a3 veznik
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Agnes nepreg. ž osebno lastno ime Agnes, Neža: Agnes im. ed. kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ Vuduua Krajliza Agnes im. ed., katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes im. ed. de Monte Politiano ǀ gre obyskati Starishi S. Agnes rod. ed. ǀ ſe nej shonal Angela, ampak preusetnu ſe k' S. Agnes daj. ed. perblisha ǀ Spomnite na to Divizo Agnes tož. ed. 1. Sv. Néža, lat. Agnes, devica, mučena 303/304 v Rimu 2. Ágnes (pribl. 1025–1077), nem. cesarica 3. Sv. Néža Asíška (1197–1253)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola
1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ako vez., F25, agesis, li daile aku ti hozheṡh; an, aku je; capsis, vṡami aku hozheṡh; libet, aku lubi, aku dopade, dopade, lubi; ni, aku ne, zhe ne; nisi, aku, ſamuzh, ampák; prolusio, naprei ṡhtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku ta ygra bode prou, ali nikár; proxeneta, -ae, kateri podkupuje, tú je, aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim; quamquam, De bi ravnu, aku ravnu; secundè, aku od kodai; ſi, aku, debi: ſi fieri potest, aku je mogozhe; ſicubi, aku kei; ſin, akune; ſiquando, aku kadai; ſiquid, aku kai; ſiquis siqua, siquod, aku gdú; ſi ullus, aku gdú; utrùm, aku
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Albinus m osebno lastno ime Albin: Albinus im. ed. per eni vezhery je bil ſnedil 100 rib, 100 tiz, 10 dyn, 20 liberz grosdja, 300 aushtrih, 500 fih (IV, 292) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus im. ed. Alcuinus, katiri je djal (V, 180) 1. Neki požeruh z imenom Albínus 2. → Alkuinus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ale veznik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ale veznik
kot slovarski zgled ampak
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ali veznik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Alkuinus m osebno lastno ime Alkuin: Alcuinus im. ed. odgovorj (II, 50) ǀ Alcuinus im. ed. pravi, de ſonze je zhaſt tiga ſvejta (III, 332) ǀ Jeſt ſi nejſim letu ſmislil, ampak B. Albinus Alcuinus im. ed., katiri je djal (V, 180) Albín Alkuín (735–804), teolog, svetovalec in učitelj Karla Velikega; → Alkimus 2.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ampag gl. ampak ♦ P: 15 (TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ampak [ȁmpak] veznik
ampak
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ampak vez., F4, amuſsus, -si, nevmétalen, kir nyzh ne ẛná, ampák v'piſmi; empiricus, kateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje; nisi, aku, ſamuzh, ampák; sed, ampák
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ampak vez. ampak: drugiga nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna keha ǀ NiKdar na shpegaj inu negledaj na grehe teh drugih, ampaK ſam tvoio vejſt, inu ſerze premiſli ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu ſte prasnuvali ǀ Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit, ampàk taku dolgu vlezheio dokler pozhio ǀ yh nej mogal vezh preneſti, ampact yh je hotel konzhati ǀ skarbi nej iemel ompak kej ſe najde dobru vinu ǀ Taku tudi Angelom je bilu premankalu beſsedij, ampaKſamù ſo djali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ampak veznik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ampak (ampak, anpak) veznik
1. v protivnem priredju za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
1.3 za omejevanje, izvzemanje
1.4 za stopnjevanje
2. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
3. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3.1 za vezanje dveh stavkov, ki se dopolnjujeta
4. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 3000 pojavitev v 39 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
angelski1 -a -o (angelski, angelški) pridevnik
2. ki je tak kot pri angelih; SODOBNA USTREZNICA: angelski
FREKVENCA: 78 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ànoboj, conj. 1) = an, ampak, Rez.-Levst. (Sl. Spr.); — 2) a. — a. = ali — ali, C., Rez.-Levst. (Sl. Spr.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
anpag gl. ampak ♦ P: 4 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
antikati -čem nedovršni glagol
samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol
1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
arcnovati nedov., F3, empiricus, kateri nikár is kunṡhti, ampák is ſamim ṡkuſhanîam arznuje; mederi, medicare medicari, ceiliti, arznovati; ocularius, -a, -um, kateri ozhy arznuje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ardrija -e (ardrija, adrija, ardrja°, hardrija) samostalnik ženskega spola
medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepir, spor
FREKVENCA: 35 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
arnoš -a (arnoš, arnož, arnaš) samostalnik moškega spola
1. kovinska vojaška obleka, ki ščiti trup; SODOBNA USTREZNICA: oklep
2. oblačila in predmeti za bojevanje; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema
3. navadno s prilastkom kar varuje, brani človeka v duhovnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: zaščita
FREKVENCA: 65 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: hiša arnošev/k arnošem
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
babiti -im nedovršni glagol
kdo; komu pomagati pri porodih kot babica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
babski -a -o pridevnik
2. slabšalno vsebinsko prazen
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bara -e ž pare: kadar une vduve ſynu je bil oshivil nej druſiga rekal, ali ſturil ampak ſe je bare rod. ed. doteknil ǀ leta s' taistimi v'baro tož. ed. vdari, tu mertvu truplu vun pade ǀ Crucifix kateri je bil na bari mest. ed. ſname rokè is krisha ǀ kakor ſo mertvashke bare im. mn. → para
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
barantija -e ž barantanje, zamenjava blaga: ſerze pak nei ſo s' ſabo nesli, ampak per domazhimu opravili, per kupzhy, baranty mest. ed., poshreshnoſti. etc. Sò puſtli (V, 474) ǀ inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie tož. mn. naprei vſamete (II, 314) → barantati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bel -a -o (bel, bejl) pridevnik
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel
1.1 ki je moralno čist
1.2 ki vzbuja spoštovanje
2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel
2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo
2.2 v zvezi z lasje svetlo siv
2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: beli vinar
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Benečan -a m prebivalsko lastno ime Benečan: ſe hualio … Benezhani im. mn. s' tem ſrezhnem levam (III, 259) ǀ Selim Solimanau Syn, leta Benezhanom daj. mn. je bil vſel tu lepu Krajleuſtvu Ciprum (IV, 162) ǀ ampak tudi Benezhanam daj. mn. vſame tu Krajleuſtvu Negroponte (IV, 162) Mišljeni so državljani Beneške republike; → Benečija, → Benetke, → Venetus.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola
1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
3.2 kar je izrečeno
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah
TERMINOLOGIJA: deset besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bi člen. bi: de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil ǀ kadar pak bi ſe kateri nashal ǀ tezhe sato nepokorno, nikar vſhe de bi jo vbila, ampak de pi jo ostrashila ǀ Bug sapovej Preroku Ionu de bj imel pojti pridigvat v'tu veliku Mestu Ninive ǀ bij ſe nesmiſlila ǀ merka debi mogal kateriga oshpegat ǀ de biſe imeli dobru uaruat ǀ de bishnio nezhiſtoſt doperneſsil ǀ Kadar bitatye po nozhi k'vam prishli ǀ Letu binam mogal sprizhat ta Bogabojezhj Ioannes
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih
FRAZEOLOGIJA: kaj bi z očima trenul/magnul, kako bi cegel pral ali vodo mlatil / kakor da bi v vodo bil ali udaril, nima, kam bi glavo položil
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola
1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
blagor (blagur) povedkovnik
komu/čemu izraža prepričanje, da je kdo zaradi česa deležen (trajne) sreče, blagoslova; SODOBNA USTREZNICA: blagor
FREKVENCA: 47 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
blek -a samostalnik moškega spola
1. manjši kos blaga, usnja za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela; SODOBNA USTREZNICA: zaplata
2. mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina; SODOBNA USTREZNICA: lisa
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bleščanje -a (blejšanje) samostalnik srednjega spola
oddajanje močne svetlobe, ki ovira pri gledanju; SODOBNA USTREZNICA: bleščanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
blizi1 nepregibni pridevnik
ki je duhovno soroden, povezan s kom
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bo vez. naj bo: Bo en Duhouni, katiri lepu shivi kakor ſe njegovimu ſtanu ſpodobi, obedn nemore nezh hudiga od njega rezhi, ampak de tu kar njemu shlishi varua, inu shpara letukaj ta muha ſedè, vſeskuſi ga opraula de je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi. Bo en Gospud pravizhen, vſmilẽ, bogaboyezh, ima pak slabo glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza resnashaio. Bo ena shena brumna, pametna, dobra Gospodinia, s' obenim ſe veliku nepogouaria, kar jo resneſſeio de ſe veliku shtima, inu od ſebe dershi. Bo ena dekelza, katira ſe taku lepu sadarshi, de obedn nemore kaj hudiga od nje govorit, vener ſe bo neshu en Momus, kateri bò en tadu neshal Redkeje se uporablja → bode.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
boben -bna m boben: de bi skuſi glaſs tiga bobna rod. ed. ſpumnili ǀ bi bil imel boben tož. ed. vſeti, inu sazheti po hishi bobnat ǀ de bi s' enem bobnem or. ed. ſerzhe dajala ǀ druſiga ſe neshlishi ampaK bobny im. mn., pishale, inu trobente ǀ kadar bosh shlishala Bobne tož. mn., inu trobente ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle s'zittrami, s' goſli, inu bobni or. mn. ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly, cittramy, bobnamy or. mn., inu trobentamy
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bodeč -a -e pridevnik
ki bode, zbada; SODOBNA USTREZNICA: bodeč
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bogastvo -a s bogastvo: njegova mogozhnoſt, zhaſt, inu bogaſtvu im. ed. nebo dalei terpelu ǀ ta modri govorij od bogastva rod. ed. te vere, inu od bushtua dobriga djaina ǀ troshte je imel v'ſvojm bogaſtvi mest. ed. ǀ shelite Krajlovati v' bogaſtui mest. ed., v' zhaſti, inu v' lushtah ǀ ty bogati ſe ſo ſramovali v' ubogaſtvi mest. ed., inu v' obilnoſti teh poſvejtnih rezhi shiveti ǀ pod njegovim bogaſtvam or. ed. nikar isvelizhaine, ampak njegovu pogubleine skritu tizhj ǀ vſe zhaſtj mogozhnoſti, inu bogaſtva im. mn. malu zhaſſa na tem ſvejti terpè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bogastvo2 -a (bogatstvo, bogastvu, bogastvo, bogatstvu) samostalnik srednjega spola
1. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
3. velika količina, množina, mera; SODOBNA USTREZNICA: obilje
4. kjer ima kdo neomejeno oblast; SODOBNA USTREZNICA: kraljestvo
FREKVENCA: 69 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bogat2 -a -o pridevnik
1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bogati -am dvovid. ubogati: n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat nedol. ǀ G. Bogu teshku dei, kadar jeſt njega nebugam +1. ed. ǀ ti rajshi bugash 2. ed. hudizha, kakor G: Boga ǀ ti nebugash +2. ed. Boga, ampak tvoj trebuh ǀ Mojſeſs buga 3. ed., ter ſtegne ſvojo roko v'Nebu ǀ sakaj tedaj tiga golufniga shelima bugate 2. mn. ǀ kateri bugaio 3. mn. Boshym miſlim ǀ vaſſ shalio, vaſſ nebugaio +3. mn. ǀ bugaj vel. 2. ed. ti Chriſtuſa Jesusa ǀ nikar yh neposhlushai, inu nebugai +vel. 2. ed. ǀ bugaimo vel. 1. mn. Origenuſa ǀ Bugajte vel. 2. mn. tedaj vaſho Mater S. kat. Kersh. Cerku ǀ Bugaite vel. 2. mn. mene Gospud ǀ nebugaite +vel. 2. mn. njega, nikar mu neshlushite ǀ Nebugajte +vel. 2. mn. tedaj Nem. Nem. tiga golufniga shelima ǀ sazhnejo proſsit de bi PreroKa bugal del. ed. m ǀ Jeſt pak ſim Samuriza bugala del. ed. ž ǀ kadar bj bilij Boga bugali del. mn. m, kakor ſo bugali del. mn. m hudizha → ubogati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bolehati -am nedovršni glagol
kdo biti telesno oslabel zaradi duševnega trpljenja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
boleti -im nedovršni glagol
1. kaj/brezoseb.; koga motiti koga s telesno bolečino
2. kaj/brezoseb.; kogatož. povzročati močne duševne bolečine; SODOBNA USTREZNICA: boleti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih
FRAZEOLOGIJA: glava boli koga od česa
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova
1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
boljši1 -ega (bulši, bolši) tudi nepregibno posamostaljeno
1. s širokim pomenskim obsegom kar ima večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljše
1.1 z nikalnico izraža omejitev na določeno, navedeno
1.2 v zvezi na boljše glede na določene zahteve, kriterije v večji meri uspešno, učinkovito, primerno
1.3 v zvezi (komu) k boljšemu v korist, prid komu
1.4 v zvezi obračati/obrniti/izlagati/zastopiti na boljše/k boljšemu ne pripisovati/pripisati slabšega pomena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni
FREKVENCA: 171 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika
1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bosti bodem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (okoli česa), koga/kaj, v koga, s čim z ostrim predmetom povzročati komu pekočo telesno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2. kaj; kogatož., (pod kaj, v kaj) povzročati komu duševno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2.1 brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek], (v čem) čutiti ostro bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
FREKVENCA: 52 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
božji -a prid. božji: Iesus Kakor ſyn Boshy im. ed. m je vezh snal, Kakor vſy Angeli ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt shlushabnik Boshj im. ed. m rata ǀ tu S. Ime je en shaz Boſhy im. ed. m ǀ zhlovek je ena podoba, ali peld boshy im. ed. m ǀ v'kateri strah Boshij im. ed. m ſe najde ǀ Palza, inu shiba Boshja im. ed. ž pomenio leta S. strah ǀ milost Boshia im. ed. ž je vezhi kakor ſo vſy grehi tiga ſvèta ǀ Ta je ena ſlushabinza Boshya im. ed. ž ǀ Plato pravi: de zhlovek je ena boshja im. ed. ž shival ǀ Boshija im. ed. ž martra, katera na trugi je stala ǀ tedai strahu Boshijga rod. ed. m danaſs ijm bodem govuril ǀ varite ſe tiga ſerda Boshja rod. ed. m ned. (?) ǀ pres pumozhi Boshje rod. ed. ž ǀ Tempel ie prebivalshe te milosti Boshie rod. ed. ž ǀ ta shaz gnade Boshije rod. ed. ž ǀ s'poshlushainom boshje rod. ed. ž beſsede ǀ od miloſti Boshe rod. ed. ž ǀ bres gnade boſie rod. ed. ž ǀ tu dobru, inu hudu s'boshje rod. ed. ž roke poterpeshlivu vſeti ǀ Oblizha Boshjga rod. ed. s nihdar ne bò vidil ǀ de tuoj greh NamestniKu Boshijmu daj. ed. m spoſnashi ǀ dokler je ſtregil Synu Boshjmu daj. ed. m ǀ Boshy daj. ed. ž sapuvidi nej bil pokoren ǀ Sapushen od ludy ſe je k'Boshy daj. ed. ž dobruti obernil ǀ sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy tož. ed. m utalashit ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah boshj tož. ed. m ǀ gre na bosky tož. ed. m pot ǀ s'Kusi s. obhaijlu paK offramo ſijnu Boshjga tož. ed. m ži. ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo Boshjo tož. ed. ž poslatiti ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo tož. ed. ž volo ǀ de bi imela sa Boshijo tož. ed. ž volo odpustiti ǀ Boshio tož. ed. ž martro v'roke da ǀ nej sadosti de ti Boshje tož. ed. s Ime nepridnu uſta neusamesh ǀ ſerze Boshie tož. ed. s ranio ǀ preklinaio Ime Boshije tož. ed. s ǀ ty lashniki neshlishio v'Boshje tož. ed. s tovarshtvu, ampak v'tovarshtvu teh hudizou ǀ v'strahu Boshijm mest. ed. m shivite ǀ v'gnadi Boshy mest. ed. ž ǀ v'shlushbi Boshij mest. ed. ž ǀ v'tej boshy mest. ed. ž veshi ǀ ſtonouitnu de v'Boshij mest. ed. ž shlushbi do Konza bo ostalu ǀ je bila taku ſtonovitna v'Boshy mest. ed. ž veri ǀ v'imenu Boshym mest. ed. s sazhnem ǀ pred Stolam Boshym or. ed. m ǀ s'boshym or. ed. m shlakam vdarjeni zhlovik ǀ nemorite ſe s'Boshjo or. ed. ž volo sglihat ǀ ty lubi Svetniki Boshy im. mn. m naſs vuzhio ǀ kaj pomenio te rame Boshje im. mn. ž ǀ yh vuzhijo molit teh deſset sapuvidi Boshyh rod. mn. ǀ ſe neboymo teh shtrajfing Boshjh rod. mn. ǀ s'Boshijh rod. mn. rouk pride ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam namestnikom Boshijm daj. mn. ǀ my K'sapuvidam Boshim daj. mn. ſe neperpognemo ǀ slushabnike Boshije tož. mn. m nej ſo sposnali ǀ nekedaj Moiſses je rokè Boshje tož. mn. ž bil sadershal ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila sapuvidi Boshye tož. mn. ž dershati ǀ terbej tudi sapuvidi Boshije tož. mn. ž derſhati ǀ ti bi s' velikem poterplejnam te Boshie tož. mn. ž/s vſta obriſala ǀ mij hozhmo premislit vſe lastnusti, inu della Boshije tož. mn. s ǀ Imate po boshyh mest. mn. potah hodit ǀ po ſapuuidyh Boshyh mest. mn., inu zerkounyh ǀ shivite po Boshijh mest. mn. sapuvidah ǀ s'vſemy boshimij or. mn. arzniami O božji oblasti in božjem žlaku glej → oblast oz. → žlak.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
braniti se -im se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, proti komu, zoper koga, pred kom, (s čim) z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se
1.1 s silo, z orožjem
1.2 z besedami, mislimi (iz svetopisemskega izročila)
1.2.1 kdo; komu/čemu, zoper koga/kaj, (s čim) izražati voljo ne podleči čemu; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se čemu
2. kdo; čemu, pred čim, (s čim) delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati se, ščititi se
2.1 kdo; česa prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, nasprotovati čemu
3. kdo; česa, čemu z besedami, dejanjem izražati voljo
3.1 ne ubogati koga; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, braniti se
3.2 ne izvršiti česa
3.3 ne sprejeti česa
FREKVENCA: 107 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
brinjov -a -o (brinjov, brinov) pridevnik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
brod -a (brud) samostalnik moškega spola
1. kraj, kjer se da prebresti vodo; SODOBNA USTREZNICA: plitvina
2. kraj ob vodi, urejen za pristajanje plovil; SODOBNA USTREZNICA: pristanišče
3. plovilo za prevoz čez vodo; SODOBNA USTREZNICA: brod
FREKVENCA: 26 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bron -a m bron: ſa slatam nej bilu prezei blatu, ampak ſrebru, ſa ſrebram bron im. ed. ǀ bron im. ed. te modruſti, sheleſſu te oblaſti ſe reſuje, inu pepel rata ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona rod. ed., noge s'kamènia ǀ zhe nej pogledal taiſto kazho is brona rod. ed. ſturjeno ǀ ſa bronam or. ed. shelesu, inu k' ſadnimu blatu Retrogradna tvorba iz brónec ← it. bronzo ‛bron’, prim. → brončen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
bruma -e samostalnik ženskega spola
1. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
1.1 stanje, v katerem se kaže natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
2. v Novi zavezi kar se kaže v božjem odrešenjskem delovanju na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
2.1 v Stari zavezi kar se kaže v božjem delovanju na človeka kot pomoč, kazen; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
3. kar se kaže v človekovem sprejemanju božjega odrešenjskega delovanja in božje volje; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
4. kar je v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost, poštenost
5. kar zaradi ponavljanja postane človekova značilnost; SODOBNA USTREZNICA: navada
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
brumen2 -mna -o (brumen, bruman) pridevnik
1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
1.1 ki izkazuje/odraža človekovo natančno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2. ki odrešenjsko oz. kot sodnik deluje na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
3. ki sprejema božje odrešenjsko delovanje in božjo voljo ter ravna v skladu z njima; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
4. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten
5. ki po božjem delovanju preide od greha k milosti; SODOBNA USTREZNICA: opravičen
FREKVENCA: približno 1600 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
brumni -ega posamostaljeno
1. kdor natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožni
2. kdor ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravični, pošteni
3. kar je v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravično, pošteno
FREKVENCA: 263 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cagati -am nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom vzroka biti v stanju/priti v stanje, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupovati, obupati
1.1 kdo; na kom/čem, v čem izgubiti/izgubljati upanje, prepričanje, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupati, obupovati nad kom/čim
2. kdo; pred čim čutiti strah pred kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 299 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cagovati -ujem nedov. obupovati: drusiga neshlishim, ampak hudizhe erjuti, inu te fardamane zagovati nedol. ǀ Se jokash, shalujesh, inu zagujesh 2. ed. ǀ nuzh, inu dan ſe toshio, zagujeio 3. mn., inu cilu zhes Boga marmrajo ǀ ne zagvite vel. 2. mn. vezh greshniki ǀ Nezagvite +vel. 2. mn., sakaj Bug je dobrutliu ǀ ty vboſi ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali del. mn. m ǀ Slaſti bodo zaguvali del. mn. m → cagati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cartljan -a prid. razvajan, ljubkovan: truplu vam nej danu, de bi martranu, ampak zartlanu im. ed. s bilu (III, 160) → cartljati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cartljanje s razvajanje, ljubkovanje: Spumnite zartana Gospodizhina, de letu lepu belu, inu ardezhe truplu vam nej danu, de bi martranu, ampak zartlanu bilu, kateru zartlajne im. ed. je ushe vam perpraulenu od tiga lepiga mladiga Gospuda Quintiana (III, 160) ǀ meſſu skuſi zartlaine tož. ed. zhloveka ſapele (II, 439) → cartljati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cartljati -am nedov. razvajati, crkljati, ljubkovati: rajshi hozhete vaſhe meſſu zartlati nedol. ǀ Sveit sapovei Zartlat nedol. meſſu, Bug sapovei ſe poſtit ǀ S. Duh opomina te Stariſhi, de nemajo ſvoje otroke zertlati nedol., ampak v'ſtrahu yh dershati ǀ letu tvoje truplu, kateru tulikain zartlash 2. ed. ǀ Sakaj tulikain zertlash 2. ed. tuoje telu ǀ tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo 1. mn., inu paſsemo ǀ luſhti tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio, inu zartlaio 3. mn. ǀ Tij kateri pak obene skarbi nemajo, temuzh yh zertlajo 3. mn. nikuli trosta, ampak veliko shalost imajo ǀ is mladiga do ſmerti je ſvoje truplu zartlal del. ed. m ǀ tiga shkodliviga gada je tulikain zartlala del. ed. ž ← bav. nem. zarteln, knjiž. nem. zärteln ‛razvajati, ljubkovati’; → cartan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cerkev -kvi/-kve ž cerkev: hisha je bila kakor ena zerku im. ed. ǀ Cèrku im. ed. je predalezh ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana Cerku im. ed. ratala ǀ nuznishi meſtu sa molituo je Zirku im. ed. hisha boshia ǀ ena velika Cirku im. ed. je bila ſisydana ǀ ona vſame kluzhe od zerkui rod. ed. ǀ predereta syd te Zerkui rod. ed. ǀ 24. urr nei is Zerkui rod. ed. shal ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi rod. ed. ǀ ſe je shpot dellal is Zerkvi rod. ed. ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi rod. ed. ǀ ga je bil poſtavil na laihter taiſte Cerkvi rod. ed. ǀ Bug je perſilen s'Cerkvi rod. ed. bejshat ǀ je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila, inu s'Cerqui rod. ed. tekla ǀ Ta kateri bò pomagal grunt te Zerkue rod. ed. koppat ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve rod. ed. pomagal kopat ǀ grè s' Zerkue rod. ed. ble smersla, kakor je bila poprei ǀ is Zerkve rod. ed. grè ǀ s proceſſio od Cerkue rod. ed., dò Cerkue rod. ed. ǀ danas ſe obhaia Shegnajne te Boshje Zirkue rod. ed. ǀ nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi rod. ed. ǀ greſte pruti tej Zerkui daj. ed. ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj k' moj Zerkui daj. ed. ǀ ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi daj. ed. S. Medarda ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi daj. ed. pomagali ǀ gre tudi pruti Zerkvi daj. ed. ǀ grè pruti Cerkvi daj. ed. ǀ vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku tož. ed. puſtila ſidat ǀ je kupu apnu sa leto Zerku tož. ed. ǀ ſo bily eno Cerku tož. ed., inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat ǀ v'Cerku tož. ed. njega truplu neſsò ǀ ner poprej ſo v'zerku tož. ed. shli ǀ ſesazhne chrishat, inu v'Cerkvu tož. ed. bejshat ǀ Mashnik Cerkvu tož. ed. odpre ǀ de bi en sgon kupu s'eno cerqvu tož. ed. ǀ perzajtu ſo v'cerqvu tož. ed. prishli ǀ v'Cèrku tož. ed. nej mogla pojti ǀ v'Zirku tož. ed. shal ǀ prezej pojte s'vasho drushbo vzerku +tož. ed. G. Boga sahvalit ǀ v' zhaſſih ſi molil, ali v' zherku tož. ed. shal ǀ edn je bil shal v' Zirku tož. ed. molit ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui mest. ed. ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite v' Zerkui mest. ed. ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ ona v' Zerkvi mest. ed. je molila ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ v'Cerkvi mest. ed. ſtoysh, inu molish ǀ Nemate drugiga miſlit, inu dellat v'Cerkui mest. ed., ampak G: Boga hualit ǀ V'Cerkuvi mest. ed., kir ſi bil hudizhu odpovedal ǀ sdaj v'Cerqui mest. ed., sdaj v'hishi ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi mest. ed. prebivat ne puſtite ǀ je po Zirkui mest. ed. hodil ǀ V moj Cirkvi mest. ed. vy nemate drugiga dellat, ampak molit ǀ ony imaio v' Zirkvi mest. ed. Svete misly ǀ ſtole v'zirqui mest. ed. je rad popravlal ǀ ga zhaka pred zerkvio or. ed. ǀ pred Cerkuio or. ed. je ſvojo Ceſsarko Crono, inu mezh puſtil ǀ Tempelni nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi im. mn. ǀ nove Zerkve im. mn. ſe ſidaio ǀ veliku zerkui rod. mn. Bogu, Divizi Marij, inu Svetem Apoſtelnom h' zhaſti je puſtil ſydat ǀ u' poshlushainu boshie beſſede, u'obiſkajnu teh Cerkui rod. mn. ǀ Leta velik nuz, kateri pride od ſidajna teh Zerku rod. mn. ǀ Morebiti mislite sapuſtit sa vasho dusho Zerkuam daj. mn. ǀ Vſe krivizhnu blagu naſai poverne, inu kar nej vejdil komu shlishi da Zerkuam daj. mn., inu petlerjom ǀ velike almoshne Zerkuam daj. mn., inu shpetalam dati ǀ zerkvam daj. mn. ſta offrala ǀ sapuſtj veliku blaga Cerkvom daj. mn., inu petlerjom ǀ vſe Rimske Cerkvi tož. mn. obijskal ǀ ſvete Zerkvi tož. mn. pojti obiskati ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal, inu ſvete zerkui tož. mn. obiskati hodil ǀ Zerkue tož. mn. ſidamo ǀ Caribertus Franski Krajl je taku malu Zerkve tož. mn. shtimal ǀ kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve tož. mn. ǀ on, inu tudi njegou brat Gallus ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve tož. mn., inu Altarje ǀ Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue tož. mn., ter yh posvezhil ǀ andohtlivu nje Svete Zerke tož. mn. obyszheio ǀ koku ſe imaio v' Zerkuah mest. mn. sadarshati ǀ v' tréh zerkuah mest. mn. ǀ teh Lublanskih Zerkvah mest. mn. ſim vidil ǀ folk je s' proceſſio po zerquah mest. mn. hodil ǀ v'nashih Cerkvah mest. mn. G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva ǀ pojte takrat po Cerquah mest. mn. ǀ koku imamo v' Zirkuah mest. mn. ſe sadarshati ǀ v' Zirkvah mest. mn. ſe potſtopio preusetnu govorit ← germ. *kīrka ← srgr. κυρική za gr. κυριακή (οἰκία) ‛gospodova (hiša)’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cesarski -a prid. cesarski: Leta sapuvid nej Ceſſarska im. ed. ž, ali Papeshava, ampak je sapuvid Nashiga ſtuarnika ǀ sa volo te Ceſarske rod. ed. ž oblaſti ǀ nej hotel ſvoje Ceſſarske rod. ed. ž beſſede naſai potegnit ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko tož. ed. ž Crono, inu mezh puſtil ǀ veliku puntarskih meſt je bil pod pokorszhino Ceſſarsko tož. ed. ž perpravil ǀ narpoprej pojmo v'tu poglavitnu, inu Ceſarsku tož. ed. s Meſtu Conſtantinopol ǀ Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku tož. ed. s prebivalszhe Dunain ǀ shtiri meſize je na Ceſſarskim mest. ed. m ſtoli ſidel ǀ v' tem Ceſſarskem mest. ed. s Meſti Conſtantinopel ǀ s' ſvojm Ceſſarskem or. ed. m plajsham ǀ ſe je nashal en Ceſar taku nepameten, de bi s'ſvojo Ceſarsko or. ed. ž krono kronal ſvojga kojna ǀ pred tem Ceſſarskim or. ed. s meſtam Dunai ǀ neboyte ſe Ceſſarski im. mn. m Soldati ǀ shuga vſe deshele, inu meſta Ceſſarska tož. mn. s poshgati ǀ leta je bil velike shkode ſturil v' Ceſſarskih mest. mn. deshelah → cesar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cesarstvo -a s cesarstvo: Ceſſarſtvu im. ed. nej isvelizhajne, ampak martra ǀ Synu bandisha is celliga ſvojga Ceſſarſtua rod. ed. ǀ leta mu Ceſſarſtvu tož. ed. vſame ǀ v' tem lejti 1453 je bil noter vſel tu meſtu Conſtantinopel, inu Ceſſarſtvù tož. ed. od ſonzhniga prihoda ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu Ceſarstvu tož. ed. ǀ Ceſarſtvu tož. ed. je bil sapustil ǀ Tiberius je menil, de isvelizhaine ſtoy per Ceſſarſtvi mest. ed. ǀ vela vezh kakor vſv shazi tiga ſvèta, kakor vſe krajleustva, inu Ceſarstuva im. mn. ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio try Ceſſarſtua tož. mn., inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy → cesar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
citre -ter ž mn. citre: godyo na nyh nebeske Zitre im. mn., inu gosle ǀ drugu se neshlishi ampak gosli, citre im. mn. ǀ Cittre im. mn. Davidave ſo leto mozh imele ǀ Vener ſe boy Davidavih citter rod. mn. ǀ je shlishala goſli, trobente, zitre tož. mn., inu lepo muſiko ǀ Struna na Zitrah mest. mn. lepu danas poje ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle s'zittrami or. mn., s' goſli, inu bobni ǀ s' drugem shelesnem oroshiam ſe voiskujeio, inu nikar s' zitramy or. mn., inu bobny ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly, cittramy or. mn., bobnamy, inu trobentamy ǀ s'trobentami, goslij, zitramij or. mn., inu bobni, ſo njega zhast glaſsili ǀ S bobny, inu citramy or. mn. bo G. Bug ſe voiskaval ← nem. Zither ‛citre’ ← lat. cithara ← gr. κιϑάρα ‛plunka’; → citra
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cmokáti, -ȃm, vb. impf. schmatzen; tele ziza (sesa) in cmoka, Fr.-C.; — patschen: po blatu c., C.; dež zmerom gre in cmoka, C.; — klecksen, Jan.; to ni malano, ampak cmokano, V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
colnar -ja/-a samostalnik moškega spola
1. kdor pobira mitnino; SODOBNA USTREZNICA: mitničar
2. kdor ima zakupljeno pravico do odmerjanja in pobiranja davkov; SODOBNA USTREZNICA: davčni zakupnik
3. ekspresivno kdor krši božjo ali cerkveno zapoved
FREKVENCA: 191 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
coprnik -a m čarovnik, coprnik: lubesan je en velik zupernik im. ed. ǀ S. Peter je dial unimu Zuperniku daj. ed. ǀ K' ſadnimu Ceſſar poshle po eniga Zupernika tož. ed. ǀ tamkaj ſta bila dua hudobna Zupernika im. dv. ǀ dua zupernika tož. dv. Hermogena, inu Filetta ſo bily nashli ǀ Firsht je menil de ſo Zuperniki im. mn. ǀ kakor S. Piſſmu pravi od Egypterskih Zupernikou rod. mn. ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile ampak Zupernikom daj. mn. ǀ nesaſtopim zupernike tož. mn., inu Zupernze → coprati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
crkováti, -ȗjem, vb. impf. = crkati: voda crkuje, ako se je kje nabrala, pa ne more odtekati, ampak le počasi gine, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cuker -kra m sladkor: de bi slatke bile kakor med, inu zukar im. ed. ǀ de ſi lih zukra rod. ed., inu pignole ym dado jejſti ǀ nej hotela drugiga dellat, ampak zukar tož. ed. jeiſti ǀ vſe glatku bi bila meni na zukru mest. ed. sajeidla ǀ ſazhneo v'sklede ſegat, inu po zukri mest. ed. ſe pulit ǀ pod zukram or. ed. je bil pelen ← nem. Zucker ← it. zucchero < lat. saccharum ← gr. σάκχαρον ← pali sakkharā ‛sladkor’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cvetje -a (cvetje, cvejtje, cvitje) samostalnik srednjega spola
več cvetov, cvetlic; SODOBNA USTREZNICA: cvetje
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
cviblati -am nedov. dvomiti: Nej zviblat nedol., de en velik lon je od Boga prejel ǀ Nej zuiblat nedol. de ob taiſti uri bomo trepetali ǀ Jeſt pak zviblam 1. ed. pervolit h'temu kar doſehmal so Matere ſprizhale ǀ Jeſt na tem nezviblam +1. ed. ǀ Sdaj ſe zvibla 3. ed. aku ti ſi pravi Syn Boshy ǀ zviblate 2. mn. nad dobruto Boshjo ǀ zuiblaio 3. mn. aku ſe bosh na meiſti nyh maszhoval ǀ Ne zviblai vel. 2. ed. na letem ǀ Ne zuiblaj vel. 2. ed. moj zhlovik ǀ nezviblai +2. ed., pojdi ſe spovedat ǀ sdaj ne zviblajmo vel. 1. mn., de bi on nam ga okratel ǀ Nezviblaite +vel. 2. mn. Nem. Nem., de bi vy nepershli v' nebeſſa ǀ nebom nihdar zviblal del. ed. m, ampak vſelei v' tvojo nesgruntano miloſt saupal ǀ ta Vuzheni zhlovek je zuiblal del. ed. m ǀ Gdu bò tedaj zviblau del. ed. m ǀ ludje ſo zviblali del. mn. m na njegovim isvelizhajnu ← srvnem. zwīveln ‛dvomiti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čas -a m čas: bode ushe zhaſs im. ed. prishal na vezhnost spumnit ǀ Zhaſs im. ed. ſe je ſmeati, inu zhaſſ im. ed. ſe jokoti ǀ sdaj je zhas im. ed. ſe jokati, inu Boshij ſerd vtalishit ǀ nijmaio zhaſſa rod. ed. dolgu shtuderat ǀ Ti dolgu zhaſsa rod. ed. v'Cerkvi ſtoysh, inu molish ǀ G. Bug dolgu zhaſa rod. ed. je odnoshal nyh proshno ǀ en kratik zhaſs tož. ed. ſo ſpali ǀ en kratik zhas tož. ed. terpi vſe kar je na ſvejti ǀ Sturi poKuro doKler zhaſsimash tož. ed.+ ǀ ob zhaſsu mest. ed. tiga gmain potupa ǀ Ne plazha ob ſvojm zhaſsu mest. ed. purgar shtibre, prezei rubiga ǀ v'tem zhaſſu mest. ed. tega ſaurashtua ǀ v' tem zhaſſi mest. ed. mleku od nyh vshivaio ǀ v' kratkem zhaſſi mest. ed. je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ obzhaſsu +mest. ed. Velike nozhi ǀ moja S. gnada bo s'zhaſsam or. ed. premankala ǀ s'zhaſſam or. ed. taku ſe navadi, de kodar hodi tabak jamle ǀ s'zhaſsom or. ed. bodo na gauge prishli ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi im. mn. od katerih je S: Paulus prerokoval ǀ resnizhnu ſe samore rezhi od nashih zhaſſu rod. mn. ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih zhaſsou rod. mn. ǀ my ſmo dozhakali lete nesrezhne zhaſſe tož. mn. ǀ Bug nam poshle hude, inu nerodovite zhaſſa tož. mn. kratek čas kratkočasje, zabava: nei ſim sa dobizhik volo iegral, ampak s' en kratek zhaſſ tož. ed. ǀ kratki zhaſſi im. mn. tiga ſueita yh neſapeleio ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih zhaſſu rod. mn. ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih zheſſou rod. mn., moje ſerze omezhiti ǀ posvetne lushte, inu kratke zhaſse tož. mn. vshivate ǀ ta Ceſsar je zhes vſe druge kratke Zhaſse tož. mn. lubil ta lovu ǀ nei na druſiga mislila, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tož. mn. tiga meſſa ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh zhaſſah mest. mn. ǀ po vaſhih Kratkih zhaſsoh mest. mn. hodite pred časom prezgodaj: pred zhaſſam ſe seſtaraio, inu vezhkrat v' bolesni padeio ta čas tedaj: ta zhaſs vſe shivali ſe preſtrashio, ter nyh pasho sapuſte ǀ ta zhaſs je bila vſtala ena velika kuga v' meſti ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke shule → cas, → dolg2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
častit -a prid. častit: ſe nij perkashe en lep zhastit im. ed. m Gospud ǀ od kateriga pishe ta zhastiti im. ed. m dol. Beda ǀ leta leipi zhiaſtiti im. ed. m dol. peld je pomenil to zhlovesko naturo v' gnadi Boshi ſtuarieno ǀ Ta Zaſtiti im. ed. m dol. Beda odgovori ǀ O stutaushenkrat shegnana, inu zhastita im. ed. ž bodi ò Maria ǀ is reune zhaſtita im. ed. ž je bila ratala ǀ tajſtu kralevſtvu je taku shlahtnu, inu zhaſtitu im. ed. s ǀ veliku Firshtou, inu Erzogou je od tiga zhaſtitiga Roda rod. ed. m prishlu ǀ na ſvejtu nej bilu taku zhiaſtitiga rod. ed. m, inu mogozhniga Firshta ǀ od tiga zhastitiga rod. ed. s Telleſsa ǀ Nikar vſe Bogu h'zhaſti, ampak k'enimu zhaſtitimu daj. ed. m ſpominu ſvoje Pershone ǀ je vidil taisti zhastiti tož. ed. m dol. Tempel ǀ je vidil eniga zhaſtitiga tož. ed. m ži. Stariza ǀ Bug bode tebe zhastitiga tož. ed. m ži. pred ludmij sturil ǀ Sim vidil eno zhlovesko zhaſtito tož. ed. ž podobo ǀ Inu slasti veſselili ſe ſo v'tem Kir ſo vidili nijh zhastito tož. ed. ž Mater ǀ zhaſtitu tož. ed. s povablejne bodo shlishali ǀ preklinash, inu shentuash njega S. zhastitu tož. ed. s Ime ǀ morem poterdit s' tem zhaſtitim or. ed. m Bedam ǀ Shushtary ſo zhaſtiti im. mn. m Moſhje ǀ inu druge lepe zhaſtita tož. mn. s imena Njemu dado primer.> Chriſtus je zhaſtitishi im. ed. m, kakor angeli ǀ inu ſpet zhaſtitishi im. ed. ž bom vun prishla ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga, inu zhaſtitishiga rod. ed. s biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ ti Evangelisti enu zhastitishi tož. ed. s ime, inu titil ſo njemu dali presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi im. ed. m, inu ſrezhnishi Firsht sa Krajlam Aſſveram ǀ Salamon de ſi lih ta ner zheſtitishi im. ed. m krajl, vender vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal ǀ taku tudi je sturil ta nar sveteshi, inu nar zhastjtishi im. ed. m Mashnik Chriſtus Iesus ǀ Aman je bil ta pervi, inu ner zhiaſtitishi im. ed. m Firsht v' Duori Krajla Aſſvera ǀ DIVIZA Mati Boshja mej vſemi shenami je ta ner zhaſtitishi im. ed. ž, taku tudi ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi im. ed. m → čast2
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
častit -a -o (častit, čestit) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
častiti -im nedov. častiti: nihdar nebom nehal G. Boga zhastiti nedol. inu hualiti ǀ v' tej vishi ſe ima G. Bug v' ſvoj hishi zhaſtit nedol., inu molit ǀ vy imate mene zkaſtiti nedol. ǀ hozhe, de sonzhna, inu Nebeska ſvetloba njega prideo zhaſtiti namen. ǀ v' zhaſſih T. S. Rus. T. spreimim, zhaſtim 1. ed., ali molim ǀ En dober Syn is ſerza zhaſti 3. ed. ſvoiga Ozheta ǀ ſe Boga boij, brumnu, inu pravizhnu shivj, inu vſelej Boga zhastj 3. ed. ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti 3. ed. letò ǀ V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj 3. ed., inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita ǀ vſtane, inu leshje Boga nesahvali, inu nezhestj +3. ed. ǀ kateri G. Baga ozheta vashiga Nebeskiga lubite, inu zhaſtite 2. mn. ǀ je preſilnu Bogu dopadezha ta molitviza, kir vſe Try SS. Pershone ſe zhaſtè 3. mn. ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy zhastè 3. mn. muzh tiga Vſigamogozhiga ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà zheſtè 3. mn., inu hualio ǀ shlishish, inu samerkash, de tebe zheſte 3. mn., inu hualio ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè +3. mn., inu nemolio ǀ nesludiai, inu neshentovai, ampak Boga zhaſti vel. 2. ed. s' tvojm jeſikam ǀ hudizh pravi nezheſti +vel. 2. ed. Boga, ampak preklinai ǀ hualimo tedaj, inu zhaſtimo vel. 1. mn. bres vſiga konza G. Boga ǀ Molite, zhastite vel. 2. mn., inu hualite Tu S. Rus. T: ǀ li zastite vel. 2. mn., inu hualite Mario Divizo ǀ sakaj nej ſi zhastil del. ed. m taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ tebe v'Nebeſsih lubila, zhaſtila del. ed. ž, inu hualila ǀ je Christuſa zhastila del. ed. ž rekozh ǀ Sta bila taku napolnena troshta nebeskiga … de od veliziga veſſelja ſò bila samaknena, inu cello nuzh ſò G. Boga ſa leto gnado zhaſtila del. dv. m, inu hualila ǀ vſy ſo njega ſa tiga nermogozhnishiga krajla, inu Goſpuda zhaſtili del. mn. m ǀ pres vſiga konza ſo njega zhastili del. mn. m ǀ v' tvojm tovarshtvi G. Boga zheſtili del. mn. m, inu lubili ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili +del. mn. m, inu nemolili ǀ Vſe njegove koshize ſo G. Boga zhaſtile del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile del. mn. ž Zapisi, ki kažejo na če-, lahko izkazujejo prehod nenaglašenega a za palatalom v e, lahko pa so pričakovani refleks pslovan. *čьsti̋ti brez vpliva samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst, prim. → češčen poleg → čaščen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čepinja -e ž lobanja: je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril, zhipino tož. ed. prebil (I/1, 198) ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu zhipine tož. mn. (I/2, 90) ǀ pred ſabo imèti te mertuashke zhipine tož. mn. je ena arznia de zhlovik ſe neopyani (I/2, 90)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
češnja -e ž 1. drevo češnja: Povejte meni Nem. Nem., kadar bi vy imeli v' vashim pungradi eno hrushko, zheishno tož. ed., ali iablano 2. sad češnja: veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti zukrene mandelne, v'zheterti zukrene zheshne im. mn. ǀ katere driveſſa vshe 20. 30. inu 40. lejt bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive gnile hrushke, zheishne tož. mn., inu iabouka ǀ Hrushka rodj zheshne tož. mn., inu orehe
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čez1 (čez, črez) prislov
1. izraža
1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom
1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran
1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek
2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez
2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na
3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad
3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad
4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno
4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg
5. za izražanje časa
5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez
5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper
7. za izražanje nadrejenosti
7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom
7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom
7.3 danes s predlogom nad z orodnikom
8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi
9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po
10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom
10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost
11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja
11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom
11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
11.3 danes s tožilnikom
12. za izražanje usmerjenosti
12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom
12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom
12.3 dejanja, stanja, čustva
12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom
12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom
12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čezpeljati nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čisti -ega posamostaljeno
1. navadno v krščanstvu kdor je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čisti
1.1 kar je moralno pozitivno; SODOBNA USTREZNICA: čisto
2. v judovstvu kdor izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čisti
2.1 kar je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. kar je ohranjeno v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
FREKVENCA: 33 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
človečko (človečku) povedkovnik
1. izraža za človeka značilne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: človeško
1.1 izraža nasprotje z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeško
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola
1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: nov/novi človek, postati/ratati človek, (pravi) Bog ino (pravi) človek / Bog človek, stari človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
človeški -a -o (človeski, človejski, človečski, človeški, človecski, človejčski, človiski) pridevnik
1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim
1.2 ki je materialen, v nasprotju z duhovnim
1.3 biblijsko, v zvezah človeške roke/duše / človeški otroci ljudje
1.4 v zvezi človeško srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človeška žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človeški / človeški sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čokàt, -áta, adj. untersetzt; ni ne majhen ne velik, ampak čokat, Z.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
črv -a m črv: moje truplu pak zhervy im. mn. bi v'grobu grisli ǀ shiviga zhervi im. mn. ſo bilij ſnejdli ǀ Inu polek yh bodò grisile kazhe, inu zhervij im. mn. ǀ ty zervi im. mn., kateri bodò moje truplu szerali ǀ zhervje im. mn. ſo tebe ſnedili ǀ dusha ſe bo lozhila od mojga teleſſa, katiru bodo zhervye im. mn. jeidili ǀ zhervie im. mn. te hude vejſti do vekoma ga bodo griſili ǀ kebri puſtè tu bodò vſe shlaht zheruie im. mn. ſnedili ǀ shpisha teh paklenskih zhervou rod. mn. rata ǀ druſiga bi nenashla ampak zherue tož. mn., inu gnilobo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
črviv -a prid. črviv: vus je bil zheruiu im. ed. m, inu vshiu ǀ leta shpisha je gnila ratala inu zherviua im. ed. ž ǀ de bi v'taiſtem grobu poprej enu zherviu im. ed. s, inu ſmerdezhe mertuaſku truplu leshalu ǀ ſmrad ene zhervive rod. ed. ž merhe ǀ je bil Lazaruſa zherviviga tož. ed. m ži., is groba poklizal ǀ tard kruch ſo jedli, ſmerdlivo, inu zhervivo tož. ed. ž vodò ſo pyli ǀ te moje bele roke bodo enkrat zhervive im. mn. ž ratale ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe gnile, inu zheruiue tož. mn. ž ſo bile sa volo te bolesni tiga raka ǀ bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive tož. mn. ž gnile hrushke
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čudno2 (čudnu, čudno) prislov
1. takó, da se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čudno, nenavadno
2. takó, da se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežno
3. takó, da zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovito
4. ekspresivno z veliko močjo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: srdito
5. s pridevnikom, ekspresivno v najvišji meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
FREKVENCA: 242 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
čudo1 -esa (čudu, čudo) samostalnik srednjega spola
1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v povedkovni rabi opozorilno znamenje, znak
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje
4. navadno v zvezah s falš, lažniv, hudičev, zlodjev nenavadno dejanje ali dogodek nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero
5. navadno v zvezi z morski nenavadno, grozljivo bitje, ki živi v morju; SODOBNA USTREZNICA: morska pošast
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 33 delih
TERMINOLOGIJA: Jonasovo čudo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
da1 (de, da) veznik
1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da
1.1 s povednim naklonom
1.2 s pogojnim naklonom
2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da
2.1 s povednim naklonom
2.2 s pogojnim naklonom
3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da
3.1 s povednim naklonom
3.2 s pogojnim naklonom
4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da
5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
5.1 s povednim naklonom
5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
5.2 s pogojnim naklonom
5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
6.1 s povednim naklonom
6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom
7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako
7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si
8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom
9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
9.1 s povednim naklonom
9.2 s pogojnim naklonom, redko
10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le
10.2 s pogojnim naklonom
11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da
12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
12.1 s povednim naklonom
12.2 s pogojnim naklonom
13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dajavec -vca samostalnik moškega spola
1. kdor kaj daje; SODOBNA USTREZNICA: dajalec
1.1 kdor kaj daruje; SODOBNA USTREZNICA: darovalec
FREKVENCA: 15 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov
1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.1 pri mirovanju
1.2 ob premikanju
1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč
1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja
1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh
1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost
2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
3. ekspresivno izraža veliko mero
4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim
5. kot veznik
5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor
5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dan2 -a prid. dan: ta zhaſtiti veliki proſtor Nebeski je meni dan im. ed. m sa to Clausuro ǀ danaſs je njemu dana im. ed. ž oblast zhes semlo, inu Nebu ǀ vam bo cellu Krajlevſtvu sa prebivalszhe danu im. ed. s ǀ truplu vam nej danu im. ed. s, de bi martranu, ampak zartlanu bilu ǀ shirmaj nasho ſtaro Sveto Vero od Boga dano tož. ed. ž ǀ S. Sacramenti vam nebodo dani im. mn. m ǀ sa shteri petize, katere mu ſo dane im. mn. ž ǀ skerbejti sa otroke od Boga vam dane tož. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola
1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
darovati -ujem dovršni in nedovršni glagol
1. kdo; od česa, komu, koga/kaj, (s čim) narediti/delati, da kdo dobi/dobiva kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdariti, podariti
1.1 nedov., kdo; koga delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdarovati
2. v judovstvu, kdo; komu, kaj podeliti/podeljevati oz. dati/dajati kaj Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnjo, zaobljubo ali zahvalo; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
2.1 dov., v krščanstvu, kdo; čemu koga, kaj izraža izročitev Jezusa Kristusa kot žrtvenega jagnja, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kdo; komu kaj, koga s kom/čim podeliti/podeljevati kaj iz lastne moči; SODOBNA USTREZNICA: darovati, obdarovati
FREKVENCA: 116 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dati se dam se dovršni glagol
1. z nedoločnikom, kdo; komu/čemu, (v čem, s čim) izraža
1.1 osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se, pustiti se
1.2 z nikalnico možnost, da se z osebkom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se
2. v zvezi dati se za last, kdo; komu izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug dobi (pravno priznano) pravico do njega, da razpolaga z njim; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti se
3. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
4. v krščanstvu, kdo; komu, (k čemu), za koga/kaj sprejeti, vzeti nase trpljenje in smrt z odrešitvenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati se
5. s samostalnikom, kdo; komu, h komu začeti biti to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: postati
6. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
7. kdo; (v čem) postati opazen, viden; SODOBNA USTREZNICA: razkriti se, razodeti se
8. v zvezi z v, kdo; (v kaj) narediti, da je osebek deležen stanja, kot ga izraža samostalnik
8.1 z izglagolskim samostalnikom, kdo; na kaj izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik
9. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu/čemu, (skozi koga/kaj, za koga, v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 177 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola
1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
8.2 človeka
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dejano (djanu, djano) povedkovnik
1. izraža nastop oz. spremembo stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: narejeno
2. izraža aktivno uresničevan/uresničen odnos do česa
3. brezoseb., v zvezi z za izraža povezanost dejanja, stanja s čim; SODOBNA USTREZNICA: iti za kaj
3.1 s smiselnim osebkom v orodniku izraža stanje, položaj česa, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: določeno
4. v zvezi z za izraža (časovno omejeno) trajanje, veljavo česa; SODOBNA USTREZNICA: veljati
FREKVENCA: 100 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dejati1 dejem/dem (djati, gjati) dovršni glagol
1. kdo; komu/čemu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
2. kdo; k čemu, kaj dati (k) čemu še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
3. kdo; česa, koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj pride
3.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
3.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
3.2.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo/kaj (prisilno) kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dati
4. kdo; (h komu, k čemu), kaj narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
5. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha kaj imeti na sebi, nositi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti, sleči
6. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti na določenem mestu, v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
7. kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
8. kdo; kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kaka lastnost, stanje preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti, odpraviti
8.1 kdo; koga, s prisl. določilom kraja narediti, da kdo preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga; SODOBNA USTREZNICA: odtujiti
9. kdo; kaj (k čemu) narediti, da je kaj sredstvo za izdelavo, pridobivanje česa; SODOBNA USTREZNICA: porabiti
10. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
11. kdo; kaj narediti, da se kaj more zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočiti
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 19 delih
FRAZEOLOGIJA: dejati kaj pod roke koga, dejati koga izpred obličja, dejati koga na ketine, dejati koga od života, dejati koga v pan, dejati na znanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati
1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti
1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati
2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati
2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri
4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati
6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
del m del: Se tudi fardama vezhi dejl im. ed. tega gmajna folka ǀ vezhi dell im. ed. ludy s' mladosti ſe grehom podadè ǀ de bi vezhi del im. ed. ludij ſe ne nashlu ǀ de bi hotel njemu dati ta dejl tož. ed. blaga, kateri njemu shlishi ǀ molim en dell tož. ed. Svetiga Roshenkranza ǀ ta nebeſki shaz je tebi na dell tož. ed. prishal ǀ hudizh … perpuſti de tudi Bogu shlushimo, nikar vſe Bogu, ampak tudi niemu en deu tož. ed. V pomenu ‛del’ se pogosto uporablja izposojenka → tal.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola
1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2.1 v prislovni rabi
5.2.2 v pridevniški rabi
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti del na/pri Kristusu, imeti del s kom, priti na del meču/štriku/rablju, priti/pasti na del hudiču/vragu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
delati -am nedov. 1. delati: kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati: ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se: jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati: Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se: vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati: je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5. kar se uresničuje
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.1 Boga oz. božjih oseb
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
detece -a (ditece, detetce, detece, dejtece, ditetce, ditice) samostalnik srednjega spola
1. ekspresivno otrok do prvega leta starosti; SODOBNA USTREZNICA: dojenček
1.1 ekspresivno deček ali deklica v prvih letih svojega življenja; SODOBNA USTREZNICA: otrok
1.2 ekspresivno Kristus navadno kot novorojenec
2. ekspresivno človeški potomec v odnosu do staršev; SODOBNA USTREZNICA: otrok
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 20 delih
TERMINOLOGIJA: božje detece
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
devica -e ž devica: Sama Maria Diviza im. ed., inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ Maria Diuiza im. ed. s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ kakor je sturila Diviza im. ed. Lucia ǀ diviza im. ed. ſim oſtala ǀ poklizal ie bil Ioanneſa, kateri je bil Diviza im. ed. ǀ od ene zhiste Divize rod. ed. je bil roijen ǀ Christus je od ene zhiste Diuize rod. ed. rojen ǀ v' Teleſſu Marie Marie Divice rod. ed. ǀ ſe bom obernil K'Marij Divizi daj. ed. ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi daj. ed. leteli ǀ Bug je bil pognadal Mario Divizo tož. ed. ǀ sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto Divizo tož. ed. do par nagiga slezhi ǀ S. Duh je bil napolnil Mario Diuizo tož. ed. ǀ ozha Nebeſhki je neshal tu nar vekshi veſselje per Marij Divizi mest. ed. ǀ je bila S. Troyza sklenila s'Mario Divizo or. ed. vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh ǀ une preproste Divize im. mn., katere ſo prasne lampe imele … nej ſo bile perpraulene ǀ nej ſo li ſame divize im. mn., katere h'tej ohzeti ſhenina Nebeſhkiga bodò perpushene ampak tudj te ſakonske shene ǀ vſai ſo Diuize im. mn. pres Madeſha ǀ kar S. Duh pravi od Generalize vſyh Diviz rod. mn. ǀ tulikajn Ceſſariz, krajliz, Firshten, inu Shlahtnih Diviz rod. mn. ǀ je bil poterdil s'Kuſi taisto pergliho teh deſset diuiz rod. mn. ǀ taku ſe je godilu unim peterim preprostim Divizam daj. mn. ǀ kateri Divizam daj. mn. je divishtvu jemal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: dežela živih
TERMINOLOGIJA: obljubljena dežela
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
disputirati -am (disputirati, dišputirati) nedovršni glagol
1. kdo; od koga/česa, (iz česa), kaj, s kom izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljati
1.1 kdo; od česa izmenjavati mnenja o kakem vprašanju v obliki disputa; SODOBNA USTREZNICA: disputirati
1.2 kdo; od česa, kaj obravnavati kako intelektualno ali moralno vprašanje z različnih vidikov v mislih ali pisani besedi
1.3 kdo; od česa, kaj, s kom izmenjavati mnenja sploh
1.4 kdo; od česa, s kom ostro izmenjavati mnenja; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
2. kdo; zoper koga izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
FREKVENCA: 58 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dišati -im nedov. 1. dišati, imeti vonj: lepshi ym dishi 3. ed. duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh ǀ lepu dishij 3. ed., Kokar violiza ǀ kuhary ſe pofliſſajo takorshne ſabele perpravit, de vſem dishj 3. ed. ǀ voda po ſhveplu deshi 3. ed. ǀ Lucifer ſi je ſmislil takorshno sabelo, de vſem deshj 3. ed., inu dopade ǀ obena ſpisha tebi nadishij +3. ed. ǀ golobzy ſo seshgani po dimu deſhè 3. mn. ǀ po celli gaſi je duh dishal del. ed. m ǀ naſha ſmert bo lepu dishala del. ed. ž ǀ ſtrashnu bo naſha ſmert diſhala del. ed. ž ǀ Bò taku lepu dishalu del. ed. s 2. duhati: imam en mozhan katar, de vſhe nekatere dny imam nuſs ſapert, de nezh nemorem dishati nedol. ǀ Ieſt dishim 1. ed., ali drugiga ne, ampak ta negnuſni ſmrad paklenski
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
divji -a -e pridevnik
1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
do predl. I. z rod. do: do ſonza je hotel letejti ǀ oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ s'Iudesham Iskariotam dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ ſturitè shtenge dó Nebeſs priti ǀ da ſadne ſvoje ure ǀ pridemo da ſamih nebeskih urat ǀ ſe neutalaſish de terdne nozhy II. s tož. do: od Adama do konez ſvejtà ǀ nikar en dan, ali lejtu, ampak do konez tiga ſvejta Vezljivost z rod., potrjena le v navedenih dveh primerih, je dvomljiva.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
do1 predlog z rodilnikom
1. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v prostoru, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2. pogosto v zvezi noter do za izražanje meje v času, do katere sega dejanje; SODOBNA USTREZNICA: do
2.1 za izražanje konca časovno pogojenega zaporedja
3. redko v zvezi noter do za izražanje posledice dejanja; SODOBNA USTREZNICA: do
3.1 za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti
3.2 ekspresivno, v zvezah do grunta, do konca, do tal, do ušes ipd. popolnoma, povsem
4. pogosto v zvezi noter do za izražanje količinske meje; SODOBNA USTREZNICA: do
5. v zvezi od – (noter/notri) do za izražanje začetne in končne meje
5.1 v prostoru
5.2 v času
5.3 pri količini
6. v zvezi od – (noter) do za poudarjanje velikega obsega
7. za izražanje ponavljanja, temeljitosti ipd.
7.1 v zvezi od – do s ponovljenim samostalnikom
7.2 v zvezi od enega (+ sam.) do drugega
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dobiček -čka m dobiček: Faush prizhaviz ſe ſgovarja de dobizhik im. ed. ga je oslepel ǀ kadar je rodovitnu ſe toshio de nej obeniga dobizhika rod. ed. ǀ lejtena ſo huda, nadauKi ſo preveliKi, dobizhKa rod. ed. malu, semla nerodovitna, drushina veliKa ǀ sa volo eniga maihiniga dobizhiga rod. ed. ǀ Kaj s'en dobizhik tož. ed. imash, Kadar druge golufash, dokler ſam ſebe ogolufash ǀ negledaite tulikajn na ta poſveitni lon, inu dobizhig tož. ed. ǀ imate tem vboſim sa vash nuz, inu dobizik tož. ed. dati ǀ eny ſò per dobizhiku mest. ed., drugi per sgibizhiku ǀ vſelej per dobizhku mest. ed. ostanesh ǀ s' ſvojm lastnem dobitzhikam or. ed. ǀ hudizh je bil folku s' dobizhikam or. ed. sabelil ǀ nemario ſa S. Masho, sa Pridigo, sa Odpuſtike, ampak li sa dobizhike tož. mn. → dobič
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dobit -a -o deležnik
1. komu, skozi koga/kaj, (s čim) izraža udeleženost pri čem, če je izpolnjen določen pogoj; SODOBNA USTREZNICA: dobljen
2. ki mu je vzbujen pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobljen
3. (po čem, s čim) ki se prejme kot rezultat določenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: dobljen, pridobljen
4. ki je z bojem spravljen pod nadzor, vpliv koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzet, osvojen
4.1 ki mu je odvzeta prostost; SODOBNA USTREZNICA: zajet
FREKVENCA: 64 pojavitev v 15 delih
FRAZEOLOGIJA: igra/reč je dobita / le-to je dobito
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dobri -ega posamostaljeno
1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri
2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro
2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro
3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati
FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: hoditi po dobrim
TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dobro2 (dobru, dobro) prislov
1. s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2. izraža precejšnjo temeljitost, natančnost, izčrpnost dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 glede na določene zahteve precej uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 takó, da ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: dobro, resnično
3. izraža veliko mero ali visoko stopnjo glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: zelo
3.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev
4. v zvezah z imeti, iti, goditi se ipd. živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, osebku naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: dobro imeti se, dobro iti, dobro goditi se komu
5. v vezniški rabi, v zvezi lih dobro za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dobro4 (dobru, dobro) členek
1. izraža skladnost trditve z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: res, zares
1.1 izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2. poudarja prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: gotovo
2.1 poudarja nepreklicnost česa; SODOBNA USTREZNICA: zagotovo
3. v kalkirani zvezi tako dobro – kakor izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: prav
4. izraža soglasje, privolitev; SODOBNA USTREZNICA: prav
5. izraža omejitev, pridržek; SODOBNA USTREZNICA: sicer
6. v zvezi z več poudarja pomen besede, na katero se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: še
7. izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: vsaj
FREKVENCA: 105 pojavitev v 20 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola
1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid
5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje
FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dobrotljiv2 -a -o (dobrutliv, dobrotliv, dobritliv) pridevnik
1. ki rad naredi komu kaj dobrega; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljiv
1.1 ki rad daje komu kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: radodaren, darežljiv
2. ki ima naklonjen čustveni odnos do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrohoten
FREKVENCA: 211 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol
1. kdo; kogatož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti
3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti
4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dokler vez. 1. saj: nej on poprej tebi sadosti sturj, dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ kar je latinskiga nebom na ſlovensku preobernil, dokler Mashniki ſamij bodo lahku letu sturili ǀ dokler nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu, inu hudizha vprashala, ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela ǀ dekler Philoſphus pravi ǀ Ah moje ſerze ſe v'meni joka, doler vezh ludy ſe najde 2. ker: dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala inu pokuſila 3. dokler: taku dolgu je v'ſaurashtviom Boshym shivil, dokler Bug ſam od ſebe je bil h'njemu poslal ſvojga Preroka Natana ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dolgo2 (dolgu, dolgo, dalgo, delgu) prislov
1. razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolgo
1.1 v zvezi nikar dolgo malo, nekoliko časa; SODOBNA USTREZNICA: nedolgo
1.2 izraža trajanje sploh; SODOBNA USTREZNICA: dolgo
2. z izrazom količine izraža razsežnost glede na trajanje; danes se opušča
3. izraža velik obseg, natančnost glede na vsebino, problematiko; SODOBNA USTREZNICA: obširno, podrobno
4. v zvezi tako dolgo izraža časovno obdobje, kot ga določa odvisni stavek; SODOBNA USTREZNICA: tako dolgo
5. v vezniški rabi, v kalkiranih zvezah kakor dolgo / dotle dolgo za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
FREKVENCA: približno 1000 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dolidejan -a -o (dolidjan) deležnik
ki zaradi dejanja, delovanja koga preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljen
FREKVENCA: 22 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dolijemljenje -a (dolijemlene) samostalnik srednjega spola
izgubljanje pozitivno vrednotenih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: (moralno) propadanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dolipahniti -em (dolipahniti, dolipehniti) dovršni glagol
1. kdo/kaj; kogatož. narediti, povzročiti, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatreti
2. kdo; kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatreti, odpraviti
3. kdo; iz česa, koga narediti, povzročiti, da kdo pride iz kakega stanja oz. v kako stanje; SODOBNA USTREZNICA: spraviti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dolipahnjen -a -o (dolipahnen) deležnik
1. ki je zaradi dejanja, delovanja koga v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatrt
2. ki zaradi dejanja, delovanja koga preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatrt, odpravljen
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dolipripogibati -ljem (doliperpogibati) nedovršni glagol
kdo; kaj delati, povzročati, da je zgornji del česa usmerjen navzdol, proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: pripogibati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dolivržen -a -o deležnik
1. ki je s silo spravljen na tla, v ležeči položaj; SODOBNA USTREZNICA: vržen
2. ki zaradi uporabe sile ali zaradi padca razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podrt, razbit
3. ki zaradi premoči nasprotnika v boju odneha, se ne bojuje več; SODOBNA USTREZNICA: premagan
4. ki zaradi dejanja, delovanja koga preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljen
FREKVENCA: 18 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dolivzeti -vzamem dovršni glagol
1. kdo; (od česa), koga vzeti od kod; SODOBNA USTREZNICA: odstraniti
2. kaj; (od česa) izgubiti življenjske moči; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, opešati
3. kaj; (v čem) izgubiti na intenzivnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: oslabeti, zmanjšati se
4. kdo; (iz česa), kaj na osnovi česa priti do védenja, spoznanja; SODOBNA USTREZNICA: ugotoviti, spoznati
4.1 nedov., kaj; (iz česa) slediti, biti vidno
FREKVENCA: 15 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dolžiti -im (dolžiti, dulžiti, delžiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj česa, kogatož. kaj, kogatož. zavoljo česa, kogatož. nad čim domnevati, izražati mnenje, da kdo/kaj dela, povzroča kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti, obtoževati
1.1 kdo; kogatož. za kaj izražati mnenje, da je kdo koga oškodoval v zvezi s čim; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti
1.2 kaj; kogatož. vzbujati komu zavest o moralni neprimernosti lastnega ravnanja, mišljenja
1.3 versko, kaj; kogatož. povzročati, da si kdo zasluži božjo kazen
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dopadenje -a (dopadenje, dopadene, dopadejne, dopadejnje, dopadjenje) samostalnik srednjega spola
1. česa pozitiven, odobravajoč odnos do koga/česa
2. v zvezi po/k dopadenju takó, da ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: po volji
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dopasti -padem nedov. dopasti, všeč biti: zhe ti G. Bogu dopasti nedol. shelish ǀ preveliku je shelel tem Ajdouskam shenam dopaſti nedol. ǀ ſe je pofliſſal timu Kezerskimu Hudobnimu Krajlu Henricuſu dopoſti nedol., inu uſtrezhi ǀ vender meni ble dopade 3. ed. Pſalmiſt, kateri pravi ǀ Duhouni stan ble Bogu dopade 3. ed. kakor deshelski ǀ Kateru njemu nar ble dopode 3. ed. ǀ Nedopade +3. ed., nedopade +3. ed., G: Bogu molitva teh greshnih dush ǀ ſturish tu kar G: Bogu nepodade +3. ed. ǀ Takushni Prasniki meni ne dopadeio 3. mn. ǀ zhe vam nedopadeio +3. mn. yh morite spet predati ǀ meni danaſhni dan nedopadejo +3. mn. ǀ krajlu leta odgvuor nej dopadil del. ed. m ǀ je bil taku mozhnu G: Bogu dopadel del. ed. m ǀ ludem ta antverh je taku dobru dopadu del. ed. m ǀ kateri Svetnik bi tem drugem Svetnikom ner ble dopodil del. ed. m ǀ pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh, inu v'mivash de bi ludem dopadla del. ed. ž ǀ velika Lubesan S. Rocha je taku mozhnu G. Bogu dapadla del. ed. ž ǀ timu lubesan te hzeri taku mozhnu je bila dopodila del. ed. ž ǀ lubesan je bila taku Ceſſſaru dopola del. ed. ž ǀ kadar je njemu dopadilu del. ed. s ǀ Sa volo tiga ti imash vèdit, de bi G. Bogu nedopadu +del. ed. s, de bi ſi glih polovizo tuoiga blaga vbogim dal ǀ Kai je niemu nar ble dopadlu del. ed. s ǀ kadar bi njemu do pàdlu del. ed. s ǀ nikar vshe de bi Bogu ampak ludem dopadli del. mn. m ǀ de bi njemu naſha della dopadle del. mn. s Kalk po nem. gefallen ‛dopasti’ iz fallen ‛pasti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dopasti -padem (dopasti, dapasti, depasti) nedovršni glagol
1. tudi v zvezah z dobro, bolje, najbolje/narbolje, kdo/kaj; komu/čemu [smiselni osebek], k čemu, pred čim, s čim biti tak, da ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajati
1.1 kaj; komu [smiselni osebek] izraža soglasje, zadovoljstvo
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dopolniti -im dov. izpolniti: kateri ſe je pofliſsal vſelej volo Boshijo dopolniti nedol. ǀ zhe ſe bomò sgovariali, inu odnashali volo Boshjo dopolnit nedol., gorje bo nam ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish inu volo Boshjo dopolnesh 2. ed. ǀ s'kuſi ſvojo ſuſebno gnado omezhij, de njegovo S. Volo dopolni 3. ed. ǀ de shelje vashiga meſſa dopolnite 2. mn. ǀ kateri volo Boshio dopolneio 3. mn. pravo modruſt imaio ǀ Kir S. Vincentius Ferrerius saſtopi te erbe, kateri nedopolnio +3. mn. Teſtament teh mertvih ǀ dopolnite vel. 2. mn. vasho oblubo ǀ nebosh volo tvojga golufniga meſsa dopolnil del. ed. m, ampak volo Boshjo ǀ katera je vſeleje naſho pejſsim pejla, inu nasho volo dopolnila del. ed. ž ǀ vuprasha aku ſo dopolnili del. mn. m Kar ijm je bilu sapovedanu od Kraila ǀ naſs bo obvarval, zhe vaſho oblubo bote dopolnili del. mn. m dopolniti se zgoditi se: sa volo tiga ſe bo nad vamy dopolnilu del. ed. s, kar S. Duh pravi ǀ de ſe je dopolnilu del. ed. s nad Ranzo Nem. kar je S. Auguſtinus djal ǀ Ah Bug hotu! de bi ſe letu nedopolnilu +del. ed. s ǀ ſaine ſe ſo dopolnile del. mn. ž ǀ nijh oblube ſe ſo dopolnjle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dopolniti -im/-em (dopolniti, dopelniti, dopalniti, depolniti, dupolniti, dopulniti) dovršni glagol
1. kdo/kaj; kaj, (v čem) dati (k) čemu še kaj, kar manjka; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
1.1 s svojo prisotnostjo narediti, da kaj obstaja v največji možni meri ali najboljši možni obliki
2. z aktivnostjo doseči uresničitev
2.1 kdo; kaj, (za koga, s čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: storiti
2.1.1 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
2.2 kdo; kaj, (skozi koga) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3 kdo; kaj, na kom česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3.1 nedov., kdo; kaj, (s čim) delati, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
2.4 kdo; kaj, v kom česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
3. kdo; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
3.1 uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
4. kdo; kaj, med kom, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
5. v zvezi z leto, kdo; kaj živeti do pričakovane dobe; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
5.1 v zvezi dopolniti čislo dni koga, kdo; kaj pustiti, omogočiti komu živeti do pričakovane dobe
6. kdo prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
doprinašati -am nedov. 1. opravljati, delati, vršiti, izvrševati: karsheniki ſo dolshni dobra della dopernashat nedol. ǀ Bug vſiga mogozhni je Slednimu dal enu gvishnu, inu lastnu mejstu na ſvejtu, kir morio prebivat, inu njeh opravilu dopernashat nedol. ǀ ludje nej ſo hoteli dobra djajna doparnashat nedol. ǀ morimo nar poprej ſe greha varvat, potle dobra djania doparnaſhat nedol. ǀ bomo sazheli ſvet ſad dobrih dell doparnaſſat nedol. ǀ kir tajſtoh volo dopernashash 2. ed., kakor tvoih nerbulshih priatelou ǀ Ti vſe tvoje shivozhe dnij druſiga ſadu nedopernashash +2. ed. ampak sauzh te hudobnoſti ǀ G. Bug pak tulikajn vgmera ſvojo miloſt, de zhuda velike dopernasha 3. ed. ǀ shlushi hudizhu v' tem kir njega volo doparnaſha 3. ed., inu greshna della doparnasha 3. ed. ǀ S. djania nedoparnasha +3. ed. ǀ v' tej vishi zhaſſ dopernashamo 1. mn. ǀ v'teshke velike grehe nedopernashamo +1. mn. ǀ dobra della doparnashamo 1. mn. ǀ nespodobne rezhy eni noſſezhi sheni dopernashate 2. mn. ǀ koku vaſh andverh dopernashate 2. mn. ǀ druga della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio 3. mn. ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo 3. mn. ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè, inu lene v'Nebu imeti, temuzh te fliſſne kateri nenuznu zhaſs nedopernashajo +3. mn. ǀ prangaimo, inu lushte tiga meſſa dopernashajmo vel. 1. mn. ǀ Doparnashaite vel. 2. mn. ſad dobriga djania, de eno dobro ſmert bote ſturili ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi della je dopernashal del. ed. m ǀ de bi zhudeſsa, inu mirakelne doparnashal del. ed. m ǀ garda ſi ratala, kakor hudizh zhegar volo ſi vſelej dopernashala del. ed. ž ǀ S. Paulus, inu S. Barnabas v'tej Meſti liſtris ſo velike zhuda, inu mirakelne dopernashala del. dv. m ǀ nespodobna della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali del. mn. m ǀ takushna zhudeſha bodo tudi tij faush Preroki doparnashali del. mn. m ǀ ſte pyli, kuartali, pleſsali, inu ſtu nespodobnih dell dopornashali del. mn. m 2. preživljati (čas): vſe prasnike s'goſtario, inu jegro doparnashate 2. mn. ǀ ta shlahtni zhaſs dopernaſsate 2. mn., s'pyanzhvajnom, s'pleſsom, s'igrajnom ǀ Se ie okuli klatil, po gaſſah, inu plazah poſtopal, Zhaſs nenuznu v'iegrah, na lovu, in s'hudem tovarshtvam dopernashal del. ed. m ǀ v'taki vishi je zhaſs doparnashal del. ed. m ǀ neuznu Zhaſs ſo dopernashale del. mn. ž V drugem pomenu je beseda kalk po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’ iz zu ‛k, do’ in bringen ‛nesti’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol
1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti
2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti
5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti
6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dosti3 prislov
1. izraža veliko mero, pogosto ponavljanje; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko
2. izraža (razmeroma) visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: dosti, precej
3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: zadosti, dovolj
FREKVENCA: 51 pojavitev v 24 delih
FRAZEOLOGIJA: dosti leži na čem / komu je dosti ležeče na čem
TERMINOLOGIJA: dosti dejati za greh
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dotakniti -em (dotakniti, dotekniti, dotagniti°) dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj, (s čim) približati se tako, da pride do bežnega stika; SODOBNA USTREZNICA: dotakniti se
2. kaj; koga/kaj povzročiti duševno bolečino, trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: prizadeti
3. kdo; kaj na kratko, nekoliko spregovoriti o čem; SODOBNA USTREZNICA: dotakniti se, omeniti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dotikati -kam/-čem nedovršni glagol
kdo/kaj; kaj, (s čim) biti, prihajati tako blizu česa, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dotikati se -kam se/-čem se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/česa biti, prihajati tako blizu, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
2. kaj; kogarod. povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati
3. kaj; česa biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
4. kdo; česa delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvajati si
FREKVENCA: 29 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
draginja -e ž draginja: druſiga neshlishite, ampak od kupzhie, od draginie rod. ed., nadauku (V, 472)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
drakon -a (drakon, drakun) samostalnik moškega spola
1. (velika/strupena) žival, ki vzbuja strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: zver, pošast
1.1 v eshatoloških besedilih (večglava) leteča mitološka žival; SODOBNA USTREZNICA: zmaj
2. taka žival kot podoba hudiča ali zatiralca vernih
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
dremati -am nedov. dremati: jeſt ſim ſe potſtopil letukaj dremat nedol., inu spati ǀ Jeſt ſpim, inu dremam 1. ed., moj General Timotheus pak zhuje, inu vahta ǀ nedremash +2. ed., ampak de ſi mertu ǀ ta kateri drema 3. ed. nemore zhujti, inu ta kateri zhuje nedrema +3. ed. ǀ dremate 2. mn. pak, inu spite kakor de bi nebilij en teden spalij ǀ nej ſo saſpani, ne dremaio 3. mn., temuzh po nozhiſemkaj gredò ǀ cello nuzh na morij ste s'veliko vasho muio nenuznu ribe lovili, inu neste dremali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
drug -a zaim. drug: En drug im. ed. m cell dan ſturj godit, inu trobentat ǀ vidi de ta drugi im. ed. m dol. je mozhneshi ǀ ta drugi im. ed. m dol. nima nezh pokaſat ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj im. ed. m dol. na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ edn drugazhi, kakor ta drugi im. ed. m dol. eno beſsedo srezhe ǀ shlishi en druhi im. ed. m dol. Menih, tezhe gledat kaj letu pomeni ǀ inu per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga im. ed. ž ſverina njega nereſtargala ǀ Zhe letu moje shiulejne na semli nej drugu im. ed. s, ampak ena vſakadajna Vojska ǀ drugiga rod. ed. m Boga nej ſo ſposnali ǀ aku bote v'gnadi Boshij obene druge rod. ed. ž rizhij ſe nebotebali ǀ Angeli nej ſo drugiga rod. ed. s imena dali ǀ drugiga rod. ed. s nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ nej hotela shlishat od druſiga rod. ed. s shenina ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga rod. ed. s nedellate, ampak hishe sydate ǀ Nej ſo nezh drusiga rod. ed. s, ampak Correry Boshy ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu daj. ed. m v'potrebi napumozh priti ǀ edn timu drugimu daj. ed. m pomaga ǀ temu drugimi daj. ed. m je bil dall li dua centa ǀ nyh natura je ena tej drugi daj. ed. ž super ǀ kakor bote ta drugi tož. ed. m kerst gnade S. Duha prejeli ǀ ter kloshter ſò mogli sapuſtit, inu en drugij tož. ed. m dalezh ſiſijdat ǀ pod drugiga tož. ed. m ži. Firshta gresh prebivat ǀ en priatel tiga druſiga tož. ed. m ži. v' goſtie vabi ǀ kakor eden merselzo ali drugo tož. ed. ž bolesan ima ǀ lahku pobegnesh v'eno drugo tož. ed. ž deshelo, pod drugiga Firshta ǀ AEdiſius ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy v' drugo tož. ed. ž visho je jo vuzhil kupzhovati ǀ Mosh ſi naprej vſame s'ſvojo sheno, inu s'otrokam v'drugo tož. ed. ž deshelo rajshat ǀ ſe nemash vdrugo +tož. ed. ž lepoto salubiti ǀ drugu jutru tož. ed. s ta shegnana ſemla tu prekletu truplu vun vershe ǀ na drugu tož. ed. s nej miſlil dokler je shivil ǀ taku moli, de nadrugu +tož. ed. s nemisli ǀ Nej sadrugu +tož. ed. s, ampak sa ogin ta nerodovita terta ǀ Nei mogozhe tedaj po drugem mest. ed. m poti v' Nebeſſa priti ǀ Inu cilu je taku ſtuaril ta ſvejt, de obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi mest. ed. ž rejzhi, de te druge tož. mn. ž deſhele y napumozh prideio ǀ letu nemore v'drugi mest. ed. ž vishi ampak s'kusi grevingo, inu s. Sapuvid doſezhi ǀ hozhe she na tem drugem mest. ed. s ozheſſu oſlepeti ǀ sakaj pak G. Bug nej na enem drugim mest. ed. m hribu ſe prikaſoval ǀ zhe enimu v' enem vezh, inu obilnishi da v' drugim mest. ed. m pak okrati ǀ Mattere po drugim mest. ed. m ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe ǀ golobiza s'obenem drugim or. ed. m ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham ǀ on ſam s'tem drugim or. ed. m je oral ǀ eden pred tem drugim or. ed. m ſo k'martri tekli ǀ takrat eniga sa tem drugem or. ed. m poklizhe ǀ Inu od leſice ſam bral, de enkrat je bila s'to drugo or. ed. ž ſverino shla obyskat leva ǀ slatu v' mej drugo or. ed. ž rudo ǀ s'kruham, vinam, inu s'drugem or. ed. s shiuleniam oskerby ǀ trykrat ſandrugim +or. ed. s je bil Ceſſaria marzhal ǀ ta dua druga im. dv. m pak, katera ſe nejſta shonala ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga tož. dv. m Antferharja ǀ nezhaka kakor drugi im. mn. m krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ vſse te druge im. mn. ž nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge im. mn. ž ſkerby pozhivaio ǀ druga im. mn. s della ſiher v'dellaunik ſe dopernashaio ǀ premiſli kulikaj drugih rod. mn. ſenajde, kateri so tudi v'leta greh padli ǀ G: Bug ijm je bil dal deſet sapuvidi na tablah sapiſane, inu ſilnu veliku drugijh rod. mn. ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig rod. mn. gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh nam ſtury ǀ Bogu nemanka druſih rod. mn. shlushabnikou ǀ ſo isvoleni sa Oblastnike teh drusyh rod. mn. ludy ǀ ſtu druſig rod. mn. oſtudnih grehou ǀ Sakaj s'drugih rod. mn. ſe shpot dellate ǀ gredo tem drugim daj. mn. pomagat ǀ tem drugim daj. mn. pak obeniga lona ne bo dall ǀ Kateri jamo drugem daj. mn. Koppa ſam noter pade ǀ ſe varvam drugem daj. mn. hudu sturiti ǀ ſò k' Mashnikom tekli, de bi ym oblaſt dalli k'drugem daj. mn. ludem shiher ſe perdrushit ǀ aku nepovernesh tu dobru imè katiru ſi drugen daj. mn. odvſel skuſi tvoj kazhi jeſik ǀ nej sadosti de ti druge tož. mn. m Boguve nemolish ǀ vſe druge tož. mn. ž deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge tož. mn. ž deshele bejshala ǀ imamo vſe druga tož. mn. s oprovila naſtran puſtiti ǀ prezej ſo vſe druge tož. mn. ž/s opravila ſapustili ǀ dokler per teh drugih mest. mn. bolnikoh drugazhi vidimo ǀ karkuli per drugyh mest. mn. shenah je vidla ǀ uprasha po teh drugyh mest. mn. ſnanyh minuhu ǀ v' druſih vishah mest. mn. ga martraio ǀ kar vidi per druſih mest. mn. shenah lepiga ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi or. mn. moshmij snanje dellat ǀ noge mu sazhne lisat, inu pred temy drugimi or. mn. levamy ga branit ǀ En dan kir je s'drugimy or. mn. dellauzy en traunik koſſil ǀ Sa drugimi or. mn. shenami hodesh ǀ v'mej drugimi or. mn. rezhmy ste ſi bily smiſlili ǀ v' mej drugimi or. mn. Gospodizhnami ſe je ſvetila v' nashih deshelah ǀ vmej drugmi or. mn. rezhmy tudi letu je naſaj piſſal ǀ imaio vſe blagu sdrugimi +or. mn. resdelit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
drugač* -a -e pridevnik
ki se po lastnostih razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugačen
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
drugači1 (drugači, drigači) nepregibni pridevnik
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugačen
2. ki ni tak kot navadno, ampak spremenjen; SODOBNA USTREZNICA: drugačen
FREKVENCA: 23 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
drugi1 -ega posamostaljeno
I. k števniku
1. kdor/kar v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 po funkciji, moči za eno stopnjo nižji od najvišjega; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.2 v zvezah k drugemu / v drugo v zaporedju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
II. k zaimku
1. kdor ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 kar ni tisto, na kar se misli, iz česar se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drugo
2. navadno mn. kdor v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
2.1 kar v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drugo
3. v krščanstvu kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: drug
4. kar ni domače; SODOBNA USTREZNICA: tuje
5. v zvezi z eden/en izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
drugi2 -a -o zaimek
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 z nikalnico poudarja omejenost na določeno, navedeno
2. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
3. ki se po lastnostih razlikuje od določenega; SODOBNA USTREZNICA: drug, drugačen
3.1 v krščanstvu, v zvezi drugi človek kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: novi človek
4. ki ni domač; SODOBNA USTREZNICA: drug, tuj
5. v zvezi z eden/en ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje; SODOBNA USTREZNICA: drugi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: gledati z drugimi očmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
drugi3 -a -o vrstilni števnik
1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi
1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji
4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni
5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
drugočrojstvo -a (drugučrojstvu) samostalnik srednjega spola
začetek drugačnega, čistega življenja, ki je posledica izbrisa izvirnega greha pri krstu; SODOBNA USTREZNICA: prerojenje, ponovno (duhovno) rojstvo
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
družina -e samostalnik ženskega spola
1. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi
1.1 člani te skupnosti
1.2 stalno najeti moški in/ali ženske za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služinčad
2. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
2.1 člani take skupnosti
2.2 v zvezi dvorska družina skupina ljudi, ki opravljajo službo na dvoru, zlasti vojaško ali uradniško
3. zakonski par z vsaj enim otrokom; SODOBNA USTREZNICA: družina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
drz -a -o pridevnik
1. ki se do ljudi obnaša neprimerno, preveč izzivalno; SODOBNA USTREZNICA: predrzen
1.1 ki izraža, kaže tak odnos
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
edinorojeni1 -ega posamostaljeno
kdor je edini (otrok); SODOBNA USTREZNICA: edinorojeni
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
egiptov -a -o pridevnik
ki se nanaša na stari Egipt ali stare Egipčane; SODOBNA USTREZNICA: egiptovski, egipčanski
FREKVENCA: 37 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ej2 medmet
1. v zvezi z nagovorom izraža prijazen odnos, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: ej
2. navadno v zvezi ej, ej izraža zatrjevanje, podkrepitev resničnosti izjave; SODOBNA USTREZNICA: ej, ej
3. izraža zahtevo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no
4. izraža nestrinjanje, nasprotovanje; SODOBNA USTREZNICA: ej
FREKVENCA: 24 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
enkrat [enkrȁt] prislov
- enkrat
- nekdaj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
epikurarski -a -o pridevnik
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
epikuriš nepregibni pridevnik
ekspresivno ki izraža težnjo koga za telesnimi užitki in udobjem; SODOBNA USTREZNICA: epikurejski, uživaški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
erb -a m dedič: vſaki ſyn je hotel erb im. ed. biti ǀ ga nej ſò sa praviga erba tož. ed., ampak sa pankarta ſposnali ǀ sa erba tož. ed. ſvojga blaga hozheo MARIO Divizo puſtiti ǀ ony ſo pravi erbi im. mn. Nebeſhkiga krajleuſtva ǀ vashe blagu erby im. mn. ushivaio, inu na vas nespolnio ǀ de ſi lih njegovij erbij im. mn. ſò ſa letu vejdili ǀ Oh hudobna, tardouratna nehvaleshnoſt takorshnih erbou rod. mn. ǀ je bil teſtament ſturil, inu ſapovedal erbom daj. mn. ǀ v' vizah ſe toshjo zhes ſvoie erbe tož. mn., kateri pred ſmertio ſo ym oblubili de bodo puſtili sa nyh mashovati ← srvnem. erbe ‛dedič’; → herb
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
erb -a samostalnik moškega spola
1. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
2. premoženje, dobljeno po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dediščina
2.1 pridobivanje premoženja po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovanje
3. kar ob delitvi česa odpade na posameznika; SODOBNA USTREZNICA: dedni delež
4. navadno s prilastkom, v krščanstvu stanje večne sreče po smrti, ki so ga deležni tisti, ki so živeli po božjih zapovedih
FREKVENCA: 116 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
erbati -am dovršni in nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: naslediti
2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; SODOBNA USTREZNICA: prevzeti
2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest
3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti, zapuščati
FREKVENCA: 180 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
erperga -e samostalnik ženskega spola
1. navadno mn. prostor za prenočevanje, začasno bivanje popotnikov, tujcev; SODOBNA USTREZNICA: prenočišče, prebivališče
2. navadno mn. kraj, kjer kdo biva; SODOBNA USTREZNICA: bivališče
FREKVENCA: 63 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Evropa2 -e ž zemljepisno lastno ime Evropa: kakor nam samorio ſprizhat Scithia, Europa im. ed., Thracia, inu Achaia ǀ leta je Europa im. ed., kir karsheniki prebivaio ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe rod. ed. v' Turzhio beishish ǀ berem de Parmenio je bil ſturil na grob Alexandra tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ſareſat dua tall tigà ſvetà, namrezh Aſio, inu Europo tož. ed. ǀ je bil pod ſvojo oblaſt Aſio, inu europo tož. ed. s'kuſi oroshje perpravil ǀ po celli Europi mest. ed. druſiga ſe neshlishi ampaK bobny, pishale, inu trobente ǀ v' Europi mest. ed. tudi ſe najde veliku ſtaraverizou, katiri nevervaio v' S. Duhà Evrópa, celina
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Evzebius -a m osebno lastno ime Evzebij: S. Euſebius im. ed. pravi ǀ Tku ſamerkanu je puſtil Euſebius im. ed. Emiſſenus ǀ Kateriga huali Euſebius im. ed. Niſsenus ǀ pishe Euſebius im. ed. Emiſſenus ǀ Pishe Pater Joannes Euſebius im. ed. ǀ Euſebius im. ed., kateri taku tardu ſa Nebeſſa ſe je poſtil, de ſe je bil ſzeral, de druſiga nej bil, ampak ſama kuſt, inu Kosha ǀ Poglejte Euſebiuſa tož. ed., kateri stu, inu pedeſset funtou shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi 1. Sv. Evzébij (pribl. 283–371), škof 2. → Emisenus 3. Neki Evzébij iz Nise 4. Verjetno je mišljen Evzébij iz Cezarêje (260–341). 4. Verjetno je mišljen Evzébij iz Nikomédije (umrl 341).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
faliti -im dvovid. 1. motiti se, zmotiti se: On ſam nemore faliti nedol. v' ſvoj ſodbi ǀ rajshi s'Platonam hozhe falliti nedol., kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti ǀ kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit nedol. ǀ Falish 2. ed. mozhnu, aku letu miſlish ǀ fallish 2. ed. mozhnu, inu ſama ſebe sapellesh ǀ Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij nefalish +2. ed. ǀ grobu fali 3. ed., ta kateri ſe huali ǀ Mozhnu tedaj falj 3. ed., ta kateri meni ǀ kadar edn falj 3. ed., on s' ſvojo shtimo perskozhi ǀ Mozhuu falyta 3. ed.+, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli ǀ vy mozhnu falite 2. mn. ǀ Pater vy mozhnu fallite 2. mn. danas, zhe menite de ſe bodo poſtili ǀ nej falil del. ed. m s. Ambrosh, kadar je dial ǀ Eden je bil navuzhil v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero molit, de cilu ene beſsede nej fallil del. ed. m ǀ leta de bi nefalil +del. ed. m, sklene ǀ Nej ſo tudi falili del. mn. m tij kateri ſo djali de lubesan je en velik zupernik ǀ de bi ob taiſti uri nefalili +del. mn. m, inu s' vezhnem shpotam neoſtali ǀ nikar nesamirite meni, zhe porezhem, de v' letem ſte mozhnu falile del. mn. ž 2. biti narobe: kaj falli 3. ed. aku bom jeſt martran ǀ de ſi lih je ſilnu veliku greshnikou, inu greshniz, nezh nefali +3. ed. sakaj je taku vſmilen de ſlednimu greshniku, inu greshnizi da ſvojo cello miloſt ǀ nezh nefalj +3. ed., de ſi lih sdaj neshivish po boshi sapuvidi, ampak v' grehi ǀ Tedaj Eduvardus je bulshi kakor jeſt? nezh nefallj. +3. ed. Bo urra prishla, de obedua ſe bota kaſſala ǀ nezh nafali +3. ed. ← it. fallire ‛motiti se, zmotiti se, zgrešiti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
faraonov -a -o pridevnik
FREKVENCA: 142 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
fas cit. per fas & nefas pravično in nepravično: Eden per fas, & nefas v'kupaj blagu ſpraula (I/1, 18) ǀ drugiga nei miſlil, ampak li blagu per fas, & nefas vkup ſpraulat (I/1, 193) ← lat. per ‛s pomočjo, skozi’, fās ‛božje pravo, božja pravica’, &, kar stoji za let. et ‛in’, in nefās ‛nepravično dejanje, zločin’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
fatanje s opravljanje, čenčanje: per vashim delli druſiga ſe neshlishi, ampak fataine im. ed., klafaine, marmraine, inu preklinanie (V, 257) → fatati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
fehtati se -am se nedovršni glagol
1. kdo; s kom meriti se s kom v telesni dejavnosti, zlasti v borilnih veščinah, da se ugotovi, kdo je boljši
2. kdo; s kom udeleževati se spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ferahtan2 -a -o (ferahtan, farahtan) deležnik
1. ki je deležen zelo negativnega odnosa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevan, preziran
1.1 ki je deležen takega odnosa od koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramoten, zasramovan
1.2 ki se zaradi takega odnosa odklanja, ne priznava; SODOBNA USTREZNICA: zavračan
FREKVENCA: 91 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ferahtanje -a (ferahtanje, ferahtajne, ferahtajnje) samostalnik srednjega spola
1. zelo negativen odnos do koga/česa, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevanje, prezir
1.1 kogarod. kazanje takega odnosa do koga/česa z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotenje, zasramovanje
1.2 česa odklanjanje, nepriznavanje zaradi takega odnosa; SODOBNA USTREZNICA: zavračanje
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ferahtljiv -a -o (ferahtliv) pridevnik
ki se pojmuje za manjvrednega, ničvrednega; SODOBNA USTREZNICA: zaničevan, preziran
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
feratanje -a samostalnik srednjega spola
predaja ali izpostavitev koga nasprotniku, sovražniku s kršitvijo zaupanja; SODOBNA USTREZNICA: izdaja, izdajstvo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
feratarija -e ž izdajstvo: drugu nej, ampak farataria im. ed. ǀ nej faratarje rod. ed. de bi jo nesmislil ǀ Judesh pride h' Tebi is ſaurashtva, inu is faratarie rod. ed. ǀ tiga kir faratario tož. ed., inu punt sazhne, ga puſte squartat ǀ jeſt vaſho feratario tož. ed. v' ſerzi dershim ǀ fratario tož. ed. Iudesha Iskariota ǀ s' kuſi leto faratario or. ed. doſegil ǀ hozhem pred ozhy njegovih priatelou poſtavit njega faratarie tož. mn. → feratar
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
feratati -am dov. izdati: druſiga nemishlish, ampak njega ogolufat, inu faratat nedol. ǀ drugiga neshelij semuzh tebe sapelat, inu fratat nedol. ǀ vener ga farata 3. ed., inu Saurashnikom v' roke da ǀ vaſho bogo dusho farataio 3. mn., raunu kakor laban je bil faratal del. ed. m Iacoba ǀ ſilnu ſe je bal de bi njega kateri domazh nefratal +del. ed. m, inu vubil ǀ leta je feratala del. ed. ž Mosha, kakor Dalida Samſona ǀ s'nevoshlivosti ſo bilij nijh nedolshniga brata Iosepha faratali del. mn. m ← nem. verraten < srvnem. verrāten ‛izdati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ferderbati -am dovršni glagol
kdo; koga/kaj poškodovati koga/kaj tako, da propade ali postane neuporabno; SODOBNA USTREZNICA: uničiti, pokončati
FREKVENCA: 18 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
firbic -a m nespodobnost: letu neſturite is Firbiza rod. ed., ampak iz andohti (III, 25) ← avstr. nem. Fürwitz ‛radovednost’ < stvnem. firiwizzi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
firbic -a samostalnik moškega spola
ekspresivno želja vedeti/izvedeti stvari, ki se jih ne spodobi vedeti
FREKVENCA: 7 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
frančoži -ev (frančoži, francoži) množinski samostalnik moškega spola
nalezljiva spolna bolezen, ki jo povzroča bakterija spiroheta; SODOBNA USTREZNICA: sifilis
FREKVENCA: 10 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
fratati -am (fratati, feratati) dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, proti komu, koga, s prisl. določilom sredstva s kršitvijo zaupanja predati ali izpostaviti koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdati
2. kdo; kaj ne izkazati do česa odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdati
3. kdo; kaj razkriti kaj, kar bi moralo ostati zaupno, skrito; SODOBNA USTREZNICA: izdati
4. nedov., kaj; kogatož. delati kaj vidno, opazno; SODOBNA USTREZNICA: razkrivati
FREKVENCA: 162 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
frbežno prisl. predrzno, nesramno: Se najdeio greshniki, inu greshnize, kateri kakor kojnij resuſdani dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim nijh hudih shell, de nemaraio sa obeno neuarnost ǀ ſe nepreſtrashite, ampak ferbeshnu eno sapuvid, sa to drugo prelomite ǀ kadar bi letu premislili, bi taku ferbeshnu meni ſe nepregreshili ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu, v' skledo ſegne, ter frishnu jei primer.> Lety bogaboyezhi vednu letu premishluieio, inu s' ſtraham shivè; ty greshni pak na letu nikoli nespomnio prau is ſerza, de farbeshnishi v' grehah shivè → frbežen
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
frišen -šna prid. 1. svež, hladen: prezej en frishen im. ed. m ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ Dan, taiſti je popolnoma dober, kateri je iaſſen, doug, inu nej prevezh frishen im. ed. m, inu tudi prevezh gorak ǀ ta frishni im. ed. m dol. ſtudenz gorak rata ǀ is ene tarde Skale frishna im. ed. ž voda ſvera ǀ na ſred eniga frishniga rod. ed. m potoka ſtoji ǀ s'frishniga +rod. ed. m lejſà je ſvoje della dellal, de vſe kar je ſturil je puklaſtu ratalu ǀ mu imaio frishne rod. ed. ž vuode perneſti ǀ tezhe k'timu frishnimu daj. ed. m Studenizu ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni daj. ed. ž roſsi ǀ nam bo ſproſſila en frishin tož. ed. m desh, de nasho suho deshelo bo resfrishal ǀ Bug pokashe tei shalosni sheni en frishen tož. ed. m ſtudenz ǀ pokasal ta frishni tož. ed. m dol. ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno tož. ed. ž vodo ǀ ſvojo rano v' frishnim mest. ed. m ſtudenizu oprati ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni mest. ed. ž vodi ſo shiveli ǀ de bi njemu s' frishno or. ed. ž vodò hotel glavo smiti ǀ G: Bogu vaſhe pozhutike dokler ſo she frishni im. mn. m ǀ te frishne tož. mn. m studenze je v'krij preobernila 2. živ, poln življenja, živahen: sdaizi shiu, inu frishin im. ed. m gori skozî ǀ vſelej imà frishin im. ed. m, inu fliſſik biti k' duhounimu nuzu teh drugih ludy ǀ bo spet sdraua, inu frishna im. ed. ž gori vſtala ǀ kadar je ſamerkala, de katera je bila prevezh nepoſajena, inu frishna im. ed. ž, je taiſto sfarila, inu kregala, ter nej perpuſtila, de bi pejle druge pejſſmi ampak ſvete ǀ Ie bila ena lepa frishna im. ed. ž Dekilza, leta ſama od ſebe ſi naprej vſame pojti ven grad sa Mujshkro shlushit ǀ nej roshize taku frishne rod. ed. ž, inu piſſane, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ frishni im. mn. m, inu veſseli ostaneio ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi, frishni im. mn. m, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne im. mn. ž gartroshe ← srvnem. vrisch ‛svež’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ganiti -nem dov. premakniti: obedn ga nej mogal is mejſta ganiti nedol. ǀ my bomo leto ganili del. mn. m s' naſho proshno ganiti se premakniti se: Mocedonary nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti nedol. ǀ s'mejsta ganit nedol. ſe nemore ǀ Sapovejte timu hribu nej ſe is ſvojga mejſta dalezh gane 3. ed. ǀ on vener ſe is mejſta negane +3. ed. ǀ ſvejsde pak s' meiſta ſe neganeio +3. mn., ampak ſtonovite oſtaneio ǀ cello urro ſe nei ganil del. ed. m is meiſta → geniti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gartroža -e ž vrtnica: Ti ſi ta shlahtna gartrosha im. ed. pres bodezhiga ternja tiga greha ǀ Poëti od gartroshe rod. ed. pisheio ǀ Nasha vera je perglihana eni gartroſhi daj. ed. ǀ h' tej gartroshi daj. ed. v' Jerihi ſe je perglihala ǀ dershi eno gartrosho tož. ed. s bodezhem terniom obdano ǀ nej bilu drugiga noter ampak lepe frishne gartroshe im. mn. ǀ ven bodezh garm belih gartrosh rod. mn. je bila padla ǀ bodezhe ternje ſe bo v' lepe gartroshe tož. mn. preobernilu ǀ ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, laſsy v'kazhe, kry v'gartroshe tož. mn. ǀ na gartroshah mest. mn. S. Roshenkranza rad prebiva ← bav. nem. Gartenrose ‛vrtnica’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gavge (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127. [Iz katerega Trubarjevega dela je Pohlinov navedek, nismo mogli preveriti. Pregovor: Te male taty na galge obejſhajo, te velike ṡa miẛo posajajo, ima tudi Vorenc v slovarju na str. 14a . Podobna zapisa imata npr. Sebastijan Krelj: Brumne vesi, velike tati pak za mizo posadi (Plet.II., 762, vésiti), in Janez Svetokriški v Sacrum promptuarium, Pars II., Venetiis 1695, 9 in 10: Ah kulikukrat en velik tat ſapouej tiga maliga tatova obeſsit! ... satorai je dobru rejſs de gauge nej ſo sa te velike taty, ampak sa te maihine.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gavge gavg ž mn. vislice: gauge im. mn. nej ſo sa te velike taty, ampaK sa te maihine ǀ ſo ga bily ponozhi s' gauh rod. mn. vſeli ǀ grè k' gaugam daj. mn. ǀ gauge tož. mn. ſi je bil sashlushil ǀ poidi s' mano hozheua mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge +tož. mn. obeſsit ǀ sagleda na gaugah mest. mn. ſvojga priatela ǀ na gauhah mest. mn. viſſiti ← srvnem. galge ‛vislice’; → gavga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
glava -e ž glava: on je glava im. ed. mij ſmo glidij ǀ nevej kej mu glava im. ed. ſtoj ǀ oſlova glaua im. ed. sto kron je koshtala ǀ eno shelesno streho verhi njega glave rod. ed. ſo mogli dershati ǀ ſim enkrat bral od ene vuzhene glaue rod. ed. ǀ ſledniga od glàve rod. ed., do noge pogledala ǀ moshgane is'glave rod. ed., inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ suoje ozhij s'glave rod. ed. ſi sderejo ǀ S'en ſam gard pogled ſo uredni otrozy de bi ym ozhy s'glaue rod. ed. sderli ǀ ternievo krono mu sglave +rod. ed. sderejo ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat k'nashi glavi daj. ed. Christuſu Iesuſu priti ǀ Bukve prebera, inu glavo tož. ed. ſi lomi s'shtuderajnam ǀ tedaj sapovesh njega ob glauo tož. ed. djati ǀ Boleſan mu je v'glavo tož. ed. udarila ǀ Holophernusu je bila glovo tož. ed. odſekala ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi na glavi mest. ed. ǀ ſledni po suoj glavi mest. ed., inu pameti bode meni odgovoril ǀ 72. luken v'glavi mest. ed. imà ǀ vſe skuſi koſsilu mu v' glavy mest. ed. tizhy ǀ je taiſtiga s' shibo poglavi +mest. ed. udaril ǀ kranzel, s' rosh spleten, kateriga je naglavi +mest. ed. imel ǀ s'enem tardem kamenam pot glavo or. ed. ſo leshali ǀ En klabuk nemore duei glavi tož. dv. pokriti ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi tož. dv. pokril ǀ kapusne glave im. mn. ſe nej ſo maiale, kakor lete Gospoiske ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu rod. mn. zhipine ǀ ſtu glau rod. mn. zhloveskih ǀ vsdignite gori vaſhe glave tož. mn., inu gledajte oslova glava neumen človek: kaj bi li ſnal ta oſſloua glava im. ed. ǀ O ti oslova glava im. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gledati -am nedov. gledati, paziti: imate nar poprej gledat nedol., inu skerbeti, de vaſhe ledje bodo opaſsane ǀ prezej gredò gledat nedol., kaj sheli, inu proſsi ǀ po moy kamberzi gledam 1. ed. ǀ gledash 2. ed. de tuojo ſoſesko ne reshalish ǀ mladenizh gleda 3. ed. ta ſad ǀ na drugu negleda +3. ed. ampak de glavo ohrani ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga ſadu gledate 2. mn., tipate, pokushate ǀ negledate +2. mn., inu nemarate kaj s'enu tovarshtvu ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ druge ſodio, gledajo 3. mn., inu na nyh djania shpegaio ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio 3. mn. na grehe ſvoiga blishniga ǀ ozhy ſe perpogneio, inu gledaio 3. mn. kej tizhij ta shkodlivi tern ǀ na brumnoſt, inu zhednoſt negledaio +3. mn. ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj vel. 2. ed. na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize ǀ gledai vel. 2. ed. de nebosh v'greh padil ǀ na shpegaj inu negledaj +vel. 2. ed. na grehe teh drugih ǀ nikar negledei +vel. 2. ed. na dopadeine tiga greha ǀ gledaiva vel. 1. dv. de nebo kreh mej nama ǀ Gledajmo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli ǀ Gospoda, gledajte vel. 2. mn., inu premiſlite dobru kaj dellate ǀ sdaj pak gledaite vel. 2. mn., de nebote myr s' Bugam prelomili ǀ Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn. ǀ ti delauz, ti Gospodar, ti Gospodinà negledaite +2. mn. tulikajn na ta poſveitni lon ǀ fliſsik sim na dobizhik gledal del. ed. m ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau del. ed. m v' celizo te Svetnize ǀ Kadar pak otrok bi nagledal +del. ed. m v' ozhy tiga bolniga zhloveka, bi taiſtimu nezh neshkodlu ǀ predolgu ſi taisti prepovedani ſad gledala del. ed. ž ǀ ſo sa nijm v'Nebu gledali del. mn. m ǀ vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale del. mn. ž gledati se gledati se, ogledovati se: moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat nedol. ǀ kadar eden ſe gleda 3. ed. v'shpegli ſe vidi kakor je ſam na ſebi ǀ ure, inu ure ſe gledajo 3. mn., inu vſak las dobru premisijo ǀ ure, inu vre ſe v'shpegu gledaio 3. mn. ǀ moshje ſe dolgu negledaio +3. mn. u'shpegu ǀ per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu gledala del. ed. ž gledati skozi prste gledati skozi prste, biti popustljiv do napak: Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gmajn nepreg. prid. 1. navaden, nežlahten: Ta gmain im. ed. m folk pak pravi, de zhloveku ie taku ushaffanu ǀ vsimite vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain im. ed. m, ampak krajlevi ǀ nej proſſil eno kaplo gmain rod. ed. ž vode ǀ shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati, tj gmain im. mn. m ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ V' gmain mest. mn. ž hishah nemorem prebivat sa volo shentovaina 2. splošen: Nezhistost, lotrija, Neſramnost, inu preshushtvu, je taku gmain im. ed., Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ ta zhloveski ſpol od tiga gmain rod. ed. m potupa je bil ohrajnen ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain rod. ed. ž ſtrajfingo teh muh ǀ Ie rejs de ſi vidil ta gmajn tož. ed. m potup ǀ v' tem gmain mest. ed. potupu nei bil vtonil ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain or. ed. ž ſtrajfingo teh muh presež.> kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi, nar gmainshi im. ed. ž … Ta nar gmainshi im. ed. ž je ta ſmert, sakaj vſe kar je shiviga more vumrèti ← srvnem. gemeine ‛skupen, splošen, navaden’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gnil -a prid. gnil: leta shpisha je gnila im. ed. ž ratala inu zherviua ǀ Ah hudobne muhe! katire ſe li vſtanouè kir kaj gniliga rod. ed. s naideio ǀ n'en gnoi ſo ga bily vergli, kakor eno gnilo tož. ed. ž merho ǀ pod miſo najde enu gnilu tož. ed. s jabuku ǀ pod zukram je bil pelen, gnile im. mn. ž grushke, inu iabauka ǀ lete driveſſa sazhneio Suhe, inu gnile im. mn. ž/s prihaiat ǀ Povejte meni Nem. Nem., kadar bi vy imeli v' vashim pungradi eno hrushko, zheishno, ali iablano, katere driveſſa vshe 20. 30. inu 40. lejt bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive gnile tož. mn. ž hrushke, zheishne, inu iabouka
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gniloba -e ž gniloba: leta gniloba im. ed., inu ty zervi, kateri bodò moje truplu szerali, leti bodò meni enu zhaſtitishi truplu dali ǀ druſiga bi nenashla ampak zherue, inu gnilobo tož. ed. (IV, 416)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gobec -bca m gobec: Moja shena pravi uni mosh nej mogozhe de bi is rebra moshkiga ſtuarjena bila, ampak is paſſiga gobiza rod. ed., ſakaj druſiga nedela, ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe (V, 61)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gospodična -e ž gospodična: gnadliua Gospodizhna im. ed. Graffinia ſe bodo saperli v' laterno tiga ſvetiga Kloshtra ǀ Spumnite zartana Gospodizhina im. ed., de letu lepu belu, inu ardezhe truplu vam nej danu, de bi martranu, ampak zartlanu bilu ǀ Jeſt pak nad ſtonovitnoſtio Gospodizhne rod. ed. Claræ ſe ne zhudim ǀ nej bilu lepshi Gospodizhine rod. ed. ǀ leta shlahtni preimik ſpodobnu tej gnadlivi Gospodizhni daj. ed. oſtane ǀ je bil porozhil eno lepo shlahtno Gospodizhno tož. ed. Natalia imenovano ǀ imaio to ner lepshi paklensko Gospodizhno tož. ed. perpelat ǀ koku bi mogle Gospe, Gospodizhne tož. mn., Fraue, inu tudi Gospudy boſſy hodit ǀ on je vidil v' ſvoj mladoſti v' Rimi pleſſat Gospe, inu Gospodizhne tož. mn. ǀ v' mej drugimi Gospodizhnami or. mn. ſe je ſvetila v' nashih deshelah
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gosposka -e ž gosposka: kadar bi tebe tvoja Goſpoiska im. ed. Rabelnu zhes dalla ǀ vasha goſpojska im. ed. je s'vamy neuſmilena ǀ ta Vishishi Duhouna Gospoiska im. ed. ſo posnali ranziga Nem. Nem. saſtopnoſt ǀ Pisheo S. Euangeliſti di Iudouska Goſpoſta im. ed. … Sò ſvit dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili ǀ s'unej Rihtne goſpojske rod. ed., katera ima od boga oblaſt te kryvizhne vmorit ǀ inu okuli Gospojke rod. ed. ſvoj spodobni, inu pravizhni lon iskati ǀ nej na ſvejti huishi Gospoiske rod. ed. kakor je vasha ǀ Bug pak ga je sapuſtil, inu sapovedal Gospoiski daj. ed., de ga imà pregainat ǀ plazhai Gospojſki daj. ed. deſſetino ǀ prezej tezhe h'Gospojski daj. ed. taiſto pershono toshit ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni Gospoijski daj. ed. ǀ Aku imaio hudo Gospoisko tož. ed., druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio ǀ ſo ga shli pred Goſpoisko tož. ed. toshit ǀ sa suojo Goſpojsko tož. ed. ſo ijh sposnali, inu bugali Kongruenca z glagolom v množini v tretjem in četrtem zgledu temelji na pomenu in torej ne kaže na slovnično množino samostalnika; → gospoda.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
grešiti -im dvovid. 1.nedov. grešiti: kadar bi vidil s' ſvojmy ozhmy greshiti nedol. eniga Duhouniga ǀ My negremo molit, ampak shfazat, negremo ſe ſpovedat, ampak s' miſlio, inu s'sheljo greshit namen. ǀ takrat greshish 2. ed. zhes sapuvid te nature ǀ Zhlovek ſam od ſebe greshi 3. ed. ǀ Kadar ta zhlovik greshij 3. ed., harbet G: Bogu, oblizhe pak hudizhnu oberne ǀ kadar na milost Boshjo greshj 3. ed. ǀ Blo gar je tedaj taiſtimu, kateri ſna varvat ſvoje vſta, inu jeſik, de s' taiſtimi negreshi +3. ed. ǀ Bug yh neshtrajfa prezej kakor greshè 3. mn. ǀ sa volo lushta tiga meſsa je bil greshil del. ed. m ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam negreshil +del. mn. m ǀ hudizh me je omotil de ſim greshila del. ed. ž ǀ vaſs sagvisham de ne bote greshili del. mn. m ǀ ſte tudi vy grèshili del. mn. m ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe, de bi negreshili +del. mn. m ǀ ene shene ſe podstopio v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile del. mn. ž 2. dov. zgrešiti: Smo tedaj ta pravi pot grishili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
grešno prisl. grešno: vera vam bode malu pomagala, aku taku greshnu bote shivèli ǀ jest n'hozhem vezh, taku hudobnu, inu grèshnu shjveti ǀ ona je greshnn shivela primer.> my paK ſhe vſelej greshnishi shivimo ǀ ſe nepobulshate, inu nesgrevate, ampak she greshnishi shivite ǀ ſvojga hudiga lebna nej pobulshal, ampak she greshnishi je shivil presež.> Inu sdaj kir nergreshnishi ſim shivil, inu sapuvid Boshio pod nogami valal, morem pred Rihtni Stol Boshj pojti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gril -a m muren (?): tulikajn premorio muhe, komary, kobilize, inu grilli im. mn. ǀ slabij ſo kakor grilli im. mn., strashnij kakor saizij ǀ grily im. mn. ſo bily vſe konzhali ǀ v' taiſti desheli je bilu tulikajn kobiliz, inu grilu rod. mn., de vſe kar je bilu obſianiga, inu seleniga ſo bili konzhali ǀ nej ſò druſiga jeiſti imeli, ampak grile tož. mn. ǀ Poshle grille tož. mn. zhes Masovio, ter cello taisto deſhelo ſo bile konzhale ← nem. Grille ‛muren, ščurek’ ← lat. grillus, gryllus ‛muren’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
gristi -izem nedov. gristi: vejſt jo sazhne griſit nedol. ǀ kadar ga ſazhneio griſti nedol., eni ſi ſobe polomio, drugi vun pluvaio ǀ druſiga nedela, ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe 3. ed. ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio 3. mn. kazhe teh teshkih, inu skerbnih miſly ǀ shnable, inu jeſik ſi je griſil del. ed. m ǀ s'sobmij jesik ſi je grisla del. ed. ž ǀ zhervie te hude vejſti do vekoma ga bodo griſili del. mn. m ǀ moje truplu pak zhervy bi v'grobu grisli del. mn. m, inu tergali ǀ yh bodò grisile del. mn. ž kazhe, inu zhervij ǀ kadar bi lete shivali tega salubleniga zhloveka grisle del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
grmada -e ž grmada: namejſti te paklenske garmade rod. ed. ǀ ſapovej rihtnim hlapzom garmado tož. ed. perpravit ǀ inu de bi vſe borshte, inu gosde poſekali, vkupaj snoſili, inu eno garmodo tož. ed. sakurili ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa … resbelene garmade tož. mn. v'katereh ſo yh shgali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
grom -a m 1. grom: s'en uelik mirakel dershim de vſhe sdaunu, grum im. ed., tresk, blisk, ogin, tozha cello vaſho deſelo nej ſo Konzhali ǀ De bi tebe grum im. ed., ali tresk vbyl ǀ vaſs od tozhe, inu gruma rod. ed. reshil ǀ pod deshiam, pod tozho, pod grumam or. ed. 2. grom (kot kletvica): vſtih drugiga nema ampak sludi, hudizh, treskgrum +tož. ed., plent
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hebreiš2 prisl. hebrejsko: taiſti hrib je bil imenovan. Moria. Hebreish pak Maria (III, 138) ǀ nei ſo ſnali hebreish govorit, ampak Ajdousku (V, 609) ǀ S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish ǀ on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski ǀ dokler Svida pishe, de ludje ſo Setha sa Boshiga dershali, dokler on je bil ta pervi sazhel pò Aſebreish, ali Judousku piſſat (III, 488) Zapis Aſebreish je očitna tiskarska napaka; → hebreiš1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hiša -e ž hiša: obena hisha im. ed. cella nej bila oſtala ǀ ſam od hishe rod. ed. do hishe rod. ed. je shal ǀ kateri suojga blishniga s'palzo s'hiſhe rod. ed. ſtepe ǀ jo dobru oklofeta, ter ſe shishe +rod. ed. pobere ǀ Danaſs je letej hishi daj. ed. doshlu isvelizhajne ǀ ſatorai Bug njega hiſho tož. ed. s'blagam napolni ǀ Nej hotel v'hisho tož. ed. pojti ǀ je bil on ſvoje blagu predal, inu tulikain slata s'kusi oknu v'nijh hijſho tož. ed. vergel ǀ krajl David je bil sapovedal to skrinio Boshjo poſtavit v' hiso tož. ed. tiga mosha Obededom ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi mest. ed. ſpala ǀ v'hishi mest. ed. te bogabojezhe vduve ǀ je pred eno hisho or. ed. vidil leshati en ſilnu velik Kamenitvi ſteber ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe im. mn. teh ſakonskyh ǀ veliko otrouk veliku hish rod. mn., inu shivine, od katerih david govorj ǀ pſij nej ſo vezh hijsh rod. mn. vahtali ǀ nuzh ga saverne, de k' hisham daj. mn. nej mogal priti ǀ krajl s'ſuſebno dobruto ym je bil dal hishe tož. mn., inu nyve ǀ V' gmain hishah mest. mn. nemorem prebivat sa volo shentovaina lotrska hiša bordel: Letu mejstu nej obena loterska hisha im. ed., àmpak prebivalshe Boga Vſigamogozhiga ǀ Zhe pak pò ſili v' to lotersko hisho tož. ed. bosh sapovedal mene pelati ǀ Ima dvej nogi … s' eno nej grè v' Zerku, s' to drugo v' loterske hishe tož. mn. < slovan. *xy̋ša ← germ., prim. stvnem. hūs ‛hiša’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hoditi -im nedov. hoditi: Nej treba tebi hodit nedol. k'Aſtrologam, ali k'Prerokom ǀ ſe prezej v' naſhem ſerzi uname shelje po ſtopinah taiſte pershone hoditi nedol. ǀ Jeſt po goſtem hodim 1. ed. v' Zerku molit ǀ ſe je meni ſainalu, de hodem 1. ed. po plazi ǀ sa drugimi nehodim +1. ed. ǀ kodar hodish 2. ed., ali kir leshish vſe skuſi pred ozhmy imash oblizhe taiſte pershone ǀ Sa drugimi shenami hodesh 2. ed., inu shelish ǀ nej ſi uredna de po semli hodis 2. ed. ǀ kam hodi 3. ed. tvoj Syn po nozhi ǀ K'tebi v'vaſs nehodi +3. ed. s'dobro mislio ǀ lahku po zerkvah kodi 3. ed., lahku moli ǀ boſy, inu polnagi po simi hodimo 1. mn. ǀ kokar en drugi Iodosh Ishkariot okuli hodite 2. mn. ǀ k'pridigi ne hodio 3. mn. ǀ piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris sa katero hodyo 3. mn. ǀ nehodio +3. mn. Pridige poshlushat ǀ Maria Diviza ſe perkashe, inu pravi: hodi vel. 2. ed. samanò jest hozhem tebi poKsat tuojo ſestrizhno ǀ Spovednik y pravio nehodi +vel. 2. ed. bosh padla ǀ nehodimi +2. ed.+ vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava biti ǀ Hodita vel. 2. dv. sa mano, ter nebota vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ hodite vel. 2. mn. ſamkaj molit ta S. Roshenkranz, ter rezite k' MARII ǀ nehodite +vel. 2. mn. od matere, tishiteſe matere, inu per ny oſtanite doma ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio hodil del. ed. m, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ po cellem ſvejtu je hodel del. ed. m noter do noviga Svejta ǀ Actæon firbizhnu je hodu del. ed. m shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Taisto semlo, po kateri je hodilſhe del. ed. m+ danaſhni dan Rumarij s'jesikam taisto lishejo ǀ ti ſi sa fantamy hodila del. ed. ž ǀ teshku bo hodilu del. ed. s letu raitingo unkaj ſpelati ǀ ſo po Boshyh potoh hodili del. mn. m ǀ de bi ludje po njemu nehodili +del. mn. m ǀ sgublene ouzhize bodo hodile del. mn. ž sa tem pravim Paſterjom ǀ de bi vashe kupzhije ſrezhnu hodile del. mn. ž ǀ tamkaj bliſi pishata ſo hodile del. mn. ž hudo hoditi škodovati: Pater jest n'hozhem poukro odnaſhat do moje puſledne ure, sakaj jest ozhitnu ſposnam s'tiga, kar ſte vy pravil, de bi hudu ſa mojo dusho hodilu del. ed. s ǀ zhe vy pak ſte shleht, taku bo vam enkrat hudu hodilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Honorius -a m osebno lastno ime Honorij: Honorius im. ed. Abbas pravi de Sam Bug je vabil Angele vſhivat te troste Nebeshke ǀ Vy bote vſy rekli, de Ceſſar Honorius im. ed., nej bil li otrozhi ampak en velik norz ǀ v' prizho Ceſſarja Honoriuſa rod. ed. 1. Morda je mišljen → Honoratus. 2. Verjetno je mišljen Flávij Honórij, lat. Flavius Honōrius, zahodnorimski cesar (395–423).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hrovaško [hrovȃško] prislov
hrvaško
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hruška -e ž 1. drevo hruška: de ena Hrushka im. ed. rodj zheshne, inu orehe ǀ kadar bi vy imeli v' vashim pungradi eno hrushko tož. ed., zheishno, ali iablano 2. sad hruška: n'hozheo eno hrushko tož. ed. s' en diamant dati ǀ zhaka de bi hrushke im. mn. raſle ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke im. mn. ǀ taushent hrushk rod. mn. bi ſi mogli kupit ǀ 40. lejt bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive gnile hrushke tož. mn., zheishne, inu iabouka Zapis grushke je hiperkorekten in temelji na podobnosti glasu h s kraškim γ < g.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hud -a prid. slab, hud: velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič: enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hudoben -bna prid. hudoben: Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben im. ed. m kakor en peſſ ǀ Abel je nedolshin, Cain je hudobin im. ed. m ǀ ta hudobni im. ed. m dol. Herodesh, je bil sturil svesat S. Petra ǀ Kakor je skuſila una hudobna im. ed. ž shena ǀ Ah hudobnu im. ed. s takorshnu ſerze ǀ pishe S. Mattheush od eniga hudobniga rod. ed. m, inu maluvredniga hlapza ǀ Zhe ſi pregreshil is tvoje hudobne rod. ed. ž ſamovolnoſti ǀ sa volo njega hudobniga rod. ed. s, inu hreshniga shulejnia ǀ taku ſe tudi sgodj temu hudobnimu daj. ed. m ǀ je imel en taku hodoben tož. ed. m jeſik ǀ nehajte ſe tulikain jesiti zhes tiga hudobniga tož. ed. m ži. Caina ǀ eno taku hudobno tož. ed. ž, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ en takorshen zhlovek enu greshnu hudobnu tož. ed. s ſerze imà ǀ s' ſvojm hudobnim or. ed. m ieſikom ǀ s' ſvojo hudobno or. ed. ž sheno Xantippio ǀ Tista dua hudobna im. dv. m stariza … ſama sta poſsuta bilà ǀ ti hudobni im. mn. m bratje nej ſo to veliko lubesen Iosephavo hoteli sposnati ǀ vuzhite ſe vij hudobnij im. mn. m s'shkodo teh drugih nehati ǀ Ah hudobne im. mn. ž muhe ǀ ſe najde tulikain hudobnih rod. mn. ludy ǀ je bilu veliku hodobnyh rod. mn. terdouratnyh Ajdjou perteklu ǀ bom rekal tem hudobnem daj. mn. greshnikom ǀ Tem hudobnim daj. mn. letu kar nej obeden greh ſe ym je sdelu de je ena velika pregreha ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne tož. mn. m Iude ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne tož. mn. m, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy ǀ nejſte dershali s'unimij hudobnimi or. mn. primer.> Zhe hudobnishi im. ed. m je ta zhlovik, hushi ſodi, inu govory ad teh drugih ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga rod. ed. m mogal naiti ǀ ony ſe nepobulshaio ampak ſhe hudobniſhi im. mn. m rataio ǀ nej bilu na semli hudobnishih rod. mn. ludy kakor ſo bili Egyptiery presež.> Gdu ie bil Faraon? ta nar hudobnishi im. ed. m zhloviK tiga ſvejta ǀ tiga nerhudobnishiga tož. ed. m ži., inu greshniſhiga zhloveka ſo neuſmilenu martrali ǀ Vy pak nar hudobnishi im. mn. m ſte v'Prasnik bily ǀ v' rokah ſvojh ner hudobnishi rod. mn. ſaurashnikou
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
hudobnost -i ž hudobija, hudobnost: Svejt vſhe vumera, inu naſha hudobnoſt im. ed. she veKhsi prihaja ǀ nej nehal od ſvoie hudobnoſti rod. ed. ǀ S. Chryſoſtomus ſerditu saupye zhes hudobnost tož. ed. tiga hlapza ǀ skuſi loterio h' pokuri, skuſi hodobnoſt tož. ed. h' zhednoſti ǀ ſtonoviten oſtane v'ſvoj hudobnoſti mest. ed. ǀ vener je bil ſvojo mero napolnil, inu s' ſvojo hudobnoſtio or. ed. prevagal poterpeshlivoſt Boshjo ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti rod. mn. (?) pravi S. Jacob ǀ mej drugimi njegovimi hudobnoſti or. mn. je leto imel, de nej ſnal druſiga govorit, ampak hude greshne beſſede, shentovati Boga, Nebeſſa, inu Svetnike
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
igrati -am nedov. igrati (družabno ali hazardno igro): ta Ceſſar je rad jegral del. ed. m jegro Skako imenovano, inu je taku dobru ſnal jegrat nedol., de nikuli obedn nej mogal njemu udobit ǀ Potle je sazhel igrati nedol., ali pak pleſati ǀ Pojmo igrat namen., quartat de zhaſs inu dan pretezhe ǀ ta Ceſſar je rad jegral del. ed. m jegro Skako imenovano ǀ vy pak cel dan quartate, jgrate 2. mn., pianzhuate ǀ poklizhe tiga Grofa de bi shnim jegral del. ed. m ǀ nei ſim sa dobizhik volo iegral del. ed. m, ampak s' en kratek zhaſſ ǀ on je pyanzhoval, jagral del. ed. m loterjo tribal ǀ bres konza ſim pyanzhoval, lebal, igral del. ed. m, plesal igrati se igrati se: bi sazhel ſe jagrat nedol. s' enem pſſam ǀ s'levomi ſe sazhno ijgrati nedol. ǀ Medved je lete nature, de s'zhlovekam ſe rad jegra 3. ed., objema, inu sa vadle mejzhe ǀ ſamerka de Iſmael ſe iegra 3. ed. s'Isalkam ǀ Sakaj tedaj ſe igrate 2. mn. s'iskramij ǀ ſe perseſhe de ym nebò nezh ſturil, temuzh de ſe bò shnimi jegral del. ed. m ǀ s' leto ſe je iegral del. ed. m kakor en otrok ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala del. ed. ž, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala ǀ s'taistim ſe je iegrala del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
imenovati -ujem/-am dvovid. imenovati: Vij ſte ſe nevuzhili, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz, shivali, inu s'ſelishzhe, dreuie inu ſad imenovati nedol. ǀ kakor ti Grekish Vuzheniki ſò ga bily sazheli imenouati nedol., namrezh Mocrocoſmos ǀ nash odreshenik Chriſtus Iesus Herodesha nej hotu imenuat nedol. Krajla, ali zhloveka, temuzh mu pravi liſiza ǀ yh imenuie 3. ed. norze ǀ leto Boshio arznio imenova 3. ed. S. Ignatius Marternik ǀ S. piſmu yh imenva 3. ed. otroke hudizhave ǀ kateru meiſtu my imenujemo 1. mn. Viza ǀ moje ime je Chriſtian, drugi pak mene imenujeio 3. mn. Juri ǀ S. Euangeliſti Chriſtusha imenuaio: 3. mn. Magiſter ǀ en pot imenujejo 3. mn. pot te nedolshnosti ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai, inu shentvai Njegovu Ime, inu mene uſako minuto imenovai vel. 2. ed., de ſmano bosh v' pakli do vekoma Boga preklinal ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne imenoval del. ed. m ǀ katero proprei Chriſtus je imenual del. ed. m leno pſizo ǀ v' ſvoijh lyſtoh 219 kratga je imenoual del. ed. m ǀ tiga bosh imenovala del. ed. ž, Jeſus ǀ en Kloshter ſiſidali, inu Alleluja imenovali del. mn. m imenovati se nedov. imenovati se: Rim ſe imenuje 3. ed. od Romula Alexandria od Alexandria ǀ danaſs ſe imenuje 3. ed. en dober Pastir
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
imeti imam nedov. 1. imeti: vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati: kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči: ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti: Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen: Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
iz predl. I. z rod. 1. iz: ony Samy ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ moshgane is'glave, inu is kostij mousik ſe ym zjdy ǀ je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ is'priatela, bò vaſs nepriatel ratal ǀ Vni Capitan js Capharnaua ǀ s'nizheſar vaſs je po ſvoy podobi ſtuaril ǀ kadar ta grosd je mehak, inu ſladak, de s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti 2. z, tj. od zgoraj navzdol: Crucifix kateri je bil na bari ſname rokè is krisha 3. zaradi: letu neſturite is Firbiza, ampak iz andohti ǀ zhe is' ſlabuſti, ali s'kuſhnave v' greh padete II. z or. z: ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh ſaurashnikou ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ Ie bil lascaris eniga Grofa is imenam Peter vbyl ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam ǀ s'suojm lepem duhom je bila pregnala ſmrad, iskaterom pershone je bila Eua uſmradila → z2, → z1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
izceran -a prid. oslabljen, izžet, izmučen: ionas od te velike ribe balene nej bil ſzeran im. ed. m, de se ſi lih try dni je v' nje trebuhu leshal ǀ bolniku arznie nezh nepomagaio, ampak de she boleſan hujshi prihaia, de mokruta, inu urozhina naterlih je iszerana im. ed. ž videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga tož. ed. m ži. Paphnutiusa, tiga madliga Pachomiusa ǀ Ste taku s' poſtam szerani im. mn. m de vaſſ nej druſiga, kakor kuſt, inu kosa → izcerati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
izcerati -am dov. oslabiti, uničiti, požreti: deteze s' ſobmy je tergala, inu posherala, ali vender ga nej mogla ſzerat nedol., ſakaj kir ie en koſs odgriſnla, ie prezei ſupet tu meſsu ſraslu ǀ ga nej ſmela ſadushiti, ali s'zerat nedol. ǀ Ti ſi bil kakor ta ſvejzha, katera drugim ſvejti, ali ſama ſebe szera 3. ed. ǀ vrozhina je taku mozhnu duh ſzerala del. ed. ž, de ſamu meſſu je ratala ǀ ſtrupena kuga, katera cilu koſti v' zhloveku je szerala del. ed. ž ǀ nyh truplu zhervy ſo szerali del. mn. m, dushe pak hudizhi v'pakli martraio izcerati se oslabeti, izrabiti se, izmučiti se: Sonze, kateru vſe skuſi tezhe, inu vener nihdar ſe neſzira +3. ed., ali vtrudi ǀ So kakor pile, katere shlatu pilio, one ſe szeraio 3. mn., slatu pak zhiſtishi rata ǀ taku tardu ſa Nebeſſa ſe je poſtil, de ſe je bil ſzeral del. ed. m, de druſiga nej bil, ampak ſama kuſt, inu Kosha ǀ ſe nenaide rezhj na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala, inu ſe neszerala +del. ed. ž ǀ Maria Egiptiaca, katera ſe je bila takuszerala +del. ed. ž, inu na ſonzi opekla, de nej bila vezh zhloveskimu truplu, temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ sheleſſu nej taku tardu, de bi s' zhaſſam ſe neszeralu +del. ed. s → cerati1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
izčistiti -im dov. očistiti: shelim moje madeshe szhiſtit nedol. ǀ kakor en dober Vertner, kateri hozhe szhiſtiti nedol. od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ G. Bug nej mogal drugazhi shziſtit nedol. ta ſvejt, ampak s'tem gmain potupom ǀ resgreje kar je smersliga, inu szhisti 3. ed. kar je umadesheniga ǀ poſt ſzhiſti 3. ed. nasho pamet ǀ dokler nebosh szhiſtil del. ed. m tvoje Krajleſtvu od shentovaina ǀ dokler nebote szhiſtili del. mn. m vashe ſerze od grehou izčistiti se očistiti se: imamo poprei od grehou ſe szhiſtit nedol. ǀ Shelesu kakor ſariovj lahku ſe shzhiſti 3. ed. ǀ dokler ſe neshzhiſti +3. ed. v' vizah od vſyh ſvojh madeshu ǀ dushe ſo sadershane, dokler ſe szhiſtio 3. mn. od ſvoih grehou ǀ na tem ſvejtu ſe s' zhiſtio 3. mn. od vſyh teh ner manshi grehou ǀ dokler ſe nebosh popolnoma shzishtil del. ed. m ǀ od katerih na semli skuſi pokuro ſe nej szhiſtila del. ed. ž ǀ sadoſti ſe nej ſò szhiſtile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
izdajati -am/-em nedov. izdajati: ſe sazhne hudizhu sdajat nedol. ǀ variteſe tedaj vy ſtarishi vashe otroke hudizhu sdaiat nedol. ǀ ſmert mu shelish, hudizhu ga sdaiash 2. ed. ǀ ti mati tvoje otroke, tvoje posle is iese hudizhu isdajesh 2. ed. ǀ uashe otroke uſeſkuſi hudizhu ysdaiete 2. mn. ǀ s'hudizham, inu s'ſludiam sdajejo 3. mn. ſvojga blishniga ǀ nej ſi nas timu hudimu sdajala del. ed. ž, ampak Bogu ſi nas perporozala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
izveličanje -a s zveličanje: v' maihinih rezheih ſtoy nàshe isvelizhaine im. ed. ǀ oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine im. ed. ſtoy nikuli nespumnish ǀ Danaſs je letej hishi doshlu isvelizhajne im. ed. ǀ v'tem ſtoy nashe Isvelizhejne im. ed. ǀ je lubu tebi Isvelizhenie im. ed. tuoje dushe ǀ S. Auguſtinus je djal, de isvelizaine im. ed. tiga zhloveka ſtoy v' tem dè popolnoma imà karkuli shelj ǀ S. Rèshne Rane katere ſizer ſo imele biti nashe isvelizheinie im. ed. bodo vpyle mashzuvaine ǀ poſt je isvelizajne im. ed. teh dush ǀ v' tem kir eni Isvelizainje im. ed. menjo, de ſe najde ǀ je bil urshoh, inu sazhetik njega Isvelizhajna rod. ed. ǀ na semli nemorimo isvelizheina rod. ed. doſezhi ǀ veliku greshnih dush ſo na pot tiga isvelizhaina rod. ed. perpravili ǀ sa volo nashiga Isvelizhejna rod. ed. je na stebru S. Chrisha vmerl ǀ bosh ſplavala na brejh tega Isvelizhajnia rod. ed. ǀ nej ſò hoteli poshlushat govorit ad isvelizeina rod. ed. te dushe ǀ s'Bugam govorit od isvelizeinia rod. ed. nashe dushe ǀ greshne je na pravi poot tiga isvelizajna rod. ed. perpraulal ǀ kaj je njemu k' isvelizheinu daj. ed. pomagalu ǀ kateri ſtan tej dushi k' isvelizhajnu daj. ed. je ner ble pernareden ǀ h' iſvelizhejnu daj. ed. vashe boge dushe ǀ tu S: mejstu kateru bi imelu biti nam k'nuzu, inu isvelizeinu daj. ed. ǀ ſo fliſnu kupzhovali, njegovim ſvetem navukom pokorni bily, ſapuvidi Boshje dershali, Svete Sacramente k'isvelizhainu daj. ed. ſvoje dushe obernili ǀ k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu daj. ed. tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes ǀ nej ſi nikuli obeniga k' isvelizhaini daj. ed., ampak v' grehe perpravila ǀ Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu daj. ed. ǀ Sabſtoin je tedaj na semli isvelizhaine tož. ed. yskati ǀ ſpumnite na isvelizheine tož. ed. vashe vboge dushe ǀ Shelite Isvelizhajne tož. ed. Nebeshku ǀ na nashe Isvelizhejne tož. ed. posabimo ǀ sa isvelizhenie tož. ed. nashih grèshnih dush ǀ nihdar nej miſlil na G. Boga, inu Isvelizeinie tož. ed. ſvoie dushe ǀ bo nuznu sa isvelizaine tož. ed. vaſhih dush ǀ bi ozhy nyh premiſhluajna obernili na Isvelizheinie tož. ed. ǀ sa Isvelizhejnie tož. ed. naſhijh duſh ǀ shelj Iſvelizainje tož. ed. doſezhi ǀ nimamo yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje tož. ed. ǀ sa isvelizhenje tož. ed. vashe boge dushe ǀ de bi vashe isvelizkeine tož. ed. hoteli v' semelske lushte, inu v' troshte poſtavit ǀ ludje ſo zviblali na njegovim isvelizhajnu mest. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
izveličar -ja m zveličar: ſam naſh Isvelizher im. ed. pravi ǀ druſiga Imena mu nej ſo bily dali ampak: Jeſus, Iſvelizher im. ed. ǀ isvolena sa mater Isvelizheria rod. ed. tiga ſvèta ǀ sa lubesan Boga tvoiga ſtuarnika, inu Iſvelizherja rod. ed. n'hozhes myru ſturiti ǀ greshnik bres Jſuelizharia rod. ed. ǀ ſad nashiga Iſvelizharia rod. ed. ǀ pruti temu lubesnivimu Isvelizherju daj. ed. ǀ shlushite G. Bogu Vaſhimu Stuarniku, inu Isvelizheriu daj. ed. ǀ bosh vezh shtimal, inu lubil ta golufni svejt, kakor pak tuojga suestiga, Isvelizharja tož. ed. Christuſa Iesuſa ǀ bo snoſila Meſsia, inu Isvelizharia tož. ed. tiga ſvejtà ǀ poterplejne s' tvojm Isvelizheriam or. ed. nimash
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
jabolko -a s jabolko: letu okroglu iabauku im. ed. je leta ſveit ǀ s' enem koſſizam tiga prepovedaniga jabouka rod. ed. ǀ veni roki je imel enu iabauku tož. ed., v' tei drugi en nosh ǀ pod miſo najde enu gnilu jabuku tož. ed. ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka im. mn., v'drugi zukrene grushke ǀ ſo kakor iabuka im. mn. Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa ǀ 40. lejt bi nikuli dobriga ſadu nebile pernesle, ampak zhervive gnile hrushke, zheishne, inu iabouka tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
jamranje s jamranje, tarnanje: druſiga neshlishite, ampak od kupzhie, od draginie, nadauku, kreh, preperaine, marmraine, opraulaine, toshbe, fable, klafaine, inu iamraine tož. ed. (V, 472) → jamrati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
jẹ̑dka, f. 1) die Esserin, Z.; — die Kostgängerin, Cig.; — 2) starker Appetit, C.; šalivo: nima jetike, ampak jedko ima (= rad jé), jvzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Jernej -a m osebno lastno ime Jernej: S. Jerni im. ed. je bil Syn eniga krajla ǀ S: Ierni im. ed. grè v'Armenio ǀ De bi edn ſe puſtil shiu pezhi kakor S. Lorenz; shiu odreiti, kakor S. Ierni im. ed. ǀ S. Jernei im. ed. nej hotel neſvejſt, ampak ſvejſt biti ǀ po exempelnu S. Jerneja rod. ed. ǀ dalej bom od koshe S. Jerneia rod. ed. danaſs govuril ǀ Poterpeshlivoſt S. Jernea rod. ed. ǀ S. Jerneju daj. ed. pak kosho ſo bily slekli ǀ Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja tož. ed. Apoſtela, je bil sapovedal shiviga odrejti ta hudobni krajl Aſtyages ǀ S. Jerneia tož. ed. shiviga ſo bily oderli ǀ Tankaj vidim Ierneja tož. ed. de shivu ſe pusti odrejti Sv. Jêrnej, lat. V Bartholomaeus, apostol (SP Mt 10,3)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
jesti jem nedov. jesti: di y nimaio dati ni jeiſti nedol., ni pyti ǀ nemorem jejsti nedol., nemorem spati ǀ nej mogal ni jejſti nedol., ni ſpati ǀ de li imajo dobru pyti, inu jeisti nedol. ǀ skuſi mirakel je bil taiſtom dal ieiſti nedol. ǀ on da apetit dobru pijti, inu jeſti nedol. ǀ Bug prepovedal vinu pyti, grosdie jèsti nedol. ǀ eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti nedol. ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou, na eno Sabboto Kruh jejsti namen. ǀ kadarkuli jeish 2. ed., ali pijesh ǀ v'Postu taku dobru meſsu jejsh 2. ed., kakor o Pustu ǀ de ſi lih jei 3. ed., vener ſe nemore naſitit ǀ Kmet jej 3. ed. kruh, inu pye vinu, katiru s' ſvojo roko ſi perdella ǀ dobru pye, inu jeij 3. ed. ǀ Ti bolni, inu cilu slabi ludje shiher meſſu jedò 3. mn. ǀ poſt je ſazhetik nebeskiga lebna, inu gliha teh Angelou, katiri nikuli nejedò +3. mn. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei vel. 2. ed., inu molzhi ǀ Jeſt vam bom poshilal pishata, inu taiſte jeite vel. 2. mn. ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil del. ed. m ǀ bi bil rad ſhelod jeidil del. ed. m ǀ nihdar nej gorkiga iejdil del. ed. m ǀ taiſte je kuhal, inu jedel del. ed. m ǀ kateribo ta S. kruh jejdil del. ed. m ǀ v' poſti je meſſu jeidila del. ed. ž ǀ sheina bo vſe s'kuſi jedila del. ed. ž, inu pijla ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla del. ed. ž, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ druſiga nebò jeidla del. ed. ž ampak semlo ǀ nej druſiga jeila del. ed. ž ampak srovu koreine ǀ ukupaj per eni misi sta jedla del. dv. m ǀ s'ene ſklede ſta jedila del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla del. dv. m ǀ samu sozhivie, inu sele ſo jeidili del. mn. m ǀ de bi tudi ribe jeidli del. mn. m ǀ tard kruch ſo jedli del. mn. m ǀ nej ſo ſi rokè vmili, kadar ſo kruch jèdilij del. mn. m ǀ eno slatko spisho ſo jejdili del. mn. m ǀ malu bodo spali, inu jejdilij del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile del. mn. ž ǀ matere ſo ſvoie otroke jedjle del. mn. ž ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat, de bodo raven Matere kokushi jeidle del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
jezičen -čna prid. jezikav: aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua Mati, ampak ſama, doKler ſi taku jesizhna im. ed. ž, samavolna, malupridna, inu malu brumna ǀ eno taku hudobno, jeſizhno tož. ed. ž, tagatno, inu ſtrupeno sheno je prenashal ǀ zhe vſamem eno jeſizno tož. ed. ž, ſama bo hotela govorit, inu me bò oglushila ǀ nebodite jeſizhni im. mn. m kakor laſtauze, de bi Goſpodarja, Goſpodinio opraulali ǀ meni ſe sdi, de ner vezh ieſizhnih rod. mn. opraulauzou ſe najde po beſſedah tiga Pſalmiſta ǀ imamo shene taku hude, nevolne, offertne, inu ieſizhne tož. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Jezus -a m osebno lastno ime Jezus: Jesus im. ed. je gartroshe tergal, kranzelne pletel ǀ je enkrat Ieſus im. ed. S. Catharini Senenski dial ǀ Christus Iesus im. ed. ſe S. Gertrudi perkashe ǀ JESVS im. ed. pak oſtru k' njemu je djal ǀ obena druga rejzh y nej naprej prishla, ampak Chriſtus Jeſus im. ed. ǀ Ieſes. im. ed. Kir samerkaite de tu ſvetu Ime imà pet buchſtobou ǀ ſte molili, zhaſtili, inu hualili Svetu Reshnu TELV Odreshenika nashiga Chriſtuſa Jesusa rod. ed. ǀ lozhen biti od teh lubih Svetnikou, od Marie Divize, od Christuſa Ieſuſa rod. ed. ǀ martra inu ſmert Chriſtuſa Jeſuſa rod. ed. ſe ſpomina per S. Mashi ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa rod. ed. ǀ De Mashniki ſò Nameſtniki Synu Boshjga Chriſtuſa JESVSA rod. ed. obeden nima zviblat ǀ je bil lete Boshje Pashete na meſtu Chriſtusa Jeſusa rod. ed. vumoril ǀ koku ſe je godilu Synu Boshimu Chriſtuſu Jesusu daj. ed. ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo Odresheniku Chriſtuſu JESUSU daj. ed. ǀ s' dellam je mogal ſashlushiti ſhivejne ſebi, Jeſuſu daj. ed., inu Marij Divizi ǀ Je en Capitan k'Jeſuſu daj. ed. ſtopil ǀ tezhe k'Iesuſu daj. ed., inu ga proſsi sa leto gnado ǀ karsheniki ſo taku nehvaleshni Chriſtuſu JESUſU daj. ed. ǀ Nashimu zartanimu JESVSV daj. ed. uſe drugazhi ſe je sgodilu ǀ ſo ieſuſu daj. ed. kadillu offrali ǀ de bi ti tuoje krajlevſtvu ſapuſtila, inu v' Ieruſalem prishla Ieſuſu daj. ed. offruvati ǀ Vy yſzhete Jesusa tož. ed. Nazarenskiga tiga krishaniga ǀ Spomnite na Chriſtusa JESUSA tož. ed. ǀ na drugu nej miſlil dokler je shivil kakor na ſvoiga lubiga Ieſuſa tož. ed. ǀ Jeſuſa tož. ed. shalio ǀ Goſpud pomeni nashiga Goſpuda Chriſtuſha Jesuſa tož. ed. ǀ Chriſtuſa JESUSA tož. ed. ſo pregainali ǀ ta dua Turna pomenio JESVSA tož. ed., inu MARIO ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu mest. ed. ǀ prebivio v' Chriſtuſu Jeſuſu mest. ed. ǀ O dusha moja! imi ti vſaj poterplejne s' JESVSAM or. ed. ǀ sa ſvojm sheninom Iacobom Chriſtusham Iesuſam or. ed. Jézus Krístus, lat. V Iesus Christus, gr. Ἰησοῦς Χριστός (med 7 in 2 pr. Kr.–med 29 in 33 po Kr.)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Joana -e ž osebno lastno ime Jana, Ivana: Joanna im. ed. Mati S. Franciſca ga nej mogla v' hishi poroditi, ampak je mogla veno shtalo pojti ǀ Na mejſti Ame je ſtregil en Angel Joanni daj. ed. Vrbevetani, kateri je umerla Mati, inu Ozha, Angel je Joanno tož. ed. peſtoval, ſibal, inu pital ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius Ariamno, Pophlagonius Zoelo, Philippus Joanno tož. ed. kateri sa volo ſvojh Neveſt ſo bily krajli, inu Ceſſary ratali 1. Ivána z vzdevkom Pika (12.–13. stol.), mati sv. Frančiška Asiškega 2. Neka Joána iz Orvieta 3. Verjetno je mišljena Joána Burgúndska (1293–49), frc. kraljica, žena Filipa VI.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Jud -a m prebivalsko lastno ime Jud: Mardochæus Jud im. ed., leta ſe nej hotel nikuli Amanu perklonit ǀ cilu en Jud im. ed. je bil ſposnal ǀ En Iud im. ed. bi raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu Mojſsesavo postavo ǀ eniga Juda rod. ed. Syn, od kateriga Pishe Cæſarius ǀ vidimo de ſodio ty Rasbojni Judje im. mn. Rihterja Nebeskiga ǀ Iudje im. mn., kateri ſe ſo bily podstopili preusetnu rezhi ǀ Iudie im. mn. bodo Chriſtuſa vmorili ǀ Iudij im. mn. ſo navado imeli eniga Ietnika ſproſſit ǀ bote hushi kakor Iudy im. mn., kateri s'hishe Boshje, ſo bily ſturili eno raſbojnsko jamo ǀ Judy im. mn. ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili, inu shlofali ǀ ſe nej bal Firshtou teh Judou rod. mn., ni Gospojsko teh Ajdou ǀ G. Bug nej li od Iudou rod. mn. letu govoril, ampak tudi od naſs Karshenikou ǀ S. Paulus od Iudu rod. mn. pravi ǀ on kakor en Jogar ga je bil ysdal Judom daj. mn. ǀ je enkrat djal k' Judom daj. mn. ǀ tem greshnim Iudom daj. mn. je djal ǀ Chriſtus je enkrat kregal, inu sfaril te hudobne Iude tož. mn. ǀ sa tiga volo je bil Chriſtus Judje tož. mn. sapuſtil, inu pred taiſtimi ſe skril ǀ ſe toshi zhes Iudje tož. mn. ǀ Ie Pilatus uprashal Iudie tož. mn. ǀ Per Iudah mest. mn. nej bilu pohushanie sa sdrauie tiga shivota eno obeſheno kazho molit ǀ she danashni dan ſe vidi per Judoh mest. mn., de golufaio, inu ohernio tribaio ǀ s' Judomy or. mn. upyeio Júd, lat. Jūdaeus, gr. Ἰουδαὶος, pripadnik Judovega rodu izraelskega naroda, zlasti po Salomonu, kasneje, po letu 80, razseljenega zunaj Palestine
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kača -e ž kača: kazha im. ed. je modra sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani, v'kateri nje shivitik ſtoij ǀ ſe je tudi ta paklenska kazka im. ed. S. Claraæ bala ǀ kateriga ta paklenska kazhanej im. ed.+ mogla oskruniti ǀ Se boij eniga pſa de bi ga neuvjedel, ene kazhe rod. ed. de bi ga nevupizhila ǀ s'suojo peto je imela potrejti glavo tej paklenski Kazhi daj. ed. ǀ Kazhi daj. ed. je dall ſtrup. Medvedu je dall zate ǀ Moiſses sapovej eno bronzheno kazho tož. ed. ſturiti ǀ shiba v'Kazho tož. ed. ſe preoberne ǀ sakaj pred kazho or. ed. bijsish ǀ en dober zhaſs je s'kazho or. ed. govorila ǀ je bil nashal dvej kazhi tož. dv. ǀ cilu tize, kazhe im. mn., levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Te gorezhe kazke im. mn. ſo meni k' martri dane ǀ Ah rod teh Kazh rod. mn. gdu vam je dokasal bejshat pred tem sardom Boshjm ǀ na mesti laſy skraushanih enu gnesdu kazh rod. mn. bosh imela ǀ s'potoku je shabe ſturila … s'kazh rod. mn. shibe ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo, sverjazhini te gosde, kazham daj. mn. te skale, krajlam te dvore ǀ Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, laſsy v'kazhe tož. mn., kry v'gartroshe ǀ v'mej levomy, inu kazhamy or. mn. ǀ bò mogal v'mej tulikajn million taushent hudizhou, inu fardamanikou s'kazhamii or. mn. ſueſan, inu sapleten prebivat ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni Kazhamai or. mn. oſtraſil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kamenje -a s kamenje: kameine im. ed., inu lejſſ tulikajn vela, kakor je velal ob zhaſſu Numa Pompiliusa ǀ tu Camenje im. ed. je shelelu poſtela ratat ǀ kamen verhu kameina rod. ed. ne bo oſtalu ǀ nejſte is kameina rod. ed. ampak is meſsa ǀ is kamejna rod. ed., kateru raven S. Stephana ſe mala ǀ kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia rod. ed. ǀ je ſposnal mozh, inu nuz tiga Kamejnia rod. ed. ǀ tu kamenje tož. ed. odvalj, tiga mladenizha vun slejzhe ǀ Natu ſo ony kamejne tož. ed. pobirali ǀ tu kameine tož. ed. bo v' kruh preobernil ǀ ſi ſturila lahku tu teshku kamine tož. ed. ǀ ſo hoteli Nashiga Odreshenika s' kameinam or. ed. pobiti ǀ G. Bug je bil sapovedal s' kameinam or. ed. poſſuti, inu umorit Achana ǀ ſò njega s' kamejnam or. ed. poſsipali ǀ tiga druſiga ſo s' kamainam or. ed. pobyli ǀ ta mladi porod potouzhe s'Camejnam or. ed. ǀ Jeremia Preroka ſo bily s'kamejnam or. ed. poſsuli ǀ TaKushne Mojſeſs je sapovedal s'Kameniam or. ed. poſipat ǀ Stephan ſe pusti s'kamenjam or. ed. poſsuti ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom or. ed. teh S: Sacramentu ǀ ſò njega s'kamenjem or. ed. poſsipouali ǀ s'kamejniam or. ed. poſsuti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kamorkoli prisl. kamor koli: Kamerkuli ſe ſo obernili, drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie ǀ gredò snamy kamerkuli ſe obernemo ǀ kamer kuli pride ta prekleti Shelim sapele, ogolufà, inu farata te ludy ǀ Kamarkuli je shal sa Sabo je jo puſtil pelati → kamkoli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kaplja -e ž 1. kaplja: ena ſama kapla im. ed. vuodè io ugaſne ǀ de bi ena kappla im. ed. kanila ǀ neì ſta kaple rod. ed. kryvy, prelila ǀ cela leta li ene ſame caple rod. ed. vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ eno kaplo tož. ed. vode poshre ǀ taku de debele kaple im. mn. te Svete Reshne Kryvi ſo na semlo padale ǀ dokler nekatere kapple im. mn. bodò v'shkodelizo Kanile ǀ nej druſiga imela, ampak eno peshizo moke, inu nekatere kaple tož. mn. ojla 2. majhna količina: nebode ostala obena Kapla im. ed. eniga ſamiga greha, ne farba, ne duh ǀ pokuſſi eno kaplo tož. ed. troshtou Nebeſkih
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kat. krajšava katoliški: vſak dan S. Kat: im. ed. ž kersh: Cerku naſs opomina ǀ S. Kath: im. ed. Kersh: Cerku vſe verne dushe vobi zhaſtiti ǀ veroveio vſe tu kar s. Chat: im. ed. ž Kersh: Cirqu sapovej ǀ Paradish je bil en ſpomin s: Chat: rod. ed. ž karsh: Cirqve ǀ n'hozhemo teh mutastih hudizhous hularij bitij, ampak s. Chat. rod. ed. ž Karsk. cerqui ǀ sa Cardinala ſvete Kath. rod. ed. Karsh. Zirkui ǀ Bugajte tedaj vaſho Mater S. kat. tož. ed. ž Kersh. Cerku ǀ ſhivimo v'S. khat: mest. ed. kers: Cerkvi → katoliš1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
katena -e ž veriga: mozhnu potegne ſa kateno tož. ed., ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ hudizh je en pſ na kateni mest. ed. pervesan, kateri obenimu nemore shkodovat, ampak temu kateri ſam rad, inu volnu ſe k'njemu perblisha ǀ te katene im. mn. ſe reſtaieio, kakor ſneih per ogniu ǀ na katene tož. mn. pade ǀ v'slate perſtene, inu katene tož. mn. ← it. catena ‛veriga’; → ketina
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kateri -a zaim. kateri: po beſsedah uniga, kateri im. ed. m je djal ǀ kakor uni vouk, katiri im. ed. m je vidil eniga krulaviga osla ǀ je teshku enimu piſsat katerj im. ed. m nihdar nej perya v'roki imel ǀ Nej mogozhe de bi edn ta S. myr imel, katiric im. ed. m Boshj sapuvidi ſe ſuper ſtavi ǀ kateribo im. ed. m+ ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl ǀ Od eniga drusiga pishe, keteri im. ed. m v'ſauroshtvi, inu v'boij je shivil ǀ poshle tozho, katera im. ed. ž vſe nijve, inu vinograde pobije ǀ ſe shiher morio perglihat taiſti Kazhi Hidra imenovana, katira im. ed. ž je imela ſedem glau ǀ ſvoie grehe ne premisli, ampak na greh taiste gleda, katèra im. ed. ž je veliku nedolshnishi ǀ kakor vasha parua Mati Eua; katerà im. ed. ž, po tem kir en dober zhaſs je s'kazho govorila, gre prezej, yskat tu prepovedano drivu ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio, im. ed. s kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih ǀ beſſeda pride od tiga imena, Jubal, katiru im. ed. s imè hozhe rezhi odpuszhaine ǀ ta stari ſimeon, od kateriga rod. ed. m stoij piſsanu ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga rod. ed. m ſe bere v' shpegli teh Exempelnou ǀ Nezh bulshi nej bil Ceſar Heraclius od Kteriga rod. ed. m piſhe Baronius ǀ vej s' en naglauni greh, kitiriga rod. ed. m ſe nej spovedal ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu, inu vſmilenimu oblaku, is kairiga rod. ed. m vſe gnade boshje na semlo nam kapleio ǀ od ktateriga rod. ed. m pravi S. piſsmu ǀ pade v'eno teshko, negnusno boleſan, od katere rod. ed. ž obeden Arzat ga nemore rejshiti ǀ poſodo, s'katere rod. ed. ž ſo hoteli vodo pyti ǀ ſlatkuſt, od katire rod. ed. ž David je djal ǀ letukaj je dobra pasha sa shivino, ketere rod. ed. ž veliku imamo ǀ pudejo v'ſvoje truplu, od katiriga rod. ed. s nihdar vezh se nebodò lozhile ǀ ſe neboijsh G. Boga, katerimu daj. ed. m tulikajkrat ſi njemu nepokoren ǀ netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu daj. ed. m ſte prasnuvali ǀ S: Peter, katerjmu daj. ed. m je bil kluzhe Nebishke dal ǀ jeſt ſim en karshenik, katirimu daj. ed. m je prepovedanu yskati maszhovaine ǀ h'katerimu daj. ed. m ſte ner ble nagnene ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu daj. ed. m Nebeſsa ſe ſo bila odperla ǀ ſe bere per s. Matteuſhu od uniga s'boshijm shlakam vudarieniga, k'tererimu daj. ed. m je Christus djal ǀ k'tej Nebeſhki vezherij, h'kateri daj. ed. ž krajl Nebeshki ijh vabi ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu meſtu v' Galilei, katerimu daj. ed. s je imè Nazareth ǀ sa volo greha kateriga tož. ed. m ſi ti ſturil ǀ nemaraio sa shpot v'kateriga tož. ed. m tu presheshtvu ijh perpravi ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga tož. ed. m Saurashniki ſo bily vlovili ǀ shivi po sapuvidi, katero tož. ed. ž Mahomet v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ nemaraio sa bolesan v'katero tož. ed. ž ijh pijanstvu, inu loteria perpravi ǀ pujdem ſam veno nesnano deshelo, nakatiro +tož. ed. ž nikuli nej ſim hotel mislit ǀ Perkasajne, kateru tož. ed. s je vidil S. Ioannes v'Resodiuejnu ǀ Kakor enu morie, v'Kateru tož. ed. s vſi studenici, inu potoKi tezheo ǀ Kmet jej kruh, inu pye vinu, katiru tož. ed. s s' ſvojo roko ſi perdella ǀ Ta nar zhudnishi je morjè koteru tož. ed. s obeden sgruntat nemore ǀ ta shegnani kelik je lisal v'katerem mest. ed. m ta S. Reshna krij je bila ǀ G: Boga shtimamo, inu lubimo, v'katerim mest. ed. m vſe kar nuzniga, inu dobriga imamo ǀ bi sazhel vprashat v' katirem mest. ed. m glaſſi je ſtrup ǀ Altar je shegnan, na katirim mest. ed. m Bug prebiua ǀ ſe polsdignit do ſamiga Trona, ali ſtola, v' kateram mest. ed. m ſidy Sama Sveta TROYZA ǀ vſame kelih vun v' keterem mest. ed. m ſe hranio ſveti ublati ǀ dusha, v'kateri mest. ed. ž strah Boshij ſe najde ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri mest. ed. ž per pokoju ty mertvi pozhivajo ǀ ena shula ù kitere mest. ed. ž vſi vuki ſe sapopadeio ǀ je vidil perpraulenu taistu mejstu v'katerem mest. ed. s je imel ohzet raunati s'to zhlovesko naturo ǀ otrok v' taistim trupli, v'katerim mest. ed. s je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ krajleustvu u'katerim mest. ed. s gospodari ta greh ǀ nam je perpravil ta s: kruh pod katerem or. ed. m stoij skritu tu S. Rus. T. ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem or. ed. m bom odperl urata Nebeska ǀ poshlushaite ta exempel, s' katirim or. ed. m tudi sklenem ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim or. ed. m Elias ſe je shpishal ǀ ruto s' katiro or. ed. ž Judy ſo bily shpotliu oblizhe Chriſtuſau sakrili ǀ arznio, s'Katero or. ed. ž naſs osdravij ǀ oroshje, s'katerem or. ed. s bote lahku premagali vaſhe skriune ſaurashnike ǀ ſe pelat po mory, po katirem or. ed. s she obeden ſi nei vpal ǀ oroshje, is katerom or. ed. s ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſta bila dua dreva, katera im. dv. m s' ſvojo shlahtnuſtio, inu urednoſtio ſta vſe druge rezhy tankaj ſtuarjene premagala ǀ sadavit dua sholneria, katira tož. dv. m te try celle dny ſta bila perſegla, de n'hozheta od pyanzhvojna nehat ǀ cilu tij, kateri im. mn. m blisi prebivajo ǀ uſelej ſo bili ushlishani katiri im. mn. m s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Fallite mozhnu vy katery im. mn. m takorshnu vpajne imate ǀ je premagal nashe paklenske ſaurashnike, katjri im. mn. m ſo zhloveka v' ſvoj oblaſti imeli ǀ Ioſve je bil prekounil tu Meſtu iericho, inu tajſte katere im. mn. m bi ſe podſtopili ſupet poſijdat ǀ ſe najdeio ludje, kateriſò im. mn. m+ nevoshlivi, kakor Cain ǀ sidary, kaderi im. mn. m ſvejſtu sidaio ǀ ſo ga vprashali ty keteri im. mn. m ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere im. mn. ž vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ shegnane tvoje Svete Rokè katire im. mn. ž ſo mene pejſtovale ǀ njeh peruti ſo te dobra, inu S. della, katera im. mn. s v'Nebu yh polsdigneio ǀ ſe vſmili zhes taiſte, sa katerih rod. mn. volo ſim ijh jest prejel ǀ ſe ſo perblishali tuisti zhaſsi od katerih rod. mn. je S: Paulus prerokoval ǀ od katirih rod. mn. Oſeas Prerok je djal ǀ od katereh rod. mn. Tertullianus pravi ǀ kakor taisti od kateryh rod. mn. pishe ta modri ǀ samejnia sa lete rezhy kateryh rod. mn. obilnu na semli ſe najdeio ǀ od Katerijh rod. mn. S. Ioan: Karsnik govorij ǀ òd'katerih rod. mn. S. Ioan: Chryſostomus pravi ǀ od katerik rod. mn. S. Grogor je dial ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih ludij? katerem daj. mn. ſim perſilen rezhi ǀ Obriſhite vaſhe ozhij, katerim daj. mn. ſolse ſe vtargajo ǀ Divize, kateram daj. mn. je bilu olia premankalu ǀ taiſtem katirem daj. mn. ſte krivizo ſturil ǀ mutaſte dushe, katirim daj. mn. hudizh je jeſik saveſal ǀ Chriſhe na katere tož. mn. m ſo yh perbivali ǀ uni poſly zhes katire tož. mn. m je toshil Gospodar ǀ sgubish tuoje pravude katere tož. mn. ž ſi sagvishnu menil vudobit ǀ sa volo, velizih vojsk katire tož. mn. ž je imel ǀ sgubi vſe njega dobra della, katere tož. mn. ž v'gnadi Boshij je ſturil ǀ Jeſt neraitam lejta, katire tož. mn. ž/s nenuznu ſim doperneſil ǀ koleſsa v'katere tož. mn. ž/s ſo yh pledlij ǀ s'kusi katera tož. mn. s della nespodobna ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Vſakateri poneſe svoje Bukve pred tiga Nebeſhkiga Mojſtra, v'katerih mest. mn. bodo vſy grehi sapiſsani ǀ Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih mest. mn. vezh premore shenkinga, kakor praviza ǀ v' tvojh Svetih Ranah, v' katirih mest. mn. shelim ta vezhni pozhitik sadobiti ǀ gorezhe rashnie, inu roſhie na katereh mest. mn. ſo yh pekli ǀ vage s'katerimi or. mn. ſte ludy goluffali ǀ sheble is Katerimi or. mn. je bil na Chrish perbit ǀ G: Bug je bil poſlal kobilize pred katerimy or. mn. vſy ſo mogli pobegnit ǀ zhednoſti Marie Divice, s' katerimij or. mn. je glauo te paklenske kazhe poterla ǀ Je pokasal ſvojec Svete Rane is katirimi or. mn. je premagal ſmert, inu hudizha ǀ tvoje mozhne roke, s'kateremi or. mn. ſi bil hisho, inu ſtebre poderl
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
katero zaim. kar: ſe neuſmilio zhes tiga nadlushniga, inu reuniga. kateru tož. poterdi Paulus de Palatio ǀ Letu hozhe G. Bug od naſs imeti, Kadar nam poshle shtrajfinge. Kateru tož. lepu je samerkal S. Auguſtinus nad Davidom reKozhim ǀ Sa hishniga Ozheta ſe saſtopi Bug Ozha, zhegar hisha je vus volni ſvejt. Kateru tož. tudi poterdi ta Vuzheni Origenes, rekozh ǀ Samerkaite taiſtu, kateruje tož.+ samerkal S. Thomash Aquinates ǀ je dial Cardinal Georgius: … Katiru tož. poterdi skuſi leto pergliho ǀ vener ſe nepobulshaio, ampak hudobnishi poſtaneio, nad Katerem or. S. Gregor ſe nemore prezhudit rekozh ǀ Pravizhnu ſe ſpodobi de s'tem is Katerem or. druge reshali, je reshalen ǀ pravi S. Piſsmu: Nad katerim or. mozhnu ſe zhudi S. Bertorius rekozh → kar1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
katoliški -a prid. katoliški: nas opomina vſak dan nasha Mati Sveta Katolishka im. ed. ž karshanska Zerku ǀ Pujde sa njo ta S. Vera Chatoliska im. ed. ž ǀ kakor S. Chtolishka im. ed. ž Cerku poje ǀ Sveta katolisha im. ed. ž Zerku, kadar moli ſa shenski ſpol pravi ǀ sa volo svete katolishke rod. ed. ž Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali ǀ je k'pravi viri kershanski katolishki daj. ed. ž prepravil ǀ h' tej pravi Katoliſki daj. ed. ž, inu Evangelski Veri ǀ G. Bug nikuli obenu zhudu neſturj skuſi druge vere ampak li skuſi nasho Sveto Katholishko tož. ed. ž Vero ǀ Sa morje imamo ta ſvejt, ſa zholn Sveto Katolisko tož. ed. ž Zerku → katoliš1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
keha -e ž ječa: ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna keha im. ed. ǀ Ceſſar sapovej is kehe rod. ed. Vida perpelat ǀ de bi ijh Bug rejshu s'kehe rod. ed. ǀ je proſſil de bi reshil dusho od kehe rod. ed. tiga trupla ǀ to keho tož. ed. s' luzhio, inu lepem duham je bila nepolnila ǀ je bil sapovedal v'Keho tož. ed. dua shlushabniKa poſtavit ǀ Philistery yh premagaio, oſlepio, inu v'to paklensko kèho tož. ed. parpravio ǀ je bil veni temni, inu glaboki kehi mest. ed. sapert ǀ Manaſses je molil v'kehi mest. ed., Iona pak v'trebuhi te ribe ǀ vſe kehe im. mn. ſo bile polne ← bav. nem. Keiche ‛ječa, okrožni zapor’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kíniti, kȋnem, vb. pf. 1) eine nickende Kopfbewegung machen, Alas.; z glavo k., Dol.; — winken, Hal.-C.; — 2) tudi: impf. trava ne raste več, ampak kine, C.; ajda po mrazu kine, Z.; — k. k čemu, für etwas eingenommen sein, Cig.; — prim. stsl. kyti, nicken.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
klešče klešč ž mn. klešče: Is klejsh rod. mn. ſe spoſna S. Agatha ǀ ushe ſo ſapovedali debele shtrike spleſti, kleishe tož. mn., kladoua, sheble, bodezhe ternie perpravit ǀ Kadar je klejshe tož. mn. nuzal ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili, kleſhe tož. mn. is katerimi sobe ſo ym s'ust derli ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S. Agatha ſvoje gorezhe Klejſse tož. mn. ǀ je bil letiga s' slatimi klejshami or. mn. is Altarja vſel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kletvina -e ž kletev: Is enih vſt gre vun shegen, inu kletvina im. ed. ǀ s'ſtrupam te kletvine rod. ed. ſamij ſebe, inu ſvojga blishniga vbijeio ǀ hozhesh ſe sdershat od kletvine rod. ed., sludivaina inu shentvaina ǀ shentovajne, inu kletvino tož. ed. nemore poshlushat ǀ drugiga ne shlishi, ampak Kletvino tož. ed., shentovajne ǀ vashe kletvine. im. mn. etc. Vam nej ſo nikuli obeniga nuza v' hisho pernesle
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Klodius [klọ̄dius
] samostalnik moškega spola
] samostalnik moškega spolaantično osebno ime Klodij
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
klogovanje s tarnanje, pritoževanje: nej bilu v'hishi shlishat drugu, ampak shraj, krik, inu klogovaine im. ed. (V, 90) → klagovanje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
klošter -tra m samostan: en kloshter im. ed. je bil ſiſydan Kir je njega hisha ſtala ǀ Enkrat ſo mimu njegoviga kloshtra rod. ed. rajshali Agarenary ǀ je bil kuto ſlekil, s'kloshtra rod. ed. pobegnil, inu nuno upelal ǀ hualeshni ſe temu kloshtru daj. ed. iskaſheio ǀ ſi neprej vſame v'en Kloshter tož. ed. pojti ǀ gredò v'kloshter tož. ed. proſio ſa koſilu ǀ ſe pouerne v' kloſhter tož. ed. ǀ G. Boga na ſvojh ramah v' Kloſter tož. ed. neſſe ǀ gre v'ſuoj klohster tož. ed. ǀ kakor bò v'Chloshtar tož. ed. prishal ǀ veni uri ſe je vſe v' tem kloshtri mest. ed. preobernilu ǀ venem Kloſhtri mest. ed. je prebival ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru mest. ed. tardo pokuro dellal ǀ v'katerem kloſtru mest. ed. 200. Minihu je prebivalu ǀ otroka je bila pred kloshtram or. ed. puſtila ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri im. mn., inu puszhave, kateri nepolnio Nebù, ampak tudj hishe teh ſakonskyh ǀ mattere, inu shtiferze tulikajn taushent divizhnyh Kloſtrou rod. mn. ǀ sheſt velikih kloshtru rod. mn. je bil ſturil siſydat ǀ leta shiba, v' rokah te Vishishi je ſilnu potrebna, inu nuzna tem Kloshtram daj. mn. ǀ v' te kloshtre tož. mn. ſe saperat ← srvnem. klōster < stvnem. klōstar ← srlat. clostrum ‛samostan’ iz lat. claustra ‛zapah, ograja’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kolōn, m. "koloni niso lastniki zemljišč, ampak za to, da jih obdelujejo, imajo določen del pridelka", Prim.; — it. colono.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
končan -a prid. pokončan, uničen: ta greshni folk ſe n' hozhe pobulshat, ampak v' ſvoj hudobnoſti konzhan im. ed. m biti ǀ nasha deshela od ſushe inu sheje nebo konzhana im. ed. ž ǀ Tempel, inu meſtu bo konzhanu im. ed. s ǀ de Tempel, inu meſtu bo konshanu im. ed. s ǀ taistu greshnu Mestu je imelu Kozhanu im. ed. s biti ǀ Sa volo tiga ſin ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt, dokler vſhe pul mertuiga inu Konzhaniga tož. ed. m ži. vidim ǀ Serd Boshy ſo bili potalashili, de nej ſò bili konzhani im. mn. m ǀ vſy Judy ob eni gvishni urri ſo imeli konzani im. mn. m biti ǀ Se ſo bale konzhane im. mn. ž biti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
končati -am dov. pokončati, uničiti: sapovej s'uodò vus'volni ſvejt potopiti, inu konzhati nedol. ǀ je hotel vſe Judje konzhat nedol. ǀ ta hudobna poshreshnoſt Nabuzardam konzha 3. ed. tempel te dushe ǀ Kar vojska nekonzha +3. ed., ty ſilini potreſsi paK hozheio Konzhati nedol. ǀ My nej ſmò urshoh vashe shkode, ampak vashi grehi, leti nas perſilio skuſi pravizo boshio, de vam shitu, inu vinu konzhamo 1. mn. ǀ poshle kobilze, inu vſe kar je ſeleniga konzhaio 3. mn. ǀ sapovej oblakam, inu vus svejt s'deshiam konzhajo 3. mn. ǀ zhe lete nekonzhaio +3. mn. vinograd te dushe ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj, inu konzhai vel. 2. ed., ter obeniga ſe neshonai ǀ Bug je konzhal del. ed. m krajla Amalecha ǀ vojska ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala del. ed. ž ǀ ſe je tudi bala, de bi leteh oſſem nekonzhala +del. ed. ž ǀ de bi prishli, inu vſe reſneſli, bobyli, inu Konzhali del. mn. m ǀ nej pshenize taku zhiſte, de bi s' zhaſſam taiſto moli nekonzhali +del. mn. m ǀ Poshle zhes Midio ene majhine tize, inu vſe kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
konec -nca m 1. konec: ti ſi nash sazhetek, inu konez im. ed. ǀ Ie ſazhetik, inu koniz im. ed. tiga zhloveka ǀ takushen je konz im. ed. tiga shivenia ǀ pres vſiga konza rod. ed. je proſsila sa suojo vbogo slahto ǀ Pokuro bodete delali ali ne bode nikoli konza rod. ed. imela ǀ de bi ſi lih do konza rod. ed. bil ſlap ǀ kadar zhlovek pride k' enimu gvishnimu konzu daj. ed. dobriga djaina ga poklizhe k' lonu Nebeskimu ǀ h'Konzu daj. ed. lejta gre v'skrinio gledat ǀ Pojdite tedaj na konez tož. ed. tijh gaſs ǀ nikar en dan, ali lejtu, ampak do konez tož. ed. tiga ſvejta ǀ jo perdash hudizho s'en lusht tiga meſſa, kateri taku hitru konz tož. ed. imà 2. namen: sakaj moj Priatel tulikajn ſe martrash? kaj s'ena miſsu, ali konz im. ed. je tvoj → biti1, → jemati, → storiti, → vzeti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kor -a m 1. zbor (angelov ali svetnikov): Nikar li Chor im. ed. teh Archangelou, ampak vſy Chori im. mn. teh Angelou ǀ is kateriga Chora rod. ed. tyh Angelou ǀ is Chora rod. ed. tyh Cerobinou ǀ tulikain Angelou je venim Chori mest. ed., de obeden yh nemore ſishteiti ǀ kateriga nuzh, inu dan tij Chori im. mn. teh Angelou zhastè ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori im. mn. teh Angelzu, inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ v' nebeſsih je devet Choru rod. mn. Angelou ǀ v' Nebeſſih je oſſem Chorou rod. mn. teh Svetnikou 2. kor, tj. prostor v cerkvi, kjer je zbor: en dan ſò v' Chori mest. ed. pejli to lepo molitvo ǀ ym ble dopade shkripajne teh rashnou, inu zverzhajne tiga pohajnia, kakor ta ner lepshi shtima na Chori mest. ed. ǀ Na chori mest. ed. pak ſo bily ſazheli pejti masho teh Svetih Marternikou ǀ katere ſo … fliſſik v'chori mest. ed. ← srvnem. kōr ← stvnem. chōr ← lat. chorus ← gr. χορός ‛množica, zbor’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
korenje -a s korenine: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne im. ed. ǀ nej druſiga jeila ampak srovu koreine tož. ed., sheliszhe, vodo je pyla ǀ bi nebilu treba sheliszhe, inu koreine tož. ed. iejſti ǀ de bi druſiga neſmeli jeiſti, ampak ſrovu koreinie tož. ed. ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje tož. ed. jedla ǀ nesapovej de bi imeli v'eno pushavo ſe sapreti, inu s' vodo, inu s'korejniam or. ed. shiveti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
korer -ja m sel: perderia en Correr im. ed., ter mu poshto perneſſe ǀ ona je kakor en poot, ali Corrier im. ed. ǀ Na mejſti Corrieria rod. ed. en Angel je bil perneſſil piſſma S. Antonu v' Paduo s' Portugala ǀ Sdaj je poslal ta shlahtni element pred ſabo, kakor eniga Correrja tož. ed. ǀ So prishli kakor Corrieri im. mn. s' piſſmami ǀ potreſsi … Nej ſo nezh drusiga, ampak Correry im. mn. Boshy ǀ nej ſta sholnerie, temuzh Corrierje tož. mn. poshilala ← it. corriere ‛sel, glasnik’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kosec2 -sca m košček: en maihin koſſiz im. ed. te Europe oſtane ǀ edn je bil njemu en koſſiz tož. ed. kruha vergel ǀ s' en koſſiz tož. ed. ribe, dà 153. velizih rib ǀ Ti dash temu lazhnimu en koſiz tož. ed. kruha ǀ s' enem koſſizam or. ed. ſtariga vſſinia samorio kupit kruha, vina, inu meſſa ǀ koſſzi im. mn. meſſa ſo prozh leteli ǀ od koſzou rod. mn., kar je bilu oſtalu, ſedem ſpleteniz ſo pobrali ǀ is koſſizou rod. mn. je aubize, inu kapize sa otroke dellal, inu predaial ǀ Reslomite ta S. Vblat na deſset koſzu rod. mn. ǀ je bil ſapovedal njega na drobne koſſize tož. mn. reſekat ǀ kadar je imel umreti nej ſo bily Angely po njegovo dusho pershli, ampak hudizh ogvantan s'taiſtimi vkradenimy koſſizi or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
košeníca, f. kraj, kjer trava tolika zrase, da se ne popase, ampak pokosi, BlKr.; die Heuwiese, Dict., Jan., C., Rib.-M., LjZv.; — die Bergheuwiese, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kraljevi -a prid. kraljevi: njegovi krajlevi im. ed. m dvor je bil kuſin poſtal ǀ vsimite vaſh fazonetel, inu leta nej en gmain, ampak krajlevi im. ed. m ǀ kar je bil ſposnal Onoffrius od Krajleviga rod. ed. m Roda rojen ǀ is nyh Krajleuiga rod. ed. m ſtola doli vershe ǀ nej hotel krajleve rod. ed. ž krone imeti ǀ on ſe je potſtopil k' miſi Krajlevi daj. ed. ž ſeſti ǀ aku naſs bodo Krajlevi daj. ed. ž mysi perpuſtili ǀ ſuoj Kralevi tož. ed. m guant je bila slekla ǀ je ſedil v' ſvoj krajlevi tož. ed. m ſtol ǀ on ſede na ſvoj Krailevi tož. ed. m ſtol ǀ ga pelejo v'kralevi tož. ed. m duor ǀ krajlevo tož. ed. ž liureo noſsio ǀ ſvoj kmetushki gvant je bil v'ſvojo krajleuo tož. ed. ž kambro obeſſil ǀ Venem krajlevem mest. ed. m ſtolu ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni Manaſses ǀ David je molil v'puszhavi, Ezechias v'krajlevim mest. ed. m dvori ǀ v' tem Krajlevem mest. ed. s Meſti Lisbona, en Kuhar je imel eniga pſſa ǀ v' tem Krajlevim mest. ed. s meſti Paris je bila ena ſilnu ſtrupena kuga ǀ bom vidil ſtati Mardochæuſa pred Krajlevim or. ed. m Duoram ǀ Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo or. ed. ž Krono Kronan biti ǀ Kosha tudi pomeni hishe, Grady, inu krajleve tož. mn. m duore ǀ ſvoje Krajleve tož. mn. ž krone ſo bili poloshili pred Stol tiga Jagneta V nekaterih zgledih je zapise težko ločiti od onih, ki spadajo pod → kraljev.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kraljevstvo -a s kraljestvo: cellu Engelendersku Krajleſtvu im. ed. je bil k' isvelizhenu perpravil ǀ Ta zholn pomeni tu Nebeſhku krajleustvu im. ed. ǀ moje Nebu bo vaſhe krajlevſtvu im. ed. ǀ Tu Nebesku Krajleuſtvu im. ed. je enaku deſſedim Divizam ǀ pridi k'nam tuoje krajlestvu im. ed. ǀ vam shlishi tu Nebeshku krajleveſtvu im. ed. ǀ Nabesku Krajlèuſtu im. ed. je glih enimu kupzu ǀ tajſtu kralevſtvu im. ed. je taku shlahtnu ǀ Bug Terminus je shermal pokrajne Rimskiga Krajleſtva rod. ed. ǀ ty vbosi bi bily erbizhi nebeſhkiga krajleuſtva rod. ed. ǀ poſseſs Nebeshkiga krajleustva rod. ed. doſegli ǀ is celliga ſvojga Krajleſtua rod. ed. ǀ polovizo ſvojga krajlevſtua rod. ed. je bil tajſti oblubil ǀ je bil ſapovedal shkoffa vbyti, inu Ceſſarizo s'krajlevſtua rod. ed. bandishati ǀ ſte kraily Nebeskiga kraileſtva rod. ed. ǀ bi poloviza vashiga krajleſtvua rod. ed. dal ǀ erbizhi Nebeshkiga krajleveſtua rod. ed. ǀ sdaj bi jest en Firsht Nebeſhkiga krajlestva rod. ed. ratal ǀ Aſsuerus vſe Firshte, inu shlahtnike ſvojga Krajlevstva rod. ed. ſtu, inu oſemdeſset dny je shpishal ǀ sa dobizhik Nebeſhkiga krajlestua rod. ed. nemorite eno uro zhuti ǀ to dusho ſa krajlizo Nebeskiga krajlevſtva rod. ed. poviksha ǀ to Erbszhino nebeshkiga krajlevustua rod. ed. bodete poſedli ǀ Chrish je ſcepter mojga krajleveſtva rod. ed. ǀ ſe vojskouati zhes ſaurashnike Rimskiga krajlevustva rod. ed. ǀ poloviza Nemshke deshele, inu Vogarskiga krajlevestua rod. ed. ǀ pred Crucifixam je klezhal, inu Boga sa ta Sveti myr ſvojmu Krajleſtvi daj. ed. proſſil ǀ malu yh bo v'Nebeshku Krajleſtvu tož. ed. prishlu ǀ sa Nebeshku Krajleustvu tož. ed. n'hozhe molit ǀ je rojen ſa ſemelsku, inu nebeſku krajlevſtvu tož. ed. ǀ Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu tož. ed. vſel ǀ Je regeral Rimſku krajleuſtvu tož. ed. Claudius Ceſſar ǀ Chriſtus je shal Nebeshku krajlestvu tož. ed. perpravit ǀ Catharini sapuſtil Kraileſtvu tož. ed. ǀ Nameſtnik Ceſſarja Decia zhes cellu krajlevstvu tož. ed. ſicilio ǀ Tigranu sheno, inu krajleveſtvu tož. ed. je bil povernil ǀ ima krajleveſtu tož. ed. poerbat ǀ leta bò krajlevuſtvu tož. ed. imel ǀ ſa Nebesku krajleſtuu tož. ed. morio biti glih pildu Synu Boshimu ǀ sa tu NebeshKu Krailestvu tož. ed. ǀ Abſolon mu hozhe kraleſtvu tož. ed., inu shivejne odvſeti ǀ taku majhinu shtimaio tu vezhnu nebesku Kraljeſtvu tož. ed. ǀ Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu tož. ed. pousdignel ǀ je jo v'Nebeſhku Krajleustuu tož. ed. pelal ǀ on je taisti Kateri shpisha nikar li enu ſamu Meſtu, deshelo, ali Krajleuſtuu tož. ed., ampak vſe Kar je shiviga na ſuejtu ǀ de bi veliku raijshi bily sgubili njeh kraljevustu tož. ed., kakor leto ſpodobno navado prelomili ǀ Ie proſsu Rasbojnik na Chrishu sa Nebeſhku krajlevustvu tož. ed. ǀ de bote tu Nebesku krajleſtu tož. ed. doſegle ǀ Liſimacus Macedonski krajl, kadar je bil ſvoje krajlevſtue tož. ed. s'en glaſs vode ſgubil ǀ ti ſi bil ta ner lepshi v'Iſraelskim krajleſtvi mest. ed. ǀ v' Franſkem krajlevſtvi mest. ed. je bil en Mogozhen Firsht ǀ na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi mest. ed. ǀ Abſolom en punt pò cellim krajleveſtvi mest. ed. zhes ozheta obudi ǀ v' tem krajlevſti mest. ed. Sicilia ǀ Bug je na ſvejti, kar je en krejl v'ſvojm krejleſtvi mest. ed. ǀ G. Bug eno ſtopino, eno dobro miſſu, enu ſvetu dellu s'Nebeskim Krajleſtvam or. ed. polona ǀ krajl Dauid, satorai de ſi lih je imel veliku opravit s'ſvojm krajleustvom or. ed. ǀ vezh kakor vſy shazi tiga ſvèta, kakor vſe krajleustva im. mn. ǀ je vezh uredna, kakor vſe kraileſtva im. mn. tiga Sveità ǀ vſe poſvejtne zhaſtj, bogaſtva, Krejleſtva im. mn., troshti, inu veſſelja spodobnu ſe imaio sanizhovati ǀ Turk ima pod ſvojo oblaſtio try Ceſſarſtua, inu zhes trydeſſeti Krajlevſtvy rod. mn. ǀ vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi rod. mn., KaKor Alexander ta VeliKi ǀ mu oblubi dati doſti otrok, deshel, inu Krajleſtva tož. mn. (?) ǀ ti imash oblaſt nikar li zhes nashe krajlevſtua tož. mn., ampak tudi zhes nashe pershone ǀ mu pokashe vſe Krajleſtvua tož. mn. tiga ſvejta ǀ je bil oblubil njemu dati vſe krajleveſtua tož. mn. tiga ſvèta ǀ Veſselili ſe ſo tij Firshti Nebeſhki, Katere G. Bug je postavil regierat te Krajlestva tož. mn. → kraljev
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kratek -tka prid. 1. kratek: ena kratka im. ed. ž boleſan taiſto oduſame ǀ tu kratku im. ed. s terpleine na ſemli, bo njemu ſashlushilu tu vezhnu nebesku veſſelje ǀ sa vole ene Kratjke rod. ed. ž ſramoshlivosti ǀ sa volo kratkiga rod. ed. s je tu vezhnu veſſelje Nebesku sapuſtil ǀ na goli ſemli en kratik tož. ed. m zhaſs ſo ſpali ǀ Zhlovek od Shene rojen en kratek tož. ed. m zhaſs shivj ǀ vij li tu posvetnu kateru en kratek tož. ed. m zhaſs terpi ijshzhete ǀ s'en kratk tož. ed. m lusht G: Boga reshalio ǀ Bulshi je sa vaſſ enkratk +tož. ed. m zhaſſ na tem ſvejtu lakoto, inu sheio terpeti ǀ en kratih tož. ed. m zhaſs ſe ſo bile samudile ǀ en ſmerdezhi, kratki tož. ed. m dol. lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ shene imaio dolge laſsij, inu kratko tož. ed. ž pamet ǀ skuſi leto kratko tož. ed. ž hiſtorio Nem. Nem. bom dal ta urshoh sastopit ǀ vſe v' kratkem mest. ed. m zhaſſi je bil sa quartal, inu sa lebal ǀ vſy v'Kratkim mest. ed. m zhaſsu imamo vmreti ǀ ukratkim mest. ed. m zaſſu ima vumrejti ǀ s'eno kratko or. ed. ž molitvo ǀ Kratke im. mn. ž ali vener kraftne so lete beſſede ǀ hitréshi bodò nashe kratka im. mn. s lejta pretekle ǀ Kaj menish s' tvoio oblubo teh meſſenih lushtou, poſvejtnih kratkih rod. mn. zheſſou, moje ſerze omezhiti ǀ Prozh od lustu, inu Kratkeh rod. mn. zhaſsu tiga ſvejta ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke tož. mn. m zhaſse vshivate ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua ǀ nej druſiga shlishal govorit, ampak od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih mest. mn. zhaſſu ǀ Salamon je menil de isvelizhaine ſtoy v' kratkeh mest. mn. zhaſſah ǀ s' kratkimi or. mn. beſſedami S. Anton je bil njemu odgovuril ǀ Moyſeſs je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy or. mn. beſsadamy njegovu shivejne ǀ je dal vſem Mashnikom ſvojo Boshio oblaſt, kroh, inu vinu v' ſvoje Suetu Reshnu Telu, inu Sveto Kry s' kratkemi or. mn. beſſedami preoberniti 2. kratkotrajen: So kratki im. mn. m dnevi tiga zhloveka na ſemli ǀ te poſvetne kratke tož. mn. ž rezhij sanizhoua v kratkem v kratkem (času), kmalu: bodo v' kratkem umerli ǀ refrisha, inu smozhj celo deshelo, de v' kratkem selena, inu radovita oſtane ǀ v'kratkem Bug ij polona de dua Firshta porodj ǀ vkratkem bò mogal … rajtingo dati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Krispinianus -na m osebno lastno ime Krišpinijan: Shushteria ſta bila ſveti Criſpus, inu Criſpinianus im. ed. (V, 34) ǀ nebote v'paklu, ampak v'Nebeſſa s'S. Crispam, inu Crispinianam or. ed. pershli (V, 35) → Krispin
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Krispus -pa m osebno lastno ime Krišpin: Shushteria ſta bila ſveti Criſpus im. ed., inu Criſpinianus (V, 34) ǀ nebote v'paklu, ampak v'Nebeſſa s'S. Crispam or. ed., inu Crispinianam pershli (V, 35) → Krispin
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Kristusov -a prid. Kristusov: Peld Chriſtuſau im. ed. m ſe naſai oberne ǀ je hotel Chriſtuſav im. ed. m Ioger ratat ǀ njegova zhednost nej bila lastna, ampak Chriſtuſava im. ed. ž ǀ de bi Vera Chriſtuſaua im. ed. ž tulikajn gori ne iemala ǀ platnu v'kateru je bilu ſavitu truplu kriſtuſavu im. ed. s ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga rod. ed. m je bila osdravila ǀ Na dan Chriſtuſaviga rod. ed. m karſta ǀ na dan britke martre Chriſtuſave rod. ed. ž ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga rod. ed. s dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ Na ta veliku gud, inu prasnik, Christuseviga rod. ed. s rojstua ǀ Temu Pildu Chriſtuſavimu daj. ed. m imaio glih biti vſy isvoleni ǀ je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi daj. ed. ž vieri ǀ pogledaite enu maihinu leta Crucifix Chriſtuſau tož. ed. m peld ǀ poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau tož. ed. m peld na Chrishi perbit ǀ Imate S. Britko Chriſtuſavo tož. ed. ž martro premishlovati ǀ kadar Longinus deſno ſtran Chriſtusavo tož. ed. ž s' ſulizo je bil prebodil ǀ ſo urednost Christuſavo tož. ed. ž posnali ǀ s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu tož. ed. s oblizhe obrishe ǀ je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu tož. ed. s ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi mest. ed. ž en tard leben je pelala ǀ v' Chriſtusavi mest. ed. ž Sveti glavi ǀ Cornelius A Lapide v' imeni Chriſtuſavim mest. ed. s leta urshoh da ǀ pred Chriſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ s' beſſedo Chriſtuſavo or. ed. ž poterdem ǀ pred Criſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ Chriſtuſavi im. mn. m ſhulery ſte ǀ pridige Chriſtuſave im. mn. ž nyh terda Serza nej ſo hoteli omezhiti ǀ lete Chriſtuſaue im. mn. ž goſtorie ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi ǀ kulikajn Svetih Pildu Chriſtuſavih rod. mn., inu Mariæ Divize ſe vidi pò ſvejti ǀ proſsim sa pet Karuavih Chriſtuſavih rod. mn. Ran ǀ kakor ſe doli s'Chriſtuſavih rod. mn. beſsed vſame ǀ tem Chriſtuſavem daj. mn. goſtariem vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ k' nogom Chriſtuſavem daj. mn. poklekniti ǀ sa Chriſtusave tož. mn. m Shlushabnike ǀ Chriſtuſave tož. mn. ž nogè opere ǀ Ta sholzh bi nebil shnable Chriſtusave tož. mn. ž oſtrupil ǀ Kadar je Joannes v'jezhah Chriſtuſeua tož. mn. s della shlishal ǀ pò Christuſavih mest. mn. beſſedah ǀ per Chriſtuſaveh mest. mn. nogah je ſtala → Kristus
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kriv -a prid. kriv, tj. 1. odgovoren za kaj slabega: Shpegul nei kriu im. ed. m, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ ſazhne tiga S. Mosha dolshiti de je shnio kriu im. ed. m, inu de od njega je shroka ǀ ti ſi kriva im. ed. ž de tuoja Hzhij je taku nemarna ǀ aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua im. ed. ž Mati, ampak ſama ǀ takorshna perſona ſama je kryva im. ed. ž, de v' hudu imè je per ludeh prishla ǀ ſamy ſte ſi krivi im. mn. m ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi im. mn. m ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil 2. nepravičen, lažen: nebo reiſſ, ampak enu krivu im. ed. s, folsh perseshtvu ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu im. ed. s persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ kadar pred pravizo krivo tož. ed. ž prizho zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ lagajne nam prepovej. Slaſti pak tu krivu tož. ed. s prizhovajne ǀ katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh rod. mn. ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive tož. mn. ž prizhe, de vſe glatku bò pogubil ǀ Resbite tajſte krijve tož. mn. ž mere ǀ My ſmò pò sgul krivih mest. mn., inu shkodlivih potih hodili po krivem nepravično, krivično: sa tiga volo pokrivem ludje ſe zhes nas toshio ǀ niKar po Krivem ſe ne praudaj s'tuojm blishnim ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu ǀ po krivim ſe perſega ǀ telle po krivim ſvojmu kmetu vſame ǀ po kryvim leto shlahtno brumno dekelzo je v' shpot perpravil ǀ po kryvem ſo bily … pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Krizologus -ga m osebno lastno ime Krizolog: S. Petrus Chryſologus im. ed. je bil samerkal ǀ vuprasha S. Peter Chriſologus im. ed. ǀ reſnizhnu pravi S. Peter Crijſologus im. ed. ǀ sklene S. Criſologus im. ed. ǀ pravi S. Peter Cryſologus im. ed. ǀ s' beſſedami Svetiga Chryſologa rod. ed. ǀ leta nej moja miſu, ampak S. Petra Griſologa rod. ed. ǀ Poſhlushajte S. Petra Chryſologa tož. ed. Sv. Péter Krizológ, srlat. Petrus Chrysologus (pribl. 406–450), cerkveni učitelj
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
križ -a m križ, tj. 1. dva prekrižana tramova za izvršitev smrtne obsodbe: taiſti krish im. ed. bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska ǀ Chrish im. ed. je ſcepter mojga krajleveſtva ǀ to veliko butaro tiga Krisha rod. ed. na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ S. Peter ſe ſposna s' tiga napek oberneniga krisha rod. ed. ǀ je na stebru S. Chrisha rod. ed. vmerl ǀ nej ſedaj is Chrisha rod. ed. dol ſtopi ǀ ſtopi s' Chriſa rod. ed., inu Altaria ǀ ſvoje svejte roke s'krisha rod. ed. doli ſname ǀ ta teshki krish tož. ed. je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish tož. ed. ǀ ſuoje s: roke, inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish tož. ed. ǀ S. Andreu, kateri dua cella dny je perbit na krishu mest. ed. viſſil ǀ kadar je na Chrishu mest. ed. perbit viſsil ǀ ſhahar na Chrjshu mest. ed. ſamih ſedẽ beſedi je bil rekal ǀ je vidil Chriſtuſa na kriſſu mest. ed. vſiga kryvaviga ǀ en shebel s' katerem je bil na Chriſu mest. ed. perbit ǀ na Criſſu mest. ed. je viſſil ǀ Kadar je na kryſu mest. ed. reſpet viſſil ǀ Chriſtus je na krishi mest. ed. umerl ǀ S. Andri dua dny shiu je na Krishi mest. ed. perbit ǀ Krail poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau peld na Chrishi mest. ed. perbit ǀ na krijshi mest. ed. respeten je vumerl ǀ Videm S. Andrea, s' Krisham or. ed. v' Rokah ǀ Je takrat Maria pod Chrisham or. ed. ſtala ǀ Iudij ſo pot kriſsam or. ed. ſtali ǀ gauge, inu krishe tož. mn. na katere ſo yh obeishali ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak … Chriſhe tož. mn. na katere ſo yh perbivali 2. znamenje križa: ſturi ſnamine Krisha rod. ed. ǀ sna ſturiti ſnamine s. Chrisha rod. ed. ǀ ſnamine ſveta Chriſſa rod. ed. zhes ſe ſturil ǀ ta Kateri pred ſpovednika poklekne Chrish tož. ed. sturi ǀ krish tož. ed. zhes niega ſtury 3. težava: terplejne, ſupernoſt, inu krish im. ed. pride s'roke vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ de bi poterpeſhlivu imeli nijh krishe tož. mn. inu vbushtvu preneſti ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami, s'krishi or. mn., inu terpleinam < slovan. *krížь < *krýžь ← rom. *krọ̄(d)že < vlat. *crọ̄cem iz lat. crux ‛križ’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
krozúlja,* f. das Büschel, der Zweig, Z., C.; ajda nima klasovja, ampak nekake krozulje, C.; ščinkavec se stiska pod košato krozuljo v senci, Vrt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
krš. krajšava krščanski: veroveio vſe tu kar s. Chat: Kersh: im. ed. Cirqu sapovej ǀ S: Chath: karsh: im. ed. Cerku pravi ǀ Paradish je bil en ſpomin s: Chat: karsh: rod. ed. Cirqve ǀ n'hozhemo teh mutastih hudizhous hularij bitij, ampak s. Chat. Karsk. rod. ed. cerqui ǀ Bugajte tedaj vaſho Mater S. kat. Kersh. tož. ed. Cerku ǀ ſhivimo v'S. khat: kers: mest. ed. Cerkvi → krščanski1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
kvartati -am nedov. kvartati: ampak po nyh fraj voli shiveti, lebat, pyanzhovat, quartat nedol., pleſſat ǀ po tem ſazhnete quartati nedol., ter dopoli nozhij quarte, inu glashe v'rokah dershite ǀ Pojmo igrat, quartat namen. de zhaſs inu dan pretezhe ǀ vſaK dan Quartash 2. ed. ǀ cell dan per miſi ſede, quarta 3. ed., burfla, jei, pyè, klafa, inu marmra ǀ cel dan quartate 2. mn., jgrate, pianzhuate, klafate, inu druge grehe tribate ǀ po hoſtariah ſe klatio, piianzhauaio, kuartaio 3. mn. ǀ nuzh, inu dan je quartal del. ed. m ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli, pyli, jeidili, quartali del. mn. m fablali, inu klafali ǀ kulikain ſe ijh najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali del. mn. m → kvarta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lajati -am nedov. lajati: v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat nedol. ǀ on pruti ny plane ter sazhne laiat nedol., kakor de bi jo hotel vjeiſti ǀ nebodite tagotni kakor pſs, katiri vſe skuſi laja 3. ed. ǀ Moja shena pravi uni mosh nej mogozhe de bi is rebra moshkiga ſtuarjena bila, ampak is paſſiga gobiza, ſakaj druſiga nedela, ampak tuli, inu laia 3. ed., uiejda, inu griſe ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali 3. mn., mazhke maukale ǀ pred hisho taku dolgu lajal del. ed. m, dokler dekla je njemu spet odperla hisho
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
las m las: en laſſ im. ed., de ſi lih tenik, vener imà, inu ſturj ſenzo ǀ cilu en laſs im. ed. nej bil sgorel ǀ v'tei Babilonski pezhi nej ſeshgal nikar truplu, ni gvant, nien ſam laſſ tož. ed. taiſtih trèh mladenizhu ǀ en laſs tož. ed. s' en drugem je seshtel ǀ shene pak ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las tož. ed. dobru premisijo, inu popravio ǀ ſe najdeio laſsje im. mn., inu dlake ǀ ſo vidit maihini kakor laſſje im. mn. ǀ laſſie im. mn. is glave ſo njemu padle ǀ nanaglom laſje im. mn. dò tau ſo bily ǀ tvoje belle laſy im. mn., inu sgarblenu oblizhe da ſaſtopit de imash zheſs ſedemdeſſet lejt ǀ shegnane tvoje ſuete laſij im. mn., inu tvoje prelepe ozhy, v' katere ſam Bug ſe je ſalubil ǀ imajo vezh grehou KaKor ti laſsi rod. mn. na glavi ǀ je vezh ludij pobil, Kakor ti imash laſsi rod. mn. na glavi ǀ tvoja glava nima koshe, inu laſſy rod. mn. ǀ na mesti laſy rod. mn. skraushanih enu gnesdu kazh bosh imela ǀ vy ſte bile ſedem mozhnih Sampſonavih laſs rod. mn. ǀ ſvoje laſsje tož. mn. ſi odſtrishe ǀ laſſje tož. mn. is glave ſi pulio ǀ ſamſonu Dalila je bila laſje tož. mn. odſtrigla ǀ imà laſſye tož. mn., kakor koisnske griue ǀ eny ſo niega ſa lasje tož. mn. popadli drugi ſa brado ſó ga zukali ǀ bi bil mogal laſſie tož. mn. s'mezham odſekat ǀ ti nej ſibila laſye tož. mn. oſtrigla, ampak G. Bug yh je bil nagmeral ǀ Sa lasije tož. mn. ſo ga zukalj ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse tož. mn. je s'hiſhe vlekal ǀ Te lepe krauſhaſte laſy tož. mn. bo perpuſtila odresat ǀ jest imam laſsy tož. mn. na glavi ǀ odrejshi tvoje laſſy tož. mn. ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij tož. mn., inu nohtij Kakor ta tiza Postojna ǀ sazhnejo ſe sa laſij tož. mn. ulazhit ǀ huali nie laſsij tož. mn. ǀ na vus glaſs ſu bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij tož. mn. s' glave pulit ǀ leto mozh je imel v' ſvojh laſsèh mest. mn. ǀ ti nimash vezh mozhj v'tvojh ſedmerih laſſeh mest. mn. ǀ s' laſmyj or. mn. je drugem mrejshe prejdla ǀ je sakril s' laſmy or. mn. ǀ sazhne s'Solſamy njegove noge roſsiti, inu s'laſmy or. mn. ſvoie glave taiste briſsat ǀ s'laſmij or. mn. ijh je briſsala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lasten -tna prid. lasten: kakor de bi bil nje laſtan im. ed. m ſyn ǀ ta sabela je laſtni im. ed. m dol. dobizhik ǀ nej bulshi arznie sa sdrauje te dushe, KaKor naſh lastni im. ed. m dol. pepel ǀ njega leſtni im. ed. m dol. syn Abſolom en punt pò cellim krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ tvoja laſtna im. ed. ž vejſt bo ſprizhovala ǀ njegova zhednost nej bila lastna im. ed. ž, ampak Chriſtuſava ǀ tu pravu, inu lastnu im. ed. s mejstu sa proshno, molitvo, zhast, inu hualo Boshjo je ta Cerku ǀ laſtnu mejſtu im. ed. s Judeshavu je bil luft v' katerem ſe je bil obeſſil, inu respozhil ǀ s'ſvojga laſtniga domazhiga rod. ed. m ſoda ſe opijani ǀ sa isvelizhaine ſvoje laſtne rod. ed. ž dushe ǀ obeden nemore Kejkaj lastniga rod. ed. s imejti ǀ Abſolon ſvojmu laſtnimu daj. ed. m Ozhetu Davidu hozhe leben, inu Krajleſtvu vſeti ǀ Leto deſſetino hozhe G. Bug od nas imeti, sa nash laſtni tož. ed. m dol. nuz ǀ Ony hitru ſvoj lastni tož. ed. m dol. zholn sapustè ǀ moj listni tož. ed. m dol. greh, nikar teh drugih ſim jeſt spovedal ǀ uſakatera hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga tož. ed. m ži. boga ǀ Zhe pak mosh ble lubi deklo, ali sheno ſvojga blishniga, kakor ſvojo laſtno tož. ed. ž sheno ǀ svoio lastno tož. ed. ž ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ ymaio ajffer sa nyh leſtno tož. ed. ž zhast ǀ je ſapovedal laſtnu tož. ed. s blagu predati, inu v'boſem dati ǀ en glid vſe sa ſvoje lastnu tož. ed. s dershi ǀ v' njegovi laſtni mest. ed. ž hishi ga reshalili ǀ v'njegi lastni mest. ed. ž hishi ǀ v' ſvoim laſtnem mest. ed. s mejſti ǀ s' ſvojm lastnem or. ed. m dobitzhikam ǀ s'ſvojo laſtno or. ed. ž kryvio ſe podpishe ǀ s'suojo lastno or. ed. ž mozhio v'Nebu pranga ǀ de bi jetnike reshil s'lastno or. ed. ž Pershono ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela, kakor de bi bily nje laſtni im. mn. m otrozy ǀ reve, inu nadluge ſvojga blishniga je klagval, kakor de bi njega lastne im. mn. ž bile ǀ imamo dobri Paſtiry biti naſhih laſtnih rod. mn. dush ǀ na drugih grehe gleda, inu na ſvoje lastne tož. mn. m poſsabi ǀ ſvoje laſtne tož. mn. m otroke je vbyal ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne tož. mn. ž ſlovenske beſsede bom nuzal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lẹ̀ 1., adv. 1) nur, (pri izpodbujanju in dovoljevanju); le pridi! komm nur! le počasi! nur langsam! le čakaj! warte nur! naj mi le pride, er möge mir nur kommen! rekli so mi, da naj le pridem, man sagte mir, ich möge nur kommen; — 2) nur immerfort: tolažil sem ga, on pa je le jokal; le še prositi, fortbitten, Cig.; — 3) nur, bloß, allein; le možje smejo biti voljeni; ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — le eden ne, kein einziger; le toličkaj ne, auch nicht das Geringste, Cig.; samo le, einzig nur; — 4) v vprašanju: nur; kam je le šel? wohin ist er nur gegangen? kaj le delata? was sie nur etwa machen? Mur.; — prim. stsl. lêtъ, licet, Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
le člen. le, samo: vener le treh mi imena ſnamo: Michaël, Gabriel, inu Raphael ǀ Takorshni le s' vsheſſami poshlushaio, ter neposheraio, de bi do ſerza prishlu ǀ Judouski Vuzheniki ſo vuzhili ſvoi folk, de ſe jeſiti, inuc ſerditi nej prepovedanu, ampak lè vbjati, de je prepovedanu ǀ letreba vezhkrat premiſlit kot ſe hodi, inu kam ſe grè → li1
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lebati -am nedov. gostiti se, mastiti se, preobilno jesti in piti, veseljačiti: sdaj je zhaſſ lebat nedol., trunfat, pyanzhovat, pleſſat, lushte tiga meſſa tribat ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa, skaka, leba 3. ed. ǀ kaj menish de dusha jei, pyanzhova, inu leba 3. ed. ǀ sdaj shiher lebate 2. mn., pyanzhuate, nezhiſtoſt, inu loterio tribate ǀ do terde nozhj vkupaj lebaio 3. mn., inu pyanzhuaio ǀ Pojdite tedaj ſemkaj, inu dobru lebajmo vel. 1. mn. inu nuzajmo naſh shivot dokler je mlad ǀ Vsaki dan je lebal del. ed. m, inu pyanzhoval inu li ſvojmu trebuhu je ſtregil ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali del. mn. m, inu pijanzhuali ǀ s'mojm blagom bi lebali del. mn. m, inu trunfali ← srvnem. lëben ‛živeti, razgrajaško se obnašati’. V goriš. narečju je li̯ébat znano v pomenu ‛gostiti se, mastiti se’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
leben -bna m 1. življenje: kaj pomeni ta vezhni leben im. ed. ǀ kej bosh neshal drivu tiga lebna rod. ed. ǀ Spumni de nikar li tvojga lebna rod. ed., ampak tudi tvoje dushe an grè ǀ en ſvet, inu nedolshen leben tož. ed. je pellal ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben tož. ed. perpravit ǀ sdaj sazhnite Bogu shlushit, vash lebn tož. ed. pobulshat ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil, inu en greshin, nesramen lebem tož. ed. pelal ǀ v' lebni mest. ed., inu v' ſmerti ǀ imà mezh v' noshenze dati, inu Isaaca per lebni mest. ed. puſtiti ǀ dusha vſe glide oshivj, inu per lebnu mest. ed. ohrani ǀ katera raisha pruti nebeſſam s' ſvojm nedolshnem lebnam or. ed. ǀ vezhkrat naſs pohushajjo, kakor pak pobulshajo, shnjh lebnã or. ed., inu shiulejnam ǀ s' ſvojm neſramnem lebnem or. ed. 2. življenjepis: Berem v'lebni mest. ed. S. S. Puſzhaunikou ǀ Sim bral v'lebni mest. ed. teh S. S. Puszhaunikou od eniga Svetiga Miniha s' imenam Paulus Simplex ǀ Piſſe Surius v' lebni mest. ed. S. Severina ǀ kakor ſe bere v' lebni mest. ed. Svete Genovefe ← nem. Leben < srvnem. leben ‛življenje’; → peljati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lep -a prid. lep: ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno: na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa: de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lesen -a prid. lesen: kadar nikar en leſſen im. ed. m peld na Chrishu perbit, ampak ta Shivi Bug, Rihter Nebeski vas bò s'gorezhmi ozhmy ſtrashnu, inu oſtru pogledal ǀ ta zholn, de ſi lih leſsen im. ed. m nej mogal potopit ǀ de bi na Dan Marie Divize veni Cerkui Marie Divize leſseni tož. ed. m dol. Peld oblekli ǀ ty leſſeni im. mn. m, inu malani pildi vezhkrat ſo imeli leto muzh ǀ te leſſene tož. mn. m Bogove nameſti praviga shiviga Boga je molil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
le-ta -ta zaim. le-ta: gdu je leta im. ed. m tulikain preuseten zholvik ǀ letà im. ed. m nebo isvelizhen, ampak fardaman ǀ Modeſtus, Lata im. ed. m je bil skrivaj en bogaboyezhi karshenik ǀ Leta im. ed. ž pergliha je polna skriunusti ǀ kaj s' ena lepa reizh je leta im. ed. ž ǀ Letà im. ed. ž vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi ǀ letu im. ed. s ne bo mene prestrashilu ǀ KulikuKrat ſe letù im. ed. s ob naſhim zhaſsu sgody ǀ raunu letuje im. ed. s+ sfetoval David rekozh ǀ je bil pokopan v' paklu, od letega rod. ed. m pishe Pater Gabriel de Vega ǀ od letiga rod. ed. m greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete ǀ eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete rod. ed. ž nemore doſezhi ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè rod. ed. ž Dohtary nimaio beſsed ǀ s'lete rod. ed. ž S. Lubesni ſe sposna ali ſmo pravi ſhulery Chriſtuſhavi ǀ Ajdje neſo hoteli letega rod. ed. s vervat ǀ Letemu daj. ed. m Svetimu Moſhu ſe je bil prikasal Angel ǀ letimu daj. ed. m en dober sfet n'hozhete dati ǀ samerkajte eno ſtrashno hiſtorio skoraj gliha latei daj. ed. ž v'tem Svetem Evangeli samerkano ǀ Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej daj. ed. ž obeden nemore ſuper ſtati ǀ Pater Aloyſius Novarinus leta tož. ed. m urshoh da ǀ v' leta tož. ed. m Sveti shpegu ſe bomo gledali ǀ zhes leta tož. ed. m potok nei ſo hoteli ty Sloni, ali Elofanti pojti ǀ na leta tož. ed. m pak ſò bile poſtavile ta Sveti Vblat ǀ v'leta tož. ed. m greh padeio ǀ Letiga tož. ed. m ži. Aſtrologa s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi ǀ raunu leto resnizo tož. ed. ž je samerkal Caietanus ǀ ſe je bil ſalubil v'leto tož. ed. ž Philiſtersko sheno Dalilo ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti letò tož. ed. ž ǀ letho tož. ed. ž reſnizo nam je hotel Chriſtus dati saſtopit ǀ Skuſi loto tož. ed. ž hisho Boshjo ſe je troshtal Jacob ǀ vſe letu tož. ed. s kar imash od njega dobrute ſi ti prejel ǀ Chriſtus nam je letù tož. ed. s sapovedal ǀ she zhes letù tož. ed. s ſe je shpot dellala ǀ Satorai v' letu tož. ed. s S. ime je ſaupal ǀ kadar bi prishal v'letu tož. ed. s mestu en kaukler ǀ letubodem tož. ed. s+ poterdil s'tem kar samerkam v 'viſsokijh peſmah ǀ latu tož. ed. s my ſmò dolshni ſturiti pred ſpuvidio ǀ jeſt ſim v'letem mest. ed. m, inu unem grehu sapopaden ǀ v' letem mest. ed. m ſtanu ſe je taku lepu sadarshal ǀ per letej mest. ed. ž pravdi v'prizhe ſe bode nashal ǀ Bug nej ſtuaril semlo sa nashe isvelizhaine, ampak de po letei mest. ed. ž raishamo ǀ enkat je vidil Rihteria Nebeſkiga v'letej mest. ed. ž podobi ǀ Bug sheli tu zhlovesKu ſerce, saKai v'letem mest. ed. s imaio grunt, inu sazheteK vſe zhednosti ǀ pod letem or. ed. m hraſtam ym bom mogal pridiguat ǀ G. Bug s' leto or. ed. ž gajshlo je shtrajffal ludy ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto or. ed. ž nenuzno pridigo gori dershim ǀ nad letem or. ed. s ſe zhudi Isaias ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame, inu s'letem or. ed. s sashenta ǀ leta im. dv. m dua Sveta Jogra rada ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta tož. dv. m dua folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ v'leteh mest. dv. dveh perglihah ǀ en lep Exempel na leteh mest. dv. dveh vduvah imajo vſe vduve ǀ gdu ſo lety im. mn. mn., Katere Bug n'hozhe imèti ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij im. mn. m s'unanij bi pershli ijh poshlushat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti im. mn. m potreſsi ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete im. mn. ž vus folk so bile pregnale ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh rod. mn. urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ edn leteh rod. mn. je bil Lucius Quintus ǀ letteh rod. mn. Citer ſe boy ǀ skuſi pijanoſtu hudizh vaſſ v' druge velike grehe, is letih rod. mn. pak v' paku perpravi ǀ Eny letyh rod. mn. ſo kakor ta rodovitna oljka ǀ Sdaj povejte vy meni ſe morite letem daj. mn. perglihat ǀ Lete tož. mn. m shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete tož. mn. m ta zhleveski ſpol ſamotala ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete tož. mn. ž nadluge, inu reve ste padli ǀ na leteh mest. mn. kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit ǀ kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh mest. mn. pridigah nashal ǀ Chriſtus bo vmej letemi or. mn. ǀ S' letemi or. mn. beſſedami Sveti Evangeliſti nam ſo hoteli dat saſtopit ursoh ǀ s'letemi or. mn. doſeshe vſe karkuli ena dusha sheleti more ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy or. mn. beſsedamy troshtala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
le-takoršen -šna zaim. le-takšen, takšenle: letakorshen im. ed. m Sveti exempel eni verni dushi veliku nuza ǀ kadar je letakorshno tož. ed. ž gnuſobo vidil, de shivino nъa mejſti Boga zhaſtè ǀ Letakorshni im. mn. m poſvejtni Vuzheniki nejſo shtimaina, ampak ſaſpotovajna uredni ǀ Ieſt ſim en Kuhar, ena Kuharza. Leta andverh je veliku shtiman, inu blogar temu, kateri ga dobru ſna, sakaj nej nikuli lazhen, inu shlushbe letakorshnem daj. mn. nesmanka ǀ Letakorshne tož. mn. ž Bug ſapuſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
leto -a s leto: kadar je nerodovitnu lejtu im. ed., ſe toshio zhes bushtvu ǀ enu letu im. ed. je preteklu ǀ bò skorej nlejtu +im. ed., inu ti enu letu tož. ed. nej ſi vezh grehou ſturil ǀ h'Konzu lejta rod. ed. gre v'skrinio gledat ǀ NA NOVIGA LEITA rod. ed. DAN ǀ poli lèta rod. ed., inu cilu enu letu tož. ed. nej ſo druſiga hudiga ſturili, ampak s'jeſikom v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ ſe je hotela polu leta rod. ed. postiti ǀ kulikajn taushent ludy je sdaj mertvih, katiri lani v' poſti ſo bily sdravi, kulikajn taushent ſo sdaj sdravi, inu klejti +daj. ed. bodo mertvi ǀ sa novu lejtu tož. ed. shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom, bogatem, kakor vboſem ǀ huda roſſa skorei vſaku leitu tož. ed. vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ celu lejtv tož. ed. nej ſo bilij per ſpuvidi ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu tož. ed. ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu ǀ V' tem lejti mest. ed. 1147. kadar Samurizi ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ dvakrat v'lejti mest. ed. gredo h'Spuvidi ǀ duakrat v' lejtu mest. ed. ſe sgodj ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu mest. ed., tuje, 365 ǀ Kakor ſo yh bilij pred enem letam or. ed. ſamerkali ǀ taku zhes duei leiti tož. dv. S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ je bil uloulen, v' jetje vershen, kir duei leiti tož. dv. je veliku terpel ǀ Amon je dvei ſami lejti tož. dv. greshnu shivil ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta im. mn. pretekle ǀ Tvoie leita im. mn., inu ure ſo pretekle ǀ kuga shteri, inu dvajſseti lejt rod. mn. je terpela ǀ ſedem leit rod. mn. nebo semla rodila ǀ Adam po tem kir je bil boshio sapuvid prelomil, je she 930. leitc rod. mn. shivil ǀ nej sadoſti de vſhe tulikain leiſt rod. mn. ta saurashna vojsKa tèrpi ǀ je bil k' lejtam daj. mn. prishal ǀ ſte v'grehoh vaſhe lejta tož. mn. dokonzhali ǀ zhestrij cela leta tož. mn. li ene ſame caple vuode ǀ Kaj s'en ſad ſi dal Bogu v' tvojh otrozhih lejtah mest. mn. ǀ nikar li veni ſami uri, ampak tudi v' taushent letah mest. mn. bi nemogal dopovedat ǀ pred nekiterimy lejtami or. mn. v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy letamy or. mn. ǀ slezhij vunkaj Gregoria s'te luknje teh Kazh, v'katero Krajl pred 12. letmi or. mn. je bil sapovedal vurezhi ǀ pret trydesetmy lejti or. mn. ſim bila ſnoſſila
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lì 2., adv. = le, C., ogr.-Mik., Notr.; li udri ga, Notr.-Levst. (Rok.); nikar li — ampak, nicht nur — sondern, Dict., Schönl., Kast.; še li = še le, Danj. (Posv. p.); če dlje, li več, je länger, desto mehr, Dict.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
li1 člen. 1. le, samo: v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi, inu li s'ſamo beſsedo, nikar s'serza odpusti ǀ Nevesta ga li imenuje grosd, inu ne pravi ali je kiſsil, ali ſladak ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ kakor de bi bila li 20. lejt ſtara ǀ jeſt tedaj shelim de bi Nem. Nem. shtimani bily nikar ly od ſamih ludy, ampak tudi od Angelou Nebeſhkih ǀ lete poſvejtne rezhy nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij s'unanij bi pershli ijh poshlushat 2. le, kar: Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio taiſte Firshte ǀ pustite li meni skarbejti, bode ushe buli kakor ſe troshtate da li vez. samo da: dvei, trij mile dalezh pojde, de li ſvojm greshnim shelom vſtreshe ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster, deli eden sdajzi nesturj, kar sapoveij prezi je tepen (I/1, 35) nikar li (samo) vez. ne samo: nikar li de je bil leua restargal, ampak tudi de venem boiu taushent Phjlisterju s'eno oſlovo zhelustio je bil pobil ǀ kaj ſi ti s'en karshenik, kateri nikar li nepodelijsh en piſilz kruha petlariom, temuzh s' hudo, inu gardo beſedo od hiſhe njemu ſlavu dash ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah imeti eniga suestiga pomozhnika
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
liberej -a m livreja: Kateri liberei im. ed. ſturi de nikar li ony, ampak tudi nyh martra je Boshja ǀ ſaurashniki letega libereia rod. ed. ǀ Pole ta liberei tož. ed. krajla Nebeſkiga … S katerem so oguantani ty Pasheti danaſsni ǀ ſvoje danarie shpendaio sa offertne guante, sa liberei tož. ed. ſvoih hlapzou ǀ v' Svetem Karſtu je bil vaſs oguantal s' ſvojem libereiam or. ed. ← star. nem. Liberei, Liverei ← frc. livrée ‛livreja’; → libereja, → livreja
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ljubezniv -a prid. 1. ljub, ljubljen: nej ſi vezh lubesniu im. ed. m, ampak ſapushen ǀ leta je muj lubeſnivi im. ed. m dol. ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje ǀ nash lubesnivi im. ed. m dol. Ozha Nebeſhki nihdar naſs ne bo sapuſtil ǀ O Lubesnivu im. ed. s, inu zartanu Deite ǀ Dusha tvojga lubesniviga rod. ed. m brata ǀ verniſe k' meni lubesnivimu daj. ed. m Ozhetu ǀ niker nebomo ta lubeſnivi tož. ed. m dol. myr neshli ǀ de bi s' veſſeljom, inu s' pravo andohtio shly obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ ta kateri hozhe tu lubesnivu tož. ed. s ime doſezhi ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ Maria Diuiza shelij, de bi nie lubesniu tož. ed. s detetce ieſushika gledali, zhaſtili, inu lubili ǀ nej danaſs Maria Diviza nam kashe ſvoje lubeſniu tož. ed. s detetce Ieſushika ǀ per tvojm lubesnivim mest. ed. s ſerzi ǀ lubesnivi im. mn. m Corinthery ſe ſo h' pokuri perpraulali ǀ Lubesnivi im. mn. m moj Jogry, vy vidite mojo veliko britkoſt ǀ Ah lubesniui im. mn. m Poshlushavizi ǀ Ah lubesnivy im. mn. m Nem. Nem. ǀ Jeſt Tebi perporozhim te lubesnive tož. mn. m moje poshlushavize 2. ljubezniv: nekadaj ſtraſhan, sdaj lubesniu im. ed. m ǀ lubenſniu im. ed. m, kakor Pompeius Rimſki Ceſſar ǀ ena lubesniua im. ed. ž mati imà navada opominat ǀ G. Bug pak kakor nasha lubesniva im. ed. ž Matti, hozhe celiga zhloveka imeti ǀ Kadar Eſter shlishi takorshno lubesnivo tož. ed. ž oblubo ǀ s' enem lubesnivim or. ed. m pogledam ǀ lete lubeſnive im. mn. ž beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy lubesnivimy or. mn. beſsedamy primer.> Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi, inu lubesnivishi rod. ed. ž, shlishi govorit od letiga Generala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ljubiti -im nedov. ljubiti: Janathas je bil dolshan lubit nedol. Davida ǀ my imamo lubiti nedol. ſledniga zhloveka ǀ Chriſtus tudi nam sapovej ſe lubiti nedol. ǀ imamo shtimati, inu lubitj nedol. tiga dobrutliviga Gospuda ǀ leto ſamo taku lubim 1. ed., kakor vſe te druge ǀ tebe taku lubem 1. ed., de she vezh hozhem terpeti ǀ Ti ſi tulikajn sa mojo volo terpel, inu vener tebe nelubem +1. ed. ǀ aku ti is prauiga ſerza G: Boga lubish 2. ed., tudi G: Bug tebe lubj 3. ed. ǀ vener ga nelubish +2. ed., ampak vsak dan reshalish ǀ Bug tulikain lubi 3. ed. tega zhloveka ǀ ta nepametna shivina lubi 3. ed. ſvoje mlade ǀ Se veliku shtima, inu lubi 3. ed. sdrauje ǀ Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia je ureden leta ſe nelubi +3. ed., inu neshtima ǀ ble lubimo 1. mn. semlo, kakor pak nebeſſa ǀ lubesniviga Gospuda … neshtimamo inu nelubimo +1. mn. ǀ vezh lubite 2. mn. semlo kakor Nebu ǀ Nezh nez nelubite +2. mn. Vaſhiga odrèſhenika ǀ vezh lubio 3. mn. taushenkrat njeh ſmerdliu meſsu kakor pak njeh lepo dusho ǀ Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham, inu sheno, kateri ſe lubio 3. mn., inu edn timu drugimu vſe tu dobru voszhio ǀ inu vender ga nelubio +3. mn., ga nezheſtè, inu nemolio ǀ Lubi vel. 2. ed., lubi vel. 2. ed. tvojga G. Boga is celiga tuoiga ſerza ǀ Bug pravi lubi vel. 2. ed. mene zhe vſe ſtuariene rezhi ǀ hudizh pravi nelubi +vel. 2. ed. Boga, ampak ble lubi vel. 2. ed. slatù, ſrebrù, inu taiſto ſmerdliuo perſono ǀ lubimo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. Chriſtuſa JESUſA ǀ Iszhite, inu lubite vel. 2. mn. Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Nelubite +vel. 2. mn. ta ſvejt, inu tu kar je na ſvejtu ǀ Ceſar Caligula eniga kojnia je tulikain lubil del. ed. m ǀ ena shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila del. ed. ž kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila +del. ed. ž ǀ ſta ſe lubila del. dv. m kakor de bi bla brata ǀ ſo Christuſa shtimali, inu lubili del. mn. m ljubiti se ljubiti se, biti pripravljen (storiti): gvishuu bi ſe ym ne lubilu del. ed. s taistu greshnu djajne dopernesti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lotrski -a prid. nečistniški, prešušten: ta Loterski im. ed. m Herodesh njega v' jetje poſtavi ǀ Letu mejstu nej obena loterska im. ed. ž hisha, àmpak prebivalshe Boga Vſigamogozhiga ǀ Simonu Zuperniku je pomagala ta loterska im. ed. ž shena Elena ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni tiga loterskiga rod. ed. m Sardanapala ǀ v' hishi te loterske rod. ed. ž shene ſo tij Riſij ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski tož. ed. m leben podala ǀ katere s'Kusi nyh nezhiſtu, inu lotersku tož. ed. s shivejne noſſezhe rataio ǀ te poshtene shene loterske im. mn. ž rataio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
lušt -a m poželenje, veselje, naslada, užitek: bi vam guishnu lusht im. ed. preshal pleſſat ǀ Sampſon ſe je bal, de gredeozh skuſi vinograd bi niemu lusht im. ed. neprishal en grosdik utergat ǀ sa volo lushta rod. ed. tiga meſsa je bil greshil ǀ shelje tiga meſſeniga lushta rod. ed. ǀ ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu nesramnimu lushtu daj. ed. ǀ ali je vrednu s'en kratek lusht tož. ed. to vezhno martro ſi isuoliti ǀ v'grehi, inu v'lushti mest. ed. shivy ǀ vsy vashi lushti im. mn. hitru bodo minili ǀ naſhe norzhie, inu lushti im. mn. nam ſo preshle ǀ luſhti im. mn. tiga meſſa vaſs objemajo, kushujeio, inu zartlaio ǀ hudizh v' pleſſah ſeje slatkuſt teh meſſenih lushtou rod. mn. ǀ more ta ſveit sapustiti, inu od lushtau rod. mn. tiga meſsa ſe lozhiti ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih lushtu rod. mn. sapelati ǀ Prozh od lustu rod. mn., inu Kratkeh zhaſsu ǀ od nature zhlovek je nagnen lushtam daj. mn. tiga meſsa ǀ s'mladiga ſe je bil podal lushtom daj. mn. tiga ſveta ǀ sa lushte tož. mn. tega meſsa ijm nemanka blaga, sakaj uni bo ſvojo loterzo guantau ǀ vy pravite de hudizh je urshoh kadar v'lushte tož. mn. … pervolite ǀ taiſtè lushti tož. mn., katere jeſt tebi dam ǀ Sodomitery ſo menili de nyh isvelizhaine ſtoy v' lushtah mest. mn. tiga meſſa ǀ hozheo dobre vole biti, inu v'lushtah mest. mn. tiga meſsa dopernesti ǀ per luſtah mest. mn. tiga ſapelaviga meſsà ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini lushti or. mn. reslùshtat ← nem. Lust < srvnem. lust ‛poželenje, naslada, ugodje’, prvotno ‛nagnjenje’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mariti -im nedov. zanimati se, skrbeti: ſa tu nemario +3. mn., inu ſe nepofliſsaio njeh dusho ozhistit ǀ nemario +3. mn. ſa S. Masho, sa Pridigo, sa Odpuſtike, ampak li sa dobizhike ǀ nezh nemario +3. mn. sa ſvojga blishniga ǀ nej maril del. ed. m ſa molitvo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Martin(us) -na m osebno lastno ime Martin: S. Martin im. ed. je try ſtane imel, je bil sholnier, Minih, inu Shkoff ǀ s. Marten im. ed. polovizo suojga plajſha je bil njemu dal ǀ kakor s: Martinus im. ed. imamo vednu v'Nebu gledat ǀ Pishe Martinus im. ed. Delrius ǀ Martinus im. ed. del Rio pishe od eniga Richteria s' imenam Petrus ǀ ſturimo kakor Martinus im. ed. Navarrus, kateri 60. Lejt vsak dan cell Sveti Roſhenkranz je molil ǀ ſo bily prishli po dusho S. Martina rod. ed. ǀ ſe nimaio puſtiti ſapelati od luter Martina rod. ed. ǀ Sdaj jeſt ſe obernem k' Naſhimu Pomozhniku Svetimu Martinu daj. ed. ǀ je pohleunu proſſil Luter Martina tož. ed. de bi ga oſdravil ǀ Oh èn lep shpegu imaio nikar li Sholnerij, ampak tudi ty Duhouni na S. Martinu mest. ed. ǀ s' Svetem Martinam or. ed. bomo mogli rezhi ǀ Se nenajdeio vezh Martini im. mn., de bi ſebe ſlekli 1. Sv. Martín Tourski (316/17–397), škof v Toursu 2. → Delrio 3. Martin Aspilcueta z vzdevkom Navarrus (1491–1586), špan. kanonist in moralni teolog 4. → Luter
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
martran -a prid. mučen: je bil martran im. ed. m, inu criſhan ǀ neusmilenu je bil sa tvojh grehou volo martram im. ed. m ǀ shnimi reid je hotela martrana im. ed. ž biti ǀ letu lepu belu, inu ardezhe truplu vam nej danu, de bi martranu im. ed. s, ampak zartlanu bilu ǀ s'gorezhimy ketnamij ſo ſueſani, inu martrani im. mn. m ty puntarij Boshij ǀ vashe dushe v' vizah ſò martrane im. mn. ž ǀ V'tem Mesti Thebes shest taushent na enkrat je bilu martranih rod. mn. → martrati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
medel -dla prid. slaboten, suh: jeſt ſim taku medla im. ed. ž, inu suha ratala ǀ Sveti Joannes je vidil hudizha isdarit eniga madliga tož. ed. m ži., blediga koina ǀ je vidil ſvojga tovarsha taku madliga tož. ed. m ži., inu kumerniga ǀ Sedem debelih krau je pomenilu ſedem bogatih obelnih lejt, te medle im. mn. ž pak ſo pomenile ſedem vboſih lejt ǀ te madle im. mn. ž, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne ludy ǀ ſim vidil ſedem drugih ſuhih, ſilnu gardih, inu madlih rod. mn. krau ǀ skuſi taiſte debele, inu medle tož. mn. ž krave primer.> lety tudi imaio pasho S. Rus. T. vener ym neutekne, ampak vſe skuſi garshi, inu madleishi im. mn. m prihaieio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mehak -hka prid. 1. mehak: v'Ieſenu, kadar ta grosd je mehak im. ed. m, inu ſladak ǀ mehka im. ed. ž postela ſe vam bo terda, kakor kamen sdela ǀ ieſik nej obedn mezh, ampak ena mehka im. ed. ž slaba reizh ǀ vaſhe ſerze ie mehku im. ed. s kakor vuſik ǀ is ſvoje mehke rod. ed. ž poſtele ǀ Shene pak, de ſi lih ſe skregaio, vener dokler ſo mehkiga rod. ed. s ſerza hitru poſabio, inu odpu ſtè ǀ ſonze oterdj to gillu, inu mehak tož. ed. m ſturj ta vſik ǀ kakor de bi bily na eno mehko tož. ed. ž blaſino perleteli ǀ nasha natura je taku Slaba, de li po mehkim mest. ed. m poti hozhe hodit ǀ kakor de bi na eni mehki mest. ed. ž blasini leshal ǀ Mehkam daj. mn. poſtelam ſo odpovedali, ter na goli semli, s'enem tardem kamenam pot glavo ſo leshali ǀ ſim ſe valal po mehkih mest. mn. poſtelah 2. netrden, krhek: vener mu oſtane ſlabust te k'hudimu nagnene nature, katera je kakor glash mehka im. ed. ž, sakaj kakor edn tega drokne prezei ſe resbie primer.> O velika muzh gnade S. Duha! katera naſs sicer ſlabe inu mehkejshi tož. mn. m kahor glash, ſturi mozhne inu ſtonovitne kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
merkati -am nedov. 1. paziti: nemarate merkat nedol. na vashe otroke ǀ nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam, namrezh mislit, inu mirkat nedol. na tu kar ſe moli ǀ de bi ga bandishali s' deshele zhe ga nemirkash +2. ed. ǀ flisnu merka 3. ed. debi mogal kateriga oshpegat ǀ mirka 3. ed. na beſſede, kakor de bi ſam Bug govuril ǀ ony vſelej merkajo 3. mn. tu nar bulshi, inu shlahtnishi vkrasti ǀ fliſſnu yszheio, mirkaio 3. mn., shpegaio ǀ mirkajo 3. mn. de ſe ym neſamerio ǀ merkajte vel. 2. mn. sdaj, bo padla, inu djala, hudizh je mene omotil ǀ Ta pustob A, Andoht, nej ſi prav merkal del. ed. m na moje piſsmu ǀ Skerbnu je mirkal del. ed. m na dushe njemu poduarshene ǀ vy na letu nej ſte merkali del. mn. m, temuzh vſe skusi ſte hudu dellali ǀ aku bodò prau mirkali del. mn. m, inu poshlushali 2. poznati: uprasha po teh drugyh ſnanyh minihu, Vratar pravi, de obniga nemerkà +3. ed. ← srvnem. merken ‛paziti, opazovati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mesec -s(e)ca m mesec: obeden meſſz im. ed. nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi, kakor je Jeſſenik ǀ od meſiza rod. ed. do meſiza rod. ed., od leta do leta ǀ pervi lejtni meſiz tož. ed. ſo praſnovali praſnik Boga iana; ta drugi meſſiz tož. ed. praſnik Bogine Felicitatis ǀ kadar pak G: Bogu taku svestù li en ſam meſsiz tož. ed. bil shlushil ǀ de ſi lih vſak mesiz tož. ed. ſe ſpovedo ǀ S. Anna v' tem meſſzi mest. ed. Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ venem meſizi mest. ed. nej dokonzhanu ǀ letu nej li ſturil enkrat v'lejti, ali v'meſizi mest. ed., temuzh vſak lubi dan ǀ ner ble v' tem meſſizi mest. ed. Sushiza, inu Jeſſenika tullio, inu diuiaio ǀ nikar li v'Meſizu mest. ed. enkrat, ampak vſako minuto ǀ ta druga dua meſſza im. dv., katera ſta preshla, Serpan, inu kimovez, ſta bila taku urozha ǀ tedne, meſize im. mn., inu leita pretekò ǀ en taku velik potreſs … v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou rod. mn. je terpel ǀ je imela devet meſſizou rod. mn. noſſiti ſijnu Boshjga ǀ pervolem njemu prebivalshe devet meſsizou rod. mn. dati v' mojm teleſsu ǀ Sakaj puſtish tulikain minut, tulikain dny, tulikain tednu, tulikain meſizu rod. mn., inu tulikain lejt pretezhi ǀ v' tebi Syn Boshy devet meſſizu rod. mn. je leſha ǀ v' Teleſſu Marie Marie Divice devet meſſezou rod. mn. po ſmerti pak je leshal 40. urr v'grobu ǀ v'kateri devet meſsezou rod. mn. je leshal Syn Boshij ǀ zhes try meſize tož. mn. sazhne Thamar shroka prihajat ǀ kumai shteri Meſſize tož. mn. je bil ſtar ǀ AEmilianus ſame shtiri meſize tož. mn. je na Ceſſarskim ſtoli ſidel: Ceſſar Florianus dua meſiza tož. dv., Philippus pak ſama dua dny ǀ zhes nekatere meſice tož. mn. ſo supet nasaj ty Ajdje rajshali ǀ zhes shteri miſize tož. mn. dopelt je meni povernel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
meso -a s 1. meso: shupa ſe reslye meſſu im. ed. ſe v' pepeli povala ǀ sposnaj de je bilu domazhe, niKar divje meſsu im. ed. ǀ Kadai nar vezh Meſſarij meſſa rod. ed. ſiſezhejo ǀ ſi s'meſsa rod. ed., inu krij, nikar s'kamjna, ſi na semli, nikar v' Nebeſsijh ǀ s'jutrai, inu s'vezher Eliaſu meſſu tož. ed., inu kruh ſo noſſili ǀ v'Postu taku dobru meſsu tož. ed. jejsh, kakor o Pustu ǀ S' poshreshnostio je bil sapelal Eſava Iſraeliterje s' zhebulam. Levite s' tem ſrovem meſsam or. ed. ǀ dusho pak vidit memorimo, dokler s' meſſom or. ed. je pokrita 2. človeško telo: meſſu im. ed. skuſi zartlaine zhloveka ſapele ǀ s'kruha rata S: Meſsu im. ed., s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ karkuli messu im. ed., ali telu shelij, temu nemorio odpovedat ǀ s'mladiga ſe je bil podal lushtom tiga ſveta, inu meſſa rod. ed. ǀ brumnost nashiga meſsa rod. ed., inu svetust nashiga Duha ſe najde, inu doſseshe s'kuſi strah Boshij ǀ je bila vſa podana lushtam tiga meſa rod. ed. ǀ taiſti kateri menio hudizhu, inu lushtam ſvojga meſſà rod. ed. ǀ per luſtah tiga ſapelaviga meſsà rod. ed. ǀ raishi hozheo ſvejtu shlushit, kateri ogolufa; meſsi daj. ed., kateru dusho umadesha ǀ dokler nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu tož. ed., inu hudizha vprashala, ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela ǀ je tudi terbej de ti zhistu, inu brumnu shivish, de tuoje meſsu tož. ed. s'postam noter dershish V primerih, kot je zadnji zapis pod prvim pomenom, ni mogoče ločiti med obema pomenoma.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
milijon -a in nepreg. štev. milijon: nekateru million im. ed. ludy je bilu pomerlu ǀ Zara Samurski Krajl je bil vkupaj sbral en million tož. ed. peshizou ǀ vezh kakor en million tož. ed. erdezhih slatou shazan ǀ taiſta ſama vezheria je en million tož. ed., duej ſtu, inu petdeſſet taushent Kron velala ǀ Krajl Sapor je tulikain ludy K'vezhery povabil, de taista je njega zhes en million tož. ed. Koshtala ǀ Franzoſi kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica odkupili dua milliona tož. dv. slata ſo bily sa njega dali ǀ kaj nuza Claudiu Ceciliuſu, de tulikajn millionu rod. mn. ſlata je bil sadubil ǀ oſſem millionou rod. mn. slata je bil shpendal ǀ Takorshne shpaſſe, inu kratke zhaſſe je Rimarjom dellal, de veliku milionou rod. mn. slata ſo koshtali ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent, inu oſſemſtu million rod. mn. ardezhih slatou ǀ veſſelje nebeſke taiſte isvelizhane dushe bodo vshivale nikar ſtu lejt, ali ſtutaushent, ali deſſet milion rod. mn. lejt ampak do vekoma bres vſiga konza ← nem. Million ← star. it. miglione, danes milione ‛milijon’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Milo [mīlo] samostalnik moškega spola
antično osebno ime Milon
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
miniti -nem dov. miniti: pride ſmert kar uſe isgine, vſe mini 3. ed., kakor de bi s'ozhmy trenil ǀ nima ſtanovitnoſti, ampak kakor, de bi s'ozhmy trenu mini 3. ed. ǀ Pſalmiſt je djal, de minj 3. ed. kakor glaſſ tiga ſgona ǀ ſtanovitnoſti nimaio, ampak mineo 3. mn. kakor de bi s' ozhmy trenu ǀ vsy vashi lushti hitru bodo minili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
misel -sli ž misel: ena ſama ſveta miſſu im. ed., inu shejlje ſadobj en velik lon per Bugu ǀ kaj s'ena miſsu im. ed., ali konz je tvoj ǀ leta nej moja miſu im. ed., ampak S. Petra Griſologa ǀ nje miſſou im. ed. pak je bila ludem dopaſti ǀ huda nezhista miſal im. ed. na vaſhe ſerce ſede ǀ Sakaj prezei ta miſil im. ed. tebi noter pade ǀ Lete misly rod. ed. je bil tudi en Turski Basha ǀ Macedonski krajl je bil te misli rod. ed., de slatu je letu nar nuznishi ǀ je bil perpuſtil obtizhati v' njega glavi camein te hude miſlij rod. ed. ǀ poshlushajte N: N: s. s. Vuzhenike kateri ſo lete miſsli rod. ed. bilij ǀ vari Bug de bi jeſt eno takushno miſſu tož. ed. imel ǀ vaſho miſsu tož. ed. v'Nebu polsdignite ǀ s'jesikom vam voshzhi en dober dan, s'mislio or. ed. eno vezhno nuzh ǀ K'tebi v'vaſs nehodi s'dobro mislio or. ed. ǀ ga ranish s'tuojo hudo miſlio or. ed. ǀ kulikajnkrat s'miſlio or. ed., s'beſsedo, s'djaniam ſmo shpot is tega Mogozgniga Gospuda inu Boga ſturili ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo or. ed., ali s'serzam ǀ vſakdan s'miſsljo or. ed., s'beſſsedo, s'diajnem G: Boga reshalio ǀ kar njegove shivozhne dny je ſturil ſmislio +or. ed., s' beſſedo, inu s' dianam ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne misli im. mn. meni noter padle ǀ ga sazhnejo hude miſly im. mn., inu shelje martrat ǀ danas ſo meni lete firbizhne misly im. mn. noter padile ǀ uſe mislij im. mn., vſe shelje, vſe diaine na taiſti dan ſe bodo vidili ǀ nezhiſte miſlij im. mn. jo obijdeio ǀ imash polnu ſerze nevoſhlivoſti, saurashtva, inu greshnih miſly rod. mn. ǀ she v' Zerkvi nej ſte bres hudih misly rod. mn. ǀ okuli ſe oserate, inu ſtu nespodobnih miſil rod. mn. imate ǀ KuliKajn sKarbi, inu misil rod. mn. ſi vsamete poprej KaKor eno nijvo Kupite ǀ nej ſim dobrem mislam daj. mn. mejſta v' mojm ſerzi dal ǀ kateri bugaio Boshym miſlim daj. mn. ǀ skuſi dobre misli tož. mn. na ſerze nam kluka ǀ G. Bug shlishi, inu vidi glaſs, ali miſly tož. mn. nashiga ſerza ǀ je posnal ſkriune misly tož. mn. ſvojh bratou ǀ bo sprashoval vſe mislij tož. mn., beſſede, inu djaine zhloveske ǀ ter da tej dushi dobre, inu ſvète miſlij tož. mn. ǀ Vſe ſvoie miſſlj tož. mn., inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit je velik greh ǀ S. Grogor ſa lete poshreshne, inu neprasherne tize ſaſtopi te hude miſlei tož. mn. ǀ v'nezhiſtih mislih mest. mn. ǀ v'nezhistih miſlih mest. mn. ǀ v'nezhiſtyh miſlah mest. mn. ǀ tebe vednu v' myſlyh mest. mn. ima ǀ So vaſs v'miſlih mest. mn. imeli ǀ ſnuzhi vaſs ſo umiſlih +mest. mn. imeli ǀ nuzh inu dan s' nesramnimi misly or. mn., inu djainam Boshio sapuvid prelomish ǀ Pride Hzhi s' salublenimi mishly or. mn. polna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
misliti -im nedov. misliti: na letu ſe prebudim, ter sazhnem mislit nedol. ǀ ſmertna ura ſe perblishuie, sazhne miſlit nedol. koku bi mogal Nebeſsa vſhivat ǀ potle je bil sazhel misſlit nedol., de je shkoda tu ner lepshi shitu ſeshgati ǀ jeſt mislim 1. ed. koku ſe bo meni godilu ǀ Vſe karkuli jest miſlim 1. ed. ſturiti ǀ Jeſt mislem 1. ed., inu premishlujem ǀ Drugiga nemiſlim +1. ed. ǀ sakaj cilu na letu nemislim +1. ed. ǀ Iest nemiſlem +1. ed. vam s'kusi vuk teh Ajdouskih Piſsariu iskaſat ǀ Ti nuzh, inu dan mislish 2. ed., koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti ǀ Falish mozhnu, aku letu miſlish 2. ed. ǀ morebiti mishlish 2. ed. spet ponoviti ta, ali uni greh ǀ na drugu sdaj nemiſlish +2. ed., temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ druſiga nemishlish +2. ed., ampak njega ogolufat, inu faratat ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish, iuu plazhat na tem ſvejtu ijh namislish +2. ed. ǀ Ta Firshtnia ſe prebudii, inu misli 3. ed. de ſo li ſajne ǀ vener ne miſlli 3. ed. taistih ſe rèshit s'Kusi pravo grevingo, inu poKuro ǀ na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli +3. ed. ǀ G. Bug drusiga nemiſli +3. ed. ampak naſs isvelizhat ǀ Kadar vidi de en drugi Mosh s'njegovo sheno govory, prezej sazhne ſodit, inu miſlit de nezh dobriga nemiſlita +2. dv. ǀ My mislimo 1. mn. de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh ǀ sdaj li na isvelizhejne nashe dushe miſlimo 1. mn. ǀ nemislimo +1. mn. na te teleſſne, inu poſvetne rezhy ǀ kadar vy mislite 2. mn. is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ kar sdaj miſlite 2. mn., inu shelite, tu bote tudi takrat gledali ǀ sdaj druſiga nemislite +2. mn., ampak na vashe garlu, inu trebuh ǀ mislio 3. mn. koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati ǀ v'Cerkvi kaj drugiga dellaio, ali miſlio 3. mn. ǀ na letu nemislio +3. mn., de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali ǀ nemiſlio +3. mn. vezh na naſhe isvelizhejne ǀ nikar nemisli +vel. 2. ed. vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ hudizh pravi nemiſli +vel. 2. ed., na dusho, ampak na truplu ǀ Bug bode na vaſs mislil del. ed. m ǀ na to gnado je miſlil del. ed. m Paſchaſius ǀ ſim miſlu del. ed. m ijh pobiti ǀ de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil +del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre, bi nemiſlu +del. ed. m po nozhi, inu podnevi, kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ veſselil ſe ie Iacob, inu je mislilna del. ed. m+ une zhudne lujtre ǀ nei na druſiga mislila del. ed. ž, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tiga meſſa ǀ Morebiti de ſta mislila del. dv. m ǀ ne bomo vezh na grehe mislili del. mn. m ǀ tu bote tudi takrat gledali, miſlili del. mn. m, inu sheleli ǀ na letu nej ſo mislily del. mn. m ǀ karkuli bodò ſpumnili, ali miſslili del. mn. m ǀ kakor une nore Divize, katire nej ſo na to minuto mislile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
miza -e ž miza: Zhudna je bila Misa im. ed. krajla Mida, na kateri vſe spishe ſo ſe v'ſlatu preobernile ǀ miſa im. ed. pomeni ſakonski ſtan ǀ s'ſmejham od mise rod. ed. vſtaneio, inu vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ nekatere vduve, de ſi lih ſtare ſo dekelze pretekle, inu od miſe rod. ed. odrinile ǀ ti kershenik k'misi daj. ed. ſedesh ǀ nikuli nej k'miſi daj. ed. sedil, ampak de ſtu inu drydeſſeti riht je na miſi mest. ed. vidil ǀ aku naſs bodo Krajlevi mysi daj. ed. perpuſtili ǀ pred ſobo vidi miſo tož. ed. polno slatkijh shpijsh ǀ hozhe capuna na miso tož. ed. poſtavit ǀ na ſrèd plaza je bil postavil eno lepo mjso tož. ed. ǀ takushnim per Misi mest. ed. tu pervu mejstu ſo dali ǀ poshle shabe, inu mijr nepuste nikar per miſi mest. ed., nikar na posteli ǀ Iesus per mysi mest. ed. tiga Farisea ſe najde ǀ pod miſo or. ed. najde enu gnilu jabuku ǀ po tem Kir je bil Afrikanerij premagal je bil petdeſsent taushent mys rod. mn. pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy naloshit ǀ Tishler nemore jejſti dellu ſvojh rok, namrezh skrinje, olmare, inu mise tož. mn. ǀ vſe s'Tempelna vun ſtepe, inu miſe tož. mn. okuli verſhe ← rom. *mẹ̄sa < lat. mensa ‛miza’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mlad -a prid. mlad: kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči: Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci: Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti: Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
moder -dra prid. moder, učen, preudaren, pameten: de bi bil moder im. ed. m kakor Salomon ǀ On Viſok, ona niſka, On moder im. ed. m, ona preproſta ǀ Ta modri im. ed. m dol. Bias pak odgovorj ǀ kazha je modra im. ed. ž sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani ǀ ſam S. Duh s'kusi usta tiga modriga rod. ed. m pravi ǀ timu modrimu daj. ed. m Philoſophu je ble dopadla ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri daj. ed. ž Sheni Abigail ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga, modriga tož. ed. m ži., inu ſvestiga Generala Iephte ǀ skuſi modro tož. ed. ž regeringo ſvojga Ordna ǀ En drugi je hualil njegovu modru tož. ed. s, inu pregnanu govorjenie ǀ s'tem Modrem or. ed. m porezhem ǀ Sim perſilen s'tem Modrom or. ed. m rezhi ǀ Se Iest zhudem, de tij Modri im. mn. m Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Modri im. mn. m tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam ǀ Kadar ty Modrj im. mn. m ſo to ſvèsdo vgledali ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu od teh Modrih rod. mn. ludy ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij piſſanu, kakor on ſam je ſvojm Modrem daj. mn. pravil ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu meni ſe sdi taiſtu vprashaine, kateru en imeniten Firsht je bil ſvoim Modrom daj. mn. naprje poſtavil ǀ de ſi lih ſe shtimaio ſa Modre tož. mn. m, inu vuzhene ſo norzi ǀ livia ſe je bila nad letem prestrashila, Svejsdarje, inu te Modre tož. mn. m ukupaj poklizala ǀ ty Firshti nijh viſokim ſtanu per teh Modrih mest. mn. en vezhni shpot ſi ſo sadobili ǀ Lete njegove ſajne obedn mej timy Modrimi or. mn. nej ſnal resloshit presež.> Ie proſsu Salomon sa modrust, inu ta nar modreshi im. ed. m postane ǀ katero resnizo je dobru sposnal Salomon ta ner modreishi im. ed. m ǀ danaſs je k' nam prishal ta nar saſtopnishi, inu Modrèſhi im. ed. m Arzat ǀ Ta nar modreshi im. ed. ž je reſniza ǀ pred Bugam je bila ta ner modreishi im. ed. ž ǀ sa te ner modreſhi tož. mn. m bi perſileni my bli yh Spoſnati Modri v nekaj primerih pomeni pisca svetopisemske Knjige modrosti, kar je razvidno iz reference Sap. na robu, npr. sakaj ta Modri im. ed. m dol. pravi (IV, 169) in tiga Modriga tož. ed. m ži. hozhemo bugat, kateri nam ta lepi vuk je puſtil (III, 481).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
moka -e ž moka: Ta je taista zhudna, inu shegnana Moka im. ed. Eliaſa Preroka, katera v'hishi te bogabojezhe vduve nikoli nej pomankala ǀ nej imela kakor s' eno peſt moke rod. ed. ǀ nej druſiga imela, ampak eno peshizo moke rod. ed. ǀ shitu je v' malen noſsil, moko tož. ed. pak v' meſtu ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko or. ed. smejshali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
moški -a prid. moški: taisti ſmeh nej bil otrozhij, temuzh moshKi im. ed. m ǀ kadar ti moshka im. ed. ž perſona ſe najdesh v' taiſti greshni perloshnoſti ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga rod. ed. m spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti ǀ Moja shena pravi uni mosh nej mogozhe de bi is rebra moshkiga rod. ed. s ſtuarjena bila, ampak is paſſiga gobiza ǀ veliku hudizhou is pakla je bilu prishlu v' moshki mest. ed. ž, inu shenski podobi ǀ ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno moshko or. ed. ž pershono ǀ ty shpegli ſo bily shenski, nikar moshki im. mn. m ǀ kej ſte sdaj vy Moshke im. mn. ž, inu shenske Pershone, katere v'velike grehe padete ǀ kuliku starih, inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh rod. mn. perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ veliku taushent Pershon Moshkih rod. mn., inu shenskih, ſo k'njemu prishli gnade proſsit ǀ Philoſophi bres urshoha tulikajn ſashpotuieio ta shenski ſpol, kateri je taku nuzen moshkem daj. mn. perſonam ǀ Te nezhiste Iezabele, bi ſe nelepotizhile, inu s'nyh shivotam mreshje moshkim daj. mn. perſonam neproſile ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke tož. mn. ž pershone motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi or. mn. Pershonami ſtati po moško, kakor moški po moško: pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete, po moshku isdarite (II, 358)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
motiti -im nedov. mamiti, zavajati, zapeljevati: Nej treba hudizhom ob naſhim zhaſsu veliku ludje motiti nedol., inu skushati ǀ v' tem ta hudi ga sazhne motit nedol. s' leto dekelzo, taku de je bil shnio pregreshil ǀ tudi ona ga sazhne mottit nedol., inu k' grehu vabit ǀ petnajst taushent hudizhu, kateri ſo bilij ga prishli motit namen. njega pusledno uro ǀ veneh vashih hishah je vezh hudizhou, edn moti 3. ed. mosha, drugi sheno, de ſe skregata ǀ ſamerka, de ta hudi v' podobi tajſte loterze njemu ſe je prikaſal, inu de ga motti 3. ed. ǀ v'greh padejo, de ſi lih hudizh yh nemoti +3. ed. ǀ de vy shene ne bile takushni hudi Duh, kateri motite 2. mn. te Moshke Perſhone ǀ nezhiſte miſly ga motio 3. mn. ǀ sdaj pak ludie ſamy ſebe motio 3. mn., inu v'greh padejo ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil del. ed. m, inu sa nio hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ nezhakash de bi tebe ta hudi motu del. ed. m ǀ kadar bi naſs hudizh taku mozhnu nemotil +del. ed. m, bi ne bily taku hudobni ǀ je Samerkal, de ſveit, meſſu, inu hudizhy ga bodo motili del. mn. m, inu skushali premagat ǀ k'sadnimu pade, ter pravi … Hudizh je mene sapelal, de ſim letu ſturila jest vam pravim de ne, ampak de vy ſte hudizha motile del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mrmranje -a s godrnjanje, pritoževanje: ſe neshlishi, ampak fataine, klafaine, marmraine im. ed., inu preklinanie ǀ eno uro pak Boshijo beſsedo pres marmrajnia rod. ed. poshlushat nemoresh ǀ Nehajte vy shene od offerti, marmraina rod. ed., opraulaina, nevoshlivoſti, inu pohushainia ǀ osdravi … kashel tjga marmrajna rod. ed. ǀ sa marmraine tož. ed. tiga folka, ali sa nyh samero nimaio nezh marat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mrtvaški -a prid. 1. mrliški: kakor ena mertvaska im. ed. ž para ǀ v'taiſtem grobu poprej enu zherviu, inu ſmerdezhe mertuaſku im. ed. s truplu leshalu ǀ martvaski tož. ed. m put bosh potila ǀ mertvaski tož. ed. m put ſama Maria je briſſala ǀ ſi je bil puſtil to martuasko tož. ed. ž Paro ſturiti ǀ popade duei mertvaſki tož. dv. ž koſty ǀ kakor ſo mertvashke im. mn. ž bare ǀ druge poſsode, inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih rod. mn. glavu zhipine ǀ pred ſabo imèti te mertuashke tož. mn. ž zhipine je ena arznia de zhlovik ſe neopyani 2. smrten, smrtonosen: njegova boleſan je martuashka im. ed. ž ǀ vſaka rana v' glavi je mertuaſka im. ed. ž ǀ rana je bila mertvashka im. ed. ž ǀ Osdravil je bil ſvojga Striza Gisberta od mertvashke rod. ed. ž bolesni ǀ eno martrvshko tož. ed. ž vojsko nepovedat ǀ Bolezhine mertuashke im. mn. ž ſò mene obdale ǀ kulikajn mertuashkyh rod. mn. ran prajmejo ǀ od teh mertuaſhkyh rod. mn. ran osdravili ǀ mertuaſhke tož. mn. m shlake ſerzhu preneſſe 3. umrljiv: zhlovek, kateri je mertuashki im. ed. m, inu grehom poduarſhen ǀ Raymundus, kateri na leto Nebeshko lepoto je bil poſabil, inu veno mertvashko tož. ed. ž je bil vus ſalublen ǀ ah nepamet precleta teh martvashkih rod. mn. ludij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mrzel -zla prid. mrzel, hladen: mersu im. ed. m k' Svetimu Obhaili perſtopish ǀ Takorshne bi mogal perglihat vni shivali Salamandra imenovani, katera je taku mersla im. ed. ž de nemore shiveti, ampak v'ogni ǀ pod frai nebeſſamy bi mogli prebivat, inu od mersliga rod. ed. m, inu mokriga Luffta konez vſeti ǀ Kej tedai ſi neshal pomozh tvoi mersli daj. ed. ž dushi ǀ ta reuni zhlovek merſu tož. ed. m put poti ǀ je enu merslu tož. ed. s ſerze pruti G. Bogu imel ǀ bi bil imel poſtavit mersle tož. mn. ž rezhy, de bi ga hladile
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
muja -e ž trud, muja: njega muja im. ed. nebo Sabſtoin ǀ En syn taku lep de ſe muja im. ed. plazha njega vidit ǀ muja im. ed. ſe neplazha taku dalezh eno libro poshilat ǀ bres della, inu muje rod. ed. je taiſte shpishal s' kruham nebeskim ǀ nej ſim shparala danarie, ne muie rod. ed., ne obene rezhi ǀ Ona preuſame Moshu mujo tož. ed., inu skerb otroke rediti, inu varvat ǀ ti druſiga nimash, ampak muio tož. ed., inu martro ǀ veliku skerb, inu muió tož. ed. imá, veliku shpenda ǀ s'veliko mujo or. ed. na ſuhu pride ǀ na morij ste s'veliko vasho muio or. ed. nenuznu ribe lovili ← stvnem. muoī, srvnem. müeje ‛trud, muja’; → plačati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
muzika -e ž glasba: Leta je ena Muſika im. ed., per kateri ſe eni shtikilzi godeio, katire zhlovek nej nikuli shlishal ǀ Muſica im. ed. ſe nepretarga, inu ne ſmejsha ǀ druge Musike rod. ed. nej shlishat, ampak ta Katero eden vſe skusi poye ǀ to Nebesko muſiko tož. ed. bodo poshlushale ǀ Nej hotel v'hisho pojti vshiuat taiste perpraulene spishe, inu taisto lepo musiko tož. ed. ǀ taiſti kateri Muſico tož. ed. vuzhè otroke ǀ je shelil s'muſiko or. ed. potroshtan biti ← lat. mūsica ← gr. μουσική ‛glasba, pesništvo, umetnost’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
mysteria divina cit. s mn. božje skrivnosti: Sboli, Mashnik pride ga obyskat, ga sazhne opominat de bi imel premishluati Mysteria Divina tož. mn., ali ta neſrezhni odgovori, ja, ja vina, vina. Mashnik, nikar vina, ampak mysteria Diuina tož. mn. (I/1, 193) ← lat. mysteria dīvīna ‛božje skrivnosti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nadavek -vka m davek: Kaj bomo sazheli lejtena ſo huda, nadauKi im. mn. ſo preveliKi, dobizhKa malu (I/2, 69) ǀ druſiga neshlishite, ampak od kupzhie, od draginie, nadauku rod. mn. (V, 472) Natančnejša pomenska definicija iz besedila ni mogoča. Besedo prevede Pleteršnik na osnovi drugih virov kot ‛Zusteuer, Aufgeld’, torej ‛pribitek’, in ob tem pomenu citira tudi Janeza Svetokriškega.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nadložen -žna prid. nadložen: de ſi lih zhlovik je taku mozhnu reuen, nadlushen im. ed. m, vbushiz ǀ kadar bi vſhe ſtar, inu nadlushin im. ed. m bil ǀ shlishish klaguvajne tega nadlushniga rod. ed. m ǀ vidi tankaj Chriſtus eniga reuniga, nadlushniga tož. ed. m ži. bolnika ǀ s'nasho nedlushno or. ed. ž naturo pokrit ǀ ſo bolni, inu nadlushni im. mn. m ǀ pusti tulikajn reunih, vbogih, nadlushnih rod. mn., inu potrebnih na semli ǀ takorshne Bug nej sagvishal, de ym hozhe dati Nebeſku krajleſtvu, ampak tem reunem, nadlushnem daj. mn., inu vboſim
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nagel -gla prid. 1. nagel, nenaden: kadar bi sapovedal de bi ta nagli im. ed. m dol., inu strashni potreſs imel semlo stresti ǀ kaj nebo ſturila iesa nagla im. ed. ž, greshna, inu nespodobna ǀ poshle naglo tož. ed. ž ſmert, inu ti parvu roijeni martui postaneio ǀ s'naglo or. ed. ž ſmertio je bil vmerl ǀ Her je bil s' naglo or. ed. ž ſmertio shtrajfan ǀ Ti domazhi nad leto taku naglo or. ed. ž ſmertio ſe preſtrashio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio, inu vſe treske, inu nagle tož. mn. ž ſmerti is ſerza voszhio 2. vzkipljiv: nasha huda nauada pak, inu nagla im. ed. ž natura ſmota tiga Satana premagaio zhloveka ǀ pravio de ſo ſilnu nagle rod. ed. ž, inu jesne nature ǀ je imela eniga grobiga, nagliga tož. ed. m ži., inu hudobniga mosha ǀ kadar bi premislili leto resnizo bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo tož. ed. ž ieſno naturo umojſtrili ǀ nebodite taku nori, inu nagli im. mn. m, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik na naglem nepričakovano, nenadoma, na hitro: nanaglim je is Turzhje v' nashe deshele planil ǀ na naglim pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha ſe preoberne ǀ po plazu je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ na naglem sashlishi S. Hilarion enu ſilu velik shraj ǀ Pridigar je bil nanaglom sbolel ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna vrata sapre ǀ iutre, ali danaſs: na naglom, ali pak po dolgi bolesni ǀ na naglam s' prasnimi rokami ſe je mogla prozh pobrati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
naglost -i ž vzkipljivost: naglost im. ed., inu jesa ga je hotela premagat ǀ nepuſtite ſe vezh od jeſe, shaloſti, nagloſti rod. ed., od shene, od mosha, od delauzou, od bolesni, od nadluge, inu od hudizha premagat ǀ de nebo s' jeſe, s' nagloſti rod. ed. sfarila, ampak is' dobrute, inu lubesni ǀ s'jeſikom v' nagloſti mest. ed. ſo kejkaj hudiga Rekli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nagmerati dov. namnožiti: Oh zhaſtita S. Agnes, kir ti nej ſibila laſye oſtrigla, ampak G. Bug yh je bil nagmeral del. ed. m k'ſnaminu tvoje velike pokorszhine (III, 121) ǀ G. Bug je bil njemu taku blagu nagmeral del. ed. m (III, 202) → gmerati se
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nagnusen -sna prid. nagnusen: Koku vumadeshan, inu negnuſen im. ed. m Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni im. ed. m dol. oru ǀ ta skleda je bila negnusna im. ed. ž, nesnashna, inu ſmerdezha ǀ pres gnade Boshje, inu Smerdezha, inu negnuſna im. ed. ž v'greheh je leshala ǀ pred Bugam nagnusna im. ed. ž ratash ǀ pride s'tuojga negnusniga rod. ed. s, inu nezhistiga serza ǀ vener shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu daj. ed. m grehu nepadaio ǀ tej negnuſni daj. ed. ž nezhiſtoſti je bila podana ǀ Ieſt dishim, ali drugiga ne, ampak ta negnuſni tož. ed. m dol. ſmrad paklenski ǀ je bilu njemu svishanu de ta mutaski negnusni tož. ed. m dol. greh je tribal ǀ ſo molili … Tiga negnuſniga tož. ed. m ži. Vulkana ǀ pade v'eno teshko, negnusno tož. ed. ž boleſan ǀ rayshi v'njeh negnuſni mest. ed. ž bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu, kateri duej negnusni im. dv. ž kroti ſo perſy tergali ǀ Oh kaku negnuſni im. mn. m ſo takorshni kupzy ǀ My pak ſmo ene negnusne im. mn. ž muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ zhèſta, po Kateri te negnuſne im. mn. ž shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ kar prezej vſe kapelze nagnusne im. mn. ž shabe rataio ǀ ſa volo naſhijh nagnusneh rod. mn. grehou ǀ od teh nagnusnih rod. mn. gob je bil osdravil ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih rod. mn. lushtu sapelati ǀ ſo en ſpomin teh negnusnih rod. mn. greshnikou ǀ moje velike, inu negnusne tož. mn. m grehe poshlushate ǀ ludje, inu shivina negnusne tož. mn. ž, inu britke rane ſo vshafali ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Iob ſvoje negnuſne tož. mn. ž rane ǀ On je vſel prozh te nagnusne tož. mn. ž rane tem gobaſtom ǀ v'shpot, inu v'negnusne tož. mn. ž bolesni vaſs perpravi ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh mest. mn. meiſtoh pokopleio ǀ s' temi negnusnimi or. mn. gobami je bil obdan ǀ s'negnusnimi or. mn. gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi or. mn. shabamy ǀ s'temy negnusnimy or. mn. gobamy tega greha ſo obdani ǀ s'temy negnuſnimy or. mn. gobami ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij or. mn. gobamij shtrajfal primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi Kakor ene Krote, shnable nagnuſnishi im. mn. ž Kakor tega modraſsa presež.> ta ſadna teh shenskih pershon je bila ta ner negnushnishi im. ed. ž ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu mejſtu, kir … ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' noſsu ta ſmrat ner nagnusniſhi tož. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
najti najdem dov. najti: v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati: rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
namalan -a prid. naslikan: taiſti pildi nej ſó shivi, ampak namalani im. mn. m (IV, 336) → malati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nastrẹlíti, -ím, vb. pf. anschießen; zajca ni ustrelil, ampak samo nastrelil; nastreljen, angeschossen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
natirlih1 nepreg. prid. naraven: Parradius pak je bil ſmalal en fironk taku kunshtnu, de Zeuxis je menil, de je naterlih im. ed. m ǀ Apelles Firsht teh Malariu je bil en Fironk smalal, de Xeuxes je menil de nej smalan temuzh natirlih im. ed. m ǀ leta tozha nej naterlih im. ed. ž, ampak skuſi Zupernio ǀ leta bolesan nej bila naterlih im. ed. ž, temuzh shtrajfinga Boshija ǀ leta je bila ena natirlih im. ed. ž shaloſt ǀ tize ſo menile, de je pravu naterlih im. ed. s grosdje ǀ ima naterlih tož. ed. ž vurozhino ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mejſtah biti v' naterlih mest. ed. ž vishi ǀ nej mogozhe v' natirlih mest. ed. ž vishi ǀ Vſe letakushne shaloſty, inu grevinge ſo natirlih im. mn. ž ← nem. natürlich ‛naraven, naravno’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
navaditi -im dov. navaditi: imamo leto vezhkrat skuſi premishlovaine gledat, inu nasho pamet, inu volo navuzhiti, inu navadit nedol. kaku ſe ima ſponeſti navaditi se navaditi se: imamo ſe nauadit nedol. nasho perſono katero imamo reciterat per tej Comedy ǀ ta pervi krat, kadar ſe opijani ga glava bolj, de nemore cello nuzh ſaſpati, kadarpak ſe navadi 3. ed., nemore ſaſpati zhe nej pyan ǀ ta pervi krat njemu teshku naprej pridi arznio vſeti, s'zhaſsam pak ſe navadi 3. ed. ǀ de bi ſe navadil del. ed. m, karkuli ſe je njemu sgodilu volnu je is rok Boshyh prejel ǀ njegova ura prishla te ſmerti ſe nej bil preſtrashil, ampak kakor ſe je bil poprej nauadil del. ed. m, inu perpravil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
navrh prisl. povrhu: Ona sruta nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia vſeti, ampak more zhakat, inu gledat, gdu bo njo ſa sheno hotel imeti, ter ſi ſvojo doto ga more plazhat, inu she na verh njegova dekla ratat (V, 83) ǀ taiſtimu she na verh dà tu Nebesku Krajleſtvu (IV, 34) ǀ ſo bili njega do naſiga slekli, inu she neverh grosovitnu ſtepli (V, 395)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nazarenski -a prid. nazareški: Jeſus Nazarenſki im. ed. m Judouski Krajl ǀ Angeli nej ſo drugiga imena dali temuzh Iesus Nazarenski im. ed. m ǀ Nikar li ſamu s'tiga ſvetiga imena Ieſus, ampak tudi s'tiga perdelika Nazarenſkiga rod. ed. m doll vſamen de ie ſmert premagal ǀ Vy yſzhete Ieſuſa Nazarenskiga tož. ed. m ži., tiga krishaniga ← lat. V Nazarenus ‛nazareški’; → Nazaret
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nè, part. 1) nicht; (v nikalnih stavkih stoji vselej pred glagolom ali pomočnim glagolom: ne govorim; ne bom govoril; govoril ne bom; v pogojnem naklonu stoji tudi za besedico "bi": on ne bi mogel, on bi ne mogel; — z nekaterimi glagoli [biti, hoteti, imeti] se druži v sedanjem času v eno besedo: nesem, nečem, nemam: ako je v stavku ena ali več zloženih nikalnic, mora vselej še nikalnica "ne" pred glagolom stati: nihče me ne vidi; nikjer nikogar ne vidim); — kaj ne? nicht wahr? — ne — ne, weder — noch; ni ga ne v dnevi ne v zemlji (= nikjer ga ni), Banjščice-Erj. (Torb.); — ne le, ne samo — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — ne da bi, ohne dass, ohne zu; šel je od nas, ne da bi bil črhnil besedico; anstatt dass, anstatt zu; ne da bi naše pravice branili, bratijo se z nasprotniki; geschweige denn; ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni, er hat ihn nicht einmal angesehen, geschweige denn gegrüßt; prim. da I. 4); — ne da bi, ja nicht; ne da bi ga tepel! prügele ihn ja nicht! ne da bi pozabil! vergiss ja nicht! — 2) strinja se v eno besedo z adjektivi in substantivi ter jim daje nasprotni pomen: un-, Un-; nedolžen, unschuldig; nesrečen, unglücklich; nevihta, das Ungewitter; v mnogih novejših takih izrazih samo le zanikuje pomen: neduhovnik, der Nichtpriester, der Laie.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nebesa -es s mn. 1. nebo: Nebeſſa im. mn. vſe skuſi ſe gibleio ǀ O Nebeſſa im. mn. vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe ǀ Nebeſsa im. mn. nuzh, inu dan ſe gibleio, ter obrazheio ǀ Svesde bodo s'Nebeſs rod. mn. padale ǀ kruh s'Nebeſs rod. mn. ym je doli padal ǀ je ſapovedal … Nebeſſam daj. mn. de vam ſvetlobo dado ǀ polsdigne ſvoie ozheſſa, inu rokè pruti Nebeſſam daj. mn. ǀ Turki, kateri prèd koſsilom, inu prèd vezherio dolgu molio, Nebeſsam daj. mn., inu ſemli ſe odklajnaio ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde na Nebeſsih mest. mn. ǀ ſvejsde na Nebeſyh mest. mn. ǀ ſonze sjutru na nebeſſyh mest. mn. ſe prikashe ǀ kulikajn svejsd je na Nebeſsijh mest. mn. ǀ nej na Nebeſih mest. mn. ſtala, ampak nisku v'luffti ǀ ſvejſde … de vſe skusi po Nebeſih mest. mn. tekajo ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh mest. mn. perkasale ǀ Bug shteje ſvejsde na nebeſſah mest. mn. ǀ zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere vezhkrat na Nebeſsoh mest. mn. nam ſe prikasheio ǀ terbej poprej dobru premislit ſvejsde na nebiſſih mest. mn., vejter v'luffti ǀ bosh po lejti, inu po ſimi naga pod frai nebeshih mest. mn. prebivala ǀ je pod frai nebeſſami or. mn. pozhival ǀ cello nuzh bo pod fraij Nebeſsami or. mn. zhakal ǀ pod frai nebeſſamy or. mn. bi mogli prebivat 2. nebesa: ſe reſveſſelé Nebeſſa im. mn., praſnuje semla ǀ Svèt bil, Kakor je bil S. Stephan, Kterimu Nebeſsa im. mn. ſe ſo bila odperla ǀ lujtre Katere od ſemle do Nebeſs rod. mn. ſo doſegle ǀ ti ſi naſs s'en ſam greh s'Nebeſs rod. mn. v'pakal vergel ǀ je bil is Nebeſſ rod. mn. hudizhe pregnal ǀ kluzhe od Nebeſſ rod. mn. je bil dal S. Petru ǀ Angelzi ſo is Nebes rod. mn. doli pershli ǀ s'Nebes rod. mn. je na semlo prishal ǀ shueplenski plemen do Nebes rod. mn. je shvigal ǀ en Angel s'Nebeſ rod. mn. je bil prishal ǀ s'Nebeſſ rod. mn. ogin, shveplu, inu ſerd Boshij ǀ Angeli s'Nebesyh rod. mn. ſo prishli, inu ta Sveti offer v'Nebu ſò neſli ǀ je imel ta pravi pot pruti Nebeſſam daj. mn. kasat ǀ s'exempelnam pot pruti Nebeſsom daj. mn. Kasat ǀ ſe perblishoval k'Nebeſsom daj. mn. ǀ ob taisti uri botè vidili Nebeſſa tož. mn. odperta ǀ resniza ſe je bila v'Nebeſſa tož. mn. skrila ǀ My radi vidimo de ti v'Nebeſsa tož. mn. gresh ǀ is lubesni tiga ſerza ſe pride gori v' Sveta Nebesha tož. mn. ǀ kadar bi en zhlovik li s'kuſi eno shpralizo Nebeſa tož. mn. vidit mogal ǀ Sveta Clara bò v' Nebeſſe tož. mn. polsdignena ǀ v' Nebeſſih mest. mn. je oſſem Chorou teh Svetnikou ǀ v'Nebeſſih mest. mn. bote shaz neshli ǀ v'Nebeſsih mest. mn. yh bo obilnu polonal ǀ V' Nebeſih mest. mn. pak orgla s' Angely ǀ sadosti bo meni de v'Nebeſyh mest. mn. bom ta nar manſhi ǀ ony s'pakla bodò vidili Lazaruſa v'Nebeſsyh mest. mn. ǀ kaj s'en velik lon bi jest ſe troshtal v'Nebeſyh mest. mn. doſezhi ǀ de bi ureden bil v'Nebeſsijh mest. mn. vshivat do vekomo leto Nebesko lepoto ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih mest. mn. resveſeslit ǀ òvy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh mest. mn. pred vaſhimij ozhmy ǀ pruti timu kar ſe v' Nebesyh mest. mn. najde ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu v'Nebeſhih mest. mn. ǀ shelite nikar li ſamu na semli, temuzh tudi v' Nebeſsah mest. mn. imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika ǀ ſe nanajde isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih mest. mn. V več primerih je težko ločiti med obema današnjima pomenoma, saj so se nebesa v predstavnem svetu 17. stol. vsaj delno še enačila z nebom; → nebo.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nebeski -a prid. 1. nebeški: od kateriga pravi ta shenin Nebeski im. ed. m ǀ ta Rihter Nebeſki im. ed. m bo poprej te pravizhne polonal, inu povishal ǀ Ozha Nebeskj im. ed. m je sklenil ǀ vſa nebeska im. ed. ž drushina poje nuzh, inu dan to lepo pejſſim ǀ kadar Prouiza Nebeſka im. ed. ž ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ Tu Nebesku im. ed. s Krajleuſtvu je enaku deſſedim Divizam ǀ koku poterpeshlivu Chriſtus Jesus Iagne Nebeſku im. ed. s sa naſho volo je ſvojo britko martro prenesel ǀ Nabesku im. ed. s Krajlèuſtu je glih enimu kupzu, kateri je dobre perline yskal ǀ de bi volo ſvojga ozheta Nebeskiga rod. ed. m napolnil ǀ vpye maszhovajne pred ſtolam Rihteria Nebeſkiga rod. ed. m ǀ nihdar tajſte Nebeske rod. ed. ž shpishe ſe ie nebodo prejedile ǀ on vuk Reſnize Nebeſke rod. ed. ž bi tadloval ǀ ſe oberne k' temu Nebeskimu daj. ed. m Paſtiriu ǀ Sheninu Nebeſkimu daj. ed. m poiò ǀ nej zviblat, de je Ozhetu Nabeſkimu daj. ed. m zhes vſe druge offre dopadezhiſhi ǀ drugazhi ſe nemore k' vezhery Nebeski daj. ed. ž priti ǀ k' Nebeſki daj. ed. ž vezhery ǀ priti h' temu vezhnimu pozhitku, inu nebeskimu daj. ed. s veſſeliu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski tož. ed. m vſſiti ǀ bote od njega doſegli ta nebeſki tož. ed. m vezhni leben ǀ v'Nebeſki tož. ed. m ſkeden ſpravili ǀ ſvojga Nebeskiga tož. ed. m ži. Shenina bo molila ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta Nebeſkiga tož. ed. m ži. ǀ to Nebesko tož. ed. ž muſiko bodo poshlushale ǀ Nebeſko tož. ed. ž Musiko je shlishala ǀ uol pèle to kozhio nebeſsko tož. ed. ž ǀ Vy dua bi hotela ſabſtoin Nebesku tož. ed. s Krajleſtvu imeti ǀ ta dobri Rasbojnik ſe je potſtopil Chriſtuſa proſſit ſa tu Nebeſku tož. ed. s krajleſtvu ǀ na ſvoim ſtolu Nebeſkem mest. ed. m ǀ v' Nebeskim mest. ed. m Krajleſtvi ǀ v' tem neſtoij tvoje isvelizheine, ampak v' slatkoſti nebeski mest. ed. ž ǀ G. Bug ſam ga je s' Nebeſkem or. ed. m gvantam ogvantal ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem or. ed. m lonam te maihine della ǀ enu ſvetu dellu s'Nebeskim or. ed. m Krajleſtvam polona ǀ Io krona s'krono Nebesko or. ed. ž ǀ s'Nebeſko or. ed. ž lepoto je bila zhirana ǀ njega dojti s' ſvojm Nebeſkem or. ed. s mlekam ǀ bo tebi polonal s' nebeskim or. ed. s veſſeljam ǀ vſy shegni Nebeski im. mn. m bodio, inu oſtaneo per Tebi ǀ Angely Nebeſki im. mn. m na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ O Angeli Nebeſski im. mn. m ǀ lepe Nebeske im. mn. ž molitvize ſò lete ǀ katerimu vſe creature Nebeſke im. mn. ž, inu semelske na shlushbo ſtresheio ǀ prezej njemu ſe Nebeske im. mn. ž/s urata odprò ǀ pridemo da ſamih nebeskih rod. mn. urat ǀ pokuſſi eno kaplo troshtou Nebeſkih rod. mn. ǀ skuſi to ſveto pokuro lepu diſezha G. Bogu, inu Angelom Nebeskem daj. mn. ratala ǀ ſamorite shaze nebeske tož. mn. m ſadobiti ǀ kluzhe Nebeſke tož. mn. m v' rokah dershj ǀ en Angel s'Nebeſs je bil nij perneſil roshe Nebeske tož. mn. ž ǀ vſe paklenske grenkuſti bi v'Nebeske tož. mn. ž slatkuſti preobernila ǀ on je imel opaſane s'enem ſlatem paſam ſvoje Nebeſke tož. mn. ž perſij ǀ nam bo te saparte Nebeſke tož. mn. ž/s urata odperl ǀ taiſti krish bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska tož. mn. s ǀ de bi my sydeli næ stolèh nebeskyh mest. mn. ǀ vſe puſtè na uratah Nebeskyh mest. mn. ǀ Pred Nebeskimij or. mn. dauri Maria Magdalena je puſtila ſvoje ſolſe ǀ krona s' temi ner shlahtnishimi perlni nebeskimi or. mn. naloshena 2. nebesni: v' tem Nebeſkem mest. ed. s ſnaminu tiga leva ǀ pod tem nebeſkem or. ed. s ſnaminam Vaga imenovanem → nebeški
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nebo -a/-esa s 1. nebo: Sherjali, Garlize, lastuze, inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu im. ed. shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle ǀ v'venim majhinim Vblatu stoij ta, kateriga semla, inu Nebu im. ed. obſezhi nej moglu ǀ Se je na naglu en ſhum, Sturil od Neba rod. ed. ǀ Nòèſsavi Sijnovij, kateri ſo hoteli en Turn sijdat, de bi do Neba rod. ed. doſegel ǀ ga je naglu ena luzh od Neba rod. ed. obſvejtila ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu tož. ed. s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu tož. ed. gleda ǀ G: Bug po tem kir je bil ſtuaril Nebù tož. ed., inu semlo ǀ Enkrat semla je bla shla pred Jupitra Nebù tož. ed. toshit ǀ bodo zhudne rezhy ſe vidile na nebi mest. ed., inu na semli ǀ je na Nebu mest. ed. garmelu, bliskalu, shumelu, inu erjulu, Kakor de bi imelu vſiga Konz biti ǀ ſapovej pod fraj Nebeſsom or. ed. miſo perpravit 2. nebesa: moje Nebu im. ed. bo vaſhe krajlevſtvu ǀ Nej ſo li ſamy kloshtri, inu puszhave, kateri nepolnio Nebù tož. ed., ampak tudj hishe teh ſakonskyh ǀ po tempotu te pokure v'Nebù tož. ed. pridejo → nebesa
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nedrja s mn. nedrje, tj. prostor med prsmi in obleko: takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie tož. mn. poſtauili (V, 89) ǀ nej roke v' nederiah mest. mn. noſſila, ali na oknih viſſila, ampak sa vſaku dellu je pryjela (IV, 377) → nedra
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ne enkrat [ne énkrat] prislovna zveza
sploh ne, nikoli
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nègo tudi nèg vez.
1. kot: ſto more odpiſztiti grejhe, nego Boug KŠ 1771, 107; Vrli skolnik sze je ospotanja bole bojao, neg szmrti KOJ 1845, 16; Matyas II. prvle neg bi ete bojne krvávi plamén za'svigno, ocsi zapré KOJ 1848, 89
2. ampak, toda: kaibiſze mi hüdou ne poſeleli, nego dabi natom bili TF 1715, 17; neiga nikoga drügoga ſteri bi bojüval za náz, nego ti ſzám vſzamogoucsi Otecz nas ABC 1725, A7a; nedái ſze mi od tebe nigdar odlocsiti, nego vzemi kſzebi vu tvoi odicseni orſzág SM 1747, 58; ſtero je nej nyihov, nego Kriſztuseva, cséſzt KŠ 1754, 12; Ar csi gli ſze nej vſzej, nego li Petrovo i Pavlovo delo naj bole, naprej prináſa KŠ 1771, 337; Nego oszloboudi nász od hüdoga KM 1783, 11; Iscſi nej med mrtvimi Jezusa, nego 'zivimi BKM 1789, 107; Nej falinge, nego dobre jákoſzti lüdih potrejbno je naſzledüvati KM 1790, 18; I ne bode vecs eti, Nego pri Jezus Kriſztuſi SŠ 1796, 4; i nejga je mogao najdti, nego pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; niti ta Szlovenscsina je nej bila práva, nego vu vnogom táli na tühi jezik zaobrnyena BRM 1823, II; nego szo sztarinszki Vogri escse nistere drüge národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; Szpodobno je namejno Atila vcsiniti takájse Rimi, nego gda vidi postenyávrejdnoga sztarcza Leona I. Pápo KOJ 1848, 4; Piszki sze nemorejo csüti, nego li viditi KAJ 1870, 7; Hercegovina szo törszka dr'zéla, nego mesztancsarje szo krscsánszke vöre AI 1875, kaz. br. 3; Nego gda bi se že kšôli priblizávala Jóžek BJ 1886, 5
3. razen če: kikoli odpiſzti 'zeno ſzvojo, (nego csi za kurvejſtva volo) KŠ 1771, 62
1. kot: ſto more odpiſztiti grejhe, nego Boug KŠ 1771, 107; Vrli skolnik sze je ospotanja bole bojao, neg szmrti KOJ 1845, 16; Matyas II. prvle neg bi ete bojne krvávi plamén za'svigno, ocsi zapré KOJ 1848, 89
2. ampak, toda: kaibiſze mi hüdou ne poſeleli, nego dabi natom bili TF 1715, 17; neiga nikoga drügoga ſteri bi bojüval za náz, nego ti ſzám vſzamogoucsi Otecz nas ABC 1725, A7a; nedái ſze mi od tebe nigdar odlocsiti, nego vzemi kſzebi vu tvoi odicseni orſzág SM 1747, 58; ſtero je nej nyihov, nego Kriſztuseva, cséſzt KŠ 1754, 12; Ar csi gli ſze nej vſzej, nego li Petrovo i Pavlovo delo naj bole, naprej prináſa KŠ 1771, 337; Nego oszloboudi nász od hüdoga KM 1783, 11; Iscſi nej med mrtvimi Jezusa, nego 'zivimi BKM 1789, 107; Nej falinge, nego dobre jákoſzti lüdih potrejbno je naſzledüvati KM 1790, 18; I ne bode vecs eti, Nego pri Jezus Kriſztuſi SŠ 1796, 4; i nejga je mogao najdti, nego pri etoj poſtenoj hi'si SIZ 1807, 4; niti ta Szlovenscsina je nej bila práva, nego vu vnogom táli na tühi jezik zaobrnyena BRM 1823, II; nego szo sztarinszki Vogri escse nistere drüge národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; Szpodobno je namejno Atila vcsiniti takájse Rimi, nego gda vidi postenyávrejdnoga sztarcza Leona I. Pápo KOJ 1848, 4; Piszki sze nemorejo csüti, nego li viditi KAJ 1870, 7; Hercegovina szo törszka dr'zéla, nego mesztancsarje szo krscsánszke vöre AI 1875, kaz. br. 3; Nego gda bi se že kšôli priblizávala Jóžek BJ 1886, 5
3. razen če: kikoli odpiſzti 'zeno ſzvojo, (nego csi za kurvejſtva volo) KŠ 1771, 62
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nekateri -a zaim. 1. neki, kak, v mn. tudi nekateri: bo nekateri im. ed. m ſyn ſe toshil zhes ſvojga ozheta, de namrezh ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ raunu kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru im. ed. s neoſtalu, inu ſe nesgubilu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire rod. ed. ž ure nevidil ǀ vmerie edn teh duejh zhes neketeru tož. ed. s leitu ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim or. ed. m shlahtnim Gospudu ǀ nekateri im. mn. m ſe bodò moijm pridigam posmehuali ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri im. mn. m kezery ſo menili ǀ vſaketeri ſvoj pushilz vſame, na naglem k'noſſu pertiſne, inu nekateri im. mn. m ſe ſo opekli, inu sbodli, ter ſo proklinali tiga, kateri je ta pushilz ſturil, ſakaj pod roshami ſo bile skrite koprive, inu knofilze ǀ niketeri im. mn. m ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin imeli ǀ Takushni ſo nikateri im. mn. m ſtarishi ǀ Nej ſo enu nezh nashe dushe, kokar nekiteri im. mn. m philoſophi ſo vuzhili ǀ satorai neketeri im. mn. m ſo bli Chriſtuſa sapuſtili ǀ NEi tudi vſelej rejſs, kar nikatery im. mn. m pravio ǀ nikatiri im. mn. m cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò ǀ vezhkrat ſo vidili nikiteri im. mn. m ſvetniki te nezhiſte greshnike, inu greshnize v'pakli ǀ niketiri im. mn. m menio, de je fardaman ǀ Ne kateri im. mn. m Vuzheniki menio de je govuril od tiga S. hriba Carmela ǀ bodo nehateri im. mn. m odgovorili ǀ ſe najdeio nuketeri im. mn. m ludje, kateri imaio ſilnu shkodliue, inu ſtrupéne ozhy ǀ kadar tize vidio, de nekatere im. mn. ž ſo v'mresho vloulene one prozh slete ǀ Taku neKatere im. mn. ž nesrezhne dushe v'njeh mladosti s'noſio en ſmertni greh ǀ kar je she hushi, matere nikatere im. mn. ž ſe opyanio, inu v' tem kir otroka doy, saspy inu otroka vtlazhi ǀ Se najdeio niketere im. mn. ž shivali, katere nevidio po dnevi, ampak po nozhi ǀ de bi nikitere im. mn. ž drofftinize dol padle ǀ ſo nekotere im. mn. ž dekelze ga hotele kupit ǀ kakor od nekaterih rod. mn. shlahtnikou Diogenes je djal ǀ tize sa volo nekaterih rod. mn. ſerniz G. Boga cell dan hualio ǀ she vekshi nepamet je neketerih rod. mn. karshenikou ǀ is niketerih rod. mn. mainshih Boshyh del, katire vejm, ym bom dal saſtopit ǀ kadar bi ſe moglu vidit ſerze nekiterih rod. mn. karshenikou ǀ nekaterem daj. mn. nebodò dopadezhe ǀ Papesh je dial niketerem daj. mn., kateri is greshnih pravizhni skuſi pokuro ſò bili ratali ǀ de bi tudi nekiterem daj. mn. greshnikam, inu greshnizam taku ſe negodilu ǀ ta provizhni Lot je nekaterim daj. mn. djal ǀ vy pak ym date nekatere tož. mn. m groshe ǀ zhes nekatere tož. mn. m meſice ſo supet nasaj ty Ajdje rajshali ǀ pomorij nikatere tož. mn. m, ali vender veliku vezh yh oſtane ǀ Nej ſe ſpovej niketere tož. mn. m grehe, te druge nej samolzhi ǀ En dan kir je ta folk obhaial, je vidil nekitere tož. mn. m ludy, de ſo bili ſilnu lepi ǀ nekateri tož. mn. m dny ſrezhnu rajsheio, kratke zhaſſe tribaio ǀ Zhes neketere tož. mn. m dny, nanaglim mertua okuli pade ǀ po tem kir neketire tož. mn. m meſſize je Ceſſar bil ǀ Maria Madalena nekatere tož. mn. ž ſolsice prelije ǀ shegna nekatere tož. mn. ž roshe, ter yh bolni poshle ǀ nyh lubi Syn zhes niketere tož. mn. ž ure bo umerl ǀ Gospud Bug je bil dal nekitere tož. mn. ž sapuvidi v'ſtarem Teſtamenti vſem tem kateri ſo shlushbe imeli ǀ tudi nekitere tož. mn. ž/s dobre della Bogu h' zhaſti je dopernashal ǀ per nekaterih mest. mn. Vduvah ǀ po nekatireh mest. mn. deshelah ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa ǀ v' niketerih mest. mn. indianskih deshelah G. Bogu ſo letu Imè dali: Suma ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy or. mn. letamy ǀ pred nekaterimi or. mn. dnevi ſim bral ǀ pred nekiterimy or. mn. lejtami v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ Nej ſi li ti taiſti lepi Mladenizh, katiriga pred nikiterimi or. mn. lejti ſim bil jeſt tebe v' puszhavi neshal 2. marsikateri: kadar bi letu Bug tudi sdaj perpuſtil nekateri im. ed. m sidar, inu dellauz bi na mejſti petize kumæj en grosh damu neſſil ǀ vejſte de nekatera im. ed. ž je oſkakala, inu divjshtvu, inu dusho ſapleſala ǀ nekiteru im. ed. s je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu ſad ſamoſtu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ne le [nȅ le] vezniška zveza
ne le, ne samo
PRIMERJAJ: ne li – temuč tudi, ne li – ampak tudi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ne le – ampak tudi
GLEJ: ne li – ampak tudi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ne li – ampak tudi [nȅ li – ȁmpak tȗdi] (ne le – ampak tudi) dvodelni veznik
ne samo – temveč tudi
PRIMERJAJ: ne le, ne li – temuč tudi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ne li – temuč tudi [nȅ li – temȕč tȗdi] (ne le – temveč tudi) dvodelni veznik
ne samo – temveč tudi
PRIMERJAJ: ne le, ne li – ampak tudi
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn: gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti: Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Nemec -mca m prebivalsko lastno ime 1. Nemec: ali ſo Nemzi im. mn., krajnzi, lahi, Shpanigary ǀ Nemcy im. mn. sa pokuro ſo ym dali, de eniga pſa ſò mogli na rami noſsit ǀ Nemizi im. mn. nikuli obeniga nej ſó sa Krajla isvolili, ampak de je bil od shlahtniga Roda 2. German: Ceſſar Auguſtus … Nemize tož. mn. je bil ſpet zhes hribe ſagnal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Nemškuta ž osebno lastno ime Nemka: Ta perua je bila Spanigarza, katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti, inu kadar bi bil dolgu shnio, vſe glatku bi bila meni na zukru sajeidla. Ta druga je bila nemshkuta im. ed., ena velika pyanka (III, 66)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nepokorščina -e ž nepokorščina: Nasha nepokorszhina im. ed., inu ſamavolnoſt ǀ on nej kriviz, ampak nje ſamavola, inu nepokorshina im. ed. ž ǀ Bug Adama, inu Euo s'paradisha je puſtil ſtepſti ſavolo njeh nepokorshine rod. ed. ǀ sa volo vashe tardouratne nepokorshzhine rod. ed. ǀ sa volo svoje nepokorshene rod. ed. ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino tož. ed. je vidil ǀ videozh nyh nepreshernoſt, inu nepokorſzhino tož. ed. ǀ Lete shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino or. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nepridno prisl. 1. nespoštljivo: nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù zhastiti 2. nekoristno: Nepuſtite pretezhi ene ure, en dan, ene minute nenuznu, inu nepridnu ǀ nepridnu tedne, meſize, inu lejta dopernesesh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nesreča -e ž nesreča, nadloga, reva: ſe je reishil od reu tiga ſvejta, kateru nej obena neſrezha im. ed., ampak ena velika ſrezha, inu gnada Boshja ǀ jest drugiga ſe ne boijm semuzh kakorshne nesrezhe rod. ed. ǀ njega neſrezhi rod. ed. ſe veſselish ǀ kadar kuli veno nesrezho tož. ed., ali ven greh padeo ǀ David to ner hushi revo, inu neſrezho tož. ed. Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ toshi ſuojo naſrezho tož. ed. ǀ pred vſo neſrezho or. ed. ǀ neſrezhe im. mn., inu toshbe, inu praude mei temi ſakonskimi ſe shlishio ǀ My imamo tulikajn nesrezh rod. mn., nadloh, pregaineina, tulikajn skerbi ǀ ty ludje morio obrazhat tu kolu teh neſrezh rod. mn. ǀ s'kuſi praude, inu neſrezhe tož. mn. ſim ob vſe moje blagu prishal ǀ volnu, inu poterpeſhlivu preneſti nashrezhe tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
neumetalen prid., F4, amuſsus, -si, nevmétalen, kir nyzh ne ẛná, ampák v'piſmi; ignarus, -a, -um, nevmétaln, kateri nyzh neṡná; imperita multitudo, nevmétalni, neṡvuzheni gmain fólk; imperitus, -a, -um, nevmétalni, neṡvuzhen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
neusmiljen -a prid. neusmiljen: Resnizo tudi goverè tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen im. ed. m Trinog ǀ terd, inu neusmilen im. ed. m se pruti njemu iskashe ǀ ta neuſmileni im. ed. m dol. Trinog Dionyſius je bil is Siracuſe pobegnil ǀ je vſelej shivel kakor en shkodlivi, inu neuſmileni im. ed. m dol. levu ǀ vasha goſpojska je s'vamy neuſmilena im. ed. ž ǀ vij ste taista neusmilena im. ed. ž sveriazhina ǀ Oh neuſmilenu im. ed. s taku ſerze ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni tiga neusmileniga rod. ed. m Diocletiana ǀ ta ſtrashna shtrajfinga te neusmilene rod. ed. ž kuge ǀ enimu takorshnimu neuſmilenimu daj. ed. m ſaurashniku sdash tuojga otroka ǀ vam ſe bo godilu kakor uni neuſmileni daj. ed. ž bogati Lesizi ǀ Bug poshle zhes njega tiga neuſmileniga tož. ed. m ži. Trinoga Baſiliska ǀ nam je poslal to Turshko neuſmileno tož. ed. ž vojsko ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu tož. ed. s ſerce teh Iudou ǀ s'kusi ſvoje neuſmileno tož. ed. s ſerze ǀ kaj bodò ouzhize s'to poshreshno, inu nauſmileno or. ed. ž sverino ǀ vy ſte taku neusmileni im. mn. m, de zhes tiga resmartraniga zhloveka ſe neuſmilite ǀ vy neuſmilene im. mn. ž Mattere, kakor yh porodite, malu skerbi vezh ſi vſamete ǀ kulikain takushnih neusmilenih rod. mn. ozhet, inu matter ſe najde ǀ Do vekoma bodo ſluſhni teh neuſmilenih rod. mn. hudizhu ǀ Ieſt imam tovarshtu, ali drugiga ne, ampak te ſaurashne, neuſmilene tož. mn. m hudizhe ǀ ulezhe zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi or. mn. Turky primer.> prezej je na tajſto posabil, inu she neusmileniſhi im. ed. m, inu terdejshi pruti Iſraeliterjom ratal ǀ bi rekli de neuſmileniſhiga rod. ed. m zhloveka ſe nemore na ſvejtu najti ǀ ſerze imate neuſmilenishi tož. ed. s, kakor ta nepametna shivina ǀ od s'unaj je imelu strashne ſaurashnike, ali she neusmilenishi im. mn. m ſo bilij s'notrej presež.> dadozh vam tiga ner hudobnishiga, inu neusmilenishiga tož. ed. m ži. Krajla Nabuchodonoſoria ǀ te nar neusmilenishi tož. mn. m Trinoge zhes taiste resdrashi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nevoljen -ljna prid. nejevoljen: K'sadnimu neuolna im. ed. ž rata, ſe reſijeſi, s'poſtele skozhi, kruglo mu poda ǀ Goſpodary malu shtimaio hlapze, ſakaj ſo nepokorni, inu nevolni im. mn. m ǀ nevolni im. mn. m, inu nepoterpeshlivi rataio ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne im. mn. ž, nemarne, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ s' dobrimi beſſedami gledaio potalashit te nevolne tož. mn. m, inu ieſne ǀ imamo shene taku hude, nevolne tož. mn. ž, offertne, inu ieſizhne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nevreden -dna prid. nevreden, neupravičen: jest tedaj neureden im. ed. m ſtojm v'tem S. Mejsti ǀ ti nimash druge vprashat zhe ſi ureden, ali neuredn im. ed. m S. Rus. T. ampak ſam ſebe ǀ neuredna im. ed. ž ſe shtima mati Boshia ratat ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ tulikain ſe ti pred tem neurednim or. ed. m greshnim zhlovekam ponishash ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo ſe neuredni im. mn. m ſturili ǀ takusnih neurednih rod. mn. MashniKu v'naſhi desheli ſe nenajde ǀ vſmilen jnu dobrutliu je bil pruti vam neurednim daj. mn. ǀ tem kateri vrednu vshijeio ta S: Sacrament perneſse tu vezhnu shivejnie, tem neurednem daj. mn. pak to vezhno ſmert
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nezvest -a prid. nezvest: n' hozhe per njemu prebivat, dokler je Criſtuſu nesveiſt im. ed. m ǀ S. Jernei nej hotel neſvejſt im. ed. m, ampak ſvejſt biti ǀ Goſpodarij ſe toshio, de nyh hlapzy ſo neſvejſti im. mn. m ǀ Oh neſveſte im. mn. ž Neveſte
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nikȃr, adv. ja nicht (pri imperativu ali infinitivu): nikar ne hodi! nikar ne jokaj! nikar mu ne veruj! nikar legati! nikar tako, otroci! nikar tako hudo in jezno! — nikar (nikarta, nikarte), thu (thut) es nicht! Nikarte mene Turku dati, Npes.-K.; — gar nicht: nikar verjeti mi neče, Levst. (M.); ni dva dni nikar betve v usta pripravil, Pohl. (Km.); nikar kaplje ne, gar keinen Tropfen, Pohl. (Km.); ni se pokazala nikar meglica na nebu, Ravn.; nikar zelenega listka ne ostane ne na drevju ne po tleh, Ravn.; — = ne, nicht: tako daleč, kakor od Ljubljane do Nemškega Gradca, ako nikar dalje, Trub.; imamo je storiti ali nikar, Dalm.; nikar — ampak (temuč), Schönl., Jsvkr., Guts. (Res.), Jarn. (Sadj.); — kratko nikar, durchaus nicht, keineswegs, Dict., Cig., Jan., Krelj, Boh., nk.; — geschweige denn; še videl ga nisem, nikar ž njim govoril, Cig.; očeta ne spoštuje, nikar bo druge, Levst. (M.); tega kamena še ne vzdigneš, nikar da bi ga nesel, Levst. (Zb. sp.); od mene ni dobil nihče ne počenega groša, nikar pošteno desetico, LjZv.; nihče ne sme se smatrati za pravičnega, nikar za svetega, LjZv.; saj se je župnik zmotil, nikar se ne bi jaz, BlKr.; tudi: nikar pa, nikar pa da.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nikar2 vez. 1. (in) ne: letu je bilu li ena fabla nikar reſniza ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe Delphini, kakor Neptuna ǀ Boga niker ſami ſebe lubiti ǀ jeſt ſim taisti, Kateri ludy oſkerbim, inu negar Egypt ǀ ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio 2. niti: poshle shabe, inu mijr nepuste nikar per miſi, nikar na posteli ǀ nemore nikar meni, nikar mojmu ſijnu Iesuſu dopasti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en dan, en teden, en meſsiz, inu cilu enu lejtu, de nikar li enkrat eno dobro, inu S. manungo nemate Boga zhastiti ǀ nikar hudizh, nikar svesde, ni tovarstuv ſamorio zhloveka v' greh perſiliti nikar li (samo) ne samo: danaſhna s: skriunost nar prezhudnishi nikar li meni ſamimu, temuzh tudi s: Chatolish Cerqui ǀ Sakaj cipreſ nikarli v'ſpumladi, ino pò leti, temuzh tudi po ſimi ſelen oſtane ǀ zhloveka pak vbijesh nikar li s' oroshiam, ampak tudi s' jeſikam ǀ Ta ſveta molitva nikar li ſamu naſs rejshi od vſiga tiga hudiga, inu shkodliviga, temuzh tudi nam sproſsi vſe kar je dobru, inu nuznu nikar uže 1. vendar ne: S. Piſſmu pravi, de is rebra je ſiſidal sheno, nikar vshe kakor vy reskladate, ampak kakor Philippus Diez ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri kezery ſo menili, ampak kakor S. Ambrosh je djal ǀ On ga je reshil, inu odkupil, nikar vshe s' slatam, ali ſrebram, ampak s' Sveto Reshno kryvio ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan, bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo, nikar vſke kakor ta parvi krat 2. kaj šele: nimamo ſamy sadoſti kruha sa nas, nikar vshe sa tulikajn lazhniga folka 3. ne samo: taku Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
Niobes ž osebno lastno ime Nioba: zagala je bila Niobes im. ed., kadar je shlishala de nje Mosh Anfion je bil na vojski okuli perneſen; ah nimate biti vy Shene kakor Niobes im. ed., ampak kakor vasha Pomozhniza S. Eliſabetha (III, 565) Nióba, gr. Νιόβη, Amfionova žena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nizko prisl. nizko: NIſku, niſku miſli moje danaſs oſtaníte ǀ nej na Nebeſih ſtala, ampak nisku v'luffti ǀ nisku ſe tebi perpognem primer.> zhe nishaj to luzh perpognete, viſokjishi ſenza tiga shibla ſe polsdigne
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
njegov -a zaim. njegov: kadar je letu njegou im. ed. m pſs vidil ǀ niegou im. ed. m Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal ǀ letiga hlapza je bil niegòu im. ed. m Gospud naprej poklizal ǀ prezej njegovi im. ed. m krajlevi dvor je bil kuſin poſtal ǀ De je slep roien nej ſo urshoh ni njegovi im. ed. m, ni nygovih ſtarishih grehy ǀ cella njegova im. ed. ž deshela je polna kobilz ǀ niegova im. ed. ž dusha bo v'pakli do vekoma ǀ njegoua im. ed. ž milost bò urshoh ǀ njegovu im. ed. s shalosſtnu ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Enkrat ſo mimu njegoviga rod. ed. m kloshtra rajshali ǀ savolo njegove rod. ed. ž velike pokorshine ǀ njegoviga rod. ed. s ſerza ſe nej ſo ſmeli dotekniti ǀ nar poprej proſsio njegovi daj. ed. ž dushi Boshyo gnado ǀ njegovimu daj. ed. m Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus ǀ de hozhete ſe odpovedat Satanu, inu njegovimu daj. ed. s djainu ǀ Acab ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu tož. ed. m vinograd mogal doſezhi ǀ njegoviga tož. ed. m ži. Mojſtra Eliaſa ſò v' Paradish nesli ǀ inu vſe skusi taisto njegovo tož. ed. ž precleto peiſsem poje ǀ Angeli ſo po niegovo dusho tož. ed. ž prishli ǀ s'Nebeſs ſo prishli v'njegovo tož. ed. ž hisho prebivat ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego tož. ed. ž vojsko v'krijvavem moriu potupil ǀ Josephavi bratje … ſo bili nigovo tož. ed. ž sukenzo v'kry omozhili ǀ Bug je shugal njega, inu njegovu tož. ed. s Krajleustvu shtrajfat ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ kar je bilu potrebnu sa niegovu tož. ed. s shiveine ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ V'niegavu tož. ed. s S. Oblizhe, inu Ozhij 32. ſò sapluvali ǀ ob njegovim mest. ed. m zhaſſu karsheniki ta S. Sacrament Svetiga Reishniga Teleſſa, nei ſo drugazhi imenovali ampak, leben ǀ ob njegovem mest. ed. m zhaſſu je bilu 88 verr ǀ njegoui mest. ed. ž desheli ner ostreshi je sapovedanu, de shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati ǀ po ſmerti njegovi mest. ed. ž ǀ G: Boga v'njegovi mest. ed. ž hishi reshalite ǀ ga je bil sapustil v'niegovj mest. ed. ž slabuſti ǀ velike zhuda, katire v' njegovim mest. ed. s imenu ſò dopernashali ǀ pred njegovim or. ed. m S. Pildom ſe neodkrijeio ǀ pod njegovo or. ed. ž brambo inu pokorszhino shivj ǀ vidi de en drugi Mosh s'njegovo or. ed. ž sheno govory ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov or. ed. ž pregreho sglihala ǀ shniehovo +or. ed. ž S. Reshno krivio ǀ s' njegovim or. ed. s S. Jmenam shentujeio ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish, stukrat en dan s'njegovim or. ed. s S. Imenom prekounesh, inu sashentash ǀ ſo zhudili nad njegovem or. ed. s zhednem, inu nedolshnem shiulejnam ǀ njegova im. dv. m dua Syna, Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ ſrezho bodo imeli njegove im. dv. ž dvej hzhery ǀ njegovi im. mn. m braty, ſo ga bily feratali ǀ njegovij im. mn. m erbij ſò ſa letu vejdili ǀ Vſe njegove im. mn. ž koshize ſo G. Boga zhaſtile ǀ njegove im. mn. ž/m lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave veje ǀ nigove im. mn. ž/s liza ſo bile otekle ǀ vſe njegove im. ed. ž/s zheua ſo ſe bile isſule ǀ Je hotel G. Bug Krajleſtvu vſeti timu Krajlu sa volo njegovih rod. mn. velikih pregreh ǀ dershaine niegovih rod. mn. Svetih sapuvidi ǀ kakar samerkam s'njegovyh rod. mn. beſsed ǀ njegovem daj. mn. S: Pridigam ſe ſo posmehuvali ǀ njeh pushtobi ſo glih njegovim daj. mn. pushtabam ǀ zhaſt, inu slushbo niegovim daj. mn. slushabnikam je bil iskasal ǀ poKoren njegouim daj. mn. S. Sapuvidam ǀ de bi imeli verouati njegouem daj. mn. djainu, zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ imaio na njegove tož. mn. m pushtobe gledat ǀ ſo bile niemu na pomozh prishle, inu niegove tož. mn. m ſourashnike odgnale ǀ njegove tož. mn. ž S. sapuvidi prelomim ǀ samerkajte dobru niegove tož. mn. ž beſſede ǀ aku ony G: Bogu shlushio, jnegove tož. mn. ž S: sapuvidi dershè ǀ ſvoje parſte poloshi v' njegova tož. mn. s vsheſſa ǀ Aku jeſt nebom na njegovih mest. mn. rokah vidil ſnaminja teh sheblou ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle nanjegovih +mest. mn. uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ mej drugimi njegovimi or. mn. hudobnoſti je leto imel, de nej ſnal druſiga govorit, ampak hude greshne beſſede V funkciji ostalih svojilnih zaimkov za tretjo osebo, razen povratnega, se dosledno uporabljajo ustrezni rodilniki osebnega zaimka → on.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
noč -i ž noč: naſh dan je tu tekozhe naſhe shivejne, nuzh im. ed. je ta ſmertna ura ǀ Ne bò dan, inu ne bò nozh im. ed. ǀ v' ſpumladi, inu v' Jeſſeni, kadar dan, inu nuz im. ed. ſta gliha ǀ ſe neutalaſish de terdne nozhy rod. ed. ǀ do terde nozhj rod. ed. vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio ǀ dopoli nozhij rod. ed. quarte, inu glashe v'rokah dershite ǀ gre pozhivat, pruti polinozhi +daj. ed. ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh tož. ed., inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ cello nuzk tož. ed. v'nezhistih miſlih, inu hudim djainiu doparnashajo ǀ dan v'nuzh tož. ed. ſe je bil preobernil ǀ trij celle dnij, inu nòzhi mest. ed. po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ je leshal v' nozhi mest. ed. te negnade ǀ de biſi lih pred dnevam, ali o poli nozhy mest. ed. bilu prezei ym terbei dati ǀ on vener ſe is mejſta negane, ampak dua dny, inu duej nozhi tož. dv. je ſtal ǀ de bi pet dny, inu pet nozhy rod. mn. bres ſpaina, inu bres jedy premishlovali ǀ celle nozhy tož. mn. je molil ǀ bodo trij celle dnij, inu nozhij tož. mn. sijdeli → polnoč, → velika noč
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
norski -a prid. 1. neumen, nespameten, nor: Poshlushai ti norski im. ed. m folk, kateri nimash ſerza ǀ Leta je norska im. ed. ž pamet, skuſi pyanoſt, inu poshreshnoſt ſe perpraulat h' poſtu ǀ shena kaj norskiga rod. ed. s shelj ǀ Se je zhudil tej norski daj. ed. ž proshni Moiſes ǀ vy pak drugiga neyſzhete, ampak poſvejtnu, inu norsku tož. ed. s veſſelje ǀ Nad leto nyh norsko or. ed. ž pametio ſe je zhudil Krajl David ǀ Norske im. mn. ž, inu lashnive ſo bile lete huale ǀ de taiſte norske tož. mn. ž/s, inu nesramna della bote ble shiher dopernashali 2. norčevski: je verhi njegove glave eno norsko tož. ed. ž kappo smalal ǀ na glavo eno norssko tož. ed. ž kappo mu smala ǀ v' norskim mest. ed. m guantu je bil smalan ǀ katiri ſe shemio, inu v' norskih mest. mn. gvantah okuli ſe klatio → nor
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nos -a m nos: ampak de nyh nuſs im. ed., nyh urat, nyh perſy ſo raunu kakor en Turrn ǀ nuſſ im. ed. bo dishal taiſti nebeski lepi duh ǀ Nus im. ed. bo en taku lep duh pozhutil ǀ vſaketeri ſvoj pushilz vſame, na naglem k'noſſu daj. ed. pertiſne ǀ Phisonomiſti pravio de dolh nuſs tož. ed. imeti, je snamine, de taisti zhloviK je pameten ǀ nekatere dny imam nuſs tož. ed. ſapert, de nezh nemorem dishati ǀ kadar edn poſtavi na nuſſ tož. ed. selene shpegle, taku vſe kar gleda, inu vidi, selenu njemu naprei pride ǀ Mocedonary nej ſo ſmeli ſe s'mejsta ganiti, nikar nauſs tož. ed. vſekant
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nositi -im nedov. nositi: obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit nedol. Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti nedol. ǀ katera je imela v'ſebi noſſiti nedol. ſvetiga Duhà pò oſnanovajna Angela Gabriela ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit nedol. ǀ Ti bosh vidil moje rame, katere imaio grehe tiga ſvejtà noſsiti nedol. ǀ vſy vkupai prideio, ſe sazhne na miso noſit nedol. ǀ Ti noſſish 2. ed. tvojo shlahnuſt v'zheulah ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti, kakor yh noshish 2. ed. ǀ kadar bi edn shelel vejdit, aku ena breia ouzhiza noſſi 3. ed. belu, ali zhernu jagnizhe ǀ kaj s'ene poshte y noſsi 3. ed. tista baba ǀ taiſti je ozha tiga otroka, Kateriga nosi 3. ed. ǀ nenoſi +3. ed. velike teshave, ampak li tulikajn je njemu sa shivejne potrebnu ǀ kakor sdaj my Capucinery noſſimo 1. mn. ǀ hozhe de v'serzù drukaniga noſsimo 1. mn. ǀ ta luzh vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò, de ſi glih po vejtru io nenoſsimo +1. mn. ǀ kateri Christuſhavu ime noſsite 2. mn. ǀ pre teshke butare noſſite 2. mn. ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte de nejſte moshie, inu de hlazh nenoſite +2. mn. ǀ kumaj try dny shuline noſſio 3. mn. ǀ kakor ſlonij kateri celle turne noſsio 3. mn. ǀ h' bolnikom, ali s' proceſſio S. Rus. T. noſio 3. mn. ǀ porod tega greha v'njeh vejsti nuſsio 3. mn. ǀ Perpogni tvoje rame jo noſſi vel. 2. ed., inu ſe neuperaj ǀ en orru je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil del. ed. m ǀ shitu je v' malen noſsil del. ed. m ǀ leta nej li slato Krono na glavi noſil del. ed. m ǀ devet meſizou je tebe v' ſvojm teleſſi teshku noſſila del. ed. ž ǀ s'ſabo je noſsila del. ed. ž eniga ſtrupeniga gada ǀ kadar yh je naſsila del. ed. ž, porodila, inu dojla ǀ ſo noſſili del. mn. m ſrajzo is zhiſtiga platna ǀ ſó na zheulah luno noſili del. mn. m ǀ njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile del. mn. ž do ſmerti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nucati -am nedov. koristiti, uporabljati: To arznio imate nuzat nedol. vy, Kateri imate bolesan te Offerti ǀ leta arznia nemore nuzhat nedol., ampak shkodovat Krajlu ǀ kaj nuza 3. ed. enimu, kateri na ſvetlom ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ nezh nenuza +3. ed. de edn pravi jest verujem v's. Evangeli ǀ vezh shkodimo, kakor pak nuzamo 1. mn. ǀ na meſti arznje ſtrup nuzamo 1. mn. ǀ ym nenuzate +2. mn., temuzh shkodite ǀ Kaj meni sdaj nuzaio 3. mn. moj veliki shazi ǀ ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo 3. mn. sa sdrauje te dushe ǀ kaj njemu sdaj nuzhaio 3. mn. njegove loterie, presheshtva, pyanſtva ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio +3. mn. njih dobra della ǀ Nuzai vel. 2. ed. tedai verna dusha leto boshio arznio ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo vel. 1. mn. naſh shivot dokler je mlad ǀ Vſy greſhniki, inu greshinze nuzajte vel. 2. mn. to arznio ǀ Nuzaite vel. 2. mn. arznio te pokure ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal del. ed. m ǀ veliku Meſti bosh nuzhal del. ed. m ǀ tvojo pamet ſi nuzala del. ed. ž h'reshaleinu tvojga blishniga ǀ gvishnu bi veliku nuzalu del. ed. s, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ malu ti bo nuzhalu del. ed. s ǀ nym bi nezh nenuzalu +del. ed. s, meni paK bi veliKu shkodvalu ǀ aku leto arznio bote nuzali del. mn. m hitru bote oſdravili ← srvnem. nutzen ‛koristiti, biti koristen, uporabljati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
nucen -cna prid. koristen: Stan teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen im. ed. m, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Tak strah je dobar, inu nuzin im. ed. m ǀ Nuzna im. ed. ž, inu potrebna je gvishnu ta s. molitva ǀ taista spisha Nebeſhka je bila taku nuzna im. ed. ž de te bolne je oſdravila ǀ De je taku nuznu im. ed. s S. Reshnu Telu pravizhnem bi nam mogal sprizhat Petrus Cocles ǀ Firbzhnu, ali vener nuzhnu im. ed. s meni ſe sdi taiſtu vprashaine ǀ sa volo njegoviga nuzniga rod. ed. s pridiguajna ǀ David veliku nuzniga rod. ed. s, inu dobriga je bil Saulu sturil ǀ MARIO Divizo S. Ambrosh pergliha taiſtimu nuznimu daj. ed. m, inu vſmilenimu oblaku ǀ Kai je treba K'eni pravi, inu nuzni daj. ed. ž spuvidi ǀ raunu leta lepi, inu nuzni tož. ed. m dol. navuk je dajal Aragonski krajl Alphonſus tem Sakonskem ǀ Ta Sveti Mosh eno lepo, inu nuzno tož. ed. ž pridigo ym je bil ſturil ǀ lubesan je en neuſmilen Trinog, kateri zhloveka perſili tu shkodliu dopernesti, inu tu nuznu tož. ed. s puſtiti ǀ takorshnem danas ene lepe navke bom dal, kateri ym bodò nuzni im. mn. m ǀ moje pridige nebodo taku nuzne im. mn. ž, dobre, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo ǀ Ptolomeus je lete sapuvidi shlishal ijh je hualu inu sa dobre, nuzne tož. mn. ž, inu spodobne sposnal ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa, taku velike, inu lepe, inu taku nuzne tož. mn. ž/s, inu potrebne primer.> kraftnishi, inu nuznishi im. ed. m bo tudi moy shegin ǀ obena rejzh nej nuznishi rod. ed. ž kakor prava priaſnoſt ǀ nèj lepshi, nuznishi rod. ed. ž, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ Kaj more na ſvejti nuznishiga rod. ed. s, inu zhaſtitishiga biti, ampak G. Bogu gliha ratat ǀ nemore nuznishih rod. mn. pridih biti, kokar od te S. pokure presež.> Ta nar nuznishi im. ed. m je Bug ǀ kaj s'ena rejzh zhloveku na semli je ta nar nuznishi im. ed. ž, inu nar potrebnishi ǀ tu ner pravishi, inu nuznishi im. ed. s meſtu sa molituo je Zirku ǀ lete kunshti nebodem ijh vuzhil, temuzh to nar nuznishi tož. ed. ž kunsht ǀ nam je perneſel taisto shlahtno, inu nar nuznishi tož. ed. ž arznio Elixier vitæ imenovano ǀ Jeſt dershim v' mei timi ner nuzhnishi or. mn. kunshti, kunsht Bukve drukat → nuc, → nucati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
oben obena zaim. noben: oben im. ed. m ſtan nej zhloveku napotu de bi on nemogal isvelizhen biti ǀ ſe taku opijesh de trij dnij obena im. ed. ž ſpisha tebi nadishij ǀ obenu im. ed. s pyanſtvu zhloveka v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ tem drugim pak obeniga rod. ed. m lona ne bo dall ǀ jest obene rod. ed. ž lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom meſhal ǀ meni nej h'obenimu daj. ed. m nuzu ǀ Leta Menih veliku leit nej obeni daj. ed. ž skushnavi hudizhavi peruolil ǀ k'obenimu daj. ed. s dellu bi ſe nesnala parpravit ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio, kir Purgary nej ſo sa oben tož. ed. m greh dershali zhloveka vbyti ǀ ſposnajo cilu pred ſpovedniKom de nevedo s'oben tož. ed. m greh ǀ nej ste v'obeden tož. ed. m greh padli ǀ nemaraio sa obeno tož. ed. ž neuarnost ǀ s' obeno tož. ed. ž poſvejtno reizh nej ſò marali ǀ v'obeno tož. ed. ž ſemelsko rejzh ſe ne bom ſalubila ǀ nej hotel obenu tož. ed. s nerodovitnu drivu v'Paradiſhi imèti ǀ v'obenem mest. ed. m drugem andverhu taku velike ſvetnike nenajdem ǀ od letiga greha v' obeni mest. ed. ž drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete ǀ v'obeni mest. ed. ž vishi nej ſo hoteli perpustiti de bi shnijmi shal ǀ negovorimo s' obenem or. ed. m zhlovekam ǀ golobiza s'obenem or. ed. m drugim ſe n'hozhe drushit ǀ dobra Gospodinia, s' obenim or. ed. m ſe veliku nepogouaria ob(ed)en m nobeden, nihče: Oben im. ed. nej taku bolan ǀ Sakaj G. Bogu obednſe im. ed.+ nemore ubranit ǀ dolgu zhaſsa obedn im. ed. nej mogal v'taisti hishi prebivat ǀ doſehmal obeden im. ed. nej tiga ſturil ǀ obedin im. ed. nej sagvishan de bi kushin neratal ǀ odeden im. ed. nej mogal toshbe zhes njega imeti ǀ nej bilu obeniga rod. ed. de bi ſe zhes njega vſmilil ǀ Vratar pravi, de obniga rod. ed. nemerkà ǀ obenimu daj. ed. shkode nedellaio ǀ Ceſſariza je tajla, de obnimu daj. ed. ga nej dalla ǀ nemamo zhes obeniga tož. ed. ſe toshit, ampak ſamy zhes ſe ǀ dobra Gospodinia, s' obenim or. ed. ſe veliku nepogouaria obena ž nobena: temu bolnimu obena im. ed. n'hozhe pomagat ǀ obene rod. ed. ne bodo doſegli → nobeden
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
obesiti -im dov. obesiti: Ali ſakaj Bug je bil ſapovedal te ſgonzhizhe na ta mashni plajsh obeſſit nedol. ǀ ga je bil puſtil na gauge obeſit nedol. ǀ hozheua mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit nedol. ǀ Fridericus Ceſſar je bil sapovedal eniga Sholneria obeiſſit nedol. ǀ sapovej obejſit nedol. tiga ſaurashniga Amana ǀ de bi imela en erdezh shterk skuſi ſvoje oknu obejſſit nedol. ǀ sapovei S. Blasha ſlezhi, inu sa roke obeiſit nedol. ǀ sa tiga volo je bil shal ſam ſebe obeſſit namen. ǀ Rabel ga obejſſi 3. ed., ali shterk ſe uterga ǀ na ſvojo shtazuno ga obeiſi 3. ed. naprudai ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi 3. ed. ǀ sazhne po hishi Kropiti, ſuetine, inu Roshenkranze na oknu obejſsi 3. ed. ǀ na ſtran obeſſi 3. ed. eno votlo buzho ǀ Ner poprej lan dolgu zhaſſa ga tauzhejo taraio, predeio, ſukajo thkaio, mozhio, na ſonze ſtauio, na lufft ga obejſyo 3. mn. ǀ ony obeniga negajshlaio, ne tudi obeishio 3. mn., ampak Rihtnim hlapzom yh zhes dadò ǀ Montanus ſam ſebe je bil obeſil del. ed. m ǀ Raab kakor ty shpegary ſo bily odshli, prezej ta shterk skuſi oknu je bila obejſsla del. ed. ž ǀ Scapulir je urshoh, kateriga mati je bila otroku na urat obejshila del. ed. ž ǀ Edn je kradil, ter ſo ga obeſſili del. mn. m ǀ ty paklenski rabelny vaſſ bodo na paklenske gauge obejſili del. mn. m ǀ ſo zitre, inu gosli na shkale obeiſili del. mn. m obesiti se obesiti se: Abſolon pak ſa ſvoje laſſij na en hraſt ſe je bil obeſſil del. ed. m ǀ morebiti de je zagal, ſe obeiſil del. ed. m, ali v' vodo skozhil ǀ najde kmeta de ſe je nen hrast obeſel del. ed. m ǀ na gerlu mu ſe je bila obſsila del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
obropati -am dov. oropati: groba S. Jacoba obrupat nedol. nej ſo mogli ǀ Rasboiniki pak pomenio te peklenske hudizhe, kateri vſe taiſte della obrupaio 3. mn. zhloveku, katere nej ſò ſamimu G. Bogu h' zhaſti offrane ǀ nej bilu Tempelna de bi ga nebil obrupal del. ed. m ǀ ſmert bo tebe oprupala +del. ed. ž, de druſiga nebò tebi oſtalu, ampak kar bo na tvojm trupli ǀ Samurizi cello Spansko deſhelo ſo bily obrupali del. mn. m ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike padel, kateriga ſo bily obrupali del. mn. m, ſlekli, stepli, inu polniga ran na zeſti pustili leshati → ropati, → odropati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
odkupiti dov. odkupiti: vſe kar je imel je bil predal, de bi mogal odkupit nedol., inu reshit te, katere ſo bily polovili Vandulary (I/1, 158) ǀ On ga je reshil, inu odkupil del. ed. m, nikar vshe s' slatam, ali ſrebram, ampak s' Sveto Reshno kryvio (V, 242) ǀ Franzoſi kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica odkupili del. mn. m dua milliona slata ſo bily sa njega dali (IV, 475)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
odpustek -tka m odpustek: ble ym dopade ena majolika Slatkiga proſerkaja, kakor ta ner vekshi Rimski odpuſtik im. ed. ǀ s' enim S. Roshenkranzam, s' eno almoshno, s' enim Svetem odpuſtikam or. ed., inu Sveto Masho, kateru Angeli bodo taiſti dushi v' vize neshli, ogin okuli nie pogaſſili, inu cilu v' nebeſſa perpravili ǀ Nebo ſe pofliſſal s' andohtio ſe obhajat slaſti kadar ſo S. Odpuſtiki im. mn., de bi taiſto is viz reshil ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary, Sacramenti, Odpustiki im. mn., Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ nej poterboval gnad, inu odpuſtikou rod. mn., katerih vſy bratje, inu ſeſtre ſo deleshni, inu potrebni ǀ grabi kir more, krade, inu golufa ludy, kakor de bi odpuſtike tož. mn. imel ǀ nemario ſa S. Masho, sa Pridigo, sa Odpuſtike tož. mn., ampak li sa dobizhike ǀ S: odpustike tož. mn. sanizhovash, sa ſpuvid nemarash ǀ odpusthike tož. mn. inu druge dobre della ſanizhueio Zapisi stranskih oblik s priponskim -i- so hiperkorektni.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
odrt -a prid. 1. odrt: Manichæus je bil shiu na meh odert im. ed. m ǀ zhe n' hozhe tudi on odrejt im. ed. m biti ǀ ie bil kakor ena oderta im. ed. ž auzhiza ǀ leta nedolshna odarta im. ed. ž Diviza ǀ namejſti te oderte rod. ed. ž koshe G. Bug ſam ga je s' Nebeſkem gvantam ogvantal ǀ nej bil zhloveku podoben, ampak eni oderti daj. ed. ž ouzhizi ǀ eni aderti daj. ed. ž ouzhizi je podoben ǀ Ozha Nebeſki videozh ſvojga ſvejſtiga Synu S. Jerneja sa njegovo volo reſtarganiga, inu odrejtiga tož. ed. m ži. ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S: Ierni ſvojo oderto tož. ed. ž kosho 2. ranjen, razpraskan: cellu ſvetu truplu je bilu odertu im. ed. s, inu kryvavu ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga kryvaviga, inu odertiga tož. ed. m ži. ǀ io najde vſo respraskano, inu odarto tož. ed. ž na poſteli mertvo leſhezho ǀ Sapovej de imaio Agatho supet v' jezho pellati vſo kryvavo, inu odarto tož. ed. ž, de tardimu Caminu bi ſe bila imela ſmilit Zapis odrejtiga izkazuje vpliv nedoločnika po analogiji z razmerjem žeti – požet.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
odstopiti -im dov. 1. stopiti proč, umakniti se: krajl ym sapovej de ſe imaio njega shonat, inu dalezh od njega odſtopit nedol. ǀ Odſtopite 2. mn. vi prozh, ſakaj ta dekliza nej mertva, ampak spy ǀ hudizhi od niega prozh odſtopio 3. mn., niegova podoba lepa rata ǀ Od kateriga je odſtopil del. ed. m Judesh, de bi shal na ſvoje mejſtu 2. odstopiti, odreči se: nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit nedol. ǀ nej ſo hoteli od grehou, inu malikovajna odſtopit nedol. ǀ njega luba Hzhi ta zhloveska dusha njega sapuſti, inu od Boshje gnade odſtopi 3. ed. ǀ taku rekozh naſs perſsili de od G: Boga odstopimo 1. mn. ǀ ti nijm vezhKrat palzo poKashesh, inu vener od grehou neodstopio +3. mn. ǀ od S. Katholish Cerkvi je bil odstopil del. ed. m ǀ Manaſses krail od G. Boga je bil odſtopel del. ed. m, inu velik nepriatel Boshy ratal ǀ ſe ja bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil +del. ed. m, inu pod Jeruſalemskiga Krajla ſe podal ǀ de bi ſupet ſe K'njemu povernili, inu vſhe enkrat od grehou odſtopili del. mn. m ǀ od praviga Boga ſo bily odstopili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
odváljati, -am, vb. pf. wälzend oder rollend fortschaffen, ab-, wegwälzen; ni odnesel soda, ampak odvaljal ga je.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ogoljufati -am dov. ogoljufati: mislio koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati nedol. ǀ druſiga nemishlish, ampak njega ogolufat nedol., inu faratat ǀ Jeſt tebe ogolufam 1. ed. ǀ je rejs de SpovedniKa lahKu ogolufash 2. ed. … ali Boga … nemoresh ogolufati ǀ ta hudi kadarkuli hozhe ijh ogolufa 3. ed., inu sapele ǀ kamer kuli pride ta prekleti Shelim sapele, ogolufà 3. ed., inu farata te ludy ǀ Bogu ſe samiri, de nedá njemu ſvoi Sveti shegen; ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata 3. dv., inu druſiga njemu nedaſta ampak reve, inu shaloſt ǀ okuli hodite s'kunshtio, s'golufio, inu s'lashmij, de ludy ogolufate 2. mn. ǀ Se vun dadò ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio 3. mn., inu dobizhik imaio ǀ Kadar nar lepshi beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo 3. mn. ǀ kulikajn krat meſſary ogolofaio 3. mn. ludy, kir tu ſmerdezhe koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio ǀ Nashe ozhy ogulufaio 3. mn. nashe ſerze ǀ gledaio de s'en kraizer yh neogolufaio +3. mn. ǀ Kadar Kuli je eniga ogolufal del. ed. m, je en Kamen v'shkrinio vergel ǀ je ogoluffal del. ed. m uniga preproſtiga zhloveka ǀ Rebecca je bila Isacca ogolufala del. ed. ž ǀ ſo Boga sa prizho klizali, de bi ludje ogolufali del. mn. m ǀ Kej ſo sdaj taisti, Kateri ſo ſvojga blishniga ogoluffali del. mn. m, inu v'shkodo perpravili → goljuf
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ogvantan -a prid. oblečen: nej ſo bily Angely po njegovo dusho pershli, ampak hudizh ogvantan im. ed. m s'taiſtimi vkradenimy koſſizi ǀ ludje mene bodo vidili koku lepu ſim oguantana im. ed. ž ǀ tvojo pershona videm s'nasho zhlovesko naturo aguantano tož. ed. ž ǀ ſilnu lepu ſo bily oguantani im. mn. m ǀ kakor bodo oguanti im. mn. m v' Nebeſih ty isvoleni → ogvantati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ohceten -tna prid. svatben: druſiga nepomeni tu ohzetnu im. ed. s oblazhilu, ampak lubesan boshio ǀ pres ohzetniga rod. ed. m guanta je bil prishal ǀ nej imel ohzetniga rod. ed. s oblazhila ǀ vſakitirimu ſo hlapzy tiga Krajla en ohzeten tož. ed. m guant dali poprei kakor je shal k' miſi ǀ ima gledat, inu ſe pofliſsat ta ohzetni tož. ed. m dol. guant gnade Boshje oblezhi ǀ kateri ſo ohzetnu oblazhilu tož. ed. s imeli ǀ ſe neoskarbite s'tem ohzetnom or. ed. m guantam → ohcet
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
okno -a s okno: kaj bo nuzalu letu oknu im. ed. ǀ je bil enkrat s'okna rod. ed. padil, inu glavo ſi reſbil ǀ Gospa shlishi, ter K'oKnu daj. ed. tezhe ǀ Sakaj ti s'kusi oknu tož. ed. neskozhesh ǀ Socrates v'oknu tož. ed. pogleda ǀ Se nenajdeio vezh na ſvejtu Miklauſi, de bi skuſi okonu tož. ed. vergli Dekelzam doto ǀ rajshi skuſi enu okunu tož. ed. je bila skozhila inu ſe vbila ǀ vener nej ſim taiſtih rosh ena, katera na okni mest. ed. raſte ǀ kateri pod oknam or. ed. gorij ǀ ukna im. mn., inu urata ſo saperte ǀ kadar edn eno hisho hozhe ſydat, ima gledat de vſy tali hishe ſe prau slihaio, namrezh viſsokuſt inu dolgoſt te hishe; Vkna im. mn., inu urata; shtenge, inu kambre ǀ ena hisha pres dauri, inu vken rod. mn. ǀ drugi k'oknam daj. mn. ſe perblishejo ǀ Te mertve ſo skuſi ukna tož. mn. na gaſſo metali ǀ ſo vkna tož. mn., inu dauri ſaperali, ſo yh s'hishe gonili ǀ te tize ſo pejle na oknah mest. mn. ǀ nej roke v' nederiah noſſila, ali na oknih mest. mn. viſſila, ampak sa vſaku dellu je pryjela
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
oko očesa s, mn. oči ž, očesa s oko: moie oku im. ed. nemore faliti ǀ ſe zhudim, de od eniga ſamiga ozheſſa rod. ed. govori ǀ imamo hranit, inu varvat njega Svete Sapuvidi, kakor serklu nashiga ozheſſa rod. ed. ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku tož. ed. na voiski sgubili ǀ venem ozheſsu mest. ed. stu, inu duanajst bolesni more biti ǀ hozhe she na tem drugem ozheſſu mest. ed. oſlepeti ǀ obedn s'lepem ozheſſam or. ed. jo nepogleda ǀ zhloveka s' enem ſamim ozheſſam or. ed. pogledat nei ſnamine lubesni, ampak supernoſti ǀ imamo s' obedveim osheſſam or. dv. gledat na nashiga Nebeskiga Shenina ǀ njega temne ozhy im. mn. ſe reſvetlè ǀ vashe ozhij im. mn. ſo shkodlivishi Kakor ozhij im. mn. tega basilishka ǀ ozheſsa im. mn. ſe ſo ijm bila noter uderla ǀ ſe perkashe v'taki zhudni podobi, de ſedem ozhy rod. mn. imà ǀ de bi ſolsè vam s' ozhij rod. mn. tekle ǀ od lubeſni ſolſe mu ſe bile s'ozhy rod. mn. ſe vtargale ǀ ſolſe is ozheſs rod. mn. se njemu vtergaio ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ rod. mn. ǀ ozheſſam daj. mn. neshkodio ſamu to velike rezhy, ampak tudi ta ner mainshi reizh ǀ temma nepuſtij ozheſsom daj. mn. ſvetlobo vjditi ǀ shila s'katerimi ſo ijm ozhy tož. mn. steknili ǀ Vſdigni tuoje ozhij tož. mn. o verna Dusha ǀ Saurashniki ſo ga bili vjeli, ozhi tož. mn. steknili ǀ ozy tož. mn. pruti ſteni oberne ǀ karkuli vejſte de sheni shal dei, letu vſak dan v'ozhij tož. mn. ij mezhete ǀ je shpegle na ozheſsa tož. mn. poſtavila ǀ polsdigne ſvoie ozheſſa tož. mn., inu rokè pruti Nebeſſam ǀ s'ſolsami na ozheh mest. mn. odgovorij ǀ is ſolsami na ozheſsah mest. mn. pravi ǀ na ozheſſah mest. mn. ſe vidi brumnoſt, na lizah diviſhtvu ǀ s' ſolsamy na ozheſsoh mest. mn. ǀ s'ſolſamy na ozhieſſoh mest. mn. ǀ s' ſolſamy na ozhiaſſih mest. mn. ǀ imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy or. mn. ǀ palzo strahu Boshijga vſelei pred ozhmij or. mn. dershite ǀ s'ſvojmi ozhmi or. mn. je gledala kadar nje ſynove ſo martrali ǀ s'ozhmij or. mn. vidi ǀ kakor, de bi s'ozhmy or. mn. trenu ǀ s'mojmi ozheſsamij or. mn. milostovimi bodem na vaſs gledal ǀ G. Bug ſe nemore vidit s' teleſſnemy ozheſſamy or. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ọ̑ni 1., ọ̑na, ọ̑nọ, pron. jener, jene, jenes; — ne ta, ampak oni; oni-le, le-oni, jener dort; ta — oni, dieser — jener, der eine — der andere; oni isti, gerade jener, derselbe, ogr.-C.; — ono, auf jene gewisse Art: ono butasto je pred-se gledal, Ravn.; so: ono velik, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ostati -anem dov. 1. ostati: on bi bil imel per njemu oſtati nedol. ǀ ta kateri nemore oſtat nedol. nej grè ǀ vſelej per dobizhku ostanesh 2. ed. ǀ tordouraten, inu ſtonoviten oſtanesh 2. ed. ǀ nihdar ſe nepreminj, temuzh vſelej enak oſtane 3. ed. ǀ tedaj sklenenu ostane 3. ed. deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ v' tebi druſiga neoſtane +3. ed. ampak koſty te poſvejtne zhaſti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane +3. ed. v'poſsodi ǀ raishi letukaj sa volo nashe shivine oſtanemo 1. mn. ǀ aku pak doma oſtanete 2. mn., ſtu, inu ſtu skerby vam ſe po glavi meisheio ǀ vſe reue pred dauri oſtaneio 3. mn. ǀ v' temmi ſvoje nevere oſtaneo 3. mn. ǀ kateri v'grehu ostanejo 3. mn. ǀ frishni, inu veſseli ostaneio 3. mn. ǀ tiga kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio 3. mn. ſiromashki ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo +3. mn. ǀ ſonze, inu luna nikuli na enem mejſti, neoſtaneio +3. mn./dv. ǀ nehodi k'njemu ampak do vekoma oſtani vel. 2. ed. v'pakli per meni ǀ Sledni oſtani vel. 2. ed. v'ſvojm ſtanu, inu shivj, kakor ſi dolshan shiveti ǀ ostani vel. 2. ed. letukaj, sakaj bo bulshi sa tebe ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo vel. 1. mn. v'tej gardi shivinski podobi ǀ Oſtanite vel. 2. mn. s' Bugam moja luba shlahta ǀ oſtanite vel. 2. mn. letukaj, nikar mene nasapuſtite ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite vel. 2. mn. ǀ niſku miſli moje danaſs oſtaníte vel. 2. mn. ǀ de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal del. ed. m ǀ aku doma bode ostal del. ed. m ǀ kamen na kaminu bi neoſtal +del. ed. m ǀ kadar bi jeſt na ſemli pres tebe odſtal del. ed. m, nihdar vezh bi nemogal potroshtan biti ǀ obena hisha cella nej bila oſtala del. ed. ž ǀ kar je taiſtem oſtalu del. ed. s, ſo ny dali ſa koſſilu ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu bò oſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze … v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu del. ed. s ǀ kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu +del. ed. s ǀ kakor en jetnik bodo vſelej saperti oſtali del. mn. m ǀ de bi ob taiſti uri nefalili, inu s' vezhnem shpotam neoſtali +del. mn. m ǀ ſame shene ſo bile ſtonovitne per Chriſtuſu oſtale del. mn. ž ǀ ſo bile oſtale del. mn. ž/s ſelene pereſſa tiga ternia 2. postati: nej zhudu tedaj aku nedoſeshete, kar proſsite, ampak de she reunishi, inu nesrezhnishi oſtanete 2. mn. ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo 3. mn., kakor Rachael Jacoba Patriarca Shena ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu, inu puſtu oſtalu del. ed. s ǀ Hisha ſe je bila poterla, inu vſy njegovi lubi otrozi ſo bily mertvi oſtali del. mn. m → ostaniti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
oster -tra prid. 1. strog: de ſi lih je bil en oſter im. ed. m Pridigar ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster im. ed. m ǀ sledna lepota ie garda, sledna miloſt ie oſtra im. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela miloſt, ampak ta oſtra im. ed. ž praviza Boshja ǀ Leta ſodba je bila gvishnu oſtra im. ed. ž ǀ mezh te oſtre rod. ed. ž pravize ǀ bodezhe ternje te oſtre rod. ed. ž pokure ǀ Sdaj enimu ostrimu daj. ed. m, inu tardimu oblastniku ǀ tej oſtri daj. ed. ž shtrajffingi boshy nebosh odshal ǀ Ta mezh kateri is vſt gre pomeni to oſtro tož. ed. ž pravizo ǀ S: Bernardus kadar je leto ostro tož. ed. ž rajtingo premiſhual ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro or. ed. ž ſodbo Boshjo ǀ Kadar bi taku oſtri im. mn. m ſamy bily ſabo, Kakor ſte s' temy drugimy 2. hud: ta oſtra im. ed. ž ſima vashih dush je preshla ǀ dobra beſſeda dobru mejstu najde, huda beſſeda oſter tož. ed. m odguvor prajme ǀ s'oſtro or. ed. ž beſsedo s' hishe yh siſheneo 3. oster: is njegovih ust je shal en ojſter im. ed. m na obej strani rejshezh mezh ǀ shidane guante ſo savergli ostre tož. mn. ž inu bodezhe ſo oblekli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ostrašiti -im dov. ostrašiti, vzbuditi strah, prestrašiti: Bug paK Vſigamogozhi je hotel taisto oſtrashit nedol., satorai je djal ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi 3. ed., omezhi, reſueti, ſigreie, ozhiſti ǀ oshivij, inu vumorj; potroshta inu ostrashi 3. ed. ǀ zhes Israeliterje udario, ter veliko yh pobyeio, inu taku mozhnu oſtrashio 3. mn., de obedn ſi nej vppal spet pod letu meſtu priti ǀ en Prerok naſs je oſtrashil del. ed. m ǀ Bug yh je bil s'timy gorezhni Kazhamai oſtraſil del. ed. m ǀ tezhe sato nepokorno, nikar vſhe de bi jo vbila, ampak de pi jo ostrashila del. ed. ž ǀ Kadar ty hudizhi ſo jo bily oſtrashili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ostriči -ižem dov. ostriči, odstriči: ona ima poprej laſij ostrizhi nedol., inu obriti, de ima tudi nohti odresat ǀ shiher laſsy ſi oſtrishesh 2. ed. ǀ volno od koshuga oſtrishe 3. ed., inu taiſto s' en maſilz vina preda ǀ Oh zhaſtita S. Agnes, kir ti nej ſibila laſye oſtrigla del. ed. ž, ampak G. Bug yh je bil nagmeral k'ſnaminu tvoje velike pokorszhine → odstriči
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ostrmẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) erstarren: roka mi je ostrmela, Z.; jezik mu je ostrmel, Bas.; steklemu psu oči ostrme, Vrtov. (Km. k.); veliko zarodičev ostrmi, da več ne rastejo, Vrtov. (Vin.); — 2) hangen bleiben (von einem gefällten Baume), Cig.; o drevesu, ki posekano ne pade na tla, ampak se nasloni na drugo drevo, pravijo, da "ostrmi", Notr.; — 3) vor Staunen starr werden, erstaunen; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ostuden -dna prid. ostuden, gnusen: Nej greshnih taku oſtuden im. ed. m, nej greshniza taku negnusna ǀ Nej ſi vezh lep, ampak oſtuden im. ed. m ǀ je bil taku umadeshan, inu oſtunden im. ed. m, ratal ǀ ena oſtudna im. ed. ž Krota je nij s'ust skozhila ǀ je bila njegova dusha taku ostudna im. ed. ž ratala ǀ Od nezhiſtoſti je bil reshil Mario Magdaleno, kadar ner ble je bila temu oſtudnimu daj. ed. m grehu podvershena ǀ fùj yh bodi, de takorshno oſtudno tož. ed. ž negnusno shivino sa Boga molio ǀ aku skuſi leto ſposnate, de ſte oſtudni im. mn. m, naſnashni, ni kriva ni boshia beſſeda ǀ ſtu druſig oſtudnih rod. mn. grehou ǀ je vidil ludy, de ſo bili ſilnu lepi, inu ſvetla oblizha kakor ſvejsde ſo imeli: druge pak je vidil garde, zherne, ſtrashne, inu oſtudne tož. mn. m ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne tož. mn. ž shivali ǀ jeſt paſſem te oſtudne tož. mn. ž ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ s'nyh oſtudnimi or. mn. grehamij neuredni ſe ſturè gnado S. Duha prejeti presež.> vidi de na jesiku ta nar ostudnishi im. ed. ž krota je nij stala
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
otepsti -pem dov. natepsti: sapovej Rihtnem Hlapzom S. Vida slezhi, inu dobru s' shibamy otepſti nedol. ǀ S. Duh opomina te Stariſhi, de nemajo ſvoje otroke zertlati, ampak v'ſtrahu yh dershati, inu kadar je treba tudi yh sfariti, inu otepsti nedol. ǀ tvoje otroke, dokler te n' hozheo bugat, tajſte kregash, suarish, inu otepesh 2. ed. ǀ popade eno palzo, inu ga dobru otepe 3. ed., inu omlati ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi vel. 2. ed., kadar ſmò uredni ǀ ozha ga je bil s' palzo dobru otepil del. ed. m po nedolshnem ǀ zhe pak bodò shleht piſsali de yh bò dobru otèpel del. ed. m, inu na ta oſslovi stol poſsadil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
otrobi ž mn. otrobi: drugiga nej oſtalu ampak slama, otrobi im. mn. ǀ v' ſpumladi poshlem hudo meglo, de moko v' otrobi tož. mn. preberne (IV, 215) Ženski slovnični spol navaja iz več virov tudi Pleteršnik.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
otročji -a prid. 1. otroški: taisti ſmeh nej bil otrozhij im. ed. m, temuzh moshKi ǀ je otrozha im. ed. ž navada takorshnem ſe ſmeiati ǀ Nej ſo otrozhje im. mn. ž jegre, nej ſo fable vezhnuſti ǀ Kaj s'en ſad ſi dal Bogu v' tvojh otrozhih mest. mn. lejtah ǀ ta kateri je nje leben v' utrozhih mest. mn. lejtah premislil 2. otročji: Ceſſar Honorius, nej bil li otrozhi im. ed. m ampak en velik norz ǀ nikuli nej ſo nad njo enu otrozhe tož. ed. s dellu samerkali ǀ ſo taku otrozhy im. mn. m, inu nepametni, de na mejſti Nebeſſ enu malu semle ſi isvolio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ozdraveti -im dov. ozdraveti: ta bolni shèli osdravit nedol. ǀ ne bo mogal ſe reshit, inu od te bolesni oſdravit nedol. ǀ de ſi lih v'Duhu je ſlab, inu bolan osdravi 3. ed. inu mozhan rata ǀ en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami neosdravi +3. ed., ampak she hudobnishi rata ǀ s'kuſi eno spuvid, ali kratko boleſan oſdravio 3. mn., inu vezh v'greh nepadeio ǀ prezei je bil osdravil del. ed. m, lep, ardezh, inu mlad postal ǀ nej li ſamu skerbel de bi Syn oſdravil del. ed. m ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga je bila osdravila del. ed. ž ǀ kakor tij ranjenij ſo v'to kazho pogledali prezei ſo osdravili del. mn. m ǀ aku leto arznio bote nuzali hitru bote oſdravili del. mn. m ǀ Oh vy bolne dushe vſimite ta nebeski Belzoar Svetiga Reshniga Teleſſa, de bote osdravile del. mn. ž, od vezhne ſmerti ſe reſhile Nedoločne oblike z i-jevskim refleksom za ě kažejo na historično upravičen naglas ozdráveti.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pankrt -a m pankrt, nezakonski otrok: ga nej ſò sa praviga erba, ampak sa pankarta tož. ed. ſposnali ǀ Ena ledig perſona je noshezha, ali pak ima pankerta tož. ed. ǀ Odgovorj krajliza, de je rejſs, inu de en ſam syn je njega laſtni, ta druga dua pak de ſta pankarta im. dv. ǀ vezhkrat eni Loterzi, katera dua, ali try pankarte tož. mn. je imela vashiga otroka date ← srvnem. banchart ‛nezakonski otrok’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
papežev -a prid. papežev: Leta sapuvid nej Ceſſarska, ali Papeshava im. ed. ž, ampak je sapuvid Nashiga ſtuarnika, Boga, inu Isvelizheria (V, 590) ǀ gre pred Papeshau tož. ed. m Duor (III, 196) → papež
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pasji -a prid. pasji: v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese, te vſtekle nevoshlivoſti … tu paſie im. ed. s lajajne, inu opraulajne ǀ Moja shena pravi uni mosh nej mogozhe de bi is rebra moshkiga ſtuarjena bila, ampak is paſſiga rod. ed. m gobiza, ſakaj druſiga nedela, ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe, kakor en uſtekli peſs ǀ njegova Gospa mu je bila porodila eniga ſynu s'paſio or. ed. ž glavo ǀ glava inu roke ſo bile zhloveſke, ali ſobje ſo bily paſsij im. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
per cit. predl. s tož. s pomočjo, skozi: Eden per fas, & nefas v'kupaj blagu ſpraula (I/1, 18) ǀ drugiga nei miſlil, ampak li blagu per fas, & nefas vkup ſpraulat (I/1, 193) ← lat. per ‛s pomočjo, skozi’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pesem -smi ž pesem: leta vam bo shegen pernesla, kateri vam od vſame vasha ſtara hudizkaua vſakadaina pejſſim im. ed. ǀ vener peſsem im. ed. Marie Divize s'pohleunostio, inu andohtio vſe druge peſsmi ie premagala ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi pejſsmi rod. ed. smiſlit ǀ vſa nebeska drushina poje nuzh, inu dan to lepo pejſſim tož. ed. ǀ ſvojo ſtaro pejſsim tož. ed. poye ǀ naſs opomina pejti to veſselo, inu S. pejſsem: tož. ed. Alleluia ǀ bom eno peiſsem tož. ed. peil ǀ Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele, taiſto lepo peiſſim tož. ed. Alleluja ǀ gdu je navuzhi Sveto Katolish Karshansko Zirku leto lepo ſveto pejſim tož. ed. ǀ h' zhaſti, inu huali Ceſſariu je eno peiſſem tož. ed. sapel ǀ je shlishal peiſsèm tož. ed. teh Svetniku ǀ imate ſvejsde ratat, ſtonoviti per tej S. pejſſmi mest. ed. ǀ sapovei S. Zirku nasha Mati tudi te ſvete Velike Nozhne Prasnike prasnovati s' leto nebesko pejſſim or. ed. ǀ takorshne pejſſmi im. mn. ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … tulikajn neſramneh pejſsmy rod. mn. pejti ǀ ſvete Litanie, inu ſvete peiſſmi tož. mn. je pejl ǀ Nebeske pejſſmi tož. mn. ſo pejli ǀ neſramne peiſsmy tož. mn. ſi ſe vuzhil peiti ǀ vſe druge peſsmi tož. mn. ie premagala ǀ skuſite premenit vashe greshne pejſmy tož. mn. ǀ drusiga nej bilu shlishat ampak pejſsma tož. mn., trobente, gosli, ſmejh, veſselje lushti ǀ Ty poſvejtni Vuzheniki poiejo takorshne pejſma tož. mn., katere Ludem dopadeio ǀ v'taistih bukvoh, v'Katerih nam sturij brati peſsma tož. mn., inu ſmejh, nam sturij tudi brati Klagovajnie, inu shalost ǀ kadar bi supet ſazheli vashe ſtare greshne pejſſme tož. mn. pejti ǀ vſe verne dushe s' ſvetimi peiſſmi or. mn., inu molitvami Njega hualio → Visoke pesmi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
peščica -e ž peščica: katira nej druſiga imela, ampak eno peshizo tož. ed. moke (V, 157) ǀ jeſt pak nej ſim imela kakor s' eno peshizo tož. ed. moke (V, 419) ǀ leta uduva nej imela kakor eno peshizo tož. ed. moke (V, 420)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pet1 -ih štev. pet: pet im. mn. taushent na enkrat yh je bilu v'tu Meſtu Aſsiſi prishlu ǀ hlapez, kateri je bil pet tož. mn. centou prejel, je pet tož. mn. drugih bil dobil ǀ imam trynajſt Leit, shtiri meſſize, dua tedna, inu pet tož. mn. dny ǀ vaſs proſsim sa Pet tož. mn. kryvavih Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ de ſi lih taiſtom nej bil dal ampak pèt tož. mn. kruhou, inu dvej ribij ǀ sdaj pujdesh v' Jruſalem, nikar ushe kakor pred petemy or. mn. dnevij
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pijančevati -am nedov. pijančevati: sdaj je zhaſs ſe poſtit, nikar pyanzhovat nedol. ǀ sdaj je navada lebat, inu pyanzhouat nedol. ǀ kadar bi bilu perpushenu pijanzhovat nedol. ǀ nimate po oshtariah, inu hishah pianzhuat nedol. ǀ ony gredo quartat, pyanzhovat nedol. ǀ imate pojti Boga sahualit, inu nikar pyanzhuat namen. po oshtariah ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova 3. ed., pleſſa, skaka, leba ǀ kaj menish de dusha jei, pyanzhova 3. ed., inu leba ǀ vam da saſtopit, de sdaj shiher lebate, pyanzhuate 2. mn., nezhiſtoſt, inu loterio tribate ǀ vy pak cel dan quartate, jgrate, pianzhuate 2. mn., klafate, inu druge grehe tribate ǀ do terde nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio 3. mn. ǀ ſo vſeskuſi dobre vole, inu de zhes polnozhi pyanzhvajo 3. mn. ǀ onij pak po hoſtariah ſe klatio, piianzhauaio 3. mn. ǀ Vsaki dan je lebal, inu pyanzhoval del. ed. m ǀ menish, de tvoja dusha, katira je en zhiſt duh bo jeidila, inu pyanzhovala del. ed. ž ǀ nej ſo shentovali, nej ſo pyanzhvali del. mn. m ǀ ſo lebali, pyanzhuali del. mn. m, pleſſali inu noreli ǀ ſvojmu garlu ſò prevezh ſtregli, lebali, inu pijanzhuali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pijanec -nca m pijanec: ſo diali, de je en pyaniz im. ed., en Zupernik, de ima hudizha vſebi ǀ En dellauz pijaniz im. ed. nebo nikuli bogat, ampak vbuſiz ǀ S. Baſilius je djal enimu pyanizu daj. ed. ǀ v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza tož. ed. resnashaio ǀ tu pak doperneſſo ty poshreshni kebri, tu je pyanzi im. mn. ǀ ob pamet prideio, raunu kakor pyanizi im. mn. ǀ vſy ty nezhiſti, nesramni, tatye, oherniki, pyanzy im. mn., preklinauzi, inu golufi bodo fardamani ǀ letu ſturè pijanizi im. mn., katiri bres potrebe denarie sameizheo ǀ hishe teh loterz ashtarje teh piianizou rod. mn. ǀ yh pyanizom daj. mn. pergliha ǀ pyanzom daj. mn. vinu glavo resbiva ǀ Kaj meinite de Bug je ſtuaril nebeſſa sa lotre, inu loterze, sa golufe, inu golufize; tatove, inu tatize; sa pyanze tož. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pild -a m podoba: vſy potezhemo tebe gledat, kateri ſi shpegu pres madesha, peld im. ed. Ozheta Nebeshkiga ǀ ta zhlovik poprej Kakor je bil v'greh padil, je bil en lep, inu shlahten pild im. ed. ismalan is ſamo roko S. Troijze ǀ v'tem kir vſhe polovizo pilda rod. ed. je bil ſmalal ǀ kumaj ſuknia ſe je bila tiga pilda rod. ed. doteknila ǀ Demetrius ſe je bil shonal meſta ſa volo pelda rod. ed. ǀ Temu Pildu daj. ed. Chriſtuſavimu imaio glih biti vſy isvoleni ǀ on ſe je bil taku mozhnu v'en Peld tož. ed. s'kamena sresan salubil ǀ ſi morebiti nepametnu v'teh ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti umadeshala ta lepi pild tož. ed. tuoje dushe ǀ rayshi kakor de bi bily ta ſlati peldt tož. ed. Krajla Nabukodonoſarja molili ǀ Bug pravi miſli na dusho, katera je po mojm pildu mest. ed. ſtuarjena ǀ on je po Pjldu mest. ed. Boshim ſtuarien ǀ vſako Sabbato je eno ſvezho pershgal pred pildam or. ed. Svetiga Antona ǀ pred njegovim S. Pildom or. ed. ſe neodkrijeio ǀ Ibuſejry ſo v' ſvojm meſtu imeli dua Pilda tož. dv. ǀ taiſti pildi im. mn. nej ſó shivi, ampak namalani ǀ kir te prezhiſte MARIE Divize Pildy im. mn. ſe najdeio ǀ imaio polno hisho pildou rod. mn. ǀ is Pildu rod. mn. teh Malikou ǀ ſtu drugih peldou rod. mn. hualio, katere ty imenitni Malary ſo ſmalali ǀ v'svoij hishi je imel pilde tož. mn. teh Malikou ǀ pres vſiga konza ſo njega zhastili v'Pildah mest. mn., inu figurah teh pravizhnih ← bav. srvnem. pilde, srvnem. bilde ‛podoba’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
piščala -e ž piščal: druſiga ſe neshlishi ampaK bobny, pishale im. mn., inu trobente (I/2, 38) Prim. pri Pleteršniku piščȃla ‛piščal’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pišče -ta s pišče: dekelza je po latinski Puella, pishe im. ed. pak pullus ǀ obenu pishe im. ed. nej v'takushni nevarnosti ǀ mati jo ble skriua, inu ſa njo hodi kakor kloka ſvoje pishe tož. ed. ǀ pishata im. mn. vſe skuſi sa materio hodio ǀ tiſhiteſe matere, kakor pishate im. mn., de ta paklenski Jaſtrob vaſs nebò sgrabil ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat rod. mn. ǀ taiſtem pishatom daj. mn. nej druſiga dajal jeſti ampak meſſu teh skledenz ǀ perporozhi mosu pishata tož. mn., de bi kej jaſtrop yh nesnedil ǀ jeiza ſneſseio inu pisheta tož. mn. ſvalè ǀ gleda po pishatah mest. mn., yh nevidi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
plavati -am nedov. 1. plavati: De ſi lih mejni de sna plavat nedol., bo utonil ǀ je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya v'roki imel, ali enimu plavat nedol., kateri nihdar nej v'vodi bil ǀ nad vodo plava 3. ed., kakor ena ſlama ǀ v'shveplenskim ogniu te dushe plauaio 3. mn., kakor ribe v'uodi ǀ ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio 3. mn. ǀ serze gvishnu je mene bolelu, inu v'shalosti je plavalu del. ed. s ǀ Nikar li dusha ampak vſe mozhy, inu pozhutki tiga zhloveka bodo plavali del. mn. m v' mory tiga veſſelja nebeskiga 2. pluti: ſlavu od priatelnou vſame, ter sazhne po morij plavat nedol. ǀ En zholn je nasha dusha, katera plava 3. ed. po vodi tiga ſvejta ǀ uſe ſrezhnu po rokah mu gre, kadar v'troshtah, v'veſſelij, inu v'lushtah tiga ſvejta plaua 3. ed. ǀ My plavamo 1. mn. po mory tiga nevarniga Svejta ǀ Ta Turn s' to gorezho ſveizho pot kashe ludem, kateri po morij plauaio 3. mn.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
plent medm. hudič (?): vſtih drugiga nema ampak sludi, hudizh, treskgrum, plent ǀ vſe skuſi na jeſiku ima, sludi, hudizh, tresk, shent, plent ǀ beſſede pak nashe nej ſò druſiga ampak shent, plent, sludi, hudizh, inu tresk
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
plesati -am/-ešem nedov. plesati: je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat nedol. ǀ she danashni dan more po gorezhim voglu skakat, inu pleſsat nedol. ǀ lepu snaio pleſsati nedol. ǀ je sazhel igrati, ali pak pleſati nedol. ǀ pojdi s' mano v' paku pleſſat namen. ǀ kakor ſe godè, taku ſe pleſhe 3. ed. ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa 3. ed., skaka, leba ǀ do polnozhi pleshemo 1. mn., inu kratik zhaſs tribamo ǀ pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete 2. mn., po moshku isdarite ǀ vy katiri taku radi pleſſete 2. mn. ǀ hudizhi mej vami skakaio, kadar vy pleſſate 2. mn. ǀ hudizh rad ſe najde kir godio, cittraio, inu plesheio 3. mn. ǀ kirkuli pleſſ ſe najde, tamkaj tudi ſe naideio hudizhi, inu shnimi pleſſeio 3. mn. ǀ je Skakal, inu pleſſal del. ed. m pred Skrinjo Boshjo ǀ pred folkam je skakal, inu pleſsal del. ed. m ǀ bres konza ſim pyanzhoval, lebal, igral, plesal del. ed. m, nezhiſtoſt tribal ǀ kadar bi prishal v'letu mestu en kaukler, inu bi na plazu po shtrikah pleſal del. ed. m ǀ Hzhi te presheshne Herodiade je pleſſala del. ed. ž pred Krajlam ǀ nuzh inu dan bi pleſsala del. ed. ž ǀ cello nuzh bo plèſsala del. ed. ž ǀ je taku lepu zitral, inu godil, de driveſſa, inu hribi od veſſelja ſò pleſſali del. mn. m ǀ So zitrali, inu pleſsali del. mn. m ǀ Ona ſazhne lepu pejti, inu yh vabit h'ſebi, de bi tudi one pleſſale del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
plesti nedov. 1. plesti: je vidila, de Jesus je gartroshe tergal, kranzelne pletel del. ed. m (V, 101) 2. privezovati: ukupai poſtavite ponove, inu rashne, na katerih ſo yh shive pekli; koleſſa v' katere ſo yh pledli del. mn. m (V, 634) ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … koleſsa v'katere ſo yh pledlij del. mn. m (I/1, 93)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.-Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče-Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.-Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.-Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.-Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.-Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.-Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.-Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.-Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.-Met.-Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.-Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.-Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
poboljšati -am dov. poboljšati, izboljšati: ſi vſame ſvoje greshnu shivejne pobulshat nedol. ǀ Kakor sturi ena Navesta Kadar ſe shpegla de bi vſe ſvoje tadle mogla samerkat, inu ij pobulshat nedol. ǀ s'kugo Katera ſe K'nam perbliſhuie, naſs neshelij Konzhati, ampak pobulſhat nedol. ǀ zhe na tem ſe nepreſtrashish inu tvoj leben nepobulshash +2. ed. ǀ Chriſtuſavo vero ſposna, inu ſvoj greshni leben pobulsha 3. ed. ǀ leta kateri nepobulsha +3. ed. ſvoj leben ǀ Sakaj tedaj vaſh greshn leben nepobulshate +2. mn. ǀ tebe videozh ty drugi pobulshaio 3. mn. ǀ vezhkrat naſs pohushajo, kakor pak pobulshajo 3. mn. ǀ Ah karshena dusha! pobulshai vel. 2. ed. tvoj leben ǀ pobulshajmo vel. 1. mn. nashe hudu shiveine ǀ pobulshajte vel. 2. mn. per zajtu vaſse greshnu shiveine ǀ ſvoj greshni leben je bil pobulshal del. ed. m ǀ na letu je vednu mislila, ſvoj neſramni greshni leben pobulshala del. ed. ž ǀ nyh shiveinie bodo pobulshali del. mn. m poboljšati se poboljšati se: nihdar ſe nej ſo hoteli pobulshat nedol. ǀ Spovednik pravi de ima ſe pobulsat nedol. ǀ takushnih grehou ſe imaio ſdershati, inu ſe pobulſat nedol. ǀ koku je mogozhe takorshne rezhy poshlushat, inu ſe nepreſtrashit, inu nepobulshat +nedol. ǀ v'ſtaroſti ſo mislili ſe pobolshat nedol. ǀ sakaj jeſt tedaj ſe nepobulsham +1. ed. ǀ tvoja dusha je v' veliki nevarnoſti, vener ſe nepobulshash +2. ed. ǀ ena nezhista shena teshku ſe pobulsha 3. ed. ǀ kateri skuſi exempel teh bogaboyezhih ſe nepobulsha +3. ed. ǀ Bug naſs gajshla, inu vy ſe ne pobulshate 2. mn. ǀ sakaj tedaj ſe nepobulshate +2. mn. ǀ te greshne de ſe pobulshaio 3. mn. ǀ vener ſe nepobulshaio +3. mn., ampak hudobnishi poſtaneio ǀ Sdaj spokoriteſe, sdaj pobulshajte ſe vel. 2. mn. ǀ ſe bom pobulshal del. ed. m, inu ſpokoril ǀ ſe bosh sgrevala, inu pobulshala del. ed. ž ǀ aku ſe nebote pobulshali del. mn. m ǀ de bi ſe nepobulshali +del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
počiti -im dov. počiti, razpočiti se: ſerze od shaloſti ym je hotelu pozhit nedol. ǀ n'hozheta od pyanzhvojna nehat, de bi ſi lih imela ſe sadavit, ali pozhit nedol. ǀ kar nanaglem pozhi 3. ed. ena shila v' njemu ǀ De od shaloſti vaſhe ſerze vam nepozhi +3. ed. ǀ Pyauke imajo to naturo, de Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit, ampàk taku dolgu vlezheio dokler pozhio 3. mn. ǀ Arrius je bil pozhil del. ed. m, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule ǀ zhudu de od velikiga veſſelja ſerze nej v' njemu pozhilu del. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pognadan -a prid. obdarjen z božjo milostjo: Noeſ taku mozhnu je bil pognadan im. ed. m nikar li sa volo tiga de on je pravizhnu shivil, ampak dokler on je vuzhil, inu ſe pofliſsal tudi de njegovi otrozi ſo G: Bogu shlushili ǀ Pognadana im. ed. ž, inu shegnana ſi gvishnu, ò Maria Diviza, na dushi, inu telleſſi ǀ molimo s' pravo andohtio, de bomo pognadani im. mn. m, inu vshlishani → pognadati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pohujšati -am dov. pohujšati: shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate, inu te preproſte pohushate 2. mn. ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo nereshalite, inu nepohujshate +vel. 2. mn. ǀ Ti ſtari pohujshaio 3. mn. te mlade, Duhouni te deshelske ǀ vezhkrat naſs pohushajo 3. mn., kakor pak pobulshajo ǀ ozhitnu greh tribaio, inu druge pohuishaio 3. mn. ǀ s'nyh hudim exempelnom yh pohushaio 3. mn. ǀ nihdar ſe nepobulshaio, ampak ſvoje Hzhere pohuzhaio 3. mn. ǀ Sverine mene nereshalio, inu nepohuishaio +3. mn. ǀ hudt exempal ſi dal, inu druge pohuishal del. ed. m ǀ ſe varva de bi ludje ne pokujshal del. ed. m ǀ de bi te nedolshne nepohushali +del. mn. m inu v'greh yh neperpravili pohujšati se pohujšati se: vener obeden ſe nej bil pohulshal del. ed. m ǀ tu nar manshi kateru ſo per nyh vidili ſe ſo na taistim pohushali del. mn. m ǀ Na lete beſſede ſe ſo bily pohushali del. mn. m Piſſary, inu Fariſei ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren leben nepohujshale +del. mn. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pokazan -a prid. pokazan: zhlovek ſam od ſebe leteh sgruntat nesamore, ampak de ſo njemu pokasane im. mn. ž (V, 241)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
polȋzək, -zka, m. 1) kake jedi to, kar se ne da z žlico pograbiti, ampak samo polizati, Valj. (Rad); — lahka jed, ki malo zaleže, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) der Tellerlecker, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
položiti -im dov. 1. položiti: eno mehko poſtelo perpravit, inu njega s'taiſto lubo noter poloshit nedol. ǀ G. Bug sapovei en flaishtar is fih ſturiti, inu na rano poloshiti nedol. ǀ Ona gre tiakaj ter s' veliko andohtio tu S. Truplu na kulla poloshi 3. ed. ǀ supet ga slejzhe, inu v'skrinio poloshj 3. ed. ǀ trudna damu pride, otroka k' ſebi poloshy 3. ed. ǀ Aku nam hozhe dati shazh ſuoje S. gnade ga poloshij 3. ed. na miso nashiga serza ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone pred njegove noge poloshe 3. mn. ǀ otrozhizhe v' poſtelo poloshè 3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi, inu poloshi vel. 2. ed. tvojo roko na njo ǀ Polubimo tedaj Jeſuſika, na naſhe ſerze pololshimoga vel. 1. mn.+ ǀ ſvoje Krajleve krone ſo bili poloshili del. mn. m pred Stol tiga Jagneta 2. posaditi: ga je vsdignil, inu na ſvojo shivino, poloshil del. ed. m položiti se leči: Chriſtus ſe ſnaime is krisha, ter ſe poloshi 3. ed. na tiga bolnika ǀ ſe poloshj 3. ed. napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl ǀ En vezher pak je bil mozhnu trudin, ſe poloshj 3. ed. na ſvojo poſtelo ǀ on ſe je bil na gorezhe vogle poloshil del. ed. m ǀ ſam od ſebe ſe je poloshil del. ed. m na krish, inu ſvoje Svete roke perglihal na majſtu, kir ſo imele perbite biti ǀ nej hotel umrejti na poſteli, ampak je bil puſtil pepel potroſſit ter gori ſe je polushil del. ed. m ǀ kateri bodo natla ſe poloshili del. mn. m doli položiti pustiti: mi tudi imamo doli poloshit nedol. vſe druge poſvejtne misli, inu skerbi naprej položiti ponuditi, postreči: poſodi ty meni try hlebe: Sakaj moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam kaj njemu naprej poloshiti nedol. ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou, inu duei ribi taiſtimu folku naprei poloshit nedol. ǀ tajſtiga Capuna pezheniga vam naprej poloshim 1. ed. Zveza naprej položiti je kalk po nem. vorlegen ‛položiti pred, postreči’.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pomagati -am dvovid. pomagati: takushna shlahta malu bo mogla pomagat nedol. ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nedol. nemore ǀ koku hozhem jest tebi pomagati nedol. kir ſam malu imam ǀ je shelel enimu bolniku pomogat nedol., inu ga osdravit ǀ ſam ſi nemorem pomogat nedol. ǀ tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti, ſegrejti, inu vſem pomogati nedol. ǀ gredo tem drugim pomagat namen. ǀ inu vener taiſti vun nepomagash +2. ed. ǀ Shena pomaga 3. ed. Moshu v'Nebeſſa priti ǀ kaj pomaga 3. ed. v's. karstu G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati, aku lete vſak dan prelomite ǀ sam pomoga 3. ed. ſe slazhit ǀ Nezh nepomaga +3. ed. veje tiga dreva odſekat, aku korenina ſe vun neſdere ǀ jo pomagate 2. mn. zukat, inu pregainat ǀ aku v'potrebi ſe najde vſy mu pomagaio 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio +3. mn. v'Nebu ampak v'Paku ǀ Moj Gospud krajl pomagaj vel. 2. ed. meni ǀ hitru pomagaimi vel. 2. ed.+ vun ſizer vtonem ǀ pomagajnam vel. 2. ed.+ tedaj O Krajliza Nebeſhka KejKaj gori K'tebi priti ǀ kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure Bug ti pomagai vel. 2./3 ed. ǀ Bug pomagai vel. 2./3 ed. vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio ǀ Pomagaite vel. 2. mn. Svetniki Boshj, pridite na pomozh Angeli nebeski ǀ Svetniki, inu Svetnize Boshie, pomagajte vel. 2. mn. nam sahvalit Chriſtuſa Jesusa ǀ pomogaite vel. 2. mn. ym, de shegen Boshy bò zhes vaſs prishal ǀ Ah pomogajte vel. 2. mn. y is te nevarnoſti ǀ Pomagajtemi vel. 2. mn.+, branitème moj ozha hozhe mene vbyti ǀ Dohtar pomogajtemi vel. 2. mn.+, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ David ijm bode vezh pomagal del. ed. m s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ de bi njemu doli is gauh pomagau del. ed. m ǀ Zhe Nash S. Varih je pomogal del. ed. m, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali, inu tepli ǀ nezh vam nej pomagala del. ed. ž vasha martra ǀ veliku arzny skuſhaio, ali vſe nezh nej pomagalu del. ed. s ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi pomagali del. mn. m ǀ kadar bi taiſti nepomagali +del. mn. m bi vſe konez vſelu kar je na ſemli ǀ pokure, obhajla, molitve vam nebodo nezh pomagale del. mn. ž ǀ Lete beſſede nej ſo nezh pomogale del. mn. ž Zapisi s korenskim o verjetno odražajo o-jevsko izreko fonema a za m (→ pomazan), manj verjetno gre za vpliv dovršnika pomoči.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ponižan -a prid. 1. ponižen: tvojo pershona videm s'nasho zhlovesko naturo aguantano, inu taku mozhnu ponishano tož. ed. ž sa Iſvelizhejne naſhih dush ǀ druſiga n' hozhe G. Bug od vaſs, ampak eno ſamo beſſedo s' ponishanam or. ed. s, inu s' grevanem ſerzam ǀ pred Bogam ſo ponishani im. mn. m klapzij 2. ponižan: nemore beſſede srezhi, videozh Ozheta tulikajn ponishaniga tož. ed. m ži., inu ſebe pòviksheniga ǀ pohleuni bodò povikshani, inu ty preuſetni ponishani im. mn. m ǀ vedeozh de na vnem ſvejtu bodo s'Luciferiam ponishani im. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ponoviti -im dov. 1. ponoviti: nikuli vezh n' hozhe taiſte grehe ponoviti nedol. ǀ morebiti mishlish spet ponoviti nedol. ta, ali uni greh kakor ſe bo perloshnoſt dala ǀ danaſſ ſe zhes ſvoje grehe s'joka, iutra pak yh ſupet ponovij 3. ed. ǀ kakor perloshnoſt najdeio spet nyh grehe ponove 3. mn. ǀ kateri shnyh greshnim djajnom ponovè 3. mn. njega britko martro ǀ ſuoje grehe ponouil del. ed. m ǀ kadar bote vash greh ponovili del. mn. m 2. obnoviti: s' eno majhino shkodo n' hozhesh odpuſtiti, n' hozhesh ſe spravit, inu priasnoſt ponovit nedol. ǀ ta shpot, inu martro vſelej ponovish 3. ed., Kadar en greh v'ſpuvidi sataijs ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt ponovish 2. ed. ǀ neponovite +vel. 2. mn. vezh s' vashimi grehy to vojsko, katiro Chriſtus je potalashil ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi ſi ponovil del. ed. m ponoviti se preroditi se: napolni tvoje ſerze s' ſvetimi sheljami, de ſe ponovish 2. ed. kakor ta Poſtojna ǀ vij boſte te ſtare rezhij pred pogledam teh novih vnkaj vergli, inu ſe bote ponovili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
posoda -e ž 1. posoda: kadar ena poſſoda im. ed. je polna, de li enu malu ſe gane, prezej zhes gre ǀ poſsoda im. ed. vashiga serza je umadeshena, inu negnusna ǀ kadar je poſoda im. ed. polna ena ſama kapla ſturj de zhes grè ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode rod. ed. ǀ Kakor slijesh vodo s'ene poſsode rod. ed. ǀ je bila s'rok sbila taisto poſodo tož. ed., s'katere ſo hoteli vodo pyti ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo tož. ed., ali umivalnik is shenskeh speglu ǀ imaio njemu perneſti eno novo zhiſto poſſodo tož. ed., inu ſolj ǀ de imà eno poſſoda tož. ed. s' Kruham napolnit ǀ Ogin, inu voda nemorio veni poſſodi mest. ed. prebivat ǀ nezh neostane v'poſsodi mest. ed. ǀ je imela venem verzhu enu maihinu ojla ter je bila is taiſtiga vſe poſſode tož. mn. napolnila ǀ Goſpud Bug velike shuda je ſturil v'boſſodah mest. mn. lonzharskih 2. posodje: vidio shpampet polomnen, skrinje resbite, gvant, inu nje zier resmetan, vſa poſſoda im. ed. reſtauzhena, nje truplu pak venem koti je par nagu leshalu ǀ glashi, inu druga poſsoda im. ed. vſa resbita ǀ is Chrystalla lepa shlahtna poſsoda im. ed. ſe della ǀ v' kateri ſe najde veliku ſreberne, inu slate poſſode rod. ed. ǀ druge poſsode rod. ed., inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu zhipine
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
postati -anem dov. 1. postati: aku hozhesh zhiſta poſtati nedol. de imash ſe zhistu, inu popolnama ſpovedat ǀ s'vbogih v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati nedol. ǀ tu morje tihu, inu myrnu poſtane 3. ed. ǀ ta greshna dusha shalostna postane 3. ed. ǀ vener ſe nepobulshaio, ampak hudobnishi poſtaneio 3. mn. ǀ ti parvu roijeni martui postaneio 3. mn. ǀ ſilnu shaleſtni poſtaneo 3. mn. ǀ Kadar ſi bil Israelski Krajl poſtal del. ed. m ǀ prezej njegovi krajlevi dvor je bil kuſin poſtal del. ed. m ǀ prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad postal del. ed. m ǀ eniga Firshta Hzhi je bila skuſi nezhiſtu dellu shroka poſtala del. ed. ž ǀ ſilnu shalostna je bila postala del. ed. ž ǀ vunkaj ſe je bal priti dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu del. ed. s ǀ grosdje je sdrelu poſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze bo taku mozhnu postalu del. ed. s ǀ ſo jedli, inu ſiti poſtali del. mn. m ǀ Iogri ſo bilij shalostni postali del. mn. m ǀ sa volo pregrehe te perve shene Eue ſo bile shpot tiga svejta postale del. mn. ž ǀ Shenin pak je odlashal priti, v' tem ſo one saſpane poſtale del. mn. ž 2. ostati: Maria v'porodu inu sa porodom je Diviza postala del. ed. ž ǀ ſi ti Diviza porodila, inu Diviza ſi poſtala del. ed. ž
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti: hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti: jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči: Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se: gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se: ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati: Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti: urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči: Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled: tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati: tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred: ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled: kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se: sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
postojna -e ž orel: Poſtojna im. ed. netezhe, ampak kakor ſtrela letj ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga Kakor en leuu, laſsij, inu nohtij Kakor ta tiza Postojna im. ed. ǀ v' tem je letela po lufti ena poſtoina im. ed. ǀ en Odler, ali Poſtajna im. ed., katera je dershala kuglo tiga ſvejta ǀ Pot pak te Postojne rod. ed. v'Nebu, pomeni ta danaſhni dan Iesuſoviga v'Nebuhojenja ǀ Na danashni dan pak je perglihan eni shlahtni Poſtojni daj. ed. ǀ Enkrat ſe pergliha eni ſerzhni Postojni daj. ed. ǀ je vidil enkrat letejti eno veliko poſtojno tož. ed. pò lufti ǀ Zhebelle imaio ſvoja Krajla. Tize imaio Poſtoino tož. ed., ſveriazhina ima leva ǀ ſe hualio s' tem shlahtnem odleriam, ali Poſtojno or. ed. ǀ kadar ſó vidili v' luffti dua Odleria, ali Poſtoine tož. dv. ǀ ga nepelò gori te Postojne im. mn., kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ Poſtojnam daj. mn. je ſapovedal, de ſvoje mladizhe imaio v'luft viſſoku prutu ſonzu neſti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
posveten -tna prid. posveten: ſim v' takorshnem ſtanu de poſvejtna im. ed. ž zhaſt nemore meni shkodovat ǀ kakor una pregnana, kunshtna, inu poſvejtna im. ed. ž Shena Samaritanska ǀ Zhaſt poſveitna im. ed. ž je bila ojle v' lampizah ǀ poſvetna im. ed. ž zhaſt, inu huala skuſi dobre della yskana okrati zhloveku ta Nebeski lon ǀ sa volo nashe pregrehe ta po ſveitna im. ed. ž Praviza bi nas bila sapovedala v' jetie poſtavit ǀ s' enu majhinu prepovedaniga veſſelja, inu troshta poſvejtniga rod. ed. m ſi sgubil tu vezhnu veſſelje nebesku ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna rod. ed. m ned. (?) nuza terpèli ǀ Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne rod. ed. ž ǀ ſa volo ene poſvètne rod. ed. ž zhaſti ǀ ſe mujaio kakor mreulinzi, inu payki s'enu ſernu, s'eno muho po ſvetne rod. ed. ž zhaſtj ǀ od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih zhaſſu, od offerti, poſveitne rod. ed. ž zhaſti ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga rod. ed. s piſsma ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni daj. ed. ž Gospoijski; kakor Nebeſhki ǀ ſerze offrash … timu poſvejtnimu daj. ed. s blagu ǀ negledaite tulikajn na ta poſveitni tož. ed. m lon, inu dobizhig ǀ Vy pak terpite po ſili, sa poſvètni tož. ed. m dobizhik ǀ poſvejtno tož. ed. ž zhaſt, inu blagu je sanizhoval ǀ kulikain terpi ta offertni ſa to poſvetno tož. ed. ž zhast ǀ kulikain shpendate s'eno posvetno tož. ed. ž zhast ǀ ſo li to poſveitno tož. ed. ž zhaſt proſſili ǀ vy pak drugiga neyſzhete, ampak poſvejtnu tož. ed. s, inu norsku veſſelje ǀ vſe ſvoje misly, inu skerbi v' tu poſveitnu tož. ed. s poſtavi ǀ tulikain skerbish sa tu posvejtnu tož. ed. s ǀ Nuzh, inu dan mislit na tu poſvetnu tož. ed. s blagu ǀ sakaj vij li tu posvetnu tož. ed. s kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ vſe tu po ſvejtnu tož. ed. s je bil sapuſtil ǀ Lety Vuzheniki po nyh poſvejtnem mest. ed. m vukam sò djali ǀ v' tej poſvejtni mest. ed. ž zhaſti ǀ Pred poſvejtno or. ed. ž modruſtio je letu noruſt ǀ kakor poſvejtni im. mn. m Vuzheniki nam bodo ſprizhali ǀ taku Poſvetni im. mn. m, kakor Duhouni Vuzheniki ǀ te poſvejtne im. mn. ž ſkerbi, inu opravila zhloveku ſo napotu de nemore G: Bogu shlushiti ǀ ima dolino teh poſvejtnih rod. mn. rezhy sapuſtiti ǀ ſtu, inu ſtu poſvetnih rod. mn. miſil, inu shejll grèshnih imeti ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh rod. mn. oprauil ǀ od lubesni teh posvetnih rod. mn. rizhij ǀ sdaizi ſe obernit K'uezheru teh poſuetnyh rod. mn. oprauil ǀ vmerje tem poſvejtnem daj. mn. rezhjem, inu dolgu zhaſſu shivj ǀ lubeſan offerat vſem drugem peſvejtnem daj. mn. rezhem ǀ poſvetnim daj. mn. troshtam je bila odpovedala ǀ Nej poſuatne tož. mn. m. temuzh Nebeſke shaze yskal ǀ nikar ne bugaite te poſvejtne tož. mn. m Vuzhenike ǀ te poſvetne tož. mn. m kratke rezhij sanizhoua ǀ kadar pak te posvetne tož. mn. m lushte, inu kratke zhaſse vshivate ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne tož. mn. ž prepovedane rezhij ǀ vſe te poſvetne tož. mn. ž rizhy imaio na ſtrani puſtiti ǀ skerbiti sa te posvetne tož. mn. ž rizhy ǀ aku n' hozhesh meni dati te poſveitne tož. mn. ž, semelske rezhy ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo, inu v'posvejtne tož. mn. ž lushte postavio ǀ tryetij pak prevezh poſvetne tož. mn. ž/s opravila dopernashajo ǀ zhlovek ſe poniſha kadar ima semelske, inu po ſveitne tož. mn. ž/s opravila ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna della poſvejtna tož. mn. s dopernashat ǀ neterbej miſlit na kupzhio na posvejtna tož. mn. s opravila ǀ S. Agatha vſyh rezhejh poſvejtnih mest. mn. je bila ſlaba, inu posabliva ǀ vashe ſerza, kir gnieio v' teh poſvetnih mest. mn., inu greshnih dellah ǀ v'teh poſvetneh mest. mn. oprovilah ſo veliku skerbneshi ǀ nikar s' temi poſvejtnimi or. mn. opravilami okuli hodit
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
posvetiti -im dov. obsvetiti, obsijati: gnada boshia, katera to dusho poſveti 3. ed. taiſto polsdigne nikar zhes letu, kar je na ſemli, ampak tudi zhes ſveisde, luno, inu ſonze, inu zhes naturo teh Angelou (V, 339) ǀ peretnize vashih shejl bote posfetili del. mn. m, de v' gnesdi Nebeſkiga Krajleſtva do vekoma bote pozhivali (IV, 13) Drugi zapis se nanaša na sledeči citat iz Davidovega psalma: pennæ columbæ deargentatæ …, pri Dalmatinu taku ſe laſkazhe kakòr Golobje peruti (SP Ps 68/67,14).
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
potolažiti -im dov. potolažiti, pomiriti, potešiti: koku bi bil on mogal potalashit nedol. tu reshalenu ſerze Salamonavu ǀ obeden jo nej mogal potolashit nedol. ǀ shpisho vſame, inu lakoto potalashi 3. ed. ǀ ena slatka beſseda potalashi 3. ed. enu jeſnu ſerzè ǀ pravi ſtudeniz shive vode, katera uſe sheje potalashi 3. ed. ǀ Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio 3. mn. ǀ Timotheus Citrar s' ſvojo Citro je potalashil del. ed. m ſerd tiga reshaleniga, inu ſerditiga Alexandra ǀ David nej djal, de Chriſtus je potolashil del. ed. m eno ſamo vojsko, ampak vezh vojsk ǀ ona je potalashila del. ed. ž ſerd Boshy ǀ Abigail je bila potolashila del. ed. ž tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ ſerditega mosha bosh potoleshila del. ed. ž ǀ de bi sheio vashih hudih sheil potalashili del. mn. m ǀ gredò na gmaino ijskati sheliszhe, de bi s'moko smejshali, skuhali, inu nyh lakoto potoliashili del. mn. m ǀ na tem ſveitu nej ſo sadoſti pokure ſturile, de bi Pravizo boshio potalashile del. mn. ž potolažiti se pomiriti se, potešiti se: ſe taku dolgu nepotalaſish, dokler v' shkodo, inu v' shtrajfingo ga neperpravish ǀ ta reshaleni Syn ſe sdershi, potolashi 3. ed., inu omezhi ǀ kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta, inu ſmeriata, kakor sashlishita, de En Duhouni je v' hisho prishal, prezei ſe potalashita 3. dv.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
potop -a m 1. poplava: je podvershen vejtrom teh nadloh, potupu daj. ed. te skerbi, shaloſti, inu terplejna 2. vesoljni potop: Nojeſſ je vidil dua ſvejta, eniga pred tem potupam or. ed., tiga drugiga sa potupam or. ed. gmajn potop vesoljni potop: kadar ta gmain potup im. ed. je bil nehal ǀ ta zhloveski ſpol od tiga gmain potupa rod. ed. je bil ohrajnen ǀ S. Grogor Nazienzenus to popolnama grevingo je bil perglihal temu gmain potupu daj. ed. ǀ kadar Prouiza Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup tož. ed. poſlati ǀ Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu mest. ed. ǀ G. Bug nej mogal drugazhi shziſtit ta ſvejt, ampak s'tem gmain potupom or. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
potrositi -im dov. potrositi: nej hotel umrejti na poſteli, ampak je bil puſtil pepel potroſſit nedol. ter gori ſe je polushil ǀ s' pepelom potroſſiti nedol. perpuſtili ǀ Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi 3. ed. ǀ veliku slata, inu danariou potroſsi 3. ed. po poti, pò katerem S. Anton je hodil ǀ s' pepelam ſe je bil potroſſil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
potrpljenje -a s 1. sočutje: una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi, s'katero tulikain poterplejna rod. ed. imate, kakor de bi s'kamena bila ǀ s'vamij nebò poterplejna rod. ed. imel, ampak bodò djali, kumaj ij je ǀ s'poterplejna rod. ed. nad namy ſe jokajo ǀ Peter govori is lubesni, inu is poterpleina rod. ed. katiru pruti Tebi je imel ǀ imi ti vſaj poterplejne tož. ed. s' JESVSAM, inu pogledaj koku terdu ſo ga sveſali, de sput nohty kry mu vun shuiga ǀ de bi vſy skupaj perſerzhnu poterplejne tož. ed. s' Chriſtusam imeli ǀ zhlovik je dolshan timu drugimu v'potrebi napumozh priti, poterplèjne tož. ed. shnim imeti ǀ veliko shalost inu poterplènie tož. ed. prutu timu bolnimu ijskashe ǀ to bi s' velikem poterplejnam or. ed. te Boshie vſta obriſala 2. potrpljenje: lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy, de bi imeli poterpleine tož. ed. v' ſvojm teshkim ſtanu imeti na semli ǀ do ſehmal jest ſim molzhal, inu poterplènje tož. ed. imel
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
povišan -a prid. povišan: Kadar je bil taku povishan im. ed. m je bil en neusmilen Trinoh ratal ǀ h'Firshtu celliga Egijpta je bil poviſhan im. ed. m ǀ je bila zhes vſe creature povishana im. ed. ž ǀ de ſi glih je taku poviſhena im. ed. ž vſe skusi misli, inu proſsi sa naſs reune ſirotize ǀ Nejſte povishani im. mn. m zhes te druge, de bi vy dobru shiveli, pyli, jeidli, lepu ſe gvantali etc. ampak de bi sa dushe vam podvarshene skerbeli ǀ de bi bily povjſhani im. mn. m nikar li na semli, ampak tudi v'Nebeſsih ǀ vſe ſo uredne povishane im. mn. ž biti, vſe ſo uredne Apptishize biti → povikšan
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
povrniti -nem dov. povrniti, vrniti: njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre vuole vſe poverniti nedol., kar je sgubil ǀ ſoromaku poſodish en mernik shita, inu dua tebi povernit nedol. more ǀ ohernik, de nei hotel tu ptuie blagu naſai pouerniti nedol. ǀ je treba ta dannar naſai povarnet nedol. ǀ tu je ſramoshlivost Katero ſim jim bil vſel Kadar ſo greshili sdaj ijm jo supet povernem 1. ed. de ſe ſramujejo prau ſpovedat ǀ sakaj tedaj nepovernesh +2. ed. taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi ǀ Bug sdaj njemu poverne 3. ed., kakor je on dellal s'petlarij ǀ nikuli nepoverne +3. ed. tu vkradenu, inu sgolufanu blagu ǀ od letiga greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete 2. mn. ǀ S' hudem povernio 3. mn. tu dobru, s' ſaurashtvam lubesan ǀ poverni vel. 2. ed. nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel ǀ aku en denar upije, inu shraja povernime vel. 2. ed.+ naſaj sakaj tebi neshlishim ǀ Christus Iesus tem mutastem je beſsedo povernil del. ed. m ǀ topelt vam bode povernel del. ed. m ǀ de bi njemu supet zhlovesko podobo pouernil del. ed. m ǀ Nu, ſi povernu del. ed. m blagu, inu dobru ime ǀ koku bosh ti povernil del. ed. m, ali povernila del. ed. ž tu dobru imè ǀ od ohernikou, inu tatou, kumai trije ſe najdeio, de bi ſupet tu krivizhnu blagu povernili del. mn. m povrniti se povrniti se, vrniti se: de bi lete se nebale h'G. Bogu supet ſe poverniti nedol. ǀ je imel velike shkushnave supet s' Ordna na ſvejt ſe povernit nedol. ǀ ogin … ſe nasaj v' ta hrib Veſſuvius poverne 3. ed. ǀ Kar eden hudiga drugim sturij, letu ſe niemu pouerne 3. ed. ǀ supet ſe k'ſvoimu ozhetu pouarne 3. ed. ǀ ne ſai ſe nepoverne +3. ed. ǀ ſe nepoverneio +3. mn. k' norzhii ǀ pouerni ſe vel. 2. ed. ſupet k'meni ǀ Poverniſe vel. 2. ed. ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu sapuſhenimu otroku ǀ po verniſe vel. 2. ed. ſpet k' meni ǀ povernimoſe vel. 1. mn. S. Jacobu ǀ povernite vel. 2. mn. ſe s'Kuſi eno pravo grevingo ǀ nikar ſe nepovernite +vel. 2. mn. k' sludovajnu ǀ ta oril nej bil vezh v'zholn Nojeſsau ſe povernil del. ed. m ǀ ta sgubleni ſijn je bil sposnal ſvojo pregreho, inu ſupet ſe povernel del. ed. m h'ſvojmu lubimu Ozhetu ǀ de bi Iſraelſki folk ſupet ſe nepovernil +del. ed. m k'ſvojmu pravimu krailu Roboamu ǀ de bi jo prestrashil, inu perſilil de bi ſe nesaj povernila del. ed. ž ǀ de bi ſupet ſe K'njemu povernili del. mn. m ǀ Krote ſe ſo bile povernile del. mn. ž v'nije vſta
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
povzdigniti -nem dov. povzdigniti, dvigniti, povišati: imamo naſhe ozhy v'Nebu polsdignit nedol., inu G. Boga pohleunu sahvalit ǀ Zhes Hieruſalemsku meſtu s' slatimi peruti te huale polsdignem 1. ed. ǀ Milost Boſhia nikar li ſpumni na njega, ampak tudi v'Nebu ga polsdigne 3. ed. ǀ ta naſs v'Nebu pousdigne 3. ed. ǀ Hiſtorici piſſeio od Hriba Olimpus imenovaniga: Namrezh de je taku viſsok, de ſvoj verh poſdigne 3. ed. zhes oblake ǀ sakaj tedaj vednu vashe ozhy v' nebeſſa nepolsdignite +2. mn. ǀ S. della, katera v'Nebu yh polsdigneio 3. mn. ǀ Synuoij pak veliku krat polsdigneio 3. mn. hisho ſvojga Ozheta, de ſi lih obene erbiszhene nej só imeli ǀ kadar kejkej terpite vaſho miſsu v'Nebu polsdignite vel. 2. mn. ǀ de bi mene Bug shiviga v'Nebu polsdignil del. ed. m kakor S: Paula ǀ Bug bo tebe, kakor Ioſepha nikar vshe zhes Egijpt, temuzh v'Nebeſhku krajleustovu pousdignel del. ed. m ǀ ie njega polſdignil del. ed. m zhes ſemlo, inu Nebu ǀ Gospud Bug je shnjo pousdignil del. ed. m ǀ Kir s' ſvim ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal del. ed. m ǀ Pſalmiſt je tudi ſvoje ozhy posdignil del. ed. m v' Nebeſſa ǀ Gospud Bug je bil njega zhes vſe Angele posdignil del. ed. m ǀ Pomozhniza naſha … viſsoku ſe je polsdignila del. ed. ž ǀ Kakor Maria Madalena, Katero vſaK dan Angelzi ſo polsdignili del. mn. m taKu viſoku, de Nebeſko Musiko je shlishala ǀ drusiga neshelj ampak naſhe isvelizhejne, bi ſe pobulshali, inu njeh ozhy, inu ſerza v'Nebu polſdignili del. mn. m ǀ Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili del. mn. m povzdigniti se 1. povzdigniti se, dvigniti se: je hotel she viſokejshi ſe polsdignit nedol., inu glih tem Seraphinom ratat ǀ nihdar od semle zhes eno pednio ſe nemore polsdignit nedol. ǀ vſak dan s'semle v'luft s'teleſsam ſe polsdigne 3. ed. ǀ ta kateri previſoku ſe posdigne 3. ed. preglaboku pade ǀ imaio peruti kakor Shtrauſ sakai nihdar od semle ſe nepolsdigneio +3. mn. ǀ Mahomet is eniga gmain zhloveka ſe je gori polsdignil del. ed. m ǀ ſe je kiekaj gori pousdignel del. ed. m ǀ v' ſveta nebeſſa ſe je bil posdignil del. ed. m 2. upreti se: Semkaj ſe rajma tu kar pishe Ludovicus Gvizardinus òd Ceſaria Corlna V. zhes kateriga ſe je bil polsdignil del. ed. m Ioannes Fridericus Saxonski Firsht
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pozabiti -im dov. pozabiti: Na dobruto preieto nihdar nemash posabit nedol. ǀ oblubi de hozhe dovekoma poſabit nedol. na vſe pregrehe ǀ na vſe lushte tiga ſvejta posabiti nedol. ǀ nemorem molit, vener na G. Boga nikuli neposabim +1. ed. ǀ na ſamu isvelizhaine tvoje duſhe posabish 2. ed. ǀ skerbish sa tu posvejtnu, de cilu sa tu nebeshku poſabish 2. ed. ǀ nihdar vezh neposabish +2. ed., inu neodpuſtish ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje otroke posabi 3. ed. ǀ videozh, de je Synu rodila, poſabi 3. ed. na martro ǀ na drugih grehe gleda, inu na ſvoje lastne poſsabi 3. ed. ǀ na to preieto gnado neposabi +3. ed. ǀ cilu na nashe Isvelizhejne posabimo 1. mn. ǀ prezei poſabimo 1. mn. ǀ Vy posabite 2. mn. na zhaſt, inu shlushbo Boshio ǀ vezhi dejl taistih na sapuvidi Boshje posabio 3. mn. ǀ oblubo, inu ſapovid Boshjo poſabio 3. mn. ǀ kakor porodio nyh otroka na taistiga pasabio 3. mn. ǀ poſsabio 3. mn. na dolshnust pruti ſvojm otrokom ǀ nikar na naſs sdaj, de ſi lih dalezh od naſs ſe najdesh, nepoſsabi +vel. 2. ed. ǀ nikar ne poſsabite vel. 2. mn. ne Boga ǀ Oh dushe! nikar nepoſabite +vel. 2. mn., ampak vſekuſi na nebeſſa mislite ǀ ſpite, jeite, inu vashe hishne della opravite, vener nikuli na nebeſſa neposabite +vel. 2. mn. ǀ takrat G: Bug tudi bode nas shtrajfal, na naſs posabil del. ed. m ǀ de bi jest na vaſs poſabil del. ed. m ǀ na dusho pòsabil del. ed. m ǀ de bi zhlovik na taistiga posabel del. ed. m ǀ pravite, de Bug je na vaſs poſsabil del. ed. m ǀ de bi tudi neposabil +del. ed. m na ſmert ǀ nihdar nebodem na vaſs prosabil del. ed. m ǀ ſvojga lubiga, inu Zartaniga Syna Chriſtuſa Jeſuſa je bila posabila del. ed. ž ǀ na Boga bom poſabila del. ed. ž ǀ ohranite moje ſerze, sakaj vam oblubem, de nihdar nebo posabilu del. ed. s na letu Bogaboyezhe Lublansku Meſtu ǀ nikuli na taiſtu nejſo posabili del. mn. m ǀ tedaj sdaj ſte na nas poſabili del. mn. m ǀ ali ta oblubleni nam Tempel ſo pasabili del. mn. m ǀ ſo pósabili del. mn. m ǀ Se ſo preuſeli, sakaj ſò na mene poſabile del. mn. m ǀ de bi Adam, inu njegovi otrozi nepoſabili +del. mn. m pozabiti se 1. pozabiti se: Nej ſe sbriſhe nyh ime s'semle, de ne bo vezh njeh ſpomina na ſvejtu, inu nej ſe posabi 3. ed. de ſo ludje 2. pozabiti nase: nej treba ſa Kuharje skerbeti, ony ſe nepoſabio +3. mn., ſakaj vſelej Kuhary, inu Kuharze ſo debele
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pozdraviti -im dov. pozdraviti (ob snidenju): Angel Gabriel … tebe v'tej vishi posdravit nedol., rekozh ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt ponovish, de shnym pregovorish, de ga posdravish 2. ed. ǀ David tudi grè is luknie, pohleunu posdravi 3. ed. Krajla ǀ v' tej vishi poſdravi 3. ed. Mario Divizo ǀ ter jo posdravimo 1. mn. s' tem bogaboyezhem Criſippam ǀ koku je tebe Angel Gabriel posdravil del. ed. m ǀ Maria je bila posdravila del. ed. ž S. Eliſabeth ǀ Buth, inu ti drugi delauzi ſo bilii posdravili del. mn. m Booza, rekozh
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
poznati -am dvovid. 1.nedov. poznati: kaku ga hozhem posnat nedol., dokler ga nei ſim nikuli shlishal govorit ǀ cilu Angeli Nebeski nemorio s' vſo ſvojo saſtopnoſtio posnat nedol. misly tiga zhloveka, ampak ſam G. Bug ǀ hozhe poſnati nedol. shlahtnoſt tiga Roda ǀ aku hozhemo poſnad nedol. eniga zhloveka ǀ jeſt pak jo poſnam 1. ed., ſa tiga volo ji malu ſaupam ǀ Ieſt dobru posnam 1. ed. Herodesha on je en savit ſhelom, en goluf ǀ Jeſt vaſs nepoſnam +1. ed., poberiteſe v' paku ǀ Grehe tuoje Matere posnash 2. ed., ſvoje lastne nepremiſhlish ǀ Poſsnash 2. ed. tvojo roko, inu tvojo kry ǀ Sdaj premiſli verna dusha, katera obeniga bushtoha neposnash +2. ed. ǀ njega vuprasha, ali posna 3. ed. te ludij ǀ od vekoma vſe ſtuarij popolnoma poſna 3. ed. ǀ ta kateri je nepoſna +3. ed., bi menil de je slatà uredna ǀ kateri je bil Chriſtuſa trykrat satail, inu perſegal, inu rotil de Chriſtuſa neposna +3. ed. ǀ vy posnate 2. mn. dobru uno ſvejsdo Daniza imenouano ǀ ſe annat vſiga tiga, katiru poſnate 2. mn. de je super volo Boshjo ǀ mene poſnajo 3. mn., de ſi lih po nozhi pridem ǀ de yh ludje posnaio 3. mn. de ony ſe poſtio ǀ Od teh Isvolenih pak ſam Christus pravi, de leti njega posnajo 3. mn. ǀ nepoſnaio +3. mn. te ſvetle nebeske skriunoſti ǀ sa gnoine bule saſtopi te skriune grehe, katire dokler Spovedniki yh neposnaio +3. mn., yh tudi osdravit nesamorio ǀ je posnal del. ed. m ſkriune misly ſvojh bratou ǀ To veliko mozhnust, inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal del. ed. m Krajl David ǀ Leto reſnizo S. Catharina Senenſis je dobru posnala del. ed. m ǀ Ta preproſta dusha, katera nej pushtobo poſnala del. ed. ž na ſemli ǀ enkrat dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla, ta dokler jo nesta posnala del. dv. m serze ſi vſame spovedat ſe ǀ kateri ſo urednost Christuſavo posnali del. mn. m, shtimali, inu lubili ǀ vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali del. mn. m 2. dov. spoznati: Is oblizha nei mogal posnat nedol. de je Syn Boshj ǀ nej ſo mogli poſnat nedol. zhe leta modruſt je Boshia, ali zhloveska ǀ dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal, she poſnam 1. ed. de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat ǀ Kaj jeſt vidim? neposnam +1. ed. zhe je ena oderta auzhiza v' garmi terniavem ali pak en odert, inu reſekan zhlovek ǀ koku tedaj posnash 2. ed. de je Krajl nebeſkiga krajleſtva ǀ kakor levu Andronika sagleda ga posna 3. ed., inu mu nezh nu nezh ne ſturj ǀ aku biſtru v'ſonze gleda, taku leto ſa ſvojo tizo poſna 3. ed. ǀ bolnik ne vidi, inu neposna +3. ed. kaj je pod bulo ǀ nej hotela de bi njo Ahas posnal del. ed. m gdu je ona ǀ Kadar ta greshna Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala del. ed. ž, inu zhes taiſte ſe sgrevala, je tekla h' Chriſtuſu na kolena pade ǀ tudi taiſti neverniki bodo posnali del. mn. m, de je Syn Boshy Chriſtus Jesus ǀ de ſi lih bote vidili vashe velike grehe, inu bote poſnali del. mn. m de ſte malu dobriga ſturili ǀ ſe varuaio de bi ludje nyh hudobnoſt nepoſnali +del. mn. m ǀ de bodo zhiſtu vidile, inu poſnale del. mn. ž vſe tadle poznati se 1. nedov. poznati se, videti se: v' zhaſſih mu ſe vinu posna 3. ed., kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 2. dov. biti prepoznan, spoznati se: tem pride veliku shenskih pershon s' floram pokrite, de ſe nej ſo mogle posnat nedol. ǀ is tega ſe posna 3. ed., de je ta pravi Belzoar ǀ S'djaina ſe posna 3. ed. kaj zhlovik, veruje ǀ Sakaj s' djajna ſe poſna 3. ed. zhlovek zhe je pſheniza, ali lolka ǀ ſe pouerne v' kloſhter, posgonj, s' Vratarjam ſe nepoſnata +3. dv. ǀ taiſti, kateri imaio fardamani biti ſe poſnaio 3. mn. is tega folsh danaria
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
požgati -žgem dov. požgati, zažgati: kadar je imel Sodomo poshgati nedol. ǀ ogin ima Sodomo inu Gomorrho poshgati nedol. ǀ Kaj ti druſiga ſturish, kadar eno dusho s' djainam, inu beſſedo v' greh perpravish, ampak de taiſti Tempel Boshy poshgeshc 2. ed. ǀ ogin poshge 3. ed. vashe hishe ǀ kateru ali shivina pojej, ali pak ſe poshgè 3. ed. ǀ vſe pobj, inu poshgj vel. 2. ed. ǀ na naglim bo zhes naſs ta shveplenski ogin prishal, inu naſs poshgal del. ed. m ǀ v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal +del. ed. m ǀ kakor ena gorezha ſtrela, katera bo vſe pred ſabo poshgala del. ed. ž, inu konzhala ǀ naſhi ſaurashniki ſò bilij poshgali del. mn. m naſho priſtavo s' shitom rèd
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prašič -a m prašič: kadar bi ti bil en preſizh im. ed. bi prau govuril, ali dokler ſi en zhlovek ǀ pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha rod. ed. ſe preoberne ǀ nej drugiga per hishi imela, ampak eniga preshizha tož. ed. ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu rod. mn., stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ je bil ſturil perpelat 1000. shtrauſu, 1000. Jelenu, 1000. diuyh preshizhou rod. mn. Prvi zapis morda kaže na še neasimilirano prasič. Vsi zapisi izkazujejo prehod nenaglašenega ra > re.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
praviti -im dvovid. praviti, pripovedovati, govoriti, reči: mu sazhne njega teshave, njega bolezhine pravit nedol. ǀ ti ſi ta perva, Katera sazhnesh marmrati, ſlednimu prauit nedol. inu ſe zhudit ǀ ſam hudizh s'pakla je prishal vam pravit namen. kaj s'eno nesgruntano martro terpeti morio taisti, kateri Sapuvid Bosshyo prelomio ǀ kaj jest pravim 1. ed. od posta ob kruhu, inu vodi ǀ je reiſs kar pravem 1. ed. ǀ Jeſt nepravem +1. ed. letu ampak de imate dusho sa dusho dati ǀ Nej sadosti de ti pravish 2. ed. jest verujem de Christus je od ene zhiste Diuize rojen ǀ kajti greshnik, inu greshniza h' temu prauish 2. ed. ǀ nezh nenuza de edn pravi 3. ed. jest verujem v's. Evangeli ǀ S. Mattheush kadar ta zhudesh piſhe, praui 3. ed. od Iogru ǀ Poshlushajte kaj pravj 3. ed. Vgo Victorin ǀ kaj vy h'temu pravite 2. mn. ǀ Vy kateri prauite 2. mn. ǀ nihdar s'ſerzam nepravite +2. mn. ǀ kaj h' temu pravite 2. mn./dv. vy dua Sveta Jogra ǀ pravio 3. mn. de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ poshlushajte kaj pravjo 3. mn. ǀ Shlishim de one praviò 3. mn. kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi, veſſelejshi, inu bulshi farbe, kakor pak kadar dekilzo ſnoſſimo ǀ shlishim de nekateri provio 3. mn. ǀ nej ſim jest tebi pravil del. ed. m, de ſe bo tebi taku godilu ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega tribal, inu ſvojm bratom pravel del. ed. m kaj je on vidil ǀ je taku pravila del. ed. ž S. Brigitti ǀ kadar ſe bo od nje pravilu del. ed. s ǀ od taiste veljka zhudeſha ſo pravili del. mn. m Pomeni so v nekaterih primerih težko ločljivi, zato so zgledi navedeni mešano.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prazen -zna prid. 1. prazen: druſiga nebò oſtalu na nyh posledno uro, ampak ena prasna im. ed. ž, inu nenuzna huala ǀ taiſta dusha bò nepolnila en praſen tož. ed. m ſtol v' Nebeſſyh ǀ terbej ta lazhni, inu prasni tož. ed. m dol. shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ nijh prasni im. mn. m stoli bodo skorai nepolneni ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne tož. mn. ž lampe imele ǀ na naglam s' prasnimi or. mn. rokami ſe je mogla prozh pobrati 2. nezaseden: Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna im. ed. ž ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prebivališče -a s prebivališče: Letu mejstu nej obena loterska hisha, àmpak prebivalshe im. ed. Boga Vſigamogozhiga ǀ ſo en pravi, shiui peld S. Troyze … prebivalſhe im. ed. S. Duhà ǀ vy ſte enu prebivalishe im. ed. SVETE TROYZE ǀ ſe nepofliſsaio njeh dusho ozhistit, de bi vrednu prebivalishie im. ed. S. Duha ratalu ǀ na tiga je bil sapiſſal … Brebivalszhe im. ed. tu ner ſihurnishi ǀ druſiga pak je ſaurashil inu od ſvojga brebivalsha rod. ed. lozhil, inu prekolnil ǀ On je bil en kmet, kateri nej imel ſtonovitniga brebivalſha rod. ed., ali prehodiſha ǀ ta kateri G: Boga s'prebivalisha rod. ed. suoje dushe s'palzo tiga greha vun stepe ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh prebivalshe tož. ed. ǀ zhe bote njemu h' zhaſtu tu lepu, inu veliku prebivalszhe tož. ed. dokonzhali ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe tož. ed. mu bote v'vaſhim ſerzu perpravili ǀ kadar bi bilu mogozhe sa nyh vezhnu prebiualshe tož. ed. bi semlo ſi isvolili ǀ tu dobru je ſvoje prebiualszhe tož. ed. v' nebeſſih imelu ǀ Vij kateri shelite lepu, inu vesſelu perbivalshe tož. ed. ǀ ſiſydajte tedaj njemu tu prebivalſzhe tož. ed., kateru ſte njemu oblubili ǀ urednu prebivalzhe tož. ed. njemu njemu v'ſvojmu ſerzu perpravit ǀ v' katerem prebivalszhi mest. ed., ali v' kateri hishi hozhe ohzet raunati s' ſvojo Neveſto Zapisi kažejo na naglas prebiválišče, kot ga ima še Pleteršnik.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
predẹ̑łək 2., -łka, m. das Umgearbeitete, die Umarbeitung: ne dajemo prevoda, ampak predelek izvirnikov, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
predlanskim prisl. predlanskim: nej sadoſti, de odpuſtish taiſtem kateri ſo tebe reshalili lani, ali predlanskim, ampak tudi temu, kateri je tebe s' beſſedo, ali s diainam reshalil uzherej, ali danas (V, 591)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pregovoriti -im dov. 1. pregovoriti: nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit nedol. ǀ Vna Dekelza ſe puſti s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit nedol. ǀ Ieroboama pregovorij 3. ed. de na mejſti praviga Boga ſapovej hudizha molit ǀ Sa tiga volo nas ble pregovorj 3. ed., inu omezhi volnu, inu poterpeſhlivu preneſti nashrezhe, reve inu bolesni ta poterpeshlivi Job, kakor vſa modruſt Salamonava ǀ Gdu je bil Auguſtina pregovuril del. ed. m, de ſvojo Minichearsko kezerio je bil ſapuſtil ǀ s'leto oblubo bi vezh ludij pregouoril del. ed. m ǀ Judouska Gospoda je bila pregovorila del. ed. ž ta gmain folk, de ima Barabba reshit ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi ſo bily to Firshtinio pregovorili del. mn. m, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil ǀ De bi one Agatho pregovorile del. mn. ž, inu sapelale 2. spregovoriti: bo s'mano aifral, de nebom ſmela s'zhlovekam pregovorit nedol. ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt ponovish, de shnym pregovorish 2. ed., de ga posdravish, inu lepu pogledash ǀ s' tvoim blishnim tulikajn zhaſſa nej ſi pregovuril del. ed. m, ga nej ſi posdravil kadar ſi ga ſrezhal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prehitro prisl. prezgodaj: Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala, katera pre hitru je pertekla (IV, 471) ǀ Ti ſi en velik shpot ſturila, ſakaj pre hitru ſi porodila (V, 87) ǀ Jeſt nej ſim pre hitru porodila, ampak vy ſte mene prepoſnu moshu dal (V, 87)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
preklinjanje -a s 1. preklinjanje: preklinajne im. ed., sluduvaine, treskajne &c. nej obeden velik greh ǀ per vashim delli druſiga ſe neshlishi, ampak fataine, klafaine, marmraine, inu preklinanie im. ed. ǀ Preklinaine im. ed. je taku groſnu, inu greshnu ǀ dokler nebote szhiſtili vashe ſerze od grehou, od shentovaina, preklinaina rod. ed., ſaurashtva ǀ ſa vola preklinana rod. ed. ǀ Lubish hudizhovajne, sludjaine, preklinajne tož. ed., treskaine 2. zaklinjanje: krajl Balach je veliku ſavupal v'preklinajne tož. ed. tiga folsh Preroka Balaama
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
preklinjati -am nedov. preklinjati: navado ſturè shentovati, inu preklinat nedol. blè, kakor voda nasdul tezhi ǀ En Ajd ſvoje folsh bogove preklinat nedol., sanizhovati ſe boij ǀ Bosh ſazhela preclinat nedol. vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena ǀ ſe resjeſim, tagotim, kolnem preklinam 1. ed. ǀ ga preklinash 2. ed., ſmert mu shelish, hudizhu ga sdaiash ǀ ti pak vſak lubi dan shpotlivu preclinash 2. ed., inu shentuash tu s. Ime boshije ǀ od jutra do vezhera shentuje, inu Preklina 3. ed. ǀ s'letem sashenta, inu preclina 3. ed. ǀ S' jeſikam mi hualimo Boga, inu s' taiſtem preklinamo 1. mn. zhloveka po Boshim pildu ſtvarjeniga ǀ vſe skuſi kaunete, preklinate 2. mn., sludjate, treskate, eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ tuoij poſli shentuijeio, inu preklinaio 3. mn. Ime Boshije ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai vel. 2. ed. inu shentvai Njegovu Ime ǀ Poite sdai karsheniki, ter ſmeriaite, inu priklinaite vel. 2. mn. pamet Judesha Iskariota ǀ Taisti Rasbojnik, kateri poprej je Christuſa preklinal del. ed. m ǀ Kadar ſim shlishal de moj ſaurashniKi ſo vſo moj shivino odgnali yh nej ſim preKlinjal del. ed. m, ali hudu voshil ǀ de ſi lih ſi nagle iesne nature, bi ne shentval, inu nepreklinal +del. ed. m s' Bugam ǀ drugi ſo ga preklinali del. mn. m → proklinjati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
premišljevanje -a s 1. premišljevanje, premislek: letu premishlovajne im. ed., tulikajn nuza nashem dusham perneſe ǀ letu nej li nashe premishlovaine im. ed., ampak je prava reſniza ǀ Kateru premiſhlouajne im. ed. zloveka sdershi, de Sapuvidi Boshje neprelomi ǀ Samu tu premiſlovajne im. ed. je bilu ſturilu de Kryvavi put je potil ǀ To veliko mozhnust, inu nuz premiſhlovajna rod. ed. Boshijh sapuvidi je dobru poſnal Krajl David ǀ kai s'en nuz s'tiga premishlovajna rod. ed. bomo imeli ǀ nuz tiga premiſhlovaina rod. ed. bom iskasal ǀ Ah koku maihinu ludy je na ſvejtu, kateri bi ozhy nyh premiſhluajna rod. ed. obernili na Isvelizheinie ǀ videm s'ozhmy mojga premishlouajna rod. ed. ǀ skuſi premishlovajne tož. ed. Nebeskiga veſſelja lahku ſe premaga ǀ skuſi premishlovaine tož. ed. Nebeskiga veſſelja, prezei, bogaboyezha, zhiſta, inu ena velika Svetniza je bila ratala ǀ kateri pomenjo premishluajne tož. ed. te ſmerti ǀ kir bò letu Svetu premishlvajne tož. ed. imela ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu premishluvajne tož. ed. S. Bonaventura ǀ druge arznie nej ſim nuzal, ampak premihlovajne tož. ed. te ſmerti ǀ ſtem premishlovainam or. ed. Krajliza Clotildes je bila ſvojga Krajla Clodoveusa preobernila de Malike je bil sapuſtil, inu Chriſtuſa molil ǀ s'premishluvainom or. ed. moje dobrute 2. pomisleki: Jona Prerok tudi je veliku premishlovajna rod. ed. imel, kadar G. Bug je hotel njega v' tu meſtu Ninive poſlat ǀ nepametni so tajſti, kateri bres vſiga premishlovaina rod. ed. ſe po tem nevarnem morju tiga ſvejtà ſpoſtè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prenagliti se -im se dov. prenagliti se: po zhaſſu Duhouna Gospa Thereſia: nikar ſe neprenaglio +3. mn., de bi potle ſe nesgrevali (IV, 137) ǀ nikar ſe neprenagli +vel. 2. ed., ampak pogledai poprei, premisli, poprashai (V, 358)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prepiranje -a s prepir: vſtane velika prauda, inu preperajne im. ed. v'mej nimy ǀ Sadai meni naprei pride prepiraine im. ed., kateru je imel Mojſſes, inu Faraonavi Zuperniki ǀ tiga preperajna rod. ed. s' beſſedami nej bilu nikuli konza ǀ nej druſiga shlishat, ampak preperaine tož. ed., toshbe, inu praude ǀ v'Nebeſyh je bil preperajne tož. ed., krejh, inu ſaurashtvu obudil
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prepovedan -a prid. prepovedan: presheshtu ie prepovedanu im. ed. s ǀ Bug ym ie prepevedal de bi ſe neimeli dotekniti tiga prepovedaniga rod. ed. m ſadu ǀ s' enem koſſizam tiga prepovedaniga rod. ed. s jabouka ǀ is tega prepovedaniga rod. ed. s driveſſa ta ſad je bil utergel ǀ raishi tvoje ſerze offrash eni ſmerdezhi ſtuari, enimu prepovedanimu daj. ed. m nesramnimu lushtu ǀ niker vshe de bi zhes volo Boshjo ta perpovedan tož. ed. m ſad vtergal ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani tož. ed. m dol. Sad ǀ de bi to prepovedano tož. ed. ž shpisho pokuſſil ǀ gre prezej, yskat tu prepovedanu tož. ed. s drivu ǀ paſſete vashe neſramne ozhij nad prepovedano or. ed. ž lepoto ǀ teh prepovedanih rod. mn. shpish ſe nej hotel dotekniti ǀ Te tize pak pomenio te lushte prepovedane tož. mn. m tiga ſvejta, inu meſsa ǀ ſi naprej vſame v'taiste prepovedane tož. mn. m lushte dopernesti ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne prepovedane tož. mn. ž rezhij ǀ de nebomo s'prasnik prepovedana tož. mn. s della dellali ǀ druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini or. mn. lushti reslùshtat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prepozno prisl. prepozno: kadar ſo vshe pred Altariam je preposnu mislit ǀ Jeſt nej ſim pre hitru porodila, ampak vy ſte mene prepoſnu moshu dal ǀ Pride prepoſnu kmet na tlako prezej v'keho ga vtakneio
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prestrašiti -im dov. prestrašiti: koku je mogal Aſa premagat, inu preſtrashit nedol., takorshno ſilnu veliko Samursko vojsko ǀ obena ſtuarjena lepota taiſte nemore smotit, obena martra prestrashjt nedol. ǀ mene mozhnu preſtrashi 3. ed. danas Hugo Cardinal ǀ Krona, katera resveſseli Angele, inu prestrashi 3. ed. hudizhe ǀ mene preſtrashio 3. mn. beſſede S. Grogoria Papesha ǀ te nar manshi rezhij ga prestrashio 3. mn. ǀ kaku tedaj te beſsede neprestrashio +3. mn. tebe ǀ je bil preſtrashil del. ed. m Balaama folsh Preroka de nej prekolnil ta isvoleni folk ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil del. ed. m ǀ Nikar vſhe de bi jo vmuril, ampak de bi jo prestrashil del. ed. m ǀ letu ne bo mene prestrashilu del. ed. s ǀ naj ſim tiga hotel ſturiti, de bi kej ouzhizo nepreſtrashili +del. mn. m prestrašiti se prestrašiti se: koku je mogozhe takorshne rezhy poshlushat, inu ſe nepreſtrashit +nedol. ǀ prezei ſpomnim, de G. Bug vidi, ter ſe prestrashim 1. ed. ǀ ſilnu ſe preſtrashim 1. ed. ǀ ſilnu ſe prestraſhem 1. ed. ǀ Sakaj ſe preſtraſish 2. ed. o prezhiſta Diviza ǀ ti greshniza ſe nepreſtrashish +2. ed., ſe neboysh ſerda, inu shtraifinge boshie ǀ takrat zeno ſe preſtrashi 3. ed. ǀ leta nesrezhna ſe prestrashi 3. ed., inn sashraja ǀ ta bolni ſe ga preshtrashi 3. ed. kakor de bi ena poshaſt bil ǀ ſe prestraſhi 3. ed., inu tezhe ſe ſpovedat ǀ ſe presrtashi 3. ed., ſesazhne chrishat ǀ sazhne ſmert premishlovati, ſe perstrashi 3. ed. ǀ Gdu ſe nesazhudi inu nepreſtrashi +3. ed. ǀ ſe prestrashimo 1. mn., inu zhes nashe grehe s'grevamo ǀ de ſe ne prestrashite vel. 2. mn. ǀ vener ſe nepreſtrashite +2. mn., ampak ferbeshnu eno sapuvid, sa to drugo prelomite ǀ purgarij ſe preſtrashio 3. mn. ǀ en post dopernesti ſe prestrashio 3. mn. ǀ leti povableni ſe ſilnu prestrashjo 3. mn. ǀ vſy ſe preshtrashio 3. mn., od pleſsajna nehajo ǀ na tu ſe preſtràshio 3. mn., inu ſe reſerdè zhies njega ǀ Gospud, inu njegova luba ſe tudi preſttrashio 3. mn./dv. ǀ Se najdeio kateri ſe nepreſtrashio +3. mn. ǀ O Nebeſſa vſtanovite ſe! O semla ſtresiſe O morje preſtrashiſe vel. 2. ed. ǀ nepreſtrashi +vel. 2. ed. ſe moj Gospud ǀ Spumnite Nem. Nem., ter vednu premislite, inu preſtrashiteſe vel. 2. mn. na letem kar pishe S. Mattheush ǀ nikar ſe nepreſtrashite +vel. 2. mn. vy slabi ludje ǀ Ali nekar ſe neprestraſhite +vel. 2. mn. ò N: N: ǀ gvishnu ti bi ſe preſtrashil del. ed. m ǀ Sampson ſe je bil prestrashil del. ed. m ǀ du more na letu ſpomnit, de bi ſe nepreſtrashil +del. ed. m, sgreval, inu nesjokal ǀ Kadar je pred spovednika pokleknila ſe je taku mozhnu prestrashila del. ed. ž, inu ſramuvala ǀ Na lete beſſede Nuna ſe je bila preſtrashila del. ed. ž ǀ meni ſe sdy de nej mogozhe de bi zhlovesku ſerze taku tardu kaminitnu bilu de bi ſe nepreſtrashilu +del. ed. s, inu ſplakalu ǀ ſilnu ſe ſo bili prestrashili del. mn. m ǀ de bi skuſi takorshnu prikasajne ludje ſe preſtrashili del. mn. m ǀ ſe ſo bily taku preſtraſhili del. mn. m, de obedn mu nej ſmel ene beſſede rezhi ǀ Iobavi prijately ſo ſe bily preshtrashili del. mn. m ǀ vſy ſe ſo bili preſtashili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prešeštvovati nedov. prešuštvovati: Ti nymash preshushtuati nedol. (II, 364) ǀ ta Sapuvid druſiga neprepovej ampak preshushtuati nedol. (II, 365) → prešeštvo
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pri predl. I. z daj. pri: obena pokura nej per njemu ſturila de bi nehal od greha ǀ de ſi lih per temu on nej kriviz, ampak nje ſamavola, inu nepokorshina, inu nje hude shelje ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu odreſheniku II. z mest. pri: vuredn ſe sturij per naſs prebiuat ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh ǀ Danas bosh permeni v' Paradishi Vezljivost z mest. je kakor pri → na in → v pogostejša od vezljivosti z daj., ki je mogoča samo v ednini, pa še tu je le navidezna, saj so zaimenske oblike s končnico -u tako kot v hrv. (prim. hrv. pri njèmu) dejansko mestniške.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pridevek -vka m pridevek: Nikar li ſamu s'tiga ſvetiga imena Ieſus, ampak tudi s'tiga perdelika rod. ed. Nazarenſkiga doll vſamen de ie ſmert premagal Zapis z l in i je hiperkorekten.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pridigati nedov. pridigati: Pridigarij nimaio po shejli teh ludij pridigat nedol. ampak pò voli S. Duha (V, 477) → pridiga, → pridigovati
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
príditi, prȋdim, vb. impf. 1) Vortheil bringen, nützen: p. komu, Cig., Jan., Trub.-Mik.; — 2) impf. ad izpriditi: verderben, Šol., C., Dol.; travo, žito p., Dol.; ni pridil in pačil, ampak lepšal je govor, Levst. (Zb. sp.); — demoralisieren, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prihajáč, m. 1) einer, der irgendwo Unterstand hat, Svet. (Rok.); der Quartiergast, C.; za prihajača je pri kom, kdor ne služi, ampak le prihaja na nedoločen čas in pomaga delati, kadar nima drugega opravka, Gor., jvzhŠt.; — 2) der Ankömmling, Cig., Jan., C.; der Fremde, C.; — 3) = prežar, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prihodišče -a s prihodek: de ſi lih nemamo s'en ſam viner prehodisha rod. ed., vener Bug naſs vſe oſkerbi ǀ vaſhij Glavary sdaj morio od vaſhiga veliziga prehodiſha rod. ed. rajtingo dati ǀ On je bil en kmet, kateri nej imel ſtonovitniga brebivalſha, ali prehodiſha rod. ed. ǀ Nej sadosti de en Mashnik s'Kusi CerKoune prehodishe tož. ed. ſvojo shlahto obogati ǀ nyh veliku prehodiſhe tož. ed. nej ſta na offert, inu kratke zhaſſe obernila ǀ veliku prehodiſzhe tož. ed. neshtimaio sa drugu, ampak sa tu, de taiſtom shlushi sa dobru shivit ǀ zhe on nebó skoraj vſe prehodiszhe tož. ed. s' rok vſel, bo ona vſe sa djala ǀ vſy ti drugi shtifftery perpuſte ſvojm Duhounem, de ſiher mej ſabo imaio blagu, inu perhodiszhe tož. ed. s
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prijateljica -e ž 1. prijateljica: Ti ſi vſa lepa moja priatelza im. ed., inu nej obeniga madeſhe nad tabo ǀ raishi bi hotela obeshena biti, kakor tvoja priatelza im. ed. ratat ǀ Odprimi moja luba priateliza im. ed., moja ſeſtra, sakaj moja glava je polna roſſe ǀ Dusha tvoiga Ozheta, tvoje Mattere … tvoiga priatela, tvoie priatelze rod. ed. ǀ de bi oſdravil to raneno priatelzo tož. ed. vasho ǀ cilu te ner lubishi priatelze im. mn. ſo jo sapuſtile ǀ ta Neveſta je per ſebi imela druge priatelze tož. mn. ǀ nikar neſaupat v'priatele, inu v'priatelze tož. mn. 2. ljubica, priležnica: jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze rod. ed., de shiher k'nij pridem ǀ S. Sacramenti vam nebodo dani, ampak de bote ſlavu dali tej vashi priatelzi daj. ed. ǀ savolo nezhiſtoſti, katero je s'ſvojo priatelzo or. ed. Europo tribal
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prijaznost -i ž 1. prijaznost: obena rejzh nej nuznishi kakor prava priaſnoſt im. ed. ǀ Cicero pravi od priaſnoſti rod. ed. ǀ nej pryaſnoſti rod. ed. na semli taku velike, de bi nemogla farataria noter skrita biti ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt tož. ed. ponovish ǀ sa priasnost tož. ed. Boshjo malu marash ǀ Nad katero priasnoſtio or. ed. mozhnu ſe je zhudil Dionyſius 2. ljubezenska voljnost: kakor skuſi tu shkodlivu shmajhlajne priasnoſt tož. ed. ſe vdobi ǀ Ti neſramoshliua shena, klafash, tovarshtvu s' tem, inu s' unem dershish, hisha po nozhi, inu po dneui ym je odperta, s' vſaketerim priasnoſt tož. ed. dellash, kamer te poklizheio tezhesh ǀ ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost tož. ed. s'eno moshko pershono ǀ preveliko priaſnoſt tož. ed. je imel s'Mujshkro tajſte Firshtine → pranost
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
priklanjati se -am se nedov. priklanjati se: vſy drugi hribi ſo dolshni ſe perklajnat nedol. timu isvolenimu hribu Carmelu ǀ okuli kateriga veliku taushent Firshtvu ſtoy, inu naslushbo ſtreshe, perklaina 3. ed., zhaſti, inu huali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge, lete neshalujeio, de ſe edn ym neperklaina +3. ed. ǀ Katerimu ſe perklajneio 3. mn. ǀ en ſam zhlovek ſe nej njemu perklajnal del. ed. m ǀ vſy ſe ſo njemu perklainali del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
priporočati nedov. priporočati: nej ſi nas timu hudimu sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala del. ed. ž (IV, 378)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
pripustiti -im dov. 1. pripustiti: k' Magiſtratu bi ne imel obeniga perpuſtiti nedol. ǀ nej ſo hoteli perpuſtit nedol., de bi taiſto Jogrij odvesali ǀ de ga K'meni perpuſtim 1. ed. ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti 3. ed. ǀ leto riſnizo ſi neperpuste +3. mn. k'ſerzu ǀ zhe ona imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè +3. mn. ǀ proſsish de bi tebe k'ſebi perpuſtil del. ed. m ǀ aku naſs bodo Krajlevi mysi perpuſtili del. mn. m ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe ſerze perpustili del. mn. m 2. dovoliti: letu nemorimo perpuſtiti nedol. ǀ Chriſtus JESUS nash odreshenik je hotel poprej 40. dny ſe poſtiti, inu potle perpuſtit nedol. de hudizh ga je skushal ǀ v'obeni vishi nej ſo hoteli perpustiti nedol. de bi shnijmi shal ǀ Neperpuſtim +1. ed. tega, pravi Bug ǀ Bug do ene guishne mere, inu vage perpuſti 3. ed. zhloveka greshnu shiveti ǀ Bug perpusti 3. ed. de ti, inu tuoja cella shlahta v'shpot pade ǀ Bug perpuſtj 3. ed., de ta hudobni Cain ga neuſmilenu vbye ǀ slednimu perpuſtij 3. ed. v'ſvojo Nebeshko hisho pojti ǀ Bug pak perpustij 3. ed. de onij ſo skorej od lakoti imeli vmrejtij ǀ Nashe meſsu je tuisti Faharon, kateri ne perpustj 3. ed. ǀ neperpuſti +3. ed., de bi Padar bulo gori ſresal ǀ moj ſtan meni tiga neperpuſtij +3. ed. ǀ tvoja shlushba tebi neperpuſtj +3. ed. ǀ njega offert njemu neperpusti +3. ed. ſe sa greshniga sposnati ǀ Perpuſtimo 1. mn. nej drugi ſe zhudio nad sastopnostio tiga brumniga Ioſepha ǀ vashe shene, inu Hzhere taku lahku pleſſat perpuſtite 2. mn. ǀ vy vashim otrokam perpustite 2. mn. vſe, kar ony nespodobnu hozheio ǀ vſy ti drugi shtifftery perpuſte 3. mn. ſvojm Duhounem, de ſiher mej ſabo imaio blagu, inu perhodiszhe ǀ namejsti zhednosti greh ym perpuste 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio v'Nebu ampak v'Paku, dokler ym nyh volo perpustè 3. mn. ǀ Drugi vſe koſty ſi perpuſtè 3. mn. polomit ǀ ſatiſnite vashe vsheſe, mejſta neperpuſtite +vel. 2. mn. temu peklenskimu jeshu ǀ Bug nej perpuſtil del. ed. m de bi Kazhe njemu bile mogle shkodit ǀ Bug nej perpustil del. ed. m de bi ti bil roien krulau ǀ Bug bode perpustu del. ed. m de raunu taistu bode tebi sturjenu ǀ de bi yh neperpuſtil +del. ed. m martrat, inu umorit ǀ bi ſe bal Boga, kateri sa vſe tu dobru vejde bi onneperpustil ++del. ed. m raunu taisto jamo mene pokopati, katero mojmi blishnimu ſim perpravil ǀ kadar je bila mlada ſi ij vſe perpuſtila del. ed. ž ǀ Milost Boshja nej tega perpustila del. ed. ž ǀ ſo perpuſtili del. mn. m takorshne nespodobne, greshne rezhy tribat ǀ nikar nebote taku nemarni inu hudobni, de bote perpustili del. mn. m de Ajdy bodo vekshi zhast iskasali ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom pripustiti se pustiti se: ſe perpuste 3. mn. obnorit od lubesni teh posvetnih rizhij → prepustiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
priseštvo s prisega, zaklinjanje: inu vener nebo reiſſ, ampak enu krivu, folsh perseshtvu im. ed. ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu persheshtvu im. ed. inu cella gmaina hudobnoſti ǀ drugiga ne shlishi, ampak Kletvino, shentovajne, perseſhtvu tož. ed.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
prositi -im nedov. prositi: sazhne S. Juria proſſit nedol. ǀ Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit nedol. ǀ Boga hozhe objeti, inu sa gnado proſsiti nedol. ǀ Sa ſvojga blishniga isvelizhajna proſſiti nedol. ǀ s'kusi Natana sa myr poſsiti nedol. ǀ ſam njega gre iskati, inu klizat, inu proſsit nedol. ǀ kadar bi nebily shli ſa miloſt Ceſsaria proſſit namen. ǀ ti gresh porſſit namen. leto vbogo vduvo ǀ Inu vener zhes vſe letu poshilash sa myr proſit namen. tiga hudobniga zhloveka ǀ jeſt tudi vaſs pohleunu, inu perſerzhnu proſſim 1. ed. ǀ vaſs proſsim 1. ed. sa Pet kryvavih Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ shelim, inu proſsem 1. ed. vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne ǀ Satoraj s' S. Brunonam ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem 1. ed. ǀ satoraj vaſſ proſſimc 1. ed. variteſe ſa Boshjo volo ǀ neproſsim +1. ed. drugu, temuzh de bi en sgon kupu s'eno cerqvu ǀ druſiga neproſſim +1. ed., ampak de bi tvoje oblizhe vidil ǀ tarkash, inu proſsish 2. ed. de bi tebe k'ſebi perpuſtil ǀ Sabſtoin proſſish 2. ed. sa myr ǀ tuoje s. Rane kashesh inu sa naſs proſsjsh 2. ed. ǀ sa katero proſish 2. ed. ǀ proshish 2. ed. de bi Bug tebi odpuſtil tvoie grehe ǀ vener ta vſmileni Gospud naſs proſsi 3. ed. sa myr ǀ pride pak en bushiz proſsi 3. ed. en viner ǀ proſſi 3. ed. de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra Thamar ǀ proſi 3. ed. de bi njegovo proshno vshlishali ǀ kakor on ſam shelij, inu proſsj 3. ed. ǀ obedn neproſſi +3. ed. vina ǀ de bi hitrej, inu lushej doſegli kar proſſimo 1. mn. ǀ karkuli mij shelimo, potrebujemo, inu proſsimo 1. mn. ǀ obeniga neproſsimo +1. mn., de bi ſa naſs molil ǀ lubesan tiga Ozheta vam nemore odpovedat, kadar proſſite 2. mn. ǀ aku nedoſeshete, kar proſsite 2. mn. ǀ ſakaj vy neproſſite +2. mn. kakorsno gnado od mene ǀ bugaio, inu pohleunu kralizo Nebesko proſſio 3. mn. ǀ naſs proſsio 3. mn. de bi myr s'Bugam ſturili ǀ gredò v'kloshter proſio 3. mn. ſa koſilu ǀ ty vboſy vas neproſſio +3. mn. de bi vſe kar imate taiſtom dalli ǀ Ceſar odgouorij, proſsi vel. 2. ed. kaj drugiga ǀ s' S. Bernardam pohleunu proſſimo vel. 1. mn. ǀ Obernimo ſe k' Nashimu Odresheniku Chriſtuſu Jesusu, ter proſſimoga vel. 2. mn.+ ǀ vuzhite yh, sfarite proſſite vel. 2. mn. yh ǀ vy pak proſsite vel. 2. mn. sa naſs, de bi my tudi enkrat taistiga nesgruntaniga veſselja deleshni ratàli ǀ proſſitega vel. 2. mn.+ de bi Sveti Sacrament urednu vshili ǀ kakor je nekadaj proſſil del. ed. m ſveti Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ tiga punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil del. ed. m ǀ je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil del. ed. m ǀ sa tiga volo je Boga prosil del. ed. m ǀ Iob nuzh, inu dan je skerbel, inu Boga proſsjl del. ed. m, de bi njegovi otrozi Boga nereshalili ǀ Ie proſsu del. ed. m Salomon sa modrust ǀ od kateriga je proſſu del. ed. m reishen biti ǀ dolgu zhaſſa je Boga broſſil del. ed. m, de bi ga reſvetlil ǀ je proſſila del. ed. ž, de bi sharh odperli ǀ Ie proſsila del. ed. ž Madalena saodpushzhajne suojh grehou ǀ menjo de bi leta neproſsila +del. ed. ž suojga krajla ǀ duhouni ſo gà proſſili del. mn. m ǀ vezhkrat tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili del. mn. m, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil ǀ ſo od Egypzeriu napuſodo proſili del. mn. m njeh slato inu ſreberno poſsodo ǀ de ſi lih ſo tarkale, inu proſſile del. mn. ž vener ym nej hotel odprejti ǀ ſo potle terkale, inu proſsile del. mn. ž ǀ ſo proſile del. mn. ž, inu djale
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
ratati -am dov. postati: je shelil Chriſtushau Ioger ratat nedol. ǀ ti vbuſhiz ratash 2. ed. de bi my obogatili ǀ sakaj ſerze moje neratash +2. ed. ena gorezha pezh ognia lubesni Boshie ǀ s'kruha rata 3. ed. S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ Ta lejſs is Libana kateri nihdar ſterhliu nerata +3. ed. ǀ ratamo 1. mn. erbi Nebeskiga Krajleſtva ǀ nikuli ſe nepobulshate, ampak she hudobnishi ratate 2. mn. ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio 3. mn. ǀ Vſi studenzi, inu potoki krijvavi ratajo 3. mn. ǀ s' veliko andohtio molio, vener nezh bulshi nerataio +3. mn. ǀ odpri vshe enkrat tvoje ozhy, inu rataj vel. 2. ed. pametnishi ǀ ratajte vel. 2. mn. bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail ǀ Kadar je bil taku povishan je bil en neusmilen Trinoh ratal del. ed. m ǀ Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau del. ed. m ǀ obedin nej sagvishan de bi kushin neratal +del. ed. m ǀ Ta ſmert je bila danaſs ratala del. ed. ž tu shivejne ǀ nej lipote de bi garda neratala +del. ed. ž ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu del. ed. s ǀ nej zhlovesku oblizhie taku ardezhe, inu glatku, de bi s' zhaſſam bledu, inu sgarblenu neratalu +del. ed. s ǀ takrat ſta bila priatla ratala del. dv. m ǀ de bi njegove S. gnade deleshni ratali del. mn. m ǀ morebiti bi ne bily tulikain grehou doperneſli, inu tardouratni ratalj del. mn. m ǀ de bi my tudi enkrat taistiga nesgruntaniga veſselja deleshni ratàli del. mn. m ǀ te moje bele roke bodo enkrat zhervive ratale del. mn. ž, inu pepel postale ǀ obari Bug vaſs shene! de bi neratale +del. mn. ž oroshje hudizhovu ← srvnem. geraten ‛uspeti, uspevati, posrečiti se’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
razbeljen -a prid. razbeljen: ta resbeleni im. ed. m dol. rosh je kakor ta gorezha kozhya ǀ ta gorezhi rosh je bil, kakor una Babilonska resbelena im. ed. ž pezh ǀ niegou jeſik je njemu do tau viſſil gorezh kakor enu resbelenu im. ed. s shelesu ǀ Is resbeleniga rod. ed. m roſha ſe ſposna S. Lorenz ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu daj. ed. m roſsu ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S: Ierni ſvojo oderto kosho, S: Lorenz ſvoj resbelenroſs tož. ed. m+ ǀ hudizhi vſe skuſi mu resbeleni tož. ed. m dol. ſviniz v' uſta lijejo ǀ shiviga je pustil v'to ſilnu resbeleno tož. ed. ž pezh vurezhi ǀ ga imajo popaditi, inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno tož. ed. ž apnenzo vurezhi ǀ v'resbeleno tož. ed. ž Babijlonsko pezh ǀ Kadar je tu resbelenu tož. ed. s shelesu taukil ǀ na tem resbelenem mest. ed. m roshu je leshal ǀ shivu ſe pusti na tem resbelenim mest. ed. m roſhu pezhi ǀ v' tej resbeleni mest. ed. ž Babilonski pezhi ǀ v'tej reſbeleni mest. ed. ž pèzhi Babilonski ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … resbelene tož. mn. ž garmade v'katereh ſo yh shgali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
razdražiti -im dov. razdražiti: varimo ſe tedaj milost Boshjo resdraſhit nedol. ǀ negremo Boga vtalashit, ampak resdraſhit namen. ǀ G: Boga tulikajn resdrashish 2. ed. s'tuojm greshnim djaniom ǀ Ti neresdrashish +2. ed. pſa, de bi tebe nevujedil ǀ gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga glavo postavi, ter zhebelle resdrashi 3. ed. ǀ Caina je bil resdrashil del. ed. m de ſvojga brata Abelna ie bil vbil ǀ Gioaba je bil resdrashil del. ed. m zhes Amaſa ǀ Hudizhy ſo bily Ajdje taku resdrashili del. mn. m zheſs S. Jerneja, de shiviga ſo bily oderli
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
razíti se, -ídem se, vb. pf. auseinandergehen, sich trennen; pozno smo se razšli; razšli smo se kakor rakova deca (t. j. na razne strani po svetu), Erj. (Izb. sp.); — zergehen, vergehen: Pogovor, ko na uho več ne bije, Ko zjutranja megla se v nič razide, Preš.; zemlja ino nebo se razidejo, ampak moje besede se ne razido, Trub.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
razkladati -am nedov. razlagati: Nej treba meni leto prigliho reskladat nedol., sakaj my ozhitnu ſposnamo, de ti ſi taiſti dober Paſtir, kir ſi is nebeſſ na semlo prishal ǀ domazhem sezhne pridigo reskladat nedol. ǀ Katere beſſede S. Macharius taku resklada 3. ed. ǀ Taku resclada 3. ed. Hugo Cardinalis ǀ Reſclada 3. ed. en vuzhenik ǀ Katere beſsede ta Vuzheni Salazar taku reklada 3. ed. ǀ S. Piſſmu pravi, de is rebra je ſiſidal sheno, nikar vshe kakor vy reskladate 2. mn., ampak kakor Philippus Diez ǀ ſvetu Piſſmu nereskladate +2. mn. prau ǀ reskladaio 3. mn. taiſte beſſede Abacuca Preroka ǀ Reskladajo 3. mn. Vuzheniki ǀ nebom reskladal del. ed. m beſſede tiga modriga Seneca
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
razluštati -am dov. razveseliti: hitru pretezhe vſe kar zhloveka na semli reslushtat nedol. more ǀ Kej ſte sdaj vy, Kateri druſiga ne yſzhete, inu neſhelite ampak vashe truplu zertlati, inu s'temi prepovedamini lushti reslùshtat nedol. ǀ ta S: Sacrament je roſha, je luna, je ſonce, je vinu, je shlahtni kamen, reslushta 3. ed., inu oskruni ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio, inu reſlushtaio 3. mn. ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti imela, inu vſakiga po njega voli naſſitila, inu reslushtala del. ed. ž ǀ s'katerimij na ſemli ſe ſo reslushtali del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile, inu reslushtale del. mn. ž te Nebeſke razluštati se nasladiti se, naužiti se naslade: tvoje ozhy katere v'nesramnih pogledah ſe ſo reslushtale del. mn. ž, do vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale → lušt
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
raznašati -am nedov. klevetati, opravljati: ſo bile sazhele to Sveto Firshtno resnashat nedol., inu opraulat, rekozh ǀ Nimamo resnashat nedol., ampak sakriuat tadle nashih blishnih ǀ kadar pak nej ozhitnu, inu ti opraulash, inu reſnashash 2. ed. inu she vezh parloſish ǀ perleti en kazhi jeſik, sadene v' leta tadu, ga resnasha 3. ed., marmra, opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi, inu vſe zhednoſti v' pepu perpravi ǀ nyh tadle pravite, inu reſnashate 2. mn. ǀ greshni ludje ſò toiſti, kateri resnashaio 3. mn., opraulaio, inu v' hudu ime ſuoje blishne perpravio ǀ ima pak slabo glauo, de v' zhaſſih mu ſe vinu posna, kar ga s' eniga pyaniza resnashaio 3. mn. ǀ zhes sledniga zhloveka je marmral, inu taku fliſſnu gledal, inu mirkal de na zhloveku je kakorshen tadal neshal, de ga je resnashal del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
razsvetiti -im dov. razsvetliti, prosvetliti: tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti nedol., ſegrejti, inu vſem pomogati ǀ shelim tebe s' luzhio gnade Boshje resfetiti nedol. ǀ na tem ſvejtu ne najde ampak slepize, katere je prishal resvetiti namen. ǀ ta ſvetla Daniza preshene to ſtrashno temno nuzh, inu resfejti 3. ed. vus volni ſvejt ǀ ſonze … kateru s' ſvojo sfetlobo resfeti 3. ed., nikar li te dobre, inu lepe, ampak tudi te hude, inu garde rezhy ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo, ter reſveſſelj, inu resfetj 3. ed. cell ſvejt ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu, taiſtu oſtrashi, omezhi, reſueti 3. ed., ſigreie, ozhiſti ǀ gnada boshia nasho pamet resueti 3. ed. ǀ nam reſvèti 3. ed. naſho preproſto pamet ǀ Sonze, katiru po dnevi ſvejt resvetj 3. ed., Luno katira po nozhj nam sveti ǀ kateri resfetè 3. mn. s' sfetlobo ǀ te proſſem resfeti vel. 2. ed. pamet ǀ reſvetite vel. 2. mn. naſs, inu pokashite nam ta pravi pot ǀ vuſſ volni ſvejt je resfetil del. ed. m s' ſvetlobo ſvojga Seraphinskiga vuka ǀ Gdu je bil reſvetil del. ed. m une trij Ajdouske krajle ǀ S. Mathia s' ſvetlobo ſvojga vuka to ner temnejſhi samursho Deshelo je bil reſfejtil del. ed. m ǀ de bi tvoje ſlepe ozhy reſvètil del. ed. m ǀ dokler G. Bug skuſi ſveisdo ſvoje Svete gnade nei bil taiſte resuetil del. ed. m ǀ katerim Bug veliku gnad je ſturil, inu njeh pamet s' ſvetlobo te S. vere reſvejtel del. ed. m ǀ njeh temna, inu ſmersla ſerza je bila reſuetila del. ed. ž, inu vshgala ǀ katera vuſs volni ſvejt je resfitila del. ed. ž, bo tudi danaſs mojo preproſto saſtopnoſt resfetila del. ed. ž ǀ Katera bò reſveſselila, inu resvetila del. ed. ž to shalostno temmò ǀ de bi skuſi leto, ſvojo pamet resuetili del. mn. m ǀ dokler shnih veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio, teh druſih ludy temno pamet ſe resvetili del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
raztopljen -a prid. raztopljen: reſtoplenu tož. ed. s gorezhe ſlatu vſta ſo ij lili (II, 416) ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak … restoplene tož. mn. ž smole, shveplu, inu sfiniz kateru ſo ym v'garlu ulivali (I/1, 93)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
raženj -žnja m raženj: sapovei tem drugim hudizhom de ga imaio na raſin tož. ed. natekniti ǀ v'rashin tož. ed. sadene, prato v' ogin vershe ǀ vidi de en velik lonz meſſa ſe kuha, inu na rashnu mest. ed. ena tellezha zhetert ǀ ym ble dopade shkripajne teh rashnou rod. mn., inu zverzhajne tiga pohajnia ǀ ſmerit kotle, pishkre, lonze, ponue, rashne tož. mn., inu roshe ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak rashnie tož. mn., inu roſhie na katereh ſo yh pekli ǀ na gorezhah rashnah mest. mn., inu roshjah, ijh pekò
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
reči rečem dov. reči: Kir hozhe rezhi nedol. de je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ mene vſhe saſtopio kaj hozhem rezhi nedol. ǀ kakor bi hotela rezhij nedol. ǀ nei obeniga v'zerkvi de bi mogal rezh nedol. de on je bres kakorshne reve ǀ Obedn nemore rezk nedol., jeſt nemorem imeti dobre vole ǀ leta je vekshi, greh, Kakor vam ſe neodkryti, ali vam nerezhi +nedol. Vasha Gnada ǀ Hozhe rezhe nedol. Senin Nebeski ǀ otrozi ſo zhemerni, sdaj me perſilio de hudu rezhem 1. ed., sdaj de hudizhu ijh isdam ǀ nerezhem +1. ed. de s'denarjemi jo Kupio ǀ ti ſi en vſmilen Paſtir, shiher rezhesh 2. ed. ǀ inu vener nerezhesh +2. ed. huala G: Bogu ǀ takrat hudizh y rezhe 3. ed. nej ſim jest tebi pravil, de ſe bo tebi taku godilu? ona rezhe 3. ed., kaj hozhem ǀ Bug mu nerezhe +3. ed. greshnik ali zhlovek, ampak norz ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo 1. mn. ǀ inu vener nerezhete +2. mn., Huala Bogu ǀ Naj rekò 3. mn. drugi kar hozhejo ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio, inu beſsede narekò +3. mn. ǀ Obeden ne rezi vel. 2. ed. jest nemorem Bogu shlushit ǀ nikar nerezi +vel. 2. ed. de tvoy Maliki ſo Bogovy ǀ satorai ſposnajmo, ter rezimo vel. 1. mn. ǀ Vupraſhajte vy eniga otroka, inu rezite vel. 2. mn. mu ǀ Rizite vel. 2. mn. vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki vuredni imenuani bitij ǀ rizite vel. 2. mn. nemorem imam katar ǀ s' pravem vkupajnam recite vel. 2. mn. ǀ s'Davidam rezhite vel. 2. mn. ǀ nikar nerezite +vel. 2. mn. de nemorite taku brumnu shivejti ǀ Pater, rezitemu vel. 2. mn.+ nej Teſtament ſturj ǀ sa volo tiga bom rekal del. ed. m, kar Ovidius pravi ǀ de bi nihdar ene hude beſſede nerekal +del. ed. m ǀ leta shena je k'meni rekla del. ed. ž ǀ vij bi ga prezei od vaſs ſunili, inu rekli del. mn. m poberiſse prozh ǀ Kadar bi Boga lubili, inu shtimali, bi nerekli +del. mn. m je teshku, nemorem odpuſtiti ǀ Kaj bi rekle del. mn. ž Ceſſarize, inu Krajle zoper reči oporeči: saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe 3. ed. netagotiteſe, inu shnio nepreperajte
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
resničen -čna prid. 1. resničen: EN resnizhen im. ed. m, inu huale vureden priguvor je taisti ǀ aku je reſnizhen im. ed. m leta shrai ǀ ta je en ſtari priguvor, ali riſnizhen im. ed. m ǀ puſtimo my neſtrani vſe lete prizhe, de ſi lih resnizhne tož. mn. ž ǀ meneozh de vſai lety bodo brumne, zhiſte, reſnizhe tož. mn. ž, inu ſvete beſſede imeli 2. pravi: S. Bernardus je bil en resnizhni im. ed. m dol., pravi, inu nikar fabelski Hercules ǀ Neverovajte Nem. Nem. temu folsh Preroku, ampak timu reſnizhnimu daj. ed. m Svetimu Auguſtinu ǀ ſami troshti nebeski ſo resnizhni im. mn. m ǀ volnu bomò pushlushali te riſnizhna tož. mn. s zhudeſsa gnade S. Duha 3. pošten: leta Mojſter je bil en dober mosh, pravizhen, inu resnizhen im. ed. m ǀ aku G. Bug je vſmilen, inu dobrutliu, de je tudi reſnizhin im. ed. m, inu pravizhin ǀ nihdar ene riſnizhne rod. ed. ž beſsede s'vaſhih vſt nej bilu shlishat ǀ vſy ludje mene shtimaio s' eniga pravizhniga, inu resnizhiga tož. ed. m ži. Gospuda ǀ Bug sapovei, de imamo vſmileni, zhiſti, pravizhni, inu resnizhni im. mn. m biti primer.> kateri je bil reſnizhnishi im. ed. m ſo sa oblaſtnika zhes te druge poſtavili
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
rešnji -a prid. rešnji: kelik je lisal v'katerem ta S. Reshna im. ed. ž krij je bila ǀ S. Chrish je drashishi plazhen, kakor pak njegovu Svetu Reshnu im. ed. s Telu ǀ debele kaple te Svete Reshne rod. ed. ž Kryvi ſo na semlo padale ǀ s'Vinam moje S. Rèshne rod. ed. ž kry ǀ Jeſt bom tebe pognadal s' kruham S. Reshniga rod. ed. s Telleſſa ǀ S. Sacrament Svetiga Reishniga rod. ed. s Teleſſa ǀ Iest ſim tebe pognadil s'kruham mojga S. Rèshniga rod. ed. s Teleſsa ǀ na Katero bo postaulen ta shegnan Kruh S. Rejshniga rod. ed. s Teleſsa Christuſſa ſijnu Bosſijga ǀ ſo k' ſvetimu Reshnimu daj. ed. s Telleſſu posgajnuali ǀ negremo Boga v'S. Reſhnimu daj. ed. s Teleſsu gledat, ampak ſamy ſebe kasat ǀ s'Nebes je na semlo prishal, inu ſvojo S. Reshno tož. ed. ž krij prelil ǀ Rèshno tož. ed. ž krij je bil ozhetu Nebeshkimu offral ǀ je prelilu ſvoio S. Reshno tož. ed. ž kry ǀ suojo S: Rèſhno tož. ed. ž krij je sa tebe prelil ǀ cilu suoju S. Rejſhno tož. ed. ž krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ poshle, de bi S. Reshnu tož. ed. s Telu pernesli ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu tož. ed. s Tellu perneſe ǀ ublat v' S. Reſhnu tož. ed. s Tellu preoberniti ǀ dokler nebom Tu Svetu Slatku Reishnu tož. ed. s Telu prejel ǀ gre v'zerku, poklekne pred S. Resnu tož. ed. s Telu ǀ operiſe v' tej gorki Sveti Reshni mest. ed. ž krivy ǀ ſpovednik is ſveto reshno or. ed. ž Krivio bode tebe ozhistil ǀ vaſs ſim ſtvaril, s'mojo S. Rèshno or. ed. ž kryvio od pakla reshil ǀ kadar s'Svetem Reshnem or. ed. s Teleſſam vaſs obhajeio ǀ pred S: Rèshnim or. ed. s Teleſsom ſe najdeio ǀ S. Chrish, inu S. Rèshne im. mn. ž Rane katere ſizer ſo imele biti nashe isvelizheinie bodo vpyle mashzuvaine → reš.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
riba -e ž riba: vezhkrat ſe vidi de ena riba im. ed. vekshi, poshre eno mainshi ǀ Manaſses je molil v'kehi, Iona pak v'trebuhi te ribe rod. ed. ǀ ribizh otiko vun s'ribo rod./or. ed. potegne ǀ Gdu je bil odpru usta uni poshreshni ribi daj. ed., katera je bila Iona Preroka posherla ǀ Aulus Gelius pishe, de cilu eno ribo tož. ed. Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila ǀ Te dvej ribi im. dv. pomenio ty duei naturi, Boshjo, inu zhlovesko ǀ de ſi lih taiſtom nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij tož. dv. ǀ sapovei pet jezhmenavih kruhou, inu duei ribi tož. dv. taiſtimu folku naprei poloshit ǀ s' ſamy peterimi Kruhi, inu s' duemi ribami or. dv. ǀ ga nepelò gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra, nikar te ribe im. mn. Delphini, kakor Neptuna ǀ ſo ſilnu veliku rib rod. mn. vun potegnili ǀ Tizam je dal ta luft, ribam daj. mn. to vodo ǀ na morij ste s'veliko vasho muio nenuznu ribe tož. mn. lovili ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene, Gospodizhne v'Ribe tož. mn. ǀ dua zholna ſo bili napolnili s' ribami or. mn. ǀ ony s'ribamy or. mn. poſtne dny nas oskerbè
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
rjuti rjovem nedov. rjuti: sazhne taku ſtrashnu tulit, inu erjuti nedol. ǀ sdaj drusiga neshlishim, ampak hudizhe erjuti nedol. ǀ on sazhne ariuti nedol. kakor ena shivina ǀ eriove 3. ed. kakor lev, lejta kakor Poſtojna ǀ je erjul del. ed. m, kakor en lev ǀ je na Nebu garmelu, bliskalu, shumelu, inu erjulu del. ed. s ǀ grosavitnu ſo erjuli del. mn. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
róka, f. 1) die Hand; s svojo roko podpisati, eigenhändig unterschreiben, Cig.; imajo na vse roke dosti dela, sie haben alle Hände voll Arbeit, Zv.; v roke seči komu, jemandem die Hand reichen; v roke si sežeta; za roko se voditi, Hand in Hand gehen, Cig.; na rokah rediti živino = ne pasti je, ampak nabirati za njo in ji polagati, vzhŠt.; na rokah delati, mit den Händen arbeiten, Ravn.-Mik.; živeti na rokah, von der Hände Arbeit leben, Ravn.; — izpod (od) rok iti, gut vonstatten gehen; delo ne gre od rok, die Arbeit geht nicht vonstatten; blago gre hitro izpod rok = hitro se prodaja, Lašče-Levst. (Rok.); izpod roke prodati, unter der Hand verkaufen, Cig., Jan., Mik.; = pod roko prodati; na roke plačati, bar zahlen, Dol.; na roke dati komu kaj, jemandem etwas als Abschlagszahlung geben, Levst. (Rok.); v roke, zu Handen, Cig.; dati na zveste roke, zu treuen Händen übergeben, anvertrauen, Dict., Cig., Levst. (Rok.); na domačo roko priti, heimfallen, Cig.; bilo je na mnogih rokah, es hat oft den Besitzer gewechselt, Cig.; biti komu na roko = pomagati mu, podpirati ga; na roko si biti = podpirati se drug druzega; na roke sva si, wir sind miteinander gut; na roko (narok, Cig.), pri rokah mi je, es ist mir bequem gelegen; od rok mi je, es ist mir unbequem gelegen; na roki (nároki) imeti, zur Hand haben, Cv.; v roke komu streči, jemandem an die Hand gehen, Cig.; po rokah nositi koga (fig.), jemanden sorgfältig behandeln; v roko vzeti kaj, etwas in Angriff nehmen; davki na prvo, na drugo roko, directe, indirecte Steuern, Levst. (Nauk); na prvo roko izdelati kaj, aus dem Groben bilden, entwerfen, Cig., Zora; na svojo roko, auf eigene Faust; Bogu se v roke dati, sich Gott ergeben oder empfehlen, C.; — pod njegovo roko = pod njegovo oblastjo, Levst. (Zb. sp.); dobrih rok biti, freigebig, wohlthätig sein, Z.; berači so jo hvalili, da je deklica dobrih rok, Jurč.; odprtih rok biti, Levst. (Zb. sp.); — 2) die Handschrift; lepa roka; vpisi kažejo razne roke, DZ.; — 3) r. na cesti, der Wegweiser, die Armsäule, Cig., Levst. (Cest.); — 4) das kurze Band bei der Dachsäule, M.; — 5) božja r., der Wunderbaum (ricinus), Cig., Jan.; tudi: rǫ́ka, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
rosa -e ž rosa: pravio de roſsa im. ed. druſiga nej, ampak ſolse teh ſvejsd ǀ slana, tozha, veiter, blisk, inu huda roſſa im. ed. skorei vſaku leitu vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ Vſe ludij rosa im. ed. tiga madesha je bila smozhila ǀ roſa im. ed. je bila padla, inu ſmozhila ſemlo ǀ is lete nebeske roſſe rod. ed. ſe ſaredj ǀ laſtnuſt te nebeske roſse rod. ed. ǀ sdaj ſe pergliha timu ſilnimu ogniu … Sdaj eni friſhni roſsi daj. ed. ǀ kadar pride verhi vode tiga morja, kir zhaka to roſso tož. ed. is nebeſs ǀ satoraj nam je tulikajn krat shitu skuſi slano, grosdje skuſi hudo roſſo tož. ed. poshgal ǀ vaſs ſim grel s'ogniam moje lubesni, vaſs frishal s'roſso or. ed. moje gnade
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
roš -a m raženj: ta resbeleni rosh im. ed. je kakor ta gorezha kozhya ǀ Is resbeleniga roſha rod. ed. ſe ſposna S. Lorenz ǀ koku imenovati ta gorezhi rosh tož. ed. ǀ S. Lourenz je leshal na letem gorezhem roshu mest. ed. ǀ Lorenza de shivu ſe pusti na tem resbelenim roſhu mest. ed. pezhi ǀ de ſi lih je leshal na tem resbelenem roſſu mest. ed. ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu roſsu mest. ed. ǀ imaio ſmerit kotle, pishkre, lonze, ponue, rashne, inu roshe tož. mn. ǀ drusiga nej ſo vidili … ampak roſhie tož. mn. na katereh ſo yh pekli ǀ na gorezhah rashnah, inu roshjah mest. mn., ijh pekò ← srvnem. rōsch ‛raženj’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
salamandra -e ž salamander, tj. bajeslovno bitje v obliki kuščarja, ki lahko živi tudi v ognju: Takorshne bi mogal perglihat vni shivali Salamandra im. ed. imenovani, katera je taku mersla de nemore shiveti, ampak v'ogni ǀ ſizer de bodo sgorele, inu shpisha te golufne Salamandre rod. ed. ratale ǀ Lete preproſte pishata ſazhneo v'ogin skakat, de ſi lih kokush ym je branila, inu djala de nimaio verovat Salamandri daj. ed. ǀ Ah kulikajn takorshnih prekletih Salamander rod. mn. ſe najde ← lat. salamandra ← gr. σαλαμάνδρᾱ
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.
sam -a zaim. sam: en ſam im. ed. m deſſet Turkou premagal bò ǀ Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam im. ed. m duh je njemu ſuper ǀ taku Sam im. ed. m Bug govori ǀ Inu San im. ed. m G. Bug pravi ǀ En Sym im. ed. m Svm Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ kaj menishde ti ſama im. ed. ž ſi en Angel ǀ nej bil, ampak ſama im. ed. ž kuſt, inu Kosha ǀ Sama im. ed. ž Maria Diviza, inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ de ſi lih dellu ſamu im. ed. s, od ſebe je dobru ǀ eniga ſamiga rod. ed. m nepriatela ſe boijm ǀ David od Samiga rod. ed. m danashniga dneua pravi ǀ zhestrij cela leta li ene ſame rod. ed. ž caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ tam gori je bil Dohter Svetiga Piſſma ratal, od Same rod. ed. ž S. TROYZE poterien ǀ mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste ſamè rod. ed. ž govorit ǀ te toplize sverajo s'desne strani, ja ſi ſamiga rod. ed. s serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ s'ſamiga rod. ed. s Boshiga della ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali, temuzh ſamimu daj. ed. m zhloveku ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu ſamimu daj. ed. m ǀ po tem Samimu daj. ed. m Bogu sazhne taiti ſvoj greh ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami daj. ed. ž ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ de bi en ſam tož. ed. m tedn ob kruhu, inu vodi ſe imeli postiti ǀ Kadar bi en sam greh tož. ed. m ena greshna dusha sakrila ǀ mene ſamiga tož. ed. m ži. imash molit, inu bugat ǀ kakor de bi hotel Samiga tož. ed. m ži. Vſigamogozhiga Boga vdarit ǀ ne more leteti akuli eno ſamo tož. ed. ž peretnizo ima ǀ eno Samo tož. ed. ž uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe ǀ kadar enu ſamu tož. ed. s oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite ǀ post enu cellu letu ob ſamem mest. ed. m kruhu, inu vodi ǀ venem Samem mest. ed. m je ſtrup ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim mest. ed. m ſpominam, de imà umreti ǀ v'ſamem mest. ed. m Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent ludij je bilu ǀ veni ſami mest. ed. ž ſraizi bi me pokoppali ǀ s' ſamim or. ed. m pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil, inu premagal ǀ nad letem Samim or. ed. m ſe imate reſveſſelit ǀ nej mogozhe s'ſamo or. ed. ž vero ſe isvelizhat ǀ S' enem ſamem or. ed. s Svetem obhailam ǀ s'eno ſamo or. ed. ž beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ kadar sta ſama im. dv. m vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pravio Ty Theologi, inu Vuzheniki de ſama im. dv. m dua pota ſe najdejo pruti Nebeſsom ǀ kadar ſamà im. dv. m ſta v' hishi bila ǀ ſama tož. dv. m dua vinerja je bila v' Tempel offrala ǀ ſami im. mn. m Angelzi ſe ſo zhudili ǀ Mashniki ſamij im. mn. m bodo lahku letu sturili ǀ jokajte ſe ſamij im. mn. m zhes ſebe ǀ ſte sami im. mn. m ſebi skodvali skuſi vashe hude greshne beſſede ǀ Samij im. mn. m ſo bilij s'shpotam oſtali ǀ sdaj ſamy im. mn. m nevemo kej ſmo ǀ ony Samy im. mn. m ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ Vy pak ſamy im. mn. m/ž dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ ſame im. mn. ž ble vejſte vasho dolshnuſt, inu potrebo vashiga Kloshtra ǀ Ene same im. mn. ž shnable ſi odreshejo ǀ Pred tem gmain potupom ſamih rod. mn. oſſem perſon je bilu ohrainenih ǀ en krajlevi duor s' ſamijh rod. mn. diamantù, inu shlahtnih kamejnou ǀ Velik shrai do samyh rod. mn. nebes je bil prishal ǀ ſamem daj. mn. shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle ǀ Letu je govuril Chriſtus nikar li samem daj. mn. Judom, ampak tudi nam ǀ de bi hotel njegovimu shivotu trij ſame tož. mn. m dnij odlog dati ǀ Vy grèſte v'Cerku vno, inu letu gledat; ſame tož. mn. ž ſebe kasat; druge ſodit, inu opraulat ǀ v' ſamih mest. mn. nebeſſih ſamorio s' Svetim Petram rezhi ǀ v'ſameh mest. mn. tedaj tuojh S. Rokah pozhitik najde ǀ David nej ſi ſamimi or. mn. vsheſſami boshio beſſedo poshlushal sam s samo on z njo v dvoje: je ſposnal de je neuarnu ſam im. ed. m s' ſamò or. ed. ž prebivat sama s samim ona z njim v dvoje: ure, inu ure uaſsuje ſama im. ed. ž s'ſamim or. ed. m ǀ ſame im. mn. ž s'ſamimy or. mn. dolgu zhaſsa ſtati pres greshiti
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.