſéda

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

beseda -e ž 1. beseda, tj. strnjena jezikovna enota in govorjenje: kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba: jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora: Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

beseda sam. ž ♦ P: 49 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, BTa 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

besedica -e ž besedica: nej beſſedize rod. ed. rekla (IV, 260) ǀ s'eno ſamo beſedizo or. ed. (I/1, 83)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

besedica sam. ž ♦ P: 8 (KB 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, TPo 1595, TfC 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

besednica -e ž zagovornica, besednica: Inu cilu Maria Djviza, katera je bila vſelej Matti te miloſti, inu gnade, Beſedenza im. ed., inu Pomozhniza teh greshnikou (II, 24) ǀ to nar vſmilenishi Beſsedinzo tož. ed. ſo dozhakali (I/22, 87)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

besednica sam. ž ♦ P: 2 (TR 1558, KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

besnóča tudi besnóuča tudi bisnóča -e ž divjanje: pekel ſzvom beſznocsom SM 1747, 68; od vraj'ze biſznoucse KŠ 1771, 819; sze ti grozi Bláznikov besznôcsa KAJ 1848, 88; Ár i besznôcsa lüdi tebi csészt dati more TA 1848, 61; Ti vr'zes nyi besznôcsi KAJ 1848, 15; nyegovo besznoucso spoznati KOJ 1848, 4; Vu besznôcsi protivníka KAJ 1848, 10; pekel ſzvom beſznoucsom BKM 1789, 212; I na nász z-besznôcsov tr’o KAJ 1848, 165; podigni sze nad besznôcsov protivnika TA 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

beštija -e ž velika divja žival: je Kakor en medved, sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia, je Kakor ena shivina, ena bestia im. ed., inu dokler vezhkrat ſim leve, inu medvede premagal, ſe troshtam tudi to beshtio tož. ed. v'zhloveski shtauti premagat (I/2, 21) ǀ kaj je enkrat Sveti Joannes Evangeliſt vidil, namrezh eno veliko gardo ſverino, eno ſtrashno beshtio tož. ed. (V, 605) ← it. bestia ‛žival, surovež’ < lat. bēstia ‛žival, zver’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

beštija sam. ž ♦ P: 8 (TT 1557, TL 1561, TL 1567, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, ZK 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Betánia -e ž Betanija: vö je ſou zmeſzta v-Bethánio KŠ 1771, 69; Gda bi pa bio Jezus v-Bethánii KŠ 1771, 87

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Betanija -e ž zemljepisno lastno ime Betanija: je bil perſilen v'Betanio tož. ed. pojti ǀ pridejo v'Bethanio tož. ed., vprasha Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ je shal ſvojo lubo Sveto Mater obiskati v' Bettanio tož. ed. ǀ ſmerti je vſel v'Bethani mest. ed. tiga mertuiga lazeruſa Betánija, kraj blizu Jeruzalema na vzhodnem pobočju Oljske gore (SP Jn 11,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

betelski -a -o pridevnik
ki se nanaša na starozavezni kraj Betel
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

betež -a samostalnik moškega spola
1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. kar povzroča, da je življenje komu bolj neprijetno, hudo; SODOBNA USTREZNICA: težava, tegoba
3. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 214 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: betež na glavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

betežen -žna -o (betežan) pridevnik
ki je telesno oslabel zaradi motnje v delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolan
FREKVENCA: 12 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

betežlìvost -i ž bolehnost: Nega ni bete'zlivoſzti, Szaboſzti BRM 1823, 244

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

betežni -ega posamostaljeno
kdor je telesno oslabel zaradi motnje v delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolni
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

betéžnost -i ž bolezen: ka sze dugo trpécse bete'znoszt na lagoje obrnôlo AIP 1876, br. 2, 1; za volo szvojga bete'znoszti AIP 1876, br. 7, 7; Csi beté'znoszt vértov bin zroküje AIP 1876, br. 1, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Betfága -e ž Betfaga: I gda ſze pribli'závajo v-Bethfágo KŠ 1771, 136

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Bethabára -e ž Bethabara: Eta ſzo vu Bethabari vcsinyena KŠ 1771, 266

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Bethésda -e ž Betesda: jezera, ſtera ſze veli 'Zidovſzki Bethesda KŠ 1771, 278

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

betica sam. ž ♦ P: 1 (TC 1575)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

betle(h)emski -a prid. betlehemski: David je shelel pijti to frishno vodo s'Bethlehemske rod. ed. ž shterne ǀ bliſi te Betlehemske rod. ed. ž ſhtalize ǀ v Bethlemsko tož. ed. ž ſtalizo ǀ v'to Betleemsko tož. ed. ž shtalizo ǀ S. Jerni je bil Syn eniga krajla, kateri je bil is Jutrave deshele prishal JEſuſa molit v' Behetlemsko tož. ed. ž ſtalizo ǀ Maria Diviza je bila v'Betlehemski mest. ed. ž ſtalizi porodila naſhiga lubiga Ieſuſika ǀ v'Behetlemski mest. ed. ž ſtalizi ǀ v'Bethlehemski mest. ed. ž ſtalizi ǀ v'Bethlemski mest. ed. ž shtalizi → Betle(h)em

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

betonika žF2, cestrum, vel caestrumbetonica; molochinus, -niena ſorta farbe, katera na ṡhkarlatove farbe vleizhe, kakòr ſo te vertne velike betonike

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Betsajda -e ž zemljepisno lastno ime Betsajda: Joh, inu gorie tebi Corozoin, inu Bethsaida im. ed. (V, 584) ǀ bolan je leshal per Bajeriu bliſi Betſaide rod. ed. (IV, 494) ǀ Je en dan Nash Odreshenik Chriſtus Jesus sfaril tu meſtu Corozain, inu Bethsaido tož. ed. (V, 584) Betsájda, mesto v Palestini (SP Jn 1,44, Mt 11,21)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Betulija -e ž zemljepisno lastno ime Betulija: kader tu meſtu Bethulia im. ed. v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu (II, 147) ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio tož. ed. rèshila (I/1, 180) ǀ Judith … Holophernusu je bila glovo odſekala, inu ſvoje meſtu Betulio tož. ed. pred pogubleinam obvarvala (V, 178) Betúlija, izraelsko mesto v ravnini blizu Dotana (SP Jdt 6,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bètva -e ž betev: tak da bi na vsakoj betvi sedela stvár AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Betzájda -e ž Betzajda: jaj tebi Beth'zajda KŠ 1771, 36; priſao je vu Bethſajdo KŠ 1771, 127

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bevkati nedov. blejati: kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale del. mn. ž, voli mukali, vuzhje tulili, kazhe shvishgale, levy erjuli, koiny resgatali (III, 266)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bezdna sam. ž ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bezgavka žF5, antraxkuẛhna biẛgauka; bubohuda bisgauka okuli ſrama na dimlah; glandium, -dÿvolzhaizi, ali biṡgavke na ſvinîah, ena ſtran polna biṡgavk; panus, -niena biṡgauka, ali bula

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bezgovina žſambucetum, -tibeṡgovina, beṡgovje

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bezna sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584-Reg4)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bežanje -a (bežanje, bežane) samostalnik srednjega spola
1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežanje
1.1 umikanje iz neugodnih razmer
2. umikanje z določenega mesta, položaja; SODOBNA USTREZNICA: odmikanje
3. kraj, prostor, kamor se kdo umakne; SODOBNA USTREZNICA: pribežališče, zatočišče
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bežati -im nedov. bežati: ſe prestrashjo, inu bejshati nedol. sazhnejo ǀ je mogal bejshat nedol. gologlau ǀ nikar ga neperſilite s'Cerkvi beishat nedol. ǀ v'AEgijpt je imela beshati nedol. ǀ s'hishe beshat nedol. ſe pofliſsajo ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe v' Turzhio beishish 2. ed. ǀ sakaj beshish 2. ed. od mene ǀ fliſsik bijshish 2. ed., inu s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ sakaj pred kazho bijsish 2. ed. ǀ ona bejshi 3. ed. od nyh ǀ od G: Buga ſe lozhi, inu beshij 3. ed. ǀ ta divia vſtekla ſverina ſe preſtrashi, ter bishi 3. ed. v' ſvoje jame ſe skriti ǀ byshy 3. ed. prozh, ſe skrje ǀ kadar byshij 3. ed. v' Egypt ǀ inu bijshij 3. ed. prozh ǀ is rok meni beshi 3. ed. ǀ bejshi vel. 2. ed. tedaj is ſvejtà, dokler tebe, inu tigà kateri tebe lubio tulikajn ludje ſaurashio ǀ Vſtani gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi vel. 2. ed. v'Egyptausko Deshelo ǀ Arſeni beyshi vel. 2. ed. od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai ǀ beſchij vel. 2. ed. od hudiga tovarshtva ǀ tedaj tudi my videozh, de kuga ſe perblishuje byshimo vel. 1. mn. od tiga smersliga greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kam bosh bejshal del. ed. m pred Bugam ǀ Iacob je bejshal del. ed. m tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge deshele bejshala del. ed. ž ǀ Katera je beshala del. ed. ž pred Ceſarjem Diocletianam ǀ vſy ſte s' meſt beyshali del. mn. m v' puszhave ǀ ſo bijshali del. mn. m ti ſaurashniki ǀ Vſy ſo bishali del. mn. m ǀ inu cilu kazhe ſò is deshele bejshale del. mn. ž

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bežec -žca samostalnik moškega spola
kdor prebeži k sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: prebežnik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bežeč -a -e (bežeč, bejžeč, bežoč, bejžoč) deležnik
ki se umika iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežeč
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bežeči -ega (bežeči, bežoči, bejžoči) posamostaljeno
kdor se umika iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežeči
FREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bežejoč -a -e deležnik
česa, od česa ki dela, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibajoč se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bibelski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Biblijo; SODOBNA USTREZNICA: biblijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bìblija -e ž biblija: Szvéto Piſzmo ſze i Biblia zové KŠ 1754, 1; ſzo doubili Deacsko czejlo Biblio KŠ 1771, A5a; Dalmatina Juri i czejlo Biblio obrné Stajerſzki jezik KŠ 1771, A6b

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

biblija sam. ž ♦ P: 22 (TC 1550, TT 1557, TKo 1557, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

biblijski -a -o (bibliski, bibliški) pridevnik
ki se nanaša na Biblijo; SODOBNA USTREZNICA: biblijski, svetopisemski
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bičoven -vna -o pridevnik
ki je narejen iz trstičja; SODOBNA USTREZNICA: trstičen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bidertauferjav -a -o pridevnik
ki se nanaša na bidertauferje; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bidertauferski -a -o pridevnik
ki se nanaša na bidertauferje; SODOBNA USTREZNICA: prekrščevalski
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bika (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) žarundowika. Scopoli, e cujus medula ellychna parantur [Scop.209: Arundo, Carniolis Wika dicitur, e cujus medulla Ellychnia parant Ruſtici. Tmb 1781, Rr 4a: Wika,e,ſh. Pinsenkraut. Phragmides, tj. trst. Prim. Plet.I., 25: 2.bic, 2.bica.]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bil žculmusklaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bil1 sam. ž ♦ P: 9 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TPs 1566, KPo 1567, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bil2 -a -o deležnik
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bila sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bilca sam. ž ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bild1 [bilka] sam. ž ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bilìca -e ž jajce: Ali csi proſzi biliczo KŠ 1754, 154; i z-bilicz vſzáke féle hráne zdr'sávamo KM 1780, 55; eden korbeo bilicz SIZ 1807, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bilica žF2, culmusklaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu; palea, -aepleiva, biliza ſlame, prajmik

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bilica sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bilina (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) žlada, -aebylina

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bilka žF5, culmusklaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu; fabae ſcapusbobova bilka; stipula, -aebilka ſlame, bilje; unicalamus, -a, -umene bilke ṡhitu; urruncum, -ciſtoklaſſa v'ṡhiti: tú ſpudnîe ṡarnze v'klaſſi per bilki

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bilka sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

biloléjna -e ž galun: Bilolejna KMS 1780, A2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bìrka -e ž ovca: Birke tak 'ze zná precsteti KAJ 1870, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bìrovíja -e ž sodišče: sze more birovii krajine naznánye dati AIP 1876, br. 10, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bisaga žF2, mantica, -aebiſſaga, torba, ṡhakel; manticulariusen tát, kateri moſhnè, torbe, biſſage krade

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bisaga -e ž bisaga: sakaj v' beſſagi mest. ed. ie bila ſvoje guante pernesla (II, 520) ← rom., prim. it. bisaccia < lat. bisaccium ‛bisaga’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bisaga sam. ž ♦ P: 1 (TR 1558)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bíserən, -rna, adj. Perlen-: biserna matica, = lupina prave bisernice, die Perlmutter, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bísernica, f. prava b., die eigentliche Perlmuschel (meleagrina margaritifera), potočna b., die Flussperlmuschel (unio margaritifer), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bísernik, m. 1) = biserar, Mur., Cig.; — 2) der Perlmutterfalter (argynnis), Jan., Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bister -tra prid. bister: Naſha vera je perglihana eni Postojni, katera de ſi glih ima bistre tož. mn. ž ozhij, vener aku hozhe v'tu rumenu ſonze gledat, more ſvoje peruta restegnit, inu viſsoku leteti (I/1, 106)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bister -tra -o pridevnik
1. ki lahko opravi pot v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hiter
2. ki kaže veliko sposobnost nosilca za razmišljanje, spoznavanje, opazovanje; SODOBNA USTREZNICA: prodoren
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti bistre oči

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bistrína -e ž bistrost: Bisztrina povoudni tvoje BKM 1789, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bistróča -e ž hitrost: je nyegova ládja z-vetra bisztrôcsov tekla KAJ 1870, 92; Eto sze zvelkov bisztrôcsov zgodi AIP 1876, br. 9, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bistrost žlimpitudobiſtroſt, zhiſtoſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

biti1 bijem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Bitínija -e ž Bitinija: ka je v-Bithynii 73. leta premino KŠ 1771, 158; med Kapadocziov Bithyniov bodoucso dr'zélo KŠ 1771, 554

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bitnost ž bivanje, eksistenca: inu vener ſo lete Trij Perſone od vekoma bile. sakaj eno ſamo bittnuſtimaio tož. ed.+ (II, 80)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bitonika -e ž rastlina betonika, tj. Betonica officinalis: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica, Bittonica im. ed., Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ← it. bettonica < lat. vettonica ‛betonika’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Biturika ž zemljepisno lastno ime Biturika: v' tej desheli Biturica: im. ed. Je ena Lutersh Mati dojla (III, 89) Bitúrika je sicer antično ime pokrajine okrog Bordeauxa, vendar stvarno bolj ustreza osrednjefrancosko mesto Bourges, ki je v lat. zapisano kot civitas Biturigum, Biturigae, Biturix in Biturigas.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bítva -e ž bitka: ino sze priprávla k-velikoj bitvi KOJ 1848, 120

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bívol, m. der Büffel, Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bívost -i ž bivanje: Bivoſzt i nárava Bôga BRM 1823, V; Bôga bivoszt KAJ 1848, V; i bivoszt moja je kak nicsesz TA 1848, 32; “Prijátelj” bivoszt szvojo pokázo AI 1876, br. 1, 1; Sztácse vö vsze bivoszti vretina KAJ 1848, 6; ki je nyim dao bivoszt KAJ 1848, 8; V-bivoszti bôgi ednomi KAJ 1848, 9; Mi vszi szmo cslovecse bivoszti KAJ 1870, 30; Ár od nyega vszêm bivosztam KAJ 1848, 12

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bīzon, m. der amerikanische Auerochs oder Bison (bos americanus), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bižíca -e ž kamela: bi'zicze z-Midie i z-Eſe KŠ 1771, 814

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blagoslòvnost -i ž blagoslov: Ti ſzi mi bio radoſzt, v-histvi blagoſzlovnoſzt BRM 1823, 423; Za ſzvêta blagoſzlovnoſzt BRM 1823, 53

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Blandina ž osebno lastno ime Blandina: kakor S. Marterniza Blandina im. ed. je djala (IV, 26) Sv. Blandína, mučena okrog 177 v Lyonu, zavetnica služkinj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blànja -e ž deska: med dve ocelne blanye sze sztiszne AIP 1878, br. 9, 6; szo po vküp zbitih blanyaj ropotali KOJ (1914), 100

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blànjica -e ž deščica: je z-borovimi blanyicami vszeokôli zaopásejo KAJ 1870, 81

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Blanka -e ž osebno lastno ime Blanka: Nam ſamore ſprizhat Franska Krailiza Blanca im. ed., leta je bila nerodovita ǀ kakor Franska Krajliza Blanca im. ed. je djala k'ſvojmu Synu Ludovicu ǀ Hualio mozhnu Blanco tož. ed. Fransko Krajlizo, Mater S. Ludovica Krajla Sv. Blánka (1188–1252), mati sv. Ludvika; → Ludovik(us) 11.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blanka sam. ž ♦ P: 1 (MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blaten -tna prid. blaten: v' tem blatnem mest. ed. s, inu grenkem morij tiga ſvetà ǀ ta Nebeſhka Alchimia vaſs bo s'blatnih rod. mn. slate s'greshnih pravizhne, s'fardamanih isvelizhene ſturila ǀ Kakor na ſvoje blatne tož. mn. ž noge pogleda ǀ Kateri v'ſuojh blatnih mest. mn. iamah leshè

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blaten -tna -o pridevnik
1. umazan od blata; SODOBNA USTREZNICA: blaten
2. ki ni očiščen z vodo; SODOBNA USTREZNICA: neumit
FREKVENCA: 12 pojavitev v 8 delih
FRAZEOLOGIJA: blatni žakel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blátiti, blȃtim, vb. impf. mit Koth beschmutzen; Le proč, le proč od hiše ž njo, Da ne bo praga blatila! Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blazìna -e ž pernica: Pulvinarium. Blazina KMS 1780, A8b; Naj bode miloſcsa tvoja, Eto noucs blazina moja BKM 1789, 393; Nemárnoſzt je pa práznoſzti blazina BRM 1823, 355; blazina KOJ 1833, 154; I trda zemla mi je blazina KAJ 1870, 135

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blazina žF5, anaclinteriumena ẛa te leine poſtila, kateri po dnèvi ſpè: blaẛina; culcitra, culcitrulablaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik; culcitrablasina, madrázh. Vnterbeth, Polster; plumarius, -rÿkateri pernate blaṡine, ali polṡhtre nareja, ali ſhtika; pulvinus, -niblaṡina

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blazina -e ž blazina: kakor de bi bily na eno mehko blaſino tož. ed. perleteli (IV, 317) ǀ kakor de bi na eni mehki blasini mest. ed. leshal (I/1, 96) ǀ nej ſta hotela na blaſini mest. ed. leshat (III, 504)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blazina sam. ž ♦ P: 4 (KPo 1567, TC 1575, JPo 1578, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blazìnica -e ž blazinica: Tvoje ſzvilene blazinicze BKM 1789, 32

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blazinica žF2, culcitra, culcitrulablaṡina, blaṡiniza, madrázh, en kulter na poſtilo, arovnik; pulvillusblaṡiniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blazinica sam. ž ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blaznenje -a (blaznenje, blaznene, blažnjenje) samostalnik srednjega spola
1. zapeljevanje v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševanje
2. zmota, napaka
3. nespametno, nerazsodno govorjenje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bláznost -i ž
1. norost, nespamet: vnouga piſzma te na bláznoſzt obrácsajo KŠ 1771, 423; z-velikim ſpotom, i z-blaznoſztyom napunyena KM 1783, 64; za volo bláznoſzti moje TA 1848, 31
2. bogokletje: Niháj tá tou bláznoſzt BKM 1789, 450; Ar rejcs kri'za teim, ki ſze ſzkvarijo, je bláznoſzt BKM 1789, 491; Jezus je trpo bláznoſzti KMK 1780, 15

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bled -a prid. bled: bleid im. ed. m prihaia, glave nemore gori vſdignit ǀ erdezha farba bleda im. ed. ž rata, glatka kosha garbaſta poſtane ǀ tvoje oblizhe je bledù im. ed. s ǀ Sveti Joannes je vidil hudizha isdarit eniga madliga, blediga tož. ed. ži. koina ǀ te ſlabe ſtury mozhne, te ſtare mlade, te blede tož. mn. m ardezhe ǀ ony ſvoje obraſe medle, inu bleide tož. mn. m dellaio ǀ shnable pak blede tož. mn. ž, inu zherne od lakoti ſo imeli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bled -a -o (bled, blejd) pridevnik
1. ki je brez zdrave naravne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled
1.1 ki izkazuje manjšo mero prvotne barve; SODOBNA USTREZNICA: bled
1.2 v zvezi zelo bled svinčene barve
1.3 ki ne izkazuje več prvotne kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: bled
2. v zvezi s konj ki je svetlo rumene barve
FREKVENCA: 23 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bledost žF2, luror, -orisbleidúſt; pallor, -orisbleidúſt

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bledost sam. ž ♦ P: 3 (BH 1584, MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bléka -e ž trebuh: Vu tom je 'zalôdec i bléka (bónya, trobüj) KAJ 1870, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Blesila -e ž osebno lastno ime Blesila: Panteleon je djal: sdaj ſposnal, de Bleſilla im. ed. Hzhi Rimske Goſpe Paule je od Boga isvolena (V, 97) ǀ letej je bila umerla nje luba Hzy Bleſilla im. ed. ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate po vashi Hzheri Bleſilli mest. ed. ž (IV, 416) Blesíla (umrla 384), hči sv. Pavle; → Pavla

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blísčava -e ž bleščava: Od bliszcsave pred nyim szo obláczke razegnáni TA 1848, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blískanjca -e ž bliskanica, bliskanje: vido ſzam Satana, liki bliſzkanyczo KŠ 1771, 203; I od toga králeſzkoga ſztoucza ſzo vö sle bliſzkanycze KŠ 1771, 774; i vcsinyene ſzo bliſzkanycze KŠ 1771, 787; pren. Vgáſzi 'ze ſzrd tvoj zbliſzkajczom BKM 189, 351

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bliskati -am nedovršni glagol
1. brezoseb. v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati
1.1 kdo/kaj; (iz česa), kaj povzročati tak pojav
2. ekspresivno, kdo; (s čim) ognjevito, vzneseno govoriti
3. odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 18 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

bliskati se -am se nedovršni glagol
1. navadno brezoseb., kdo/kaj; s prisl. določilom kraja v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
2. kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
FREKVENCA: 22 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blitva (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) žbetablitva [Verant.13: Beta, Mang, Blitva]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blizi2 prislov
1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
1.1 pri mirovanju
1.2 pri premikanju
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blizi3 povedkovnik
1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blizi4 predlog z rodilnikom
1. za izražanje majhne razdalje; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. za izražanje majhne časovne oddaljenosti; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: 77 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

blizu2 (blizu, blizo) povedkovnik
1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža duhovno sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 11754 zadetkov.