*morati nedov., F9, debeo servire, morem ſlushiti; decumanus ager, nyva od katere deſſetina ſe more dajati; oportet, je potréba, ſe ſpodobi, ſe more ſturiti; orandus, -a, -um, kateriga imamo, ali ſe more moliti; organa pneumatica, orgle s'pyṡzhalmi, v'katere ſe more pihati s'vétrom teh méhou; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati, ſtraſhán, groṡovit; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio[!], inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; succusivum tempus, raven zhas, tá zhas, kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tributarius, -a, -um, ṡhtiuri, ali zhinṡhu podverṡhen, kateri more zhinṡh, inu ṡhtiuro dajati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

a2 cit. predl. z daj. k: Ah kulikain oblubi ſturj A S: Poloniæ, vſak dan tej Svetnizi en ozhenaſh, inu zhaszhena ſi Maria ſmolit (I/1, 184) ← it. a za tvorbo dajalnika < lat. ad ‛k, pri’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

a1 nesklonljivo, samostalnik moškega spola
ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

a2 nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola
1. ime črke A kot prve v abecedi; SODOBNA USTREZNICA: a
2. ime prve črke abecede pri črkovanju; SODOBNA USTREZNICA: a
FREKVENCA: 17 pojavitev v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: A ino O

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

a3 veznik
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ab cit. predl. z abl. od, iz: Alexander ab Alexandro tudi pishe (III, 460) ǀ Iogrom je bil sapuſtil ſvoje Svetu Reshnu Telu Nicodemu, inu Ioſephu ab Arimathia ſvoje martvu Truplu (III, 29) ← lat. ab ‛od, iz’; → à3

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

abačica -e samostalnik ženskega spola
predstojnica ženskega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opatinja, opatica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Abakuk -a m osebno lastno ime Habakuk: pravi Abacuc im. ed. Prerok ǀ kateri Abakuk im. ed. bò meni koſsilu perneſsil ǀ reskladaio taiſte beſſede Abacuca rod. ed. Preroka ǀ G. Bug pak, kateri je bil oſkerbel tiga lazhniga Elia skusi eniga orla, inu Daniela Preroka skusi Abakuka tož. ed. Prerok Habakúk, lat. V Habacuc, Abacuc, je Danielu v Babilon v levji brlog po angelovi zapovedi nesel močnik (SP Dan 14,33, Hab 1,1); → Habakuk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

abas m opat: kateru poterdi Rupertus Abbas im. ed. ǀ Inu Honorius Abbas im. ed. pravi ← clat. abbās ‛opat’; → ab., → abb., → abat, → apat; geselsko besedo bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi citatno kot abbas, vendar je to zaradi → abat slabša možnost.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

abba – samostalnik moškega spola
biblijsko moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: oče
FREKVENCA: 20 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

A B C [ā bẹ̄ cẹ̄nepopoln podatek] večbesedna leksemska enota

začetek slovarja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Abdenago m osebno lastno ime Abed Nego: Taisti hudobnij ludje, Kateri ſo bilij urshoh de ſidrach, Miſach, inu Abdenago im. ed., de letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (I/2, 106) Abéd Negó, lat. V Abdenago, ime, ki ga je knez evnuhov dal Azarjaju, enemu treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nebukadnezar vrgel v razbeljeno peč, ker so zavrnili malikovanje (SP Dan 1,7); → Azarija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

abec -a samostalnik moškega spola
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

abece nesklonljivo, samostalnik srednjega spola
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
1.1 črke kake pisave
2. na čemer kaj temelji; SODOBNA USTREZNICA: abeceda
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

abecedarium -ria samostalnik moškega spola
priročnik za osnovni pouk branja (in pisanja), ki mu je običajno dodan tudi osnovni krščanski nauk in/ali molitve; SODOBNA USTREZNICA: abecednik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Abelnov -a prid. Abelov: sakaj leta Sveta Kry nej kry Abelnaua im. ed. ž ǀ Bug nej hotel njegovu offer gori vſeti, inu na taiſti pogledat, ampak na Abelnau tož. ed. m offer ǀ Cajn nej sposnal nedolshnost Abelnavo tož. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu tož. ed. s → Abel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

abelski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Abela; SODOBNA USTREZNICA: Abelov
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Abigajil nepreg. ž osebno lastno ime Abigajila: Abigail im. ed. je bila potolashila tiga ſerditiga Krajla Davida ǀ Dobra, inu modra je bila Abigaill im. ed. ǀ Abigal im. ed. bo vtalashila Davida ǀ ratajte bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail rod. ed. ǀ je djal krajl David k' tej dobrutlivi, inu modri Sheni Abigail daj. ed. ǀ Spomnite na Abigail tož. ed. sheno tiga Mosha Nabelna Abigájila, lat. V Abigail, Davidova žena (SP 1 Sam 25,3)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Abimelek -lka m osebno lastno ime Abimeleh: krajl Abimelek im. ed. je bil Abrahamu sheno vſel (II, 40) ǀ ozhij je bil na tajſto vergil krajl Abimelek im. ed. (II, 226) ǀ Saul Krail ie bil vbyl Abimelcha tož. ed., inu ſedemdeſſet Leuitou (II, 356) Abiméleh, gerarski kralj (SP 1 Mz 20,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Abiron -a m osebno lastno ime Abiram: kokar Daton, inu Abiron im. ed. punt ſazhneo zhes Mojſeſsa (II, 40) ǀ kakor je bila posherla Chore, Datana, inu Abirona tož. ed. (III, 479) ǀ katera ſi bila posherla te greshne chore, dathana, inu abirona tož. ed. (II, 561) Abirám, Eliabov sin, eden upornikov proti Mojzesu (SP 4 Mz 16,1, Sir 45, 18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Abner -a m osebno lastno ime Abner: Ioab je bil abnera tož. ed., inu amſana vbyl (II, 356) Abnêr, Nerov sin, Savlov vojskovodja, ki ga je ubil Joab (SP 1 Sam 14,50, 2 Sam 3,27).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

abominatio – samostalnik ženskega spola
gnusoba
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Abrahamov -a prid. Abrahamov: kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Absolon -a m osebno lastno ime Absalom: Abſolon im. ed. je bil sapovedal ſvoim sholneriom Davida ob leben perpravit ǀ ta hudobni, inu puntarski Abſolom im. ed. s'eno veliko vojsko ga je yskal ǀ nej bil tudi Absolon im. ed. vumerl Kakor ena sveriazhina ǀ Abſſolon im. ed. je bil vbyl ſuoiga brata ammona ǀ v'tej nashi desheli ſe najdeio ludje, kateriſò … nehvaleshni, kakor Abſalon im. ed. ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè … tiga nehualeshniga Abſalona rod. ed. ǀ ter gre k' Abſalonu daj. ed. ǀ je bil Abſolona tož. ed. posdravil ǀ pred ſvojm punterskim Synam Abſolonam or. ed. ǀ de bi ſi lih en greshnik, inu greshniza tauſhenkrat Njemu nepokorna bila kakor Faraon, tauſhenkrat poboj doperneſil s'Cainam … taushenkrat ne valeshen bil ſvojm ſtarishim s'Abſolonam or. ed. Ábsalom, hebr. Abšalóm, Davidov uporniški sin (SP 1 Kr 1,6, 2 Krn 11,20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

absolucija -e (absolucija, absolacja°, absalucija) samostalnik ženskega spola
1. versko oznanitev odpuščanja grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odveza
2. besedilo oznanitve odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 96 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: privata absolucija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

absolucijon -a m odveza: nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

absolutio – samostalnik ženskega spola
versko dejanje odveze, odpuščanja grehov; SODOBNA USTREZNICA: odveza
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

absolviran -a -o deležnik
versko, od česa ki mu je dano odpuščanje grehov, odveza; SODOBNA USTREZNICA: odvezan
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

absolvirati -am dov. odvezati grehov, dati odvezo: nej obeniga, de bi imel oblaſt mene abſoluierat nedol., ali rejshit od grehou (II, 250) ǀ Mashnik Cerkvu odpre, njega spuvid shlishi, ga absolvera 3. ed., inu ta nesrezhni zhlovik supet zhlovesKo podobo je bil vudubil (I/2, 27) ← nem. absolvieren ← lat. absolvere ‛odvezati, odrešiti, oprostiti’; → obsolvirati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol
versko, kdo; od česa, kogatož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

abtoh m, involucre, eniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Abundij -a m osebno lastno ime Abundij: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sacriſtani s. Abundia tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Abúndij (5. stol.), škof v Comu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Adalbert -a m osebno lastno ime Adalbert: de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona: tize kakor S. Franciſca: koini, inu vuoli, kakor S. Adalberta tož. ed. (V, 343) Sv. Ádalbert (umrl 981)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Adam -a m osebno lastno ime Adam: Adam im. ed. je bil ta parvi Krajl na semli ǀ je bil Abelna vubil pred ozhmy Ozheta Adama rod. ed. ǀ prezej ta napametna shivina ſe Adamu daj. ed. Eui inu v'punt postaui ǀ Sdej obernimo ſe K'Adamu daj. ed., inu K'Eui ǀ Bug prezej v'Paradish pride, inu Adama tož. ed. ijszhe ǀ taushenkrat sapuvid Boshjo prelomil s'Adamam or. ed. Ádam, hebr. Adám, prvi človek, ki ga je Bog ustvaril iz prsti (SP 1 Mz 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

adamant -a samostalnik moškega spola
najtrši, navadno svetlo obarvan prozoren dragi kamen, ki močno lomi svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: diamant
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

adamantov -a -o pridevnik
ki se nanaša na diamant; SODOBNA USTREZNICA: diamanten
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

adamaski -a -o pridevnik
ki je povezan z mestom Adma ob Mrtvem morju; SODOBNA USTREZNICA: admaški
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Adamov -a prid. Adamov: Kateri zevu Adamavi im. ed. m dol. rod je poshgal ǀ Kakor Hzhij Adamava im. ed. ž ǀ leta s. Diuiza pride od Adamaviga rod. ed. m roda ǀ is koſtj Adamave rod. ed. ž ǀ Ah vy nepametni, inu preprosti Adamaui im. mn. m otrozy ǀ ty prevezh preusetni Adamavi im. mn. m otrozi pres vſiga konza ſe toshio zhes Boga ǀ kakor vſijm Adamavim daj. mn. otrokom ſe ſgodij ǀ na otroke Adamave tož. mn. m ena velika butara je naloshena → Adam

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

adar nesklonljivo, samostalnik moškega spola
biblijsko ime hebrejskega dvanajstega meseca; SODOBNA USTREZNICA: februar/marec
FREKVENCA: 21 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Adonija(s) -sa/-ja m osebno lastno ime Adonija: trye ſynoui Dauidaui ſo bily vbyti; Ammon, Abſſolon, inu adonia im. ed. ǀ teh trobentariou Firsht Adonias im. ed., ſe sazhudi ǀ s' beſſedamy Firshta Adoniasa rod. ed. ǀ leta nej hotel Salamona sa krajla ſposnati, temuzh Adonia tož. ed. ǀ Salamon pak je bil sapovedal Adonia tož. ed. vubiti Adoníja, Davidov sin, ki se je neuspešno potegoval za prestolonasledstvo in bil zato ubit (SP 1 Kr 1,8).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

adplicatio – samostalnik ženskega spola
dejanje, pri katerem postane vernik deležen Kristusove milosti; SODOBNA USTREZNICA: pridružitev
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

adplicirati -am dovršni glagol
kdo; komu kaj narediti, da kdo postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: pridružiti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

afekt -a samostalnik moškega spola
zelo močno in težko obvladljivo, a kratkotrajno čustvo; SODOBNA USTREZNICA: afekt
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

afinja -e (afinja, afina) samostalnik ženskega spola
1. umsko zelo razvita dlakava žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; SODOBNA USTREZNICA: opica
2. slabšalno kdor nekritično, na nepravi način posnema vedenje, ravnanje koga; SODOBNA USTREZNICA: opica
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

afinski -a -o pridevnik
slabšalno ki se nanaša na nekritično posnemanje vedenja, ravnanja; SODOBNA USTREZNICA: opičji
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

afrik -a samostalnik moškega spola
veter, ki piha z jugozahoda; SODOBNA USTREZNICA: jugozahodnik
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Afrika -e ž zemljepisno lastno ime Afrika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica im. ed. s' Auguſtinam ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt, v' Affrico tož. ed., inu Britanio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby, v' Affriki mest. ed., v' Britany, inu v' Pershy ſo veliko potrebo imeli ǀ V' tem lejti 1484 v' Affrichi mest. ed. Mišljeno je področje rimske province Afrika v današnji Tuniziji in Libiji, lat. Africa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

afriski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Afriko ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: afriški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Afrodizija -e ž osebno lastno ime Afrodizija: Pride k' ſadnimu Agatha v' Cataneo v' hisho ene shleht loterze Afrodiſia im. ed. imenovane ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa Afrodiſia im. ed. ǀ ſe oberne k' Afrodisy daj. ed. (III, 160 s.) Afrodízija, neka priležnica v Catanii

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aga -a samostalnik moškega spola
turški nižji vojaški ali civilni oblastnik; SODOBNA USTREZNICA: aga
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

agab nesklonljivo, samostalnik ženskega spola
biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Agapita -e ž osebno lastno ime Agapita: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kmeteze S. Agapito tož. ed. (II, 194 s.) Dostopna literatura ne navaja nobene svetnice s tem imenom in nobene zavetnice kmetic s podobnim.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Agapitus m osebno lastno ime Agapet: Sakaj Agapitus im. ed. Diaconus pravi ǀ Ali poshlushajte kaj pravi Agapitus im. ed. Diaconus ǀ Inu sklene Agapitus im. ed. ǀ kakor ozhitnu pravi Agapitus im. ed. Dianconus Agapét, diakon v cerkvi sv. Sofije v Carigradu (5.–6. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Agar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Hagara: Kakor tudi je shluſila ta reuna shena Agar im. ed., inu nje ſyn Ismael ǀ tej reuni sheni Agar daj. ed. ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni Agar daj. ed. ǀ Ali Angel ſapovej Agari daj. ed., de ima ſupet verniti v' Abramovo hisho ǀ kadar ſara ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar tož. ed. Hagára, lat. V Agar, Sarina dekla, ki je Abrahamu rodila Izmaela (SP 1 Mz 16,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Agelius m osebno lastno ime Agelij: Pravi P: Agellius im. ed. (I/1, 226) ǀ Polj. Agellius im. ed. pravi, de G. Bug Angelom nej perpustil ſerce sturiti (I/2, 120) ǀ Kateru je dobru premislil, inu samerkal S. Agellius im. ed., rekozh (IV, 271) Agélij (umrl 1608), jezuit, razlagalec Svetega pisma

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

agenda -e samostalnik ženskega spola
protestantski cerkveni obrednik
FREKVENCA: 7 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Ageus -a/-eja m osebno lastno ime Agej: Inu raunu te miſli je bil Agæus im. ed. Prerok ǀ Ob zhaſſu Preroka Aggeuſa rod. ed. je bila vſtala ena velika lakota ǀ skuſi Aggea tož. ed. Preroka ym povej Agêj, lat. V Aggaeus, prerok (SP Ag 1,1); → Ageas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Agilulf -a m osebno lastno ime Agilolf: Ta tryetia je bila Theodolinda, katera ſvojga Krajla Agilulfa tož. ed., inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Ágilolf, praoče Agilolfingov, po njem imenovanega najstarejšega bavarskega vojvodskega rodu, ki je vladal do 788, ko je oblast prevzel Karel Veliki.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Agripa -a m osebno lastno ime Agripa: inu gdu nevej de Herodesh Agripa im. ed. je bil vumerl Kakor ena nepametna shivina ǀ Iudouski krajl Agrippa im. ed. ſi naprej vſame ſam pojti Ceſſarja obyskati ǀ ſim bral od agrippa rod. ed., kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia ǀ Menenia kadarkuli ie ſpolnil na dobruto, inu lubeſan ſvoiga hlapza Agrippa rod. ed. milu ſe ie iokol 1. → Herodež 1. 2. Agrípa, služabnik rimskega gospoda → Menenija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

agštajn m, F3, electrum, -tri, agſtain, ena ruda iṡ ṡlata ſturjena, inu s'tem pètim deilam ſrebrá ṡmeiſhana, meſſing. Eze:l; gagates, -tis, en zherni agſtain, ali ták kamen; langurium, -ÿ, agſtain, en ṡhlahtni kamen; prim. akštajn 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Agustinus m osebno lastno ime Avguštin: samerkajo kaj pravi S. Aguſtinus im. ed. (I/2, 92) ǀ S. Aguſtinus im. ed. pravi, de je dopelt gori vſtajane, namrezh te dushe, inu tiga teleſsa (II, 575) → Agostinus, → Avgustin(us)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ah medm. ah: Ah moj dobrutlivi, inu vſmileni G: Bug ǀ ah kadar letu bi ona svedla, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ Ahli koku bi bilu ſa nasho lepo, inu shlahtno dusho ǀ Ak prevelika hudobnost vasha

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ah medmet
1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aha medmet
izraža zadovoljstvo, privoščljivost ob spoznanju, ugotovitvi česa; SODOBNA USTREZNICA: aha, ha
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Ahab -a m osebno lastno ime Ahab: Acab im. ed. ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu vinograd mogal doſezhi ǀ ta je bil en ohernik kakor Acab im. ed. ǀ Od krajla Achaba rod. ed. ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba rod. ed., inu te greshne krajlize Jazabel ǀ kakor nekadai nad Krajlam Achabam or. ed. ǀ taushenkrat ohernio tribal s'Acabam or. ed. Aháb, kralj v Samariji (SP 1 Kr 16,28, Jer 29,22)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Ahaja -e ž zemljepisno lastno ime Ahaja: kakor nam samorio ſprizhat Scithia, Europa, Thracia, inu Achaia im. ed. (III, 591) ǀ bo prishal Sveti Peter ter bo perpelau s'ſabo Rimsku Meſtu, kateru s' ſvojo pridigo k' pravi veri je perpravil. Sveti Paulus veliku Meſt, inu deshel. Sveti Andri Achaio tož. ed. (IV, 70) Ahája, gr. Ἀχαία, pokrajina na severnem delu Peloponeza ob Korintskem zalivu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ahar -ja (ahar, hagar, aar, hahar, arar) samostalnik moškega spola
1. kdor poklicno izvršuje smrtno kazen; SODOBNA USTREZNICA: rabelj
1.1 ekspresivno kdor je odgovoren za usmrtitev koga
FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ahat -a (ahed, ahat) samostalnik moškega spola
poldragi kamen različnih barv; SODOBNA USTREZNICA: ahat
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Ahimeleh m osebno lastno ime Ahimeleh: Veſselil ſe je Ahimelech im. ed., inu je djal, leta je taista sveta misa, na Katero bo postaulen ta shegnan Kruh S. Rejshniga Teleſsa Christuſſa ſijnu Bosſijga (I/2, 84) Ahiméleh, lat. V Achimelech, duhovniku v Nobu, ki ga je dal Savel usmrtiti (SP 1 Sam 21,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ahkerec -rca samostalnik moškega spola
gradbena konstrukcija, ki moli vodoravno iz hišnega zidu; SODOBNA USTREZNICA: izzidek, pomol
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ahla -e samostalnik ženskega spola
nazobčan zgornji del priprave za razčesavanje prediva
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Ahor ž zemljepisno lastno ime Ahor: S. Hieronymus je dial, de Achor im. ed. je bila taiſta dolina, v' kateri G. Bug je bil sapovedal s' kameinam poſſuti, inu umorit Achana, kateri zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil, inu skranil is tiga paneniga Meſta Hiericho; inu de Achor im. ed. hozhe rezhi, smeshnaua, shraj, inu ropotaine (V, 560) Ahór, lat. V Achor, dolina (SP Joz 7,24), danes Vadi el Kelt

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ahtati nedov., F3, attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; prim. neahtati 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ahtati -am nedovršni glagol
1. kdo; na kaj prisojati čemu pomembnost
2. kdo; kaj iskati način za dosego, uresničitev česa
3. negotovo, kdo; k čemu prizadevati si čim prej narediti kaj; SODOBNA USTREZNICA: hiteti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ahtenga ž, F6, conspicari, ahtengo iméti; evigilatus, -a, -um, gori ṡbuden, kateri dobru ahtengo da na ſvoje rizhy; inconsiderans, -tis, nepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy ahtenge ne da; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; respectus, -us, ſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe, ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ain – samostalnik moškega spola
za oznako zaporedja kitic v psalmu ime hebrejskega soglasnika; SODOBNA USTREZNICA: ajin
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aj medm. aj: Ai sakai moj Bug ti ſi njega v'tulikajn shtauti, inu podob preobernil (I/2, 23)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aj3 medmet
1. v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.1 izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. izraža začudenje, ogorčenje; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, nestrinjanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 navadno v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
7.1 izraža zadovoljstvo ob ugotovitvi, mnenju; SODOBNA USTREZNICA: ah
7.2 izraža privoščljivost; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. izraža spodbudo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no
9. izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
10. izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
10.1 izraža vdano prepričanje o povedanem; SODOBNA USTREZNICA: o
FREKVENCA: 57 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Ajaks m osebno lastno ime Ajant: ſim bral de na grab tiga ſerzhniga, inu zhedniga Vojszhaka Aiacis cit. rod. ed. ſo bili ſturili smalat vſe zhednoſti v' podobi Shenski, tu je pravizo, miloſt, modruſt, pohleunoſt, poterpeshlivoſt, &c. (III, 423) Ajánt, lat. Aiax, -acis, gr. Αἴας, gr. junak pred Trojo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajd2 m, F5, mars, en pild, katerigo ſo ty Aidje molili, inu s'eniga Bogá te voiṡkè darṡhali; minerva, -ae, ena boginîa per Aidjih s'imenom Pallas; nebrides, ena jelenova, ali divje koṡè koṡha, katero ſo nékadai ty Aidje ṡhpogali, inu nuzali na tá dán tega malika Bacchuſa; paganus infidelis, en Aidt, nevernik, pogán; proselytus, en Aid, kateri je Jud poſtal. Tob:1

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajd -a m ajd, pogan: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd im. ed. ſapiſanu je puſtil ǀ Cromatius je bil en Ayd im. ed. ǀ En Ajdt im. ed., kadar je shlishal, de Syn Boshj je zhlovek ratal ǀ pishtola v'roki tiga greshniga Ajda rod. ed. ſe v'Crucifix preberne ǀ ſe je obernu k' Ajdu daj. ed. ǀ sakaj tudi Ajdy im. mn., inu cilu ta nepametna shivina to lubesan imaio ǀ Aidij im. mn., Turki, inu drugi Neoverniki bodo nijh glaſs pousdignili ǀ ty ſtari Ajdje im. mn. kadarkuli ſo ſrezho imeli prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili ǀ Inu cillu Ajdje im. mn. ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali ǀ Aku Ajde im. mn., inu Iudy ſe bodo ſramovali ǀ perſilen od Ajdou rod. mn. ſe je bil perklonil Malikom ǀ je bilu veliku hodobnyh terdouratnyh Ajdjou rod. mn. perteklu ǀ na ſvejtu je pres vſe glihe vezh neovernih, inu Ajdiu rod. mn., KaKor Katolish, inu tisti vſy ſe fardamajo ǀ Bodo mene isdali Ajdom daj. mn., inu bodo mene ſaſramovali ǀ kateri bo tebe vezh martral, kakor Ajdje tož. mn., Turke, inu te Neoverne ǀ satorai poberite ſe s'Ajdy or. mn. v'tu vezhnu pogubleinie ← nem. Heide, srvnem. heiden ‛pogan’ ← got. ← gr. τὰ ἔϑνη ‛ljudstva’, v SP ‛pogani’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola
1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajda -e ž ajda: poshlem slano de sad, inu ajdo tož. ed. vſame (IV, 215) ǀ Pride slana vam pomorj aido tož. ed. (V, 332) ← star. nem. Heiden, srvnem. heiden ‛ajda’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajdinja -e (ajdina, ajdinja, ajdena) samostalnik ženskega spola
v Novi zavezi ženska, ki ni pripadnica izvoljenega judovskega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: Nejudinja
FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajdovski prid., F7, asphodelus, ẛlati korèn, Aidovska roṡha; aulaeum, en tebih, ſhpaliera, aidousku ſuknu, turṡki tebih; camoenae, -arum, teh devèt Aidovskih pevken; Hercle, vel Hercule, ena Aidovṡka perſega; martius, -a, -um, kar timu Aidovṡkimu boguvi Martu ſliſhi, kar k'voiṡki ſliſhi; phanum, -ni, vel fanum, -ni, ena Aidovṡka Cerkou; phrygio, -onis, en moiſter, kateri s'ṡhidami, ali s'ṡlatom Aidovsku déllu déla, ali ṡhtika, inu ṡhtrika
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ajdovski prid., F2, delphinium ajdovska ſel, ajdovsku ſele Scopoli [str. 549: Delphinium, diciturque Aidosku ſele; v seznamu Nom. Carn. Aidosku ſele]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik
1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski
1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski
2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje
3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški
4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski
FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajdovski2 prislov
izraža način, ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščansko
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajdovsko prisl. ajdovsko, pogansko: v' Jeruſalemi ſo bily ludje sazheli hudobnu, greshnu, inu ajdousku shiveti (III, 553) → ajdovski

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajdovsko (ajdovsku, ajdosku) prislov
1. v Novi zavezi izraža način, lasten posamezniku, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogansko
2. protestansko izraža način, ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščansko
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajdovščina -e samostalnik ženskega spola
1. skupnost poganov
2. pogansko mišljenje, poganski način življenja; SODOBNA USTREZNICA: poganstvo
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajer -a (ajer, aer) samostalnik moškega spola
1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki obdaja zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak
2. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak
FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajfer -fra m vnema, gorečnost: takorshen ſerd, inu aifer im. ed. je pravizhen ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Ajffer im. ed. S. Jacoba ǀ poln ajfra rod. ed. Boshiga ǀ S. Vrſula s'ognam ajffra rod. ed. Boshjga gorezha ǀ De bi oblaſtnikij Duhouni, inu Deshelski en takorshen ajfer tož. ed. imeli ǀ ymaio ajffer tož. ed. sa nyh leſtno zhast ǀ en tak aiffer tož. ed. vdobè de vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ Gdu bo mogal ſrezhi, inu dopovedat ta veliki ajffar tož. ed., inu skerb ǀ S. Paulus s'veliko lubesnjo, inu ajffram or. ed. naſs vuzhy ǀ Paterij Iſtavitery s'velikem aiffram or. ed. ſò pridigvali ǀ s'velikim fliſsam, inu ajfram or. ed. puſtili ſydat Cerkve ← nem. Eifer ‛vnema, gorečnost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola
1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema
1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe
FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajfranje -a (ajfranje, ajfrajne, ajfrane, ajfrajnje) samostalnik srednjega spola
1. ekspresivno velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, ljubosumnost
4. velika toplota, ki jo (ob močnem gorenju) oddaja ogenj; SODOBNA USTREZNICA: vročina
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajfrar -ja samostalnik moškega spola
1. ekspresivno kdor je zelo prizadeven, navdušen za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnež
2. kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajfrarski -a -o pridevnik
ki se nanaša na ajfrarje in ajfranje
FREKVENCA: 34 pojavitev v 3 delih
TERMINOLOGIJA: ajfrarska postava, ajfrarski Bog, ajfrarski ofer

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajfrati -am nedov. 1. skrbeti, prizadevati si, truditi se: imaio aifrat nedol. sa zhaſt boshio ǀ Ti nemarash, inu neajfrash +2. ed. sa zhast, inu hualu Boshjo (I/1, 19) ǀ Ajfrajte vel. 2. mn. sa zhast Boshijo, inu Bug bode aifral del. ed. m sa zhaſt vaſho (I/1, 24) 2. ljubosumen biti: V' Hrovashki desheli en shlahten Gospud je ajffral del. ed. m s' ſvojo Gospo, meneozh, de sakonske vere njemu nedershj (IV, 314) ← nem. eifern ‛skrbeti, prizadevati si’, srvnem. eifern ‛biti ljubosumen’, prim. pri Gutsmannu aifrati ‛eifern; luboſumniti, nenaviden biti, aifrati’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajfrati -am nedovršni glagol
1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajfrer -ja samostalnik moškega spola
kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajgenšaft -i samostalnik ženskega spola
kar osebo, stvar določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega; SODOBNA USTREZNICA: značilnost
FREKVENCA: 12 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajski -a -o pridevnik
ki se nanaša na mesto Aj; SODOBNA USTREZNICA: ajski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ajžel -žla*/-želna* samostalnik moškega spola
prostor za opravljanje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: stranišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aklen -a -o pridevnik
ki se nanaša na jeklo; SODOBNA USTREZNICA: jeklen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ako vez. ako, če: netoshi zhes Boga, aku tuoju proshno neushlishi ǀ Glihi vishi tudi vij aku bote v'gnadi Boshij obene druge rizhij ſe nebotebali ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam, Bug bode tudi vſmilen s'shuami ǀ terbei … na ſemli ſe ponishat, oku hozhe v'Nebeſſih povishan biti ǀ Naſha vera je perglihana eni tizi, katera ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo ima ǀ Inu akuletu nej sadosti ſam njega gre iskati ǀ ako pak hozhjo nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti, imajo ſe grevat, inu spokorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij per naſs prebiuat, taku hozhe de serce imamo njemu perpravit

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ako1 (aku, ako, oku) veznik
1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 s povednim naklonom
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
1.2 s pogojnim naklonom
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1 s povednim naklonom
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
2.2 s pogojnim naklonom
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: ako Bog hoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ako2 (aku, ako) členek
1. za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v zvezi ako – ali/oli za izražanje izbire
2. v spremnih besedilih za uvajanje napovednega, povzemalnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: ali
3. redko za uvajanje želelnih stavkov; SODOBNA USTREZNICA: o da
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Akvino zemljepisno lastno ime de Akvino cit. pril. osebno lastno ime Akvinski: Inu s. Thomas de Aquino samerka (I/1, 102) ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Dominicarny s' Thomasam De Aquino (III, 200) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Thomas de Aquino (III, 428) Aquino, mestece v južni Italiji med Rimom in Neapljem, po katerem se je imenovala plemiška družina sv. Tomaža Akvinskega; → Tomaž 2., → Akvinas, → Akvinates.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Akvitanija -e ž zemljepisno lastno ime Akvitanija: v' tej desheli Aquitania im. ed. (IV, 349) ǀ Aquitanio tož. ed., Dalmatio, Rethio, Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil (V, 109) Akvitánija, frc. Aquitaine, pokrajina v jugozahodni Franciji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

akvitanski -a prid. akvitanski: S. Bernardus je bil gliha S. Thadæuſu … njegou Gospud Ozha Teccelinus … njegou Striz. Gulielmus Aquitanski im. ed. m Groff (III, 452) ǀ G. Bug ga je bil ushlishal, inu dal to bogoboyezho Firshtnio Agnes, Aquitanskiga rod. ed. m Firshta Hzher (V, 83) → Akvitanija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

al -a samostalnik moškega spola
dolga sladkovodna riba kačaste oblike; SODOBNA USTREZNICA: jegulja
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Albanija -e ž zemljepisno lastno ime Albanija: Baiazet njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio; Albanio tož. ed., inu Moreo (IV, 162) Albánija, dežela na jugozahodu Balkanskega polotoka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

alcedines cit. mn. vodomci: Isidorus pishe od teh tiz Alcedines im. mn. imenovanih, de lete njeh gnesdu ſturè na skalah raven morja, inu dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu (I/2, 69) ← lat. alcēdo ž ‛vodomec’, mn. alcēdines; sredozemski vodomci valijo jajca v času, ko na morju vlada brezvetrje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aleksandrijski -a -o (aleksandriski) pridevnik
ki se nanaša na Aleksandrijo; SODOBNA USTREZNICA: aleksandrijski
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Aleksius -a m osebno lastno ime Aleksij, Aleš: Alexius im. ed. ſyn tiga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda Euffemania ǀ Moje ime je Alexius im. ed., moj ozha je Euphemianus, moja Matti Aglaes ǀ kakor je S. Paulinus sahualil eniga Rimskiga Gospuda Alexiuſa tož. ed. is imenam 1. → Ales(ij) 2. Neki rimski gospod

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aleluja1 ž aleluja: Satorai S. Kath: Kersh: Cerku vſe verne dushe vobi zhaſtiti, inu hualiti Odreshenika naſhiga danaſhni dan … naſs opomina pejti to veſselo, inu S. pejſsem: Alleluia im. ed. ǀ Vsheſa bodo shlishale peiti vſe Angele, taiſto lepo peiſſim Alleluja im. ed., Alleluja im. ed., kakor je shlishal S. Joannes ← lat. āllelūia, hallelūiah, gr. ἀλληλούια ← hebr. hallelūjāh, dobesedno ‛slavite Jahveja’; → aleluja2

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aleluja2 medm. aleluja: Zhaſt Bogu bodi. Kateri naſs ie od ſmerti, inu pakla reshil. Alleluia ǀ Bugaio, Alleluja srezheio, zhes ſaurashnike udario, yh premagaio, inu pobieio → aleluja1

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aleluja1 (aleluja, haleluja) nesklonljivo, samostalnik predvidoma moškega spola
obredni enobesedni slavilni (velikonočni) spev; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: 12 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aleluja2 (aleluja, haleluja) medmet
izraža veselje, hvalo Bogu; SODOBNA USTREZNICA: aleluja
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Ales(ij) -sa m osebno lastno ime Aleš: S. Aleſſ im. ed. je bil v' Rimi rojen ǀ kakor naſh S. Aleſsi im. ed. ǀ pred ſmertio S. Aleſſa rod. ed. ǀ Oh velika, inu neperglihana pokorszhina S. Alſſa rod. ed. ǀ S. Aleſſu daj. ed. pak je sapovedal ǀ inu ga petlerju Aleſſu daj. ed. neſla ǀ glaſs is Nebeſs, kateri k' Aleſſi daj. ed. pravi ǀ vſy bote S. Aleſſa tož. ed. zhaſtili ǀ s' S. Aleſſam or. ed. Sv. Alêš, lat. Alexius, sin rimskega senatorja Evfemijana, je 17 let živel med berači v Edesi in umrl nepoznan v hiši svojega očeta med 402 in 417; → Aleksius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

alfa -e ž alfa v metaforičnem pomenu začetek: G. Bug, kakor ſtuarnik je. Alpha im. ed., inu Omega (II, 284) ← gr. ἄλφα ‛alfa, prva črka alfabeta’; prim. SP Raz 1,8: Jaz sem Álfa in Ómega, govori GOSPOD Bog; Raz 21,6: Jaz sem Álfa in Ómega, začetek in konec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

alfa -e samostalnik ženskega spola
ime prve črke grške abecede; SODOBNA USTREZNICA: alfa
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
FRAZEOLOGIJA: alfa ino O

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ali2 vez. 1. ali: slasti taistim Mashnikom, kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ satorai obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima hitru, ali pozhaſsu srezhi, temuzh ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril ǀ drugi dan sapovej timu Pashetu de bi hitru vun shal vuprashat ali ſo ſturilij vshe Kar ijem je Krail sapovedal ǀ premiſlite ali nej morebiti G: Bug sadosti mozhan, inu perplaunen ſe voiskovati, inu premagat ſvoje ſaurashnike, te greshnike, inu greshinze 2. pa, toda, vendar: Veliku je poklizanih, ali malu isvolenih ǀ ſpovednik tezhe te hishne klizat, de bi shegnano vodo pernesli, pertekò, ali nej blu vezh sgledt tiga bolniga ǀ letij trij s. mladenizhij ſo bilij v'taisto ſilnu resbeleno Babilonsko pezh versheni (ali ta plemen nijm nezh nej shkodil) temuzh te Kateri ſo ijh bilij v'pezh vergli lete je bil ſeshgal ǀ Poſtavimo de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ ſe ſupet pruti Astrologu toshi, alj leta ga potroshta ǀ Moli uni, ter pravi: ozha nash, alivener Boga ne lubi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ali2 členek
1. za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: ali
2. redko za pojasnjevanje prej povedanega
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

alii – (alij) posamostaljeno
negotovo, prekrivno z geslom ali, za označevanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah drugi (prevajalci, prepisovalci)
FREKVENCA: 13 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Alkaran -a m stvarno lastno ime Koran: kakor de bi bili perſegli v' Mahometau Alcaran tož. ed. ǀ Satorai nezh nenuza de edn pravi jest verujem v's. Evangeli, inu vener shivi po sapuvidi, katero Mahomet v'ſvojm Alharanu mest. ed. ſapiſano je pustil ǀ katero ta hudobni sapelavi Mahomet ym je dal, inu v' ſvojm Alcharanu mest. ed. sapiſano puſtil → Alkoran

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Alkibiades m osebno lastno ime Alkibiad: Alcibiades im. ed. eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti (I/2, 67) Alkibíad, gr. Ἀλκιβιάδης (451–404 pr. Kr.), atenski državnik in vojvoda, Sokratov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

alkimist -a m alkimist: vejm, de Alchimiſti im. mn. pravi, de Lapis Philoſophorum ima to muzh, de s'kotlovine, inu s'shelesa slatu ſtury (II, 452) ← it. alchimista; → alkim(ij)a

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

alkoran -a samostalnik moškega spola
temeljna knjiga muslimanske vere; SODOBNA USTREZNICA: koran
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

almara -e ž omara: te bulshi ſpishe v'almaro tož. ed. skrijeta ǀ Syn uſtane, almaro tož. ed. odpre, hozhe capuna na miso poſtavit ǀ Pogledaj v' almaro tož. ed., aku tvoj guanti shrajejo, plazhaj shtazunariu, inu shnidariu ǀ Tishlary tudi sdaj dellaio ſvete Altarje, ſvete Almare tož. mn., kir ſvetu Reshnu Tellu ſe hrani ǀ Zhe Creſſus hozhe ſvoje almare tož. mn., inu skrinje s' slatom napolnit ← lat. armārium ‛omara’; → olmara

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

almožen -žna samostalnik moškega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
FREKVENCA: 48 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

almožna -e (almožna, almožnja) samostalnik ženskega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.1 kar se dá/naredi potrebnemu duhovnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: (duhovna) pomoč
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
3. premoženje, ki se upravlja po volji tistega, ki ga daje na razpolago potrebnim; SODOBNA USTREZNICA: miloščinska ustanova
FREKVENCA: 141 pojavitev v 16 delih
TERMINOLOGIJA: flegar almožne

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

almožni -a -o pridevnik
1. ki se nanaša na tiste, ki dajejo miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski
2. ki je povezan s tistimi, ki so oskrbovani z miloščino; SODOBNA USTREZNICA: miloščinski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
TERMINOLOGIJA: almožna hiša

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

almožnik -a samostalnik moškega spola
kdor je oskrbovan z miloščino
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

almožno -a (almožno, almužno) samostalnik srednjega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
FREKVENCA: 18 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Alo m osebno lastno ime Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kouazhij S. Alò tož. ed. (II, 194) Zapis izgleda kot krajšava za Alojzij, vendar dostopna literatura nobenega svetnike s tem ali kakim podobnim imenom ne omenja kot zavetnika kovačev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aloe nesklonljivo, samostalnik –
dragocena dišava iz agavi podobne tropske rastline z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja
FREKVENCA: 15 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aloes -a in nesklonljivo, samostalnik moškega spola
1. agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi; SODOBNA USTREZNICA: aloja
1.1 dragocena dišava iz te rastline
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Alojzija ž osebno lastno ime Alojzija: Thomash Morus, kadar njega Goſpa Aloysia im. ed. mu je bila piſſala, de nijh grad, inu vſe kar je bilu v'gradi je pogorelu (II, 179) Alójzija, agl. Alice, roj. Middleton, druga žena sv. Tomaža Moora

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

altar -ja m oltar: Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

altar -ja/-a samostalnik moškega spola
1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa
2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar
3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih
TERMINOLOGIJA: altar žganega ofrovanja, gorski altar, kadilni altar, služabnik altarja, služiti/streči altarju / vardevati altarja, zakrament altarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

altarski -a -o pridevnik
ki je povezan z altarji; SODOBNA USTREZNICA: oltarski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

altman -a (altman, auptman, haubtman, altmon) samostalnik moškega spola
1. poveljnik vojaške enote; SODOBNA USTREZNICA: častnik
2. kdor ima, izvaja oblast na kakem področju; SODOBNA USTREZNICA: oblastnik
FREKVENCA: 144 pojavitev v 22 delih
TERMINOLOGIJA: altman templa , deželski altman

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

altmonov -a -o (altmonov, auptmanov) pridevnik
ki je povezan z altmanom; SODOBNA USTREZNICA: častnikov
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Alvernija ž zemljepisno lastno ime Alverna: yh je bil prejel na hribu Alvernia im. ed. (III, 511) de Alvernia cit. pril. alvernski: Nezh naporezhem od S. Catharine Senenſis, inu od Ioannesa de Alvernia Alvêrna, gora, na katero se je 1. avgusta 1224 umaknil sv. Frančišek Asiški, kjer je po razsvetljenju dobil Kristusove rane.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ama -e m dojilja: kakor ena luba Ama im. ed. je njega dojla ǀ Maria je moja Mati, moja luba Ama im. ed. ǀ Maria Diviza je niega dojla kakor ena lubesniua Ama im. ed. ſvoje Deteze ǀ sakaj tulikajn je biti Ama im. ed., kakor Mati ǀ Kakor ena Amma im. ed., katera pozhuti polne ſvoje perſy mleka ǀ Se lubi, inu shtima ena dobrutliva Mati, inu Ama im. ed. ali nihdar dobrutlivishi Matere, inu Ame rod. ed. nej bilu kakor je Christus ǀ ſo bily njeh Ame rod. ed. peld na ſrejd Rima poſtavili ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij Ami daj. ed. Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ame im. mn. s. Mauro ← nem. Amme < srvnem. amme ‛dojilja’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ama -e samostalnik ženskega spola
ženska, ki doji in neguje tujega otroka; SODOBNA USTREZNICA: dojilja
FREKVENCA: 27 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Amalek -a m osebno lastno ime Amalek: Jeſt ſim samerkal, inu sraital vſe karkuli je Amalech im. ed. hudiga ſturil mojmu isvolenimu folku (V, 232) ǀ Bug je konzhal krajla Amalecha tož. ed., inu vus njegou rod (II, 111) ǀ ti pak ſi ſe shonal, inu shiviga puſtil Krajla Amaleka tož. ed. (V, 479) Amálek, Elifazov sin in poglavar v edomski deželi (SP 1 Mz 36,12)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

amalekitarski -a prid. Amalekov: Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi v' deshelo Amalechitersko tož. ed. ž (V, 231) → Amalek

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

amalekiterski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Amalečane; SODOBNA USTREZNICA: amalečanski
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Aman -a m osebno lastno ime Haman: Ta hudobni Aman im. ed. vſijh vishah je hotu pogubiti, inu Konzhati te Iudje ǀ Aman im. ed. ta vishishi Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ je reis de Amon im. ed. Syrus je bil ſilnu bogat ǀ na tu faush toshbo tiga hudobniga Amana rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera doſegil zhaſt, inu shlushbo tiga hudobniga Amona rod. ed. ǀ Aſſuerus je bil povabil Amana tož. ed. v'goſtie ǀ ter sapovej obejſit tiga ſaurashniga Amana tož. ed. Hamán, lat. V Aman, Hamedátov sin, ljubljenec perzijskega kralja Kserksa, ki je sklenil pokončati Jude, vendar je bil sam skupaj s svojimi sinovi obešen 508 pr. Kr. (SP Est 3,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Amand -a m osebno lastno ime Amand: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … korarij s. Amanda tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Amánd, belgijski apostol, škof v Maastrichtu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

amarelica ž, F4, armeniacum, armenica malus, amarellize, ſád inu drivú; ceraſa apruniana, amaréliza; hermelinus, Amarélize, bréṡquize; mygale, hermelinus, Amarelize, bréṡquize. Lev:11.v.30

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Amas(us) -sa m osebno lastno ime Amasis: Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſus im. ed. Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes, ali vender nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus im. ed., Taletes, inu Solon ǀ Amaſs im. ed. Faratarsku je bil preboden ǀ tudi Gioaba je bil resdrashil zhes Amaſa tož. ed. Verjetno je mišljen faraon Ámasis, začetnik 18. dinastije (okrog 1550 pr. Kr.).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ambašador -a m odposlanec, ženitovanjski posrednik: samerka Ambashador im. ed. zviblajne te Naveſte ǀ Odgovory Ambaſhador im. ed. ǀ ona poda ſvojo roko Ambaſhadoru daj. ed. ǀ K' ſadnimu poſhle eniga Ambaſhadora tož. ed., de bi ſnubil inu tu shenituaine sklenil ǀ Naveſta uprasha Ambashadora tož. ed. ǀ poshle eniga drugiga Ampashadora tož. ed. … namrezh Archangela Gabriela ← it. nar. ambasciador(e); → bašador

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ambašator m, lautia, -orum, dary inu ſhenkenge, katere ſo Rimlani ptuim Ambaſhatoram, ali oblaſti ſlam poſhilali

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Ambrosius m osebno lastno ime Ambrozij, Ambrož: S: Ambrosius im. ed. sastopi od Christuſa ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus. Ambroſius. im. ed. Anſelmus → Ambrož

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Ambrož -a m osebno lastno ime Ambrož: kakor pravi S. Ambrosh im. ed. ǀ pravi S. Ambros im. ed. ǀ S. Ambrash im. ed., de je zhaſt S. Troyze ǀ S. Amrosh im. ed. pak pravi ǀ Nikar skuſi zhebelle kakor S. Ambrosha tož. ed. ǀ vprashajte Svetiga Ambroſa tož. ed. ǀ inu tu vam ſprizhem s' S. Ambrosham or. ed. Sv. Ambróž, lat. Ambrosius (340–397), cerkveni učitelj, nadškof v Milanu, zavetnik voskarjev in čebelarjev; → Ambrosius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

amen medm. amen: Ostanite tedaj per Christuſu, de Nebeſhku krajlestvu botè doſegli. Amen ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite. Amen ǀ Takù tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu poterdite. Amen ← lat. āmēn ← gr. ἀμήν ← hebr. 'āmēn ‛tako naj bo’; s to besedo Janez Svetokriški navadno konča pridigo.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

amen1 – posamostaljeno
zagotovilo resničnosti
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

amen2 povedkovnik
izraža zagotovilo resničnosti
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

amen3 medmet
1. izraža resničnost, potrditev; SODOBNA USTREZNICA: amen
1.1 v zvezi reči amen z besedami izraziti mnenje, da je kaj prej izrečenega v skladu z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: strinjati se
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Amerika -e ž zemljepisno lastno ime Amerika: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ametist -a (ametist, amatist) samostalnik moškega spola
poldragi kamen vijoličaste barve; SODOBNA USTREZNICA: ametist
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Amonitar -ja m prebivalsko lastno ime Amonec: Ammonitery im. mn. ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili (I/2, 209) ǀ kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje tož. mn. (IV, 167) ǀ preſtrashi nyh Saurashnike Ammoniterje tož. mn. (IV, 178) Amónci, gr. Ἀμμανὶτες, prebivalci kraljestva Amon vzhodno od Jordana z glavnim mestom Rabat, danes Aman, sovražniki Izraelcev (SP 2 Sam 23,37)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

amoniterski -a -o pridevnik
ki je povezan z Amonci; SODOBNA USTREZNICA: amonski
FREKVENCA: 12 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

amoriterski -a -o pridevnik
ki je povezan z Amorejci; SODOBNA USTREZNICA: amorejski
FREKVENCA: 48 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ampak vez. ampak: drugiga nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna keha ǀ NiKdar na shpegaj inu negledaj na grehe teh drugih, ampaK ſam tvoio vejſt, inu ſerze premiſli ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu ſte prasnuvali ǀ Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit, ampàk taku dolgu vlezheio dokler pozhio ǀ yh nej mogal vezh preneſti, ampact yh je hotel konzhati ǀ skarbi nej iemel ompak kej ſe najde dobru vinu ǀ Taku tudi Angelom je bilu premankalu beſsedij, ampaKſamù ſo djali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ampak (ampak, anpak) veznik
1. v protivnem priredju za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
1.3 za omejevanje, izvzemanje
1.4 za stopnjevanje
2. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
3. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3.1 za vezanje dveh stavkov, ki se dopolnjujeta
4. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 3000 pojavitev v 39 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Amsan -a m osebno lastno ime Amasa: Ioab je bil abnera, inu amſana tož. ed. vbyl (II, 356) Amasá, Jeterjev sin, ki ga ja Absalom namesto Joaba postavil za poveljnika vojske in ki ga je po Absalomovi smrti ubil Joab (SP 2 Sam 17,25).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Ana -e ž osebno lastno ime 1. Ana: Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana: Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Anakreon(tes) m osebno lastno ime Anakreont: Anacreon im. ed. pak en groſt vſame v' roko, inu kakor to pervo jagodo poshre, mertu okuli pade (IV, 399) ǀ gdu bi bil rekal, de Anacreantes im. ed. ſe bo ſadavil, kir je grosdje sobal (V, 518) Anakreónt, gr. Ἀνακρέων (560–478 pr. Kr.), lirski pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Anaksers -a m osebno lastno ime Anaksarh: ſim bral od Philoſopha Anaxersa rod. ed., katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) Anaksárh iz Abdêre, gr. Ἀνάξαρχος (pribl. 380–320 pr. Kr.), filozof Demokritove smeri, ki ga je Nikokreont Ciprski dal mučiti in ubiti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Anaksialus -la m osebno lastno ime Anaksilaj (?): Pishe Phavorinus, de krajl Anaxialus im. ed. ſe je bil ſiſtaral, inu obeniga Synu nej imel ǀ Anaxialus im. ed. odgovorj ǀ ſo bily shli Anaxiala tož. ed. sa ſvit uprashat (III, 508) Morda je mišljen Anaksiláj, gr. Ἀνάξιλας (umrl 476/5 pr. Kr.), tiran v Regionu (danes Reggio v južni Italiji), ki pa je zapustil dva majhna otroka. Zapisi so morda prenarejeni po Pozejdonovem epitetu ἀναξιάλος.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Ananija(s) -sa m osebno lastno ime 1. Hananja: Sakaj tudi Anania im. ed. Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Anania im. ed., Azaria, inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ de nej shkodoval Ananiasu daj. ed., Azariasu, inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania tož. ed., Azaria, inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij 2. Hananija: Anania im. ed., inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali ǀ spumnite de Annania im. ed. inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ta neſrezhni Ananias im. ed., inu njegova shena ſaphira ǀ Glihi vishi S. Peter je djal timu leshnivimu Ananiaſu daj. ed. ǀ je djal od S. Paula k' Annaniaſu daj. ed. 1. Hananjá, lat. V Ananias, eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6, 3,19); → Sidrah. 2. Hananíja, lat. V Ananias, mož, ki je z vednostjo žene Safire prodal posestvo, del izkupička dal apostolom, del pa zamolčal. Ko ga je sv. Peter povprašal po resnici, je umrl (SP Apd 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Ananijev -a prid. Hananijev: tvoj greh bres vſe glihe je bil vezhi kakor Annaniau im. ed. m, inu Saphiræ ǀ vaſſ ima gvishnu preſtrashit shtraifinga Annaniaua im. ed. ž, inu Saphiræ (V, 203) → Ananija(s) 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Anas -a m osebno lastno ime Hana: Sydj ta offertni Annas im. ed. s' to Judousko Gosbodo ǀ Od Annasa rod. ed. ga pelleio h' Kaiffeshu ǀ s'verta Getſemani k'Annasu daj. ed., kaifeshu, Pilatuſhu, Herodeſsu, inu ſupet Pilatuſsu ǀ ſdaj tebe pelejo k' Anasu daj. ed. Judouskimu Mashniku, de bi njemu raitingo dal od tvojga Nebeskiga vukà Hána, gr. Ἅννας, lat. V Annas, veliki duhovnik (6–15), Setijev sin, ki je tudi po preteku svoje službe ohranil naslov in velik vpliv (SP Lk 3,2).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Anastazi(us) -sa/-ija m osebno lastno ime Anastazij: S. Anaſtasius im. ed. pravi de zhlovik is ſuoio lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo, slatu, inu ſrebru, luno, ſonze, inu Nebu ǀ kakor pravi S. Anaſthasius im. ed. Niceta ǀ Ceſſar Anaſthaſius im. ed. je imel v' ſvojm Duori Riſſe ǀ ſe bere od Marciana kateri je bil vſel Pulcherio Ceſſarizo, Annaſtaſius im. ed. Ariamno ǀ pishe Carolus Sigonius od Ceſſaria Anaſthaſia rod. ed. ǀ Glihi vishi je bil nasaj piſſal S. Anaſtaſiuſu daj. ed. Antiochenskimu Shkofu ǀ ſe imajo maszhovati zhes tiga hudobniga Ceſarja Anastasia tož. ed. 1. Sv. Anastázij, antiohijski patriarh (561–599) 2. Anastázij Silenciárij, lat. Anastasius Silentiarius, vzhodnorimski cesar (491–518) nizkega rodu 3. → Nicemus, → Niceta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

anatema –
označuje prekletstvo, izobčenje, izključitev iz skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: anatema
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

anati se -am se nedov. varovati se, ogibati se, odrekati se: greh tiga poboja, kateriga ſe ymate varvat, inu annat nedol. ǀ nuz, ali ſad te pokure je greha ſe anat nedol. ǀ vina ſe anash 2. ed., inu terdeishi ſe poſtish, kakor Bug sapovei ǀ vender tiga ſe neanash +2. ed., inu nevarvash ǀ theshku ta bolni vernu dershi, vina ſe ana 3. ed., s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame ǀ G. Boga Vashiga Stuarnika reshalit ſe neanate +2. mn. ǀ Arzati, kateri bolnikom shkodlive shpishe prepovedò, vener ony teh ſe ne annaio 3. mn. ǀ dua, ali try dny grehou ſe anaio 3. mn. ǀ spokorimoſe, inu anaimoſe vel. 1. mn. vſiga tiga, kar je Boshy voli ſuper ǀ Anaite vel. 2. mn. ſe pleſſat, inu shemit, zhe shelite, vashe dushe isvelizhat ǀ Annaite vel. 2. mn. ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua ǀ ſe tiga greha nebosh annal del. ed. m ǀ de bi ſe neannul +del. ed. m hude perloshnoſti ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu, pyanſtva, inu poshreshnoſti annalu del. ed. s ǀ pred mano ſte tu ſturili, katero ſturiti pred nijmi bi ſe bily annali del. mn. m ǀ ſe ſo Sramovali, inu anali del. mn. m ← srvnem. sich ānen ‛odreči se, iznebiti se’; prim. pri Kastelec-Vorencu ſe anati ‛ogniti, ſe vbraniti, oditi, odbéṡhati; evitare’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

anati se -am se dovršni in nedovršni glagol
1. dov., kogarod. zavestno narediti, da ne pride do stika s kom oz. da osebek česa zaželenega nima več; SODOBNA USTREZNICA: izogniti se, odpovedati se
2. nedov., negotovo, kot slovarski zgled držati skupaj, vzdrževati, obsegati, vsebovati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andel -dla m kupčija, opravek: Margeta pravi nebò nezh s' andla rod. ed., jeſt imam drugo kupzhio ǀ bulshi kup, bushi kup ſturite, ſizer gremo prozh, inu nebò nezh is andla rod. ed. ǀ vſy vashi andli im. mn. ſrezhnu vam ſo od rok shli ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu rod. mn. vashimu ſtanu ſpodobnyh ǀ Moshje dokler imaio andle tož. mn., opravila, inu shlushbe veliku krat ſe skregaio ǀ per teh greshnih andlah mest. mn. nihdar nej ste saspani ǀ hodi po enih gvishnih andlah mest. mn., od katerih n'hozhem govorit ǀ ſramoshlivoſt v'govorjeni, v'andlah mest. mn. praviza ← nem. Handel < srvnem. handel ‛kupčija’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andel1 -dla (andel, handel) samostalnik moškega spola
1. dejanje, dejavnost, s katero se kaj uresniči
2. dejavnost, navadno gospodarska, za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: posel
2.1 kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje, kupčevanje
2.2 dogovor o spremembi lastništva česa s plačilom dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: kupčija
3. kar je, se dogaja in ni podrobneje poimenovano; SODOBNA USTREZNICA: stvar, reč
3.1 kar je, se dogaja in je natančneje določeno v sobesedilu
FREKVENCA: 25 pojavitev v 2 delih
TERMINOLOGIJA: pravdni andel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andlati nedov., F7, conversari, v'kupai andlati, ṡkupai ẛhivéti, ali prebivati; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; negotiari, kupzhovati, rovnati, andlati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati, s'enim ſe pogovoriti, eniga hudú ali dobru iméti, andlati; praevaricari, preſtopiti, ſe pregréſhiti, fólṡh, inu krivizhnu andlati; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andlati -am nedov. kupčevati, trgovati, ravnati, postopati, delati: Balaam je bil navajen s'hudizham andlat nedol. ǀ jeſt hozhem golufat, kraſti, krivizhnu andlat nedol. ǀ bushtuu me ſili krivizhnu andlat nedol. ǀ Ti Kupz pametnu andlash 2. ed. ǀ ta Kateri pravizhnu andla 3. ed., more ſtradati ǀ ſe taku s' tvojmy priately andla 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita, inu andlata 3. dv. ǀ taku my nepametnu andlamo 1. mn. ǀ Pametnu andlate 2. mn., de uprashate kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti, sakaj obenimu ga sabſtoin ne dà ǀ Nej ſi li ti dolshan vejditi, koku tvoy otrozi andlajo 3. mn., inu shivè ǀ ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio 3. mn. ǀ kupzovaj tedaj, andlaj vel. 2. ed., inu barantaj ǀ pravizhnu andleite vel. 2. mn., inu bogaboyezhe shjvejte ǀ Pravizhnu andleite vel. 2. mn. ſizer v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili, kakor vy sdaj shivino meſſarite ǀ S. Bugam andlaite vel. 2. mn., popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate ǀ Krivizhnu ſi andlal del. ed. m, v'tem Kir shleht blagu, sa dobru ſi predal, predragu ſi ſhazal, mire prave nej ſi dal ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish, bi taku norsku neandlala +del. ed. ž ǀ zhe pak greshnu bote shiveli, krivizhnu andlali del. mn. m, hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ← nem. handeln ‛kupčevati, trgovati, delati, ravnati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andlati -am (andlati, handlati) nedovršni glagol
1. kdo; (zoper kaj) z dejanji, dejavnostjo dosegati uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: delati
2. kdo; s kom, s prisl. določilom načina kazati odnos do koga, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
3. kot slovarski zgled kupovati in prodajati dobrine za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovati, kupčevati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andoht -i ž pobožnost: Vſsa svetust, inu andoht im. ed. eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ Numa Pompilius ie mozhnu sfaril taiste, Kateri ſo pres prave andohti rod. ed. Malikam offrovali ǀ de bi moji andohti daj. ed., inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti daj. ed. nagnenu, inu h'ſtrahu Boshimu ǀ on ſuſebno andoht tož. ed. je imel pruti Marij pres madesha pozheti ǀ s' pravo andohtio or. ed. bodo k' Pridigam hodili ǀ s' takorshno veliko andahtio or. ed. je ta sadnikrat prejel Tu S. S. Reshnu Tellu ǀ sa kateriga volo ſe ſo poſtili, almoshno dalli, s'andohtio or. ed., inu pohleunostio Svetu Reshnu Telu preieli ← srvnem. andāht ‛pozornost, pobožnost’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andoht -i (andoht, andaht) samostalnik ženskega spola
1. zavestna (miselna) zbranost; SODOBNA USTREZNICA: pozornost, predanost
2. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
3. v zvezi z lasten pamet, premislek, presoja
4. velika prizadevnost, navdušenje za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost
5. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh; SODOBNA USTREZNICA: zaobljuba
FREKVENCA: 109 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andohtiv -a -o pridevnik
1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
FREKVENCA: 8 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andohtivi -ega posamostaljeno
kdor se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječi
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andohtljiv -a prid. pobožen: en andohtlivi im. ed. m dol. shlushabnik Marje Divize ǀ njega andohtliva im. ed. ž molitiva ǀ molitva njeh andohtliviga rod. ed. m Firshta Mojseſsa ǀ ſad te huale, inu andohtlive rod. ed. ž shlushbè ǀ v' ſenzi andohtliviga rod. ed. s molzhajna poshlushajte ǀ S. Esther, Katera je imela suoj andohtlivi tož. ed. m dol. folk rejshit od sodbe vezhnjga pogublejna ǀ S. Duh kadar je vidu to andohtlivo tož. ed. ž molitu une Bogabojezhe dushe ǀ Samerkaite Nem. Nem. tu andohtlivu tož. ed. s premishluvajne S. Bonaventura ǀ bodem s'tem andohtlivem or. ed. m Iustinam rekal ǀ Pametnu ſte ſturili Nem. Nem., de v'tej vashi potrebi h' Stollu te gnade ſte ſe potozhili s' leto andohtlivo or. ed. ž proceſſio ǀ is malikauzou, andohtlivi im. mn. m karsheniki rataio ǀ ty andhtlivi im. mn. m, ty kateri ſo radi ſe poſtili ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive tož. mn. ž dushe ǀ vy nihdar nejste na to moio dobruto ſpumnili, inu s'andohtlivimy or. mn. ozhmy pogledali presež.> S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej andohtlivimy ner andohtlivishi im. ed. m → andoht

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik
1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč
FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andohtljivo prisl. pobožno: Srezhni vy aku bote shiveli taku andohtlivu, kakor je shivel Adolphus ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala ǀ andohtliou bomó sapejli → andohtljiv

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andohtljivo (andohtlivu) prislov
1. izraža ravnanje po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe
2. izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Andreas m osebno lastno ime Andrej: Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus, Andreas im. ed., Gvido (III, 452) → Andrej

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Andrej -a m osebno lastno ime Andrej: Is taiſtiga Meſta Bethsaida je bil S. Peter, S. Andrei im. ed., S. Filip ǀ Ribizh je bil S. Andri im. ed. ǀ S: Andri im. ed. rajsha v'Schitio ǀ po exempelnu S. Andrea rod. ed. Svete miſly v' ſerze ukoreninit puſtil ǀ NA DAN SVETIGA ANDREA rod. ed. APOSTOLA ǀ Nuzoj Vgarska Krajliza Gertrudis Krajla Andrea rod. ed. Shena bo rodila eno Hzher ǀ obernimoſe k' S. Andreu daj. ed., kateru dua cella dny je perbit na krishu viſſil ǀ je bil poklizal dva brata, Petra, inu Andrea tož. ed., katera sta bila Ribizha ǀ Videm S. Andrea tož. ed., s' Krisham v' Rokah ǀ Nikar skuſi Jagnizhe, kakor S. Andrea tož. ed. Corſina 1. Sv. Andrêj, gr. Ἀνδρέας, apostol, brat sv. Petra, umrl na križu (SP Mt 4,18) 2. sv. Andrêj Corsini (1302–73), karmeličan in škof 3. Andrêj II., ogrski kralj (1205–35), oče sv. Elizabete; → Andreas

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Andronikus -ka m osebno lastno ime Andronik: Menem de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva, katerimu Andronicus im. ed. je bil en tern sderl s'noge, zhes veliku lejt ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize k'ſmerti ſo obſojeni bily, inu dokler tudi Andronicus im. ed. to ſmert ſi je bil sashlushil, inu raunu ta levu ga je imel restargat, ali kakor levu Andronika tož. ed. sagleda ga posna, inu mu nezh nu ne ſturj (I/1, 176) Sv. Andrónik, mučen pod Dioklecijanom pribl. 304

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andverh -a m rokodelstvo: Jeſt ſim en shnidar: tvoj ſtan je en dober ſtan, inu en potreben andverh im. ed. ǀ vash anduerh im. ed. bo dober, inu nuzen ǀ nej sadoſti de dellu, ali andvarh im. ed. je pravizhen ǀ S. Eulogius je bil tiga andverha rod. ed. ǀ Jeſt vejm de leta andverh tož. ed. nekateri sashpotujeio ǀ v'obenem drugem andverhu mest. ed. ǀ Jupiter je bil poslal ſvojga Mercuriusa is Nebeſs na semlo, de bi restalal ludem vſe andverhe tož. mn., inu shlushbe tiga ſvejta Beseda se pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se uporablja različica → antverh.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

andverhar -ja m rokodelec: terbej de dellauz, inu andverhar im. ed. je pravizhen ǀ ti Goſpud, ti Andeverhar im. ed., ti Dohtar ǀ Leta andtverhar im. ed. je imel ſliſſik, inu ſvejſtù dellat ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem … Andverharju daj. ed. ǀ So tekli Anduerhary im. mn. ǀ v' shtazunah teh andverhariou rod. mn. ǀ delauzam, anduerhariam daj. mn. lona n' hozheo plazhat ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej andverharij or. mn. Crispinus Beseda se z izjemo enega zapisa v I/2, 202 pojavi šele v peti knjigi, v prvih štirih se sicer uporablja različica → antverhar.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

angel -a m angel: pride en Angel im. ed., ter perneſſe en beu Camen ǀ vſako minuto bom zhakal dobre zaitinge od mojga Angela rod. ed. variha shlishat ǀ s'Angela rod. ed. semelskiga en grosoviten hudizh s'prizho tega greha je bil ratal ǀ sapovej enimu Angelu daj. ed., de ima taisto greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ G: Bug poshle eniga Angela tož. ed. s'Nebeſs ǀ bom ſaupil s'unem Angelom or. ed. v'Reſodovejni ǀ sta dua lepa Angela im. dv. k'meni prishla ǀ cilu tij Angeli im. mn. Boshij nemorio sgruntat Skriunust S: Troijce ǀ Angely im. mn. Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli ǀ Angelij im. mn. sa na mejſti njega orali, inu dellali ǀ Chriſtus je zhaſtitishi, kakor angeli im. mn. ǀ kateriga vſy Chori teh Angelou rod. mn. molio ǀ Nima li morebiti G: Bug veliku taushent millionu Angelu rod. mn. ǀ enkrat je vidil veliku Anglou rod. mn. ſtati ǀ s'Angelu rod. mn. ſi naſs k'hudizhom ſturil ǀ Bug je bil sapovedal Angelom daj. mn. ǀ takrat hudizhi ſo k'Angelom daj. mn. djali ǀ Bug nam nej sapovedal Angelam daj. mn. ſe ſpovedat ǀ Bug sa tovarshe Angele tož. mn. poshle njemu ǀ Kar lepiga, inu svetiga per Angelah mest. mn. ſe najde ǀ per teh punterskih Angelih mest. mn. ǀ veſselje v'Angelah mest. mn. ǀ de bi po naſhi ſmerti tudi s' Angely or. mn. ta Sveti Prasnik v' Nebeſſyh prasnovali ← srlat. angelus ← gr. ἄγγελος ‛sel, glasnik’, v prevodu SP tudi ‛angel’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola
1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
4. človek brez greha
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
TERMINOLOGIJA: angel zaveze/testamenta, veliki/višji angel

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

angelc -a m angel, angelček: oblizhe imate Kakor en Angelz im. ed. ǀ Bug s'kusi dobre miſli, s'kusi Pridigarje, Spovednike, inu Angelza tož. ed. Variha, inu S: Vuzhenike tebe je sa myr proſsil ǀ kateri ſo brumni, inu nedolshni, kakor dua Angelza im. dv. ǀ Angelzi im. mn. ſo is Nebes doli pershli ǀ Angelzy im. mn. ſo njemu urata odperali ǀ Angelzij im. mn. ſo njegovo dusho vſeli ǀ dokler Anglezi im. mn. Mario Divizo ſo sposnali sa ſvojo Gospo ǀ ob vaſhi ſmertnj uri bodo ty chori teh Angelzu rod. mn., inu Svetnikou prishli po vaſho dusho ǀ Angely ſo hiteli shivat, inu taku rekozh is Angelzou rod. mn. shnidary ratali ǀ od tot poſhila sa nijm ſuoje Bashadore te Angelze tož. mn. Variche → angel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

angelc -a samostalnik moškega spola
ekspresivno dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila; SODOBNA USTREZNICA: angelček
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

angelika -e ž zdravilna rastlina angelika: Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica im. ed., Bittonica, Valeriana, Rosmarin, Lorber, roshni jeſſih, inu vſe arznie tiga ſvejtà (IV, 200) ← srlat. angelica ‛angelika’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

angeliski -a -o pridevnik
ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

angelov -a -o pridevnik
ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

angelski1 -a prid. angelski: kakor vuzhi ta Angelski im. ed. m Dohtar s. Thomas ǀ aku vashe djajne je angelſku im. ed. s, tuje, aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ Shiher tedaj ta lepi Preimik is Angelske rod. ed. ž hishe bodo obdarshali ǀ ſe ti potſtopish to nedolshnoſt Angelsko tož. ed. ž, S. Claro udarit ǀ skuſi ſvojo Angelſko tož. ed. ž zhiſtoſt ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku tož. ed. s imè Seraphina gori vſela ǀ kronana s'to Angelsko or. ed. ž nedolshnoſtio → angel

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

angelski2 -a prid. angleški: inu ſamkaj ſe rajma tu kar pishe Rupertus olkot, de v Angelshi mest. ed. ž desheli, tulikain kobilz je bilu pershlu enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu (II, 41) V zapisu Angelshi je verjetno pogosta zamenjava črke k s h, prim. tako tudi S. Thomash Angelshi Dohtar (I/1, 42), namesto Angelski; → angelendarski, → engelendarski. Možno bi bilo tudi domnevanje tiskarske napake namesto Angles(h)ki in branje angleški.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

angelski1 -a -o (angelski, angelški) pridevnik
1. ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski
1.1 ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov
2. ki je tak kot pri angelih; SODOBNA USTREZNICA: angelski
FREKVENCA: 78 pojavitev v 21 delih
TERMINOLOGIJA: angelski dan, angelski kruh / angelska špiža

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Anglija ž zemljepisno lastno ime Anglija: My vshe vejmo de vſe kezarije, nevere, inu malikovajne ſo na ſemlo ludje perneſli ſa volo nezhiſtoſti Anglia im. ed., Scotia, Suetia, Dania, hollandia, inu skoraj poloviza Nemshke deshele, inu Vogarskiga krajlevestua (II, 369) ǀ Affrica, Hiſpania, Egypt, inu Anglia im. ed. (III, 195) Ánglija, britanska grofija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

anglijski -a -o (angliski) pridevnik
ki se nanaša na Anglijo ali Angleže; SODOBNA USTREZNICA: angleški
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
TERMINOLOGIJA: anglijski pot

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Anhizes m osebno lastno ime Anhiz: AEneas kadar je vidil, de tu meſtu Troja je zhes, inu zhes gorelu, ſpomni de niegou lubi ſtari Ozha Anchiſes im. ed. ſe v' tem gorezhem meſti najde (V, 636) Anhíz, gr. Ἀγχίσης, Enejev oče

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

anis -a samostalnik moškega spola
dišeče seme enoletne vrtne zdravilne ali začimbne rastline z belimi cveti v kobulih; SODOBNA USTREZNICA: janež
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aniti -grem nedovršni glagol
samo v 3. osebi, kaj; koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

anjemati se -jemljem se nedovršni glagol
kdo; česa delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ankora -e (ankora, anhora) samostalnik ženskega spola
težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se z verigo ali vrvjo spusti na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: sidro
FREKVENCA: 11 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antičejoč deležje
kaj izraža zvezo, povezanost s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevajoč, tičoč se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antifona -e samostalnik ženskega spola
spev na začetku ali koncu psalma; SODOBNA USTREZNICA: odpev, predspev
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antikati -čem nedovršni glagol
samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antikrist -a m antikrist: Antechriſt im. ed. bo vſe shaze tiga ſveta nashal (II, 409 s.) ǀ ta hudizhau Antechriſt im. ed., inu njegovi tovarshi bodò veliku ludij ſapelali (V, 2) ǀ ob zhaſſu tiga Antichriſta rod. ed. (IV, 3) ← srlat. Antichristus ← gr. Αντιχρίστος ‛kdor taji, da je Jezus mesija in da je telesno prišel na svet kot odrešenik’ (SP 1 Jn 1,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antikrist -a (antikrišt, antikrist) samostalnik moškega spola
1. kdor zanika Kristusovo božanstvo in/ali deluje proti njegovemu nauku; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
1.1 kdor služi satanu; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antikristov1 -ega (antikrištov, antikristov) posamostaljeno
kdor je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov
FREKVENCA: 52 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antikristov2 -a -o (antikrištov, antikristov) pridevnik
ki je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov
FREKVENCA: 89 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antikristusov -a -o pridevnik
ki je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov
FREKVENCA: 21 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antikristusovski -a -o pridevnik
ki je povezan z antikristom ali mu podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristovski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Antim(i)us -a m osebno lastno ime Antim: jeſt ſim Anthimus im. ed. ǀ Pishe surius: De Maximianus Trinog je bil poſlal ſvoje sholnerje vlouit, inu sveſat S. Anthimiuſa tož. ed. (II, 403) Sv. Antím, gr. Ἄνϑιμος (mučen 302/303), škof v Nikomediji, danes İzmit v Turčiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antimonij m, stibium, -bÿ, ena ruda ṡkuṡ inu ṡkuṡ, na obadvéh ſtranah ſvittla kakòr gláṡh, antimonÿ, gláṡh, lipotiza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Antiohus -h(us)a m osebno lastno ime Antioh: Ie taisti boganerodni Antiochus im. ed., kateri hozhe perſilit tiga pravizhniga Eliazara ǀ Zhe truplu she shiviga Krajla Antiocha rod. ed. ie taku ſmerdelu ǀ koku imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa … Krajla Anticha rod. ed. ǀ bi ſe moglu meni sgoditi, kakor timu greshnimu Antiohu daj. ed. ǀ kozhia ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa tož. ed. pobila ǀ Ty oherni Antiochi im. mn. bi Zerkounu blagu nekradili Antíoh Epifán, gr. Ἀντίοχος Ἐπιφάνης, makedonski kralj Sirije (174–164 pr. Kr.) je preganjal Jude, ki so se osvobodili pod vodstvom Juda Makabejca (SP 1 Mkb 1,10).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antitrinitar -ja samostalnik moškega spola
pripadnik krščanske sekte, ki ne priznava dogme o sveti Trojici; SODOBNA USTREZNICA: antitrinitarec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Anton -a m osebno lastno ime Anton: S. Anton im. ed. Pushaunik s'molitvo je te hude pregajnal ǀ Anton im. ed. de Padova ſapovej ribam, de imaio vkup priti boshjo beſſedo poshlushat ǀ S. Anton im. ed. Appat pak pravi ǀ en Mosh is imenam Anton im. ed., tiga je glava taku mozhnu bolela, de je imel obnorit ǀ Ceſſar Marcanton +im. ed. je imel Leve taku krotke, de je taiſte nuzal sa kozhio na meiſti koinou ǀ ſe je bilu sgodilu ob zhaſsu S. Antona rod. ed. de Padua ǀ k' S. Antonu daj. ed. de Padova ſe je bil ſpovedal ǀ Paulus K'Antonu daj. ed. je djal ǀ kateriga nepelejo jeleni, kakor ſo pelali Aureliana, nikar levij, kakor Mark Antona tož. ed. ǀ poshle S. Antona tož. ed. motit, inu v' greh perpravit ǀ Pompeuſa, inu Marcantona +tož. ed. shnyh vojsko je bil pregnal ǀ Krajliza Cleopatra enkrat je bila pouabila k' vezery Krajla Marcantona +tož. ed. ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem Antonam or. ed. 1. Sv. Antón Véliki (250–356), egip. puščavnik 2. Sv. Antón Pádovski (1195–1231), cerkveni učitelj 3. Sv. Antónij Péčerski, (983–1073), začetnikov ruskega meništva 4. → Antonius 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Antoninus -na m osebno lastno ime Antonin: enkrat S. Antoninus im. ed. Florentinski skoff ie memu ene hishe shal ǀ kadar Antoninus im. ed., inu Brutus Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Antoninu daj. ed. Ceſsarju Dohtary, ali Arzati ſo bily saudali h' shlushbi Commoda, de bi leta Ceſsar ratal 1. Sv. Antonín Pierozzi (1389–1459), škof v Firencah in teološki pisec 2. Márk Avrélij Antonín, lat. Marcus Aurelius Antoninus, rimski cesar (161–180) in pisec 3. → Anton 4. V drugem zapisu je Antoninus tiskarska napaka namesto Antonius, → Antonius 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Antonius -a m osebno lastno ime Antonij: krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antverh m, F5, artificium, moiſtria, antverh, kupzhia, galufia, kunſhtnu rovnanîe; faber, -bri, en déloviz eniga antverha; opificium, antverh, moiſtria; organicè, ſe pomikovati, ṡkuṡi vſe ṡhlaht orodje: po kunṡhti, inu antverhi; pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti doby

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antverh -a m rokodelstvo: ludem ta antverh im. ed. je taku dobru dopadu ǀ ne morete rezhi de vaſhe opravilu, inu antvarh im. ed. vam ſo napotu ǀ per ſvojmu dellu, inu antverhu daj. ed. ǀ vſakateri Purgar je mogal en antverh tož. ed., ali dellu ſnati ǀ hudizh ima vſe orodje ſa ſvoj antverh tož. ed. ǀ K'sadnimu ſe je bilu njemu stoshilu, de ſvoj antvarh tož. ed. sapustij ǀ kuhary, inu kuharze … kateri ſizer nekadaj ſo bily malu shtimani, inu shnyh antuerham or. ed. ſo ſtradali ← bav. srvnem. hantwërch, nem. Handwerk ‛rokodelstvo’; → andverh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antverh -a (antverh, andverh, handverh) samostalnik moškega spola
dejavnost, ki se opravlja poklicno in pri kateri se navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelstvo, obrt
FREKVENCA: 39 pojavitev v 14 delih
TERMINOLOGIJA: cevg k antverhu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antverhar m, F7, artifex, en kunſtin moiſter, antverhar, ṡaſtopin, vmétalin; banauſus, en gmain déloviz, ali antverhar; cerdo, -onis, ſléherni antverhar; fabralis, et le, kar enimu Antverharju ſliſhi; fabricator, moiſter ſléherniga délla, antverhar, déloviz; mechanicus, -ci, en zhudni inu kunṡhtni déloviz, antverhar; opifex, -cis, antverhar, v'délli moiſter

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antverhar -ja m rokodelec: on je bil en Antuerhar im. ed., kateri s' delam ſi je mogal kruk ſhlushit ǀ Ti Antverhar im. ed., ſi en dober Delauz ǀ Bò djal uni kmet, uni delauz, inu antverhar im. ed. ǀ Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar im. ed. ǀ En Antvarher im. ed. de ſi glih dobru ſe ſastopi na ſuojo kunsht, aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio ǀ Videm eniga Antverharja tož. ed. kateri vus dan della ǀ Sakaj pak isvoli dua Ribizha? sakaj nikar dua Malarja, dua Tishlarja, ali dua druga Antferharja tož. dv. ǀ Dellauzi, inu Antuerhary im. mn. predajeio ſvoje dellu ǀ Se fardamajo Antverhary im. mn., inu Kmety ǀ Antuerharij im. mn. ſo niih shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ vy Antuerhery im. mn., inu kmetje poſvezhòvate praſnike ǀ Vy antuarhary im. mn., vy delauzi, inu poſli ǀ sa katerim vſij Antvarharij im. mn., Purgarij … ſo shlij ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati … enij Antduerharij im. mn. ǀ drugi Antferhary im. mn. lahku morio njeh dellu pres pumozhy, drugih opravit ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou rod. mn. ſe najde vſe orodie potrebnu sa njegou dellu ǀ Sveti Joſeph v' imeni vſyh antverharjou rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom daj. mn., delauzom, inu deklam ǀ Sdaj bom dal Antverhariom daj. mn., inu Deleuzom eno skledo goveiga meſſa v' hrenavi shupi ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom, neplazhesh antverharie tož. mn. ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat Antduerharje tož. mn. ← bav. srvnem. hantwërcher, nem. Handwerker ‛rokodelec’; → andverhar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antverhar -ja samostalnik moškega spola
kdor poklicno, navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelec, obrtnik
FREKVENCA: 38 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antverharski -a -o (antverharski, antberharski) pridevnik
ki se nanaša na antverharje; SODOBNA USTREZNICA: rokodelski, obrtniški
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antverharstvo -a (antverharstvu) samostalnik srednjega spola
družbena skupina ljudi, ki se poklicno ukvarja z (navadno ročnim) izdelovanjem, popravljanjem česa
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antverher -ja samostalnik moškega spola
kdor poklicno, navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelec, obrtnik
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antverski -a -o pridevnik
ki se nanaša na antverh; SODOBNA USTREZNICA: rokodelski, obrtniški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antvert2 -i samostalnik ženskega spola
besedni odziv na vprašanje; SODOBNA USTREZNICA: odgovor
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

antvila -e (antvila, antvela) samostalnik ženskega spola
1. manjši kos blaga, namenjen za zavijanje, pokrivanje, brisanje česa; SODOBNA USTREZNICA: robec
1.1 podolgovat daljši kos blaga, namenjen za povijanje česa; SODOBNA USTREZNICA: povoj
FREKVENCA: 18 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

anvzeti se -vzamem se dovršni glagol
1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apat -a m opat: To S. Lubesan je imel Appat im. ed. Felix ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata rod. ed. Saba ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu daj. ed. Hugonu ǀ Poklizhe Appata tož. ed., ga nesposna ǀ bom sklenil s' Appatam or. ed. Gverricussam ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Appati im. mn. s. Bernarda ← stvnem. abbāt v bav. izreki *appāt ← clat. abbās ‛opat’ ← gr. ἄββας ← aram. abbā ‛oče, gospod’; → ab., → abas, → abat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apat -a (apat, abat) samostalnik moškega spola
1. predstojnik moškega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opat
1.1 kdor ima podoben položaj v drugih verskih okoljih
FREKVENCA: 31 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apeliranje -a (apelirane) samostalnik srednjega spola
h komu, na kaj prošnja za (pravno) presojo česa na višji stopnji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apelirati -am nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; (od česa do česa), na koga/kaj prositi za (pravno) presojo na višji stopnji
1.1 kdo; od česa, od koga/česa h komu/k čemu prositi za ponovno obravnavo česa pred drugim razsojevalcem v upanju na ugodnejšo rešitev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apetit m apetit, tek: Oshtery sò molili Bacuſa, meneozh, de on da apetit tož. ed. dobru pijti, inu jeſti ǀ de ſi lih veliku ſnèdò, vener po taiſtyh en taku velik apetit tož. ed. imaio ǀ Cambles je takorshen apetit tož. ed. imel ǀ Ludje imaio taku velik apetit tož. ed., inu lakkoto po blagi, inu denarioh ← nem. Appetit ← srlat. appetitus cibi ‛želja po hrani’ < lat. appetītus ‛želja, poželenje, nagon’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Apicius -a m osebno lastno ime Apicij: taku pishe Titus Livius, ter pravi, de Apicius im. ed. kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou, inu shularz imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus (IV, 290) ǀ ta kateri hozhe Vitelliuſa, inu Apiciuſa tož. ed. (V, 341) Márk Gávij Apícij, lat. Marcus Gavius Apicius, rimski gastronom za časa cesarja Tiberija, o katerem piše Tacit, Anali 4, 4.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Apis m osebno lastno ime Apis: krajl Apis im. ed. pak bi rekal, nezh nej potrebnishiga zhloveku, kakor arznia (I/1, 51) ǀ Krajl Apis im. ed. pak je to saſtopnoſt bil vdubil, de je ſnal s' maſilam, inu s' shaubo bolesni oſdravit (IV, 194) ǀ eniga rogatiga vola Apis im. ed. imenovaniga sa ſvojga Boga ſo molili (III, 241) 1. Ápis, neki kralj 2. Ápis, egip. bog v podobi črnega bika z belo liso na čelu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apnenica ž, F4, calcaria, -ae, Apneniza; calcarius, kateri apnenize ẛyda inu ẛhge; caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; fornax calcaria, apneniza

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apnenica -e ž apnenica, peč za žganje apna: grè K'apnenizi daj. ed. ǀ takrat ſo eno apnenizo tož. ed. shgali ǀ ga primejo, inu v'to gorezho apnenizo tož. ed. vershejo ǀ sapovej Ceſſarizo saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo tož. ed. urezhi ǀ ga imajo popaditi, inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno apnenzo tož. ed. vurezhi Zapis apnenzo kaže na naglas apnẹ̑nica, ki ga navaja tudi Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apno -a (apnu, vapno) samostalnik srednjega spola
1. bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge; SODOBNA USTREZNICA: apno
1.1 ta snov, mešana z vodo, ki se uporablja za beljenje; SODOBNA USTREZNICA: belež
2. gradbeni vezivni material
FREKVENCA: 20 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apocripha – množinski samostalnik srednjega spola
svetopisemski spisi, ki ne spadajo v osnovni kanon staro- in novozaveznih knjig; SODOBNA USTREZNICA: apokrifi; danes starozavezni del teh knjig imenujemo devterokanonične knjige
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apokalipsa -e samostalnik ženskega spola
opis videnj o koncu sveta; SODOBNA USTREZNICA: apokalipsa
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apologija -e samostalnik ženskega spola
pisni ali ustni zagovor, obramba kakega stališča, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: apologija
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Apolon(ij)a -e ž osebno lastno ime Apolonija: S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft … S. Appolonia im. ed. zheſs bolesan teh ſob ǀ Dobre zaitinge perneſſem tebi, O Apollonia im. ed. ǀ Ene shive ſo rajshi hotele sgorit … kakor Apolonia im. ed. ǀ kakor je bila sturila S. Appolona im. ed. ǀ sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni daj. ed. imaio s'uſt ſtauzh, inu sdrejti ǀ Rihtar sapovej en velik ogin pershgat inu S. Apollonio tož. ed. kjekaj pellati Sv. Apolónija, aleksandrijska svetnica, mučena 249; → Polonija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Apolonius -ija m osebno lastno ime Apolonij: Apollonius im. ed., sakaj je hotel s'shazam cerkounem obogatit, je bil grosovitnu gajshlan, inu iscirque isvershen ǀ odgovorj Apollonius im. ed. ǀ piſhe Philoſtratus, od Appolonia rod. ed. Philoſopha ǀ Od krajla Achaba: Od Apollonia rod. ed., inu Antiocha krajla 1. Ni znano, kdo je mišljen. 2. Apolónij iz Tijane, gr. Ἀπολλώνιος (1. stol.), filozof, obnovitelj Pitagorovega nauka 3. Apolónij, vojskovodja kralja Antioha (SP 1 Mkb 3,10)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Apostata -a m osebno lastno ime Apostat: ſte bily oblubili, ali nej ſte dershali, temuzh, kakor endrugi Iulianus Apostata im. ed., ſte ſe ſramuvali kershanski shivèti, ter ſte ſe hualili, inu shtimali, kadar ſte moje sapuvidj prelomili ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata tož. ed. vubiti, prezej eno ſtrelo doli. vershe, kar Iulianus mertou doli pade ǀ Gdu je bil prebodil tiga hudobniga Iuliana Apoſtata tož. ed. Júlij Flávij Klávdij Juliján Apóstat, lat. Iulius Flavius Claudius Iuliānus Apostata, rimski cesar (361–363)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apostel -a/-na/-tla m apostol: sledni Apoſtel im. ed. ima kluzh od ſvoyh urat ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela rod. ed. ǀ NA DAN S. THOMASHA APOSTELNA rod. ed. ǀ Nashiga pak S. Pomozhnika S. Jerneja Apoſtela tož. ed., je bil sapovedal shiviga hudobni krajl Aſtyages ǀ My vejmo, de Zacheuſa kateri enu ſamu koſſilu je bil Chriſtuſu dal, je njega sa Apoſtelna tož. ed. povishal ǀ Te reſnize en exempel imamo na S. Thomashu Apoſtelnu mest. ed. ǀ ta dua Sveta Apoſtela im. dv. ſta bila rojena vchani Galilej ǀ naprej poſtavi … S. Philippa, inu S. Jacoba Apoſtelna tož. dv. ǀ ty drugi Apoſtely im. mn. pak ſo bily veje ǀ Apoſtelni im. mn., inu Jogri koku perſerzhnu ſo Gospud Boga lubili ǀ de bi imela gnado vſe iesike govorit, kakor ſo Apoſtli im. mn. imeli ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou rod. mn., je bil Ribizh ǀ s' Kryvio teh Svetyh Apoſtelnou rod. mn. ǀ zhes ſvit Synu Boshiga, ſvetih Apoſtlou rod. mn., inu Vuzhenikou … gnado boshio sgubè ǀ ga bom tudi perglihal Apoſtelom daj. mn. Noviga Teſtamenta ǀ Apoſtelnom daj. mn. ſe ſo bily slagali ǀ naſs ſfary, inu krega s'kusi Preroke, Apostelne tož. mn., Vuzhenike ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt, katere je tudi Apoſtelne tož. mn. imenoval ǀ bodo vidile Svete Patriarhe, Preroke, Apoſtele tož. mn. ǀ So shlishali pridigvat te Svete Apoſtle tož. mn. ← srvnem. apostel, nem. Apostel; → apostol

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apostem m tvor, ulje, absces: Krajlu ſe je bil sbral na perſyh en apoſtem im. ed., kateri je takorshno urozhino v' Krajlu obudil, de je imel sgorit, inu umreti (V, 548) ← lat. apostema ← gr. ἀπόστημα ‛tvor, ulje, absces’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apostol -a m apostol: NA DAN SVETIGA JERNEJA APOSTOLA rod. ed. ǀ NA DAN SS. PHILIPPA, INU JACOBA APOSTOLOU rod. dv. ǀ NA TA VISSOKI PRASNIK SS. APOSTOLOU rod. dv. PETRA, INU PAULA ← lat. apostolus ← gr. ἀπόστολος ‛odposlanec, sel, glasnik’, v Novi zavezi ‛apostol’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apostol -a (apostol, apostel, apostal, apostos, apustol) samostalnik moškega spola
1. versko vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo, širijo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol
1.1 kdor je od Boga poslan oznanjat, širit Kristusov nauk, krščansko vero
1.2 kdor je od Boga poslan z določenim sporočilom, nalogo
2. v prvih desetletjih širjenja krščanstva kdor oznanja, širi krščansko vero, ustanavlja, vodi versko skupnost, opravlja verske obrede
3. kdor je od koga poslan z določenim sporočilom, nalogo; SODOBNA USTREZNICA: odposlanec, sel
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apostolicus – posamostaljeno
kar je povezano z apostoli
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apostolski -a -o (apostolski, apostelski, apostoski) pridevnik
1. ki se nanaša na apostole; SODOBNA USTREZNICA: apostolski
2. ki je v zvezi s papežem kot naslednikom apostola Petra; SODOBNA USTREZNICA: apostolski
FREKVENCA: 51 pojavitev v 13 delih
TERMINOLOGIJA: apostolska cerkev, apostolska vera, apostolski list

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apostolstvo -a (apostelstvo, apostolstvo, apostalstvo) samostalnik srednjega spola
kar je zaupano apostolom, da naredijo, opravijo za zveličanje soljudi; SODOBNA USTREZNICA: apostolstvo
FREKVENCA: 9 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apoteka ž, F6, ichryorolla, -ae, viṡine mihúr, v'opoteki ſe imenuje uſtni lym; lada, -ae, enu driveſce v'ṡhpanji, od kateriga ṡhofft ſe v'opotekah imenuje ladanum; mithridaticum, -ci, vel mithridatum, triák s'opotèke; myrobolanum, -ni, je en ṡhelod is ṡamurṡke deṡhele, is kateriga ſe ṡhla[h]tne ṡhalbe v'opotékah delajo; myropolium, -lÿ, tú meiſtu, ali apoteka, kir takeſhno ṡhalbo predajajo; oxymeli, vel oxymel, -lis, enu ſiruperanîe v'opotéki s'medà, s'jeſſiha, inu s'vodè kuhanu

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apoteka -e (apoteka, apateka, apotoka) samostalnik ženskega spola
kjer se dobijo zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 6 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apotekar m, F8, medicamentarius, -rÿ, kateri arznie perpravla, arzat, ali opotekar; nerium, -rÿ, enu driveṡze ſtrupovitu, ima perje kakòr mandelni, raſte v'Laṡhki deṡheli, apotekarji ga imenujejo olander; pharmacopola, -ae, Apotekar, kateri te arznie perpravla; pigmentarius, -rÿ, Apotekar, kateri gverz predaja. Exod:37; ſarcocolla, -ae, en lym, ali ena guma, takú imenovana od opotekarjou; ſpatha, -ae, en dolg inu ſhirók mezh, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo, ali yh na platnu ṡhtrihajo; ungventarius, -rÿ, eden, kateri ṡhalbo déla, ali predaja, Opotekar; zizipha, enu drivú, kateriga ſad ty Apotekarji jujubas imenujejo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apotekar -ja (apotekar, apatekar) samostalnik moškega spola
kdor pripravlja, prodaja zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apotekarica -e samostalnik ženskega spola
ženska, ki pripravlja, prodaja zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apotekarski -a -o pridevnik
ki se nanaša na apotekarje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

apoteker -ja samostalnik moškega spola
kdor pripravlja, prodaja zdravila, dišave, kadila
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

april -a samostalnik moškega spola
četrti mesec v letu; SODOBNA USTREZNICA: april
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aprilski -a -o pridevnik
ki se nanaša na april; SODOBNA USTREZNICA: aprilski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Apronian(us) -na m osebno lastno ime Apronijan: Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Berizhij s. Aproniana tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Aproniján, mučenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aptišica -e ž opatinja: Ti ſi Apptishiza im. ed., zhe pak bosh oslepela, koku bosh mogla kloshter regerat ǀ Se sgodj, de Abbtiſſiza im. ed. vmerje ǀ katera v' ſvojm ſerzi shelj Appitishiza im. ed. biti ǀ sapovej Berengari de ima ſejſti na ſtol te Abbtiſſize rod. ed. ǀ leta v' ſebi imà vſe dobrute, vſe zhednoſti, inu saſtopnoſti potrebne eni Apptishizi daj. ed. ǀ kadar bi eno nepametno sa Apptishizo tož. ed. isvolili ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo tož. ed. isvolile ǀ vſe ſo uredne povishane biti, vſe ſo uredne Apptishize im. mn. biti Tvorjeno iz izposojenke iz nem. Äbtissin ‛opatinja’ < srvnem. ebtissīn < stvnem. abbatissa ← srlat. abbatissa, prim. it. (a)badessa ‛opatinja’, pri Megiserju abtaſhiza ‛antiſtita’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ara -e samostalnik ženskega spola
kar zagotavlja, jamči za kaj; SODOBNA USTREZNICA: zastava
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

araberski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Arabijo ali Arabce; SODOBNA USTREZNICA: arabski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Arabija -e ž zemljepisno lastno ime Arabija: S. Judas Thadeus gre v' Meſapotamio, v' Arabio tož. ed., v' Ponto, inu Judæmeio ǀ ludje v' Meſapotamy, v' Araby mest. ed., v' Affriki ǀ kamen, kateri v'Arabij mest. ed. ſe najde ǀ pokuro teshko, inu veliko, katero nekadaj ſo dellali ty Pushauniki v'Tebaidi, v'Araby mest. ed., v'Scity Ime označuje z Arabci poseljeno ozemlje Bližnjega vzhoda, manj verjetno tudi nadsaharske Afrike.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arabiš prisl. arabsko: on ſe je navuzhil Latinski, Grekiſſ, Hæbreish, Caldeish, Sirishki, Arabish, inu Perſianski (V, 327) ← nem. arabisch ‛arabski, arabsko’; → Arabija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arabski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Arabijo ali Arabce; SODOBNA USTREZNICA: arabski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aragonski prid. aragonski: Inu raunu leta lepi, inu nuzni navuk je dajal Aragonski im. ed. m krajl Alphonſus tem Sakonskem Aragónija je bila od 1035 samostojno kraljestvo, v 12. stol. združeno s katalonskim in po 1469 s Kastilijo. Danes je to področje, ki obsega province Zaragoza, Huesca in Turnel, del Španije.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Arator m osebno lastno ime Arator: Ojlika je bila vſelej ſpomin te lubeſni inu myru, kakor Arator im. ed. je ſapiſſanu puſtil (II, 162) Arátor (6. stol.), rojen v Liguriji, krščanski pesnik, jurist in zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arbe nesklonljivo, samostalnik ženskega spola
biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arcat -a m zdravnik: kaj s'en Arzat im. ed. bode tebe osdravil ǀ Christus je en arzat im. ed., kateri vſe duhoune bolesni, inu rane sazeli, inu osdravi ǀ en Angel na mejſti Arzata rod. ed. je arznoval Timothea ǀ ta bolni Arzatu daj. ed. pokashe ſvoje rane ǀ v'njegovi desheli nar vezh ſe shtima, de obeniga Arzata tož. ed. neshpugaio inu obeniga Beſsednika, sakai Arzati im. mn. ijh veliku vezh vmorè, Kakor osdravio, Beſsedniki vezh praudt obudè, Kakor potalashio ǀ ſo ty ſtari Arzaty im. mn. ſhtudierali ǀ vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma: od Arzatou rod. mn. bolesni arznovati ǀ Veliko lubesan je imel uni Samaritaner, kateri tiga od resbojnikou raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil, v' hoshtario perpelal, inu sa njega Arzatom daj. mn., inu Bertu plazhal ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. tož. mn. v arznije postavish ← srvnem., stvnem. arzāt ‛zdravnik’ ← lat. archiater ← gr. ἀρχίᾱτρος ‛višji zdravnik’; prim. pri Megiserju arzat ‛archiatrus, chirurgus, medicus, veterinarius’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arcat -a (arcat, arcot) samostalnik moškega spola
1. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
1.1 kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in balzamiranje trupel ter se poklicno ukvarja s tem
2. Jezus Kristus kot pomočnik, tolažnik in odrešenik
FREKVENCA: 155 pojavitev v 22 delih
TERMINOLOGIJA: konjski arcat, višji arcat

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola
1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arcnovanje -a (arcnovane) samostalnik srednjega spola
povzročanje, omogočanje, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdravljenje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arcnovati -ujem nedov. zdraviti: ta bolni Arzatu pokashe ſvoje rane, inu vender ſe nepuſti arznovati nedol. ǀ Zhe Nem. Nem. hozhete vaſhe kushnè dushe oſdravit pojte poshlushat taiſte Pridigarje kateri s'to gorezho resnizo arznujeio 3. mn. ǀ en Angel na mejſti Arzata je arznoval del. ed. m Timothea ǀ de bi niega arznovali del. mn. m → arcnija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol
1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati
FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ardranje -a (ardranje, ardrajnje) samostalnik srednjega spola
medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepir, spor
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ardrati se nedov., F5, expostulare, ſe toṡhiti, krégati, ardrati, nagajati, ozhitati, po urṡhohih vpraſhati; jurgare, ſe kreigati, ardrati; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kréga; rinari, ſe ardrati; rixari, ſe krégati, ardrati, prepirati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ardrati se -am se (ardrati (se), hardrati se) nedovršni glagol
kdo; zoper koga, med kom, s kom medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ardrija ž, F9, adjurgium, -gÿ, krég, ardria; contentio, arvanîe, krég, ardria, prepiranîe, ẛuperſtvu, ṡdraṡhba, ṡvada; diſsensio, ṡuparnoſt, ardria, ẛmiſhnîava, neṡloshnoſt, kreig, neṡglihanîe, neṡkladnoſt; diſsidere, v'ardrji[!] biti, ne ẛloṡhen biti; factio, -onis, en punt, ṡdrashenîe, v'kup ſtékanîe teh ludy, ardria, inu ṡmotnîava v'mei ludmy; jurgia, ardrie; jurgium, kreig, ardria, ṡvada; rixa, -ae, ardria, krég, ṡdraṡhba, prepiranîe; rixosus, -a, -um, prepiraviz, kateri ſe rad kréga, inu ardrie ṡazhenîa

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ardrija -e (ardrija, adrija, ardrja°, hardrija) samostalnik ženskega spola
medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepir, spor
FREKVENCA: 35 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Areopagita m osebno lastno ime Areopagit: V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj, inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita im. ed. ǀ S. Dionyſius Aroepagita im. ed. pravi od Seraphinou, de ſo polni lubesni Boshje Sv. Dionízij Areopagít, Grk, ki ga je za krščanstvo pridobil apostol sv. Pavel. Spisi, podlaga srednjeveške mistike, ki so jih pripisovali Areopagitu, so dejansko delo nekega neznanega novoplatonika iz palestinske Sirije, nastali okrog 500.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Aresius m osebno lastno ime Arezij (?): Kakor piſhe Paulus Areſius im. ed., de v' tem lejti 225. ob zhaſſu Ceſſarja Gaila, inu Voluſiana, kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arfa -e (arfa, arpfa) samostalnik ženskega spola
1. manjše glasbilo s strunami, napetimi na okvir, na katere se brenka ali udarja s paličicami
1.1 igranje na to glasbilo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arfati -am nedovršni glagol
kdo; kaj, na čem igrati na arfo
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

argol nesklonljivo, samostalnik ženskega spola
biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Argonavtika -e ž stvarno lastno ime Argonavtika: Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane … Flaccus ſvojo Argonautico tož. ed. (IV, 310) Mišljeno je nedokončano delo v osmih knjigah z naslovom Argonávtika, ki ga je napisal rimski pisec Valerij Flak med 70 in 95.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

argument -a samostalnik moškega spola
1. kar utemeljuje, dokazuje ali podpira kako trditev, običajno v povezavi z dokazilnimi zgledi; SODOBNA USTREZNICA: argument
1.1 spoznanje, vezano na opis ali pripoved, ki utemeljuje, dokazuje ali podpira kako trditev; SODOBNA USTREZNICA: nauk
2. bistvene misli, kratka vsebina napisanega besedila; SODOBNA USTREZNICA: povzetek
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

argumentum – samostalnik moškega spola
1. kar utemeljuje, dokazuje ali podpira kako trditev, običajno v povezavi z dokazilnimi zgledi; SODOBNA USTREZNICA: argument
2. bistvene misli, kratka vsebina napisanega besedila; SODOBNA USTREZNICA: povzetek
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arhangel -a (arhangel, arhanjel) samostalnik moškega spola
angel višjega reda; SODOBNA USTREZNICA: nadangel
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Arhimedes m osebno lastno ime Arhimed: Archimedes im. ed. je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti (I/1, 117) Arhiméd, gr. Ἀρχιμήδης (287–212 pr. Kr.), gr. matematik, fizik in astronom iz Sirakuz

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ariel -a samostalnik moškega spola
prostor na oltarju z nezavarovanim ognjem, namenjen za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltarno ognjišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arijaner -ja samostalnik moškega spola
pristaš nauka meniha Arija iz 4. stoletja, da Kristus po božanstvu ni enak Bogu Očetu; SODOBNA USTREZNICA: arijanec
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arimatienski -a -o pridevnik
ki je povezan z Arimatejo; SODOBNA USTREZNICA: arimatejski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aring -a (aring, arink, haring) samostalnik moškega spola
posušena ali v soli konzervirana riba; SODOBNA USTREZNICA: slanik
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Aristoteles -la m osebno lastno ime Aristotel: Berite k'vashimu shpotu, kaj Ariſtoteles im. ed. Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Aristoteles im. ed. pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu Aristotela rod. ed., Kateri pravi Aristótel, gr. Ἀριστοτέλης (384–322 pr. Kr.), slavni filozof, Platonov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aristotelski -a -o pridevnik
ki je povezan z Aristotelom; SODOBNA USTREZNICA: aristotelski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aritmetika -e ž aritmetika, računstvo: morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo … Morebiti Aritmetico tož. ed., de bi snali raijtat, inu shtejti (I/1, 29) ǀ On je vuzhil Gramatiko, koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem … Aritmetiko tož. ed., de imaio poprej srajtat kulikajn shup, kulikajn prat, kulikajn poshtet, kulikajn tort, inu ſalathozheo na miſo dat (IV, 290) ← gr. ἀριϑμητική ‛veda o številih’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Arius m osebno lastno ime Arij: Arrius im. ed. je bil pozhil, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule (IV, 19) ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco … Arrius im. ed. skuſi Conſtanzo Ceſſarizo (V, 66) ǀ ta hudobni Arius im. ed., kir je vuzhil, de Verbum non erat ab æterno (III, 27) Árij, gr. Ἀρεὶος (pribl. 250–336), prezbiter v Aleksandriji, predstavnik antiohijske teološke smeri, heretik, ki je zanikal enotnost Svete Trojice s trditvijo, da Jezus Kristus ni Bog; → arijanar, → arianus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arka -e ž skrinja: Sakai ta Malik Dagon, inu ta Arca im. ed., ali skrjnia tiga Gospuda nemorio vukapaj prebivat pod eno ſtreho (II, 8) ǀ tedaj hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca im. ed. gnade Boshje bo mogla v tajſtim prebivat (III, 94) ǀ ſo vſelej shli molit k' tej Uti Boshy, v' kateri ſo hranili to Arco tož. ed.; ali Scrinjo Boshjo (III, 480) ← it. arca < lat. arca ‛skrinja’; → skrinja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arka -e (arka, arha) samostalnik ženskega spola
1. ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali vesoljnega potopa; SODOBNA USTREZNICA: Noetova barka
2. v Stari zavezi skrinja, ki je bila znamenje zaveze Boga in izraelskega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: skrinja zaveze
FREKVENCA: 27 pojavitev v 8 delih
TERMINOLOGIJA: božja arka / arka testamenta

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arker -ja samostalnik moškega spola
podolgovat gradbeni element, ki kaj podpira; SODOBNA USTREZNICA: opornik
FREKVENCA: 19 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Armahanus m osebno lastno ime Armahan: Inu Trithemius, kakor tudi Armachanus im. ed. pisheo, de tudi MARIA Diviza je bila v' letej Bratauszhini (IV, 311) Jákob Usêrij Armahán, srlat. Jacobus Usserius Armachanus, avtor knjige Historia Dogmatica de Scripturis et sacris vernaculis (London 1689)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Armenar -ja m prebivalsko lastno ime Armenec: Tacitus piſse, de nekadai je bila ta navada per Armenariah del. mn. m, de kadar dua Firshta ſta Saveso, inu myr ſturila, ſta roke ſi okaruavila, inu s' ſvojo laſtno kryvio ſta Saveso poterdila (V, 276) → Armenija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

armpantelj -na (armpantl, armpantel, armpandel) samostalnik moškega spola
okrasni predmet, ki se nosi na rokah, navadno okoli zapestja
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Arnoldus -da m osebno lastno ime Arnold: kaj pravi Arnoldus im. ed. Carnotenſis ǀ taku vuzhj Maſhnike Arnoldus im. ed. Appat ǀ Arnaldus im. ed. ſe zhudi, de taiſte shivali, katire je vidil Pharaon, ſe vſe eno pasho imele per kraju te vode ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Organiſti s. Arnalda tož. ed. 1. → Karnotensis 2. Morda je mišljen Árnold iz Lübecka (umrl 1212), opat, ki je nadaljeval Helmoldovo kroniko Slovanov do 1209. 3. Sv. Árnold (umrl okrog 800), škof, zavetnik glasbenikov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arnoš -a (arnoš, arnož, arnaš) samostalnik moškega spola
1. kovinska vojaška obleka, ki ščiti trup; SODOBNA USTREZNICA: oklep
2. oblačila in predmeti za bojevanje; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema
3. navadno s prilastkom kar varuje, brani človeka v duhovnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: zaščita
FREKVENCA: 65 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: hiša arnošev/k arnošem

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arnoški -a -o pridevnik
ki se nanaša na arnoše
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Arocus -a m osebno lastno ime Arok (?): G. Bug je bil dal enu veliku sposnajne te bolne oſdravit Euſculapiuſu, Arocusu daj. ed., Galenu, Hippocrateſu, inu veliku drugem (IV, 195) Ni znano, kdo je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

arogonski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Aragonsko kraljestvo ali Aragonce; SODOBNA USTREZNICA: aragonski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aromatikum – samostalnik moškega spola
negotovo dišeče mazilo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Aron -a m osebno lastno ime Aron: Aron im. ed. je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè ǀ Dokler Aaron im. ed. ie bil ſtarishi, inu vzheneshi kako Moiſes ǀ ena ſuha vejza v'roki Arona rod. ed. Mashnika je zvetla ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni folk k'Aronu daj. ed. ǀ Ali ſakai ie Moyſeſa Aaronu daj. ed. naprei poſtavil ǀ je bil G. Bug Araonu daj. ed. dal, de kadar s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil ǀ Mojſeſſa, inu Arona tož. ed., tedaj my ſpoſtuimo ǀ Satorai G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona tož. ed. ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu … s'Aronam or. ed. Kadilu Áron, lat. V Aaron, Mojzesov starejši brat (SP 2 Mz 4,14, 1 Mkb 4,14)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Aronov -a prid. Aronov: Maria, Moiſeſsova, inu Aronava im. ed. ž Seſtra (II, 531) → Aron

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aronski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Arona ali njegove potomce; SODOBNA USTREZNICA: Aronov
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Arseni(us) m osebno lastno ime Arsenij: Sveti Arſenius im. ed. je G. Boga proſſil, de bi ga od folsh Prerokou reshil ǀ Arſeni cit. zv. ed. beyshi od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai, aku n' hozhesh sapelan biti (V, 422) Sv. Arsénij Véliki (pribl. 354–pribl. 450)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Artabones m osebno lastno ime Artaban: Krajl Artabones im. ed. namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte je lovil (I/1, 3) Ni jasno, kateri od petih partskih kraljev s tem imenom je mišljen.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Artakserkses -ksa m osebno lastno ime Artakserks: krajl Artaxerxes im. ed. je bil velik po celli ſamurski desheli, inu v' Indy ǀ Artaxerxes im. ed. krajl takorshnem je ſapovedal jesik prebosti ǀ kar je bil ſpoſnal krajl Artaxerſeſ im. ed. ǀ Artaxarſes im. ed. je ſpoſnal de on obene oblaſti zhes vejter nima ǀ tuliKain shlushabniku, KaKor Krajl Ataxerxes im. ed. ǀ Kakor ſe bere od Krajla Artaxerxa rod. ed. Artaksêrks I., gr. Ἀρταξέρξης Mακρόχειρ, hebr. Artahšásta, stperz. Artašatra, perz. kralj (465–424), Kserksov sin (SP Est 4,7, Est 1,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

artikul -a (artikul, artikol) samostalnik moškega spola
1. vsak od vsebinsko zaključenih delov določenega nauka, v besedilu navadno označen s številko; SODOBNA USTREZNICA: člen
2. osnovni, osrednji predmet obravnavanja; SODOBNA USTREZNICA: téma
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 21 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

as m, F5, centuſsis, ſtú aſſu, tú je ſtú kraizerjeu; treſsis, -sis, tri aſse vréden. 22. k. inu pul beilih danarjeu; triens, -tis, en danar, velá tretji deil aſsis, dvei ṡhkuffizi, en drajer, ſoldyn, en noviz; victoriatus, en danar je vergel nékadai pèt aſſeṡ; vigeſsis, -sis, kar dvaiſſeti aſſes velá, ali kar deſſet petyz velá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Asa -a m osebno lastno ime Asa: Ali koku je mogal Aſa im. ed. premagat, inu preſtrashit, takorshno ſilnu veliko Samursko vojsko ǀ Aſa im. ed. je bil shrajfan s' veliko bolezhino na nogah, dokler eniga Svetiga Preroka je bil ſturil v' shelesu vkovat ǀ Prerok je Krajla Aſa tož. ed. ſvaril Asá, lat. V Asa, gr. Ἀσάφ, izraelski kralj (SP 1 Kr 15,8)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

asara – samostalnik –
del žgalnega oltarja v jeruzalemskem templju, kjer so Jahveju darovali žrtveno žival
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

asdodski prislov
v jeziku Ašdodov; SODOBNA USTREZNICA: ašdodsko
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

asijanski -a prid. asiški: inu do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam Aſſianskem daj. ed. m (III, 512) Navedek se nanaša na dogodek marca ali aprila 1206, ko se je sv. Frančišek Asiški na trgu pred asiško stolnico vpričo škofa javno odpovedal vsem pravicam do dediščine po očetu in mu celo vrnil obleko; → Asizi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

asirerski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Asirijo ali Asirce; SODOBNA USTREZNICA: asirski
FREKVENCA: 135 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

asiriski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Asirijo ali Asirce; SODOBNA USTREZNICA: asirski
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Asizi zemljepisno lastno ime Assisi: Kadar pet taushent na enkrat yh je bilu v'tu Meſtu Aſsiſi im. ed. prishlu (I/2, 72) ǀ S. Clara je bila Hzhi eniga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda v' lashki deſheli v' tem meſti Aſſiſi im. ed. (III, 415) Assisi, mesto v it. pokrajini Peruggia, rojstni kraj sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

asla ž, urigo, -nis, aſla, ena bolezhina: tudi ena arznia, katera ṡkuṡ, inu ṡkuṡ pezhe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

astrologija -e ž 1. astronomija, zvezdoslovje: Aſtrologia im. ed. pak vuzhj laſtnusti tyh ſvejsd, lune, inu ſonza (III, 14) ǀ morebitj ijh bosh vuzhil Theologjo … Morebiti Aſtrologjo tož. ed. de bi sposnali kulikajn svejsd je na Nebeſsijh (I/1, 29) 2. meteorologija (?): Se ſaſtopi na Aſtrologio tož. ed., ſakaj previdi desh, inu lepu ureme (IV, 344) ← lat. astrologia, gr. ἀστρολογία ‛zvezdoslovje’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

astrologus -ga m astrolog, tj. kdor se ukvarja s prerokovanjem iz zvezd in astronom, zvezdoslovec: en Astrologus im. ed. je njemu prerokoval ǀ Aſtrologus im. ed. oblubi, de s'njega kunshtjo hitru bode povedal gdu ſo taisti kateri kradejo ǀ dokler je velike zhuda od tiga Aſtrologa rod. ed. shlishal ǀ ſe ſupet pruti Astrologu daj. ed. toshi, alj leta ga potroshta ǀ Letiga Aſtrologa tož. ed. s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi Hermanus Loterinski Firsht ǀ Videm eniga Astrologa tož. ed. kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda, Bukve prebera, inu glavo ſi lomi s'shtuderajnam ǀ urshoh te shkodlive urozhine pravio Aſtrologi im. mn., de je, dokler ſonze ſe najde v' tem Nebeſkem ſnaminu tiga leva ǀ Aſtrologij im. mn. pak pravio, de pride od ſveſde, pod katero zhlovek je roien ǀ Ariſtoteles firsht vſyh Philoſophu, inu aſtrologu rod. mn. ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam daj. mn., ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali tvojo ſrezho, ali neſrezho ǀ ſatoraj ſta bila Aſtrologe tož. mn. poklizala ← lat. astrologus ← gr. ἀστρολόγος ‛zvezdoslovec’, mlajše ‛astrolog’; → zvezdar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Asverus -ra m osebno lastno ime Ahasver, Kserks: Glihj vishi Aſſverus im. ed. je bil poprej Mardoheuſa povikshal, kokor Amana puſtil obeſit ǀ slahtnu Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus im. ed. vſimu folku je bil naredil ǀ krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus im. ed. Amana ǀ Aſſuerus im. ed. je bil povabil Amana v'goſtie ǀ Aſsuerus im. ed. vſe Firshte, inu shlahtnike ſvojga Krajlevstva ſtu, inu oſemdeſset dny je shpishal ǀ Mardochæus je bil velik v' Dvori krajla Aſſuera rod. ed. ǀ ta pravizhni Mardochæus je bil od krajla Aſſvera rod. ed. doſegil zhaſt, inu shlushbo ǀ Esther v'mej tulikain taushent je bila isvolena sa Navesto tiga Mogozhniga Krajla Aſsuera rod. ed. ǀ Eſther de ſi lih Bogo dopadezha, vener s'ſvojo lepoto je bila omezhila ſerze krajla Aſvera rod. ed. ǀ pohleuna Eſther ſe prikashe Aſsveru daj. ed. ǀ je bil resdrashil krajla Aſſvera tož. ed. zheſs ta Judouski folk ǀ per Krajlu Aſſveru mest. ed. ǀ kakor Eſther pred Aſſveram or. ed. Ksêrks, gr. Ξέρξης, hebr. Aḥašveróš, lat. V Asuerus (519–465 pr. Kr.), perzijski kralj (SP Est 4,6, Est 1,1, 10,1 Tob 14,15); → Kserkses

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

atelj -ljna* (atel) samostalnik moškega spola
ekspresivno moški v odnosu do svojega otroka; SODOBNA USTREZNICA: očka
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

atenienski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Atene; SODOBNA USTREZNICA: atenski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

atenijenski prid. atenski: Themiſtocles Athenienſki im. ed. m Firsht je imel en taku dober ſpomin, de v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski Perſianski jeſik (V, 326) ǀ Odgouorij ner poprej en Rimiski Goſpud, de v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom … Athenienshi im. ed. m paK je nar vezh hualu sapuvid suoie deshele, Katera tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom pak lenobo (I/2, 115) ǀ Pericles Athnienski im. ed. m Firsht, kateri 40. lejt je taisto deshelo regeral (I/1, 164) → atenijenzarski, → Atenes

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Atilius -a m osebno lastno ime Atilij: Attilius im. ed. v' veliko bolezhino, inu martro je bil umerl ǀ Plato huali Marca Attiliuſa tož. ed. ǀ Cartagenenski folk ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes ſvojga Firshta Attiliuſa tož. ed. ſo bily en ſod puſtili ſturiti, kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih shpiz, v' taiſtiga ſo bily Attiliuſa tož. ed. sa bily, inu ta ſod ſo po plazu valali Verjetno je mišljen Atílij Régul, lat. Atilius Regulus, rimski vojskovodja, ki so ga leta 255 porazili in zajeli Kartažani in o katerega usodi v kartažanskih rokah so krožile številne legende.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

aufšlog -a (aufšlag, aufšlog) samostalnik moškega spola
vrsta dajatve oblastem
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

augspurgski -a -o (augspurgski, augšpurgski) pridevnik
ki se nanaša na Augsburg ali Augsburžane; SODOBNA USTREZNICA: augsburški
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
TERMINOLOGIJA: augspurgska vera/konfesiona

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

augšpurgeriski -a -o (augšpurgeriski, augšpurgeriški) pridevnik
ki se nanaša na Augsburg ali Augsburžane; SODOBNA USTREZNICA: augsburški
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
TERMINOLOGIJA: augšpurgeriska vera/konfesiona/confessio

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

augšpurgiški -a -o pridevnik
ki se nanaša na Augsburg ali Augsburžane; SODOBNA USTREZNICA: augsburški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
TERMINOLOGIJA: augšpurgiška vera/confessio

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

auspurg* -a -o pridevnik
ki se nanaša na Augsburg ali Augsburžane; SODOBNA USTREZNICA: augsburški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
TERMINOLOGIJA: auspurga vera

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

avba ž, F9, capillare, auba ẛa laſſe: laſſe narejati; crinalis, et crinale, ena auba ẛa laſſe, kar k'laſſam ſliſhi; reticulum, -li, mreṡhiza, ṡhtrikana auba; rica, -ae, en ſhlár, ali ṡhenṡka auba na glavi; taenia, -ae, vel tenia, -ae, ena s'laſſy ṡhnora, ali auba, ena kitta, ena dolga ṡa glavo pinta; tiara, ena leipa auba, ali kappa teh ṡhèn Perṡianṡkih, katere kappe ſo potle tudi Farji inu kraili noſſili; vitta, -ae, ṡhenṡka auba, ṡhnora, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati, ena nozhna auba; vittatus, -a, -um, kateri aubo noſſi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

avba -e samostalnik ženskega spola
1. praznično moško ali žensko pokrivalo ali naglavni trak, navadno iz blaga
1.1 priprava iz prekrižanih vrvic, s katero se pokrijejo in pritrdijo lasje; SODOBNA USTREZNICA: mrežica za lase
FREKVENCA: 13 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

avbica -e ž avbica, tj. otroško ali žensko pokrivalo: is koſſizou je aubize tož. mn., inu kapize sa otroke dellal, inu predaial (V, 33) → avba

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

avemarija -e ž zdravamarija: bo vſak dan ſedem Ozha naſhu inu ſedem Ave Mary rod. mn. molil (III, 214 s.) ǀ s' tremy Ozha naſſimi, inu s' tremy Ave MARII or. mn. (IV, 323) Molitev, ki se začne sloven. Zdrava Marija, lat. Ave Maria; → čaščena si Marija, → češčena Marija, → češčena si Marija.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

avemarija -e samostalnik ženskega spola
krščanska molitev z začetkom Ave Marija; SODOBNA USTREZNICA: zdravamarija, avemarija
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ave Marija ž, rosarium, -rÿ, Roṡhenkranz s'temi ſtú inu pedeſſet Aue Mariami, inu s'petnaiſtimi ozhenaſhi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Avgustin(us) -na m osebno lastno ime Avguštin: S. Auguſtinus im. ed. je bil vmerl v'tem kir Pſolme te pokure je molil ǀ Inu S. Augustinus im. ed. pravi ǀ S: Auguſstinus im. ed. bere ǀ sakaj S. Auguſtjnus im. ed. vam letu ſturiti sapovej ǀ od katere piſhe S. Auguſtin im. ed. ǀ vuzhenu je bil ſamerkal S. Auguſtin im. ed. ǀ Od Katere resnize veliku ſo piſsali: S. Hieronymus S. Ambrosh. S. Augoſtin im. ed. ǀ od te Bogaboyezhe Mattere S. Auguſtina rod. ed. ǀ jest pak ne gledam na letu, temuzh na beſsede S. Augustina rod. ed. ǀ inu aku meni ne vervjete, verujte S: Augustinu daj. ed. ǀ poshlushajo s. Auguſtina tož. ed. Kaj pravi ǀ poshlushajte S. Augustina tož. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam or. ed. ǀ s's. Augustinam or. ed. pres vſiga konza ſe bom jokal ǀ ſledni resnizhnu more s'S. Augustinom or. ed. ſposnati ǀ ta kateri pamet imà bó s'Auguſtinam or. ed. rekal Sv. Avguštín, lat. Augustīnus (354–330), škof v Hiponu v Afriki, cerkveni učitelj; → Agostinus, → Agustinus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime Avgust: Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Avicena -a m osebno lastno ime Avicena: Sturimo vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates, Auicenna im. ed., Euſculapius, inu vſy Arzati, inu Dohtary (V, 542) ǀ Avicenna tož. ed. Firshta teh Arzatou s' ſtrupam en drugi Arzat ga je bil vumuril (II, 355) Avicéna, srlat. Avicenna, arab. Ibn Sina (980–1037), arab. zdravnik in filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

avptmanji -a -e pridevnik
ki je povezan z altmanom; SODOBNA USTREZNICA: častnikov
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Avrelianus -n(us)a m osebno lastno ime Avrelijan: Aurelianus im. ed. Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel ǀ Sabſtoin tedaj Aureliane cit. zv. ed. mislish ǀ Polè, Olybrius, kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed., v' tem lejti 278 ǀ V' tem lejti 170. ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed. ǀ ſam ga pele k' Aurelianu: daj. ed. Leta taku nagovory S. Vida ǀ ſe ſgodj tudi Aurelianuſu daj. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana tož. ed. ǀ V' vnim iſtim zhaſſu, kadar je krajloval na semli ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou, je bil poslal v' Sicilio Aureliana tož. ed., de bi vſe karshenike polovil, inu pomuril Lúcij Domícij Avreliján, lat. Lucius Domitius Aurelianus, rimski cesar (270–275) nizkega rodu, rojen pri Sremu v Panoniji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Avrelius -a m osebno lastno ime Avrelij: Pishe Boronius, de tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus Aurelius im. ed., inu Lucus Verus ſta na semli regirala (IV, 185) ǀ En drugi na mejſti Dekle je pometal hisho Aureliuſa rod. ed. → Antoninus 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

avstrijski -a -o (avšriški, avstriski) pridevnik
ki se nanaša na Avstrijo; SODOBNA USTREZNICA: avstrijski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

avštrija -e (avštrija, avstrija°) samostalnik ženskega spola
oborožen upor, navadno proti oblasti; SODOBNA USTREZNICA: punt
FREKVENCA: 11 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

avžlokar -ja samostalnik moškega spola
kdor pobira dajatev aufšlog
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Azarija -sa m osebno lastno ime Azarja: Anania, Azaria im. ed., inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ nej shkodoval Ananiasu, Azariasu daj. ed., inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania, Azaria tož. ed., inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij Azarjá, lat. V Azarias eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6); → Abdenago.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Azija -e ž zemljepisno lastno ime Azija: Aſia im. ed., Affrica, America ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio ǀ en velik Philoſophus is Aſie rod. ed. ǀ is Aſſiæ rod. ed. v' lashko deshelo ſo bily kuharje perpelali ǀ kateri je bil pod ſvojo oblaſt Aſio tož. ed., inu europo s'kuſi oroshje perpravil ǀ dokler nej ſo bily Rimlary Aſſio tož. ed. v' ſvojo oblaſt perpravili ← lat. Asia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

azijski -a -o (aziski) pridevnik
ki se nanaša na Malo Azijo ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: maloazijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Baal -a in nepreg. m osebno lastno ime Baal: So molili Boga, inu tudi Malika Baala tož. ed. (V, 512) ǀ sa urati tiga Tempelna ludje ſo molili tiga Malika Baal tož. ed. (V, 116) Báal, zahodnosemitski bog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

baalamski -a -o pridevnik
ki časti malike; SODOBNA USTREZNICA: malikovalski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

baalaski -a -o pridevnik
slabšalno ki ni v skladu s pravo vero; SODOBNA USTREZNICA: krivoverski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

baalitiski -a -o pridevnik
slabšalno ki ni v skladu s pravo vero; SODOBNA USTREZNICA: krivoverski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

baalovski -a -o pridevnik
ki služi poganskemu bogu Baalu; SODOBNA USTREZNICA: Baalov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

baalski -a -o pridevnik
1. ki služi poganskemu bogu Baalu; SODOBNA USTREZNICA: Baalov
2. slabšalno ki ni v skladu s pravo vero; SODOBNA USTREZNICA: krivoverski
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

baba -e samostalnik ženskega spola
1. navadno starejša ženska
1.1 slabšalno ženska sploh; SODOBNA USTREZNICA: baba
2. ženska, ki pomaga pri porodu; SODOBNA USTREZNICA: babica
3. materina ali očetova mati; SODOBNA USTREZNICA: stara mati, babica
FREKVENCA: 79 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

babelski -a -o (babelski, babeski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babelska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
1.2 v Stari zavezi, v zvezi babelski turen zelo visok stopničasti stolp v Babilonu; SODOBNA USTREZNICA: babilonski stolp; danes podoba brezboštva in človeške ošabnosti v odnosu do Boga
FREKVENCA: 194 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

babica -e ž babica, tj. stara mati: zhaſt ima S. Anna, de je bila Babiza im. ed. Synu Boshjga ǀ ſvojo oblaſt perpuſtj S. Anni ſvoj Babizi daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo tož. ed. Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ k' ſadnimu naideo eno ſtaro babizo tož. ed.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

babiloniski -a -o (babiloniski, babiloniški, bobiloniski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 v Stari zavezi, v zvezi babiloniska ječa sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 49 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

babilonski -a -o (babilonski, bobilonski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 slabšalno ki je sovražen Bogu, zlasti z nadutostjo, prevzetnostjo
1.2 v Stari zavezi, v zvezah babilonska ječa / babilonsko porobljenje sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 47 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

babišni -a -o pridevnik
slabšalno ki se nanaša na babe; SODOBNA USTREZNICA: babji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

babiti -im nedovršni glagol
kdo; komu pomagati pri porodih kot babica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

babski -a -o pridevnik
1. slabšalno ki se nanaša na babe; SODOBNA USTREZNICA: babji
2. slabšalno vsebinsko prazen
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

baccalaureus – samostalnik moškega spola
naziv človeka z zaključeno najnižjo stopnjo univerzitetne izobrazbe; SODOBNA USTREZNICA: bakalaver
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bagatin -a samostalnik moškega spola
bakreni novčič majhne vrednosti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bajati -am nedovršni glagol
kdo s pomočjo posebnih sposobnosti napovedovati prihodnje ali razlagati pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Bajazet m osebno lastno ime Bajazid: Baiazet im. ed. njegou Syn je bil pod ſvojo oblaſt perpravil Valacchio; Albanio, inu Moreo (IV, 162) Bajazid II. (1481–1512), sin turš. sultana Mohameda II.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bajer -ja (vejer, bajer) samostalnik moškega spola
večja kotanja z vodo; SODOBNA USTREZNICA: ribnik
FREKVENCA: 12 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bajncerli -lina/-la (bajncirli, vencerli, bajncerli) samostalnik moškega spola
delavec v vinogradu
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bajnperl -na m rozina: koku imajo ſmejshat sheliszha, bajnperlne tož. mn., pignole, mandelne, Zukar, inu specierje, de lepshi shupa dishi (IV, 290) ← bav. nem. weinbeerlein ‛grozdna jagodica’, od 16. stol. tudi ‛rozina’; prim. pri Kastelec-Vorencu bainperlini ali ſuhu groṡdizhe ‛paſsulae’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bajnperlin -a samostalnik moškega spola
posušen grozd
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Bakhus -a m osebno lastno ime Bakh: de bi Bachus im. ed. vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga vina perpelal ǀ pild tiga Boga Saturna, Iupitra, Bachuſa rod. ed., Vulcana ǀ Prepovedal je Bachuſu daj. ed. offer tiga pijanſtua, inu poshreshnoſti ǀ Dekelzo Ariadno ſo hoteli Bacuſu daj. ed. sa Neveſto dati ǀ Oshtery sò molili Bacuſa tož. ed. ǀ ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa tož. ed. Bákh, lat. Bacchus, Βάκχος, po izvoru traški bog bujne rasti, trte in vina

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bakla -e ž bakla: S. Duha pergliha eni gorezhi bakli daj. ed. ǀ ta luzh vgasne … kadar ſmò sanikarni de volje neperkladamo, de k'bakli daj. ed. kaj neperkladamo ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo or. ed. gnade S. Duha ǀ kakor Baklę im. mn. gorezhe ǀ s' gorezhmy baklamy or. mn. ← srvnem. vackel ← lat. facula ‛bakla’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bakla -e samostalnik ženskega spola
1. dolga palica z gorljivo snovjo na enem koncu, ki se prižgana uporablja za osvetljevanje; SODOBNA USTREZNICA: bakla
2. plamen
FREKVENCA: 28 pojavitev v 10 delih
FRAZEOLOGIJA: storiti koga k bakli v slami

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Balak -a m osebno lastno ime Balak: Letu je dobru vejdil Balaam, kateriga je bil poslal Moabiterski Krajl Balaac im. ed. ǀ Balaac im. ed. buga ǀ Inu cillu krajl Balach im. ed. je veliku ſavupal v'preklinajne tiga folsh Preroka Balaama ǀ je vuzhil krajla Balaca tož. ed., v' kakorshni vishi imà v' greh perpravit Iſraeliterje Balák, moabski kralj (SP 4 Mz 22,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

balbirar m, involucre, eniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

balena ž, F3, leviathan, ena Balena, ta narvekſha morṡka riba; orea, -ae, tudi ena morṡka riba, tem Balenam ſovraṡh; pristis, -tis, ena morṡka riba, cilú dolga inu tanka, ſuſebna balena

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

balena -e (balena, belena) samostalnik ženskega spola
1. največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami; SODOBNA USTREZNICA: kit
1.1 velika morska žival
2. morska pošast
FREKVENCA: 19 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

balon -a samostalnik moškega spola
okrogel predmet, ki se pri igri meče, suva; SODOBNA USTREZNICA: žoga, disk
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Baltazar -ja m osebno lastno ime Belšacar: krajl Faraon je ner ble lubil Joſepha : Aſverus Amana : Balthaſar im. ed. Daniela ǀ Pyaniz, kakor Baltaſsar im. ed. ǀ Babilonski Krajl Balthaſſar im. ed. ſe je bil sazhel treſti, inu potiti ǀ krajl Baldaſſar im. ed. je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode ǀ gdu nevej de tudi ſaine … Krajla Baltaſſaria rod. ed. … ſe ſo bile dopolnile Belšacár, lat. V Balthasar, babilonski kralj (SP Dan 5,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

balzam -a (balžam, balzam°, balšam) samostalnik moškega spola
sredstvo z dišečim izvlečkom smole balzamovega grma, ki se je uporabljalo za maziljenje pri obredih in lepotičenje; SODOBNA USTREZNICA: balzam
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

balzamski° -a -o pridevnik
ki se nanaša na balzam; SODOBNA USTREZNICA: balzamov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

ban -a samostalnik moškega spola
kdor ima, izvaja oblast na kakem področju; SODOBNA USTREZNICA: oblastnik
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
TERMINOLOGIJA: deželski ban

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bandera ž, F4, anteſignanus, junazhki, ta pervi pred temi drugimi, inu pred bandèro; ſignum, -ni, ṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; subsignanus, kateri ṡad ṡa bande[ro] ſtoji; vexillum, -li, bandèru, vel bandèra; prim. bandero 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bandera -e ž zastava, prapor: kadar ſe polsdigne, inu pokashe Bandiera im. ed. eniga Capitana ǀ Sfetloba je tudi imenovana Bandiera im. ed. Boshja ǀ Inu ſpodobnu ſe dà sfetlobi Titil te Bandiere rod. ed. Boshje ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero tož. ed. ǀ Je bil sazhel bermat pod bandero or. ed. krajla Nebeſkiga ǀ slate bandjere tož. mn. ſo v'roKah dershali ǀ Angelziſo na ſvoyh bandjerah mest. mn. smalano imeli to pohleunost Marje Divize ← it. bandiera ‛zastava’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bandera -e samostalnik ženskega spola
barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; SODOBNA USTREZNICA: zastava, prapor
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bandero -a (banderu, bandero) samostalnik srednjega spola
1. barvna tkanina na drogu, praviloma z znamenji, ki so simbol pripadnosti; SODOBNA USTREZNICA: zastava, prapor
1.1 v zvezi s pod skupnost, katere simbol je ta predmet
1.2 kdor nosi zastavo, prapor; SODOBNA USTREZNICA: zastavonoša, praporščak
FREKVENCA: 66 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bandima -e (mandiba, bandima, bandiva) samostalnik ženskega spola
odstranjevanje sadežev, zlasti grozdja, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgatev
FREKVENCA: 9 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bandižan -a prid. pregnan, izgnan: je bil bandishan im. ed. m s' Duora ǀ reſniza je bandishana im. ed. ž, ſramoshlivoſt je pobita ǀ nashi pervi ſtarishi Adam, inu Eva ſo bili sapuvid Boshjo prelomili, inu sa tiga volo is Paradiſa bandishani im. mn./dv. m ǀ vboge dushe, videozh de ſo bandishane tož. mn. ž is nebeſs → bandižati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bandižati -am dov. pregnati, izgnati: je bil ſapovedal shkoffa vbyti, inu Ceſſarizo s'krajlevſtua bandishati nedol. ǀ Euripides je djal, de ſe nemore vekshi shtraifinga dati enimu zhloveku, kakar ga bandiſhat nedol. s' ſvoje deshele ǀ Ceſſar tiga Synu bandisha 3. ed. is celliga ſvojga Ceſſarſtua ǀ Rimlary ſo yh s' deshele bandishali del. mn. m ← ben. it. bandizar ‛izgnati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

banje -a (bajne) samostalnik srednjega spola
tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bojazen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bapen -pna (bapen, bopan) samostalnik moškega spola
1. stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine; SODOBNA USTREZNICA: grb, znamenje
2. predmet z napisom ali sliko, ki poimenuje ali opisuje stvar, na katero je pritrjen; SODOBNA USTREZNICA: oznaka
3. oblačila in predmeti za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Baptista m osebno lastno ime Krstnik: Inu Ioannes Baptista im. ed. Vitellius pishe (I/1, 177) → Vitelius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

barantati -am nedov. barantati, tj. kupčevati, menjati blago za blago: kupzovaj tedaj, andlaj, inu barantaj vel. 2. ed. (III, 6) ǀ de bi Kupzhoval, inu barental del. ed. m (IV, 367) ǀ de ſo predaiali, Kupuvali, barentali del. mn. m, inu kupzhovali (IV, 273) ← it. barattare ‛zamenjati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

barantija -e ž barantanje, zamenjava blaga: ſerze pak nei ſo s' ſabo nesli, ampak per domazhimu opravili, per kupzhy, baranty mest. ed., poshreshnoſti. etc. Sò puſtli (V, 474) ǀ inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie tož. mn. naprei vſamete (II, 314) → barantati

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

baratati nedov., F10, collybistes, minîavez, kateri s'danarmi baratá, wechsler, Wexler; empturire, rad kupovati, baratati; hippocomus, -mi, eden kateri s'koinî baratá; lanaris, -re, kateri volno noſſi, ali s'nîo baratá; linarius, -rÿ, kateri s'predivam andla, ali baratá; linopola, en lanár, kateri s'lanom baratá; lintearius, -rÿ, platnar, kateri s'platnom baratá; mango, tudi eden, kateri s'koinî baratá, inu minîuje, kateri k'ſluṡhbi baratá; melliturgus, -gi, medar, ali medizhar, kateri s'medom okuli hodi, ali baratá

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

barbariski -a -o pridevnik
ki se nanaša na druga, tuja ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: tuji
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

barigla -e samostalnik ženskega spola
lesen ročni sodček; SODOBNA USTREZNICA: barigla
FREKVENCA: 16 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bariglica -e samostalnik ženskega spola
manjša količina tekočine
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

barka -e samostalnik ženskega spola
1. večje/veliko vodno plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja
1.1 ladja posebne oblike, s katero je Noe rešil svojo družino in živali med vesoljnim potopom
2. barka kot prispodoba krščanstva
FREKVENCA: 299 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

barkador -ja samostalnik moškega spola
1. kdor je zaposlen na ladji; SODOBNA USTREZNICA: mornar
1.1 kdor s krmilom omogoča gibanje plovilu v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: krmar
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

barkarol -a (barkarol, barkalor, barkoral, barkorol) samostalnik moškega spola
1. kdor je zaposlen na ladji; SODOBNA USTREZNICA: mornar
1.1 kdor s krmilom omogoča gibanje plovilu v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: krmar
FREKVENCA: 19 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Barnabas -ba m osebno lastno ime Barnaba: kadar S. Paulus, inu S. Barnabas im. ed. v'tej Meſti liſtris (II, 208) ǀ touarsh S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba rod. ed. Apoſtela (III, 240) ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam or. ed. v' Panphilio (III, 244) Sv. Bárnaba, priimek levita Jožefa s Cipra, apostola (SP Apd 13,15)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Bartholomeus m osebno lastno ime Bartolomej: kakor je bil odgovuril ta imenitni Vuzhenik Bartholomæus im. ed. de Scobar (II, 174) ǀ njegou Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus im. ed., Andreas, Gvido, Gerardus inu Nivardus (III, 452) ǀ kakor pravi Bartholomæus im. ed. de Piſa (III, 477) 1. Neki Bartolomêj iz Escobarja v Španiji 2. Bartolomêj iz Pise (umrl pribl. 1401), pisec dela De conformitate vitae b. Francisci ad vitam Domini Jesu (1385–90)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Baruh -a m osebno lastno ime Baruh: Baruch im. ed. Prerok govorij od ſveſd poprei, kakor ſo bile ſtvarjene ǀ kakor pravi Baruh im. ed. ǀ inu s' Prerokam Barukam or. ed. djala Báruh, pomočnik in tovariš preroka Jeremije (SP Jer 32,12, Bar 1,2)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

basen -sni/-sne (bajsen, basn, basen, bajsin) samostalnik ženskega spola
1. ekspresivno pripoved z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami; SODOBNA USTREZNICA: pravljica
2. kar kdo pripoveduje o resničnih dogodkih, povezanih v celoto; SODOBNA USTREZNICA: zgodba
3. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari; SODOBNA USTREZNICA: basen
FREKVENCA: 60 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

baša m paša, tj. turški oblastnik: Turski Basha im. ed., katiri na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal (V, 166) ǀ kadar ta Basha im. ed. je bil nasai h' ſvojmu Zaru pershal (V, 166) ǀ poshli gledat tvoje Bashe tož. mn., inu Vizire (IV, 171) ← star. it. bascià ← turš. paşa ‛ekscelenca’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

baštija -e (baštija, paštija) samostalnik ženskega spola
zgradba ali del zgradbe, zgrajen za obrambo; SODOBNA USTREZNICA: branik, utrdba
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bat1 -a samostalnik moškega spola
lesena palica, podobna večjemu kladivu ali kiju; SODOBNA USTREZNICA: bat
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bat2 -a samostalnik moškega spola
1. hebrejska tekočinska mera (približno 40 l); SODOBNA USTREZNICA: čeber
1.1 tekočina s tolikšno prostornino
FREKVENCA: 13 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

batel -a samostalnik moškega spola
vrsta čolna
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bati bojim nedovršni glagol samo v nizu glagolov in v pesmih
1. kdo; koga/česa, pred čim čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; kogarod., kogatož. čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Batildis ž osebno lastno ime Batilda: takorshne dekle ſo bile S. Julia, S. Lubetia, inu S. Bathildis im. ed. (V, 44) Sv. Batílda, žena frc. kralja Ludvika II. in mati Hlotarja III. (umrla pribl. 600)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bati se nedov., F20, abhorreſcere, ſe ſylnu bati; afformidare, ſe vſtraſhiti, preſtraſhiti, velik ſtráh iméti, ſe bati; formidare, ſe ſtraſhiti, ſe bati, zagou biti; hydrophoebus, kateri ſe te vodè bojy; metuere, ſe ſtraſhiti, ſe bati; ne metuas, nikár ſe ti ne bui; pavendus, -a, -um, kateriga ſe moremo bati; pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati; pertimere, pertimescere, ṡlú ſe bati, ali ſtraſhiti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; praemetuere, ſe poprei bati; praetimere, ſe ſylnu, inu ṡlu bati; reformidare, ſe ſylnu bati, en velik ſtráh iméti; subtimere, enu malu ſe bati, ali ſtraſhiti; subvereri, cilú malo ſe bati; timendus, -a, -um, kateriga ſe je potréba bati; timere, ſe bati, ſe straſhiti; verendus, -a, -um, kateriga ſe je bati, ſtraſhán; vereri, ſe bati, ſe vpirati; zelotes, -tis, en aifrar, kateri ſe boji, de tú kar on lubi, je tudi enimu drugimu gmain

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bati se bojim se nedov. bati se: tiga ſe bati nedol. imash, kateri tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ gvishnu ſe imamo baty nedol. ǀ ſe boym 1. ed. de s'zhaſsom bodo na gauge prishli ǀ Iest ſe boijm 1. ed. v'moj hishi shpota ǀ ſe boim 1. ed. umreti ǀ ſe nezh neboijm +1. ed., semuzh Matere ǀ Hzhi je nedolshna, ſe neboym +1. ed., de bi pogujshane damu prishle ǀ Jeſt ſe noboim +1. ed. ſmerti ǀ kaj ſe morebiti boysh 2. ed. Davida ǀ ti hudobni greshnik, inu greshniza ſe tiga neboysh +2. ed. ǀ ti ſe Boga neboijsh +2. ed. ǀ ſe nebojish +2. ed. G: Boga ǀ ſe naboysh +2. ed. vezh de bi reslozhen bil ǀ Se boij 3. ed. eniga pſa de bi ga neuvjedel ǀ ta nepametna shivina, Katera ſe boy 3. ed. te shibe ǀ ſe neboij +3. ed. de bi mu vbeshal ǀ Hudizh ſe neboy +3. ed. mezhou, shtukou, inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ ſe mozhnu boijva 1. dv. ǀ Se bojta 2. dv. eniga zhloveka, inu G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ my ſe neboymo +1. mn. teh shtrajfing Boshjh ǀ sakaj tedaj ſe boijte 2. mn. ǀ ſakaj ſe taku boyte 2. mn. ǀ Vy ſe boyete 2. mn., de bi kakorshen zhlovek vas nevidil ǀ ſe neboyte +2. mn. tiga naglauniga greha ǀ vener ſe noboyte +2. mn. fardamani biti ǀ veliku nijh ſe vezh boje 3. mn. eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga ǀ ſe preſtrashio, inu bojè 3. mn. ǀ kateri njega ſe naboje 3. mn. ǀ Ne bojſe vel. 2. ed. de bi sgubil dobizhik ǀ nebojſe +vel. 2. ed. resnizo govorit ǀ neboyſe +vel. 2. ed. moj folK de bi jest na tebe mogal posabit ǀ nezviblaj, neboyſſe +vel. 2. ed. ǀ Neboyeſe +vel. 2. ed. Moj ſveſti shlushabnik Vid ǀ Nebui ſe +vel. 2. ed. ò reuni zhlovik ǀ nebujſe +vel. 2. ed. moj Jacob ǀ ne bujteſe vel. 2. mn. zhistu ſpovedat ǀ ona je k' njemu djala: Gospud neboyteſe +vel. 2. mn. letukaj obedn nas nemore vidit ǀ neboijteſe +vel. 2. mn. vij bogati, de bi vashe almoshne nebile polonane ǀ neboiteſe +vel. 2. mn. vy kateri takorshne shlahtne rezhy nimate ǀ Nebuijte ſe +vel. 2. mn., de bi jest na vaſs poſabil ǀ nebuite ſe +vel. 2. mn. vij Neveste Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit ǀ drugih nebujte ſe +vel. 2. mn. ǀ nebojtese +vel. 2. mn. de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize ǀ li pojdite s'mano, inu nezh ſe nebijte +vel. 2. mn. N: N: ǀ ſe je bal del. ed. m de bi hisha na njega ſe nepoderla ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi ſe nebal +del. ed. m ni Rihtaria, ni obeniga nepriatela ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala del. ed. ž ǀ G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ druge rizhij ſe ne bote bali del. mn. m ǀ inu de bi ſe njega nebali +del. mn. m, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga zhloveka ǀ Inu tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale del. mn. ž vne shene ǀ Inu de bi lete se nebale +del. mn. ž h'G. Bogu supet ſe poverniti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bati se bojim se nedovršni glagol
1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bazanski -a -o (bazanski, basanski°) pridevnik
ki se nanaša na deželo Bašan; SODOBNA USTREZNICA: bašanski
FREKVENCA: 10 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Bazilikata -e ž zemljepisno lastno ime Bazilikata: ſo bili zhes morje ſe prepelali, inu v' deshelo Baſilicata im. ed. imenovano prishli ǀ kadar pak ſo supet v' Baſilicato tož. ed. ſe povernili (V, 261) Bazilikáta, it. Basilicata, pokrajina v južni Italiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Bazilisa -e ž osebno lastno ime Bazilisa: veſſelje, katiru ſta imela Julianus, inu njegova Neveſta Baſiliſſa im. ed. (V, 461) ǀ en Angel odpre ene slate Bukve, inu Julianu, inu Baſiliſſi daj. ed. pokashe de tudi nyh jmena ſo noter sapiſſane (V, 461) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sakonske s. Baſſi liſſo tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Bazilisa (3. stol.), žena sv. Julijana; → Julianus 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bazilisk -a (basilišk, bazilisk) samostalnik moškega spola
kači, zmaju in petelinu podobno mitološko bitje, ki ubija s pogledom; SODOBNA USTREZNICA: bazilisk
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Bazilius -a/-ija m osebno lastno ime Bazilij: kar naſs vuzhi S: Baſilius im. ed. rekozh ǀ s. Basilius im. ed. nam da sastopit ǀ Alexander Ceſſarja Baſiliuſa rod. ed. Syn ǀ po beſſedah S. Baſiliuſa rod. ed. ǀ poshluſhajte S. Baſiluſa tož. ed. ǀ inu S. Baſilia tož. ed. s' meram puſtj ǀ Grætia s' Baſiliuſam or. ed. 1. Sv. Bazílij (330–379), cerkveni učitelj in pisec, škof v Cezareji v Mali Aziji 2. Bazílij, oče cesarja Aleksandra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bažilisk -a m bazilisk: Bashlisk im. ed. je hudizh, inu greh, kateri oskruni, inu umori vſakatero dusho ǀ mladenizh ſe je vojskoval s' enim Bashiliſcam or. ed. (V, 339) → bazilisk, → bazilišk, → božilišk

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bdelium – samostalnik moškega spola
dišeča naravna smola rumene barve, pridobljena iz afriške komifore (Commiphora africana); SODOBNA USTREZNICA: bdelij
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beč -a samostalnik moškega spola
1. srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
1.1 kovanec majhne vrednosti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bečati -im nedovršni glagol
kaj oglašati se z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bedra -e samostalnik ženskega spola
1. del noge med kolenom in ledji; SODOBNA USTREZNICA: stegno
1.1 predel telesa nad zgornjim delom stegna; SODOBNA USTREZNICA: bok, ledja
FREKVENCA: 39 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beg -a (beg, bejg, beh) samostalnik moškega spola
1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: beg
1.1 rešitev iz neugodnih razmer; SODOBNA USTREZNICA: pobeg
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Behemot -a m osebno lastno ime Behemot: Gre Behemot im. ed. ǀ ſe oberne k' Behemothu daj. ed. ǀ inu pluni v Behemotha tož. ed. ǀ Lucifer … poklizhe Generala Behemata tož. ed. Behemót, eden Luciferjevih poveljnikov, v SP poimenovanje neke velike štirinoge živali, verjetno povodnega konja: Poglej Behemota, ki sem ga naredil kakor tebe, hrani se s travo kakor govedo (SP Job 40,15).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bekanje -a (bekanje, bekajne, bekajnje) samostalnik srednjega spola
1. česa oglašanje z zategnjenim, enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: blejanje
1.1 oddajanje močnih, zamolklih, pomensko nejasnih glasov; SODOBNA USTREZNICA: hrumenje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bel prid., F76, alabaster, en leip beil kamen; albeo, albere, bélu biti, béliti ſe; albescere, beil perhajati; albicalculi, beili maihini kaminzi; albidus, nekoliku beil; albus, -a, -um, beil; althea, -ae, tá beili ſliṡ; anilitas, beila, ali ſiva ſtaroſt; arsenicum, béla miſhniza; blataria, enu bélu ẛeliszhe, pluzhniku enaku; botulus, et botellús, béla klobaſſa; candidus, -a, -um, beil, prebeil, ſvitál, laskazhejózhi; ceresa duracina, te beile zhréſhnîe; holor, vel olor, -ris, ena tyza, labúd, beila inu velika; incanere, beil, ali ſiv biti. 1.Reg:12; lacteolus, Lacteolae puellae, diklizhi beili kakòr kry inu mléku
  1. belejši , hippolapathum, tá velika kiſſiliza: letá je vekſha, beléſha, inu goſtéſha kakor ta vertna

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: bel prid., nymphaea wel pluzhnek Scopoli [315: Nymphaea, Carniol. beu blusthkick,a Pluzhe; pod Nomina Carniolica pa: Beu-Blutschnik]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bel -a prid. bel: hitrej en ſamuriz bi beu im. ed. m ratal, kateri, od nature je zhern, kakor ena pershona greshna, pravizhna ǀ je peil kakor ta belli im. ed. m dol. labut pred ſmertio ǀ kokar ena bela im. ed. ž lilia v'mej ternjom ǀ Ti ſi taiſta bella im. ed. ž lilia ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu im. ed. s kokàr ta padani ſnèh ǀ do beliga rod. ed. m dneva je ſpala ǀ is zhiſte bele rod. ed. ž slonave koſti je bil ſresan ǀ s'bele rod. ed. ž ſlonave Kosti sresan ǀ tuistimu belimu daj. ed. m hudizhu v'oblizhe pluni ǀ Kadar je MARIO Divizo perglihal tej beli daj. ed. ž lilij ǀ pride en Angel, ter perneſſe en beu tož. ed. m Camen ǀ vam dam ta beli tož. ed. m dol. popir, inu ſe podpiſhem ǀ tiga beliga tož. ed. m ži. labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno poſtojno ǀ je bila pernesla eno belo tož. ed. ž kuto ǀ Mashna ſraiza pomeni uno bello tož. ed. ž ſraizo ǀ pod tem belem or. ed. m oblakam ǀ ſe hualio … Polaki s' nyh bellem or. ed. m levam ǀ hodio guantani s' slatem shtukam inu nikar belẽ or. ed. s tenkem platnem ǀ Njega laſij ſo bily beli im. mn. m kakor padani ſmejh ǀ ſò taku retki, kakor te belle im. mn. ž muhe ǀ bodezh garm belih rod. mn. gartrosh ǀ de ſi glih nje lepe belle shuline tož. mn. m vublati nezh nemara ǀ inu ſvoie nage bele tož. mn. ž perſij kasala primer.> ſnejh nepoterbuje bèleshi im. ed. m biti ǀ lepshi, inu belishi im. ed. m prihaia

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bel -a -o (bel, bejl) pridevnik
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: bel
1.1 ki je moralno čist
1.2 ki vzbuja spoštovanje
2. ki je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: bel
2.1 ki ima zaradi zrelosti svetlo barvo
2.2 v zvezi z lasje svetlo siv
2.3 v zvezi z dan poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: beli vinar

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Belarminus m osebno lastno ime Belarmin: Bellarminus im. ed. pak pishe od ene Gospe (I/1, 194) ǀ sakaj Belarminus im. ed. pravi (I/2, 211) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Robertus Bellarminus im. ed. (III, 428) Bl. Róbert Belarmín (1542–1621), it. jezuit, kardinal in pisec, 1923 razglašen za blaženega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beli -ega (beli, bejli) posamostaljeno
1. kar je take barve kakor sneg ali mleko; SODOBNA USTREZNICA: belo
2. kar je svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: belo
FREKVENCA: 30 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: belo v očeh

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

belialski -a -o (belialski, beliaski) pridevnik
ki se nanaša na Beliala, tj. hudiča; SODOBNA USTREZNICA: Belialov, hudičev
FREKVENCA: 10 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Beli Grad m zemljepisno lastno ime Beograd: Soliman Selimanau Syn je bil padil v' Ogersko deshelo, ter Ogre je bil premagal, inu ym je bil vſel Beli Grad tož. ed., inu Budo Krajlevu prebivalszhe (IV, 162) Sulejman II. Veličastni je 1521 zavzel Beograd in 1526 porazil Ogre pri Mohaču.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beliti1 nedov., F10, abare, beiliti; albarium, bélenîe, karkuli béli, ali ṡzhim ſe béli; albicare, beiliti; candefacere, beiliti, beilu ſturiti; candificare, beiliti; dealbare, pobéliti, béliti, plaihati; fullo, -nis, kateri gvant farba, ali zhiſti, ſuknu vala, platnu beili, ali plaiha; gypsare, s'tako ṡemló narejanîe, inu béliti, ali délati; tector, -oris, eden kateri en ṡyd fraiha, ali beili

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beliti -im (beliti, bejliti) nedovršni glagol
1. kdo; (s čim) pokrivati z beležem ali belilom; SODOBNA USTREZNICA: beliti
2. kdo; kaj močno segrevati; SODOBNA USTREZNICA: beliti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beliti se nedov., F4, albeo, albere, bélu biti, béliti ſe; candere, ſe beiliti; gramina candent, ṡeliṡzha inu trave ſe beilè od ſlane, je velika ſlana padla; latescere, mleiku ratati, ali ſe beiliti kakòr mléku

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

belo (belu) prislov
takó, da je videti svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: belo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

belognojno -ega (belugnojnu, bejlugnojnu) posamostaljeno
kar je take barve kot gnojni izcedek iz rane
FREKVENCA: 11 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Benečija ž zemljepisno lastno ime Beneška republika: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Benezhia im. ed. s' Lorenzam Juſtinianam (III, 200) Benéška repúblika (697–1797)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Benedab -a m osebno lastno ime Ben Hadad: General Benedab im. ed. s'eno veliko vojsko je bil oblegal (I/1, 54) ǀ krajla Benedaba tož. ed., inu njegovo vojsko je bil konzhal (II, 300) Bén Hadád, aramejski kralj (SP 1 Kr 15,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

benedictus nesklonljivo, samostalnik moškega ali ženskega spola
1. novozavezna Zaharijeva hvalnica ob obrezanju Janeza Krstnika
1.1 krščanska molitev na osnovi te hvalnice
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Benediktus -ta m osebno lastno ime Benedikt: de bi ſe imela naga po bodezhah ternah valati Kakor S. Benedictus im. ed. ǀ umerje Papesh Benedictus im. ed., na mejſti tega ſo bily isvolili Pelagiuſa ǀ ter je bil ſtopil v' ta Sveti Orden S. Benedicta rod. ed. ǀ Vidim tankaj Benedicta tož. ed. de nah po tem bodezhijm ternu ſe vala ǀ Maria Diviza s' Svetem Benedictam or. ed., inu s' Svetem Lorenzam 1. Sv. Benedíkt (480–543), it. menih, ustanovitelj benediktinskega meniškega reda 2. Benedíkt I., papež (575–79)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beneficija -e samostalnik ženskega spola
posest, ki je vezana na dodeljeno cerkveno službo ali čast in prinaša dohodek; SODOBNA USTREZNICA: beneficij
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beneficium – samostalnik predvidoma moškega ali srednjega spola
posest, ki je vezana na dodeljeno cerkveno službo ali čast in prinaša dohodek; SODOBNA USTREZNICA: beneficij
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beneški -a -o pridevnik
ki se nanaša na Benetke; SODOBNA USTREZNICA: beneški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

benjaminiterski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Benjaminove potomce ali Benjaminovce; SODOBNA USTREZNICA: benjaminovski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

benjaminski -a -o (benjanimski, benjaminski) pridevnik
ki se nanaša na Benjaminove potomce ali Benjaminovce; SODOBNA USTREZNICA: benjaminovski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

benjamiterski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Benjaminove potomce ali Benjaminovce; SODOBNA USTREZNICA: benjaminovski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

berač -a samostalnik moškega spola
1. kdor s trganjem z rastline odstranjuje sadeže, zlasti grozdje; SODOBNA USTREZNICA: trgač
2. kdor dela, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: nabiralec, zbiralec
3. kdor vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: bralec
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

bergla -e (berla, bergla) samostalnik ženskega spola
oporna priprava za pomoč invalidom ali onemoglim pri hoji; SODOBNA USTREZNICA: bergla
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beril -a samostalnik moškega spola
brezbarvni mineral, ki ga primesi obarvajo v dragi kamen različnih barv; SODOBNA USTREZNICA: beril
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

berkcevg° -a (berkcevg, bercevg) samostalnik moškega spola
1. predmet, ki se uporablja pri delu; SODOBNA USTREZNICA: orodje
2. s prilastkom, slabšalno kdor ravna, dela po zahtevah koga; SODOBNA USTREZNICA: orodje
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Bernardinus -na m osebno lastno ime Bernardin: S. Bernardinus im. ed. Senenſis pravi ǀ Bernardinus im. ed. de Buſtis ǀ Bernardinus im. ed. De Buſti ǀ Pishe Bernardinus im. ed. Corius ǀ Se nenajdeo vezh Bernardini im. mn., de bi ſvoje koſſilu pershparali, inu te lazhne naſſitili 1. Sv. Bernardín Siénski (1380–1444), frančiškanski pridigar in pisec; → Bernard 2. 2. Bernardín iz Bústa (15. stol.), frančiškan, pisec 3. → Korius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Bernard(us) -da m osebno lastno ime Bernard: Poshlushajte kaj pravi S. Bernardus im. ed. ǀ jeſt ſam, inu S. Bernard im. ed. pres viz ſmo v'Nebu prishli ǀ Klizhem tudi sa prizho vniga Bogabojezhiga Miniha Ordna S. Bernarda rod. ed. ǀ beſſede S. Bernarda rod. ed. Senenskiga ǀ ſe je bila prikasala S. Bernardu daj. ed. ǀ Drugi bodo S. Bernarda tož. ed. perglihali ti skryni ſtariga Teſtamenta ǀ bodem rekal s'S. Bernardam or. ed. 1. Sv. Bernárd (1090–1153), cerkveni učitelj, opat cistercijanskega samostana v Clairvauxu 2. → Bernardinus 1., → Bonevalensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beroč2 deležje
1. kaj izraža, da se vsebina besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
1.1 izraža glasno podajanje vsebine besedila; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 9 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beseda -e ž 1. beseda, tj. strnjena jezikovna enota in govorjenje: kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba: jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora: Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola
1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
3.2 kar je izrečeno
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah
TERMINOLOGIJA: deset besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

besedica -e (besedica, besejdica, besedeca) samostalnik ženskega spola
1. ekspresivno posamezna jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: besedica
2. ekspresivno kratka misel, izražena z besedami
3. ekspresivno izjava, da bo kdo deležen česa ali da se bo kaj zagotovo uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih
FRAZEOLOGIJA: ene besedice

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

besediti -im nedovršni glagol
kdo; za koga govoriti v korist koga; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

besediti se -im se nedovršni glagol
kdo; za kaj medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, stališči drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

besedni -a -o pridevnik
ki se nanaša na besede; SODOBNA USTREZNICA: besedni
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

besednica -e ž zagovornica, besednica: Inu cilu Maria Djviza, katera je bila vſelej Matti te miloſti, inu gnade, Beſedenza im. ed., inu Pomozhniza teh greshnikou (II, 24) ǀ to nar vſmilenishi Beſsedinzo tož. ed. ſo dozhakali (I/22, 87)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

besednica -e samostalnik ženskega spola
versko zveličana ženska, ki pred Bogom zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornica, priprošnjica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

besednik -a m 1. zagovornik pred sodnikom, odvetnik, besednik: greshinze pak s'milostovimi beſsedomij je podvuzhil, inu teh vezhkrat beſednik im. ed. ratal ǀ Na mejſti Beſednika rod. ed. je govuril En Angel ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku daj. ed., de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika tož. ed. ǀ Beſedniki im. mn. ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku rod. mn. ǀ Beſsednikom daj. mn. ſim vſhe tudi dobru usta pomasal ǀ tuoje vupajne nej ſi v'G: Boga, temuzh v'Beſsednike tož. mn., v'Priatele, inu v'Rihtarje postavil 2. govornik: Gorgius Beſsednik im. ed., kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

besednik -a samostalnik moškega spola
1. navadno strokovnjak za pravo, ki zastopa, zagovarja koga pred sodiščem; SODOBNA USTREZNICA: odvetnik, zagovornik
2. versko kdor je zveličan in pri Bogu zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornik, priprošnjik
3. kdor usvoji spretnost, znanje govorjenja, predvsem v javnosti; SODOBNA USTREZNICA: retorik, govornik
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

besedovati -ujem nedovršni glagol
kdo govoriti v korist koga; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

beštija -e ž velika divja žival: je Kakor en medved, sa volo njega hudobniga, inu hreshniga shulejnia, je Kakor ena shivina, ena bestia im. ed., inu dokler vezhkrat ſim leve, inu medvede premagal, ſe troshtam tudi to beshtio tož. ed. v'zhloveski shtauti premagat (I/2, 21) ǀ kaj je enkrat Sveti Joannes Evangeliſt vidil, namrezh eno veliko gardo ſverino, eno ſtrashno beshtio tož. ed. (V, 605) ← it. bestia ‛žival, surovež’ < lat. bēstia ‛žival, zver’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 8688 zadetkov.