abecedika [abecedíka] samostalnik ženskega spola
učbenik za začetni pouk branja in pisanja; abecednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
agenda -e samostalnik ženskega spola
protestantski cerkveni obrednik
FREKVENCA: 7 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola
1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajfranje -a (ajfranje, ajfrajne, ajfrane, ajfrajnje) samostalnik srednjega spola
1. ekspresivno velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, ljubosumnost
4. velika toplota, ki jo (ob močnem gorenju) oddaja ogenj; SODOBNA USTREZNICA: vročina
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajžel -žla*/-želna* samostalnik moškega spola
prostor za opravljanje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: stranišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Albánija -e ž Albanija: Bosnia i Albánia AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aldüvàti -ǘjem nedov. darovati, žrtvovati: te iſzte áldove cse ſztoukrát áldüje KŠ 1771, 688; tebi aldüjem moj Boug KM 1783, 3
aldüvajóuči tudi aldüjóuči -a -e darujoč, žrtvujoč: ſzam ſzebe áldüvajoucsi KŠ 1771, 683; poſzujhni milosztivno âldüvajoucsega Redovnika molitve KM 1783, 108; Áldüjoucs BKM 1789, 86
áldüvani -a -o darovan, žrtvovan: nedú'zno áldüvan KAJ 1848, 117; Od bolvanom áldüvani pa známo KŠ 1771, 504; Ocsi Nebeſzkomi aldüvani KMK 1780, 108
aldüvajóuči tudi aldüjóuči -a -e darujoč, žrtvujoč: ſzam ſzebe áldüvajoucsi KŠ 1771, 683; poſzujhni milosztivno âldüvajoucsega Redovnika molitve KM 1783, 108; Áldüjoucs BKM 1789, 86
áldüvani -a -o darovan, žrtvovan: nedú'zno áldüvan KAJ 1848, 117; Od bolvanom áldüvani pa známo KŠ 1771, 504; Ocsi Nebeſzkomi aldüvani KMK 1780, 108
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
almožna -e (almožna, almožnja) samostalnik ženskega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.1 kar se dá/naredi potrebnemu duhovnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: (duhovna) pomoč
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
3. premoženje, ki se upravlja po volji tistega, ki ga daje na razpolago potrebnim; SODOBNA USTREZNICA: miloščinska ustanova
FREKVENCA: 141 pojavitev v 16 delih
TERMINOLOGIJA: flegar almožne
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
altar -ja/-a samostalnik moškega spola
1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa
2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar
3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih
TERMINOLOGIJA: altar žganega ofrovanja, gorski altar, kadilni altar, služabnik altarja, služiti/streči altarju / vardevati altarja, zakrament altarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
amen3 medmet
1. izraža resničnost, potrditev; SODOBNA USTREZNICA: amen
1.1 v zvezi reči amen z besedami izraziti mnenje, da je kaj prej izrečenega v skladu z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: strinjati se
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ana -e ž osebno lastno ime 1. Ana: Je bila ena Prerokina Anna im. ed., Fanuelova hzhy ǀ kakor je bila Anna im. ed. Phanuela Hzhy ǀ S'kuſi poſt Anna im. ed. ie bila radovitna ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ zhaſt ima S. Anna im. ed., de je bila Babiza Synu Boshjga ǀ Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karſht prajmeio, inu Hzheri ime Anna im. ed. poſtavio ǀ S. Anna im. ed. v' tem meſſzi Jeſſeniku je porodila Mario Divizo ǀ ſvetoſt S. Annæ rod. ed. ǀ ſe bere od Anne rod. ed. Samvelave matere ǀ Ricchardus à S. Laurentio nisku ſe perkloni S. Anni daj. ed. ǀ je bil isvolil S. Anno tož. ed. sa Matter Mariæ Divize, inu sa Babizo Synu Boshiga Chriſtusa JEſusa ǀ Visir klizhe na pomozh S. Anno tož. ed., kar prezej vejter neha ǀ Elcana je v' mej vſemij drugimi ner ble lubil Anno tož. ed. ǀ cilu Turki v' ſvoj potrebi ſo pomozh per S. Anni mest. ed. nashli ǀ s'to nasramno loterzo Anno or. ed. Boleno nezhistu je shivil 2. Hana: Iokala ſe je Anna im. ed. Tobiava shena ǀ Anna im. ed. Tobiaua shena … milu ſe je jokala 1. Ána, prerokinja, Fanuelova hči iz Aserjevega rodu (SP Lk 2,36) 2. Ána, Elkanova žena in Samuelova mati (SP 1 Sam 1,2) 3. Sv. Ána, Marijina mati (novozavezni apokrifi) 4. → Bolena 5. Hána, Tobitova žena (SP Tob 1,9)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
andohtljiv -a -o (andohtliv, andahtliv) pridevnik
1. ki se ravna po božjih zapovedih; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
2. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2.1 ki izkazuje, odraža človekovo natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
3. ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje; SODOBNA USTREZNICA: goreč
FREKVENCA: 37 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola
1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
4. človek brez greha
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
aniti -grem nedovršni glagol
samo v 3. osebi, kaj; koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anjemati se -jemljem se nedovršni glagol
kdo; česa delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
antikati -čem nedovršni glagol
samo v 3. osebi, kaj; koga/česa, koga/kaj biti v zvezi, povezanosti s čim; SODOBNA USTREZNICA: zadevati, tikati se
FREKVENCA: 41 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
anvzeti se -vzamem se dovršni glagol
1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apologija -e samostalnik ženskega spola
pisni ali ustni zagovor, obramba kakega stališča, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: apologija
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
apostol -a (apostol, apostel, apostal, apostos, apustol) samostalnik moškega spola
1. versko vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo, širijo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol
1.1 kdor je od Boga poslan oznanjat, širit Kristusov nauk, krščansko vero
1.2 kdor je od Boga poslan z določenim sporočilom, nalogo
2. v prvih desetletjih širjenja krščanstva kdor oznanja, širi krščansko vero, ustanavlja, vodi versko skupnost, opravlja verske obrede
3. kdor je od koga poslan z določenim sporočilom, nalogo; SODOBNA USTREZNICA: odposlanec, sel
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 24 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol
1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati
FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ardrati se -am se (ardrati (se), hardrati se) nedovršni glagol
kdo; zoper koga, med kom, s kom medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
arnoš -a (arnoš, arnož, arnaš) samostalnik moškega spola
1. kovinska vojaška obleka, ki ščiti trup; SODOBNA USTREZNICA: oklep
2. oblačila in predmeti za bojevanje; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema
3. navadno s prilastkom kar varuje, brani človeka v duhovnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: zaščita
FREKVENCA: 65 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: hiša arnošev/k arnošem
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
asirerski -a -o pridevnik
ki se nanaša na Asirijo ali Asirce; SODOBNA USTREZNICA: asirski
FREKVENCA: 135 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Àtila -e m Atila: I Attilla tomi ſzvejti kak radüvao ſzeje SŠ 1796, 66; Atila je bio Nyihov náj strasnejsi Kráo KOJ 1848, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
baba -e samostalnik ženskega spola
1. navadno starejša ženska
1.1 slabšalno ženska sploh; SODOBNA USTREZNICA: baba
2. ženska, ki pomaga pri porodu; SODOBNA USTREZNICA: babica
3. materina ali očetova mati; SODOBNA USTREZNICA: stara mati, babica
FREKVENCA: 79 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
babica [bábica] samostalnik ženskega spola
- stara ženska, ostarela mati
- stara mati; babica
- nakovalo za klepanje kose
- pomočnica pri porodih; babica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
babina -e (babina, bavina) samostalnik ženskega spola
premoženje, dobljeno po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dediščina
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bandèra -e ž bandero, zastava: csarna bandera viszila AIP 1876, br. 2, 3; edno prelejpo bandero (zásztavo) KOJ 1845, 20; pren. ki szo Deák Ferenca Sztáre bandere vörni osztali AI 1875, br. 2, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bànka -e ž bankovec: edna lêpa nôva banka bila zaszükana v-te sztári raztergani papér AIP 1876, br. 10, 6; popadno to banko i be'zo AIP 1876, br. 1, 7; szta dvá csloveka drügacsila banke AIP 1876, br. 3, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bareta -e samostalnik ženskega spola
okroglo, plosko pokrivalo za glavo; SODOBNA USTREZNICA: baretka
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
basen -sni/-sne (bajsen, basn, basen, bajsin) samostalnik ženskega spola
1. ekspresivno pripoved z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami; SODOBNA USTREZNICA: pravljica
2. kar kdo pripoveduje o resničnih dogodkih, povezanih v celoto; SODOBNA USTREZNICA: zgodba
3. poučna pripoved, v kateri nastopajo poosebljene živali ali stvari; SODOBNA USTREZNICA: basen
FREKVENCA: 60 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
baštija -e (baštija, paštija) samostalnik ženskega spola
zgradba ali del zgradbe, zgrajen za obrambo; SODOBNA USTREZNICA: branik, utrdba
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bati se bojim se nedovršni glagol
1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Bazilisa -e ž osebno lastno ime Bazilisa: veſſelje, katiru ſta imela Julianus, inu njegova Neveſta Baſiliſſa im. ed. (V, 461) ǀ en Angel odpre ene slate Bukve, inu Julianu, inu Baſiliſſi daj. ed. pokashe de tudi nyh jmena ſo noter sapiſſane (V, 461) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Sakonske s. Baſſi liſſo tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Bazilisa (3. stol.), žena sv. Julijana; → Julianus 1.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
beber -bra samostalnik moškega spola
vodni glodavec z dragocenim krznom in ploščatim luskinastim repom; SODOBNA USTREZNICA: bober
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
beliti -im (beliti, bejliti) nedovršni glagol
1. kdo; (s čim) pokrivati z beležem ali belilom; SODOBNA USTREZNICA: beliti
2. kdo; kaj močno segrevati; SODOBNA USTREZNICA: beliti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
belognojen -jna -o (bejlugnojen, belugnojen) pridevnik
ki je take barve kot gnojni izcedek iz rane
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
berač -a samostalnik moškega spola
1. kdor s trganjem z rastline odstranjuje sadeže, zlasti grozdje; SODOBNA USTREZNICA: trgač
2. kdor dela, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: nabiralec, zbiralec
3. kdor vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: bralec
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bergla -e (berla, bergla) samostalnik ženskega spola
oporna priprava za pomoč invalidom ali onemoglim pri hoji; SODOBNA USTREZNICA: bergla
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
beseda -e ž 1. beseda, tj. strnjena jezikovna enota in govorjenje: kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba: jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora: Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola
1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
3.2 kar je izrečeno
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati/dati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dati besedo, dati/dajati komu hude/trde/sramotne besede, držati besedo, polagati/položiti/postaviti/dati besedo/besede (komu) v usta, ujeti koga na besedi/v besedah
TERMINOLOGIJA: deset besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
besedica -e (besedica, besejdica, besedeca) samostalnik ženskega spola
1. ekspresivno posamezna jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: besedica
2. ekspresivno kratka misel, izražena z besedami
3. ekspresivno izjava, da bo kdo deležen česa ali da se bo kaj zagotovo uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih
FRAZEOLOGIJA: ene besedice
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
besediti se -im se nedovršni glagol
kdo; za kaj medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, stališči drugega, navadno glasno, ostro; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
besednik -a samostalnik moškega spola
1. navadno strokovnjak za pravo, ki zastopa, zagovarja koga pred sodiščem; SODOBNA USTREZNICA: odvetnik, zagovornik
2. versko kdor je zveličan in pri Bogu zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornik, priprošnjik
3. kdor usvoji spretnost, znanje govorjenja, predvsem v javnosti; SODOBNA USTREZNICA: retorik, govornik
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola
1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna
2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija
FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
betež -a samostalnik moškega spola
1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. kar povzroča, da je življenje komu bolj neprijetno, hudo; SODOBNA USTREZNICA: težava, tegoba
3. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 214 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: betež na glavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bètva -e ž betev: tak da bi na vsakoj betvi sedela stvár AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bežanje -a (bežanje, bežane) samostalnik srednjega spola
1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežanje
1.1 umikanje iz neugodnih razmer
2. umikanje z določenega mesta, položaja; SODOBNA USTREZNICA: odmikanje
3. kraj, prostor, kamor se kdo umakne; SODOBNA USTREZNICA: pribežališče, zatočišče
4. v prislovni rabi, s predlogom izraža veliko hitrost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bil2 -a -o deležnik
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bistro (bistru, bistro) prislov
1. izraža skrb, zavzetost za koga; SODOBNA USTREZNICA: pozorno
2. izraža, da se kaj dobro zaznava; SODOBNA USTREZNICA: razločno
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
biti1 bijem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
biti se bijem se nedovršni glagol
1. kdo; s kom/čim udeleževati se oboroženega spopada, boja; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; za kaj udeleževati se spopada sploh; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
1.2 kdo; s kom, (s čim) udeleževati se besednega spopada; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 17 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bívati -am nedov. bivati, živeti: biva žerjav po močvarni kraji AI 1878, 26; gde lidjé bivajo AI 1878, 8
bivajóči -a -e bivajoč: Te bivajôcsi vu Nébi TA 1848, 3; bivajôcsi vu püscsávi TA 1848, 57; szaszi sze pred nyim vsze bivajôcse na zemli TA 1848, 25; bistra srvár bivajoči na ti najvišiši pečinaj AI 1878, 16
bívani -a -o obstoječ: szamo vu mislênyi bivano dugoványe znamenüje AIN 1876, 10
bivajóči -a -e bivajoč: Te bivajôcsi vu Nébi TA 1848, 3; bivajôcsi vu püscsávi TA 1848, 57; szaszi sze pred nyim vsze bivajôcse na zemli TA 1848, 25; bistra srvár bivajoči na ti najvišiši pečinaj AI 1878, 16
bívani -a -o obstoječ: szamo vu mislênyi bivano dugoványe znamenüje AIN 1876, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola
1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blazína, f. 1) der Bettpfühl, das Kissen, Cig., Jan., C., Rib.-M., ogr.-Valj. (Rad); die Matratze, Mik., das Federbett, Cig., Ptuj; — 2) der Fuß- oder Handballen, V.-Cig., Cig. (T.); — 3) der Lagerbalken: a) des Daches, Tolm.-Erj. (Torb.); na blazine se opira vse ostrešje, Gor.; b) des Dreschbodens, Cig., Naklo (Gor.); c) unter Fässern, Naklo (Gor.); d) die Schwelle (z. B. bei der Eisenbahn): hrastove blazine, LjZv.; (bei einer Brücke), Cig.; e) eine wagerechte Stange am Gerüst, worauf die Bretter des Gerüstes ruhen, die Rüststange, V.-Cig.; f) das Well- oder Zapfenlager, Jan., Cig. (T.), Savinska dol.; g) oni del voza, v katerem tiče ročice, Z.; der Rungstock, Cig.; — der Querbaum des Schlittens, V.-Cig.; h) das Pfluggestellchen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blaznenje -a (blaznenje, blaznene, blažnjenje) samostalnik srednjega spola
1. zapeljevanje v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševanje
2. zmota, napaka
3. nespametno, nerazsodno govorjenje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blazniti -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; kogatož. (s čim) zapeljevati v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (na čem, v čem) spravljati v negotovost ali v zmoto; SODOBNA USTREZNICA: blazniti
3. kdo/kaj; kogatož. (od česa) spravljati stran, v oddaljenost od česa
4. kaj; kogatož. povzročati nezadovoljstvo
5. kdo/kaj; koga [nikalni rodilnik] delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj; SODOBNA USTREZNICA: motiti
FREKVENCA: 37 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blazniti se -im se nedovršni glagol
1. nedov. in dov., kdo; na kom, nad kom delati/narediti kaj moralno slabega; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati se, pohujšati se
2. kdo; na čem, nad kom/čim imeti (in izražati) slabo, napačno mnenje o kom ali o čem; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
3. kdo; v čem delati napake; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
FREKVENCA: 29 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blážen tudi blájžen -a -o prid. blažen: Blá'zen, ki szvoje vadlüványe postüje KAJ 1848, 4; ter na bláſeni navuk poznánya Kriſtuſſevoga pripelala TF 1715, 3; bláſeno ino tiho preminenye engedüvau TF 1715, 30; Blásen je on Cslovik SM 1747, 91; Bláj'zen bojdi BKM 1789, 7; Od blásenoga zvelicsánſztva BKM 1789, 95; vu vecsznoszti blá'zenoj KAJ 1848, 4; blá'zeno vüpazen KŠ 1754, 126; na blá'zeni 'zitek KŠ 1771, 590; Blá'zeno Sz. Trojſztvo KM 1783, 10; bláj'senomi Trojſztvi SŠ 1796, 7
bláženejši -a -e blaženejši: Blá'zenejſa je pa KŠ 1771, 504
nájbláženejši -a -e najblaženejši: Nebeſko Králestvo je náj blá'senejse prebivanya meſzto KMK 1780, 100
bláženejši -a -e blaženejši: Blá'zenejſa je pa KŠ 1771, 504
nájbláženejši -a -e najblaženejši: Nebeſko Králestvo je náj blá'senejse prebivanya meſzto KMK 1780, 100
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bleščeč -a -e (bleščeč, bleskeč) deležnik
ki oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščeč
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bleščiti se -im se (blešiti se, blejšiti se) nedovršni glagol
1. brezoseb. biti obsijan z močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
1.1 kaj oddajati močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bliskati se -am se nedovršni glagol
1. navadno brezoseb., kdo/kaj; s prisl. določilom kraja v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
2. kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se
FREKVENCA: 22 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blisketàti -kèčem nedov. bleščati: deci v-ocsi bleszkecse AIP 1876, br. 1, 6
blisketéči -a -e bleščeč: kača z blisketéčimi očámi AI 1878, 3
blisketéči -a -e bleščeč: kača z blisketéčimi očámi AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blisniti se -em se dovršni glagol
kaj na hitro močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisniti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blizi2 prislov
1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
1.1 pri mirovanju
1.2 pri premikanju
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: blizi ino/ali daleč
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blizi3 povedkovnik
1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blížati -am nedov. bližati, približevati: K-popolnoszti czili Bli'zaj szam düso mojo KAJ 1848, 159
blížati se -am se bližati se: štere se hitro k bregi bližajo AI 1878, 3
bližéči -a -e bližajoč se: oznanávlaš bližéče proletje AI 1878, 27
blížati se -am se bližati se: štere se hitro k bregi bližajo AI 1878, 3
bližéči -a -e bližajoč se: oznanávlaš bližéče proletje AI 1878, 27
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bližati se -am se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; h komu/k čemu prihajati bližje v prostoru; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
2. kaj; k čemu prihajati časovno bližje; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
3. kdo; h komu postajati duhovno soroden, povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: bližati se
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bližína -e ž bližina: V bližini začüjemo pokanje AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bližnji1 -ega (bližni, bližnji, blizni, bližen) posamostaljeno
1. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. kdor je v sorodstvenem razmerju do drugega; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
3. kdor je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: prijatelj
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bližnji2 -a -e (bližni) pridevnik
1. ki je krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. ki je časovno najmanj oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: prihodnji
3. v zvezi z žlahta ki je soroden s kom po krvi; SODOBNA USTREZNICA: krvni
4. ki je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
FREKVENCA: 104 pojavitve v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bljuvanje -a (bluvajnje, bluvanje) samostalnik srednjega spola
1. izmetavanje iz želodca; SODOBNA USTREZNICA: bruhanje
1.1 kar se izmeče iz želodca; SODOBNA USTREZNICA: bruhanje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
blóditi tudi blóuditi -im nedov.
1. biti v zmoti: i jaſz blodim SM 1747, 67; blôdim AIN 1876, 65; bloudite, neznajoucsi piſzma KŠ 1771, 141; Ne bloudte KŠ 1771, 500; vſteroj eſcse zdaj bloudi KŠ 1771, 667; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; je szpoznao, kak je blôdo KAJ 1870, 126
2. zmedeno govoriti: bloudi kaksté lejpi KOJ 1845, 141
3. spravljati v zmedenost: Csi naſz dobrota blôdi BRM 1823, 34
blodéči -a -e
1. blodeč, tavajoč: szem jasz blodécsi KAJ 1848, 127; blodécsa ovcsicza KM 1783, 165; blodécsa szvekloscsa AI 1875, kaz. br. 7; tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; ovczo nyegovo blodécso KŠ 1754, 66; liki blodécse ovczé KŠ 1754, 708
2. ki je v zmoti: nad neznajoucsimi blodécsimi KŠ 1771, 678
blódjeni -a -o zmeden: Vnogi blodjeni bodo AI 1875, br. 2, 3
1. biti v zmoti: i jaſz blodim SM 1747, 67; blôdim AIN 1876, 65; bloudite, neznajoucsi piſzma KŠ 1771, 141; Ne bloudte KŠ 1771, 500; vſteroj eſcse zdaj bloudi KŠ 1771, 667; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; je szpoznao, kak je blôdo KAJ 1870, 126
2. zmedeno govoriti: bloudi kaksté lejpi KOJ 1845, 141
3. spravljati v zmedenost: Csi naſz dobrota blôdi BRM 1823, 34
blodéči -a -e
1. blodeč, tavajoč: szem jasz blodécsi KAJ 1848, 127; blodécsa ovcsicza KM 1783, 165; blodécsa szvekloscsa AI 1875, kaz. br. 7; tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; ovczo nyegovo blodécso KŠ 1754, 66; liki blodécse ovczé KŠ 1754, 708
2. ki je v zmoti: nad neznajoucsimi blodécsimi KŠ 1771, 678
blódjeni -a -o zmeden: Vnogi blodjeni bodo AI 1875, br. 2, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bobotati -očem nedovršni glagol
ekspresivno, kdo vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, čenčati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bodenje -a (bodenje, bodejnje) samostalnik srednjega spola
1. potiskanje ostrega, koničastega predmeta v koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: zabadanje
1.1 česa ubijanje s potiskom rezila, zlasti v srce
2. povzročanje pekoče bolečine komu zaradi svoje ostrosti; SODOBNA USTREZNICA: zbadanje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bodljaj -a (bodlaj, bodljaj) samostalnik moškega spola
1. koničast izrastek pri rastlinah; SODOBNA USTREZNICA: bodica, trn
2. mn. zbadanje v podrebrnem predelu kot posledica vnetja poprsnice
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola
1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih
FRAZEOLOGIJA: biti z Bogom / biti storjen v Bogu, Bog je priča / Bogu zaupam, Bog ne daj, Bog obari, Bog z nami, Bog zna, Bogu bodi toženo, Bogu se smili, čast Bogu, hvala (bodi) Bogu, pomagaj Bog / Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer / Bog vi zdravje, priti k Bogu, skozi Bog, tako nam Bog pomagaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bog2 -a -o (bog, vog) pridevnik
1. ki ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: reven
2. ki je nesrečen, vreden pomilovanja; SODOBNA USTREZNICA: ubog
2.1 ekspresivno ki je vreden pomilovanja zaradi nevednosti, zlasti v verskih zadevah
3. z dopolnilom na čem, v čem ki ima malo česa; SODOBNA USTREZNICA: ubog
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 26 delih
TERMINOLOGIJA: bog v duhu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
boganeboječ -a -e pridevnik
ki ne čuti spoštljivega strahu do Boga, kar se kaže zlasti v neposlušnosti njegovim zapovedim
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bogat2 -a -o pridevnik
1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
boginja -e (bogina, boginja, bogijnja) samostalnik ženskega spola
1. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij ženskega spola s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: boginja
2. protestansko ženska, ki ji papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnica, priprošnjica
3. ženska, ki s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalka
FREKVENCA: 25 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bojati se bojim se nedovršni glagol
kot slovarski zgled čutiti strah, biti prestrašen; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
boječi -ega posamostaljeno
1. kdor čuti strah, je prestrašen zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: boječi
1.1 kdor iz strahu pred posledicami javno ne izpoveduje vere
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bojevati -ujem (bojovati, bojevati, bajovati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (zavoljo koga), za koga/kaj, zoper koga, s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; kaj [notranji predmet] udeleževati se (oboroženega) spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati
1.2 kdo; zoper koga/kaj vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
1.3 kdo/kaj; za koga, s kom z različnimi postopki se udeleževati spopada
2. kot slovarski zgled ubijati, moriti, navadno divje, surovo
3. kdo dokazovati pravilnost ideje, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: braniti, zagovarjati
FREKVENCA: 208 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bojevati se -ujem se (bojovati se, bojevati se) nedovršni glagol
1. kdo; (zavoljo česa), zoper koga/kaj, (nad čim), s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; s kom/čim vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
2. kdo/kaj; s kom/čim uporabljati silo drug proti drugemu z namenom obvladati koga/kaj ali doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
3. kdo; (zavoljo koga) načrtno, intenzivno si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 97 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bòjna -e ž vojna, boj: Bojna KAJ 1848, IX; nê bojna bila AI 1875, kaz. br. 3; Za odvrnênye bojne BRM 1823, IX; Mir po bojni BRM 1823, IX; sze od szedem krajov bojne zacsnejo KOJ 1848, 109; pren. pojdti na ſzlejdnyo bojno z-satanom KM 1783, 196; neimamo mi boine proti kervi SM 1747, 26, BRM 1823, IX; beiſimo po terpleinyi vu boyno BRM 1823, 28; v-ſzmrtnoj bojni KM 1783, 271
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bojovína -e ž vojni davek: na placsüvanye bojovine primora KOJ 1848, 3; escse i bojovino engedüje KOJ 1848, 46; za bojovino terjati KOJ 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bolan -lna -o pridevnik
1. ki je telesno oslabel zaradi motnje v razvoju ali delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolan
1.1 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem, s čim ki ima motnjo, navedeno v dopolnilu
1.2 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem ki ima motnjo delovanja organa ali skupine organov, navedenih v dopolnilu
2. ki zaradi določene motnje ne deluje pravilno; SODOBNA USTREZNICA: bolan
3. ki čuti duševne bolečine
3.1 v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom od česa ki je zaradi duševnega trpljenja telesno oslabel; SODOBNA USTREZNICA: bolan
4. ki ima menstruacijo
FREKVENCA: 289 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
boleti -im nedovršni glagol
1. kaj/brezoseb.; koga motiti koga s telesno bolečino
2. kaj/brezoseb.; kogatož. povzročati močne duševne bolečine; SODOBNA USTREZNICA: boleti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih
FRAZEOLOGIJA: glava boli koga od česa
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bolezen2 -zni/-zne (bolezan, bolezen, bolejzen, bolejzan, bolezin) samostalnik ženskega spola
1. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
1.1 ed. stanje telesne oslabelosti zaradi motnje v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
2. občutek telesnega ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
3. običajno redno ponavljajoča se krvavitev iz maternice; SODOBNA USTREZNICA: menstruacija
3.1 daljša krvavitev iz maternice po porodu; SODOBNA USTREZNICA: čišča
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: bolezen na bedru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova
1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bolje2 (bule, bujle, bolje, bojle, bulje) primernik povedkovnika
1. primrk., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. presež. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje
4. primrk., v členkovni rabi, negotovo izraža soglasje, privolitev
FREKVENCA: 89 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
boljše1 (bulše, bolše, bujlše) primernik prislova
1. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
2.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., v zvezi boljše imeti v večji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
boljše2 (bulše, bolše) primernik povedkovnika
1. primrk. presež., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše, najbolje/najboljše
2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
FREKVENCA: 88 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika
1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Bòsnia -e ž Bosna: Boznio KŠ 1771, A5b; Bosnia AI 1875, kaz. br. 3; Z-Bosnie Na Horvatszko prislo AI 1875, kaz. br. 3; V-Bosnii lidjé AI 1875, kaz. br. 3; zadoubo Bosnio KOJ 1848, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bosti bodem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (okoli česa), koga/kaj, v koga, s čim z ostrim predmetom povzročati komu pekočo telesno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2. kaj; kogatož., (pod kaj, v kaj) povzročati komu duševno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2.1 brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek], (v čem) čutiti ostro bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
FREKVENCA: 52 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bosti se bodem se nedovršni glagol
kdo s premišljenimi, posmehljivimi besedami se medsebojno prizadevati, žaliti; SODOBNA USTREZNICA: zbadati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bòži -a -e prid.
1. božji: boſi ſztráih TF 1715, 4; Bosja zápoved TF 1715, 11; Bo'sa miloſcsa KMK 1780, 6; bo'sja hi'sa KOJ 1845, 24; Bosje ime SM 1747, 86; Réd Bosji SM 1747, 36; Bo'zi dár KŠ 1754, 82; Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; králeſztvo Bo'ze KŠ 1754, 39; Agnyecz Bo'si KM 1783, 10; od právoga Bosjega návuka TF 1715, 3; iména Bosega ABC 1725, A4a; Duhá Bo'zega KŠ 1771, 71; Bo'so ſzrditoſzt SŠ 1796, 10; k-Bo'soj ſzlu'sbi KMK 1780, 50; med szlu'zbov bo'zov KAJ 1848, 1; deſzét zapoveidi Boſi TF 1715, 18; Deszétere Bosie Zapovidi ABC 1725, A4a; csudni dejl Bo'si KM 1796, 4
2. v zvezah: boži žlak kap: bo'si 'slak KOJ 1833, 157;
božapout božja pot: Z-té bo'sepouti KOJ 1848, 34
1. božji: boſi ſztráih TF 1715, 4; Bosja zápoved TF 1715, 11; Bo'sa miloſcsa KMK 1780, 6; bo'sja hi'sa KOJ 1845, 24; Bosje ime SM 1747, 86; Réd Bosji SM 1747, 36; Bo'zi dár KŠ 1754, 82; Bo'za ſzrditoſzt KŠ 1754, 74; králeſztvo Bo'ze KŠ 1754, 39; Agnyecz Bo'si KM 1783, 10; od právoga Bosjega návuka TF 1715, 3; iména Bosega ABC 1725, A4a; Duhá Bo'zega KŠ 1771, 71; Bo'so ſzrditoſzt SŠ 1796, 10; k-Bo'soj ſzlu'sbi KMK 1780, 50; med szlu'zbov bo'zov KAJ 1848, 1; deſzét zapoveidi Boſi TF 1715, 18; Deszétere Bosie Zapovidi ABC 1725, A4a; csudni dejl Bo'si KM 1796, 4
2. v zvezah: boži žlak kap: bo'si 'slak KOJ 1833, 157;
božapout božja pot: Z-té bo'sepouti KOJ 1848, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: božja njiva / božji žegen, božja šiba, (stati) v božjem strahu, vinograd božji / božji vinograd
TERMINOLOGIJA: božja skrinja/arka / skrinja božje zaveze, božja večerja, božje dolžne bukve / božji register, božje jagnje / jagnje božje, božji človek, božji duh, božji otroci / božje dete/detece, božji pot, božji žlak/udarec, deset božjih zapovedi, sin božji / božji sin, tri božja imena/božje persone
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brada -e samostalnik ženskega spola
1. dlakava rast na obrazu; SODOBNA USTREZNICA: brada
2. spodnji del obraza; SODOBNA USTREZNICA: brada
3. kar je podobno bradi
FREKVENCA: 36 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: kozja brada
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bradavica -e samostalnik ženskega spola
majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice; SODOBNA USTREZNICA: bradavica
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bramba -e (bramba, branba) samostalnik ženskega spola
1. obrambi namenjeno utrjeno naselje ali zgradba; SODOBNA USTREZNICA: trdnjava, utrdba
1.1 zaklon, ki ščiti bojevnike in omogoča napadanje; SODOBNA USTREZNICA: prsobran
2. vojaški obrambni nasip; SODOBNA USTREZNICA: okop
3. priprava za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: orožje
3.1 vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov; SODOBNA USTREZNICA: oblegovalna naprava
4. odbijanje nasprotnikovega napada; SODOBNA USTREZNICA: obramba
4.1 sodelovanje v spopadu, ki ima za cilj ohranitev koga ali česa
4.2 skupina ljudi, zadolžena za obrambo ali varovanje
5. dejavnost, skrb, da se komu ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varstvo, zaščita
5.1 obvarovanje, rešitev
6. pisni ali ustni zagovor, obramba kakega stališča, prepričanja
6.1 opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok; SODOBNA USTREZNICA: izgovor
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brana -e samostalnik ženskega spola
orodje z železnimi zobmi za rahljanje zemlje; SODOBNA USTREZNICA: brana
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
braniti se -im se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, proti komu, zoper koga, pred kom, (s čim) z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se
1.1 s silo, z orožjem
1.2 z besedami, mislimi (iz svetopisemskega izročila)
1.2.1 kdo; komu/čemu, zoper koga/kaj, (s čim) izražati voljo ne podleči čemu; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se čemu
2. kdo; čemu, pred čim, (s čim) delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati se, ščititi se
2.1 kdo; česa prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, nasprotovati čemu
3. kdo; česa, čemu z besedami, dejanjem izražati voljo
3.1 ne ubogati koga; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, braniti se
3.2 ne izvršiti česa
3.3 ne sprejeti česa
FREKVENCA: 107 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brat -a samostalnik moškega spola
1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: brat
2. pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.1 Jezus Kristus, ki se je z učlovečenjem približal človeku
2.2 kdor ima v verski skupnosti isto vlogo
3. pripadnik skupnosti, ki jo povezuje sorodstvo; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
4. pripadnik rodovne, narodne skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: rojak
5. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča v življenju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
6. član cerkvenega reda; SODOBNA USTREZNICA: redovnik
7. s prilastkom kdor se ukvarja z isto dejavnostjo
FREKVENCA: približno 2700 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bratovščina -e (bratovščina, bratovšina, bratovščena, bratavščina) samostalnik ženskega spola
1. razmerje kot med brati; SODOBNA USTREZNICA: bratstvo
2. pogosto v zvezi s krščanski povezanost ljudi z Bogom in med seboj; SODOBNA USTREZNICA: (krščansko) občestvo
3. verska skupnost ljudi, ki živijo po določenih pravilih, navadno v skupini; SODOBNA USTREZNICA: red, redovna skupnost
4. stanovska skupnost vernikov z nabožnimi in socialnimi nalogami; SODOBNA USTREZNICA: (cerkvena) bratovščina
FREKVENCA: 49 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brečati -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (okoli koga, na kaj) med letenjem se oglašati z enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: brenčati
2. kaj; čez koga tresti se od vznemirjenja; SODOBNA USTREZNICA: trepetati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
breg -a (breg, brejg, brig*) samostalnik moškega spola
1. pas zemlje ob vodi; SODOBNA USTREZNICA: breg, obala
2. kraj ob vodi, urejen za pristajanje plovil; SODOBNA USTREZNICA: pristanišče
3. nasut in utrjen pas zemljišča, ki preprečuje poplavljanje; SODOBNA USTREZNICA: nasip, jez
FREKVENCA: 28 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brej -a -e pridevnik
ki ima v telesu plod; SODOBNA USTREZNICA: brej
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
breme -ena (breme, brime) samostalnik srednjega spola
1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3. kar kdo mora storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
breskva -e samostalnik ženskega spola
1. manjše sadno drevo z rožnatimi cvetovi in koščičastimi plodovi; SODOBNA USTREZNICA: breskev
1.1 žametasto dlakav, okrogel koščičast sad tega drevesa; SODOBNA USTREZNICA: breskev
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bridek -dka -o pridevnik
1. ki je povezan z velikim, hudim trpljenjem; SODOBNA USTREZNICA: bridek
1.1 ki je velik, hud
2. ki je povezan z duševnim neugodjem, trpljenjem; SODOBNA USTREZNICA: bridek
FREKVENCA: 122 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bridko2 (britku, britko) prislov
1. izraža, da se kaj prestaja, opravlja s trpko duševno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bridko
2. izraža, da se kaj opravlja z veliko strogostjo, nepopustljivostjo; SODOBNA USTREZNICA: hudo
3. izraža veliko mero; SODOBNA USTREZNICA: zelo
FREKVENCA: 68 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brisati brišem nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj, (s čim) delati koga/kaj suhega/suho, čistega/čisto z drgnjenjem; SODOBNA USTREZNICA: brisati
2. kdo; kaj delati, da kaj ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: brisati
FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
britva -e samostalnik ženskega spola
rezilo za odstranjevanje dlak; SODOBNA USTREZNICA: britev
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
FRAZEOLOGIJA: najeta britva
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brod -a (brud) samostalnik moškega spola
1. kraj, kjer se da prebresti vodo; SODOBNA USTREZNICA: plitvina
2. kraj ob vodi, urejen za pristajanje plovil; SODOBNA USTREZNICA: pristanišče
3. plovilo za prevoz čez vodo; SODOBNA USTREZNICA: brod
FREKVENCA: 26 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brodovina -e samostalnik ženskega spola
plačilo v denarju za prevoz s plovilom
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bruma -e samostalnik ženskega spola
1. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
1.1 stanje, v katerem se kaže natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
2. v Novi zavezi kar se kaže v božjem odrešenjskem delovanju na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
2.1 v Stari zavezi kar se kaže v božjem delovanju na človeka kot pomoč, kazen; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
3. kar se kaže v človekovem sprejemanju božjega odrešenjskega delovanja in božje volje; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
4. kar je v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost, poštenost
5. kar zaradi ponavljanja postane človekova značilnost; SODOBNA USTREZNICA: navada
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brumen2 -mna -o (brumen, bruman) pridevnik
1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
1.1 ki izkazuje/odraža človekovo natančno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2. ki odrešenjsko oz. kot sodnik deluje na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
3. ki sprejema božje odrešenjsko delovanje in božjo voljo ter ravna v skladu z njima; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
4. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten
5. ki po božjem delovanju preide od greha k milosti; SODOBNA USTREZNICA: opravičen
FREKVENCA: približno 1600 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bučeč -a -e deležnik
ki daje enakomerno se tresoč glas; SODOBNA USTREZNICA: brneč
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
buhrnija -e (buhrnija, vuhrnija, vuhrnja°) samostalnik ženskega spola
1. pridobivanje premoženja s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
1.1 v zvezi dati na buhrnijo posoditi na zelo visoke, oderuške obresti
2. hlepenje po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno; SODOBNA USTREZNICA: oderuštvo
FREKVENCA: 9 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bukve -kov/-kvi (bukve, bugve, buhkve) množinski samostalnik ženskega spola
1. večje število trdno sešitih popisanih ali tiskanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
1.1 biblijsko trak iz zlepljenih, enostransko ali obojestransko popisanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjižni zvitek
2. delo, stvaritev v obliki knjige; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
3. večje število trdno vezanih listov za zapisovanje
4. večja enota obsežnejšega literarnega besedila; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 37 delih
TERMINOLOGIJA: (božje) dolžne bukve , bukve lebna, bukve živih / žive bukve, grenke bukve, mašne bukve, mestne bukve, molitovne bukve, ročne bukve
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
butara -e (butora, butara, butera, botora) samostalnik ženskega spola
1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop
3. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3.1 biblijsko prerokba, ki napoveduje božjo kazen zaradi grehov
4. kar mora kdo storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
4.1 kar se obvezno da/daje oblastem v denarju, naturalijah ali delu; SODOBNA USTREZNICA: dajatev, tlaka
FREKVENCA: 224 pojavitev v 26 delih
FRAZEOLOGIJA: (pomagati) nositi butaro koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cagav -a -o (cagav, cagov) pridevnik
1. ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupan
2. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj; SODOBNA USTREZNICA: nejeveren, maloveren
3. ki ima premalo poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopeten, neodločen
3.1 ki se boji koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: prestrašen
FREKVENCA: 151 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cagovanje -a (cagovanje, cagovane, cagovajnje) samostalnik srednjega spola
1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
1.1 stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
2. pomanjkanje poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopetnost, neodločnost
FREKVENCA: 40 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cagovati -ujem nedovršni glagol
1. kdo/kaj biti v stanju, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupovati, obupavati
1.1 kdo; na čem izgubljati upanje, prepričanje, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupovati nad čim
2. kdo; pred kom, nad čim čutiti strah pred kom ali čim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 51 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola
1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež
4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cedelc -a (cetelc, cedelc) samostalnik moškega spola
listek papirja
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
céjna tudi céna -e ž cena, vrednost izražena v denarju: ſzreberni pejnez czejno KŠ 1771, 93; grob, ſteroga je küpo Ábraham zcejnom ſzrebra KŠ 1771, 360; Cêna zvéz. 24 kr. KAJ 1870, 3; cêna 3 frt 40 kr. AI 1875, kaz. br. 8; na visiso cêno szpravili AI 1875, kaz. br. 8; pren. stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; Csi je Kriſztus czejna odküplenyá KŠ 1754, 114; ár je krvi czejna KŠ 1771, 93; czejna drága BKM 1789, 101; Zdrágov czejnov BKM 1789, 294
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cel -a -o (cel, cejl) pridevnik
1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen
2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten
2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa
2.2 ki zajema vse člane kake skupine
3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves
4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel
FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
celiti -im (celiti, ciliti) nedovršni glagol
1. v nedoločniku delati koga/kaj celega/celo, navadno rane; SODOBNA USTREZNICA: celiti
1.1 kdo; kaj zdraviti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
celo3 (cilu, celo, celu) členek
1. poudarja pomen besede, na katero se nanaša
1.1 z nikalnico poudarja zanikanost; SODOBNA USTREZNICA: sploh
2. izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2.1 v vprašalnem stavku izraža dvom o veljavnosti trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
3. stopnjuje povedano z dodatno, navadno močnejšo trditvijo; SODOBNA USTREZNICA: celo
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cerati1 -am nedov. mučiti, žreti, uničevati: lakota tebe zera 3. ed. ǀ Jma jetiko, sakaj nevoshlivoſt vſak dan ga zjera 3. ed., inu slabj ǀ de bi nje duh losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala del. ed. ž cerati se truditi se, tj. mučiti se z namenom pridobiti: Ieſt nuzh, inu dan sKarbim, inu ſe trudem, inu zeram 1. ed. po blagu ← srvnem. zer(e)n ‛jesti, prehranjevati se, porabljati, uničevati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola
1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti
4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cerkva -e (cerkva, crikva) samostalnik ženskega spola
1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
2. s prilastkom posvečeni prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
FREKVENCA: 27 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cesta -e (cesta, cejsta) samostalnik ženskega spola
1. pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: pot, cesta
2. gibanje, premikanje iz enega kraja v drugega z določenim namenom, ciljem; SODOBNA USTREZNICA: pot
3. navadno s prilastkom ravnanje, delovanje, ki omogoča nastop, uveljavljanje ali dosego česa; SODOBNA USTREZNICA: pot
FREKVENCA: 234 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ch črkje
1. pri Trubarju stalna zveza črk c in h, ki označuje soglasnik h; SODOBNA USTREZNICA: ch
2. pri Krelju stalna zveza črk c in h, ki označuje soglasnik ć; SODOBNA USTREZNICA: ch
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cifa [cífa] samostalnik ženskega spola
- jajcevod
- resa, franža
- vlačuga
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cimbali -ov (cimbali, cimbeli) množinski samostalnik moškega spola
1. tolkalo iz dveh bakrenih pokrovk, navadno za ritmično spremljavo obrednih plesov
1.1 igranje na to glasbilo
FREKVENCA: 20 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cirati nedov. krasiti, lepotičiti: Imate vasho dusho s'zhednoſtio zerat nedol., inu nikar vashe oblizhe, inu truplu lepotizhit ǀ katiri hozheo zerat nedol., inu ſe guantat kakor Gospada ǀ kersheniki taku lepu zieraio 3. mn. njeh Cerkve ǀ lepu zerai vel. 2. ed. Altarje ǀ bi ſvojo mater zjeral del. ed. m s'to ner lepshi lepoto ǀ je tega tudi zieral del. ed. m s' drevam tiga shivejna ǀ bo ſvojo nedolshno dusho s' ſvetimy zhednoſti G. Bogu dopadezhmi zerala del. ed. ž ǀ enu zhiſtu slatu rataio, kateru do vekoma nashe dushe bo ziralu del. ed. s v'Nebeſhih ǀ bodo ti kotli v'hishi Boshy raunu, kakor ty slati pehary ta Altar zerali del. mn. m ǀ Bug, inu natura ſo njo s' daram te lepote zerali del. mn. m ǀ katere ſo leta pungrad ſuſebnu lepu zierale del. mn. ž ← srvnem. zieren ‛krasiti, lepotičiti’; sodeč po gradivu iz 16. stol. (npr. pri Megiserju zirati), je treba izhajati iz sloven. cirati, pri čemer zapisi z ier, jer izkazujejo prehod ir > i̯er, znan v zahodnih narečjih, zapisi z er pa kažejo na isti prehod, saj je Janez Svetokriški govorjeni i̯er praviloma zapisoval z e, è.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cirkel -kla samostalnik moškega spola
1. priprava iz dveh gibljivih krakov za risanje krogov; SODOBNA USTREZNICA: šestilo
2. področje, območje, sfera
3. v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cokla -e samostalnik ženskega spola
1. parnost se izraža množinsko nizko, (zadaj) odprto obuvalo
1.1 iz lesa oz. z lesenim podplatom; SODOBNA USTREZNICA: cokla
1.2 iz usnja; SODOBNA USTREZNICA: sandala, opanka
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
colnar -ja/-a samostalnik moškega spola
1. kdor pobira mitnino; SODOBNA USTREZNICA: mitničar
2. kdor ima zakupljeno pravico do odmerjanja in pobiranja davkov; SODOBNA USTREZNICA: davčni zakupnik
3. ekspresivno kdor krši božjo ali cerkveno zapoved
FREKVENCA: 191 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cugel -gla samostalnik moškega spola
priprava, sestavljena iz kosa železa, ki se da konju v usta, in jermenov, s katerimi se ga lahko vodi, ali njen sestavni del; SODOBNA USTREZNICA: uzda, brzda, vajet
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
culica -e (culca, culica) samostalnik ženskega spola
1. manjši kos blaga z zavozlanimi ogli za shranjevanje, prenašanje; SODOBNA USTREZNICA: culica
2. več manjših, skupaj povezanih istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: sveženjček
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cvèsti cvetém nedov. cvesti: czveszti KOJ 1833, 182; czvetés Bougi na diko KŠ 1754, 12b; Vezdáj czvetémo BKM 1789, 410; lepou czvetéjo BKM 1789, 6b; Virágozni cvetém AIN 1876, 44; pren. dela do czvela KAJ 1848, 5; naj czveté vu vſzem dobrom deli KŠ 1754, 238
cvetéči -a -e cveteč: czvetécsa Áronova ſiba BKM 1789, 37; vu czvetécsoj doubi KOJ 1848, 27; czvetécse trávicze náſz veſzelijo BKM 1789, 95; kakti czvetécse rou'se KOJ 1845, 84; od cvetéči korin BJ 1886, 3; pren. czvetécse mladine KOJ 1845, 92
cvetéči -a -e cveteč: czvetécsa Áronova ſiba BKM 1789, 37; vu czvetécsoj doubi KOJ 1848, 27; czvetécse trávicze náſz veſzelijo BKM 1789, 95; kakti czvetécse rou'se KOJ 1845, 84; od cvetéči korin BJ 1886, 3; pren. czvetécse mladine KOJ 1845, 92
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cvesti cvetem (cvesti, cvasti, cvejsti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj biti v fazi, ko so razviti cveti, cvet; SODOBNA USTREZNICA: cvesti, cveteti
2. ekspresivno, kdo/kaj; (od česa, v čem) biti uspešen pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: cvesti, cveteti
2.1 ekspresivno, kaj obstajati v veliki meri; SODOBNA USTREZNICA: cveteti
FREKVENCA: 58 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cvet -a (cvejt, cvet, cvit) samostalnik moškega spola
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi, iz katerega se razvije seme, plod; SODOBNA USTREZNICA: cvet
1.1 rastlina z izrazitim cvetom; SODOBNA USTREZNICA: cvetlica, roža
2. stanje razvitosti cvetov; SODOBNA USTREZNICA: cvetenje
3. kar je vidno kot začetna oblika obstajanja, delovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: cvet
FREKVENCA: 43 pojavitev v 19 delih
FRAZEOLOGIJA: biti v polnem cvetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cvetnica -e (cvetnica, cvitnica) samostalnik ženskega spola
1. dan slovesnega sprejema Jezusa v Jeruzalemu
1.1 zadnja nedelja pred veliko nočjo; SODOBNA USTREZNICA: cvetna nedelja
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čakajoč1 -a -e deležnik
ki živi v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakujoč
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čakanje -a (čakanje, čakane, čakajnje, čakajne) samostalnik srednjega spola
1. na koga/kaj življenje v upanju, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovanje
1.1 česa posebno čustveno razpoloženje zaradi pričakovanja česa usodnega
2. zaupanje, vera v kaj
3. iskanje priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežanje
4. zavlačevanje, odlašanje s pričetkom česa
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čàkati -am nedov.
1. čakati, biti, ostati na kakem mestu, zlasti koga pričakujoč: csakao bom AIN 1876, 45; bo csakao AIN 1876, 47; tebé csákam veſz dén KŠ 1754, 157; ki tebe csáka SM 1747, 93; Pride goſzpodár vu dnévi, vſterom ga ne csáka KŠ 1771, 214; Gda bi je pa Paveo vu Atheni csakao KŠ 1771, 395; Pride gda ga ne-bomo csakali SŠ 1796, 8; I lüſztvo je csakalo Zakariáſa KŠ 1771, 162; ár ſzo ga vſzi csakali KŠ 1771, 195; Priso je 'ze ſteroga ſzo csakali BKM 1789, 34; Z velikov potrpljivostjov čáka na miši AI 1878, 9; Ár escse jáko, jáko malo vrejmena csákajte KŠ 1771, 690; Gotovi ga csákajte BKM 1789, 12; Nyega tak vszi csákajte BRM 1823, 7; pren. tanácsnik, ki je tüdi csakao králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 154; ti ſzi te pridoucsi, ali pa drugoga mámo csakati KŠ 1771, 35; vſzak dén csákam tebe [Bog] SM 1747, 93; vmoje ſzrczé Hodi, ár csáka tebé BKM 1789, 8; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20
2. biti pripravljen, da se bo kaj zgodilo: Komaj čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4; ár li od tébe ſzamoga csáka düsa moja ſzvoj trouſt KŠ 1754, 230; Trebeje prisseſno veſzelo csakati tvoje reči SM 1747, 83; i od nyega [Boga] li pomoucs proſziti ino csakati KŠ 1754, 15; Májo pa gviſno odküplenye zonih tſakati SM 1747, 30; Bo'zo kaſtigo za gvüsno na náſz csakati moremo KŠ 1754, 213; tou pa ni ſzTruberovoga niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; i’ nigdár nej eden od toga drügoga prevecs doſzta 'seleti, ali csakati SIZ 1807, 10; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; Od nyega csákam vecsnoszti prebitek KAJ 1848, 7; Ovo, Oráts, tsáka zemléi drági ſzád SM 1747, 28; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Ár mi po Dühi zvöre vüpanye pravicsnoſzti csákamo KŠ 1771, 567; eden lejpi i veszéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; kaj me vézanya i ſztiſzkávanya csákajo KŠ 1771, 405; od nyega lejko batrivno csákajo pomoucs SIZ 1807, 8; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; Dozdaj szam trplivo csakao od drügih Zemlákov áldov KOJ 1833, IIII; Ár je csakao meſzto, ſtero fundamentome má KŠ 1771, 691; Simeon je csakao obeſzeljé Izraela KŠ 1771, 169; Zaváhlo csako AI 1875, kaz. br. 7; kints ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali AI 1875, A8a; Gda bi pa lüſztvo csakalo, i vſzi bi ſzi miſlili od Ivana AI 1875, 174; pren. Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8
3. ne začeti kakega dela: izda eden na drugoga csáka, – niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Vnogih, ráj csákajo szejanyom, ka naj velika szêtva ne zraszté KOJ 1833, 1
4. biti v prihodnosti namenjen za koga: 'ze naprepolo'zeno, koliko dohodkov miniszter csáka AI 1875, kaz. br. 2; orszácsko szpráviscse, na stero vnogo dugovány oprávlanya csáka AI 1875, kaz. br. 1
čakajóči -a -e čakajoč: csakajoucsi doubo je obecsanye KŠ 1771, 680; Csakajôcs szem csakao TA 1848, 32; zdihávamo csakajoucsi ſzinovcsino KŠ 1771, 465; nad timi csakajôcsimi TA 1848, 25
1. čakati, biti, ostati na kakem mestu, zlasti koga pričakujoč: csakao bom AIN 1876, 45; bo csakao AIN 1876, 47; tebé csákam veſz dén KŠ 1754, 157; ki tebe csáka SM 1747, 93; Pride goſzpodár vu dnévi, vſterom ga ne csáka KŠ 1771, 214; Gda bi je pa Paveo vu Atheni csakao KŠ 1771, 395; Pride gda ga ne-bomo csakali SŠ 1796, 8; I lüſztvo je csakalo Zakariáſa KŠ 1771, 162; ár ſzo ga vſzi csakali KŠ 1771, 195; Priso je 'ze ſteroga ſzo csakali BKM 1789, 34; Z velikov potrpljivostjov čáka na miši AI 1878, 9; Ár escse jáko, jáko malo vrejmena csákajte KŠ 1771, 690; Gotovi ga csákajte BKM 1789, 12; Nyega tak vszi csákajte BRM 1823, 7; pren. tanácsnik, ki je tüdi csakao králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 154; ti ſzi te pridoucsi, ali pa drugoga mámo csakati KŠ 1771, 35; vſzak dén csákam tebe [Bog] SM 1747, 93; vmoje ſzrczé Hodi, ár csáka tebé BKM 1789, 8; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20
2. biti pripravljen, da se bo kaj zgodilo: Komaj čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4; ár li od tébe ſzamoga csáka düsa moja ſzvoj trouſt KŠ 1754, 230; Trebeje prisseſno veſzelo csakati tvoje reči SM 1747, 83; i od nyega [Boga] li pomoucs proſziti ino csakati KŠ 1754, 15; Májo pa gviſno odküplenye zonih tſakati SM 1747, 30; Bo'zo kaſtigo za gvüsno na náſz csakati moremo KŠ 1754, 213; tou pa ni ſzTruberovoga niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; i’ nigdár nej eden od toga drügoga prevecs doſzta 'seleti, ali csakati SIZ 1807, 10; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; Od nyega csákam vecsnoszti prebitek KAJ 1848, 7; Ovo, Oráts, tsáka zemléi drági ſzád SM 1747, 28; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Ár mi po Dühi zvöre vüpanye pravicsnoſzti csákamo KŠ 1771, 567; eden lejpi i veszéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; kaj me vézanya i ſztiſzkávanya csákajo KŠ 1771, 405; od nyega lejko batrivno csákajo pomoucs SIZ 1807, 8; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; Dozdaj szam trplivo csakao od drügih Zemlákov áldov KOJ 1833, IIII; Ár je csakao meſzto, ſtero fundamentome má KŠ 1771, 691; Simeon je csakao obeſzeljé Izraela KŠ 1771, 169; Zaváhlo csako AI 1875, kaz. br. 7; kints ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali AI 1875, A8a; Gda bi pa lüſztvo csakalo, i vſzi bi ſzi miſlili od Ivana AI 1875, 174; pren. Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8
3. ne začeti kakega dela: izda eden na drugoga csáka, – niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Vnogih, ráj csákajo szejanyom, ka naj velika szêtva ne zraszté KOJ 1833, 1
4. biti v prihodnosti namenjen za koga: 'ze naprepolo'zeno, koliko dohodkov miniszter csáka AI 1875, kaz. br. 2; orszácsko szpráviscse, na stero vnogo dugovány oprávlanya csáka AI 1875, kaz. br. 1
čakajóči -a -e čakajoč: csakajoucsi doubo je obecsanye KŠ 1771, 680; Csakajôcs szem csakao TA 1848, 32; zdihávamo csakajoucsi ſzinovcsino KŠ 1771, 465; nad timi csakajôcsimi TA 1848, 25
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Čàrnagóra -e ž Črna gora: od Csarnegore poglavnikov AI 1875, kaz. br. 3; Szrbio i Csarnogoro dopunijo AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola
1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3 v zvezi en čas
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
2.5 v življenju, bivanju
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čast1 -i samostalnik ženskega spola
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten
1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren
2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen
3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
častit -a -o (častit, čestit) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
častiti -im nedov. častiti: nihdar nebom nehal G. Boga zhastiti nedol. inu hualiti ǀ v' tej vishi ſe ima G. Bug v' ſvoj hishi zhaſtit nedol., inu molit ǀ vy imate mene zkaſtiti nedol. ǀ hozhe, de sonzhna, inu Nebeska ſvetloba njega prideo zhaſtiti namen. ǀ v' zhaſſih T. S. Rus. T. spreimim, zhaſtim 1. ed., ali molim ǀ En dober Syn is ſerza zhaſti 3. ed. ſvoiga Ozheta ǀ ſe Boga boij, brumnu, inu pravizhnu shivj, inu vſelej Boga zhastj 3. ed. ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti 3. ed. letò ǀ V' imeni vſyh Karshenikou zhiaſtj 3. ed., inu huali Mario Divizo Dionyſius Areopagita ǀ vſtane, inu leshje Boga nesahvali, inu nezhestj +3. ed. ǀ kateri G. Baga ozheta vashiga Nebeskiga lubite, inu zhaſtite 2. mn. ǀ je preſilnu Bogu dopadezha ta molitviza, kir vſe Try SS. Pershone ſe zhaſtè 3. mn. ǀ Svesde s'ſvoimij gorèzhmy jesikomy zhastè 3. mn. muzh tiga Vſigamogozhiga ǀ satorai ſe veſselè Angeli, inu G. Bogà zheſtè 3. mn., inu hualio ǀ shlishish, inu samerkash, de tebe zheſte 3. mn., inu hualio ǀ vender ga nelubio, ga nezheſtè +3. mn., inu nemolio ǀ nesludiai, inu neshentovai, ampak Boga zhaſti vel. 2. ed. s' tvojm jeſikam ǀ hudizh pravi nezheſti +vel. 2. ed. Boga, ampak preklinai ǀ hualimo tedaj, inu zhaſtimo vel. 1. mn. bres vſiga konza G. Boga ǀ Molite, zhastite vel. 2. mn., inu hualite Tu S. Rus. T: ǀ li zastite vel. 2. mn., inu hualite Mario Divizo ǀ sakaj nej ſi zhastil del. ed. m taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ tebe v'Nebeſsih lubila, zhaſtila del. ed. ž, inu hualila ǀ je Christuſa zhastila del. ed. ž rekozh ǀ Sta bila taku napolnena troshta nebeskiga … de od veliziga veſſelja ſò bila samaknena, inu cello nuzh ſò G. Boga ſa leto gnado zhaſtila del. dv. m, inu hualila ǀ vſy ſo njega ſa tiga nermogozhnishiga krajla, inu Goſpuda zhaſtili del. mn. m ǀ pres vſiga konza ſo njega zhastili del. mn. m ǀ v' tvojm tovarshtvi G. Boga zheſtili del. mn. m, inu lubili ǀ de bi vener s' vſo andohtio, inu pohleunoſtio Taiſtu nezhaſtili +del. mn. m, inu nemolili ǀ Vſe njegove koshize ſo G. Boga zhaſtile del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile del. mn. ž Zapisi, ki kažejo na če-, lahko izkazujejo prehod nenaglašenega a za palatalom v e, lahko pa so pričakovani refleks pslovan. *čьsti̋ti brez vpliva samostalnika *čь̏stь > sloven. čȃst, prim. → češčen poleg → čaščen.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
častiti2 -im (častiti, čestiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) izražati priznanje velike vrednosti, veljave; SODOBNA USTREZNICA: častiti
2. versko, kdo/kaj; kogatož., (za kaj) izkazovati čast, spoštovanje z molitvami, obredi; SODOBNA USTREZNICA: častiti
3. kdo/kaj; (od koga), koga/kaj prisojati komu/čemu veliko vrednost, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: čislati, ceniti
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
častito (častitu, čestitu, čestito) prislov
1. v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: častno
2. s pozitivnim odnosom do koga/česa zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštljivo
3. v velikih razsežnostih; SODOBNA USTREZNICA: obilno
FREKVENCA: 60 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
častno (častnu, častno, čestnu) prislov
1. v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pošteno
2. s pozitivnim odnosom do koga/česa zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštljivo
3. takó, da vzbuja pozornost, občudovanje zaradi velike pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: veličastno
FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
če (če, ča) veznik
1. v pogojnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi če – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.2 navadno v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
2. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; danes čim
2.1 v zvezah če + primrk. prisl./prid. – tem/ø + primrk. prisl./prid.
2.2 samo v TPo 1595, v zvezah če + primrk. prisl./prid. – stem + primrk. prisl./prid.
3. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkirani zvezi če lih/glih, pogosto v zvezi s tako za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
3.1 s povednim naklonom
3.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
3.2 s pogojnim naklonom
4. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
5. v predmetnih odvisnih stavkih, navadno s pogojnim naklonom za izražanje možnosti, negotovosti; SODOBNA USTREZNICA: če
5.1 v zvezi če – ali (nikar) za izražanje izbire
6. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, tudi v zvezi če – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6.1 za izražanje okoliščin, v katerih se ponovi dejanje nadrednega stavka
7. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem
8. v zvezi če – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: 201 pojavitev v 18 delih
FRAZEOLOGIJA: če Bog hoče
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čelada -e (čelada, čalada) samostalnik ženskega spola
zaščitno pokrivalo, navadno kovinsko; SODOBNA USTREZNICA: čelada
FREKVENCA: 10 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čelo -a (čelu, čelo) samostalnik srednjega spola
1. del obraza nad očmi; SODOBNA USTREZNICA: čelo
2. zgornji, obli del glave med čelom in senci; SODOBNA USTREZNICA: teme
3. okostje glave; SODOBNA USTREZNICA: lobanja
FREKVENCA: 61 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čemeren -rna -o (čemeren, čimeren) pridevnik
ki vsebuje organizmu zelo škodljive ali smrtonosne sestavine; SODOBNA USTREZNICA: strupen
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
česati češem/česam nedovršni glagol
1. kdo; koga potegovati po kom/čem z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: praskati
2. kot slovarski zgled povzročati neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju; SODOBNA USTREZNICA: srbeti
3. kdo; kaj z orodjem uravnavati, gladiti; SODOBNA USTREZNICA: česati
FREKVENCA: 15 pojavitev v 5 delih
FRAZEOLOGIJA: česati koga v ušesih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
česen -sna (česen, česin) samostalnik moškega spola
začimbna rastlina močnega vonja in okusa z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli; SODOBNA USTREZNICA: česen
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
često (čestu, često) prislov
1. izraža precej veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, često
1.1 izraža precejšnjo frekvenco; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, večkrat
1.2 primrk. izraža več ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosteje, večkrat
1.3 elativ, v zvezi gar često izraža zelo veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: zelo pogosto
1.4 presež. izraža največ ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: najpogosteje, največkrat
1.5 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor često za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
četvero2 (četeru, četvero, četveru) nesklonljivo, ločilni števnik
1. vrst. skupina štirih vrst; SODOBNA USTREZNICA: četvero
2. količ. skupina štirih različnih enot
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čez1 (čez, črez) prislov
1. izraža
1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom
1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran
1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek
2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez
2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na
3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad
3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad
4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno
4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg
5. za izražanje časa
5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez
5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper
7. za izražanje nadrejenosti
7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom
7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom
7.3 danes s predlogom nad z orodnikom
8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi
9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po
10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom
10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost
11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja
11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom
11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
11.3 danes s tožilnikom
12. za izražanje usmerjenosti
12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom
12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom
12.3 dejanja, stanja, čustva
12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom
12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom
12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čezdajati -dajem nedovršni glagol
1. kdo; komu, kaj delati, da kaj prehaja k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dajati, izročati
2. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja delati, da kdo pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čezdan1 -a -o deležnik
1. ki je dan drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dan, izročen
1.1 v trpniku, (od koga), komu/čemu
1.2 kot prilastek
2. komu ki je dan drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročen, prepuščen
2.1 čemu (k čemu) ki dopušča vpliv česa na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepuščen
3. komu ki je dan komu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podarjen
4. (zavoljo česa) ki mora umreti zaradi česa pomembnega; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih
FRAZEOLOGIJA: biti čezdan smrti
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čezdati -dam dovršni glagol
1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.1 kdo; komu, kaj izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug odloča o njem; SODOBNA USTREZNICA: izročiti se, predati se
1.2 kdo; kaj narediti, da se kaj lahko uporabi; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2. kdo; komu/čemu, koga narediti, da kdo preide k drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
2.1 kdo; koga, s prisl. določilom namena odločiti, da se s kom kaj zgodi s kaznovalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2.2 kdo; čemu, koga dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
3. ekspresivno, kdo; koga (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: pahniti
4. kdo; koga, s prisl. določilom vzroka sporočiti nasprotniku, sovražniku kaj obremenilnega za koga z namenom škodovati mu; SODOBNA USTREZNICA: izdati
5. kdo; koga ne preprečiti, ne ubraniti, da kdo kaj dela, da se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: 55 pojavitev v 14 delih
FRAZEOLOGIJA: čezdati koga smrti
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čezdišputirati -am dovršni glagol
kdo; koga premagati koga v izmenjevanju mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čeziti -grem nedovršni in dovršni glagol
1. kaj tekoč čez rob se pojavljati/pojaviti na razmeroma veliki površini; SODOBNA USTREZNICA: razlivati se, razliti se, poplavljati, poplaviti
2. kaj; (od česa), komu izraža, da se vsebina česa zaradi prenapolnjenosti razliva čez rob
3. kaj; na koga izraža, da je kaj namenjeno komu; SODOBNA USTREZNICA: veljati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čezjemati -jemljem nedovršni glagol
1. kdo postajati večji po številu, moči; SODOBNA USTREZNICA: naraščati, povečevati se
2. kaj dosegati višjo stopnjo glede na intenzivnost, obseg; SODOBNA USTREZNICA: naraščati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čezohraniti -im dovršni glagol
1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti
2. kaj; česa s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čezostajati -am nedovršni glagol
kaj biti še neporabljen, nevštet; SODOBNA USTREZNICA: ostajati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čezostati -stanem (čezostati, čriezostati) dovršni glagol
1. kaj; komu/čemu biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
2. kaj; (od česa), čemu s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
3. kdo/kaj izraža, da kdo/kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti se
3.1 kdo; komu, s kom ostati živ dlje od zakonca oz. družinskega člana/članov in se zaradi tega znajti v posebnem položaju, stanju; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3.2 kdo ostati živ; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo/kaj; pred čim ostati živ kljub negativnim okoliščinam; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: 111 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čezpojti -pojdem dovršni glagol
kaj; (od česa), komu izraža, da se vsebina česa zaradi prenapolnjenosti razliva čez rob
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čezpomagati -am nedovršni glagol
kdo; komu delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pomagati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čezpričan -a -o (čezpričan, čezpričen) deležnik
1. opozarjan, svarjen
2. obtožen
2.1 česa preverjen, potrjen s pričanjem
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čezpričati -am nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga, (s čim) utemeljeno kazati/pokazati, da je to, kar kdo misli, govori ali piše, neresnično, nepravilno, neutemeljeno; SODOBNA USTREZNICA: zavračati, zavrniti
1.1 kdo/kaj; česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem) delati/narediti, da kdo kaj dojame, se česa zave, zlasti napačnega mišljenja in delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati, opozoriti
2. kdo; česa koga narediti, imeti koga za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: obdolžiti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čezpričovati -ujem nedovršni glagol
kdo/kaj; česa, kogatož. delati, da kdo dojame kaj, se zave česa, zlasti napačnega mišljenja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čigar (čigar, čegar) nesklonljivo, zaimek
1. ozir. svoj. zaim. izraža lastnino posamezne moške osebe, na katero se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: čigar
2. poljubn. zaim., v zvezi z bodi si izraža nedoločeno, poljubno osebo ali stvar iz določene vrste; SODOBNA USTREZNICA: kateri
3. vpraš. zaim. izraža vprašanje
3.1 po pripadnosti ali izvoru; SODOBNA USTREZNICA: čigav
3.2 po neznani stvari, pojavu; SODOBNA USTREZNICA: kaj
FREKVENCA: 13 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čimiti se -im se/-em se (čimiti se, čimeti se*) nedovršni glagol
kaj delati nastavke listov, poganjkov; SODOBNA USTREZNICA: brsteti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
činìti -ím nedov. delati, opravljati: dugoványa cſiniti TF 1715, 44; dobro csiniti SM 1747, 88; moremo csiniti KŠ 1754, 28; tou cſinim SM 1747, 68; csinis praviczo SM 1747, 89; vreidnoſzti csini TF 1715, 21; Boug csini SM 1747, 75; ſzvedoſztvo csinimo SM 1747, 19; dobro csinimo KŠ 1754, 14; dobro csinite SM 1747, 24; dela pa csinijo KŠ 1754, 21; ne csinmo KŠ 1754, 67; Tou cſinte TF 1715, 44; dobro csinte KŠ 1771, 17; bom csinil SM 1747, 77; bode csinio KŠ 1771, 14; de csinio TA 1848, 3; cſinili bodete SM 1747, 40; naj csinite KŠ 1771, 311; bi cſinio TF 1715, 19; bi dobro cſinil SM 1747, 7; ſzo csinili KMK 1780, 18
činéči -a -e delajoč, opravljajoč: pokouro csinécsega grejsnika KŠ 1754, 78; pokouro cſinécſemi TF 1715, 35; pokouro cſinécsemi KM 1783, 73; tak csinécsega KŠ 1771, 83; pokouro csinécsi lidjé KŠ 1754, 147; tou csinécsi KŠ 1771, 179; pokouro csinécsim KŠ 1771, 222
činéči -a -e delajoč, opravljajoč: pokouro csinécsega grejsnika KŠ 1754, 78; pokouro cſinécſemi TF 1715, 35; pokouro cſinécsemi KM 1783, 73; tak csinécsega KŠ 1771, 83; pokouro csinécsi lidjé KŠ 1754, 147; tou csinécsi KŠ 1771, 179; pokouro csinécsim KŠ 1771, 222
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
činž -a (činž, činš°, činz, cinž) samostalnik moškega spola
1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev
1.1 dajatev, ki jo mora plačevati podrejeno ljudstvo kot znamenje podrejenosti; SODOBNA USTREZNICA: tribut
1.2 v fevdalizmu podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu; SODOBNA USTREZNICA: činž
2. dohodek, zlasti od lastnine; SODOBNA USTREZNICA: renta
2.1 denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti
3. začasna uporaba česa v zameno za plačilo lastniku; SODOBNA USTREZNICA: najem
4. plačilo lastniku za začasno uporabo česa; SODOBNA USTREZNICA: najemnina
FREKVENCA: 71 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čist -a -o pridevnik
1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čísti -a -o prid.
1. čist, brez umazanije: voda cſiſzta TF 1715, 32; csiszte rejcsi KŠ 1754, 2a
2. ki ima pozitivne lastnosti v moralnem pogledu: csiſzti duhovje KMK 1780, 9; csiſzte ſzo BRM 1823, II; ſzo vſza csiſzta KŠ 1754, 46; vſza bodo vám csiſzta KŠ 1771, 209; je niſcſe nej csiſzti KŠ 1754, 46; Devſztvo nyé cſiſzto BKM 1789, 3; zchiſztoga ſzerczá TF 1715, 9; V-csiſztoj pokornoszti BRM 1823, 8
3. brez primesi: v-csiſztom jeziki BRM 1823, II
čistéjši -a -e čistejši: je doſzta lepſe Grcski i csiſztejse KŠ 1771, 159
nájčistéjši -a -e najčistejši: Te nájcsiſztejſi i nedu'zni Ágnecz Goſzpon Jezus KŠ 1771, 488; Náj cſisztejſi Áldov KM 1783, 57; Nájcsisztejsi Goszpon cslovecsánszkih szrcz KOJ 1845, 91; Mati náj cſisztejsa KM 1783, 86
1. čist, brez umazanije: voda cſiſzta TF 1715, 32; csiszte rejcsi KŠ 1754, 2a
2. ki ima pozitivne lastnosti v moralnem pogledu: csiſzti duhovje KMK 1780, 9; csiſzte ſzo BRM 1823, II; ſzo vſza csiſzta KŠ 1754, 46; vſza bodo vám csiſzta KŠ 1771, 209; je niſcſe nej csiſzti KŠ 1754, 46; Devſztvo nyé cſiſzto BKM 1789, 3; zchiſztoga ſzerczá TF 1715, 9; V-csiſztoj pokornoszti BRM 1823, 8
3. brez primesi: v-csiſztom jeziki BRM 1823, II
čistéjši -a -e čistejši: je doſzta lepſe Grcski i csiſztejse KŠ 1771, 159
nájčistéjši -a -e najčistejši: Te nájcsiſztejſi i nedu'zni Ágnecz Goſzpon Jezus KŠ 1771, 488; Náj cſisztejſi Áldov KM 1783, 57; Nájcsisztejsi Goszpon cslovecsánszkih szrcz KOJ 1845, 91; Mati náj cſisztejsa KM 1783, 86
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čisti -ega posamostaljeno
1. navadno v krščanstvu kdor je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čisti
1.1 kar je moralno pozitivno; SODOBNA USTREZNICA: čisto
2. v judovstvu kdor izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čisti
2.1 kar je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. kar je ohranjeno v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
FREKVENCA: 33 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čistiti se -im se nedovršni glagol
kaj odstranjevati povzročitelja bolezni; SODOBNA USTREZNICA: čistiti se, zdraviti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čisto1 (čistu, čisto) prislov
1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čistoča -e (čistoča, čistuča) samostalnik ženskega spola
1. stanje človeka, ki se (trajno) zdržuje spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: zdržnost
1.1 stanje človeka, ki spolno občuje le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvestoba
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
človečaski -a -o pridevnik
1. ki se nanaša na ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeški
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
človèči -a -e prid. človeški: ſzin cslovecſi KŠ 1754, 108; cslovecsa vupaznoſzt BKM 1789, 3; ſzrszé cslovecse preſtimalo SŠ 1796, 5; ſzrczá cslovecsega KŠ 1754, 71; Szini cslovecsemi KŠ 1754, 73; cslovecsoj krhkoucſi BKM 1789, 20; cslovecſo témno pamet TF 1715, 3; Szinôvje sclovecsi TA 1848, 4; ſzo zapouvidi cslovecſe KŠ 1754, 13; vu cslovecsi ſzrczáj KŠ 1754, 91
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
človečko (človečku) povedkovnik
1. izraža za človeka značilne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: človeško
1.1 izraža nasprotje z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeško
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola
1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih
TERMINOLOGIJA: nov/novi človek, postati/ratati človek, (pravi) Bog ino (pravi) človek / Bog človek, stari človek
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
človesko (človesku, človesko) povedkovnik
1. izraža za človeka značilne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: človeško
1.1 izraža nasprotje z božjim
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
črepinja -e (čerpina, čerpinja, črepinja, čripina, čipina) samostalnik ženskega spola
1. lončena posoda
1.1 lončena posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru; SODOBNA USTREZNICA: nočna posoda
2. kos/košček razbite lončene posode; SODOBNA USTREZNICA: črepinja
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
črka -e samostalnik ženskega spola
1. kratka, nepretrgana vrsta točk; SODOBNA USTREZNICA: črtica
2. grafično nadčrkovno znamenje, ki kaže na poseben izgovor ali naglas glasu/glasov, ki ga/ju zaznamuje črka
3. znak, ki se uporablja pri zapisovanju besedila; SODOBNA USTREZNICA: črtica, pika, vejica, črka
FREKVENCA: 17 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
črljen -a -o (črlen, črvlen) pridevnik
ki je take barve kot kri; SODOBNA USTREZNICA: rdeč
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
črnavka -e samostalnik ženskega spola
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
črvojeden -dna -o pridevnik
ki je razjeden od črvov; SODOBNA USTREZNICA: črviv
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
črvojedina -e samostalnik ženskega spola
moknati ostanki lesa ali rovi, ki jih naredijo črvi; SODOBNA USTREZNICA: črvojedina
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čuden2 -dna -o (čuden, čudan, čudin) pridevnik
1. ki se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čuden, nenavaden
1.1 ekspresivno ki se po nečem posebej razlikuje, loči od drugih; SODOBNA USTREZNICA: čudaški
2. ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežen
2.1 v zvezah z dejanje, delo dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. ki zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit
4. ki vzbuja velik strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: grozen, grozovit
4.1 ki prinaša veliko trpljenje, mnoge težave
5. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: hudoben
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 36 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čudež -a samostalnik moškega spola
1. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2. v krščanstvu, v zvezi z lažniv nenavadno dejanje ali dogodek naravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero
3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje
FREKVENCA: 11 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čuditi se -im se nedovršni glagol
1. čutiti in izražati presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čuditi se
1.1 kdo; čemu, na čem, v čem, na čim, nad čim
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa
FREKVENCA: 190 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čudo1 -esa (čudu, čudo) samostalnik srednjega spola
1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v povedkovni rabi opozorilno znamenje, znak
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje
4. navadno v zvezah s falš, lažniv, hudičev, zlodjev nenavadno dejanje ali dogodek nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero
5. navadno v zvezi z morski nenavadno, grozljivo bitje, ki živi v morju; SODOBNA USTREZNICA: morska pošast
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 33 delih
TERMINOLOGIJA: Jonasovo čudo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čudovati se -ujem se nedovršni glagol
kdo; čemu čutiti in izražati presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čuditi se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čutenje -a samostalnik srednjega spola
1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev; SODOBNA USTREZNICA: čut
2. v zvezah z meso, mesen velika želja po čem, zlasti po zadovoljevanju telesnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: poželenje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čuti čujem/čujo (čuti, čujti) nedovršni glagol
1. biti buden, ne spati; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
1.1 kdo/kaj
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, v nedoločniku; po čem
2. kdo; za koga, nad kom skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
3. kdo; čez koga/kaj, nad kom posvečati komu/čemu vso skrb, pozornost; SODOBNA USTREZNICA: bdeti nad kom/čim
3.1 prizadevati si, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega
4. v krščanstvu, kdo; (kako) biti nenehno pozoren, pripravljen na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuti, biti čuječen
FREKVENCA: 284 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čutiti -im nedovršni glagol
1. kdo; kaj zaznavati s čutili; SODOBNA USTREZNICA: čutiti
2. kdo; kaj ugotavljati kaj z zavestjo, mišljenjem; SODOBNA USTREZNICA: čutiti, zavedati se
3. kdo; kaj nagonsko dojemati, predvidevati kaj; SODOBNA USTREZNICA: slutiti
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čutiti se -im se nedovršni glagol
kaj; s prisl. določilom načina občutiti, dojemati stanje, kot ga nakazuje določilo; SODOBNA USTREZNICA: počutiti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čuvenje -a samostalnik srednjega spola
1. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
2. v krščanstvu nenehna pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječnost
3. čas menjave nočne straže
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
da1 (de, da) veznik
1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da
1.1 s povednim naklonom
1.2 s pogojnim naklonom
2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da
2.1 s povednim naklonom
2.2 s pogojnim naklonom
3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da
3.1 s povednim naklonom
3.2 s pogojnim naklonom
4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da
5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
5.1 s povednim naklonom
5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
5.2 s pogojnim naklonom
5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
6.1 s povednim naklonom
6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom
7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako
7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si
8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom
9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
9.1 s povednim naklonom
9.2 s pogojnim naklonom, redko
10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le
10.2 s pogojnim naklonom
11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da
12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
12.1 s povednim naklonom
12.2 s pogojnim naklonom
13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
da2 (de, da) členek
1. za izražanje želje, namena
1.1 za izražanje nezadovoljstva
2. v spremnih besedilih za uvajanje napovednega, povzemalnega stavka
3. v zvezi o/ah da za uvajanje želelnih stavkov; SODOBNA USTREZNICA: o da
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dáča -e ž davek: Dácsa KMS 1780, A2; dohodkov dácsa AI 1875, kaz. br. 2; niti dácse KŠ 1754, 219; Od Czaſzarove dácse KŠ 1754, 238; jako veliko dácso KŠ 1754; zvelikimi dácsami AI 1875, kaz. br. 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dahniti -em (dahniti, dehniti) dovršni glagol
1. kdo; v koga z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak; SODOBNA USTREZNICA: dahniti
1.1 kdo; komu, koga/kaj, v kaj dati komu kaj, ustvariti pri kom kaj; SODOBNA USTREZNICA: vdihniti
FREKVENCA: 20 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dajanje -a (dajenje, dajanje, dajene, dajane, dajajne, dajajnje, dajejne) samostalnik srednjega spola
1. delanje, da kaj prehaja k drugemu; SODOBNA USTREZNICA: dajanje
2. delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje
2.1 česa, komu delanje, da kaj prehaja k drugemu iz usmiljenja; SODOBNA USTREZNICA: darovanje
3. komu, kaj podeljevanje, dodeljevanje česa iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti; SODOBNA USTREZNICA: dajanje, podeljevanje
4. česa, komu izpolnjevanje, opravljanje prehajanja obvezne dajatve h komu; SODOBNA USTREZNICA: dajanje
5. z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik v predložni zvezi
FREKVENCA: 29 pojavitev v 9 delih
FRAZEOLOGIJA: dajanje na znanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dajati dajem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: dajati kaj na dan, dajati kaj na spomnjenje, dajati koga v smrt, dajati komu besedo v usta, dajati komu/čemu dolg, dajati komu/čemu prav, dajati (komu) dobre/lepe/prijaznive/sladke besede, dajati komu (dobro) srce, dajati (komu) kaj v srce, dajati komu krivo, dajati komu sramotne besede, dajati na znanje, dajati rajtingo
TERMINOLOGIJA: dajati zakrament v eni štalti
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dajati se dajem se nedovršni glagol
1. v zvezi z v, kaj; (v kaj) delati, da je osebek deležen stanja, ki ga izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dajati se
2. kaj; s prisl. določilom kraja prihajati v kaj; SODOBNA USTREZNICA: vstopati
3. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu, (v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 24 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov
1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.1 pri mirovanju
1.2 ob premikanju
1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč
1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja
1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh
1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost
2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
3. ekspresivno izraža veliko mero
4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim
5. kot veznik
5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor
5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
daleč2 (deleč, daleč, doleč) povedkovnik
1. izraža (veliko) odddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.1 krajevno
1.2 časovno
2. izraža oddaljenost nasploh; SODOBNA USTREZNICA: daleč
2.1 z nikalnico izraža bližino; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom; SODOBNA USTREZNICA: daleč
FREKVENCA: 80 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
daléšnji -a -e prid. daljen: môrja dalêsnyega TA 1848, 50; Od dalésnzi ftic KAJ 1870, 163
nájdaléšni -a -o najbolj oddaljen: Včási njemi odgovárjajo kokotje z najdalešnoga mesta AI 1878, 3
nájdaléšni -a -o najbolj oddaljen: Včási njemi odgovárjajo kokotje z najdalešnoga mesta AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dalje1 (dajle, dale, dalje, djale, dejle) primernik prislova
1. izraža daljše trajanje dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: dalj, dlje
2. z nikalnico izraža prenehanje trajanja dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: več
3. izraža večjo oddaljenost, razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: dlje, dalj
4. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: naprej
4.1 izraža stopnjevanje stanja, dejanja
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dan1 dne/dneva (dan, dien, den) samostalnik moškega spola
1. čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.1 s prilastkom dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo, navadno iz cerkvene zgodovine; SODOBNA USTREZNICA: praznik
1.2 v zvezah porodni/rodni/rojeni dan / dan rojstva rojstni dan
1.3 biblijsko, v zvezi angelski/tedenski dan obdobje v drugačnem načinu merjenja časa, ki ustreza enemu dnevu
1.4 v zvezi izbirati v dneh vedeževati na podlagi znamenj, kdaj so ugodni dnevi za kaj
1.5 v zvezi leto ino dan ves čas v trajanju približno enega leta
2. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; SODOBNA USTREZNICA: dan
2.1 v zvezi beli/svetli dan izraža, da je nekaj javno, vsem na očeh
3. navadno mn., navadno s prilastkom izraža omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: dan
3.1 z razmerami, okoliščinami in stvarnostjo vred
3.2 v določenem obdobju življenja posameznika
3.3 v času celotnega življenja posameznika ali ljudstva
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 49 delih
FRAZEOLOGIJA: biti dobro pri dneh, biti svetlo/očito na dnevu, Bog daj dober dan, dan na dan / od enega dne do drugega/na drugi, dati/dajati/pokazati/prinesti/pripraviti kaj (očito) na dan, dati kaj na dan, doseči dni, od dan/dne do dne, pasji dnevi, pri dobrih dneh postati star, priti/goripriti na dan, živeti v dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dan2 -a -o deležnik
1. (od koga), komu/čemu, (k čemu) ki preide k drugemu
1.1 s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročen
1.2 v uporabo, obravnavo ali last; SODOBNA USTREZNICA: dan
1.2.1 čemu ki preide pod oblast koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: predan, izročen
1.2.2 v zvezi s spet/zopet nazaj, komu ki znova preide h komu; SODOBNA USTREZNICA: vrnjen
1.2.3 (od koga), komu, (k čemu) ki preide h komu z določenim namenom, z možnostjo uporabe; SODOBNA USTREZNICA: dan
2. komu, (na koga) ki preide h komu kot lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: dan, dodeljen
3. (od koga, iz česa), komu/čemu, (skozi koga/kaj, s čim) ki preide h komu/k čemu od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: podarjen, dodeljen
3.1 v zvezi dan v last/za last/za lastno, komu ki preide h komu hkrati s pravico do koristi, vezanih na dobljeno
4. komu, (k čemu), za koga ki je ponujen, podarjen (navadno) božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
4.1 za koga ki je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovan
5. v zvezah z lon, plačilo, komu ki preide h komu kot plačilo za opravljeno delo, storitev; SODOBNA USTREZNICA: dan, plačan
6. komu ki preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dan
7. komu, h komu izraža dodeljenost, pridruženost ženske moškemu v vlogi zakonske, življenjske partnerice; SODOBNA USTREZNICA: dan
8. komu, (k čemu, v kaj) ki pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
9. v zvezah z eksempel, nauk, komu ki preide h komu s pojasnjevalnim, ponazarjalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dan
10. (od koga), komu, (skozi koga, v čem) ki preide h komu v možno uporabo v ubesedeni, zapisani obliki; SODOBNA USTREZNICA: izročen, dan
10.1 pri datiranju zapisan, objavljen
11. (od koga), komu, h komu, (k čemu) ki je ustvarjen, postavljen, določen ali poslan za opravljanje, uresničevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: dan
11.1 (od česa) ki ima začetek v čem, izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: rojen
12. s samostalnikom, navadno izglagolskim, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (za kaj) izraža dejanje/lastnost, kot ga/jo določa samostalnik
12.1 navadno v zvezah s hvala, čast, kot del zahvalne oz. slavilne formule, pogosto tudi kot ustaljenega zaključka besedila, komu, za kaj izraža hvaležnost, spoštovanje; SODOBNA USTREZNICA: hvala bogu
13. komu/čemu, (k čemu), s prisl. določilom kraja ki pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dan
14. komu, (skozi koga) ki preide h komu kot božje sporočilo; SODOBNA USTREZNICA: sporočen, narekovan
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
FRAZEOLOGIJA: (biti) dan na dan, (biti) dan na/v znanje, (biti) dan na vest, (biti) dan rabeljnu na štrik, (biti) dan v roko/roke, (biti) dan v smrt, (čast ino) hvala bodi Bogu dana, dan pod roke, dan v srce
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
daniti se -im se nedovršni glagol
brezoseb., kot slovnični zgled prehajati iz noči v dan; SODOBNA USTREZNICA: daniti se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
danji -a -e pridevnik
ki se nanaša na čas štiriindvajsetih ur; SODOBNA USTREZNICA: dnevni
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dar -u samostalnik moškega spola
1. kar kdo dobi/dobiva v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darilo, dar
1.1 kar kdo dobi/dobiva zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.2 kar se da/daje komu za hitrejše, ugodnejše, večkrat nezakonito dejanje ali ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: podkupnina
2. v judovstvu kar se podeli/podeljuje oz. da/daje Bogu v čast na oltar, v templju kot prošnja, zaobljuba ali zahvala; SODOBNA USTREZNICA: daritev, daritveni dar
2.1 v krščanstvu Jezus Kristus kot žrtveno jagnje, ki je za dosego zveličanja ljudi umrl na križu
3. kar dobi kdo od Boga, po božji volji; SODOBNA USTREZNICA: dar
3.1 navadno s prilastkom prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
3.2 protestansko, navadno v zvezi z božji kar je podarjeno od Boga za odrešitev človeštva
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 43 delih
TERMINOLOGIJA: dar/darovi (Svetega) duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dati se dam se dovršni glagol
1. z nedoločnikom, kdo; komu/čemu, (v čem, s čim) izraža
1.1 osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se, pustiti se
1.2 z nikalnico možnost, da se z osebkom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati se
2. v zvezi dati se za last, kdo; komu izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug dobi (pravno priznano) pravico do njega, da razpolaga z njim; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti se
3. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
4. v krščanstvu, kdo; komu, (k čemu), za koga/kaj sprejeti, vzeti nase trpljenje in smrt z odrešitvenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati se
5. s samostalnikom, kdo; komu, h komu začeti biti to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: postati
6. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
7. kdo; (v čem) postati opazen, viden; SODOBNA USTREZNICA: razkriti se, razodeti se
8. v zvezi z v, kdo; (v kaj) narediti, da je osebek deležen stanja, kot ga izraža samostalnik
8.1 z izglagolskim samostalnikom, kdo; na kaj izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik
9. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu/čemu, (skozi koga/kaj, za koga, v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 177 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
davanje -a (davanje, davajne) samostalnik srednjega spola
1. delanje, da kaj prehaja k drugemu; SODOBNA USTREZNICA: dajanje
2. česa delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje
2.1 delanje, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovanje
3. v zvezi gmajn davanje kar se (obvezno) daje v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: splošna dajatev
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
daviti -im nedovršni glagol
1. kdo; koga s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje; SODOBNA USTREZNICA: daviti
1.1 kdo; kogatož. moriti s stiskanjem grla
1.2 kdo; kogatož. nasilno ravnati s kom, mučiti koga
FREKVENCA: 29 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
davljenje -a (davlenje, davljenje, davlejnje) samostalnik srednjega spola
nasilno ravnanje, mučenje
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
debel -a -o pridevnik
1. ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: debel
1.1 ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer; SODOBNA USTREZNICA: debel
1.2 ekspresivno skozi katerega se težko vidi
2. ki ima na telesu veliko tolšče, mesa; SODOBNA USTREZNICA: debel
3. ki ni dokončno izdelan, obdelan; SODOBNA USTREZNICA: grob
3.1 ekspresivno, v zvezah debela pamet / debeli um nesposobnost hitrega dojemanja; SODOBNA USTREZNICA: neumnost
4. ekspresivno po vrednosti, količini zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: bogat, obilen
4.1 ekspresivno ki je zelo velik, očiten, pretiran; SODOBNA USTREZNICA: debel
FREKVENCA: 123 pojavitev v 21 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dečelstvo -a (dečelstvu, dečalstvu) samostalnik srednjega spola
1. spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: devištvo, nedolžnost
2. stanje dekleta ali fanta do sklenitve zakonske zveze, s poudarkom na spolni zdržnosti in duhovni čistosti; SODOBNA USTREZNICA: deviški stan, devištvo
2.1 trajna spolna zdržnost kot življenjska odločitev iz verskih razlogov; SODOBNA USTREZNICA: devištvo
3. v Stari zavezi stanje brez otrok
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih
FRAZEOLOGIJA: vzeti dečelstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dečla -e (dečla, dejčla) samostalnik ženskega spola
1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
1.1 odrasla oseba ženskega spola, navadno mlajša; SODOBNA USTREZNICA: ženska, žena
2. oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
3. oseba ženskega spola do pubertete; SODOBNA USTREZNICA: deklica
4. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dejanje -a (djanje, djane, djajne, djajnje, gjane, danje, dajne, dajnje) samostalnik srednjega spola
1. uresničenje/uresničevanje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delanje
2. kar se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dogodek, dejanje
3. kar se dogaja; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje
3.1 česa kar se je dejansko dogajalo, zgodilo in kar zaradi svojega pomena vpliva na nadaljnje ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: dogajanje, dejstvo
4. kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezi vunanje dejanje delo, delovanje, ki poteka, se uresničuje vidno, zlasti s telesom, ali je razvidno iz načina življenja
4.2 v zvezah s hud, hudoben, kriv ipd. kar je kdo storil/delal v nasprotju z božjimi zapovedmi; SODOBNA USTREZNICA: greh, pregreha
4.3 v zvezi s kriv kar je kdo storil slabega, oporečnega; SODOBNA USTREZNICA: prekršek, prestopek
4.4 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža dejanje, kot ga določa samostalniško dopolnilo
5. s prilastkom kar se uresničuje/uresniči z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, delo
5.1 v zvezi čudno dejanje dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
6. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, delovanje, početje
7. delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
7.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
7.2 delanje, uresničevanje tega, kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga, vloga
8. s prilastkom bivanje, obstajanje koga zlasti glede na njegovo ravnanje, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: življenje
8.1 učlovečenega Kristusa
8.2 človeka
9. pisna (ali govorna) pripoved o minulem dogajanju, dogodkih; SODOBNA USTREZNICA: zgodba, pripoved
10. negotovo celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem; SODOBNA USTREZNICA: zgodovina
10.1 obširnejši zapis pomembnejših (letnih) dogodkov po zaporedju dogajanja; SODOBNA USTREZNICA: kronika, anali
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dejati2 dejem/dem (djati, gjati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, kaj, na kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: povzročati, ustvarjati
1.1 kaj; komu povzročati/povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: delati, narediti
1.2 kaj; čemu s svojimi lastnostmi vplivati, imeti učinek na kaj; SODOBNA USTREZNICA: delovati, učinkovati
2. kdo; k čemu, kaj, (s čim) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da kaj postane realnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati
2.1 versko, v zvezi dejati postavo, kdo; kaj delati, da kaj zahtevanega, predpisanega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
3. kdo/kaj; komu, kaj, s kom/čim izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
3.1 v zvezi dejati (komu) ga več/preveč, kdo/kaj; komu, kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri
4. v zvezi s po, kdo; (po čem) delati, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
5. kdo/kaj; komu, k čemu, kaj, s prisl. določilom kazati do česa določen odnos, ki se kaže zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: delati, ravnati
6. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali prislovom, z oslabljenim pomenom, kdo; čemu, k čemu, kaj, na kaj izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali prislov
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dejati3 dem/dejem (djati, gjati) dovršni in nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, h komu, kaj, s kom, (s čim) izraziti/izražati z besedami; SODOBNA USTREZNICA: reči, govoriti
1.1 v pretekliku, v primerjalnih odvisnikih, kdo; s prisl. določilom časa poudarja veljavnost že povedanega; SODOBNA USTREZNICA: reči
1.2 v paru z drugim glagolom rekanja, kdo/kaj; h komu, kaj napoveduje poročani govor, navadno v obliki dobesednega navedka; SODOBNA USTREZNICA: dejati, reči
2. kdo; kaj, na kaj izraziti misel, mnenje o čem; SODOBNA USTREZNICA: praviti, meniti
2.1 kdo; komu, kaj izraziti misel, mnenje, ki kaže navadno kritičen odnos do česa; SODOBNA USTREZNICA: pripomniti
3. kdo; kaj izraziti voljo, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, veleti
4. v medmetni rabi, navadno v 1. osebi ednine izraža
4.1 kdo; kaj (trdno) prepričanost osebka; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2 kdo; komu, kaj opozorilo, svarilo; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.1 kdo; kaj poudarja povedano; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
4.2.2 kdo; komu, kaj uvaja lastno spoznanje, prepričanje; SODOBNA USTREZNICA: reči, praviti
5. kdo; komu, kaj dati, določiti ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
5.1 kdo; čemu, kaj uporabiti za kaj ime, kot ga določa dopolnilo, vsebinsko pa pojasnjuje sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: imenovati
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 41 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dejati se1 dejem se/dem* se (djati se, dijati se°) dovršni glagol
1. kdo; (pod kaj) izraža, da osebek pride v tak odnos do česa, da mora upoštevati njegovo veljavo; SODOBNA USTREZNICA: podrediti se
2. kdo; s prisl. določilom kraja izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da kaj neha ali začne biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: oditi, odpraviti se
3. v zvezah z blizu, bliže, kdo; h komu priti bližje komu; SODOBNA USTREZNICA: približati se
FREKVENCA: 14 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dejati se2 dejem se (djati se) dovršni glagol
1. kaj; komu izraža, da se za poimenovanje česa uporablja kaka beseda, ime; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se, reči se
2. v vlogi vezi, navadno v zvezi bi se dejalo, brezoseb.; kaj biti po mnenju, prepričanju koga enak temu, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: pomeniti
FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dekelstvo -a (dekelstvu, dejkelstvu, dekalstvo*) samostalnik srednjega spola
1. spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: devištvo, nedolžnost
2. v Stari zavezi okrvavljeno ogrinjalo, na katerem sta ležala mladoporočenca, kot dokaz, da žena pred zakonom še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: dokaz nedolžnosti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
FRAZEOLOGIJA: izgubiti dekelstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dekla -e (dekla, dejkla) samostalnik ženskega spola
1. navadno v kmečkem okolju stalno najeta ženska za pomoč pri gospodinjskih in kmečkih opravilih; SODOBNA USTREZNICA: dekla
1.1 pri višjih družbenih slojih stalno najeta ženska za gospodinjska opravila in osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služkinja, služabnica
1.2 ekspresivno ženska, ki je podložna, pokorna komu
2. ženska, ki opravlja pomožna dela v zvezi z oskrbo bolnikov v bolnišnici; SODOBNA USTREZNICA: strežnica
3. v antiki nesvobodna ženska, ki je v lasti svojega gospodarja; SODOBNA USTREZNICA: sužnja
3.1 v Stari zavezi sužnja, ki jo je žena pripeljala s seboj v zakon in je lahko postala njena namestnica, če je bila žena neplodna; SODOBNA USTREZNICA: stranska žena
4. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
5. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 35 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
deklica -e (deklica, dejklica, diklica) samostalnik ženskega spola
1. oseba ženskega spola do pubertete; SODOBNA USTREZNICA: deklica
2. ekspresivno doraščajoča oseba ženskega spola; SODOBNA USTREZNICA: dekle
3. ekspresivno oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
4. ekspresivno mlajša ženska, najeta za pomoč v gospodinjstvu; SODOBNA USTREZNICA: dekla
FREKVENCA: 147 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dekličica -e samostalnik ženskega spola
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
del -a (dejl, del) samostalnik moškega spola
1. pogosto z glavnim števnikom kar nastane z delitvijo celote; SODOBNA USTREZNICA: del, kos
1.1 z vrstilnim števnikom vsak od približno enakih delov, v katere je razdeljena celota
2. kar skupaj s čim drugim tvori, sestavlja celoto; SODOBNA USTREZNICA: del, sestavina
3. vsaka od vsebinsko zaključenih enot besedila; SODOBNA USTREZNICA: del
3.1 z levim prilastkom vsaka od enot obsežnejšega literarnega besedila, navadno izdana, zvezana ločeno od ostalih delov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga, zvezek
4. navadno s prilastkom kar predstavlja
4.1 krajevno, področno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
4.2 časovno omejitev česa; SODOBNA USTREZNICA: del
5. navadno s prilastkom, z oslabljenim pomenom izraža
5.1 količinsko omejitev; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2 omejitev v meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: del
5.2.1 v prislovni rabi
5.2.2 v pridevniški rabi
6. kdor/kar ima v okviru kake razporeditve, razdelitve enake ali podobne značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: del, skupina
6.1 skupina oseb glede na drugo skupino oseb z nasprotnim, drugačnim pogledom, ciljem, prepričanjem; SODOBNA USTREZNICA: stran
7. kar ob delitvi česa pripade posamezniku; SODOBNA USTREZNICA: delež
7.1 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot potrebno za življenje, preživetje
7.2 navadno s svojilnim zaimkom kar kdo dobi kot plačilo za opravljanje svoje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dohodek
7.3 kar si kdo izbere izmed več stvari, možnosti
7.4 v zvezi biti/priti na del komu izraža, da kaj je, postane last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripadati, pripasti
7.5 v zvezah kdo ima del na/v čem / kaj pride na del komu izraža, da je kdo deležen česa nematerialnega, udeležen pri čem
8. kar se da, naredi komu kot povračilo za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: plačilo
8.1 kar koga čaka po smrti kot nagrada ali kazen za njegova dejanja; SODOBNA USTREZNICA: posmrtno plačilo
9. navadno gospodarska dejavnost za pridobivanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: posel, delo
9.1 kar je komu določeno, da naredi, opravi; SODOBNA USTREZNICA: naloga, poslanstvo
10. s svojilnim zaimkom kar izraža odnos do kakega dejstva, pojava; SODOBNA USTREZNICA: mnenje, pogled
11. kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje; SODOBNA USTREZNICA: način
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti del na/pri Kristusu, imeti del s kom, priti na del meču/štriku/rablju, priti/pasti na del hudiču/vragu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
delan -a -o deležnik
ki je načrtno pripravljen za sajenje, sejanje; SODOBNA USTREZNICA: obdelan
FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
delanje -a (delanje, delane, delajne, dejlanje, delajnje, dejlane) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje
1.1 v zvezi z ništer življenje, obstajanje brez smiselne dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: postopanje, lenarjenje
2. kaj delanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: opravljanje česa
2.1 s prilastkom opravljanje dela na kakem področju, območju; SODOBNA USTREZNICA: delo, delanje
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti ali aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, početje
4. česa kar se uresničuje, nastaja z delom; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
5. kaj omogočanje nastajanja česa z delom; SODOBNA USTREZNICA: izdelovanje
5.1 doseganje, da z delom kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: pridobivanje
FREKVENCA: 37 pojavitev v 17 delih
TERMINOLOGIJA: pravično delanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
delati -am (delati, dejlati, dalati, deleti) nedovršni glagol
1. navadno s prisl. določilom, kdo/kaj; (s čim) zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delati
1.1 kdo; po čem biti aktiven za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si
2. pogosto s prisl. določilom kraja, kdo; kaj, (s čim) opravljati delo na kakem področju, navadno kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.1 kdo; (od česa, v čem, s čim) imeti opravka s čim kot predmetom svoje zaposlitve, dela; SODOBNA USTREZNICA: delati
2.2 negotovo, kdo; na koga/na kom[?], s čim imeti koga/kaj za predmet svojega poklicnega, strokovnega dela; SODOBNA USTREZNICA: ukvarjati se, skrbeti
2.3 kdo; s kom meriti se s kom v kaki dejavnosti z namenom ugotoviti, kdo je boljši, uspešnejši; SODOBNA USTREZNICA: tekmovati
3. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) z delom omogočati nastajanje česa; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati
3.1 kdo; kaj z načrtno, organizirano dejavnostjo ustvarjati kaj; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, proizvajati
3.2 kdo; (iz česa), kaj, (na čem) z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj nastaja iz česa kot rezultat določenega postopka; SODOBNA USTREZNICA: izdelovati, pridobivati
3.3 kdo; kaj, (v čem, s čim) z orodjem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
3.4 kdo; (iz česa), kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; SODOBNA USTREZNICA: predelovati
3.5 kdo/kaj; (iz koga/česa), h komu/k čemu, koga/kaj z delom, dejavnostjo dosegati, povzročati, da iz koga/česa nastaja kdo drug/kaj drugega, navadno z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: spreminjati
3.6 kdo; iz koga, h komu/k čemu, koga/kaj prizadevati si, povzročati, da kdo dobi, ima določeno funkcijo, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: delati, spreminjati
4. kdo; (iz česa), koga/kaj, (skozi kaj) dosegati, da kaj nastane, se uresniči, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: delati, uresničevati, ustvarjati
4.1 z lastno (božjo) močjo, vsemogočnostjo
4.2 z močjo, sposobnostjo, navadno dodeljeno od Boga
4.3 z lastno (človeško) močjo, sposobnostjo
4.3.1 kdo/kaj; komu, koga/kaj biti aktiven za dosego, uresničitev česa, kar obstaja v mislih
4.3.2 v zvezi z zaveza, kdo; kaj, s kom z medsebojnim dogovorom ustvarjati kaj zavezujočega; SODOBNA USTREZNICA: sklepati
4.3.3 kdo; komu, kaj, (na kaj) z delom, dejavnostjo omogočati, dosegati, da se načrtovani dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: pripravljati, prirejati
5. kdo; kaj ustvarjati s pisanjem
5.1 knjižno delo ali njegov del; SODOBNA USTREZNICA: pisati, pesniti
5.2 besedilo pravnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: pisati, sestavljati
6. kdo/kaj; komu, koga/kaj z delom, dejavnostjo, učinkovanjem ali obstojem povzročati, da kaj nastane, navadno stanje, lastnost; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
6.1 kaj; kaj biti vzrok, da kaj nastane, se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: povzročati
6.2 kdo/kaj; kaj povzročati, da je kaj možno; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
6.3 kdo; kaj z delom, dejavnostjo dosegati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost; SODOBNA USTREZNICA: uresničevati, izpolnjevati
6.4 kdo; koga s spolnimi odnosi z ženskami povzročati rojevanje otrok; SODOBNA USTREZNICA: spočenjati
7. kdo; kaj načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati; SODOBNA USTREZNICA: obdelovati
7.1 kdo; kaj, na čem z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati rast, razvoj česa; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti
8. kdo; kaj, (s čim) izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, početi
8.1 v vzklični ali vprašalni povedi, v zvezi s kaj, kdo; komu, kaj opravljati kaj neprimernega, nesprejemljivega
8.2 ekspresivno, v zvezi z ga preveč, kdo; kaj opravljati kaj v preveliki, nerazumni meri; SODOBNA USTREZNICA: pretiravati
8.3 kdo; s kom biti soudeležen pri opravljanju dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: sodelovati, pomagati
9. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; iz koga/česa, komu/čemu, k čemu, kaj, čez koga/kaj, zoper koga, (na čem) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
10. kaj; kaj biti dejavno udeležen pri nastajanju česa; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati, povzročati
10.1 navadno s prilastkom predmeta, kdo/kaj; komu, koga/kaj, s čim dajati komu/čemu kako lastnost, značilnost; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.2 pogosto s prilastkom predmeta, kdo/kaj; koga/kaj povzročati stanje; SODOBNA USTREZNICA: delati
10.3 kdo; koga opisovati, prikazovati koga na določen način; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
11. s prisl. določilom načina, kdo; kaj, s kom/čim kazati do koga/česa določen odnos, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
11.1 v zvezi s po, kdo; (po čem) opravljati delo, vesti se v skladu s tem, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: ravnati se
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: delati dolg koga, delati (kaj) k ničemur, delati kaj k smehu , delati koga k norcu/norcem, delati v veter
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
delati se -am se (delati se, dejlati se) nedovršni glagol
1. kaj biti v stanju nastajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati
1.1 kaj izraža prehajanje v to, kar izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: nastajati
2. s prilastkom, kdo/kaj; komu, proti komu, (pred kom, s čim) kazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja; SODOBNA USTREZNICA: delati se
2.1 v vlogi vezi, kdo; kdo, komu, h komu, koga z besedami, dejanji kazati, da je kdo kaj, kar se zdi težko verjetno ali neverjetno; SODOBNA USTREZNICA: delati se
3. v zvezi delati se deležen koga/česa, kdo; koga/česa biti udeležen pri kaki dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: udeleževati se
4. kdo pridobivati
4.1 določeno lastnost; SODOBNA USTREZNICA: postajati
4.2 (višji) družbeni položaj; SODOBNA USTREZNICA: postajati
FREKVENCA: 64 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
delavec -vca (delovec, delavec, delovic, delavac, dejlovic, delovac, delevec) samostalnik moškega spola
1. kdor se preživlja z opravljanjem fizičnega dela, pogosto v vlogi pomočnika; SODOBNA USTREZNICA: delavec
1.1 kdor za (dnevno) plačilo opravlja določeno delo, navadno kmečko; SODOBNA USTREZNICA: dninar, najemnik
2. kdor opravlja delo na duhovnem, verskem področju; SODOBNA USTREZNICA: delavec
2.1 kdor kaj uresničuje; SODOBNA USTREZNICA: uresničevalec
3. kdor kaj dela; SODOBNA USTREZNICA: delavec
FREKVENCA: 299 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
deliti -im (diliti, deliti, dejliti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (na kaj, v kaj, po kom/čem) iz celote delati več delov, enot; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
2. kdo; koga/kaj, (na kaj, s čim) razvrščati v več skupin glede na lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: deliti, ločevati
3. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj pride na več mest; SODOBNA USTREZNICA: razmeščati
4. kdo; kaj, s kom ne imeti, obdržati česa sam; SODOBNA USTREZNICA: deliti
4.1 kdo; od česa, komu, kaj dajati kaj od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deliti, darovati
4.2 kdo; komu, kaj, med koga od večjega kosa, večje količine dajati kaj po delih; SODOBNA USTREZNICA: deliti, razdeljevati
5. kdo; kaj, med kom dobiti kaj skupaj z drugimi
6. kdo; kaj delati, da kdo dobi, spozna, izkusi kaj; SODOBNA USTREZNICA: predajati, posredovati
7. v zvezah z zakrament ipd., kdo; kaj opravljati obred, postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
deliti se -im se (deliti se, diliti se) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; (iz česa), v kaj iz celote se ločevati, cepiti v samostojne enote; SODOBNA USTREZNICA: deliti se
2. kdo; v čem, med kom imeti različne poglede, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: razhajati se
2.1 kdo; zoper koga biti, delovati proti komu
3. negotovo, v zvezi deliti se po množici postajati številčnejši; SODOBNA USTREZNICA: množiti se
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
deljenje -a (dilene, dilenje, deljenje) samostalnik srednjega spola
1. česa dajanje po delih od večjega kosa, večje količine; SODOBNA USTREZNICA: deljenje, razdeljevanje
2. dajanje česa od svojega; SODOBNA USTREZNICA: deljenje
3. versko, v zvezi z zakrament, česa opravljanje obreda, ki je bil postavljen od Kristusa kot sveto znamenje, ki človeka posvečuje, mu podeljuje božjo milost; SODOBNA USTREZNICA: deljenje, podeljevanje
FREKVENCA: 16 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
delnik -a (delnik, djelnik) samostalnik moškega spola
kdor dobi del od večjega kosa, večje količine; SODOBNA USTREZNICA: deležnik
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5. kar se uresničuje
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.1 Boga oz. božjih oseb
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
deníca -e ž danica: zorjánſzka zveizda (Denicza) SM 1747, 25; denicza gori zide KŠ 1754, 158; poboſznoszti denicza BRM 1823, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
desètka -e ž desetak, bankovec: Deſzetka KM 1790, 94; tüdi sze edna deszetka plácsa AIP 1876, br. 8, 3; deszetko v-prijiscso vteknoli KOJ 1845, 18
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dete -eta (dete, dejte) samostalnik srednjega spola
1. človeški potomec ne glede na spol v odnosu do staršev; SODOBNA USTREZNICA: otrok
1.1 ekspresivno, v nagovoru mlad znan človek
2. deček ali deklica v prvih letih svojega življenja; SODOBNA USTREZNICA: otrok
2.1 ekspresivno kdor ima umske sposobnosti kakor otrok
2.2 otrok do prvega leta starosti; SODOBNA USTREZNICA: dojenček
2.3 Kristus kot otrok
3. s prilastkom, ekspresivno, z oslabljenim pomenom izraža, da je samostalnik v veliki meri deležen značilnosti, kot jih določa pridevnik
3.1 biblijsko, v zvezi človečko/človeka dete človek glede na svojo majhnost vpričo Boga
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: priti ob dete
TERMINOLOGIJA: božje dete
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
detece -a (ditece, detetce, detece, dejtece, ditetce, ditice) samostalnik srednjega spola
1. ekspresivno otrok do prvega leta starosti; SODOBNA USTREZNICA: dojenček
1.1 ekspresivno deček ali deklica v prvih letih svojega življenja; SODOBNA USTREZNICA: otrok
1.2 ekspresivno Kristus navadno kot novorojenec
2. ekspresivno človeški potomec v odnosu do staršev; SODOBNA USTREZNICA: otrok
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 20 delih
TERMINOLOGIJA: božje detece
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
detéči -a -e prid. otroški: detecsi szvêt KAJ 1870, 175; Detecsi oblêk AIN 1876, 36; Detecse szrcé nyê to právi AIP 1876, br. 3, 1; od detecsega zibela odpelala AI 1875, kaz. br. 7; ka so zveplenice nej za deteče rôke BJ 1886, 8
detèča -ih sam. otročarija: tá ſzam niháo ta dètecsa KŠ 1771, 517
detèča -ih sam. otročarija: tá ſzam niháo ta dètecsa KŠ 1771, 517
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
detelja -e (detela) samostalnik ženskega spola
krmna rastlina z navadno trojnatimi listi in rdečimi, belimi, rumenimi cveti v glavicah; SODOBNA USTREZNICA: detelja
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
TERMINOLOGIJA: kozja detelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
devati -am (devati, dejvati) nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kdo/kaj prihaja/pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
2. kdo; komu, kaj delati, da kdo kaj dobi, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3. kdo; koga delati, povzročati, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo; koga/kaj (v kaj) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 67 pojavitev v 14 delih
FRAZEOLOGIJA: devati koga/kaj v pan, devati koga od života, devati komu kaj pred oči, devati noge narazen
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
devica -e (divica, devica) samostalnik ženskega spola
1. oseba ženskega spola, ki še ni imela spolnih odnosov; SODOBNA USTREZNICA: devica
1.1 s prilastkom kdor/kar ima pozitivne lastnosti v etičnem in moralnem pogledu
1.2 v krščanstvu, navadno v zvezah devica Marija / čista devica (Marija) poimenovanje za Jožefovo deviško ženo Marijo, mater božjega sina Jezusa Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: devica Marija, Devica
1.3 v zvezi z dan praznik, posvečen spominu na devico Marijo
2. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; SODOBNA USTREZNICA: dekle
3. služabnica, spremljevalka, družabnica ženske iz vladarjeve družine
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dežela -e (dežela, dažela, dežala) samostalnik ženskega spola
1. obsežnejše, s kakimi značilnostmi povezano, zaokroženo ozemlje; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.1 ozemeljsko zaokrožena politično-upravna enota pod oblastjo enega vladarja, navadno podrejenega višjemu vladarju; SODOBNA USTREZNICA: dežela
1.2 izraža izvor, pripadnost določenemu ozemlju
1.3 v zvezah iti/pojti čez deželo / vleči na deželo (začeti) premikati se iz kraja v kraj; SODOBNA USTREZNICA: potovati, odpotovati
1.4 v zvezah rojenska/očina dežela / dežela doma dežela, v kateri se je kdo rodil in/ali v kateri prebiva; SODOBNA USTREZNICA: domovina
2. prebivalci obsežnejšega, s kakimi značilnostmi povezanega, zaokroženega ozemlja
3. s prilastkom kraj, kjer prebiva Bog in kjer zveličani večno živijo po smrti; SODOBNA USTREZNICA: nebesa
4. zemeljska površina, ki je ne pokriva morje; SODOBNA USTREZNICA: kopno
5. del zemeljske površine kot gospodarska dobrina; SODOBNA USTREZNICA: zemlja
5.1 kar se pridobi z gojenjem rastlin na takšni površini; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6. področje zunaj večjih mest; SODOBNA USTREZNICA: podeželje
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 44 delih
FRAZEOLOGIJA: dežela živih
TERMINOLOGIJA: obljubljena dežela
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dežev -a -o (dežev, dežov) pridevnik
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dežiti -im (dežiti, dažjiti, dažiti, dežjiti°, dižiti) nedovršni glagol
1. brezoseb.; čez koga/kaj padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj; SODOBNA USTREZNICA: deževati
1.1 kaj; kogatož., na koga obdariti, oskrbeti z dežjem
2. kaj; čez koga, na koga padati, razsipavati se v veliki količini; SODOBNA USTREZNICA: deževati
2.1 biblijsko, kdo/kaj; kaj, čez koga v veliki količini dajati, pošiljati kaj
FREKVENCA: 78 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dialektika -e samostalnik ženskega spola
1. veda o prepričevanju nasprotnika z odkrivanjem in izpodbijanjem nasprotij v njegovih sodbah; SODOBNA USTREZNICA: dialektika
2. prepričevanje nasprotnika z odkrivanjem in izpodbijanjem nasprotij v njegovih sodbah; SODOBNA USTREZNICA: dialektika
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dihanje -a (dihane, dihanje) samostalnik srednjega spola
1. zajemanje zraka v pljuča in njegovo iztiskanje iz njih; SODOBNA USTREZNICA: dihanje
2. ekspresivno rahlo znamenje prisotnosti, bližine česa; SODOBNA USTREZNICA: dih
3. v zvezi dajati/delati dihanje povzročiti, da kdo postane ponovno živ; SODOBNA USTREZNICA: oživiti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dihati diham/dišem nedovršni glagol
1. kdo zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati; SODOBNA USTREZNICA: dihati
1.1 kot slovarski zgled težko, glasno dihati; SODOBNA USTREZNICA: sopsti
2. kdo; v kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak; SODOBNA USTREZNICA: dihati
3. ekspresivno, kdo/kaj biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
4. kaj; s prisl. določilom kraja biti, zadrževati se kje; SODOBNA USTREZNICA: gibati se
FREKVENCA: 16 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
disputiranje -a (dišputirane, disputiranje, disputirane, disputirajnje, dišputiranje) samostalnik srednjega spola
1. izmenjavanje mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljanje
1.1 ostro izmenjavanje mnenj; SODOBNA USTREZNICA: prepiranje
2. medsebojno izražanje nesoglasja; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovanje
FREKVENCA: 31 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
disputirati se -am se (disputirati se, dišputirati se) nedovršni glagol
1. kdo; iz česa, zavoljo česa, s kom izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, na višji intelektualni ravni; SODOBNA USTREZNICA: razpravljati
1.1 kdo izmenjavati mnenja sploh
1.2 kdo; iz česa, od česa, zavoljo česa, kaj, za kaj, nad čim, s kom ostro izmenjavati mnenja; SODOBNA USTREZNICA: prepirati se
FREKVENCA: 32 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dišanje -a (dišanje, dišajne, dišane, dišajnje) samostalnik srednjega spola
1. čut za zaznavanje vonja; SODOBNA USTREZNICA: voh
1.1 česa zaznavanje s tem čutom; SODOBNA USTREZNICA: vohanje
2. česa značilnost, ki se zaznava z vohom in vzbuja predstavo o čem; SODOBNA USTREZNICA: vonj, duh
3. navadno v zvezi s sladek kar se obredno sežge v čast božanstvu in oddaja prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: (dišeča) daritev
FREKVENCA: 95 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dišati -im nedovršni glagol
1. kaj; s prisl. določilom načina oddajati, dajati določen vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišati
1.1 evfemistično, kdo oddajati, dajati neprijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: zaudarjati, smrdeti
2. kdo/kaj; kaj z vohom zaznavati; SODOBNA USTREZNICA: vohati
3. kaj; komu, pred kom biti tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajati
4. kaj dajati, povzročati slutnjo prisotnosti
FREKVENCA: 54 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
divjačina -e samostalnik ženskega spola
1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom; SODOBNA USTREZNICA: divjačina
1.1 prosto živeče, neudomačene, divje živali
2. s prilastkom velika, nevarna divja žival; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. samorasel, necepljen poganjek vinske trte; SODOBNA USTREZNICA: divjak
FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
divjanje -a (divjanje, divjane, divjajne, divjajnje) samostalnik srednjega spola
1. izkazovanje jeze, zlobe z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: divjanje
1.1 ekspresivno beda, nesreča kot posledica takega ravnanja
2. nastopanje, pojavljanje z veliko silo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: divjanje
3. ekspresivno razposajeno, brezglavo tekanje sem ter tja; SODOBNA USTREZNICA: bezljanje
FREKVENCA: 35 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
divjaščina -e samostalnik ženskega spola
1. divje lovne živali, navadno z užitnim mesom; SODOBNA USTREZNICA: divjačina
1.1 prosto živeče, neudomačene, divje živali
2. velike, nevarne divje živali; SODOBNA USTREZNICA: zverjad
3. v Razodetju nadnaravno bitje, ki služi Bogu
4. v Razodetju nadnaravno bitje, ki služi satanu in odvrača ljudi od Boga
FREKVENCA: 15 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
divje prislov
ekspresivno izraža nezmožnost ravnanja v skladu z razumom, normami; SODOBNA USTREZNICA: divje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dìvji -a -e prid. divji: kak divji oroſzlán SM 1747, 76; malo sze locsijo od divje sztvári AI 1875, kaz. br. 3; dvá divjiva pojbicsa KAJ 1870, 114; vſzáka natura i divji i letécsi ſztvár ſze vkroti KŠ 1771, 750; divjim poganszkim Magyarom KOJ 1848, 10
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
divji -a -e pridevnik
1. ki se nahaja, živi, raste svobodno v naravi; SODOBNA USTREZNICA: divji
1.1 označuje domači sorodno žival, ki živi prosto v naravi
1.2 označuje kulturni sorodno rastlino, ki raste prosto v naravi
2. ki se ne da krotiti, brzdati; SODOBNA USTREZNICA: divji, podivjan
2.1 ki izraža, kaže neukročenost, nebrzdanost; SODOBNA USTREZNICA: divji
2.2 ekspresivno ki ima veliko moč, silovitost; SODOBNA USTREZNICA: besen, divji
3. ekspresivno ki ne obvladuje svojih negativnih čustev; SODOBNA USTREZNICA: divji
FREKVENCA: 188 pojavitev v 25 delih
TERMINOLOGIJA: divja koza, divja roža, divja svinja / divji preščič, divje kure, divji česen, divji kozel, divji oves, divji petelin, divji žafran
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dleto -a (dletu, dlejtu) samostalnik srednjega spola
orodje za dolbenje s kratkim prečnim rezilom; SODOBNA USTREZNICA: dleto
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dlje1 (dlje, dle) primernik prislova
1. izraža daljše trajanje dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: dalj, dlje
1.1 v primerjalnih in odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi kaj dlje – tem/stem (več)/to za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; danes bolj
2. z nikalnico izraža prenehanje trajanja dejanja, stanja; SODOBNA USTREZNICA: več
3. izraža večjo oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: dlje, dalj
4. izraža nadaljevanje prejšnjega, stanja; SODOBNA USTREZNICA: naprej
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dòba tudi dóuba -e ž doba, čas: velka dôba szmrt AIP 1876, br. 6, 2; do sze dobe SM 1747, 55; v-sztároj dóbi KOJ 1848, 3; Od dnévov pa Ivana krſztitela do ſzej doub KŠ 1771, 36; Vnogom táli i vnougo doubo je nigda Boug gúcsao Ocsákom KŠ 1771, 672
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dober2 -bra -o (dober, dobar) pridevnik
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dober
1.1 ki kaže pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dober
2. s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.1 ki se pojavlja v veliki meri ali visoki stopnji; SODOBNA USTREZNICA: velik
2.2 ki uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: dober
2.3 ki je glede na določene zahteve, kriterije uspešen, učinkovit, primeren; SODOBNA USTREZNICA: dober
3. ki prinaša pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: dober
4. z izrazom količine ki nekoliko presega točno mero; SODOBNA USTREZNICA: dober
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, dati/dajati komu dobre besede, hoditi po dobrem potu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dobiček -čka (dobiček, dobičak, dobičik) samostalnik moškega spola
1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek
4. denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti
FREKVENCA: 47 pojavitev v 11 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dobitek -tka (dobitak, dobitik, dobitek, dobitag°, dobitig°) samostalnik moškega spola
1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljano delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. korist, ki izvira iz česa; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
3.1 nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: pridobitev, dobitek
FREKVENCA: 81 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dobiti -im/-odem (dobiti, dubiti) dovršni glagol
1. kdo; kaj postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
1.1 kdo; kaj, (za kaj, s čim) postati imetnik/nosilec česa tako, da se plača dogovorjena cena ali opravi dogovorjeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: dobiti, kupiti
2. s širokim pomenskim obsegom, kdo; koga/kaj, v kaj, s prisl. določilom načina postati bogatejši
2.1 za kako stvar; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
2.1.1 kaj; komu [smiselni osebek] omogočiti, da kdo postane bogatejši za kaj
2.2 za kako lastnost, občutje
3. s širokim pomenskim obsegom, kdo; komu, koga/kaj, s prisl. določilom načina s prizadevanjem, dejavnostjo (koga) priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči, pridobiti
4. kdo; kogatož., s prisl. določilom načina vzbuditi pri kom pozitiven, naklonjen odnos do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: pridobiti
5. v zvezah z otrok, sin, mož ipd., kdo; kogatož. začeti biti v sorodstvenem odnosu s kom; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
6. kdo/kaj; kaj, s prisl. določilom načina prejeti denar ali blago, navadno za opravljeno delo; SODOBNA USTREZNICA: zaslužiti
6.1 ekspresivno, navadno v zvezi s kruh, kdo; kaj, s prisl. določilom načina zaslužiti (za) osnovne materialne dobrine za preživetje
6.2 kdo; kogatož., s prisl. določilom načina z dejavnostjo postati vreden koga; SODOBNA USTREZNICA: prislužiti si
7. kdo/kaj; kaj, na čem z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata dve nasprotni strani; SODOBNA USTREZNICA: zmagati
8. kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina z bojem spraviti tuje ozemlje pod svoj nadzor, vpliv; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti, osvojiti
8.1 kdo; koga/kaj, (s čim) odvzeti komu/čemu prostost; SODOBNA USTREZNICA: ujeti, zajeti
8.2 kdo; komu, kaj narediti, da kdo nima več česa proti svoji volji; SODOBNA USTREZNICA: zaseči
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža uresničenje dejanja, dogajanja, stanja ali udeleženost pri dejanju itd., kot ga določa (glagolski) samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dobiti
FREKVENCA: približno 1300 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dobivanje -a (dobivane, dobivanje) samostalnik srednjega spola
1. presežek denarnega izkupička nad stroški ali prodajne cene nad nakupno; SODOBNA USTREZNICA: dobiček
2. kar kdo prejema za opravljeno delo, navadno v denarju; SODOBNA USTREZNICA: plačilo, zaslužek
3. česa nekaj pozitivnega kot posledica, rezultat delovanja, prizadevanja koga; SODOBNA USTREZNICA: dobitek
4. čez kaj dejstvo, da ima kdo premoč nad čim; SODOBNA USTREZNICA: zmaga
FREKVENCA: 12 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dobri -ega posamostaljeno
1. kdor ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobri
2. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.1 kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobro
2.2 v zvezi (komu) k dobremu v korist, prid komu; SODOBNA USTREZNICA: v dobro
2.3 v zvezi imeti/vzeti/gorivzeti/držati za dobro ne pripisovati/pripisati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni; SODOBNA USTREZNICA: imeti za dobro, vzeti za dobro
3. v zvezi dobro vzdati/vzdajati/zdati ob srečanju s kom z besedami, kretnjo, mimiko izraziti/izražati spoštovanje, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: pozdraviti, pozdravljati
FREKVENCA: približno 2100 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: hoditi po dobrim
TERMINOLOGIJA: drevo spoznanja/vedenja/znanja dobrega ino hudega
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dobrota -e (dobruta, dobrota) samostalnik ženskega spola
1. pozitivne lastnosti človeka, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
1.1 izkazovanje teh lastnosti v prid, podporo drugim; SODOBNA USTREZNICA: dobrotljivost
2. navadno v zvezah z božji, Jezusov sočuten, prizanesljiv odnos Boga do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
3. s širokim pomenskim obsegom kar je zaželeno, pozitivno v precejšnji meri; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4. navadno mn. dejanje, delovanje Boga v prid, podporo človeku; SODOBNA USTREZNICA: dobrota
4.1 kar je ugodna, pozitivna posledica tega delovanja; SODOBNA USTREZNICA: korist, prid
5. navadno s prilastkom kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih materialnih in duhovnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
6. v krščanstvu, v zvezi večna dobrota osvoboditev človeka (ob Jezusovem posredovanju) od greha, smrti in trpljenja ter obnova edinosti z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: večna sreča, odrešenje
FREKVENCA: približno 1700 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dodelati -am (dodelati, dodejlati) dovršni glagol
kdo; kaj, (s čim) opraviti delo, gradnjo do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati, dograditi
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
doiti° doidem (dojti, dujti, duiti, doiti) dovršni glagol
1. kdo; kogatož. s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
2. kdo; do koga/česa s premikanjem začeti biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: priti, prispeti
3. kdo/kaj; komu/čemu, h komu/k čemu, s prisl. določilom časa izraža začetek obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: nastopiti, priti
4. kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina postati last koga; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
5. kdo/kaj; komu biti dodeljen, dan; SODOBNA USTREZNICA: pripasti
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
doječa -e posamostaljeno
1. ženska, ki hrani otroka z lastnim mlekom; SODOBNA USTREZNICA: doječa
2. žival, ki ima, daje mleko; SODOBNA USTREZNICA: molzna
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dojka -e samostalnik ženskega spola
ženska, ki doji in neguje tujega otroka; SODOBNA USTREZNICA: dojilja
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dokler (dokler, dokljer) veznik
1. v časovnih odvisnih stavkih, redko v zvezah dokler – dotle, dokler – tako za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
1.1 v zvezah s koli, godi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti trajanja odvisnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2.1 brez zanikanega glagola, redko v zvezi noter dokler, v TPo 1595 pogosto v zvezi dokler da
2.2 z zanikanim glagolom
3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko
4. v vzročnih odvisnih stavkih, po vzoru pomenskih možnosti nemškega veznika dieweil za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
FREKVENCA: približno 1500 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dokònčati -am dov.
1. dokončati, končati: Dokoncsa liſzt KŠ 1771, 598; Dokoncsao ſzam jaſz 'sitek moj SŠ 1796, 4
2. skleniti, odločiti: szpráviscse dokoncsa jeli privoli AI 1875, kaz. br. 2; ſzi dokoncsal, kai nyega odküpis SM 1747, 51
dokončávši -a -e ko je dokončal: dokoncsavsi nas'sitek KM 1783, 35; be'sáj dokoncsavsi KOJ 1845, 3
dokončáni -a -o
1. dokončan, narejen: csi kaj dobro Scsé biti dokoncsano KŠ 1754, 268; je naſe delo dokoncſano BKM 1789, 164; po dokoncsanom dnésnyem deli AI 1875, kaz. br.; greih pa dokoncsani porodi ſzmrt KŠ 1771, 746; ki je vu dokoncsanom vrejmeni z-Cslovekom pouſztao KMK 1780, 13; je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga Jezika KOJ 1833, III
2. sklenjen, odločen: Dokoncsano je etak vu szprávicsi KOJ 1845, 61; Po právde dokoncsanoga réda AI 1875, kaz. br. 2; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; Pôleg orszácskoga szpráviscsa dokoncsane právde AI 1875, kaz. br.
3. končujoč se: szamo sze z-glasznikom dokoncsane k-rêcsi pridrü'zi AIN 1876, 22
4. v zvezah: dokončani razum določna oblika glagola: Pouleg dvôje forme, ta edna je dokoncsanoga, ta druga pa nedokoncsanoga rázuma KOJ 1833, 57;
dokončana forma predmetna oblika glagola: steri csinênye dugoványa dokoncsano vopoká'zejo, te je vu dokoncsanoj-formi AIN 1876, 49
1. dokončati, končati: Dokoncsa liſzt KŠ 1771, 598; Dokoncsao ſzam jaſz 'sitek moj SŠ 1796, 4
2. skleniti, odločiti: szpráviscse dokoncsa jeli privoli AI 1875, kaz. br. 2; ſzi dokoncsal, kai nyega odküpis SM 1747, 51
dokončávši -a -e ko je dokončal: dokoncsavsi nas'sitek KM 1783, 35; be'sáj dokoncsavsi KOJ 1845, 3
dokončáni -a -o
1. dokončan, narejen: csi kaj dobro Scsé biti dokoncsano KŠ 1754, 268; je naſe delo dokoncſano BKM 1789, 164; po dokoncsanom dnésnyem deli AI 1875, kaz. br.; greih pa dokoncsani porodi ſzmrt KŠ 1771, 746; ki je vu dokoncsanom vrejmeni z-Cslovekom pouſztao KMK 1780, 13; je dokoncsano vcsenyé vogrszkoga Jezika KOJ 1833, III
2. sklenjen, odločen: Dokoncsano je etak vu szprávicsi KOJ 1845, 61; Po právde dokoncsanoga réda AI 1875, kaz. br. 2; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; Pôleg orszácskoga szpráviscsa dokoncsane právde AI 1875, kaz. br.
3. končujoč se: szamo sze z-glasznikom dokoncsane k-rêcsi pridrü'zi AIN 1876, 22
4. v zvezah: dokončani razum določna oblika glagola: Pouleg dvôje forme, ta edna je dokoncsanoga, ta druga pa nedokoncsanoga rázuma KOJ 1833, 57;
dokončana forma predmetna oblika glagola: steri csinênye dugoványa dokoncsano vopoká'zejo, te je vu dokoncsanoj-formi AIN 1876, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dokončávati -am nedov.
1. dokončevati, končevati: szvoj krátki 'sitek dokoncsáva KOJ 1845, 135; Szkim dokoncsávamo ino zapéramo te Otsa nás KŠ 1754, 179; da zdaj vtejli bodte dokoncsávali KŠ 1771, 561
2. izpolnjevati, porabljati: gôszanca szkoro cêli 'zitek z-jelom dokoncsáva KAJ 1870, 111; Vſza, stera scsés, dokoncsávas BRM 1823, 106
3. sklepati, odločati: neobrizávanye, ſtero právdo dokoncsáva KŠ 1771, 452;
dokončavajóuči -a -e dokončujoč: dokoncsávajoucsi poſzvecsenyé naſe KŠ 1771, 540
dokončávlani -a -o dokončevan: bodo ravnani, oprávlani i dokoncsávlani AIP 1876, br. 4, 1; Na a i e dokoncsavlane recsi AIN 1876, 13
1. dokončevati, končevati: szvoj krátki 'sitek dokoncsáva KOJ 1845, 135; Szkim dokoncsávamo ino zapéramo te Otsa nás KŠ 1754, 179; da zdaj vtejli bodte dokoncsávali KŠ 1771, 561
2. izpolnjevati, porabljati: gôszanca szkoro cêli 'zitek z-jelom dokoncsáva KAJ 1870, 111; Vſza, stera scsés, dokoncsávas BRM 1823, 106
3. sklepati, odločati: neobrizávanye, ſtero právdo dokoncsáva KŠ 1771, 452;
dokončavajóuči -a -e dokončujoč: dokoncsávajoucsi poſzvecsenyé naſe KŠ 1771, 540
dokončávlani -a -o dokončevan: bodo ravnani, oprávlani i dokoncsávlani AIP 1876, br. 4, 1; Na a i e dokoncsavlane recsi AIN 1876, 13
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dokonjanje -a (dokonane, dokonjanje, dokonanje, dokanane, dokanene) samostalnik srednjega spola
1. česa uspešno končanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: dovršitev
2. česa dejanje, s katerim se uresniči kaj zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev
3. česa prenehanje obstajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
3.1 kar zaključuje kako celoto; SODOBNA USTREZNICA: zaključek, sklep
4. stanje, ko ima kdo/kaj pozitivne lastnosti v najvišji meri; SODOBNA USTREZNICA: popolnost
FREKVENCA: 19 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dokonjati -am (dokonati, dokonjati, dokojnati, dokojnjati, dekonati, dekonjati) dovršni glagol
1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
2. kdo/kaj; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
2.2 kdo; kaj, s čim izraža dejanje, ki se kot zadnje vključuje v kako celoto; SODOBNA USTREZNICA: zaključiti
3. kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo; kaj, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: izkazati
5. kdo; kogatož. narediti, da ima kdo dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolniti
6. kdo; kaj, (skozi kaj) narediti, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: končati
7. kdo prenehati biti živ; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: 208 pojavitev v 33 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dokonjavec -vca (dokonavec, dokonjavec) samostalnik moškega spola
kdor kako stvar izpolni v celoti, v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: dovršitelj
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dokonjovati -ujem (dokonovati, dekonovati) nedovršni glagol
v trpniku, kaj delati, da se uresniči kaj obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
doktor -ja (doktor, doktar) samostalnik moškega spola
1. kdor ima in posreduje naprej obsežno in poglobljeno znanje s kakega področja; SODOBNA USTREZNICA: učitelj, strokovnjak
1.1 naziv človeka z zaključeno najvišjo stopnjo univerzitetne izobrazbe
2. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
3. v abecedniku vzorčna beseda za učenje branja
FREKVENCA: 156 pojavitev v 23 delih
TERMINOLOGIJA: doktor postav/pravd/v postavi
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolg1 -a (dolg, dalg, delg, dulg, dog) samostalnik moškega spola
1. kar mora kdo vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: dolg
1.1 stanje osebe, ki mora kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolženost
1.2 delovanje, zaradi katerega mora oseba kaj vrniti, poravnati, zlasti v denarju; SODOBNA USTREZNICA: zadolževanje
2. vzrok za kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: krivda
3. versko dejanje, delovanje v nasprotju z božjimi zapovedmi, zaradi katerega človek zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: greh
3.1 versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
4. kar je posledica uspešno opravljenega dela ali izkazane sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: dosežek, rezultat
5. kar mora kdo storiti, opravljati zaradi svojega položaja ali norm, predpisov; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost
5.1 kar mora kdo storiti, opravljati zaradi dejanja ali dejanj, ki jih je prej storil kdo drug
5.2 evfemistično, v zvezi zakonski dolg spolni odnosi z zakoncem; SODOBNA USTREZNICA: zakonska dolžnost
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 42 delih
TERMINOLOGIJA: ofer za dolg
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolg2 -a -o (dolg, dalg, dulg) pridevnik
1. ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost; SODOBNA USTREZNICA: dolg
2. navadno z izrazom količine ki izraža razsežnost med skrajnima koncema česa; SODOBNA USTREZNICA: dolg
3. ki traja razmeroma veliko časa; SODOBNA USTREZNICA: dolg, dolgotrajen
3.1 ki izraža razsežnost glede na trajanje
3.2 v zvezi dolg čas razmeroma veliko časa trajajoče nedoločeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: precej časa
4. ki ima veliko razsežnost glede na vsebino; SODOBNA USTREZNICA: obsežen
5. ki ima veliko razsežnost glede na rast, mere; SODOBNA USTREZNICA: visok, velik
5.1 izraža razsežnost glede na rast, mere
6. v zvezi dolgo zanašanje dolgotrajno prenašanje česa neprijetnega brez izražanja nejevolje; SODOBNA USTREZNICA: potrpežljivost
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 37 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolgovanje -a (dolgovanje, dulgovanje, dulgovajne, dolgovajne, dolgovane, dolguvajne, dolgovajnje, dolguvanje, delgovane, doguvanje, dulguvanje) samostalnik srednjega spola
1. kar se uresničuje z opravljanjem, izvrševanjem kake dejavnosti, aktivnosti; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
1.1 uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
1.2 kar kdo dela, opravlja nasploh; SODOBNA USTREZNICA: početje
1.3 ekspresivno, v zvezi imeti dolgovanje s kom izraža, da je kdo s kom v odnosu, stiku; SODOBNA USTREZNICA: imeti opravka s kom
2. delo, dejavnost, navadno za pridobivanje osnovnih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
3. kupovanje in prodajanje dobrin za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovanje
4. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave; SODOBNA USTREZNICA: zadeva, stvar
4.1 spor glede česa, o razrešitvi katerega odloča sodnik; SODOBNA USTREZNICA: tožba, pravda
5. versko stanje človeka, ki zaradi dejanja, delovanja v nasprotju z božjimi zapovedmi zasluži božjo kazen; SODOBNA USTREZNICA: grešnost, krivda
FREKVENCA: 85 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolidreti -derem nedovršni glagol
1. kdo; komu, kaj odstranjevati komu kožo, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: odirati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) s silo delati, povzročati, da kaj preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: uničevati, razdirati
FREKVENCA: 10 pojavitev v 8 delih
FRAZEOLOGIJA: dolidreti kožo komu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolidržati se -im se nedovršni glagol
kdo; k čemu kazati zanimanje za kaj manj vrednega, slabšega od zaželenega
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolileči -ležem dovršni glagol
1. kdo namestiti se, spraviti se v vodoravni položaj; SODOBNA USTREZNICA: leči
1.1 kdo namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi spanja, počitka; SODOBNA USTREZNICA: leči
1.2 kdo namestiti se, spraviti se v tak položaj zaradi bolezni; SODOBNA USTREZNICA: leči
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih
FRAZEOLOGIJA: doli leči k (večnemu) pokoju
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolimetati -mečem nedovršni glagol
1. kdo; kaj, (pred koga) delati, da kaj pride po zraku na nižje mesto, položaj; SODOBNA USTREZNICA: metati
2. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo preneha imeti visok položaj; SODOBNA USTREZNICA: odstranjevati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolipasti -padem dovršni glagol
1. kdo/kaj; v koga/kaj, na kaj, s prisl. določilom kraja po zraku se premakniti navzdol; SODOBNA USTREZNICA: pasti
1.1 zaradi izgube ravnotežja
1.2 zaradi zunanje sile
1.3 zaradi oslabitve, izgube vezi
2. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja zaradi telesne, duševne prizadetosti priti iz pokončnega položaja v ležečega; SODOBNA USTREZNICA: zgruditi se
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja spustiti se iz pokončnega položaja na tla v znamenje čaščenja, ponižnosti; SODOBNA USTREZNICA: pasti
4. kaj zaradi delovanja zunanjih sil razpasti na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podreti se, zrušiti se
5. kaj; od česa preiti iz pokončnega položaja v smer proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: povesiti se
6. kdo; od koga/česa prenehati s sprejemanjem, upoštevanjem kakega nauka, nazora; SODOBNA USTREZNICA: odpasti
7. kaj izgubiti vpliv, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: pasti
FREKVENCA: 251 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolipoložiti -im dovršni glagol
1. kdo; kaj narediti, da osebek kaj preneha imeti na sebi; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
2. kaj; kaj narediti, da kaj pride s česa; SODOBNA USTREZNICA: odložiti
3. kdo; kaj narediti, da kaj ne stoji več; SODOBNA USTREZNICA: podreti
4. kdo; kaj nehati kaj kazati, uresničevati, delati; SODOBNA USTREZNICA: opustiti
5. kdo; kaj, s prisl. določilom načina narediti, da osebka kaj ne bremeni več; SODOBNA USTREZNICA: odkupiti se, odrešiti se
6. kdo; kaj, (s čim) narediti, povzročiti, da kaj neha veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
7. v trpniku, kaj; (za koga) dati komu določeno vrednost, navadno denar, za opravljeno dejanje; SODOBNA USTREZNICA: plačati
7.1 kdo; komu, kaj narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino; SODOBNA USTREZNICA: povrniti
FREKVENCA: 45 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolipoložiti se -im se dovršni glagol
kdo namestiti se, spraviti se v vodoravni položaj zaradi bolezni; SODOBNA USTREZNICA: leči
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
doliposaditi se -im se dovršni glagol
kdo odpovedati se visokemu, vplivnemu položaju; SODOBNA USTREZNICA: postati skromen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dòli povèdati ~ -vém dov. odpovedati se: miniszterium more szvoje csészti dolipovedati AI 1875, kaz. br. 2; barátom i apaticzam je zvelicsanye dolipovedao KOJ 1845, 62
dòli povèdavši ~ -a ~ -e ko se je odpovedal: sz-králesztva dolipovedavsi, odiso Spanyolszkoga AI 1875, kaz. br. 3; miniszter od ete csészti dolipovedavsi AI 1875, br. 1, 2
dòli povèdavši ~ -a ~ -e ko se je odpovedal: sz-králesztva dolipovedavsi, odiso Spanyolszkoga AI 1875, kaz. br. 3; miniszter od ete csészti dolipovedavsi AI 1875, br. 1, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolipripogniti se -em se (doliperpogniti se) dovršni glagol
kdo; (proti čemu), s čim premakniti zgornji del telesa navzdol, proti tlom; SODOBNA USTREZNICA: skloniti se
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolipustiti se -im se dovršni glagol
kdo; s prisl. določilom kraja premakniti se z višjega mesta, položaja na nižjega; SODOBNA USTREZNICA: spustiti se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolirezati -žem nedovršni glagol
kdo; kaj s rezilom odstranjevati sadeže z rastline; SODOBNA USTREZNICA: rezati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolisedati -am (dolisejdati, dolisedati) nedovršni glagol
kaj nameščati se, spravljati se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, spodnjim delom telesa; SODOBNA USTREZNICA: sedati, usedati se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolisesti -sedem (dolisesti, dolisejsti) dovršni glagol
1. kdo; (k čemu, s kom), s prisl. določilom kraja namestiti se, spraviti se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici; SODOBNA USTREZNICA: sesti, usesti se
2. kdo; od česa spustiti se z jezdne živali; SODOBNA USTREZNICA: razjahati
FREKVENCA: 66 pojavitev v 10 delih
FRAZEOLOGIJA: dolisesti med dvema stoloma
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dòli spádnoti ~ -em dov.
1. odpasti: Potácse i locsi lünki dr'zijo da dolineszpádnejo KAJ 1870, 72; i czvejt nyé je doli ſzpadno KŠ 1771, 745, 705; I preczi ſzo doli ſzpadnole zoucsi nyegovi, liki lüſzke KŠ 1771, 368
2. pasti na tla, poklekniti: ſzkriknovſi doli je ſzpadno pred nyega KŠ 1771, 194; Doli je ſzpadno Lajos KM 1790, 20; ſztariske ſzo doli ſzpadnoli i molili ſzo KŠ 1771, 776
3. znižati se: od szilja cêna goriszkocsila ali zdaj pá doliszpádnola AI 1875, kaz. br. 8
dòli spádnovši ~ -a ~ -e ko je padel na tla, pokleknil: csi doli ſzpádnovſi me molo bodes KŠ 1771, 11; Doli ſzpadnovſi záto te ſzluga, molo ſze KŠ 1771, 60; doli ſzpadnovſi, tá je püſzto düſo KŠ 1771, 354
1. odpasti: Potácse i locsi lünki dr'zijo da dolineszpádnejo KAJ 1870, 72; i czvejt nyé je doli ſzpadno KŠ 1771, 745, 705; I preczi ſzo doli ſzpadnole zoucsi nyegovi, liki lüſzke KŠ 1771, 368
2. pasti na tla, poklekniti: ſzkriknovſi doli je ſzpadno pred nyega KŠ 1771, 194; Doli je ſzpadno Lajos KM 1790, 20; ſztariske ſzo doli ſzpadnoli i molili ſzo KŠ 1771, 776
3. znižati se: od szilja cêna goriszkocsila ali zdaj pá doliszpádnola AI 1875, kaz. br. 8
dòli spádnovši ~ -a ~ -e ko je padel na tla, pokleknil: csi doli ſzpádnovſi me molo bodes KŠ 1771, 11; Doli ſzpadnovſi záto te ſzluga, molo ſze KŠ 1771, 60; doli ſzpadnovſi, tá je püſzto düſo KŠ 1771, 354
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolitreti -tarem nedovršni glagol
1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da je kaj v zelo slabem stanju; SODOBNA USTREZNICA: uničevati
2. kdo/kaj; kaj, (skozi kaj, pri kom) delati, povzročati, da kaj (pri kom) preneha obstajati, delovati; SODOBNA USTREZNICA: zatirati
FREKVENCA: 63 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolivleči -em (dolivlejči, dolivleči) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; od česa, koga/kaj delati, da kdo ne dela, upošteva česa; SODOBNA USTREZNICA: odvračati
2. kdo; kogatož., (s čim) delati, povzročati, da kdo/kaj dosega nižjo stopnjo od predhodne; SODOBNA USTREZNICA: zmanjševati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolivleči se -em se (dolivlejči se) nedovršni glagol
kaj; (proti čemu) biti čedalje nižji v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: spuščati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolivreči -vržem (dolivreči, dolivrejči) dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj s silo spraviti koga/kaj na tla, v ležeči položaj; SODOBNA USTREZNICA: vreči
2. kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da je kdo v zelo neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: zatreti
3. kdo/kaj; kogatož. doseči, da nasprotnik v boju odneha, se ne bojuje več; SODOBNA USTREZNICA: premagati
4. kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpraviti
FREKVENCA: 34 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolivsedati se -am se (dolivsejdati se) nedovršni glagol
kaj; s prisl. določilom kraja premikati se v navpični smeri navzdol; SODOBNA USTREZNICA: pogrezati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolivšibovati se -ujem se nedovršni glagol
kaj upogibati se, kriviti se zaradi teže bremena; SODOBNA USTREZNICA: šibiti se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dòlizračúnati -am dov. odračunati: Z toga sze na vértüvanya sztroske dolizracsunati má gnója vrêdnoszt AI 1875, br. 1, 6
dòlizračúnavši -a -e ko je odračunal: z-ete sume dolizracsunavsi pri 100 rainskih 20 rainskih AI 1875, br. 2, 3; z-etoga dolizracsunavsi vértuvanya sztroski AI 1875, br. 1, 5
dòlizračúnavši -a -e ko je odračunal: z-ete sume dolizracsunavsi pri 100 rainskih 20 rainskih AI 1875, br. 2, 3; z-etoga dolizracsunavsi vértuvanya sztroski AI 1875, br. 1, 5
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dółžən, -žna, in: dołžȃn, -žnà, adj. 1) Schuld-; dolžno pismo, der Schuldschein; — 2) schuldend, schuldig; koliko sem ti dolžen? hvalo(e) dolžen biti komu, jemandem Dank schulden; — verpflichtet; d. tlako delati, frohnpflichtig; — dolžen se dam, ich "gebe" mich schuldig, v starih molitvah (po nem.); — 3) gebürend; dolžni delež, der Pflichttheil, Jan., nk.; dolžno spoštovanje, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolžiti -im (dolžiti, dulžiti, delžiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj česa, kogatož. kaj, kogatož. zavoljo česa, kogatož. nad čim domnevati, izražati mnenje, da kdo/kaj dela, povzroča kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti, obtoževati
1.1 kdo; kogatož. za kaj izražati mnenje, da je kdo koga oškodoval v zvezi s čim; SODOBNA USTREZNICA: dolžiti
1.2 kaj; kogatož. vzbujati komu zavest o moralni neprimernosti lastnega ravnanja, mišljenja
1.3 versko, kaj; kogatož. povzročati, da si kdo zasluži božjo kazen
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 28 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
domač2 -a -e (domač, domoč) pridevnik
1. ki se nanaša na hišo, iz katere kdo izvira, kjer kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
1.1 ki se nanaša na družinsko skupnost, v kateri kdo živi; SODOBNA USTREZNICA: domač
2. krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorom; SODOBNA USTREZNICA: domač
FREKVENCA: 39 pojavitev v 11 delih
TERMINOLOGIJA: domači bog
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
domaobiskati -iščem dovršni glagol
1. kdo; kogatož., (s čim) iti, priti h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov; SODOBNA USTREZNICA: obiskati
2. kdo; kogatož., (s čim) dati, določiti komu kazen; SODOBNA USTREZNICA: kaznovati
FREKVENCA: 9 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
domisliti se -im se dovršni glagol
1. kdo; kaj z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti predstavo česa; SODOBNA USTREZNICA: domisliti se
2. kdo; iz česa kaj z gledanjem, opazovanjem česa priti do določenih zaključkov; SODOBNA USTREZNICA: razbrati
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
domišljati se -am se nedovršni glagol
1. kdo; kaj z razmišljanjem oblikovati, ustvarjati predstavo česa; SODOBNA USTREZNICA: zamišljati si, predstavljati si
2. kdo; kaj usmerjati dejavnost v zavesti v kaj, da bi prišlo do jasnosti, zaključkov; SODOBNA USTREZNICA: razmišljati, premišljevati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
domišljavati se -am se (domišlavati se) nedovršni glagol
kdo usmerjati dejavnost v zavesti v kaj, da bi prišlo do jasnosti, zaključkov; SODOBNA USTREZNICA: razmišljati, premišljevati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopadanje -a (dopadanje, dopadajnje) samostalnik srednjega spola
pozitiven, odobravajoč odnos do koga, česa
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopadeč -a -e deležnik
navadno v zvezi z dobro, komu [smiselni osebek], pred kom ki ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajajoč
FREKVENCA: 110 pojavitev v 17 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopadeče3 povedkovnik
komu, pred kom [smiselni osebek] izraža, da ima kdo pozitiven, odobravajoč odnos do koga/česa
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopasti -padem (dopasti, dapasti, depasti) nedovršni glagol
1. tudi v zvezah z dobro, bolje, najbolje/narbolje, kdo/kaj; komu/čemu [smiselni osebek], k čemu, pred čim, s čim biti tak, da ustreza željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajati
1.1 kaj; komu [smiselni osebek] izraža soglasje, zadovoljstvo
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopolniti -im/-em (dopolniti, dopelniti, dopalniti, depolniti, dupolniti, dopulniti) dovršni glagol
1. kdo/kaj; kaj, (v čem) dati (k) čemu še kaj, kar manjka; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
1.1 s svojo prisotnostjo narediti, da kaj obstaja v največji možni meri ali najboljši možni obliki
2. z aktivnostjo doseči uresničitev
2.1 kdo; kaj, (za koga, s čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: storiti
2.1.1 z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, zoper kaj, s kom izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
2.2 kdo; kaj, (skozi koga) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3 kdo; kaj, na kom česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
2.3.1 nedov., kdo; kaj, (s čim) delati, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
2.4 kdo; kaj, v kom česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejanjiti
3. kdo; kaj, s kom narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
3.1 uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
4. kdo; kaj, med kom, nad kom z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
5. v zvezi z leto, kdo; kaj živeti do pričakovane dobe; SODOBNA USTREZNICA: dopolniti
5.1 v zvezi dopolniti čislo dni koga, kdo; kaj pustiti, omogočiti komu živeti do pričakovane dobe
6. kdo prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: umreti
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopolnjen -a -o (dopolnen, dopolnjen, dopalnjen, dopelnen, depolnen, dopulnjen, doponen, dopulnen) deležnik
1. ki je dodan k čemu, kjer je prej manjkal; SODOBNA USTREZNICA: dopolnjen
2. ki je razvil dobre, pozitivne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: izpopolnjen
2.1 ki obstaja v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3. ki je narejen, izveden do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončan, opravljen
3.1 ki zaradi uresničenosti v polni meri preneha obstajati; SODOBNA USTREZNICA: dopolnjen, končan
4. navadno v zvezah s čas, dan ipd.
4.1 ki je začel obstajati
4.2 ki je prenehal trajati; SODOBNA USTREZNICA: končan
5. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
6. ki je zahtevan, obvezujoč in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
7. ki je zamišljen, želen in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: udejanjen
FREKVENCA: 239 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopolnjenje -a (dopolnene, dopolnenje, dopolnjenje, dopolnejne, depolnene, doponene, dopalnjenje) samostalnik srednjega spola
1. dejanje, s katerim se uresniči kaj
1.1 česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev
1.2 česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev
2. česa uspešno končanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: dovršitev
3. česa kar je dodano k čemu; SODOBNA USTREZNICA: dopolnilo
3.1 kar s čim tvori celoto
4. česa delo, delovanje, s katerim kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: zadovoljitev
5. stanje, ko ima kdo/kaj pozitivne lastnosti v najvišji meri; SODOBNA USTREZNICA: popolnost
6. zajetost vseh oseb določene skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: polnoštevilnost
7. česa prenehanje trajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
FREKVENCA: 49 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopolnjovati se -ujem se (dopolnovati se, depolnovati se) nedovršni glagol
kaj; v kom izraža, da je kdo deležen tega, kar označuje osebek; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopovedati -vem (dopovedati, dopovejdati) dovršni glagol
kdo; od česa, komu/čemu s pojasnjevanjem, utemeljevanjem prepričati koga o čem; SODOBNA USTREZNICA: dopovedati
FREKVENCA: 21 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
doprinesenje -a (dopernesene, dopernesenje, dopernesejne) samostalnik srednjega spola
1. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
2. česa dejanje, s katerim se uresniči kaj zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolnitev
3. česa uspešno končanje kakega dela, opravila; SODOBNA USTREZNICA: dokončanje
FREKVENCA: 8 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
doprinesti -em (dopernesti, doparnesti) dovršni glagol
1. z aktivnostjo doseči uresničitev
1.1 kdo; kaj, zoper koga/kaj, (s kom/čim) kakega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: narediti, storiti
1.1.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; komu, koga, na kom, (s čim) izraža dovršitev dejanja, kot ga določa samostalnik
1.2 kdo; kaj, za koga, (s čim) česa zahtevanega, obvezujočega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.3 kdo; kaj česa obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
1.4 kdo; kaj česa zamišljenega, želenega; SODOBNA USTREZNICA: udejaniti
2. kdo; kaj narediti, izvesti kaj do konca; SODOBNA USTREZNICA: dokončati
2.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina uspešno končati kako delo, opravilo; SODOBNA USTREZNICA: opraviti
3. kdo; kaj z dejanjem narediti, da kdo spozna kako lastnost, stanje; SODOBNA USTREZNICA: pokazati
4. kdo; (iz česa), kaj, na koga, (s čim) podpreti kako trditev z dejstvi, razlogi; SODOBNA USTREZNICA: dokazati, utemeljiti
5. kdo; kaj, na koga izraziti prepričanje, da je kdo storil kaj nedopustnega, kaznivega; SODOBNA USTREZNICA: obtožiti
6. kdo; kaj biti, ostati kje določen čas; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
6.1 kdo; kaj, s prisl. določilom načina živeti določen čas na način, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 40 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopùniti -im dov.
1. opraviti, izpolniti: da bi mogli dopuniti zmenkanya vöre vaſe KŠ 1771, 618; pokouro dobro dopuniti KM 1783, 257; nej dugo odlasala dopuniti ka je obecsala KOJ (1914), 108; ka za du'znoszti more dopuniti AI 1875, kaz. br. 1; naſega ſzrczá 'zelejnye dopunis BKM 1789, 349; Dopunis nyemi 'zelénye szrcza nyegovoga TA 1848, 16; odebránih 'selejnye czilou dopuni KMK 1780, 23; Bo'za récs, Dopuni ſze povſzegavécs BRM 1823, 3; Ocsé volo ſzpunio, Vſza dopunio BRM 1823, 56; Dopuni Bôg vsze prosnye tvoje TA 1848, 15; i tak dopunte právdo Kriſztuſovo KŠ 1771, 569
2. dopolniti, dodati: nej ſzamo dopuni zmenkanya ti ſzvéti KŠ 1771, 544; da bi dopuno zmenkanye vaſze kmeni zkázane ſzlü'zbe KŠ 1771, 596; zmenkanye moje ſzo dopunili bratje KŠ 1771, 547; eden lagev sztáksim blágom dopuno AIP 1876, br. 1, 8; Szrbio i Csarnogoro szvojov vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3
dopùnivši -a -e ko je opravil: ſzta ſze povrnola z-Jeru'zálema nazáj, dopunivſi ſzlü'zbo KŠ 1771, 380
dopùnjeni -a -o izpolnjen: ka Stevan verta blá'zensztvo dopunyeno bilô AIP 1876, br. 3, 7
1. opraviti, izpolniti: da bi mogli dopuniti zmenkanya vöre vaſe KŠ 1771, 618; pokouro dobro dopuniti KM 1783, 257; nej dugo odlasala dopuniti ka je obecsala KOJ (1914), 108; ka za du'znoszti more dopuniti AI 1875, kaz. br. 1; naſega ſzrczá 'zelejnye dopunis BKM 1789, 349; Dopunis nyemi 'zelénye szrcza nyegovoga TA 1848, 16; odebránih 'selejnye czilou dopuni KMK 1780, 23; Bo'za récs, Dopuni ſze povſzegavécs BRM 1823, 3; Ocsé volo ſzpunio, Vſza dopunio BRM 1823, 56; Dopuni Bôg vsze prosnye tvoje TA 1848, 15; i tak dopunte právdo Kriſztuſovo KŠ 1771, 569
2. dopolniti, dodati: nej ſzamo dopuni zmenkanya ti ſzvéti KŠ 1771, 544; da bi dopuno zmenkanye vaſze kmeni zkázane ſzlü'zbe KŠ 1771, 596; zmenkanye moje ſzo dopunili bratje KŠ 1771, 547; eden lagev sztáksim blágom dopuno AIP 1876, br. 1, 8; Szrbio i Csarnogoro szvojov vojszkov dopunijo AI 1875, kaz. br. 3
dopùnivši -a -e ko je opravil: ſzta ſze povrnola z-Jeru'zálema nazáj, dopunivſi ſzlü'zbo KŠ 1771, 380
dopùnjeni -a -o izpolnjen: ka Stevan verta blá'zensztvo dopunyeno bilô AIP 1876, br. 3, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopustiti -im (dopustiti, depustiti, dapustiti) dovršni glagol
1. kdo/kaj; komu, kaj ne preprečiti, ne ubraniti, da se kaj godi/zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
1.1 kdo/kaj; od česa, komu/čemu, kaj dati pristanek za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dovoliti
2. kdo/kaj; kaj priznati za možno, resnično, veljavno; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dopuščati -am (dopuščati, dopušati) nedovršni glagol
1. kdo; komu kaj ne preprečevati, ne braniti, da se kaj godi/zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dopuščati
1.1 kdo; komu kaj dajati pristanek za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dovoljevati
FREKVENCA: 7 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
doseči -sežem (doseči, deseči) dovršni glagol
1. nedov., kaj; s prisl. določilom kraja biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
2. kaj; s prisl. določilom kraja s premikanjem priti kam; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči
3. kdo; kaj z iztegnjeno roko priti do česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči
4. kdo; s prisl. določilom časa biti, obstajati do časa, kot ga izraža določilo; SODOBNA USTREZNICA: doseči, seči
5. kdo; kaj ostati živ do konca trajanja česa; SODOBNA USTREZNICA: preživeti, doživeti
6. kdo; s prisl. določilom kraja, s prisl. določilom časa s premikanjem priti kam do določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: dospeti
7. kdo/kaj; koga/kaj, do koga, s prisl. določilom načina z dejavnostjo, prizadevanjem priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: doseči
8. kdo/kaj; kaj, (s čim) popolnoma, do konca razumeti, spoznati; SODOBNA USTREZNICA: doumeti
9. z oslabljenim pomenom, kdo; kaj izraža uresničenje dejanja ali udeleženost pri dejanju, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 154 pojavitev v 27 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dosegovati -ujem nedovršni glagol
kaj; od česa do česa zajemati določeno časovno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: segati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dostájati se -am se nedov.
1. spodobiti se: ako i mi ſzvéto, kako ſze ſzinouv Boſi doſztája, pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; vu Goſzpodni, kak ſze doſztája ſzvéczov KŠ 1771, 424; hodite tak, kak ſze doſztája pozványa, ſzkim ſzte pozváni KŠ 1771, 580; ár ſze tak doſztája náj ſzpuniti v vſzo praviczo KŠ 1771, 10
2. pripadati: ocsa, dáj mi vö táo blága, ki ſze mené doſztája KŠ 1771, 222; Po praviczi bi sze králesztvo dosztájalo Vazula KOJ 1848, 14; naj ne obhodi nakráci v-tom, ka ga po pravici dosztája AIP 1876, br. 5, 2
3. tikati se, zadevati: na Oczo, koga ſze doſztája a) Sztvorjeinye SM 1747, 34; Tebé ſze ſzamoga doſztája poſtenyé KŠ 1754, 225; Ka ſze doſztája meſzta i vrejmena, gde i gda je tou vpiſzmo djáo KŠ 1771, 765; Tak, da, ka ſze mené doſztája, ſzam gotov nazviſcsávati Evangeyeliom KŠ 1771, 448; Jeli ſze doſztája i drügi ſtrta zapouvid KMK 1780, 42; právda ſze mené ne doſztája KM 1790, 90; Ka sze dosztája znati od Participiuma KOJ 1833, 104
dostajajóuči -a -e pripadajoč: stero drügimi országami navküpdosztájajôcsa dugoványa vözravna AI 1875, kaz. br. 2; vojszke, zvönesnye i eta dosztájajôcsi pênez szo vöpovédani AI 1875, br. 1, 1
1. spodobiti se: ako i mi ſzvéto, kako ſze ſzinouv Boſi doſztája, pouleg nyé ſivémo TF 1715, 27; vu Goſzpodni, kak ſze doſztája ſzvéczov KŠ 1771, 424; hodite tak, kak ſze doſztája pozványa, ſzkim ſzte pozváni KŠ 1771, 580; ár ſze tak doſztája náj ſzpuniti v vſzo praviczo KŠ 1771, 10
2. pripadati: ocsa, dáj mi vö táo blága, ki ſze mené doſztája KŠ 1771, 222; Po praviczi bi sze králesztvo dosztájalo Vazula KOJ 1848, 14; naj ne obhodi nakráci v-tom, ka ga po pravici dosztája AIP 1876, br. 5, 2
3. tikati se, zadevati: na Oczo, koga ſze doſztája a) Sztvorjeinye SM 1747, 34; Tebé ſze ſzamoga doſztája poſtenyé KŠ 1754, 225; Ka ſze doſztája meſzta i vrejmena, gde i gda je tou vpiſzmo djáo KŠ 1771, 765; Tak, da, ka ſze mené doſztája, ſzam gotov nazviſcsávati Evangeyeliom KŠ 1771, 448; Jeli ſze doſztája i drügi ſtrta zapouvid KMK 1780, 42; právda ſze mené ne doſztája KM 1790, 90; Ka sze dosztája znati od Participiuma KOJ 1833, 104
dostajajóuči -a -e pripadajoč: stero drügimi országami navküpdosztájajôcsa dugoványa vözravna AI 1875, kaz. br. 2; vojszke, zvönesnye i eta dosztájajôcsi pênez szo vöpovédani AI 1875, br. 1, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dostati -stojim dovršni glagol
1. kdo; kaj biti deležen česa hudega, slabega; SODOBNA USTREZNICA: prestati
2. kdo; kaj, s prisl. določilom načina biti določen čas v stanju, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3. kdo ostati v kakem položaju, stanju kljub težavam, neprijetnostim; SODOBNA USTREZNICA: zdržati
4. kdo; kaj napraviti, da se uresniči kaj obljubljenega, napovedanega; SODOBNA USTREZNICA: izpolniti
5. kaj; komu [logični osebek] biti primeren, pričakovan za koga; SODOBNA USTREZNICA: spodobiti se
FREKVENCA: 17 pojavitev v 13 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dosti3 prislov
1. izraža veliko mero, pogosto ponavljanje; SODOBNA USTREZNICA: dosti, veliko
2. izraža (razmeroma) visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: dosti, precej
3. izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča; SODOBNA USTREZNICA: zadosti, dovolj
FREKVENCA: 51 pojavitev v 24 delih
FRAZEOLOGIJA: dosti leži na čem / komu je dosti ležeče na čem
TERMINOLOGIJA: dosti dejati za greh
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dota -e samostalnik ženskega spola
denar, premoženje, ki ga žena prinese v zakon; SODOBNA USTREZNICA: dota
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dotakniti -em (dotakniti, dotekniti, dotagniti°) dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj, (s čim) približati se tako, da pride do bežnega stika; SODOBNA USTREZNICA: dotakniti se
2. kaj; koga/kaj povzročiti duševno bolečino, trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: prizadeti
3. kdo; kaj na kratko, nekoliko spregovoriti o čem; SODOBNA USTREZNICA: dotakniti se, omeniti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dotakniti se -em se (dotekniti se, dotakniti se, dotagniti se°, dotegniti se°) dovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/česa približati se tako, da pride do bežnega stika; SODOBNA USTREZNICA: dotakniti se
1.1 evfemistično, kdo; kogarod. opraviti spolno združitev s kom; SODOBNA USTREZNICA: občevati
2. kaj; koga/česa delovati na koga tako, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju; SODOBNA USTREZNICA: vplivati
3. kdo; česa, s čim na kratko, nekoliko spregovoriti o čem; SODOBNA USTREZNICA: omeniti
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 26 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
doteči -em dovršni glagol
kdo; kogatož. s hitrim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj; SODOBNA USTREZNICA: dohiteti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dotikati -kam/-čem nedovršni glagol
kdo/kaj; kaj, (s čim) biti, prihajati tako blizu česa, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dotíkati se -am se tudi -čem se nedov.
1. dotikati se: káksa je eta 'zena, ſtera ſze ga doticse KŠ 1771, 190; [Lasztvice] gde se pa zemlé doticsejo z-perotami KAJ 1870, 104
2. tikati se, zadevati: jeli sze korôna sziná ali pa nyegovoga brata doticse KOJ 1848, 20; Poszebno, ka sze vogerszkoga Kralesztva dotika KOJ 1848, 116; Ka sze Marie na pusztini doticse KOJ (1914), 106; Eto sze vszákoga vérta doticse AI 1875, br. 2, 4; Nász eto dugoványe v-prvom rédi doticse AIP 1876, br. 5, 3
dotikajóuči -a -e tikajoč se, zadevajoč: protestantszko vero dotikajoucsih 'selejnyov KOJ (1914), 128
1. dotikati se: káksa je eta 'zena, ſtera ſze ga doticse KŠ 1771, 190; [Lasztvice] gde se pa zemlé doticsejo z-perotami KAJ 1870, 104
2. tikati se, zadevati: jeli sze korôna sziná ali pa nyegovoga brata doticse KOJ 1848, 20; Poszebno, ka sze vogerszkoga Kralesztva dotika KOJ 1848, 116; Ka sze Marie na pusztini doticse KOJ (1914), 106; Eto sze vszákoga vérta doticse AI 1875, br. 2, 4; Nász eto dugoványe v-prvom rédi doticse AIP 1876, br. 5, 3
dotikajóuči -a -e tikajoč se, zadevajoč: protestantszko vero dotikajoucsih 'selejnyov KOJ (1914), 128
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dotikati se -kam se/-čem se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/česa biti, prihajati tako blizu, da prihaja do (bežnega) stika; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
2. kaj; kogarod. povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati
3. kaj; česa biti, nahajati se v prostoru do kod; SODOBNA USTREZNICA: segati
4. kdo; česa delati kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvajati si
FREKVENCA: 29 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dotler veznik
1. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka toliko časa kolikor dejanje odvisnega; SODOBNA USTREZNICA: dokler
2. v časovnih odvisnih stavkih, brez zanikanega glagola, redko v zvezi noter dotler za izražanje, da traja dejanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler
3. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje, da se dejanje v odvisnem stavku dogaja ob istem času kakor dejanje v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem ko
4. v prostorskih odvisnih stavkih, brez zanikanega glagola, pogosto v zvezi noter dotler za izražanje kraja, kjer se konča področje iz nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: dokler
FREKVENCA: 45 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dovršiti se -im se dovršni glagol
kaj; s prisl. določilom načina izraža izid dejanja, kot ga nakazuje določilo; SODOBNA USTREZNICA: dokončati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
doživeti -em/-im (doživejti, doživeti) dovršni glagol
1. kdo; kaj, na kom v življenju biti deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: doživeti
1.1 kdo; kaj živeti do določene dobe, dogodka; SODOBNA USTREZNICA: doživeti
FREKVENCA: 13 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dračje -a samostalnik srednjega spola
vejevje, šibje, grmovje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drag -a -o pridevnik
1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga
TERMINOLOGIJA: drago korenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drági -a -o prid.
1. drag, ki stane veliko denarja: ſtera je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; Ar ſzte za drágo czejno küpleni KŠ 1771, 501; kaménye drágo KŠ 1771, 495; Drágo kožo má AI 1878, 10; eta je pa zdrágim mazalom mázala nogé moje KŠ 1771, 191; za drage leipe dari SM 1747, 86
2. do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; ono csiniti, ka je nyemi drágo KMK 1780, 34; tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; ſze tebé drágoga Zvelicsitela zgrabi SM 1747, 64; za nyega dráge kervi preleanya SM 1747, 61; naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; dai mi eto drágo Prilosenye SM 1747, 52; po mojem drágom zvelicſiteli TF 1715, 46; ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ſzi ſzvojom drágom kervjom odküpil SM 1747, 63; ſztvoim drágim ſzvétim ſzinom SM 1747, 65; zdrágov krvjouv KŠ 1754, 119; drága bráttya SIZ 1807, 6; ſzvoje dráge ocze TF 1715, 26; v nagovoru: naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; moj drági nebeszki Ocsa ABC 1725, A5a; Oh Jezus! drágo imé KŠ 1754, 228; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; Záto drága bratja SM 1747, 23
dràgši -a -e dražji: Ino dragsi od ſzrebra od zláta SŠ 1796, 8; té od ſzrebra i zláta dragſi kints KŠ 1771, A8a; ete lejpi i od vſzega zláta dragsi liſzt KŠ 1771, 435; [Gospodova sodba] Od cſisztoga zláta Dragsa je od ſzrebra BKM 1789, 3; bi mi moglo dragse biti, kak tebé, Bog, szpoznati KAJ 1848, 179; Zkelikim je pa dragſi cslovik od ovczé KŠ 1771, 38; Moje ſzrczé jaſz tebi dám, Nikaj dragsega nemam BKM 1789, 273; Nejga csloveki dragſega od Bogá SŠ 1796, 48
nájdràgši -a -e
1. najdražji, ki največ stane: je diamant najdragši AI 1878, 54; je priſzpodobna knaj dragſemi kamni KŠ 1771, 805; drevje, ſtero je náj dragsi ſzád rodilo KM 1796, 5
2. ki ima največjo čustveno ali duhovno vrednost: Jezus Krisztus! naj dragſi kincs moj KM 1783, 156; Kriſztus, Ti ſzi moj náj dragſi kincs BKM 1789, 113; naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; Ka je vu tebi náj dragse, Dáj nyemi BKM 1789, 272; Csiszta dekla je szkrbnih roditelov naj drágse blágo KOJ 1845, 84; Krv nouvoga zákona, Naj dragsega áldova BKM 1789, 236; mojega Ocso, i náj dragso dobrouto razdréſzelo KM 1790, 108; Jezik je Domovine náj dragsi Kincs KOJ 1833, VIII; Kak najdragsi kincs KAJ 1848, 4
drági -a -o sam. dragi: Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3
1. drag, ki stane veliko denarja: ſtera je alabaſtrom drágoga mazala mejla KŠ 1771, 87; gda bi najſao eden drági d'zünd'z KŠ 1771, 46; Ar ſzte za drágo czejno küpleni KŠ 1771, 501; kaménye drágo KŠ 1771, 495; Drágo kožo má AI 1878, 10; eta je pa zdrágim mazalom mázala nogé moje KŠ 1771, 191; za drage leipe dari SM 1747, 86
2. do katerega ima kdo pozitiven čustveni odnos: stere czeina je tak drága pred tebom SM 1747, 61; ono csiniti, ka je nyemi drágo KMK 1780, 34; tvoiega drágoga Szina ABC 1725, A7a; ſze tebé drágoga Zvelicsitela zgrabi SM 1747, 64; za nyega dráge kervi preleanya SM 1747, 61; naſſemi drágomi oczi TF 1715, 31; dai mi eto drágo Prilosenye SM 1747, 52; po mojem drágom zvelicſiteli TF 1715, 46; ſzvojov drágov kervjov TF 1715, 22; ſztvoiov drágov kervjov odküpo ABC 1725, A6b; ſzi ſzvojom drágom kervjom odküpil SM 1747, 63; ſztvoim drágim ſzvétim ſzinom SM 1747, 65; zdrágov krvjouv KŠ 1754, 119; drága bráttya SIZ 1807, 6; ſzvoje dráge ocze TF 1715, 26; v nagovoru: naſſ drági otecz nebeſzki TF 1715, 27; moj drági nebeszki Ocsa ABC 1725, A5a; Oh Jezus! drágo imé KŠ 1754, 228; drága Bráttya vkriſtuſſi TF 1715, 6; Záto drága bratja SM 1747, 23
dràgši -a -e dražji: Ino dragsi od ſzrebra od zláta SŠ 1796, 8; té od ſzrebra i zláta dragſi kints KŠ 1771, A8a; ete lejpi i od vſzega zláta dragsi liſzt KŠ 1771, 435; [Gospodova sodba] Od cſisztoga zláta Dragsa je od ſzrebra BKM 1789, 3; bi mi moglo dragse biti, kak tebé, Bog, szpoznati KAJ 1848, 179; Zkelikim je pa dragſi cslovik od ovczé KŠ 1771, 38; Moje ſzrczé jaſz tebi dám, Nikaj dragsega nemam BKM 1789, 273; Nejga csloveki dragſega od Bogá SŠ 1796, 48
nájdràgši -a -e
1. najdražji, ki največ stane: je diamant najdragši AI 1878, 54; je priſzpodobna knaj dragſemi kamni KŠ 1771, 805; drevje, ſtero je náj dragsi ſzád rodilo KM 1796, 5
2. ki ima največjo čustveno ali duhovno vrednost: Jezus Krisztus! naj dragſi kincs moj KM 1783, 156; Kriſztus, Ti ſzi moj náj dragſi kincs BKM 1789, 113; naj-dragsi priáteo nyéni SIZ 1807, 9; Ka je vu tebi náj dragse, Dáj nyemi BKM 1789, 272; Csiszta dekla je szkrbnih roditelov naj drágse blágo KOJ 1845, 84; Krv nouvoga zákona, Naj dragsega áldova BKM 1789, 236; mojega Ocso, i náj dragso dobrouto razdréſzelo KM 1790, 108; Jezik je Domovine náj dragsi Kincs KOJ 1833, VIII; Kak najdragsi kincs KAJ 1848, 4
drági -a -o sam. dragi: Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dražba -e samostalnik ženskega spola
1. pojav ali stanje, ko imajo osebe različna stališča do česa in to medsebojno izražajo, navadno ostro; SODOBNA USTREZNICA: nesoglasje, prepir
2. kar spodbuja k dejanjem, zlasti slabim, škodljivim
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
draženje -a (draženje, dražejne) samostalnik srednjega spola
spodbujanje k dejanjem, zlasti slabim, škodljivim; SODOBNA USTREZNICA: hujskanje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dražiti -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; kogatož., kogatož. kaj, kogatož. k čemu, (s čim) spodbujati k dejanjem, zlasti slabim, škodljivim; SODOBNA USTREZNICA: hujskati
1.1 kdo; kogatož., kogatož. na koga, kogatož. zoper koga/kaj povzročati, da kdo deluje odklonilno, nasilno proti komu/čemu; SODOBNA USTREZNICA: ščuvati
1.2 s samostalnikom, kdo; kaj, kogatož. k čemu, (skozi koga) povzročati, da pri kom nastane čustvo, duševno stanje, kot ga določa dopolnilo; SODOBNA USTREZNICA: vzbujati
2. kdo; kogatož. z besedami ali dejanji povzročati komu duševne ali telesne težave, neprijetnosti; SODOBNA USTREZNICA: žaliti, nadlegovati
2.1 kdo; kogatož., (v čem, s čim) z besedami ali dejanji spravljati v jezo, srd; SODOBNA USTREZNICA: jeziti, srditi
3. kdo; (s čim) prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga; SODOBNA USTREZNICA: zapeljevati
4. kot slovarski zgled zadrževati, zatirati, obvladovati
FREKVENCA: 106 pojavitev v 31 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drčati -im nedovršni glagol
kdo/kaj; s prisl. določilom kraja zelo hitro se premikati; SODOBNA USTREZNICA: drčati, dirjati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dremati -ljem (dremati, drejmati) nedovršni glagol
1. kdo biti v stanju med budnostjo in spanjem; SODOBNA USTREZNICA: dremati
2. ekspresivno, kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven; SODOBNA USTREZNICA: dremati, spati
FREKVENCA: 37 pojavitev v 13 delih
FRAZEOLOGIJA: dremati z očmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drengati -am (drengati, drejngati) nedovršni glagol
1. kdo; (okoli koga), koga tesno obdajati; SODOBNA USTREZNICA: stiskati
2. ekspresivno, kdo; kogatož., (s čim) povzročati, da je kdo v neprijetnem, težavnem položaju; SODOBNA USTREZNICA: stiskati, tlačiti
FREKVENCA: 11 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drengati se -am se (drengati se, drejngati se) nedovršni glagol
1. kdo; na koga, po čem tesno, močno se približevati komu; SODOBNA USTREZNICA: gnesti se, drenjati se
2. kdo; h komu vsiljivo si prizadevati pridobiti naklonjenost koga; SODOBNA USTREZNICA: siliti se
FREKVENCA: 10 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drenjati se -am se (drejnati se) nedovršni glagol
kdo; za kaj, (s čim) zelo si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: potegovati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dreti2 derem (drejti, dreti) nedovršni glagol
1. kdo; čemu, kaj odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: dreti, odirati
2. ekspresivno, kdo; kogatož. izkoriščati, izrabljati koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odirati
2.1 kdo; kogatož., (skozi koga) pridobivati denar od koga s pomočjo laži, prevare
3. brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek] čutiti krčevite, sunkovite bolečine
4. ekspresivno, kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja z dejavnostjo dosegati, da kdo/kaj pride na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spravljati
5. kdo; kaj s silo delati, da kaj ni več celo; SODOBNA USTREZNICA: razdirati, podirati
5.1 kdo; koga/kaj od česa s silo ločevati od česa; SODOBNA USTREZNICA: trgati
6. ekspresivno, kdo/kaj; koga/kaj povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju, navadno z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: napadati, mučiti
FREKVENCA: 63 pojavitev v 16 delih
FRAZEOLOGIJA: dreti kruh od ust
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dreti se derem se nedovršni glagol
ekspresivno, kdo/kaj; za kaj, po čem aktivno delati za dosego, pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: gnati se, pehati se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dreven -a -o (driven, dreven) pridevnik
1. ki je iz lesa; SODOBNA USTREZNICA: lesen
2. slabšalno ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti; SODOBNA USTREZNICA: neumen
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drevje -a (drevje, drivje) samostalnik srednjega spola
1. več lesnatih rastlin z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevje
2. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2.1 pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni z obešanjem; SODOBNA USTREZNICA: vislice
3. snov, iz katere so deblo, veje, korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
FREKVENCA: 108 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drevo -esa/-a (drivu, drevu, drivo, drevo) samostalnik srednjega spola
1. lesnata rastlina z deblom in vejami; SODOBNA USTREZNICA: drevo
2. orodje, priprava za oranje; SODOBNA USTREZNICA: ralo
3. snov, iz katere so deblo, veje in korenine dreves in grmov; SODOBNA USTREZNICA: les
4. pokončna lesena priprava za izvrševanje smrtne kazni
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 32 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobtìnica -e ž drobtinica: nemérnim gostom mále krühšne drobtinice mečemo AI 1878, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drobtinica -e samostalnik ženskega spola
zelo majhen del kruha, ki nastane pri lomljenju večjega kosa; SODOBNA USTREZNICA: drobtinica, košček
FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drožje -i množinski samostalnik ženskega spola
1. kar se usede, nabere na dnu, navadno v vinu; SODOBNA USTREZNICA: usedlina
1.1 ekspresivno odpadni, neuporabni del česa
2. snov, ki omogoča vzhajanje testa; SODOBNA USTREZNICA: kvas, droži
3. v zvezi drožje od olja tekočina, ki najprej odteka pri iztiskanju oljk; SODOBNA USTREZNICA: oljna pena
FREKVENCA: 22 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drtje -a (drtje, trtje) samostalnik srednjega spola
1. bolečina v trebuhu ali črevesju, navadno krčevita, sunkovita; SODOBNA USTREZNICA: kolika
2. poškodovanje s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: raztrganje
3. izkoriščanje, izrabljanje koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odiranje
FREKVENCA: 15 pojavitev v 8 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drugačeji°2 -a -o (drugačiji, drugačeji) pridevnik
ki se (po lastnostih) razlikuje od določenega, navedenega; SODOBNA USTREZNICA: drugačen
FREKVENCA: 10 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drugi1 -ega posamostaljeno
I. k števniku
1. kdor/kar v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 po funkciji, moči za eno stopnjo nižji od najvišjega; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.2 v zvezah k drugemu / v drugo v zaporedju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
II. k zaimku
1. kdor ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 kar ni tisto, na kar se misli, iz česar se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drugo
2. navadno mn. kdor v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
2.1 kar v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drugo
3. v krščanstvu kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: drug
4. kar ni domače; SODOBNA USTREZNICA: tuje
5. v zvezi z eden/en izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drugi2 -a -o zaimek
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja; SODOBNA USTREZNICA: drug
1.1 z nikalnico poudarja omejenost na določeno, navedeno
2. ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega lahko razlikuje; SODOBNA USTREZNICA: drug
3. ki se po lastnostih razlikuje od določenega; SODOBNA USTREZNICA: drug, drugačen
3.1 v krščanstvu, v zvezi drugi človek kdor je po božjem posredovanju duhovno prenovljen; SODOBNA USTREZNICA: novi človek
4. ki ni domač; SODOBNA USTREZNICA: drug, tuj
5. v zvezi z eden/en ki se pri razmejevanju navede na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5.1 izraža medsebojno razmerje; SODOBNA USTREZNICA: drugi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: gledati z drugimi očmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drugi3 -a -o vrstilni števnik
1. ki v zaporedju ustreza številu dva; SODOBNA USTREZNICA: drugi
1.1 sestavina imena, ki označuje nosilca kot drugega z istim izhodiščnim imenom; SODOBNA USTREZNICA: Drugi
1.2 v zvezah s krat, mal pri ponavljanju na drugem mestu; SODOBNA USTREZNICA: drugič
2. sestavina večbesednih vrstilnih števnikov, v katerih nastopa drugi in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj in oblika za glavni števnik
3. ki sledi prejšnjemu; SODOBNA USTREZNICA: drugi, naslednji
4. ki je po lastnostih ali vlogi enak ali podoben komu; SODOBNA USTREZNICA: drugi
5. ki je, se nahaja na bolj oddaljenem koncu, strani glede na izhodišče; SODOBNA USTREZNICA: drugi, nasprotni
5.1 v zvezi s stran ki ima v primerjavi s kom drugačen pogled, nazor in/ali nastopa proti njegovemu delu, mnenju, naziranju
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drugočdvečiti -im (drugučdvečiti, drugučdvejčiti) nedovršni glagol
kaj ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta; SODOBNA USTREZNICA: prežvekovati
FREKVENCA: 21 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drukar -ja samostalnik moškega spola
kdor se poklicno ukvarja s tiskanjem; SODOBNA USTREZNICA: tiskar
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drúmbla -e ž kol, krepelce: Ki lücsa tocso, kak drumble TA 1848, 119; Sani so pa samo kak drumble nazáj vu dvor prišle BJ 1886, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
druščina -e samostalnik ženskega spola
zavest povezanosti z drugimi in pripravljenost pomagati; SODOBNA USTREZNICA: tovarištvo
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
družba -e samostalnik ženskega spola
1. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
1.1 skupina oseb, ki jih družijo isti interesi, dejavnost; SODOBNA USTREZNICA: združba
1.2 v zvezi biti v družbi (koga, s kom) izraža soobstajanje določenih oseb v določenem času na določenem mestu
1.3 v zvezah imeti družbo s kom / hoditi v družbi s kom biti rad večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
2. več ljudi, ki jih kaj povezuje, druži; SODOBNA USTREZNICA: skupina
2.1 skupina ljudi, ki koga spremlja; SODOBNA USTREZNICA: spremstvo
3. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi
4. evfemistično, v zvezi držati družbo s kom imeti spolne odnose s kom; SODOBNA USTREZNICA: spolno občevati
FREKVENCA: 197 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
družica -e samostalnik ženskega spola
1. ženska, ki je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja; SODOBNA USTREZNICA: prijateljica
2. ženska v odnosu do moškega, s katerim živi skupno življenje; SODOBNA USTREZNICA: družica
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
družina -e samostalnik ženskega spola
1. skupnost ljudi, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ne glede na medsebojne sorodstvene vezi
1.1 člani te skupnosti
1.2 stalno najeti moški in/ali ženske za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo; SODOBNA USTREZNICA: služinčad
2. skupina oseb, ki tvori celoto in jo povezujejo skupne lastnosti, cilji, vrednote; SODOBNA USTREZNICA: skupnost
2.1 člani take skupnosti
2.2 v zvezi dvorska družina skupina ljudi, ki opravljajo službo na dvoru, zlasti vojaško ali uradniško
3. zakonski par z vsaj enim otrokom; SODOBNA USTREZNICA: družina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 38 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
družiti -im nedovršni glagol
1. kdo; kaj k čemu delati, da je kaj kje v vse večji količini; SODOBNA USTREZNICA: kopičiti
2. kaj; kogatož. k čemu delati, da kdo postane član kake skupine; SODOBNA USTREZNICA: pridruževati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
družiti se -im se nedovršni glagol
kdo/kaj; h komu/k čemu, s kom/čim biti rad in večkrat skupaj s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
FREKVENCA: 40 pojavitev v 6 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
držan -a -o (držan, držen) deležnik
1. za koga/kaj izraža, da so osebku pripisane določene lastnosti, značilnosti
2. s prisl. določilom načina ki se mu izkazuje določen odnos; SODOBNA USTREZNICA: obravnavan
2.1 navadno v zvezi dobro/visoko držan ki se mu izkazuje zelo pozitiven odnos zaradi njegove moralno utemeljene veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
3. ki neprostovoljno ostaja na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: pridržan
3.1 ki mu je onemogočeno opravljati svojo funkcijo
4. ki se dela, izvaja; SODOBNA USTREZNICA: opravljan
4.1 s samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža, da je uresničeno dejanje, stanje, kot ga določa samostalnik
5. ki je zahtevan, obvezujoč in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
6. ki je obljubljen, napovedan in je z dejavnostjo uresničen; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjen
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 29 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
držanje -a (držane, držanje, držajne, držajnje) samostalnik srednjega spola
1. celota dejanj, ki izraža, kaže razpoloženje, odnos koga do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: vedênje
2. kar koga omejuje, ovira; SODOBNA USTREZNICA: zadržek
3. s samostalnikom, z oslabljenim pomenom, česa izraža opravljanje dejanja, kot ga določa samostalnik
4. česa delo, delovanje, s katerim kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevanje
5. delo, delovanje, s katerim kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevanje
FREKVENCA: 54 pojavitev v 15 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
držàti tudi deržàti -ím nedov.
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
1. imeti kaj z rokami oprijeto: i ono je (pavozino) eden csaſz vu kejpi toga ſzuncza dr'sao KM 1790, 38; Ti mo'zjé pa, ki ſzo dr'zali Jezuſa KŠ 1771, 249; na szlêdnye 'ze dete proti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; za drek dersim SM 1747, 27
2. imeti, ohranjati: On je ſzám dr'sao ſzvojo zemlou KM 1790, 66; bode zemlo zürocsinye dersal SM 1747, 94; Ki je pa kaj dobroga dr'sao, tá je drügoga nerad püſzto KM 1790, 86; pren. Ki dr'zi vſzáko ſztvár BRM 1823, 5; ár te jaſz dr'zim KŠ 1754, 264; kako Bo'zo rejcs dr'zati moremo KŠ 1754, 27; Der'zi náſz do koncza vrázumi BKM 1789, 136; sitka ne dersi vſzebi SM 1747, 82; dr'zmo eto vadlüvanye KŠ 1771, 677; Vucsécsi dr'zati vſza KŠ 1771, 99; kak dugo dr'zis vu dvojnoſzti düſo naſo KŠ 1771, 301; obcſinszka vöra zaisztino dr'si KM 1783, 208; trétye liki meſzto dr'zi vu Bo'zanſztvi KŠ 1754, 123
3. zadrževati, gostiti: tri dni náſz je po priátelſzkom dr'sao KŠ 1771, 428
4. ujemati: To tudi z-substantivumom dr'si adjectivum vu racsúni KOJ 1833, 116; more na nacsise dr'sati KOJ 1833, 6
5. zagotoviti: ka bi nyemi edno ládjiczo gotovo dr'zali KŠ 1771, 109
6. opravljati dejanje, kot ga določa samostalnik: tanács ſzo dr'zali KŠ 1771, 73, 92; Zakaj ſzo dr'ſali Apoſtolje Szpráviscse KM 1796, 128; poglavárje tanács dr'zijo TA 1848, 3; Szpráviscse nede szedsztvo dr'zalo AI 1875, kaz. br. 2; cslovik zdávanye dr'zo AI 1876 br. 3, 8
7. ohranjati v določenem stanju: Tak i Boug mertik dr'zi BKM 1789, 314; Boug mertik dersi SM 1747, 73; Jeli je ſzlobodno priſzego dr'zati KŠ 1754, 18; Ne de vecs potrebno toliko v-glávi dr'zati AI 1875, kaz. br. 6
8. imeti določeno prostornino: séſzt kameni vejder ſteri je vſzáko dr'zalo dvej ali tri mericze KŠ 1771, 268
9. imeti, šteti za: ludsztvo ga kak szvetcza v postenyi dr'si KOJ (1914), 154; da ne vredno dr'zo kral bidti AI 1875, kaz. br. 3; drügi szive ocsi dr'zijo za lepse KAJ 1870, 31; za veliko rusno dugovanje dersati SM 1747, 40
10. meniti, misliti: Jaſz tou dr'sim, ka ſzmo jo mi pripravili KM 1790, 48; Ar tak dr'zim: ka ſzo nej vrejdne trplivoſzti KŠ 1771, 465; Vrednoszt nyegovo v-miszli dr'ze KAJ 1848, 10
11. trajati: dokecs delo i csinejnye dr'zi KŠ 1754, 184
držàti se tudi deržàti se -ím se
1. delati, kot je primerno, dobro: ſteri ſze k právomi vadlüvanyi drzijo KŠ 1754, 130; da ſze jaſz Bogá dr'zim KŠ 1754, 14; kſteroj ſze naj vecs luſztva i naj zmo'znejsa Goszpoda ino králove dr'zijo KŠ 1754, 10b; Vkom ſze trbej Farizeuſov dr'zati KŠ 1771, 75
2. biti enakega prepričanja, čustvovanja: ſzeſzkouſz ſze je Petra dr'zao KŠ 1771, 101; Dr'zte sze szredbenika KAJ 1848, 120; József II. sze je pa bole rúszke Czararicze dr'sao KOJ 1848, 114; Kriſztusa ſze z-verov dr'zi BRM 1823, 3; da ſze li etoga krála dr'zimo KŠ 1771, 818; i ne dr'zte ſze 'znyim KŠ 1771, 630; ſze náſz vſzelei, (vſzigdár) dersio SM 1747, 27
3. vesti se, kazati razpoloženje: kak ſzo ſze dr'zali knyim KŠ 1771, 614; I vſzákom deli ſzam ſze tak dr'zao, i eſcse na dale bodem ſze dr'zao KŠ 1771, 547; Csi ſze okorno prouti nyim dr'zimo KŠ 1754, 32; I on ſze je dr'zao, liki dabi dale ſteo idti KŠ 1771, 256; Kakda sze more dr'sati vu i okol Cérkvi KOJ 1845, 22; Kiszilo sze ne dr'si KOJ 1845, 30; ali premore vſzáki ſznáj'sno ſze dr'sati KM 1790, 18
4. opravljati, delati: Jeli je dr'sao Dávid pokouro KM 1796, 62; gda ſze molitvi dr'sijo KŠ 1771, 348
5. ohranjati svoj položaj kljub ogroženosti: Hercegovinanci proti törkom sze osztro dr'zijo AI 1875, kaz. br. 3; Csi poszlavci i sze nadale k szvojemi dokoncsanyi dr'zijo AI 1875, kaz. br. 2; pren. czérkev ovcsárniczo imenüjes, za ſtere dveri ſzedr'zi ſzám tvoj ſz. Szin KŠ 1771, 832; Ka ſze Kejpove dr'sijo jeli ſze neprotivi KMK 1780, 38
6. zadrževati se: ki ſzo ſze pri nyem dr'zali KŠ 1771, 371; idoucsi od Judee vu Csezário, tam ſze je dr'zao KŠ 1771, 380; poredno vrejmena ſzo ſze tam dr'zali KŠ 1771, 385; v-Rimi ſze dvej leti dr'zi KŠ 1771, 427
7. imeti, šteti za: Steri ſze dr'zijo, ka dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; Csi ſze ſto za moudroga dr'zi KŠ 1754, 21; ki ſze dr'zijo za vládnike poganov KŠ 1771, 135
8. hraniti, imeti: Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7
držèči -a -e držeč: ſztrá'zo dr'zécſi vnocſi KŠ 1771, 168; tanács pa dr'zécsi kupili ſzo KŠ 1771, 93; za malo dr'sécsi KM 1796, 19; táksi réd dr'sécse zvejzde KM 1796, 4
držàvši -a -e ko je držal: Dr'zavſi zvézanoga BKM 1789, 76; Dr'zavſi vpüscſini národ 'Zidoſzki BKM 1789, 326; vſzáko (vejdro) dvej ali tri mericze dr'savsi SIZ 1807, 14; v-kôpalnici sze dr'závsi AI 1875, kaz. br. 8
držàni -a -o
1. s silo zadrževan: I tak je Peter dr'záni vu temniczi KŠ 1771, 378; pren. od právde vu ſteroj ſzmo prvle dr'záni bili KŠ 1771, 461
2. trajajoč: 2 ¾ vöre dr'zánom gucsi na szpráviscsi napredáno AI 1875 kaz. br. 2
3. opravljan, izvajan: Szpráviscse nede szedsztvo dr'záno AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
držati se -im se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se
1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se
2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se
3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se
3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov
4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu
4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se
5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
držeč1 -a -e deležnik
1. s samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža obstoj stanja, kot ga določa samostalnik
2. negotovo trdno držeč, žilav, upogljiv
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
držeč2 (držoč, držeč) deležje
1. izraža oprijemanje česa z rokami; SODOBNA USTREZNICA: držeč
2. izraža izpolnjevanje česa; SODOBNA USTREZNICA: držeč
3. izraža primerjavo
FREKVENCA: 7 pojavitev v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
držéla -e ž dežela, pokrajina: ménſe Á'zie Ikónie dr'zéla KŠ 1771, 571; I vo je ſla knyemi vſza Judee dr'zéla KŠ 1771, 103; szo 'ze od nigda törszka dr'zéla AI 1875, kaz. br. 5; Grcskoga orſzága dr'zéle po iméni Achaie meſzto KŠ 1771, 487; okouli bodoucsega dr'zéla KŠ 1771, 178; vu czejlo okouli dr'zélo Galilee KŠ 1771, 105; vu daleko dr'zélo KŠ 1771, 222; Vdr'zéli Genezaret KŠ 1771, 47; v törszkoj dr'zéli AI 1875, kaz. br. 3; okouli Jordána le'zajoucse dr'zéle KŠ 1771, 9; té tri dr'zél bogáti prednyari AI 1875, kaz. br. 3; zvön ti najmrzlejši držel AI 1878, 8; odide od nász, v-toplêse dr'zéle KAJ 1870, 24; na dr'zéle i rázlocsne jezike gledoucs KŠ 1771, A5b; Za one držéle je celo bogastvo AI 1878, 18; tam vtiſzti dr'zélaj KŠ 1771, 546; štera so po tej držélaj AI 1878, 4
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dúgi -a -o prid.
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11
1. dolg, ki ima med skrajnima koncema veliko razsežnost: dúgi KOJ 1833, 160; da je tó jáko dugi racsun AI 1875, kaz. br. 6; Dô je dugi AIN 1876, 12; od drevja duga szénca AI 1875, kaz. br. 7; opice májo dugi rép AI 1878, 7; gouſzto dúgo bradou KŠ 1771, 432; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; do gle'znya vdúgom gvanti KŠ 1771, 768; z-ednoga kraja po dúgom erdecse ténke linije KOJ 1845, 6; szo meli velke na pét sészt mil dúge z-zemlov notrozagrajene oploute KOJ 1848, 6; Na dugi stolicaj deca eden kre drügoga sedíjo BJ 1886, 3
2. ki traja veliko časa: na racsún dávanya ſzlü'zi dúgi 'zitek SM 1747, 35; Matu'sálema dúgi 'sitek je velikoga gláſza KM 1796, 10; bodes dúgoga vrejmena na zemli KŠ 1771, 586; ako dugi sitek ti seles imeti SM 1747, 88; Steri poszlavec na dugo vrêmen vösztáne, tákse AI 1875, kaz. br. 3; pod obrázom dugi molitev KŠ 1771, 76; Na duge (glasnike), kak AIN 1876, 6
dùgši -a -e daljši: je vnougom meſzti dugsi KŠ 1771, 102; Eden centimeter szkor malo dugsi od ½ páleca AI 1875, kaz. br. 6; Od lahkéta je pa méter dugsi AI 1875, kaz. br. 6; velki kak edno tele, ešče malo dugši AI 1878, 11
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dúgoča -e ž dolžina, dolgost: Vu kázajocsem broji “Prijátel”-a je szpoznávlani dugôcse mertük AI 1875, br. 1, 2; eden trétji tao vse njegove dugoče AI 1878, 21; stuca, stera na dugôcso, sürkôcso zadene AI 1875, br. 1, 3; szo sze mi z-dúgocsov pa mláde pámeti zaszipávajoucse vidile KOJ 1833, IIII
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
duh1 -a/-u samostalnik moškega spola
1. iz pljuč iztisnjeni zrak; SODOBNA USTREZNICA: dih, dah
1.1 navadno v Stari zavezi, v zvezah živ/živi duh / duh lebna prisotnost življenjske sile; SODOBNA USTREZNICA: dih življenja
2. veter, zlasti šibkejši; SODOBNA USTREZNICA: sapa, vetrič
3. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
4. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
5. miselne, nazorske značilnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
5.1 s prilastkom izraža, da je samostalnik deležen značilnosti, sposobnosti, kot jo določa prilastek
6. s prilastkom, ekspresivno človek glede na svoje lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: duh
7. navadno v zvezah gospodni/Kristusov duh / duh Boga/Gospoda/Kristusa/Očeta zavedanje, doživljanje božje, Kristusove navzočnosti v človekovi notranjosti; SODOBNA USTREZNICA: božji, Kristusov duh
8. bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.1 ustvarjeno bitje netvarne narave; SODOBNA USTREZNICA: duh
8.2 navadno v zvezah z nečisti, hudi, falš ipd. človeku sovražno ustvarjeno bitje netvarne narave, ki pooseblja zlo; SODOBNA USTREZNICA: hudič, hudi duh
FREKVENCA: približno 5000 pojavitev v 47 delih
FRAZEOLOGIJA: v duhu/z duhom
TERMINOLOGIJA: bog/vbog na/v duhu, dar/darovi (Svetega) duha, delo Duha, sad/sadovi (Svetega) duha, (Sveti) Duh / božji duh
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
duhoven2 -vna -o (duhovn, duhon) pridevnik
1. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni
1.1 ki ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhoven, poduhovljen
1.2 ki se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovni
1.3 ki se nanaša na ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prispodobni, metaforični
2. ki je verskega, moralnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: verski
2.1 ki se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: verski
3. ki je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi; SODOBNA USTREZNICA: verski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
TERMINOLOGIJA: duhovne postave/pravde
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
duhovina -e samostalnik moškega spola
bitje nematerialne narave, ki se pojavi v čutno zaznavni obliki; SODOBNA USTREZNICA: prikazen
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
duhovščina -e samostalnik ženskega spola
1. skupnost posvečenih oseb, ki opravljajo verske obrede ter povezujejo vernike med seboj in z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: duhovščina
2. izražanje vdanosti Bogu; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
3. s prilastkom skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb o svetu, družbi, človeku; SODOBNA USTREZNICA: nazor
FREKVENCA: 15 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Dunája tudi Dünája -e ž Donava: szo ga tüdi z-ednoga brejga pri Büdini v-Dunájo doliszünoli KOJ 1848, 17; Tam gde voda Dünaja AIP 1876, br. 3, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
duplja -e (dupla) samostalnik ženskega spola
1. z vseh ali z več strani zaprt manjši prazen prostor; SODOBNA USTREZNICA: duplina
1.1 tak prostor, namenjen bivanju manjših živali
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dǘša -e ž
1. duša, netvarni, neumrljivi del človeka: moja Düssaie terdno presztrásena ABC 1725, A8a; Düſa KMS 1780, A7; Düsa mi dicsi SŠ 1796, 5; zczeile Düſſe tvoje TF 1715, 18; zevſze düse, pámeti KŠ 1754; düſe pa nemorejo vmoriti KŠ 1771, 33; Cslovik ſztoji ſztejla, i znemrtelne düſe KMK 1780, 10; ino düse zvelicsanye SIZ 1807, 4; Li Düse pogubelnoſzt BRM 1823, 9; Mojoi düſi tesko SM 1747, 76; ſze je dopadnolo düſi mojoj KŠ 1771, 39; Mojoj düſi je 'zaloſzt BKM 1789, 15; Kaje k-haszki mojoj düsi SŠ 1796, 3; Kakda právite düsi mojoj TA 1848, 9; ka je meni Teilo i Duſſo dáu TF 1715, 21; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; ino obráni moio Düsso ABC 1725, A8a; Bog ſzkerbi za mo Düſſo SM 1747, 70; naj ſze za düſo ſzkrbimo KŠ 1754, 28; vö je püſzto duſo KŠ 1771, 354; düso mojo, ſtero ſzi z-nicsesza ſztvouro KM 1783, 5; Oudpri nyemi tvojo düso BKM 1789, 15; Da bom veſzél’ ſzpüscsávao Düso SŠ 1796, 3; od vſzega hüdoga na Düsſi obarvau TF 1715, 46; ino ga i vu Teili i vu Düſi ponovi SM 1747, 61; Na düſi pa KŠ 1754, 39; v-tejli i v-düsi ſzkoznüjemo SŠ 1796, 7; V-Düsi ſze veſzelijo BRM 1823, 9; bom sze sztarao vu düsi mojoj TA 1848, 10; ne trpi i ne na szvojoj dühsi AIN 1876, 63; dabi z-teilom ino z-Düſom bláſenſztva mogel vſivati SM 1747, 54; i zrázumnov düsov gori oſznáj'zeni KŠ 1754, 94; czejloga csloveka zdüſom i ſztejlom KŠ 1771, 445; vſzej Düs zvelicsitel BRM 1823, 7; I vszê düs verni varivács KAJ 1848, 6; i nájdete pocsinek düſam vaſim KŠ 1771, 37; zlohkôtiti zná Bremen düsam okladjenim KAJ 1848, 6; da on nasse Duse obaruie SM 1747, 84; mi naſſe düse i tejla preporácsamo KŠ 1754, 224; K-szebi vzeme Krisztus naſe düſe SŠ 1796, 8
2. človek: Hválo deſze z-vörnimi düsami SŠ 1796, 8; Verna Düssa tebi ſzpeiva SM 1747, 91; Vſzáka düſa podlo'zna bojdi KŠ 1754, 34
1. duša, netvarni, neumrljivi del človeka: moja Düssaie terdno presztrásena ABC 1725, A8a; Düſa KMS 1780, A7; Düsa mi dicsi SŠ 1796, 5; zczeile Düſſe tvoje TF 1715, 18; zevſze düse, pámeti KŠ 1754; düſe pa nemorejo vmoriti KŠ 1771, 33; Cslovik ſztoji ſztejla, i znemrtelne düſe KMK 1780, 10; ino düse zvelicsanye SIZ 1807, 4; Li Düse pogubelnoſzt BRM 1823, 9; Mojoi düſi tesko SM 1747, 76; ſze je dopadnolo düſi mojoj KŠ 1771, 39; Mojoj düſi je 'zaloſzt BKM 1789, 15; Kaje k-haszki mojoj düsi SŠ 1796, 3; Kakda právite düsi mojoj TA 1848, 9; ka je meni Teilo i Duſſo dáu TF 1715, 21; kako dabi ſzám Farar Düſſou meu TF 1715, 5; ino obráni moio Düsso ABC 1725, A8a; Bog ſzkerbi za mo Düſſo SM 1747, 70; naj ſze za düſo ſzkrbimo KŠ 1754, 28; vö je püſzto duſo KŠ 1771, 354; düso mojo, ſtero ſzi z-nicsesza ſztvouro KM 1783, 5; Oudpri nyemi tvojo düso BKM 1789, 15; Da bom veſzél’ ſzpüscsávao Düso SŠ 1796, 3; od vſzega hüdoga na Düsſi obarvau TF 1715, 46; ino ga i vu Teili i vu Düſi ponovi SM 1747, 61; Na düſi pa KŠ 1754, 39; v-tejli i v-düsi ſzkoznüjemo SŠ 1796, 7; V-Düsi ſze veſzelijo BRM 1823, 9; bom sze sztarao vu düsi mojoj TA 1848, 10; ne trpi i ne na szvojoj dühsi AIN 1876, 63; dabi z-teilom ino z-Düſom bláſenſztva mogel vſivati SM 1747, 54; i zrázumnov düsov gori oſznáj'zeni KŠ 1754, 94; czejloga csloveka zdüſom i ſztejlom KŠ 1771, 445; vſzej Düs zvelicsitel BRM 1823, 7; I vszê düs verni varivács KAJ 1848, 6; i nájdete pocsinek düſam vaſim KŠ 1771, 37; zlohkôtiti zná Bremen düsam okladjenim KAJ 1848, 6; da on nasse Duse obaruie SM 1747, 84; mi naſſe düse i tejla preporácsamo KŠ 1754, 224; K-szebi vzeme Krisztus naſe düſe SŠ 1796, 8
2. človek: Hválo deſze z-vörnimi düsami SŠ 1796, 8; Verna Düssa tebi ſzpeiva SM 1747, 91; Vſzáka düſa podlo'zna bojdi KŠ 1754, 34
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
duša -e samostalnik ženskega spola
1. v monoteističnih religijah neumrljivo in neuničljivo nesnovno bistvo človeka; SODOBNA USTREZNICA: duša
2. nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duša, duh
2.1 s predlogom, ekspresivno izraža visoko stopnjo čustvene prizadetosti
3. stanje živega bitja; SODOBNA USTREZNICA: življenje
4. navadno s prilastkom, ekspresivno človek ne glede na spol; SODOBNA USTREZNICA: duša
FREKVENCA: približno 2200 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga, duša se loči/vunkaje gre, goridati svojo dušo, pojemati/puščati dušo , polagati dušo koga v roko koga, postaviti dušo za koga, tjapodati/tjakajvreči svojo dušo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dǘšica -e ž
1. dušica: Düſicza KMS 1780, A2; moja düſicza BKM 1789, 4 b; Z-düſicze KMS 1780, A3b; nyegovoj düsiczi pa na zvelicsanye KŠ 1754, 244; oszoudis mojo nevolo düſiczo KŠ 1754, 231; Oh 'zaloszne düſicze BKM 1789, 9; Düsicz radoſzt SM 1747, 91; Ki je Goſzpoud düsicz vaſi BKM 1789, 23; Nase düsicze ne vmorí BKM 1789, 6
2. človek: ſztroskom vnougi vörni düsicz vö zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Vi 'zaloſztne düsicze BRM 1823, 5; nezracsunano vnogo Düſſicz TF 1715, 3
1. dušica: Düſicza KMS 1780, A2; moja düſicza BKM 1789, 4 b; Z-düſicze KMS 1780, A3b; nyegovoj düsiczi pa na zvelicsanye KŠ 1754, 244; oszoudis mojo nevolo düſiczo KŠ 1754, 231; Oh 'zaloszne düſicze BKM 1789, 9; Düsicz radoſzt SM 1747, 91; Ki je Goſzpoud düsicz vaſi BKM 1789, 23; Nase düsicze ne vmorí BKM 1789, 6
2. človek: ſztroskom vnougi vörni düsicz vö zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Vi 'zaloſztne düsicze BRM 1823, 5; nezracsunano vnogo Düſſicz TF 1715, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dva2 dveju/dvejh/dvejuh posamostaljeno
1. skupina dveh oseb; SODOBNA USTREZNICA: dva
2. druga ura; SODOBNA USTREZNICA: dve
FREKVENCA: 198 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dva3 dvej/dvi dvej glavni števnik
1. izraža število 2; SODOBNA USTREZNICA: dva
2. sestavina večbesednih glavnih in vrstilnih števnikov, v katerih nastopa dva in desetica; SODOBNA USTREZNICA: dva...; danes pisava skupaj
2.1 sestavina glavnih števnikov
2.2 sestavina vrstilnih števnikov
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 42 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dvajseti3 -ih (dvajseti, dvaseti, dvasti) in nesklonljivo, glavni števnik za vse tri spole
1. izraža število 20; SODOBNA USTREZNICA: dvajset
2. sestavina večbesednih glavnih števnikov, v katerih nastopa dvajseti in enica; SODOBNA USTREZNICA: ...dvajset; danes pisava skupaj
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dvàjščica -e ž dvajsetica, novec za dvajset krajcarjev: Dvajscsicza KM 1790, 94; skolniki pri odhájanyi, ki dvájsiczo, ki deszetko, v-prijiscso vteknoli KOJ 1845, 18; vövzévsi edno dvajscsico, erkao je KAJ 1870, 135; sze vladársztvi pét dvajscsic plácsa AIP 1876, br. 8, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dvanajstsla -e*/-a* (dvanajstsla, dvanastsla) samostalnik moškega spola
vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dvigniti se -em se dovršni glagol
1. kdo spraviti se, priti iz ležečega položaja; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti se
2. kdo; (v čem) spraviti se na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti se
2.1 kdo; (s čim) z upoštevanjem česa doseči spremembo negativnega čustvovanja v pozitivno; SODOBNA USTREZNICA: dvigniti se
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dvoj -a -e (dvuj, duj, dvoj) ločilni števnik
1. ki je dveh vrst; SODOBNA USTREZNICA: dvoj
2. ki je iz dveh delov; SODOBNA USTREZNICA: dvojen
3. s samostalnikom v množini izraža število dve; SODOBNA USTREZNICA: dvoj; danes samo ob množinskih samostalnikih
4. dvakrat tolikšen; SODOBNA USTREZNICA: dvojen
FREKVENCA: 203 pojavitve v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dvoje2 – (duje) ločilni števnik
izraža dve vrsti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvoje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dvoječ deležje
izraža negotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomeč
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dvojenje2 -a (dvojenje, dvojejnje) samostalnik srednjega spola
1. duševno stanje, ki je posledica negotovosti o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvom
2. v prislovni zvezi prez (vsega) dvojenja izraža gotovost, prepričanje o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: brez (vsakega) dvoma
FREKVENCA: 15 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dvojiti1 -im nedovršni glagol
1. kaj; od česa delati, da kaj ni več skupaj; SODOBNA USTREZNICA: ločevati
2. kaj; kaj ločevati v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti, cepiti
FREKVENCA: 22 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dvojiti se1 -im se (dvojiti se, dvajiti se) nedovršni in dovršni glagol
1. nedov., kdo/kaj ločevati se v dele, navadno v dva; SODOBNA USTREZNICA: deliti se, cepiti se
2. dov., kdo prenehati biti skupaj; SODOBNA USTREZNICA: raziti se
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dvor -a samostalnik moškega spola
1. veliko, navadno razkošno grajeno poslopje, večinoma bivališče vladarja ali visokih dostojanstvenikov; SODOBNA USTREZNICA: dvor
2. (ograjen) nepokrit prostor ob (glavni) stavbi; SODOBNA USTREZNICA: dvorišče
2.1 negotovo kar omejuje, ograjuje tak prostor; SODOBNA USTREZNICA: ograja
2.2 navadno v zvezi s hiša površina ob hiši, namenjena gospodarskim opravilom
3. prostor za bivanje živine, drobnice; SODOBNA USTREZNICA: staja, hlev
4. manjše ozemlje, na katerem stoji več bivalnih poslopij in ki predstavlja zaključeno celoto; SODOBNA USTREZNICA: naselje, vas
5. velik, razkošen bivalni prostor; SODOBNA USTREZNICA: sobana
FREKVENCA: 212 pojavitev v 23 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
e3 končnica
oblikotvorni morfem, ki ga izraža samoglasnik e; SODOBNA USTREZNICA: ...e
FREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
edin2 -a -o (edin, jedin, adin, eden) pridevnik
1. ki obstaja v samo enem primerku; SODOBNA USTREZNICA: edini
1.1 izraža število 1; SODOBNA USTREZNICA: en
1.2 ekspresivno poudarja omejenost na navedeno
2. ki je sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljen, zapuščen
2.1 ki je brez partnerja in/ali otrok
2.2 v katerem ni (več) ljudi; SODOBNA USTREZNICA: prazen, zapuščen
3. ki ni razcepljen, razdeljen na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enoten
3.1 ki poteka brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: složen
4. v krščanstvu ki je povezan v nedeljivo celoto
5. ki je brez moči, onemogel; SODOBNA USTREZNICA: slaboten, izčrpan
5.1 ki občuti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljen, potrt
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 28 delih
TERMINOLOGIJA: edin Bog / edino bogastvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
edȋnəc, -nca, m. 1) der Einzige: der einzige Sohn, V.-Cig.; božji edinec je za mizo pri njih, Ravn.; v tem je e., hierin ist ihm niemand zu vergleichen, Cig.; — 2) = poedinec, das Individuum, Cig.; — 3) der Verlassene, der Arme, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
edinost -i (edinost, jedinost) samostalnik ženskega spola
1. stanje brez prepirov, nasprotovanj; SODOBNA USTREZNICA: sloga
2. stanje, ko je kdo sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljenost, zapuščenost
2.1 stanje nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim; SODOBNA USTREZNICA: zaskrbljenost, potrtost
3. dejstvo, da kaj ni razcepljeno, razdeljeno na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enotnost
4. v krščanstvu povezanost v nedeljivo celoto
4.1 kar je povezano v nedeljivo celoto
4.2 skupnost ljudi, ki jih povezujejo verski zakramenti in duhovne vrednote; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
edȋnstvọ, n. 1) die Einzigkeit, Jan.; die Einheit, Cig., Valj. (Rad); e. duha, C.; — die Einzahl, der Singular (gramm.), Jan., Levst. (Sl. Spr.); — 2) die Einheitlichkeit, die Zusammengehörigkeit, Cig. (T.); — 3) die Union: stvarno e., die Realunion, Jes.; osebno e., die Personalunion, Jan., Cig. (T.), Jes.; colno e., der Zollverband, DZ.; — 4) = edinost, die Einigkeit, Cig., Nov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
edinščina -e (edinščina, edinšina) samostalnik ženskega spola
1. stanje, ko je kdo sam, brez podpore drugih; SODOBNA USTREZNICA: osamljenost, zapuščenost
2. dejstvo, da kaj ni razcepljeno, razdeljeno na več vrst ali skupin; SODOBNA USTREZNICA: enotnost
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
efod -a (efod, efog, efot) samostalnik moškega spola
1. biblijsko naprsni ščitek vélikega duhovnika za službo v templju, pritrjen z jermenoma, v katerem je spravljen sveti žreb; SODOBNA USTREZNICA: efod
1.1 biblijsko, navadno v zvezi s platnen platneno ogrinjalo duhovnikov in levitov, ki so ga nosili pri opravljanju daritev v templju; SODOBNA USTREZNICA: efod
2. biblijsko obredni predmet kot znamenje božje navzočnosti, ki so ga uporabljali za odkrivanje božjega odgovora; SODOBNA USTREZNICA: efod
FREKVENCA: 91 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ej2 medmet
1. v zvezi z nagovorom izraža prijazen odnos, naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: ej
2. navadno v zvezi ej, ej izraža zatrjevanje, podkrepitev resničnosti izjave; SODOBNA USTREZNICA: ej, ej
3. izraža zahtevo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no
4. izraža nestrinjanje, nasprotovanje; SODOBNA USTREZNICA: ej
FREKVENCA: 24 pojavitev v 7 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
eksaminirati -am (eksaminirati, ekseminirati) dovršni in nedovršni glagol
1. kdo; kogatož. ustno ugotoviti/ugotavljati, preveriti/preverjati znanje koga; SODOBNA USTREZNICA: vprašati, spraševati
2. kdo; kogatož. strogo in natančno izprašati/izpraševati koga z namenom ugotoviti resnico; SODOBNA USTREZNICA: zaslišati, zasliševati
FREKVENCA: 12 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
elefant -a samostalnik moškega spola
zelo velika štirinožna žival z okloma in dolgim rilcem; SODOBNA USTREZNICA: slon
FREKVENCA: 24 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Elena -e ž osebno lastno ime Helena: Simonu Zuperniku je pomagala ta loterska shena Elena im. ed. ǀ vſo zhast ſvoi materi … je yſkasal Conſtantinus Ceſsar ſvoj materi Eleni daj. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ceſsarize s. Eleno tož. ed. ǀ krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno Eleno tož. ed. imeti 1. Heléna (1. stol.), ljubica čarovnika Simona 2. Heléna, mati Konstantina Velikega 3. → Helena
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
elenparta -e samostalnik ženskega spola
orožje v obliki sekire z reziloma na obeh straneh
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Elizabeta -e ž osebno lastno ime Elizabeta: kateriga S. Eliſabetha im. ed. s' mladiga je bila sredila ǀ Elisabetha im. ed. Portugalska krajliza, kadar ſo jo she pejſtuali, inu veno kambro nesli, v'kateri je bilu polnu slatih kamenou, perlnou, perſtenou, shpeglou … ona sagleda en Crucifix na ſteni, s' perſtam sazhne kaſſat ǀ Vuzhiteſe vy shene od Svete Elisabethe rod. ed. uduue ǀ je bil Firsht Svete Eliſabethæ rod. ed. ǀ piſsanu najdem od S. Elizabethe rod. ed. luſitanske krajlize ǀ Eliſabethi daj. ed. je prishal njé zhaſſ, de je imela roditi ǀ Na mejſti Mujshkre en Angel je poſtelo ſtlal tej bolni Eliſabethi daj. ed. Raitenſi ǀ Firsht Ludovicus zheſs vſyh volo je bil porozhil S. Eliſabetho tož. ed. ǀ je shla obyskat S. Eliſabetho tož. ed. ǀ kakor je ſturil Henricus s' S. Eliſabetho or. ed. 1. Sv. Elizabéta Ógrska (1207–31), žena turingijskega mejnega grofa Ludovika IV., vdova 2. Sv. Elizabéta Portugálska (1271–1325) 3. Sv. Elizabéta, mati Janeza Krstnika (SP Lk 1,5) 4. → Rajtensi
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajst3 nesklonljivo, vrstilni števnik
ki v zaporedju ustreza številu enajst; SODOBNA USTREZNICA: enajsti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
enajster -a -o ločilni števnik
ki je enajstih vrst ali enot; SODOBNA USTREZNICA: enajster
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ȇnkrat, adv. 1) einmal; še e., noch einmal; — 2) na e., auf einmal, plötzlich, (po nem.); — 3) = nekdaj, kedaj, einmal; (po nem.); tudi: enkràt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
epifanija -e samostalnik ženskega spola
praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: praznik svetih treh kraljev, Gospodovo razglašenje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
epikurer -ja samostalnik moškega spola
1. pripadnik Epikurjevega filozofskega nauka, da bog/bogovi ne vplivajo na življenje ljudi in da ni posmrtnega življenja; SODOBNA USTREZNICA: epikurejec
2. kdor ne verjame v posmrtno življenje, zavrača verske nauke in obrede in/ali teži za telesnimi užitki in udobjem; SODOBNA USTREZNICA: epikurejec
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
episkop -a (episkop, ebiskop) samostalnik moškega spola
predstojnik večje upravne enote Katoliške ali Luteranske cerkve; SODOBNA USTREZNICA: škof
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
erbati -am dovršni in nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na koga, s prisl. določilom kraja dobiti/dobivati premoženje v last po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2. kdo; (od koga), kaj dobiti/dobivati, prevzeti/prevzemati kaj od prednikov, predhodnikov; SODOBNA USTREZNICA: dedovati
2.1 kdo; koga/kaj dobiti/dobivati, doseči/dosegati kaj po zaslugi dejanj, prizadevanj koga drugega; SODOBNA USTREZNICA: naslediti
2.2 kdo; kaj začeti imeti, kar je komu namenjeno; SODOBNA USTREZNICA: prevzeti
2.3 dov., kdo; kaj, s prisl. določilom kraja dobiti kaj v dedno posest
3. kdo; kaj na koga prenesti/prenašati kaj na naslednike; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti, zapuščati
FREKVENCA: 180 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
erbščina -e (erbščina, erbšina, erbčina) samostalnik ženskega spola
1. kar ob delitvi česa odpade na posameznika; SODOBNA USTREZNICA: delež
1.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati v dedno last
2. premoženje, dobljeno po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dediščina
2.1 pridobivanje premoženja po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedovanje
3. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
4. navadno s prilastkom, v krščanstvu stanje večne sreče po smrti kot dediščina tistim, ki so živeli po božjih zapovedih
FREKVENCA: približno 550 pojavitev v 32 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti erbščino v božjem/Kristusovem kraljestvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
èrci tudi èrči tudi èrcti tudi èrčti erčém dov. reči: Ali kakda mores erczi brati tvojemi KŠ 1771, 186; Ka je le'zi erczi: odpüſcsávajo ſze KŠ 1771, 181; ali erczti: ſztani gori KŠ 1771, 28; poskropiti ino ercsi KŠ 1754, 188; niſcse nemre ercsi KŠ 1771, 514; Bátrivno moro tou ercsti SŠ 1796, 164; tebé ne zatajim i ercsém KŠ 1754, 222; i csiercsém etomi KŠ 1771, 25; I ercsé Nátan KŠ 1754, 198; i ercsé KŠ 1771, 7; Ercsé vu szrczi TA 1848, 8; i ercséte etoj gori KŠ 1771, 57; ercséjo nyemi KŠ 1771, 46; erczi z-ſzrczá KŠ 1754, 267; erczi, naj eta kaménya KŠ 1771, 11; Erczi: Bláj'zena ſzi BKM 1789, 17; vſzáki etak ercsi SŠ 1796, 150; Erczi meni potrtomi KAJ 1848, 143; Amen erczimo veſzélo BKM 1789, 8 b; I erczimo diko SŠ 1796, 92; i erczite nyemi KŠ 1771, 88; moje koszti ercsite TA 1848, 27; Erkao ſzem KŠ 1754, 198; Erkao ſzem Goszpodni TA 1848; liki ſzi erkao KŠ 1754, 233; Erkao ſzi Goszpodne KM 1783, 121; je Bog erkal SM 1747, 5; erkao je toj divojki KŠ 1754, 45; ár je on erkao KŠ 1754, 64; Erkao je nyemi Jezus KŠ 1771, 11; On je pa, odgovorécſi erkao KŠ 1771, 11; Teda je erkla SM 1747, 5; Ona pa erkla je KŠ 1771, 47; je etak erkao SIZ 1807, 7; Oni ſzo pa erkli nyemi KŠ 1771, 7; nikomi ſzo nikaj nej erkle KŠ 1771, 155; erkli ſzo nyemi KŠ 1771, 38; ki si veſzélo erki ABC 1725, A6b; Ino je Bog erkal SM 1747, 3
erkóuči -a -e rekoč: ſze je Goszpodin Boug nigda ſzvojemi lüſztvi prtio erkoucſi KŠ 1754, 4 b; ſze povrné ktebi eden dén, erkoucsi KŠ 1754, 171; Angyel Goſzpodnov ſzeje nyemi ſzkázao vu ſzneh, erkoucsi KŠ 1771, 6; Erkoucsi: ſztani gori vzemi to dejte KŠ 1771, 8; Erkoucs: idi povej, Dober gláſz BKM 1789, 17; viſziko Erkoucſi vpeſzmi etako BKM 1789, 24; Blá'zeno erkôcsi V-Bo'zoj dobroj vôli BRM 1823, 10; tak erkôcs vu szrczi szvojem TA 1848, 8; je povejdano od Jeremiás proroka erkoucsega KŠ 1771, 8; je erkao tomi erkoucsemi KŠ 1771, 41; I erkoucsoj: 'zveglárili ſzmo vám KŠ 1771, 366; po proroki erkoucsem KŠ 1771, 6
èrčeno rečeno: na tiſztom meſzti, gde nyim je ercseno: vi ſzte nej KŠ 1771, 469; Ercseno je, od zlocsasztnoszti neverni TA 1848, 28
erkóuči -a -e rekoč: ſze je Goszpodin Boug nigda ſzvojemi lüſztvi prtio erkoucſi KŠ 1754, 4 b; ſze povrné ktebi eden dén, erkoucsi KŠ 1754, 171; Angyel Goſzpodnov ſzeje nyemi ſzkázao vu ſzneh, erkoucsi KŠ 1771, 6; Erkoucsi: ſztani gori vzemi to dejte KŠ 1771, 8; Erkoucs: idi povej, Dober gláſz BKM 1789, 17; viſziko Erkoucſi vpeſzmi etako BKM 1789, 24; Blá'zeno erkôcsi V-Bo'zoj dobroj vôli BRM 1823, 10; tak erkôcs vu szrczi szvojem TA 1848, 8; je povejdano od Jeremiás proroka erkoucsega KŠ 1771, 8; je erkao tomi erkoucsemi KŠ 1771, 41; I erkoucsoj: 'zveglárili ſzmo vám KŠ 1771, 366; po proroki erkoucsem KŠ 1771, 6
èrčeno rečeno: na tiſztom meſzti, gde nyim je ercseno: vi ſzte nej KŠ 1771, 469; Ercseno je, od zlocsasztnoszti neverni TA 1848, 28
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
erpergovati -ujem (erpergovati, herpergovati, epergovati, erbergovati) nedovršni glagol
1. kdo; kogatož. sprejemati popotnike, tujce na dom, ponujati prenočišče; SODOBNA USTREZNICA: gostiti, prenočevati
2. kdo; s prisl. določilom kraja spati, bivati, preživljati noč zdoma
FREKVENCA: 101 pojavitev v 25 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
eša -e samostalnik ženskega spola
prostor z nezavarovanim ognjem, na katerem se razžarevajo kosi kovine pred kovanjem; SODOBNA USTREZNICA: kovaško ognjišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Európa -e ž Evropa: Europa KM 1790, 8; z-cejle Europe KOJ 1848, 10; poglavniki Europe AI 1875, kaz. br. 3; z-ütrasnyih krajov Ázie v-Europo KOJ 1848, 3; Tou ſzo naſzledüvale vu Europi KŠ 1771, A5b; v-Á'zii i v-Europi KŠ 1771, 340; V Europi se nájde AI 1878, 7
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
evangelìšta -e m evangelist: Tak piſſe ſzvéti János Evangeliſta TF 1715, 34; bio je Evangeliſta KŠ 1771, 1; idoucsi vu hi'zo Filip Evangyeliſta KŠ 1771, 407; pri ſzvétom Lukácſi Evangeliſti TF 1715, 25; Tak piſſo Sz. Evangeliſte TF 1715, 43; Tak piso ſzvéti Evangyeliſtje KŠ 1754, 201; Evangelistje ino Apoſtolje KŠ 1754, 3; Vszi ſz. Apoſtolje, i Evangyeliſtje KM 1783, 93; on je dáo niſtere Evangyeliſte KŠ 1754, 102; dájo ſtámpati vednom táli ſtiri Evangyeliſte KŠ 1771, A6b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fàra -e ž župnija: Düſevni Paſztér Surdánſzke Fare BKM 1789, 3; Szvétoga Benedeka Fare Dühovniki KM 1796, 1; Kövágo-Örske Fare Dühovni Paſztér BRM 1823, IV; té pogiblávajoucse fare dugoványa KOJ 1845, 3; V-ednoj fari KOJ 1845, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
farba -e (farba, farva) samostalnik ženskega spola
1. vidno zaznavna lastnost predmeta, da na svetlobi odseva značilni odtenek; SODOBNA USTREZNICA: barva
2. snov, ki se uporablja za barvanje; SODOBNA USTREZNICA: barva
2.1 plast te snovi, nanesena na kaj
3. naravna obarvanost kože, obraza; SODOBNA USTREZNICA: barva
4. ekspresivno, s prilastkom prepoznavna značilnost; SODOBNA USTREZNICA: barva
5. s prilastkom tipično oblačilo kot razpoznavni znak pripadnosti, služenja vladarju ali plemiču
FREKVENCA: 70 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fehtati se -am se nedovršni glagol
1. kdo; s kom meriti se s kom v telesni dejavnosti, zlasti v borilnih veščinah, da se ugotovi, kdo je boljši
2. kdo; s kom udeleževati se spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
féla -e ž
1. vrsta: moremo zgrüntati i félo, i racsun velikih grejhov KMK 1780, 68; nebom vam gúcsao nikakſe féle frliczo SIZ 1807, 3
2. v zvezah: dostafele ki je mnogo vrst: Kelkoféle je racsúnszki Nomen? Dosztaféle je: nájmre, 1. glavni KOJ 1833, 32; ino csloveki doſzta-féle pogibelnoſzt naprávla SIZ 1807, 9;
drugefele drugačen, druge vrste: doszta szrebra, 'selezja ali drugeféle broncza z-szebom nenoszi KOJ 1845, 104;
dvoujefele dvojevrsten: Dvoujeféle: glaszniczke KOJ 1833, 2; Nistera rêcs dosztavek po dvôjefélom gorivzeme AIN 1876, 14;
ednefele koliko vrst: Nassi Sztarisje szo vszi z-edne féle jezikom gúcsali KOJ 1833, IX;
etakšefele take vrste: sztolmacsimo z-etakseféle podrügacsenim ládanye znamenüvajoucsim govorejnyem KOJ 1833, 45; ino etakseféle znamenüványe KOJ 1833, 136; Etakseféle medsztavki KOJ 1833, 128;
etefele takšen, te vrste: Eteféle KOJ 1833, 107; i eteféle verbumami KOJ 1833, 128;
kelkofele enak: Kelkoféle szo vogrszke litere AIN 1876, 5;
štirifele štirivrsten: Na zgovárjanye gledôcs szo rêcsi stiriféle AIN 1876, 8;
troujefele treh vrst: glászniczke? Escse szo troujeféle KOJ 1833, 3; Vugovorênyi razlocsávamo vecsféle recsi AIN 1876, 9;
večfele več vrst: po Országi vecsféle rejcsi národje grizéjo KOJ 1833, XIV; Tü szo sze oni na vecsféle národe namerili KOJ 1848, 7; V morji ešče večféle rib jeste AI 1878, 31; Vugovorênyi razlocsávamo vecsféle recsi AIN 1876, 9;
vnogofele mnogo vrst: Kakda sze dr'sis v-drü'sbi vnogoféle lüdih KOJ 1845, 31; szo sze vnogoféle národje szem prignali KOJ 1848, 5; ſaloſzni jeſzte vu vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; Naj znána bode vnoge féle modrouſzt Bo'za KŠ 1771, 578; hiſtvo ſzvéto, ſtero csloveka od vnouge féle ſzküsávanya varje SIZ 1807, 8; Ka nám haſznio vnouge féle miſzli SM 1747, 72; Naj znána bode po gmajni vnouge féle modrouſzt Bo'za KŠ 1771, 578; Bo'ze vnougom vrejmeni vnogo féle gúcsanye KŠ 1771, 672; vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; I zvnouge féle jezimi BKM 1789, 123;
vsakefele vsake vrste: vſzáke féle neſzrecse mené csuva ino varje TF 1715, 21; steri zdai ſaloſzni jeſzte vu obatori moje ſzercze proti moiega nepriatela vſzake féle ſzkusavanya SM 1747, 60; Ki vszáke féle ſzlatkoucso má vu ſzebi KM 1783, 60; je v-Paradi'ſon vſzáke féle leipo drevje KM 1796, 5; na zemli z-vszákeféle nevoulami haszniti nakano KOJ 1833, IX; bogáſztvo vſzákeféle radoſzt, Ali náglo preminé SŠ 1796, 125; ogibati sze scsém vszákeféle telovnoj naszládnoszti KOJ 1845, 91; zametávao ino vszákeféle csészti vouscso KOJ 1848, 16; ino od vſzáke féle neſzrecse mené csuva TF 1715, 21; Poſztavo je vſzáke féle drevje KM 1796, 5;
vsefele različen: Vszefelé csésztniki na szprévodi bodo AIP 1876, br. 2, 1
1. vrsta: moremo zgrüntati i félo, i racsun velikih grejhov KMK 1780, 68; nebom vam gúcsao nikakſe féle frliczo SIZ 1807, 3
2. v zvezah: dostafele ki je mnogo vrst: Kelkoféle je racsúnszki Nomen? Dosztaféle je: nájmre, 1. glavni KOJ 1833, 32; ino csloveki doſzta-féle pogibelnoſzt naprávla SIZ 1807, 9;
drugefele drugačen, druge vrste: doszta szrebra, 'selezja ali drugeféle broncza z-szebom nenoszi KOJ 1845, 104;
dvoujefele dvojevrsten: Dvoujeféle: glaszniczke KOJ 1833, 2; Nistera rêcs dosztavek po dvôjefélom gorivzeme AIN 1876, 14;
ednefele koliko vrst: Nassi Sztarisje szo vszi z-edne féle jezikom gúcsali KOJ 1833, IX;
etakšefele take vrste: sztolmacsimo z-etakseféle podrügacsenim ládanye znamenüvajoucsim govorejnyem KOJ 1833, 45; ino etakseféle znamenüványe KOJ 1833, 136; Etakseféle medsztavki KOJ 1833, 128;
etefele takšen, te vrste: Eteféle KOJ 1833, 107; i eteféle verbumami KOJ 1833, 128;
kelkofele enak: Kelkoféle szo vogrszke litere AIN 1876, 5;
štirifele štirivrsten: Na zgovárjanye gledôcs szo rêcsi stiriféle AIN 1876, 8;
troujefele treh vrst: glászniczke? Escse szo troujeféle KOJ 1833, 3; Vugovorênyi razlocsávamo vecsféle recsi AIN 1876, 9;
večfele več vrst: po Országi vecsféle rejcsi národje grizéjo KOJ 1833, XIV; Tü szo sze oni na vecsféle národe namerili KOJ 1848, 7; V morji ešče večféle rib jeste AI 1878, 31; Vugovorênyi razlocsávamo vecsféle recsi AIN 1876, 9;
vnogofele mnogo vrst: Kakda sze dr'sis v-drü'sbi vnogoféle lüdih KOJ 1845, 31; szo sze vnogoféle národje szem prignali KOJ 1848, 5; ſaloſzni jeſzte vu vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; Naj znána bode vnoge féle modrouſzt Bo'za KŠ 1771, 578; hiſtvo ſzvéto, ſtero csloveka od vnouge féle ſzküsávanya varje SIZ 1807, 8; Ka nám haſznio vnouge féle miſzli SM 1747, 72; Naj znána bode po gmajni vnouge féle modrouſzt Bo'za KŠ 1771, 578; Bo'ze vnougom vrejmeni vnogo féle gúcsanye KŠ 1771, 672; vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; I zvnouge féle jezimi BKM 1789, 123;
vsakefele vsake vrste: vſzáke féle neſzrecse mené csuva ino varje TF 1715, 21; steri zdai ſaloſzni jeſzte vu obatori moje ſzercze proti moiega nepriatela vſzake féle ſzkusavanya SM 1747, 60; Ki vszáke féle ſzlatkoucso má vu ſzebi KM 1783, 60; je v-Paradi'ſon vſzáke féle leipo drevje KM 1796, 5; na zemli z-vszákeféle nevoulami haszniti nakano KOJ 1833, IX; bogáſztvo vſzákeféle radoſzt, Ali náglo preminé SŠ 1796, 125; ogibati sze scsém vszákeféle telovnoj naszládnoszti KOJ 1845, 91; zametávao ino vszákeféle csészti vouscso KOJ 1848, 16; ino od vſzáke féle neſzrecse mené csuva TF 1715, 21; Poſztavo je vſzáke féle drevje KM 1796, 5;
vsefele različen: Vszefelé csésztniki na szprévodi bodo AIP 1876, br. 2, 1
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ferahtati -am (ferahtati, farahtati) nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 30 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ferbegati se -am se (ferbegati se, fervegati se) dovršni glagol
kdo; koga/česa zavestno narediti, da osebek česa zaželenega ne dobi, nima več; SODOBNA USTREZNICA: odpovedati se
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ferderbanje -a samostalnik srednjega spola
1. kvarjenje, uničenje, propad
2. pokvarjenost, spačenost
FREKVENCA: 7 pojavitev v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
feržmagati -am (feržmagati, feržmaati) nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti, kazati do koga/česa zelo negativen odnos, ki izvira iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: zaničevati, prezirati
1.1 kdo; kogatož. kazati tak odnos do koga z namenom ponižati ga, negativno vplivati na mnenje drugih o njem; SODOBNA USTREZNICA: sramotiti, zasramovati
1.2 kdo; koga/kaj zaradi takega odnosa odklanjati, ne priznavati; SODOBNA USTREZNICA: zavračati
FREKVENCA: 27 pojavitev v 16 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
feržmagati se -am se nedovršni glagol
kaj; komu [smiselni osebek] izraža, da kaj s svojo neprimernostjo koga užali; SODOBNA USTREZNICA: zamalo se zdeti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fidrunga -e samostalnik ženskega spola
hrana za živali; SODOBNA USTREZNICA: krma
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
firma [fīrma] samostalnik ženskega spola
birma
PRIMERJAJ: križmanje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
flaša -e samostalnik ženskega spola
posoda za tekočino
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
foglavž -a samostalnik moškega spola
prostor (za živali), ograjen z vseh strani, navadno s palicami; SODOBNA USTREZNICA: kletka
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fratar -ja (fratar, feratar) samostalnik moškega spola
1. kdor krši zaupanje in s tem preda ali izpostavi koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdajalec
2. s prilastkom kdor do česa ne izkazuje odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdajalec
3. slab človek nasploh
FREKVENCA: 81 pojavitev v 18 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fratovati -ujem (fratovati, feratovati) nedovršni glagol
1. kdo; kogatož. s kršenjem zaupanja predajati ali izpostavljati koga nasprotniku, sovražniku; SODOBNA USTREZNICA: izdajati
2. kdo; kaj ne izkazovati do česa odnosa, kakršen je v navadi, se pričakuje; SODOBNA USTREZNICA: izdajati
FREKVENCA: 27 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
frìšek -ška -o prid.
1. svež: i frisko vretino je piſztila KM 1796, 3; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725
2. ki se duševno in telesno dobro počuti: Ki je dneſz zdrav ino frisek BKM 1789, 222; jasz ſzem frisk i zdrav BKM 1789, 408; jaſz ſzam frisk i zdrav SŠ 1796, 140; ino friske dekle KOJ 1845, 39
frìškejši -a -e bolj svež: csi ſzi od rou'se friskejſi SŠ 1796, 155
1. svež: i frisko vretino je piſztila KM 1796, 3; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725
2. ki se duševno in telesno dobro počuti: Ki je dneſz zdrav ino frisek BKM 1789, 222; jasz ſzem frisk i zdrav BKM 1789, 408; jaſz ſzam frisk i zdrav SŠ 1796, 140; ino friske dekle KOJ 1845, 39
frìškejši -a -e bolj svež: csi ſzi od rou'se friskejſi SŠ 1796, 155
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
frlìca -e ž šaljiva zgodba: nebom vam gúcsao nikakſe, féle frliczo SIZ 1807, 3; Nebom vam raſzkládao, nikokso frliczo SIZ 1807, 34; Ar ſzo nej tou nej frlicze, Neg’ ſzo recsí pravicze KM 1783, 299
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fǘčkati -am nedov. žvižgati: fücskati AIN 1876, 18; fücskam AIN 1876, 18; osztro vetrôvje fücska po kukoriscsi KAJ 1870, 28; kak füčkajo i čvrčkajo pernáti pevci AI 1878, 3; niti szi nefücskaj KOJ 1845, 2; da je nyemi jáko blizi fücsko kre gláve AIP 1876, br. 1, 5
füčkajóči -a -e žvižgajoč: mile note szi fücskajocs KAJ 1870, 47
füčkajóči -a -e žvižgajoč: mile note szi fücskajocs KAJ 1870, 47
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
funt -a (funt, font) samostalnik moškega spola
1. v antiki utežna mera, približno 0,5 kg; SODOBNA USTREZNICA: funt, mina
1.1 priprava za merjenje mase česa; SODOBNA USTREZNICA: utež
2. v antiki utežna mera, približno 30 kg; SODOBNA USTREZNICA: talent
3. v antiki denarna enota različnih vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: talent, mina
3.1 kovanec v takšni vrednosti
4. prirojena ali od Boga podeljena sposobnost za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dar, talent
FREKVENCA: 75 pojavitev v 12 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gíbati -lem nedov. gibati, premikati: Ar ſzo mejé z-mejſzt gibali KM 1790, 70
gíbati se tudi gjíbati se -lem se gibati se, premikati se: i moucsi nebeſzke ſze gyibale bodo KŠ 1771, 81; od svoje vole se nemrejo gibati AI 1878, 4; puno vlát gde gible vöter AIP 1876, br. 3, 1; Tak se gible na vse strani AI 1878, 3; zcsaszoma sze prôti dômi gibleta KAJ 1870, 139; ár vnyem 'zivémo, i gyiblemo ſze KŠ 1754, 88; Vu kom 'sivémo, giblemo ſze KM 1783, 8; ſtera ſze pobüdjávajo i giblejo KŠ 1771, 440; od svoje vole se giblejo AI 1878, 4; zmo'znoſzti nebeſzke ſze gibale bodo KŠ 1771, 243
gibajóuči -a -e gibajoč: Jeli trſzt od vötra gibajoucso KŠ 1771, 35; ocsiveſzno ká'ze, ti gibajoucsi prelo'zenyé, liki ti naprávleni KŠ 1771, 696
gíbati se tudi gjíbati se -lem se gibati se, premikati se: i moucsi nebeſzke ſze gyibale bodo KŠ 1771, 81; od svoje vole se nemrejo gibati AI 1878, 4; puno vlát gde gible vöter AIP 1876, br. 3, 1; Tak se gible na vse strani AI 1878, 3; zcsaszoma sze prôti dômi gibleta KAJ 1870, 139; ár vnyem 'zivémo, i gyiblemo ſze KŠ 1754, 88; Vu kom 'sivémo, giblemo ſze KM 1783, 8; ſtera ſze pobüdjávajo i giblejo KŠ 1771, 440; od svoje vole se giblejo AI 1878, 4; zmo'znoſzti nebeſzke ſze gibale bodo KŠ 1771, 243
gibajóuči -a -e gibajoč: Jeli trſzt od vötra gibajoucso KŠ 1771, 35; ocsiveſzno ká'ze, ti gibajoucsi prelo'zenyé, liki ti naprávleni KŠ 1771, 696
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gláva -e ž
1. glava, del človeškega ali živalskega telesa: Ti máses moio glavo zoleiom ABC 1725, A8b; ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; zodkritov glavouv KŠ 1754, 149; raſzpéti na kri'z, zglavom doli KŠ 1771, 700; ſzo ga preklinyali, kivajoucsi zglavmí ſzvojmi KŠ 1771, 153; Jo'zef z-glávov klomno AI 1875, kaz. br. 7
2. ta del pri človeku kot središče razumskega in zavestnega življenja: zviszis glávo mojo TA 1848, 4; nyegova oliſeſnya nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; navajen v-etom táli glavó trêti AI 1875, kaz. br. 6; dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; gyedrno vglavo kúcsi KŠ 1754, 4; gyedrno vglavo kúcsi SM 1747, 41; nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870
3. najpomembnejši, vodilni človek ali stvar: mou'z ſze naj za 'zeno, ſtere je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; ſtere ricsi ſzo kakti gláva i ſumma etoga ſveſztva KŠ 1754, 207; i nyega je dáo, naj bode gláva nad vſzejm te czérkvi KŠ 1771, 575; je Rim czejloga ſzvejta gláva KŠ 1771, 433; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi, kakti glávi podlo'sna biti SIZ 1807, 10
4. glavi podoben del česa: vcsinyeni je k-glávi voglá KŠ 1771, 71
1. glava, del človeškega ali živalskega telesa: Ti máses moio glavo zoleiom ABC 1725, A8b; ono bode tebi glávo terlo SM 1747, 9; nejma, kama bi glavou naſzlono KŠ 1754, 108; trnavo korouno na ſz. glávi noſzo KŠ 1754, 237; zodkritov glavouv KŠ 1754, 149; raſzpéti na kri'z, zglavom doli KŠ 1771, 700; ſzo ga preklinyali, kivajoucsi zglavmí ſzvojmi KŠ 1771, 153; Jo'zef z-glávov klomno AI 1875, kaz. br. 7
2. ta del pri človeku kot središče razumskega in zavestnega življenja: zviszis glávo mojo TA 1848, 4; nyegova oliſeſnya nevola ſtera nyemi vſzigdár na glávi leſi TF 1715, 42; navajen v-etom táli glavó trêti AI 1875, kaz. br. 6; dúg nezáj ſzebi na glávo ne potégnemo KŠ 1754, 138; gyedrno vglavo kúcsi KŠ 1754, 4; gyedrno vglavo kúcsi SM 1747, 41; nevola, ſtera nám na glávi viſzi KŠ 1754, 212; Niti na glávo tvojo ne priſzégaj KŠ 1771, 16; V-nyega glávi szo li ovcé KAJ 1870
3. najpomembnejši, vodilni človek ali stvar: mou'z ſze naj za 'zeno, ſtere je gláva, ſzkrbi KŠ 1754, 220; ſtere ricsi ſzo kakti gláva i ſumma etoga ſveſztva KŠ 1754, 207; i nyega je dáo, naj bode gláva nad vſzejm te czérkvi KŠ 1771, 575; je Rim czejloga ſzvejta gláva KŠ 1771, 433; Vu vsakoj rodovini sta prejdnya gláva oča ino mati BJ 1886, 9; 'Sena je pa dú'sna páli Mou'si ſzvojemi, kakti glávi podlo'sna biti SIZ 1807, 10
4. glavi podoben del česa: vcsinyeni je k-glávi voglá KŠ 1771, 71
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
glaževina2 [glaževína
] samostalnik ženskega spola
] samostalnik ženskega spola(s peskom pomešan) natron
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
glédati -am nedov.
1. gledati, usmerjati pogled kam: i veli nyemi gori glédati KŠ 1771, 127; nej v-krcsmi plész glédati KOJ 1845, 10; Nezáj glédati nej vüpo AI 1875, kaz. br.; glédati AIN 1876, 18; mujo ſzam ſte i tak glédam KŠ 1771, 297; glédam AIN 1876, 18; kai ſztoite, ino glédate vNébo SM 1747, 15; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; i pred ſzé je nej glédao, ſzpadno je KM 1790, 20; On pa gda bi vu nébo glédao, vido je KŠ 1771, 363; Gda bi za nyim glédali, Na nébo vucseniczi BKM 1789, 111; pren. I té zláte palacse: Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; tvoje ſz. licze na vsze veke glédati KM 1783, 6; Boug Na mé gléda ſzvoimi ocsmi SM 1747, 76; Ocsa tvoj, ki vu ſzkrivno gléda, povrné ti vu ocsiveſznom KŠ 1771, 19; Goszpod gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; zbritkimi ſzkuzami glédamo KŠ 1754, 4a; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo Goſzpodne Boſe TF 1715, 47; na tébe glédajo Goszpodne bosie ABC 1725, A6a; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédaio SM 1747, 94; Angyelje glédajo obráz Ocsé mojega KŠ 1771, 58; Goſzpodne glédai tvojega ſzvétoga ſzina moko SM 1747, 61; Ne glédaj na moje grejhe KŠ 1754, 254; glédaimo na Jesussa SM 1747, 2; da Boug nái negléda naſſe vnouge greihe TF 1715, 29; te veſzel bom glédal, Jeſus SM 1747, 69; zGoſzpodnam bodemo Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſmi od licza do licza glédali KŠ 1754, 143; Gde mo te vu szvetloszti glédali KAJ 1848, 10; i ocsih moje bodo nyega glédale SM 1747, 32; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; bi zoucſi voucſi glédao Trojſztvo KŠ 1754, 274
2. ogledovati: prisla je Mária glédat grob KŠ 1771, 97; Margêca sztráhom glédala szêm-tam, AI 1875, kaz. br. 7; Maria pa .. glédale ſzo, gde je polo'zeni KŠ 1771, 154
3. skrbeti, paziti: Steri hodi ktomi ſztoli, Té naj gléda kſzvojmi deli KŠ 1754, 257; Ne glédajte edenvſzáki li ta ſzvoja, nego i ta drügi edenvſzáki glédaj KŠ 1754, 52; glédajte, naj váſz to ne zapela KŠ 1771, 79; pren. glédajte i varte ſze od kvaſzá Farizeuskoga KŠ 1771, 53
4. preiskovati: Ka pa glédas trouho vouki brata tvojega KŠ 1771, 21; ár ne glédas oſzobo lüdi KŠ 1771, 73; Bogátoga ne glédajte BKM 1789, 270; Glédajte na fticze nebeſzke BKM 1789, 20
5. nanašati se: te poſzleidnye pak ſtiri proſnye, na naſſ ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26
glédati se -am se skrbeti, paziti: Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſmo delali KŠ 1771, 737
gledajóuči -a -e gledajoč: liki vgledali glédajoucsi vtiſzti obráz KŠ 1771, 534; 'zene vnouge ouzdalecs glédajoucse KŠ 1771, 96; prorokivanya i na naſe blá'zenſztvo glédajoucsa nazcescsávanya KŠ 1771, A7b
gledéči tudi gledóuči -a -e gledajoč: vnynga gledécsa ercsé KŠ 1771, 248; mujo ſze je i priſao je gledécsi KŠ 1771, 296; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite gledécsi vu nebéſza KŠ 1771, 342; Na ſzvo vrejdnoſzt gledécſi BKM 1789, 108; Ka ſztojite gledécsi, Vu viſzoka nebéſza BKM 1789, 111; Mi tebé, v-szvetloszti gledécs, Zvisávamo KAJ 1848, 11; Gledécs na praviczo, Stera mi vödá nájem moj KAJ 1848, 239; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; I okouli gledoucsi, da bi vido, ono, ſtera je tou vcsinila KŠ 1771, 116
1. gledati, usmerjati pogled kam: i veli nyemi gori glédati KŠ 1771, 127; nej v-krcsmi plész glédati KOJ 1845, 10; Nezáj glédati nej vüpo AI 1875, kaz. br.; glédati AIN 1876, 18; mujo ſzam ſte i tak glédam KŠ 1771, 297; glédam AIN 1876, 18; kai ſztoite, ino glédate vNébo SM 1747, 15; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; i pred ſzé je nej glédao, ſzpadno je KM 1790, 20; On pa gda bi vu nébo glédao, vido je KŠ 1771, 363; Gda bi za nyim glédali, Na nébo vucseniczi BKM 1789, 111; pren. I té zláte palacse: Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; tvoje ſz. licze na vsze veke glédati KM 1783, 6; Boug Na mé gléda ſzvoimi ocsmi SM 1747, 76; Ocsa tvoj, ki vu ſzkrivno gléda, povrné ti vu ocsiveſznom KŠ 1771, 19; Goszpod gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; zbritkimi ſzkuzami glédamo KŠ 1754, 4a; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo Goſzpodne Boſe TF 1715, 47; na tébe glédajo Goszpodne bosie ABC 1725, A6a; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédaio SM 1747, 94; Angyelje glédajo obráz Ocsé mojega KŠ 1771, 58; Goſzpodne glédai tvojega ſzvétoga ſzina moko SM 1747, 61; Ne glédaj na moje grejhe KŠ 1754, 254; glédaimo na Jesussa SM 1747, 2; da Boug nái negléda naſſe vnouge greihe TF 1715, 29; te veſzel bom glédal, Jeſus SM 1747, 69; zGoſzpodnam bodemo Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſmi od licza do licza glédali KŠ 1754, 143; Gde mo te vu szvetloszti glédali KAJ 1848, 10; i ocsih moje bodo nyega glédale SM 1747, 32; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; bi zoucſi voucſi glédao Trojſztvo KŠ 1754, 274
2. ogledovati: prisla je Mária glédat grob KŠ 1771, 97; Margêca sztráhom glédala szêm-tam, AI 1875, kaz. br. 7; Maria pa .. glédale ſzo, gde je polo'zeni KŠ 1771, 154
3. skrbeti, paziti: Steri hodi ktomi ſztoli, Té naj gléda kſzvojmi deli KŠ 1754, 257; Ne glédajte edenvſzáki li ta ſzvoja, nego i ta drügi edenvſzáki glédaj KŠ 1754, 52; glédajte, naj váſz to ne zapela KŠ 1771, 79; pren. glédajte i varte ſze od kvaſzá Farizeuskoga KŠ 1771, 53
4. preiskovati: Ka pa glédas trouho vouki brata tvojega KŠ 1771, 21; ár ne glédas oſzobo lüdi KŠ 1771, 73; Bogátoga ne glédajte BKM 1789, 270; Glédajte na fticze nebeſzke BKM 1789, 20
5. nanašati se: te poſzleidnye pak ſtiri proſnye, na naſſ ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26
glédati se -am se skrbeti, paziti: Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſmo delali KŠ 1771, 737
gledajóuči -a -e gledajoč: liki vgledali glédajoucsi vtiſzti obráz KŠ 1771, 534; 'zene vnouge ouzdalecs glédajoucse KŠ 1771, 96; prorokivanya i na naſe blá'zenſztvo glédajoucsa nazcescsávanya KŠ 1771, A7b
gledéči tudi gledóuči -a -e gledajoč: vnynga gledécsa ercsé KŠ 1771, 248; mujo ſze je i priſao je gledécsi KŠ 1771, 296; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite gledécsi vu nebéſza KŠ 1771, 342; Na ſzvo vrejdnoſzt gledécſi BKM 1789, 108; Ka ſztojite gledécsi, Vu viſzoka nebéſza BKM 1789, 111; Mi tebé, v-szvetloszti gledécs, Zvisávamo KAJ 1848, 11; Gledécs na praviczo, Stera mi vödá nájem moj KAJ 1848, 239; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; I okouli gledoucsi, da bi vido, ono, ſtera je tou vcsinila KŠ 1771, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
globočína -e ž
1. globina, razsežnost v navpični smeri navzdol: i globocsina mourszka KŠ 1754, 265; ni viſzina, ni globocsina KŠ 1771, 340; liki naj véksa globocsina TA 1848, 28; Rávno tü globocsina zija AIP 1876, br. 5, 3; vu prepaſzt morſzke globocsine KŠ 1754, 134; Ino morszke globocsine szkrovnoszt KAJ 1848, 7; pelaj na globocsino KŠ 1771, 179; ſto bode ſou doli vglobocsino KŠ 1771, 470; ino je kmitza bila vu globocſini SM 1747, 3; noucs i dén ſzam bio vglobocsini KŠ 1771, 549; Szvetloſzt ſzi ſztvouro vkmicsnoj globocsini BKM 1789, 154; ládas zmorſzkom globocsinom BKM 1789, 326; Gda ſzo escse nikse globocsine nej bilé KŠ 1754, 91; i z globocsin vôd TA 1848, 54; po grabaj i kre globocsin KAJ 1870, 88; i dú'zava i globocsina KŠ 1771, 579; ali odſzpodi vu globocsini KŠ 1771, 816
2. globočina: O! globocsina bogáſztva i modrouſzti KŠ 1754, 88; Oh globocsina bogáſztva KŠ 1771, 474; ki ſzi zacsétek, i globocsina vſze dobroute KM 1790, 108; Bog, globocsina szkrovnoszti KAJ 1848; pouleg globocsine ſziromaſtvo nyihovo KŠ 1771, 542; z-globocsine ſzrczá KM 1783, 1; Po globocsini tvoje ſzoudbe KM 1783, 9
1. globina, razsežnost v navpični smeri navzdol: i globocsina mourszka KŠ 1754, 265; ni viſzina, ni globocsina KŠ 1771, 340; liki naj véksa globocsina TA 1848, 28; Rávno tü globocsina zija AIP 1876, br. 5, 3; vu prepaſzt morſzke globocsine KŠ 1754, 134; Ino morszke globocsine szkrovnoszt KAJ 1848, 7; pelaj na globocsino KŠ 1771, 179; ſto bode ſou doli vglobocsino KŠ 1771, 470; ino je kmitza bila vu globocſini SM 1747, 3; noucs i dén ſzam bio vglobocsini KŠ 1771, 549; Szvetloſzt ſzi ſztvouro vkmicsnoj globocsini BKM 1789, 154; ládas zmorſzkom globocsinom BKM 1789, 326; Gda ſzo escse nikse globocsine nej bilé KŠ 1754, 91; i z globocsin vôd TA 1848, 54; po grabaj i kre globocsin KAJ 1870, 88; i dú'zava i globocsina KŠ 1771, 579; ali odſzpodi vu globocsini KŠ 1771, 816
2. globočina: O! globocsina bogáſztva i modrouſzti KŠ 1754, 88; Oh globocsina bogáſztva KŠ 1771, 474; ki ſzi zacsétek, i globocsina vſze dobroute KM 1790, 108; Bog, globocsina szkrovnoszti KAJ 1848; pouleg globocsine ſziromaſtvo nyihovo KŠ 1771, 542; z-globocsine ſzrczá KM 1783, 1; Po globocsini tvoje ſzoudbe KM 1783, 9
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
glòboki tudi globóuki -a -o prid.
1. globok, ki ima veliko razsežnost v navpični smeri navzdol: i ſztüdenecz je globoki KŠ 1771, 275; Potok je globoki AIN 1876, 12; kaj je nej melo globouke zemlé KŠ 1771, 42; kaj je nej melo globoko zemlo KŠ 1771, 111; Niſtere ſzo pa vu vodáj globoki BKM 1789, 157
2. ki se pojavlja v veliki meri: gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; ka je pouleg ſzvoje globoke modrouſzti tak zravnao KM 1790, 82; Gda je v-Paradi'somi globoki ſzen püſzto Boug na Ádama KM 1796, 6; ſtera znatúre pohája ſztákſov globokov témnoſztyov zakrita TF 1715, 3; za naſega globoukoga ſzkvarjenyá volo KŠ 1754, 69; to globouko Zkvárjenye moje nature SM 1747, 53
glòbši -a -e globlji: Bajca je globsa KAJ 1870, 84
globóuki -a -o sam. Ár Düh vſza zbrojáva i tá globouka Bo'za KŠ 1771, 493
1. globok, ki ima veliko razsežnost v navpični smeri navzdol: i ſztüdenecz je globoki KŠ 1771, 275; Potok je globoki AIN 1876, 12; kaj je nej melo globouke zemlé KŠ 1771, 42; kaj je nej melo globoko zemlo KŠ 1771, 111; Niſtere ſzo pa vu vodáj globoki BKM 1789, 157
2. ki se pojavlja v veliki meri: gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; ka je pouleg ſzvoje globoke modrouſzti tak zravnao KM 1790, 82; Gda je v-Paradi'somi globoki ſzen püſzto Boug na Ádama KM 1796, 6; ſtera znatúre pohája ſztákſov globokov témnoſztyov zakrita TF 1715, 3; za naſega globoukoga ſzkvarjenyá volo KŠ 1754, 69; to globouko Zkvárjenye moje nature SM 1747, 53
glòbši -a -e globlji: Bajca je globsa KAJ 1870, 84
globóuki -a -o sam. Ár Düh vſza zbrojáva i tá globouka Bo'za KŠ 1771, 493
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gmajna -e ž 1. skupnost: V' tem zajtu ta Katolish gmaina im. ed. vſe skuſi je Boga proſſila sa ſvojga Glavarja, inu Papesha S. Petra ǀ G. Bug hitru je bil vshlishal proshno te Karshanske gmajne rod. ed. ǀ Sklizhite vkup to gmaino tož. ed., spravite vkup ta folk 2. skupna vaška posest: osla na gmaino tož. ed. poshene, de orly ga ſnedo ǀ gredò na gmaino tož. ed. ijskati sheliszhe ǀ na gmajno tož. ed. yh pokoppauaio ǀ na gmaini mest. ed. najde eno mertvo sheno ǀ na letej gmaini mest. ed. ſe paſſeio ǀ Obeden nevej aku bò vmerl v'hishi, ali na gaſsi v'Meſti, ali na gmajni mest. ed. ǀ pokopalszhie ſe vidi po gmajnah mest. mn. 3. truma: skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu persheshtvu inu cella gmaina im. ed. hudobnoſti pravi S. Jacob ← srvnem. gemeine ‛skupnost, srenja, skupna srenjska lastnina’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòba -e ž
1. goba, rastlina: Fomes. Goba KM 1780S, A8b
2. kresilna goba: Tapló, goba za kreszanye KOJ 1833, 175; csi ona v-dobre gobe z-dobroga oczla szkresena nede KOJ 1833, IIII
3. gobavost: preczi je ociscsena goba nyegova KŠ 1771, 24; eden mou'z pun gobe KŠ 1771, 180; ſzám je pa z-ru'snimi gobami poſzipani KM 1796, 37; pren. Oſzloubodo ſzi náſz od grejha rú'zne gobe KŠ 1771, 837
1. goba, rastlina: Fomes. Goba KM 1780S, A8b
2. kresilna goba: Tapló, goba za kreszanye KOJ 1833, 175; csi ona v-dobre gobe z-dobroga oczla szkresena nede KOJ 1833, IIII
3. gobavost: preczi je ociscsena goba nyegova KŠ 1771, 24; eden mou'z pun gobe KŠ 1771, 180; ſzám je pa z-ru'snimi gobami poſzipani KM 1796, 37; pren. Oſzloubodo ſzi náſz od grejha rú'zne gobe KŠ 1771, 837
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
góra -é ž gora: vſzáka gora i gumila ſze ponizi KŠ 1771, 173; eden od Sinaiſzke gore rodi na ſzlü'zbo KŠ 1771, 566; poszlühno me je z szvoje szvéte gore TA 1848, 4; vo ſzo ſli na goro oliveczko KŠ 1771, 89; na Synai Goré vönka zgláſzo TF 1715, 12; zapouvidi na Sinajszkoj gori vö dáo KŠ 1754, 6a; na oliveczkoj gori KŠ 1771, 79; na Bernadinskoj gori AI 1878, 8; nad Sionom, szvétov gorov mojov TA 1848, 3; szo prejk tatranszkih gór vu Dalmacio prisli KOJ 1848; naj leti na goré vase TA 1848, 9; Tá po goráj KAJ 1870, 9; Gda bi pa on doli zgoré ſou KŠ 1771, 24; na ſzveſztva mojga gorou KŠ 1771, 105; gda ſzmo 'znyim bili na ſzvétoj gori KŠ 1771, 718
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
goréči -a -e prid.
1. ki gori in daje svetlobo: Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; okoli gorécse szvecse letala KAJ 1870, 8; ſzte nej priſztoupili kgorécsemi ognyi KŠ 1771, 695; Dečák goréčo žveplenico táhiti BJ 1886, 9; ſze prikáse zgorecſim plaménom SM 1747, 15; kak gorécse ſzvejcse BKM 1789, 157; Gorécsi áldovje ſzo ſze ti nej dopadnoli KŠ 1771, 688; Naj bodo vaſe ledevjé opáſzane i ſzvejcse gorécse KŠ 1771, 688; je vecs od vſzej gorécsi ftiſsani áldovov KŠ 1771, 142; pren. On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; liki edna velika gora zognyom gorécsa je vr'zena KŠ 1771, 781; Nyih táo bode vmlaki zognyom i 'zveplom gorécsoj KŠ 1754, 75; vſterom ſze nebéſza gorécsa raſzpiſztijo KŠ 1771, 723; vgaſziti morete vſze gorécse ſztreile toga hidicſa SM 1747, 27
2. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: Lübim te oh gorécsa lübav KM 1783, 3; gorécse, i Vſze mogoucse lübéznoſzti KM 1790, 108; Za ono gorécso Lübav KM 1783, 58; na gorécse 'selejnye moremo ſze pobüditi KMK 1780, 53; na gorécſo lübéſznoſzt med vſzemi nami SM 1747, 50; po gorécsi molitvaj vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239
1. ki gori in daje svetlobo: Liki gorécsa ſzvejcsa KŠ 1754, 253; okoli gorécse szvecse letala KAJ 1870, 8; ſzte nej priſztoupili kgorécsemi ognyi KŠ 1771, 695; Dečák goréčo žveplenico táhiti BJ 1886, 9; ſze prikáse zgorecſim plaménom SM 1747, 15; kak gorécse ſzvejcse BKM 1789, 157; Gorécsi áldovje ſzo ſze ti nej dopadnoli KŠ 1771, 688; Naj bodo vaſe ledevjé opáſzane i ſzvejcse gorécse KŠ 1771, 688; je vecs od vſzej gorécsi ftiſsani áldovov KŠ 1771, 142; pren. On je bio gorécsi i ſzvetécsi poſzvejt KŠ 1771, 281; liki edna velika gora zognyom gorécsa je vr'zena KŠ 1771, 781; Nyih táo bode vmlaki zognyom i 'zveplom gorécsoj KŠ 1754, 75; vſterom ſze nebéſza gorécsa raſzpiſztijo KŠ 1771, 723; vgaſziti morete vſze gorécse ſztreile toga hidicſa SM 1747, 27
2. ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: Lübim te oh gorécsa lübav KM 1783, 3; gorécse, i Vſze mogoucse lübéznoſzti KM 1790, 108; Za ono gorécso Lübav KM 1783, 58; na gorécse 'selejnye moremo ſze pobüditi KMK 1780, 53; na gorécſo lübéſznoſzt med vſzemi nami SM 1747, 50; po gorécsi molitvaj vſzega hüdoga korenyé vö ſztrejbim KŠ 1754, 239
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòrijemàti -jemlém nedov.
1. sprejemati: szta dvá krepkiva decska sla, 'zétvo gorijemát KAJ 1870, 133; Za volo véksega zapametüvanya sze Imenik gorijemlé KOJ 1833, 119; neradi nyihove zapouvidi gori jemlémo KŠ 1754, 32; Ki me zdaj gori jemléte SŠ 1796, 153; Poganye To ſzvetloſzt gori jemléjo BRM 1823, 92; pren. Bo'ze imé zamán gori jemlé vu ſzvoja vüſzta BKM 1789, 7
2. privzemati: Kákse dosztavke zná vrémena rêcs gorijemati AIN 1876, 48; z-drügim zaposztavkom gorijemléjo kre szébe nomene KOJ 1833, 110; Pridávniki escse kákse dosztavke gorijemléjo AIN 1876, 29
3. prijemati: Kacse bodo gori gyemáli KŠ 1771, 156
4. napredovati, razvijati se: Nego za Matyasa I. szo krouto gorijemále vszákeféle mestrije, vucsenoszti KOJ 1833, 68; Od etihmao je protestantsztvo jako gorijemalo KOJ (1914), 125
5. popisovati, ugotavljati: Escse nikaj ne csujemo, kak de sze kvár v-országi gorijemao AIP 1876, br. 6, 7
gòrijemàti se -jemlém se sprejemati se, šteti se: Po kom sze gorijemlémo v-krsztsansztvo KAJ 1848, 138
gòrijemajóuči -a -e naraščajoč: tak jih je vszáki dén od gorijemajoucse zime na jezere i jezere zmrznilo KOJ 1848, 120
1. sprejemati: szta dvá krepkiva decska sla, 'zétvo gorijemát KAJ 1870, 133; Za volo véksega zapametüvanya sze Imenik gorijemlé KOJ 1833, 119; neradi nyihove zapouvidi gori jemlémo KŠ 1754, 32; Ki me zdaj gori jemléte SŠ 1796, 153; Poganye To ſzvetloſzt gori jemléjo BRM 1823, 92; pren. Bo'ze imé zamán gori jemlé vu ſzvoja vüſzta BKM 1789, 7
2. privzemati: Kákse dosztavke zná vrémena rêcs gorijemati AIN 1876, 48; z-drügim zaposztavkom gorijemléjo kre szébe nomene KOJ 1833, 110; Pridávniki escse kákse dosztavke gorijemléjo AIN 1876, 29
3. prijemati: Kacse bodo gori gyemáli KŠ 1771, 156
4. napredovati, razvijati se: Nego za Matyasa I. szo krouto gorijemále vszákeféle mestrije, vucsenoszti KOJ 1833, 68; Od etihmao je protestantsztvo jako gorijemalo KOJ (1914), 125
5. popisovati, ugotavljati: Escse nikaj ne csujemo, kak de sze kvár v-országi gorijemao AIP 1876, br. 6, 7
gòrijemàti se -jemlém se sprejemati se, šteti se: Po kom sze gorijemlémo v-krsztsansztvo KAJ 1848, 138
gòrijemajóuči -a -e naraščajoč: tak jih je vszáki dén od gorijemajoucse zime na jezere i jezere zmrznilo KOJ 1848, 120
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòri odpréjti ~ odprém dov.
1. odpreti: Gor’ szam odprla 'ze vráta AIP 1876, br. 2, 7; odpri nam gori tvojo cvetnico, da mokri nebomo KAJ 1870, 24; pren. je Gejza na Vogerszkom vráta goriodpro osznáj'zenyi KOJ 1848, 10; Goszpodne! goriodpri lampe moje TA 1848, 129
2. ustanoviti: On je za mladino soule goriodpro KOJ 1848, 102
gòri odpréjti se ~ odprém se
1. odpreti se: Dveri sze gori odpréjo AI 1875, br. 2, 7
2. spregledati: vái Ocſi ſze goriodpréio, ino bodeta kako Bog SM 1747, 6; Zdáj szo sze ocsi Andrási goriodprle KOJ 1848, 3
gòri odprévši ~ -a ~ -e ko odpre: odzajah dvérca szojo, eta goriodprévsi z-jarp tiszto vözememo, stero sze nam vidi AI 1875, kaz. br. 8
1. odpreti: Gor’ szam odprla 'ze vráta AIP 1876, br. 2, 7; odpri nam gori tvojo cvetnico, da mokri nebomo KAJ 1870, 24; pren. je Gejza na Vogerszkom vráta goriodpro osznáj'zenyi KOJ 1848, 10; Goszpodne! goriodpri lampe moje TA 1848, 129
2. ustanoviti: On je za mladino soule goriodpro KOJ 1848, 102
gòri odpréjti se ~ odprém se
1. odpreti se: Dveri sze gori odpréjo AI 1875, br. 2, 7
2. spregledati: vái Ocſi ſze goriodpréio, ino bodeta kako Bog SM 1747, 6; Zdáj szo sze ocsi Andrási goriodprle KOJ 1848, 3
gòri odprévši ~ -a ~ -e ko odpre: odzajah dvérca szojo, eta goriodprévsi z-jarp tiszto vözememo, stero sze nam vidi AI 1875, kaz. br. 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòri príti ~ prídem dov.
1. vziti: Gda bi pa ſzuncze gori prislo KŠ 1771, 42; [Szuncze] Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; Gda szuncze goriprislo AIP 1876, br. 2, 7
2. priti: álmoſztva tvoja ſzo gori prisla na ſzpominanye pred Bogá KŠ 1771, 371
3. uvesti: dokecs nôvo računanye nê gori prislo AI 1875, kaz. br. 6
gòri pridóuči ~ -a ~ -e ki je prišel na površino: vrzi vodiczo vmourje, i gori pridoucso to prvo ribo vö potégni KŠ 1771, 57
1. vziti: Gda bi pa ſzuncze gori prislo KŠ 1771, 42; [Szuncze] Kou je ednouk prislo gori KŠ 1754, 273; Gda szuncze goriprislo AIP 1876, br. 2, 7
2. priti: álmoſztva tvoja ſzo gori prisla na ſzpominanye pred Bogá KŠ 1771, 371
3. uvesti: dokecs nôvo računanye nê gori prislo AI 1875, kaz. br. 6
gòri pridóuči ~ -a ~ -e ki je prišel na površino: vrzi vodiczo vmourje, i gori pridoucso to prvo ribo vö potégni KŠ 1771, 57
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòri stánoti ~ -em dov.
1. vstati, spraviti se v pokončni položaj: vſzáki dén gori ſztánoti KŠ 1754, 191; gda váſz jejſzt zovéjo, gori ſztánoti KM 1790, 82; veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; Gori ſztánem vütro KŠ 1754, 249; Gorisztánem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168; gda doli lé'zes i gori ſztánes KŠ 1754, 4; ſztani gori, ìdi v-Damaskus KŠ 1771, 411; Veſzéli gori ſztanmo BKM 1789, 9; Sztante gori, hodmo odnut KŠ 1771, 316; I ovo pravdeník niki je gori ſztano ſzküsávajoucſi nyega KŠ 1771, 203; Gori ſzo pa ſztanoli mladénczi, vküp ſzo ga zagrnoli KŠ 1771, 354; i gori ſzo ſztanoli na zmejno KŠ 1771, 509; Pojdmo, i gori ſztanmo BKM 1789, 38; mladénecz, tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 188
2. upreti se: csi pouleg priſzpodobnoſzti Melchizedekove drügi pop gori ſztáne KŠ 1771, 682; bode korén Jeſſe, i gori ſtáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; Ar gori ſztáne národ na národ KŠ 1771, 143; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; lüſztvo gori je ſztanolo na zmejno KŠ 1754, 45
3. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; je mogo Kristus od ſzmerti gori ſztánoti SM 1747, 20; nyemi je potrejbno i na trétyi dén gori ſtánoti KŠ 1771, 55; Zdâ tak más goriſztánoti BRM 1823, 3; na szoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; po trétyem dnévi gori ſztánem KŠ 1771, 97; Stero tejlo gori ſztáne KŠ 1754, 139; Kriſztus gori ſztáne KŠ 1771, 154; Tejlo Ali gori ſztáne vrlej SŠ 1796, 4; V-etom tejlom vſzi gori ſztánemo KŠ 1771, 8; gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140; ti mrtvi vu Kriſztuſi gori ſztáno KŠ 1771, 621; Ki ſzo mrli, Gori ſztáno oni SŠ 1796, 14; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem TA 1848, 6; Vém de nacsi gda gorisztánemo AIP 1876, br. 4, 4; kakoje i on od mertvi gori ſztano TF 1715, 23; ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; on je od ſzmerti gori ſztano SM 1747, 13; je gori ſztano KŠ 1754, 120; je od mertvi gori ſztano KMK 1780, 7; pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; je Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Gori je sztano zviseni KAJ 1848, 9; Csi ſzte záto gori ſztanoli ſz.Kriſztuſom KŠ 1771, 608; Trbej Szinej cslovecsemi na trétyi dén gori ſztánoti KŠ 1754, 111; Kralicza jüga gori ſztáne na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208; Na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1754, 98; ka je mr’u i gori ſztano KŠ 1771, 439; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; je Trétji dén gori ſztano BRM 1823, 4; od telovne, ſzmrti gori ſztánemo KŠ 1754, 111
gòri stánovši ~ -a ~ -e ko je vstal: On pa gori ſztánovſi vzéo je to dejte KŠ 1771, 8; I, gori ſztánovſi vu onoj vöri, povrnola ſzta ſze KŠ 1771, 257; gori ſztánovſi ſze je Vucsenikom ſzkázao KM 1783, 52; Ti paſztérje gori ſztánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; on pa gori ſztanovſi poſtrájfao je vöter KŠ 1771, 193
gòri stánjeni ~ -a ~ -o vstali: ſzpoumeni ſze z-Jezus Kriſztuſa zmrtvi gori ſztányenoga KŠ 1771, 648; Cséſzt Zmo'zno gori ſztányenomi Jezusi BRM 1823, 65; Gori ſztányenoga Kriſztuſa vgrobi iſcso Márie KŠ 1771, 331
gòri stánjeni ~ -a ~ -o sam. uporni: Barabbás zvézani ſztimi gori ſztányenimi KŠ 1771, 151
1. vstati, spraviti se v pokončni položaj: vſzáki dén gori ſztánoti KŠ 1754, 191; gda váſz jejſzt zovéjo, gori ſztánoti KM 1790, 82; veli vszem gorisztánoti KOJ 1845, 7; Gori ſztánem vütro KŠ 1754, 249; Gorisztánem, nászpao szem sze KAJ 1870, 168; gda doli lé'zes i gori ſztánes KŠ 1754, 4; ſztani gori, ìdi v-Damaskus KŠ 1771, 411; Veſzéli gori ſztanmo BKM 1789, 9; Sztante gori, hodmo odnut KŠ 1771, 316; I ovo pravdeník niki je gori ſztano ſzküsávajoucſi nyega KŠ 1771, 203; Gori ſzo pa ſztanoli mladénczi, vküp ſzo ga zagrnoli KŠ 1771, 354; i gori ſzo ſztanoli na zmejno KŠ 1771, 509; Pojdmo, i gori ſztanmo BKM 1789, 38; mladénecz, tebi velim, ſztani gori KŠ 1771, 188
2. upreti se: csi pouleg priſzpodobnoſzti Melchizedekove drügi pop gori ſztáne KŠ 1771, 682; bode korén Jeſſe, i gori ſtáne goſzpodüvat poganom KŠ 1771, 482; Ar gori ſztáne národ na národ KŠ 1771, 143; v-Bosnii lidjé so tudi prôti törkom gorisztanoli AI 1875, kaz. br. 3; lüſztvo gori je ſztanolo na zmejno KŠ 1754, 45
3. priti v stanje združitve duše s telesom ob koncu sveta: Gori ſztánem, i pojdem k-mojemi Ocſi KM 1783, 133; je mogo Kristus od ſzmerti gori ſztánoti SM 1747, 20; nyemi je potrejbno i na trétyi dén gori ſtánoti KŠ 1771, 55; Zdâ tak más goriſztánoti BRM 1823, 3; na szoudnyi dén odicseno gori ſztánem KŠ 1754, 239; po trétyem dnévi gori ſztánem KŠ 1771, 97; Stero tejlo gori ſztáne KŠ 1754, 139; Kriſztus gori ſztáne KŠ 1771, 154; Tejlo Ali gori ſztáne vrlej SŠ 1796, 4; V-etom tejlom vſzi gori ſztánemo KŠ 1771, 8; gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140; ti mrtvi vu Kriſztuſi gori ſztáno KŠ 1771, 621; Ki ſzo mrli, Gori ſztáno oni SŠ 1796, 14; Sztani gori, Goszpodne, vu szrdi tvojem TA 1848, 6; Vém de nacsi gda gorisztánemo AIP 1876, br. 4, 4; kakoje i on od mertvi gori ſztano TF 1715, 23; ie od ſzmerti gori ſztano ABC 1725, A5a; on je od ſzmerti gori ſztano SM 1747, 13; je gori ſztano KŠ 1754, 120; je od mertvi gori ſztano KMK 1780, 7; pá gori z-velikov Sztáno mocsjouv SŠ 1796, 4; je Tretji dén gori ſztano BRM 1823, 4; Gori je sztano zviseni KAJ 1848, 9; Csi ſzte záto gori ſztanoli ſz.Kriſztuſom KŠ 1771, 608; Trbej Szinej cslovecsemi na trétyi dén gori ſztánoti KŠ 1754, 111; Kralicza jüga gori ſztáne na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208; Na trétyi dén je gori ſztano KŠ 1754, 98; ka je mr’u i gori ſztano KŠ 1771, 439; na trétyi dén je od mrtvi gori ſztano KMK 1780, 7; je Trétji dén gori ſztano BRM 1823, 4; od telovne, ſzmrti gori ſztánemo KŠ 1754, 111
gòri stánovši ~ -a ~ -e ko je vstal: On pa gori ſztánovſi vzéo je to dejte KŠ 1771, 8; I, gori ſztánovſi vu onoj vöri, povrnola ſzta ſze KŠ 1771, 257; gori ſztánovſi ſze je Vucsenikom ſzkázao KM 1783, 52; Ti paſztérje gori ſztánovſi ino pojdo BKM 1789, 30; on pa gori ſztanovſi poſtrájfao je vöter KŠ 1771, 193
gòri stánjeni ~ -a ~ -o vstali: ſzpoumeni ſze z-Jezus Kriſztuſa zmrtvi gori ſztányenoga KŠ 1771, 648; Cséſzt Zmo'zno gori ſztányenomi Jezusi BRM 1823, 65; Gori ſztányenoga Kriſztuſa vgrobi iſcso Márie KŠ 1771, 331
gòri stánjeni ~ -a ~ -o sam. uporni: Barabbás zvézani ſztimi gori ſztányenimi KŠ 1771, 151
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòri státi ~ stojím nedov. obstajati: dokecs navküpnoszt med nami i med Ausztrie gori sztoji AI 1875, br. 2, 1; dokecs je te prvi ſator gori ſztáo KŠ 1771, 685; je vrêmen priteklo, na stero je váme vezalo gorisztalo AIP 1876, br. 5, 1; poleg ete návade je mogôcsno, ka trsztvo 'zenszkami itak gorisztoji AIP 1876, br. 6, 7
gòristojéči -a -e obstajajoč: je minolo nyihovo do tiszti mao gorisztojécse szamosztálnoszt AIP 1876, br. 8, 1
gòristáli -a -o obstoječ: Pri logi od 1855 do 1874 leta szégnovsi vremena gorisztála szrednya cena sze vzeme brezi doliracsuna AI 1875, br. 2, 3
gòristojéči -a -e obstajajoč: je minolo nyihovo do tiszti mao gorisztojécse szamosztálnoszt AIP 1876, br. 8, 1
gòristáli -a -o obstoječ: Pri logi od 1855 do 1874 leta szégnovsi vremena gorisztála szrednya cena sze vzeme brezi doliracsuna AI 1875, br. 2, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòri vzéti ~ vzèmem dov.
1. vzeti, dvigniti: gori je vzéo edno dejte, i poſztavo je je pouleg ſzébe KŠ 1771, 200; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; tejlo gori vzem’mo SŠ 1796, 75
2. prevzeti: Szamo t litero gorivzemejo táksi nomeni, steri KOJ 1833, 23; v litero gorivzeme AIN 1876, 14; No, li vzemte je [peneze] gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; ki je na nyega kô'zo 'ze zádavo gorivzéo KAJ 1870, 94
3. sprejeti: Dú'zni ſzmo etak mi tákſe gori vzéti KŠ 1771, 740; i ne vzemete me gori KŠ 1771, 281; tvojega ſzina, ſteroga vu Vöri gori vzéti SM 1747, 53; návade, ſtere je nám nej ſzlobodno gori vzéti KŠ 1771, 393; drügo ſzveſztvo gori moremo vzéti KMK 1780, 58; szo na nyegovo ponüjanye nej zdájsnyega Kalendára steli gorivzéti KOJ 1848, 85; Od nikoga je nej opombe steo gorivzéti KOJ 1848, 45; Vſze rad gori vzemem KŠ 1754, 269; jaſz polo'zim düſo mojo, naj jo pá gori vzemem KŠ 1771, 300; moio molitev Goſzpon gori vzeme ABC 1725, A8a; náſz vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 175; dvá bodeta na nyivi: eden ſze gori vzeme, i te eden ſze tá nihá KŠ 1771, 82; Boug Proſnye gori vzeme BKM 1789, 371; ali ſze v-Nebeſzko Králeſztvo gori vzeme KMK 1780, 99; [Dete] I rado gorivzeme vsze KAJ 1870, 53; naj tou dobro, naj jé gori vzememo KŠ 1754, 213; vzemimo gori opominanye TF 1715, 8; vzemite gori vſze Bosje rosjé SM 1747, 27; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; vüha nej ſzliſila, Niti pamet gori vzéla KŠ 1754, 274; ſzo nej gori vzéli oſzlobodjenyé KŠ 1771, 693; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; molitev mojo je Goszpod gori vzéo TA 1848, 5; szo mohamedánszko vöro gorivzéli AI 1875, kaz. br. 3; cslovek ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Deteta, dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
4. upoštevati: ta dobra dela nikdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82; I ſteri mené gori ne vzeme KŠ 1771, 34; vzemimo göri opominanye TF 1715, 8
5. imenovati: Bo'ze imé zamán gori vzéti KŠ 1754, 16
gòri vzéti se ~ vzèmem se
1. zavzeti se za koga: Etak ſze i Boug kre nyih gori vzeme KŠ 1754, 221
2. popraviti se, dobiti telesno moč: Deteta, vſze tecsáſz dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
gòri vzévši ~ -a ~ -e ko je sprejel: Záto, králeſztvo negibajoucse gori vzévſi, mejmo miloſcso KŠ 1771, 696
gòrivzéti -a -o
1. vzet: je on zanaſſo volo gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; i pá je gori vzéta ta poſzouda vu nébo KŠ 1771, 372; gori je vzéti vu nébo KŠ 1771, 156; Bog gori je vzét vu Diko SM 1747, 12; gorie vzét bil vu Nebéſza SM 1747, 14; Jezus kteri je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112
2. dvignjen: ſzpadno je od trétyega réda doli i mrtev je gori vzéti KŠ 1771, 404
3. prevzet: z-odánoga tatinszkoga blága gori vzéti pejnez KM 1790, 72; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero AI 1875, kaz. br. 6
4. sprejet: gori ſzo vzéti od gmajne i Apoſtolov KŠ 1771, 388; Taksi návuki szo hitro bili gorivzéti KOJ (1914), 113; Eto je zhválov i zveszéljom gori vzéto AI 1875, br. 2, 8; Vu ete racsun szo visisnye solé nê gorivzéte AI 1875, br. 2, 2; to sze z-gorivzétom novom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
1. vzeti, dvigniti: gori je vzéo edno dejte, i poſztavo je je pouleg ſzébe KŠ 1771, 200; Gori je tak vzéo edno dúgo pavozino KM 1790, 38; tejlo gori vzem’mo SŠ 1796, 75
2. prevzeti: Szamo t litero gorivzemejo táksi nomeni, steri KOJ 1833, 23; v litero gorivzeme AIN 1876, 14; No, li vzemte je [peneze] gori, posteni sztarec KAJ 1870, 55; ki je na nyega kô'zo 'ze zádavo gorivzéo KAJ 1870, 94
3. sprejeti: Dú'zni ſzmo etak mi tákſe gori vzéti KŠ 1771, 740; i ne vzemete me gori KŠ 1771, 281; tvojega ſzina, ſteroga vu Vöri gori vzéti SM 1747, 53; návade, ſtere je nám nej ſzlobodno gori vzéti KŠ 1771, 393; drügo ſzveſztvo gori moremo vzéti KMK 1780, 58; szo na nyegovo ponüjanye nej zdájsnyega Kalendára steli gorivzéti KOJ 1848, 85; Od nikoga je nej opombe steo gorivzéti KOJ 1848, 45; Vſze rad gori vzemem KŠ 1754, 269; jaſz polo'zim düſo mojo, naj jo pá gori vzemem KŠ 1771, 300; moio molitev Goſzpon gori vzeme ABC 1725, A8a; náſz vu nebéſza gori vzeme KŠ 1754, 175; dvá bodeta na nyivi: eden ſze gori vzeme, i te eden ſze tá nihá KŠ 1771, 82; Boug Proſnye gori vzeme BKM 1789, 371; ali ſze v-Nebeſzko Králeſztvo gori vzeme KMK 1780, 99; [Dete] I rado gorivzeme vsze KAJ 1870, 53; naj tou dobro, naj jé gori vzememo KŠ 1754, 213; vzemimo gori opominanye TF 1715, 8; vzemite gori vſze Bosje rosjé SM 1747, 27; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; vüha nej ſzliſila, Niti pamet gori vzéla KŠ 1754, 274; ſzo nej gori vzéli oſzlobodjenyé KŠ 1771, 693; ſzo nej gori vzelé tühoga poglavárſztva dokoncsane ſzoudbe KM 1790, 90; molitev mojo je Goszpod gori vzéo TA 1848, 5; szo mohamedánszko vöro gorivzéli AI 1875, kaz. br. 3; cslovek ni ponüjano gori vzéti nemore KŠ 1754, 124; Deteta, dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
4. upoštevati: ta dobra dela nikdár vracsun gori ne vzeme KŠ 1754, 82; I ſteri mené gori ne vzeme KŠ 1771, 34; vzemimo göri opominanye TF 1715, 8
5. imenovati: Bo'ze imé zamán gori vzéti KŠ 1754, 16
gòri vzéti se ~ vzèmem se
1. zavzeti se za koga: Etak ſze i Boug kre nyih gori vzeme KŠ 1754, 221
2. popraviti se, dobiti telesno moč: Deteta, vſze tecsáſz dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7
gòri vzévši ~ -a ~ -e ko je sprejel: Záto, králeſztvo negibajoucse gori vzévſi, mejmo miloſcso KŠ 1771, 696
gòrivzéti -a -o
1. vzet: je on zanaſſo volo gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; i pá je gori vzéta ta poſzouda vu nébo KŠ 1771, 372; gori je vzéti vu nébo KŠ 1771, 156; Bog gori je vzét vu Diko SM 1747, 12; gorie vzét bil vu Nebéſza SM 1747, 14; Jezus kteri je od váſz gori vNébo vzét SM 1747, 15; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112
2. dvignjen: ſzpadno je od trétyega réda doli i mrtev je gori vzéti KŠ 1771, 404
3. prevzet: z-odánoga tatinszkoga blága gori vzéti pejnez KM 1790, 72; Eto prinasz tüdi gorivzéto nôvo mero AI 1875, kaz. br. 6
4. sprejet: gori ſzo vzéti od gmajne i Apoſtolov KŠ 1771, 388; Taksi návuki szo hitro bili gorivzéti KOJ (1914), 113; Eto je zhválov i zveszéljom gori vzéto AI 1875, br. 2, 8; Vu ete racsun szo visisnye solé nê gorivzéte AI 1875, br. 2, 2; to sze z-gorivzétom novom dugi zgliha AI 1875, kaz. br. 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gòri zdìgnoti ~ -em dov.
1. dvigniti, premakniti z nižjega položaja na višjega: gori zdigne roké KŠ 1771, 261; Gori ga zdigni 'znyim vrét KŠ 1754, 52; gori jo je zdigno prijécsi jo za rokou KŠ 1771, 105; i notri idoucsi gori zdigne roké KŠ 1771, 261; pren. Goſzpodne ktebi gori zdignem Düsso moio SM 1747, 92; Da opádnyene gori zdignes BKM 1789, 348; ár szi me gori zdigno TA 1848, 82; Té ricsi ſzvéti Paveo gori je zdigno SŠ 1796, 15
2. zvišati: dácso gorizdignoti AI 1875, kaz. br. 2
3. pogledati kvišku: Zdigni gori ocsi SŠ 1796, 149; Zdigni gori okouli tvoje ocsi i glédaj KŠ 1771, 814; Jezus je pa gori zdigno ocsi KŠ 1771, 305; Ocsi jaſz moje zdigno ſzem gori BKM 1789, 159
4. upreti se: ki je gori zdigno petou ſzvojo prouti meni KŠ 1771, 311; je gori zdigno petô proti meni TA 1848, 34
gòri zdìgnoti se ~ -em se vstati: Zdigniſze gori, vöruſztui SM 1747, 81; Deca gor se zdignejo BJ 1886, 4
gòri zdìgnovši ~ -a ~ -e dvigajoč: naj mou'zje molio gori zdignovſi csiſzte roké KŠ 1754, 149; naj mou'zje molio gori zdignovſi csiſzte roké KŠ 1771, 636
gòri zdìgnjeni ~ -a ~ -o dvignjen, povzdignjen: Gori zdignyenimi rokámi KŠ 1754, 148
1. dvigniti, premakniti z nižjega položaja na višjega: gori zdigne roké KŠ 1771, 261; Gori ga zdigni 'znyim vrét KŠ 1754, 52; gori jo je zdigno prijécsi jo za rokou KŠ 1771, 105; i notri idoucsi gori zdigne roké KŠ 1771, 261; pren. Goſzpodne ktebi gori zdignem Düsso moio SM 1747, 92; Da opádnyene gori zdignes BKM 1789, 348; ár szi me gori zdigno TA 1848, 82; Té ricsi ſzvéti Paveo gori je zdigno SŠ 1796, 15
2. zvišati: dácso gorizdignoti AI 1875, kaz. br. 2
3. pogledati kvišku: Zdigni gori ocsi SŠ 1796, 149; Zdigni gori okouli tvoje ocsi i glédaj KŠ 1771, 814; Jezus je pa gori zdigno ocsi KŠ 1771, 305; Ocsi jaſz moje zdigno ſzem gori BKM 1789, 159
4. upreti se: ki je gori zdigno petou ſzvojo prouti meni KŠ 1771, 311; je gori zdigno petô proti meni TA 1848, 34
gòri zdìgnoti se ~ -em se vstati: Zdigniſze gori, vöruſztui SM 1747, 81; Deca gor se zdignejo BJ 1886, 4
gòri zdìgnovši ~ -a ~ -e dvigajoč: naj mou'zje molio gori zdignovſi csiſzte roké KŠ 1754, 149; naj mou'zje molio gori zdignovſi csiſzte roké KŠ 1771, 636
gòri zdìgnjeni ~ -a ~ -o dvignjen, povzdignjen: Gori zdignyenimi rokámi KŠ 1754, 148
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gospòčina -e ž gospoščina, podložniške dajatve zemljiškemu gospodu: Najoprvem je goszpocsina doliszprávlena AIP 1876, br. 3, 2; Pod nyegovim vladorüvanyom sze goszpocsina doli szprávila AIP 1876, br. 11, 3
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.