à, conj. 1) aber, hingegen, nk., vzhŠt., BlKr., Notr.; ne pri nas, a pri vas, vzhŠt.; to pravi, a drugo misli, Notr.; strezi konju kakor prijatelju, a jaši ga kakor vraga, BlKr.; dela je dosti, a moža ni, da bi se ga lotil, Levst.-Jan. (Slovn.); Gorje mu, ki v nesreči biva sam! A srečen ni, kdor srečo vživa sam, Greg.; — a vendar, und doch, nk.; — 2) = in: tri a tri, Rez.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

à 2., interj. 1) bah! pah! (kadar nevoljno kaj odbijamo); a kaj boš to govoril! — 2) je nun; on rad pije vino: a Bog mu je blagoslovi! onda veli kralj: a slobodno! Prip.; a da, ja wohl! BlKr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

a3 veznik
1. za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: a, ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
2. z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: 19 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

abad [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

tkanina brokat

PRIMERJAJ: haba

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

absolvirati -am dovršni in nedovršni glagol
versko, kdo; od česa, kogatož., na kaj oznaniti/oznanjevati odpuščanje grehov komu; SODOBNA USTREZNICA: odvezati, odvezovati (koga), dati odvezo, dajati odvezo
FREKVENCA: 21 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

adplicirati -am dovršni glagol
kdo; komu kaj narediti, da kdo postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: pridružiti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

adrianitiski -a -o pridevnik
ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

àh medm. ah: Ino ah kako jáko krouto TF 1715, 7; Ah ti Goſzpodne ABC 1725, A8a; Ah ſzteim SM 1747, 72; Ah kak hitro KŠ 1754, 242; Ah! ka nám je ſztebom KŠ 1771, 177; Ah kak ti morem KM 1783, 6; Ah! – te bi nam i blá'zensztva 'zelênye Szopilo KAJ 1848, 7; Ah da bi sze ti neverni v grob zmetali TA 1848, 8; Ah! – csi vucsitel tô vára KAJ 1870

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ah medmet
1. pogosto v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje, zlasti žalost, obup; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
1.1 v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža pretresenost, obžalovanje zaradi možnega
1.2 v zvezah z gorje, jo, ve, koga/česa, komu izraža grožnjo, svarilo ali obžalovanje
2. izraža čustveno prizadetost
2.1 zaskrbljenost, strah; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.2 pogosto v zvezi z nagovorom in vprašanjem stisko, napetost, negotovost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.3 kesanje, obžalovanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2.4 sočutje; SODOBNA USTREZNICA: oh
2.4.1 pogosto v zvezi z nagovorom izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje, večkrat povezano z razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. pogosto v zvezi z nagovorom in/ali vprašanjem izraža začudenje, večkrat povezano z ogorčenjem, razočaranjem; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, zavrnitev; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 v zvezi z nagovorom in (navadno) z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. v zvezi z nagovorom izraža spoštovanje, hvaležnost; SODOBNA USTREZNICA: ah
9. navadno v zvezi z nagovorom izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
9.1 izraža močno željo, hrepenenje po čem; SODOBNA USTREZNICA: ah, oh
10. v zvezi z nagovorom izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
FREKVENCA: 227 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ahtenga žF6, conspicariahtengo iméti; evigilatus, -a, -umgori ṡbuden, kateri dobru ahtengo da na ſvoje rizhy; inconsiderans, -tisnepomiſleozhi, kateri na ſvoje rizhy ahtenge ne da; intueripogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; invigilarevahtati, merkati, ahtengo dati; respectus, -usſpoṡnanîe, ṡhtimanîe, pogled, reṡgledovanîe, ahtenga, inu reṡgledovanîe ene rizhy

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aj3 medmet
1. v zvezi z nagovorom izraža duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: oh, joj
2. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost; SODOBNA USTREZNICA: joj
2.1 izraža ponižnost, skromnost; SODOBNA USTREZNICA: oh
3. izraža neprijetno spoznanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
4. izraža začudenje, ogorčenje; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
5. v zvezi z nagovorom izraža nasprotovanje, nestrinjanje; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
5.1 navadno v zvezi z (retoričnim) vprašanjem izraža nasprotovanje navedeni možnosti in hkrati pritrjevanje nasprotni; SODOBNA USTREZNICA: oh, ah
6. izraža zavrnitev, nejevoljo; SODOBNA USTREZNICA: ah
7. izraža zadovoljstvo, navdušenje, veselje; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
7.1 izraža zadovoljstvo ob ugotovitvi, mnenju; SODOBNA USTREZNICA: ah
7.2 izraža privoščljivost; SODOBNA USTREZNICA: ah, o
8. izraža spodbudo, poziv; SODOBNA USTREZNICA: no
9. izraža prošnjo, željo, hotenje; SODOBNA USTREZNICA: o
10. izraža podkrepitev trditve, mnenja; SODOBNA USTREZNICA: o, oh
10.1 izraža vdano prepričanje o povedanem; SODOBNA USTREZNICA: o
FREKVENCA: 57 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ajd1 -a (ajd, hajd, hed) samostalnik moškega spola
1. zlasti v judovstvu pripadnik ljudstva, ki ni izvoljeno božje ljudstvo; SODOBNA USTREZNICA: Nejud
1.1 mn. ljudstvo, ki ni izvoljeno božje ljudstvo
1.2 mn. katero koli ljudstvo, narod ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v krščanstvu kdor ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: pogan
2.1 kristjan, ki ni rojen ali vzgojen kot jud
3. navadno v zvezah s Turki, Judi kdor veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogobožec
4. s stališča sporočevalca kdor ne časti pravega boga
4.1 kdor ne priznava Kristusa za Boga; SODOBNA USTREZNICA: nekristjan
4.2 kdor ne priznava Alaha za boga in Mohameda za njegovega preroka; SODOBNA USTREZNICA: nemusliman
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: modri (učeni) ajdje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ajdovski1 -a -o (ajdovski, hajdovski, ajdoski, ajdovuski°, ajduski) pridevnik
1. zlasti v Stari zavezi ki se nanaša na pripadnike ljudstev, ki niso del izvoljenega božjega ljudstva; SODOBNA USTREZNICA: nejudovski
1.1 ki se nanaša na pripadnike katerega koli naroda ali ljudstva ne glede na versko ali kulturno pripadnost
2. v Novi zavezi ki se nanaša na posameznika, ki ni prejel starozaveznega božjega razodetja; SODOBNA USTREZNICA: poganski
2.1 ki se nanaša na kristjane, ki niso rojeni ali vzgojeni kot judje
3. navadno v zvezah s turški, judovski ki se nanaša na posameznika, ki veruje v več bogov; SODOBNA USTREZNICA: mnogoboški
4. protestansko ki ni v skladu s krščanskim naukom; SODOBNA USTREZNICA: nekrščanski
FREKVENCA: 215 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ajer -a (ajer, aer) samostalnik moškega spola
1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki obdaja zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak
2. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino; SODOBNA USTREZNICA: zrak
FREKVENCA: 11 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ajfer -fra (ajfer, evfer°) samostalnik moškega spola
1. ekspresivno visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti in (pogosto) z njo povezana pripravljenost za kako delo; SODOBNA USTREZNICA: gorečnost, vnema
1.1 velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe
FREKVENCA: 82 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ajfranje -a (ajfranje, ajfrajne, ajfrane, ajfrajnje) samostalnik srednjega spola
1. ekspresivno velika, močna jeza; SODOBNA USTREZNICA: srd
2. občutek nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, zavist
3. bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumje, ljubosumnost
4. velika toplota, ki jo (ob močnem gorenju) oddaja ogenj; SODOBNA USTREZNICA: vročina
FREKVENCA: 20 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ajfrar -ja samostalnik moškega spola
1. ekspresivno kdor je zelo prizadeven, navdušen za kaj; SODOBNA USTREZNICA: gorečnež
2. kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ajfrati -am nedovršni glagol
1. ekspresivno, kdo; komu, (k čemu), čez kaj, za koga/kaj, (v čem, s čim) izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje, goreče si prizadevati; SODOBNA USTREZNICA: goreti, navduševati se
1.1 kdo; čez koga/kaj, (v čem) izražati veliko, močno jezo; SODOBNA USTREZNICA: srditi se
2. kdo/kaj; za koga, zoper koga, s kom, (s čim) čutiti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: biti ljubosumen
3. kdo; čez koga, za kom čutiti veliko nezadovoljstvo, da kdo kaj ima, je deležen česa, kar si osebek želi; SODOBNA USTREZNICA: zavidati, biti ljubosumen
FREKVENCA: 55 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ajfrer -ja samostalnik moškega spola
kdor čuti veliko bojazen, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe; SODOBNA USTREZNICA: ljubosumnež
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ajgenšaft -i samostalnik ženskega spola
kar osebo, stvar določa tako, da jo je mogoče razpoznati, ločiti od istovrstnega; SODOBNA USTREZNICA: značilnost
FREKVENCA: 12 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ajratblago -a (ajratblagu) samostalnik srednjega spola
darilo, ki ga mož obljubi, da ženi po poročni noči; SODOBNA USTREZNICA: jutrnja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

àkọ, conj. 1) wenn, wofern; ako Bog da, so Gott will; ako vzmoreš, wenn du können wirst; ako je korenina sveta, svete so tudi veje, Met.; Ako spava, Naj bo zdrava Ak' me skuša, nič ne de, Preš.; sadje je les, ako ni kruha vmes, Npreg.-Jan. (Slovn.); — ako ne, wo nicht, sonst; — ako tudi, ako prav, obgleich, obschon; — 2) ob, Krelj, Rec.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ako1 (aku, ako, oku) veznik
1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 s povednim naklonom
1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje
1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja
1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja
1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku
1.2 s pogojnim naklonom
2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
2.1 s povednim naklonom
2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
2.2 s pogojnim naklonom
3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
4. v predmetnih odvisnih stavkih
4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.1.1 s povednim naklonom
4.1.2 s pogojnim naklonom
4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali
4.2.1 s povednim naklonom
4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire
4.2.2 s pogojnim naklonom
5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker
7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim
8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da
9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: ako Bog hoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ako2 (aku, ako) členek
1. za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v zvezi ako – ali/oli za izražanje izbire
2. v spremnih besedilih za uvajanje napovednega, povzemalnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: ali
3. redko za uvajanje želelnih stavkov; SODOBNA USTREZNICA: o da
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Akvila. krajšava (?) osebno lastno ime Akvilan (?): Taku bere Aquila. im. ed. (IV, 217) Ker je zapis na koncu povedi, ni mogoče z gotovostjo izključiti možnosti, da ni krajšava, da je mišljen teolog in škof Péter Akvílski (umrl 1361); → Akvilanus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Aleksandrija -e ž zemljepisno lastno ime Aleksandrija: nje Ozha Krajl je bil umerl v' tem meſti Alexandria im. ed. ǀ dua brata is Alexandriæ rod. ed. ǀ Pride ner poprej v' letu meſtu Alexandrio tož. ed. ǀ pride ſam Maximinus Ceſſar v' Alexandrio tož. ed. ǀ ob zhaſſu S. Marca hishe v' Alexandry mest. ed. ſo kakor kloshtri bily Ni gotovo, da je v vseh zgledih mišljeno egipčansko mesto Aleksandrija. Samo po Aleksandru Velikem se je v antiki imenovalo osem mest, po papežu Aleksandru III. pa se v severni Italiji imenuje Alessandria.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Alemeon -a m osebno lastno ime Alemeon (?): kakor uni is imenam Alemeon im. ed., Syn tiga Purgaria Megakla v' tem meſti Delphi ǀ Od tiga Alemeona rod. ed. ſim bral, de on je lepu ſtregil shlushabnikam tiga bogatiga Krajla Creſuſa (V, 486) Morda je mišljen Alémeon, gr. tragiški junak. Vendar ni izključena napaka, namreč da je mišljen Alkmeon II., Megaklov oče; → Megakl(es).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

àli, conj. 1) oder; prinesi mi vina ali piva, kar rajši hočeš; jaz ali ti, eden naju mora iti; — sonst, plačaj, ali bo druga; — ali — ali, entweder — oder; nam je ali častno zmagati ali častno umreti; — 2) "ali" je vprašalna besedica v direktnem in indirektnem vprašanju: ali prideš nocoj k nam? vprašal me je, ali (ob) sem zadovoljen s službo; ali — ali? v dvojnem vprašanju: ali boste odgovarjali, ali mislite, da bode bolje, ako boste molčali? — ali pa? wirklich? — 3) v vzkliku: ali bo gledal! der wird Augen machen! ali zna lagati! das heiße ich lügen! ali si pameten! (iron.) wie bist du doch thöricht! — 4) ali? ali da? (alita, alite)? gelt? Jan., M., SlGor.-C.; prim. jeli; — 5) doch, aber; veliko sveta sem prehodil, ali kaj tacega nisem videl nikjer; — 6) alì, za nikalnimi vprašanji: doch, ja, jawohl, Met., Dol.; nesi li bil v cerkvi? — ali! Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ali1 (ali, oli) veznik
1. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali (nikar/ne), bodisi – ali (nikar/ne), (si) bodi/bodite – ali (nikar/ne), si – ali (nikar/ne), li – ali (nikar/ne), [vprašalni stavek] – ali (nikar/ne) za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se vsebinsko izključujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
1.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta protipomenska
2. v ločnem priredju, zlasti v zvezah ako – ali, ali – ali, bodisi – ali, (si) bodi/bodite – ali, če – ali, li – ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: ali
2.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta med seboj neodvisna
2.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
2.3 negotovo, prekrivno z geslom alii za uvajanje prevodnih različic zaradi razlik v prevodnih predlogah
3. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki se med seboj dopolnjujejo; SODOBNA USTREZNICA: ali
3.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, se dopolnjujeta
3.2 v trojni formuli in pri naštevanju (kopičenju) za uvajanje posameznih členov (ali zadnjega)
3.3 za uvajanje pojasnila k naslovu
4. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, katerih pomen je skoraj enak; SODOBNA USTREZNICA: ali
4.1 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta sopomenska
4.2 v dvojni formuli (dvojični vezniški prirednosti) za vezanje priredne besedne zveze, katere dela, ki oblikujeta pomensko celoto, sta manj znana/tuja beseda in beseda, ki jo natančneje pomensko določa ali razlaga
4.3 v trojni formuli za uvajanje posameznih členov (zlasti zadnjega)
4.4 za uvajanje besede, besedne zveze s podobnim, enakim pomenom
5. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
6. v protivnem priredju, tudi v zvezah ali vsaj/saj, ali vsaj/saj viner/vunar, ali viner/vener/vunar/vini za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
6.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
6.2 za izražanje nepričakovanega
6.3 za izvzemanje, omejevanje
6.4 za stopnjevanje
7. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
8. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 17000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ali2 členek
1. za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: ali
2. redko za pojasnjevanje prej povedanega
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Alkimus m osebno lastno ime Alkim: Alcimus im. ed., kateri ie folsh prizhe pelal zhes Iuda Machoberia, ie bil urshoh, de krajl Demetrius je bil Iudousko deshelo konzhal (II, 401) ǀ S. Alcimus im. ed. pravi (II, 583) 1. Álkim, veliki duhovnik, ki je naščuval kralja Demetrija, da je opustošil Judejo (SP 1 Mkb 7,5). 2. V dostopni literaturi ni zaslediti nobenega svetnika s tem ali podobnim imenom, morda je mišljen → Alkuinus, ki pa ni svetnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

almožen -žna samostalnik moškega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
FREKVENCA: 48 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

almožna -e ž miloščina, milodar: taku almoshna im. ed. ugaſne greh ǀ kadar ti bi taku bila govorila, almoshne rod. ed. ſadoſti bi bila udobila ǀ de glih edn veliku almoſsne rod. ed. da vbogijm ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno tož. ed. dash ǀ radi tem uboſym almosno tož. ed. podelite ǀ sapovej tem vboſem obilne almoshne tož. mn. dati ǀ almoſhne tož. mn. daſh tem vbogim ← srvnem. almuosen, nem. Almosen ‛miloščina, milodar’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

almožna -e (almožna, almožnja) samostalnik ženskega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
1.1 kar se dá/naredi potrebnemu duhovnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: (duhovna) pomoč
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
3. premoženje, ki se upravlja po volji tistega, ki ga daje na razpolago potrebnim; SODOBNA USTREZNICA: miloščinska ustanova
FREKVENCA: 141 pojavitev v 16 delih
TERMINOLOGIJA: flegar almožne

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

almožnik -a samostalnik moškega spola
kdor je oskrbovan z miloščino
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

almožno -a (almožno, almužno) samostalnik srednjega spola
1. kar se dá/naredi potrebnemu materialnega iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: miloščina
2. to, da se dá/naredi kaj potrebnemu iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: dajanje miloščine
FREKVENCA: 18 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Alojzius m osebno lastno ime Alojzij: Pater Aloyſius im. ed. Novarinus leta urshoh da (III, 293) ǀ pravi Aloyſius im. ed. Veronenſis (III, 298) 1. Neki Alójzij iz Nováre 2. Morda je mišljen → Lipomanus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

altar -ja/-a samostalnik moškega spola
1. v judovstvu mizi podobna priprava za čaščenje Boga oz. za opravljanje daritev Bogu; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.1 mizi podobna priprava za opravljanje daritev malikom; SODOBNA USTREZNICA: oltar
1.2 navadno s prilastkom mesto žrtvovanja/darovanja Jezusa Kristusa
2. v krščanstvu mizi podobna priprava, navadno okrašena, za opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: oltar
3. kar je darovano na taki pripravi; SODOBNA USTREZNICA: oltarni dar
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 29 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

amen [ȃmen] členek

zaključuje molitev; amen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

amen3 medmet
1. izraža resničnost, potrditev; SODOBNA USTREZNICA: amen
1.1 v zvezi reči amen z besedami izraziti mnenje, da je kaj prej izrečenega v skladu z resničnostjo; SODOBNA USTREZNICA: strinjati se
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

àmpak, conj. 1) sondern; nisem igral, ampak le gledal; ne samo, ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — aber: tebi nič ne očitam, ampak tvoj brat me je razžalil; šlo je, ampak težko; — 2) = ako ne, če ne, razen: boš videl široke puščave; kdo jih je opustil, ampak srd? Kast. (N. c.); druzega mu ne ostane, ampak grob, Jsvkr.; da se nobeden človek ne pokoplje, ampak da je res umrl, Pohl. (Km.); — iz: a na opak, Mik. (V. Gr. I. 339.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ampak (ampak, anpak) veznik
1. v protivnem priredju za izražanje nasprotja s prej povedanim; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
1.1 za izražanje nasprotja, ki dopolnjuje prej povedano
1.2 za izražanje nepričakovanega
1.3 za omejevanje, izvzemanje
1.4 za stopnjevanje
2. v protivnem priredju za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane; SODOBNA USTREZNICA: ampak
3. v protivnem priredju, z oslabljenim pomenom za dopolnjevanje, pojasnjevanje prej povedanega
3.1 za vezanje dveh stavkov, ki se dopolnjujeta
4. za opozoritev na prehod k drugi misli; SODOBNA USTREZNICA: ampak, toda
FREKVENCA: približno 3000 pojavitev v 39 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Amulius m osebno lastno ime Amulij: Hualio peld Bogine Minerue, kateriga Amulius im. ed. je bil ſmalal (III, 572) V antičnem bajeslovju je znan le Amúlij, lat. Amulius, rimski bajeslovni kralj, za katerega pa dostopni viri ne navajajo, da bi naslikal podobo Minerve.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

àn, conj. sondern: s teboj nič nimam opraviti, an s tvojim bratom, Južni Slovenci-Jan. (Slovn.); — an da, aber: vprašal sem ga, an da mi ni odgovoril, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); — außer: vse dajemo v štant (zakup), an če kako njivo obdržimo, Levst. (M.); vse so mi vzeli, an kolikor imam na sebi, Levst. (M.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

anati se -am se dovršni in nedovršni glagol
1. dov., kogarod. zavestno narediti, da ne pride do stika s kom oz. da osebek česa zaželenega nima več; SODOBNA USTREZNICA: izogniti se, odpovedati se
2. nedov., negotovo, kot slovarski zgled držati skupaj, vzdrževati, obsegati, vsebovati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

andlati -am nedov. kupčevati, trgovati, ravnati, postopati, delati: Balaam je bil navajen s'hudizham andlat nedol. ǀ jeſt hozhem golufat, kraſti, krivizhnu andlat nedol. ǀ bushtuu me ſili krivizhnu andlat nedol. ǀ Ti Kupz pametnu andlash 2. ed. ǀ ta Kateri pravizhnu andla 3. ed., more ſtradati ǀ ſe taku s' tvojmy priately andla 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita, inu andlata 3. dv. ǀ taku my nepametnu andlamo 1. mn. ǀ Pametnu andlate 2. mn., de uprashate kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti, sakaj obenimu ga sabſtoin ne dà ǀ Nej ſi li ti dolshan vejditi, koku tvoy otrozi andlajo 3. mn., inu shivè ǀ ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio 3. mn. ǀ kupzovaj tedaj, andlaj vel. 2. ed., inu barantaj ǀ pravizhnu andleite vel. 2. mn., inu bogaboyezhe shjvejte ǀ Pravizhnu andleite vel. 2. mn. ſizer v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili, kakor vy sdaj shivino meſſarite ǀ S. Bugam andlaite vel. 2. mn., popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate ǀ Krivizhnu ſi andlal del. ed. m, v'tem Kir shleht blagu, sa dobru ſi predal, predragu ſi ſhazal, mire prave nej ſi dal ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish, bi taku norsku neandlala +del. ed. ž ǀ zhe pak greshnu bote shiveli, krivizhnu andlali del. mn. m, hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ← nem. handeln ‛kupčevati, trgovati, delati, ravnati’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

andlati -am (andlati, handlati) nedovršni glagol
1. kdo; (zoper kaj) z dejanji, dejavnostjo dosegati uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: delati
2. kdo; s kom, s prisl. določilom načina kazati odnos do koga, ki se izraža zlasti v dejanjih; SODOBNA USTREZNICA: ravnati
3. kot slovarski zgled kupovati in prodajati dobrine za ustvarjanje dobička; SODOBNA USTREZNICA: trgovati, kupčevati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

andohtivo (andohtivu, andohtivo) prislov
izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

angel -a/-gla (angel, angal, andel) samostalnik moškega spola
1. versko dobro duhovno bitje, ki živi v nebesih, slavi Boga in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze; SODOBNA USTREZNICA: angel
1.1 dobro duhovno bitje, ki spremlja posameznega človeka in ga varuje; SODOBNA USTREZNICA: angel varuh
1.2 v apokaliptičnih besedilih nadnaravno bitje, ki bedi nad določenim narodom in ga predstavlja
2. hudobno duhovno bitje, ki služi hudiču, zlemu bitju in opravlja njegova naročila, izvršuje ukaze
2.1 kar je posledica delovanja hudobnega duhovnega bitja
3. človek, ki deluje kot posrednik med Bogom in ljudmi; SODOBNA USTREZNICA: duhovni, cerkveni učitelj, voditelj
4. človek brez greha
FREKVENCA: približno 2000 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

angelov -a -o pridevnik
ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

angelski1 -a -o (angelski, angelški) pridevnik
1. ki se nanaša na angele; SODOBNA USTREZNICA: angelski
1.1 ki se nanaša na angela; SODOBNA USTREZNICA: angelov
2. ki je tak kot pri angelih; SODOBNA USTREZNICA: angelski
FREKVENCA: 78 pojavitev v 21 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ani vez. niti: Farar ani Meſter TF 1715, 4; da ani glaſzá neiga csüti TF 1715, 5; ſzlüsbenicza tvoja, ani ſivince tvoje TF 1715, 14; ani ſze nyemi volya ne ſzpuni ABC 1725, A6a

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ankora -e (ankora, anhora) samostalnik ženskega spola
težka kovinska priprava, navadno s kavlji, ki se z verigo ali vrvjo spusti na dno vode, da se plovilo obdrži na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: sidro
FREKVENCA: 11 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

anováti se, -ȗjem se, vb. impf. = anati se, Cig.; (Bog) se ne anuje lic ino se ne da podkupiti, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ànti, adv. 1) doch wohl, doch ja; anti si ga videl, anti bo i meni kaj ostalo, BlKr.; anti nisi pijan, Svet. (Rok.); anti nam ni treba praviti, da ta vzrok ni prvoten, Navr. (Let.); anti ni strup! Notr.-Levst. (Sl. Spr.); anti ne on, doch nicht er! Cig.; anti je da, anti seveda, natürlich, das versteht sich von selbst, Cig., Gor.-Svet. (Rok.); anti da, ja wohl, Rez.-Levst. (M.); — 2) eben, "halt": anti je težava, es ist "halt" ein Kreuz! M.; anti pojdi! nun so geh meinetwegen! Nov.; — 3) anti reče, misli, anti češ = češ: anti reče: kaj bom hodil! anti misli: čemu to? Gor.-Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

antikrist -a m antikrist: Antechriſt im. ed. bo vſe shaze tiga ſveta nashal (II, 409 s.) ǀ ta hudizhau Antechriſt im. ed., inu njegovi tovarshi bodò veliku ludij ſapelali (V, 2) ǀ ob zhaſſu tiga Antichriſta rod. ed. (IV, 3) ← srlat. Antichristus ← gr. Αντιχρίστος ‛kdor taji, da je Jezus mesija in da je telesno prišel na svet kot odrešenik’ (SP 1 Jn 1,18)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

antikrist -a (antikrišt, antikrist) samostalnik moškega spola
1. kdor zanika Kristusovo božanstvo in/ali deluje proti njegovemu nauku; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
1.1 kdor služi satanu; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
FREKVENCA: približno 350 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

antikristusov -a -o pridevnik
ki je povezan z antikristom ali mu je podoben po delovanju; SODOBNA USTREZNICA: antikristov
FREKVENCA: 21 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

antverhar -ja samostalnik moškega spola
kdor poklicno, navadno ročno, z ročnim orodjem kaj izdeluje, popravlja; SODOBNA USTREZNICA: rokodelec, obrtnik
FREKVENCA: 38 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

antvert1 -a (antvert, antvart) samostalnik moškega spola
besedni odziv na vprašanje; SODOBNA USTREZNICA: odgovor
FREKVENCA: 10 pojavitev v 5 delih
FRAZEOLOGIJA: dati antvert

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

anvzeti se -vzamem se dovršni glagol
1. kdo; koga/česa narediti, omogočiti, da bodo zadovoljene potrebe koga; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za koga), poskrbeti (za koga)
1.1 kdo; kogarod. imeti, izraziti pozitiven odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: sprejeti (koga)
1.2 kdo/kaj; za kaj narediti, da se bo kaj uresničilo, normalno potekalo; SODOBNA USTREZNICA: zavzeti se (za kaj), poskrbeti (za kaj)
2. nedov., kdo; za kaj delati za pridobitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevati si (za kaj)
3. kdo; česa narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina; SODOBNA USTREZNICA: zavedeti se (česa), sprejeti (kaj)
4. kdo; česa narediti kaj za svoje z vsemi posledicami; SODOBNA USTREZNICA: vzeti nase, prevzeti
4.1 kdo; česa narediti kaj za svoje, zlasti neupravičeno; SODOBNA USTREZNICA: prisvojiti si
5. kdo; česa pokazati željo, pripravljenost spoznati kaj, ukvarjati se s čim; SODOBNA USTREZNICA: zmeniti se (za kaj)
FREKVENCA: 173 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

apat -a (apat, abat) samostalnik moškega spola
1. predstojnik moškega samostana pri nekaterih katoliških redovih; SODOBNA USTREZNICA: opat
1.1 kdor ima podoben položaj v drugih verskih okoljih
FREKVENCA: 31 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

apetit m apetit, tek: Oshtery sò molili Bacuſa, meneozh, de on da apetit tož. ed. dobru pijti, inu jeſti ǀ de ſi lih veliku ſnèdò, vener po taiſtyh en taku velik apetit tož. ed. imaio ǀ Cambles je takorshen apetit tož. ed. imel ǀ Ludje imaio taku velik apetit tož. ed., inu lakkoto po blagi, inu denarioh ← nem. Appetit ← srlat. appetitus cibi ‛želja po hrani’ < lat. appetītus ‛želja, poželenje, nagon’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

apostol -a (apostol, apostel, apostal, apostos, apustol) samostalnik moškega spola
1. versko vsak od dvanajsterih Jezusovih učencev, izbranih, da oznanjajo, širijo njegov nauk; SODOBNA USTREZNICA: apostol
1.1 kdor je od Boga poslan oznanjat, širit Kristusov nauk, krščansko vero
1.2 kdor je od Boga poslan z določenim sporočilom, nalogo
2. v prvih desetletjih širjenja krščanstva kdor oznanja, širi krščansko vero, ustanavlja, vodi versko skupnost, opravlja verske obrede
3. kdor je od koga poslan z določenim sporočilom, nalogo; SODOBNA USTREZNICA: odposlanec, sel
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

apostolski -a -o (apostolski, apostelski, apostoski) pridevnik
1. ki se nanaša na apostole; SODOBNA USTREZNICA: apostolski
2. ki je v zvezi s papežem kot naslednikom apostola Petra; SODOBNA USTREZNICA: apostolski
FREKVENCA: 51 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

apostolstvo -a (apostelstvo, apostolstvo, apostalstvo) samostalnik srednjega spola
kar je zaupano apostolom, da naredijo, opravijo za zveličanje soljudi; SODOBNA USTREZNICA: apostolstvo
FREKVENCA: 9 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

aprilski -a -o pridevnik
ki se nanaša na april; SODOBNA USTREZNICA: aprilski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ara -e ž ara: mu da try erdezhe slate sa aro tož. ed. ǀ S. Duh da aro tož. ed. tiga isvelizhajna ǀ ſa oblubo ali arro tož. ed. ym da duei ſukinzi ← it. arra ‛ara’ < lat. arrabō ← gr. ἀρ(ρ)αβών ← hebr. cērābōn ‛ara’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

arcat -a (arcat, arcot) samostalnik moškega spola
1. kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in se poklicno ukvarja s tem; SODOBNA USTREZNICA: zdravnik
1.1 kdor je usposobljen za zdravljenje ljudi in balzamiranje trupel ter se poklicno ukvarja s tem
2. Jezus Kristus kot pomočnik, tolažnik in odrešenik
FREKVENCA: 155 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

arcnija -e (arcnija, ercnija, arcnja°) samostalnik ženskega spola
1. kar se zaužije ali nanese na telo z namenom, da preprečuje, zdravi bolezen, rano; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
2. navadno s prilastkom kar/kdor preprečuje nastanek, razvoj slabega, pogubnega v človeku; SODOBNA USTREZNICA: zdravilo
FREKVENCA: 102 pojavitvi v 24 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

arcnovanje -a (arcnovane) samostalnik srednjega spola
povzročanje, omogočanje, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdravljenje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

arcnovati -ujem (arcnovati, ercnovati) nedovršni glagol
1. kdo; kogatož. delati, povzročati, da kdo postane zdrav; SODOBNA USTREZNICA: zdraviti
1.1 kdo; kaj delati, povzročati, da se kaj olajša; SODOBNA USTREZNICA: lajšati
FREKVENCA: 11 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

arendavec [árendavǝcnepopoln podatek] (arendalec) samostalnik moškega spola

kdor da kaj v zakup; zakupodajalec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

arestànt -a m zapornik: da priliko podvori aresztanti z-temnice vö KOJ 1848, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

arijan -a samostalnik moškega spola
pristaš nauka meniha Arija iz 4. stoletja, da Kristus po božanstvu ni enak Bogu Očetu; SODOBNA USTREZNICA: arijanec
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

arijaner -ja samostalnik moškega spola
pristaš nauka meniha Arija iz 4. stoletja, da Kristus po božanstvu ni enak Bogu Očetu; SODOBNA USTREZNICA: arijanec
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Aristides -da m osebno lastno ime Aristid: Kadar Ariſtides im. ed. letu shlishi ǀ Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides im. ed. ǀ poshlushajte kaj Plutarcus pishe od Ariſtida rod. ed. Philoſopha ǀ nej poſnal Ariſtida tož. ed. (III, 179) ǀ de bi s' deshele bandishali Ariſtida tož. ed. Philoſopha 1. Aristíd, gr. Ἀριστείδης, (pribl. 530–467 pr. Kr.), atenski državnik, poveljnik pri Maratonu 2. Aristíd iz Téb, gr. Ἀριστείδης (5.–4. stol. pr. Kr.), slavni slikar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Arius m osebno lastno ime Arij: Arrius im. ed. je bil pozhil, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule (IV, 19) ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco … Arrius im. ed. skuſi Conſtanzo Ceſſarizo (V, 66) ǀ ta hudobni Arius im. ed., kir je vuzhil, de Verbum non erat ab æterno (III, 27) Árij, gr. Ἀρεὶος (pribl. 250–336), prezbiter v Aleksandriji, predstavnik antiohijske teološke smeri, heretik, ki je zanikal enotnost Svete Trojice s trditvijo, da Jezus Kristus ni Bog; → arijanar, → arianus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Arnoldus -da m osebno lastno ime Arnold: kaj pravi Arnoldus im. ed. Carnotenſis ǀ taku vuzhj Maſhnike Arnoldus im. ed. Appat ǀ Arnaldus im. ed. ſe zhudi, de taiſte shivali, katire je vidil Pharaon, ſe vſe eno pasho imele per kraju te vode ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Organiſti s. Arnalda tož. ed. 1. → Karnotensis 2. Morda je mišljen Árnold iz Lübecka (umrl 1212), opat, ki je nadaljeval Helmoldovo kroniko Slovanov do 1209. 3. Sv. Árnold (umrl okrog 800), škof, zavetnik glasbenikov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

arnoš -a (arnoš, arnož, arnaš) samostalnik moškega spola
1. kovinska vojaška obleka, ki ščiti trup; SODOBNA USTREZNICA: oklep
2. oblačila in predmeti za bojevanje; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema
3. navadno s prilastkom kar varuje, brani človeka v duhovnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: zaščita
FREKVENCA: 65 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

artikul -a (artikul, artikol) samostalnik moškega spola
1. vsak od vsebinsko zaključenih delov določenega nauka, v besedilu navadno označen s številko; SODOBNA USTREZNICA: člen
2. osnovni, osrednji predmet obravnavanja; SODOBNA USTREZNICA: téma
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 21 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Asterius -a m osebno lastno ime Asterij: Aſterius im. ed. pelle S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ ſe ſo puſtili karſtiti, ſlaſti Aſterius im. ed. ǀ Calfurius, da zhes Rihtarju Aſteriusu daj. ed. S. Valentina (III, 182) Astêrij, lat. Asterius, po nepotrjeni legendi sodnik, ki naj bi hotel sv. Valentina pripraviti k malikovanju, vendar se je sam spreobrnil v krščanstvo, potem ko je sv. Valentin povrnil vid njegovi slepi hčeri.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Atila -a m osebno lastno ime Atila: Attila im. ed. krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo (II, 186) ǀ odgovorj Attila: im. ed. … Jeſt ſim Ogerski Krajl, Boshja shtrajfinga (IV, 155) ǀ kadar je uprashal tiga neuſmileniga Krajla Attila tož. ed. (IV, 155) Átila, hunski kralj (433–453), imenovan Šiba božja; neustrezni prevod Ogerski Krajl se nanaša na srlat. citat Rex Hunnorum, napačno razumljen, kot da bi bilo napisano Rex Hungarorum.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Austriánec -nca m Avstrijec: da szo nyemi ausztriánci pomágali KOJ 1848, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bába, f. 1) die Großmutter, Meg., Mur., Cig., Jan., Dalm., Levst. (Nauk); — 2) die Hebamme, Meg., Jarn., Jan., Dalm., Goriš.; — 3) zaničljivo o odrasli ženski, posebno starejši; o zakonski ženi (zaničlj.): babo si vzeti, moja baba; = feige Memme, to je baba, ne mož! — die Puppe, Št.-C. (Vest.); — 4) v vražah in pravljicah: a) "babo žagati" je stara navada Slovencev na sredipostno sredo; naredé si jo namreč po nekod iz slame in cunj ter jo prežagajo; navadno pa se le z otroki šalijo, praveč jim, da kje babo žagajo, da jih tja gledat izvabijo; b) "divje babe", bivajoče po gorskih jamah in duplinah, imele so dolge lase in nazaj obrnjene roke in noge, LjZv. 1884. 229; c) kvatrna b. = čarovnica, GBrda; — 5) der Herrenpilz (boletus edulis), "kadar je star in ima širok klobuk", Ip.-Erj. (Torb.); — 6) neka smokva, Biljana-Erj. (Torb.); — 7) ein stehender alter Baumstamm, Z., Notr.; ein alter Zaunpfahl, Z.; — 8) der Stockstamm einer Getreideharfensäulen, Cig.; kozolec v babe vcepiti, die Getreideharfensäule in die Stockstämme einsetzen, Z.; — 9) pri kozolci pokončen steber, v katerega so late vtaknjene, Dol.; der Brückenpfeiler, BlKr.; — 10) die Spaltklemme der Korbmacher, damit die Wieden abzuspalten, V.-Cig.; — 11) an einer Thür der Kloben, der auf eine Klampe passt, um ein Vorlegeschloss daran zu hängen, Cig., Jan.; — 12) die Oese, Cig.; — das Haftelöhr, Kr.; — 13) die Schraubenmutter, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

baba -e samostalnik ženskega spola
1. navadno starejša ženska
1.1 slabšalno ženska sploh; SODOBNA USTREZNICA: baba
2. ženska, ki pomaga pri porodu; SODOBNA USTREZNICA: babica
3. materina ali očetova mati; SODOBNA USTREZNICA: stara mati, babica
FREKVENCA: 79 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

babilonski -a -o (babilonski, bobilonski) pridevnik
1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski
1.1 slabšalno ki je sovražen Bogu, zlasti z nadutostjo, prevzetnostjo
1.2 v Stari zavezi, v zvezah babilonska ječa / babilonsko porobljenje sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost
FREKVENCA: 47 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bábnji -a -e prid. babji: Bábnye vöre lüdjé stimajo, da mrtvi nazá domou hodijo KOJ 1845, 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bájati, -jam i. -jem, vb. impf. 1) schwätzen: b. = praviti basni, Dict.; — sagen: prim. baje, baje da, kar je menda nam. bajo da, Levst. (Sl. Spr.); — 2) prophezeien: dobro vreme b., sv. Vincenc baja, da bo dosti dobrega vina, C.; — 3) beschwören, zaubern, Mur., Mik., kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bȃjda, adv. = baje da, Šentvidska Gora (Tolm.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bajè, adv. (prim. bajati), wie es heißt, wie man sagt, Jan., nk.; baje da, Levst. (Sl. Spr.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bandera -e ž zastava, prapor: kadar ſe polsdigne, inu pokashe Bandiera im. ed. eniga Capitana ǀ Sfetloba je tudi imenovana Bandiera im. ed. Boshja ǀ Inu ſpodobnu ſe dà sfetlobi Titil te Bandiere rod. ed. Boshje ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero tož. ed. ǀ Je bil sazhel bermat pod bandero or. ed. krajla Nebeſkiga ǀ slate bandjere tož. mn. ſo v'roKah dershali ǀ Angelziſo na ſvoyh bandjerah mest. mn. smalano imeli to pohleunost Marje Divize ← it. bandiera ‛zastava’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bár vez.
1. vsaj: Ah bár dabi ſze ſzegrejvao KŠ 1754, 261; Bár da bi me trpeli KŠ 1771, 546; Csüduj bár szuncze szvetlo szprávo KAJ 1848, 7
2. čeprav: Naj sze bár pekeo vrág ſzrdi BKM 1789, 33; Primi mojo düso, Bár szam nej zaszlü'so, V-nebeszko tvo hi'so KOJ 1845, 128
3. sicer: Eto nyemi je bár prepovêdano bilo BJ 1886, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bar [bȃr barȗ] samostalnik moškega spola

rastlina komarček, LATINSKO: Foeniculum ( LATINSKO: vulgare)nepopoln podatek

PRIMERJAJ: tičje proso

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Baraba -a m osebno lastno ime Baraba: Pilatus je bil na sbero dal Judom, de bi od ſmerti reshili Barabba tož. ed., ali Chriſtuſa ǀ meneozh de bodo raishi Chriſtuſa, kakor Barabba tož. ed. proſſili Barába, razbojnik, ki ga je Pilat za judovsko veliko noč skupaj z Jezusom predstavil ljudstvu. Judje so zahtevali, da Pilat Baraba izpusti, Jezusa pa obsodi na smrt s križanjem (SP Mt 27,16).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

baren vezh ſhazu, Kakor Krajl Miha; vezh baren rod. mn. blaga, Kakor Eliogabulus; vezh Krajleuſtvi, KaKor Alexander (I/1, 95) Nejasno. Verjetno tiskarska napaka. Morda bi moralo pisati bareu, kar bi bil lahko rod. mn. besede barȋł ‛sodček’ (ki jo navaja Pleteršnik) ← it. barile ‛sod’. Druga možnost je, da bi moralo pisati paren, kar bi bil rod. mn. od pȃrna ‛gospodarsko poslopje, skedenj’, kar tudi navaja Pleteršnik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.-C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina-Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

báti se, bojím se, vb. impf. Furcht haben, fürchten; b. se koga, česa, jemanden, etwas fürchten; bojim se, da bo jutri deževalo, bojim se, da bi jutri ne deževalo, ich fürchte, dass es morgen regne; bojim se, da se mu bo, da se mu ne bi kaj pripetilo, ich fürchte, dass ihm etwas zustoße; jaz se ne bojim, da bi tebe utrudil ali tebi nadležen bil, Jap.; Bedenken tragen, fürchten; Z roko migni, ak' bojiš se govorit', Preš.; on se boji tudi najmanjšega človeka razžaliti, Ravn.; b. se za koga, um Jemanden fürchten, besorgt sein; sich scheuen, Scheu haben, bati se dela, arbeitsscheu sein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bati se bojim se nedovršni glagol
1. čutiti strah zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
1.1 kdo; s prisl. določilom časa ali vzroka
1.1.1 kdo čutiti strah ob stiku z nadnaravnimi bitji
1.2 kdo; koga/česa, pred čim
1.2.1 kdo; koga/česa, pred čim čutiti spoštljiv strah pred kom nadrejenim, mogočnim, nadnaravnim, ki se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim
2. kdo; česa, pred čim biti v skrbeh zaradi pričakovanja česa neprijetnega ali nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: bati se
2.1 kdo; česa komu, česa pred kom, zavoljo koga, komu, za koga biti v skrbeh za koga ali kaj
3. z nedoločnikom, kdo; česa, pred kom ne imeti dovolj poguma; SODOBNA USTREZNICA: bati se, ne upati si
FREKVENCA: približno 1900 pojavitev v 44 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bátriven -vna -o prid.
1. pogumen: kak huszar vu francuskom boji po vnôgi batrivni csineny szpômenek posztavo szebi AI 1875, br. 2, 5
2. trden, primeren: Szkrben vért je i na tom, da tak szenô kak ôtavo na sühom i batrivnom meszti szprávi vküp na zimo KAJ 1870, 122
3. miren, varen: ár mili tí Goszpodne szam bátrivno prebivaliscse TA 1848, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Bazilides -da m osebno lastno ime Bazilid: takorshen hlapez je bil S. Oneſimus, S. Baſilides im. ed., S. Policarpus (V, 44) ǀ zhes morje bil prepelal Baſilida tož. ed. (III, 500) Bazilíd (1. polovica 2. stol.), spoznavalec iz Aleksandrije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Bazilius -a/-ija m osebno lastno ime Bazilij: kar naſs vuzhi S: Baſilius im. ed. rekozh ǀ s. Basilius im. ed. nam da sastopit ǀ Alexander Ceſſarja Baſiliuſa rod. ed. Syn ǀ po beſſedah S. Baſiliuſa rod. ed. ǀ poshluſhajte S. Baſiluſa tož. ed. ǀ inu S. Baſilia tož. ed. s' meram puſtj ǀ Grætia s' Baſiliuſam or. ed. 1. Sv. Bazílij (330–379), cerkveni učitelj in pisec, škof v Cezareji v Mali Aziji 2. Bazílij, oče cesarja Aleksandra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bə̀č 1., -à, m. 1) sod, držeč do deset kvinčev (600 bokalov), Bilje pri Gorici-Erj. (Torb.); — 2) vodnjak, v katerem voda sama izvira iz tal, ter da ne bi mogla drugam odtekati, zatorej tak beč nekoliko oblože s kamenjem, Lašče-Erj. (Torb.), Ig, Gor.; zajemni b., der Schöpfbrunnen, V.-Cig.; — prim. boč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

beč -a samostalnik moškega spola
1. srebrn rimski kovanec za deset asov ali štiri sesterce; SODOBNA USTREZNICA: srebrnik, denarij
1.1 kovanec majhne vrednosti
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Bèčan -a m Dunajčan: da Becsanje Maximiliana zoberoucs 'selejo KOJ 1848, 69; Gda bi 'se becsanje v-náj véksoj sztiszki vczágali KOJ 1848, 98

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

befelih -a samostalnik moškega spola
besedilo, v katerem je izražena volja, da mora kdo kaj uresničiti; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

béjli -a -o prid. bel: lepo belo lišo má AI 1878, 10; nego z-bêlov krájdov KAJ 1870, 9; Planine szo bêle AIN 1876, 12; gvant pa nyegov je bejli KŠ 1771, 56; liki ſzneig bejli bodo KŠ 1754, 210; do Bejloga (mourja) KŠ 1771, A5b
biléjši tudi belêši -a -e bolj bel: i bilejſi bodem od ſznejga KŠ 1754, 232; bilejſi bodem od KM 1783, 174; od ſznejga bilejsi bom BKM 1789, 217; da od sznêga belêsi bodem TA 1848, 41
béjlo -ga sam. belo, belo oblačilo: stiri szesztre sznájsno vu bejlom oblecsene KOJ 1845, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

béjžati -ím nedov.
1. teči, hiteti: Bej'sati Futni KM 1790, 93a; Té je na touzácsao bej'sati KM 1790, 18; jaſz lacsen ino 'zéden bi'zim ktomi nebeſzkomi krühi KŠ 1754, 234; Jaſz záto tak bi'zim; nej, liki na negvüsno KŠ 1771, 508; Záto tak nej je nad tom, kiſcsé, niti ki bi'zi KŠ 1771, 468; naj rejcs Goſzpodnova bi'zi ino ſze dicsi KŠ 1771, 629; kaj lüſztvo vküp bi'zi KŠ 1771, 130; Boug-cslovik I be'zi na ſzmrt te kacse BKM 1789, 20; Neznate, kaj, ki vu ſztávi bi'zijo, vſzi iſztina bi'zijo KŠ 1771, 507; Tak bej'zi ktvojmi Jezusi KŠ 1754, 258; ino beiſimo po terpleinyi vu boyno SM 1747, 28; po trplivoſzti bej'zmo KŠ 1771, 694; Bej'zmo knyemi, gda on knám prihája BKM 1789, 44; Bejſte zgyedrnim Szrczom, Pred vasega Krála BKM 1789, 11; njegov pes svojemi gospodi bejžo AI 1878, 8; Záto Mártha pred nyega je bej'zala KŠ 1771, 304; Peter pa, i János ſzta k-grobi bej'ſala KM 1796, 114; i doli je bej'zao knyim KŠ 1771, 409; Bej'zala ſzta pa obá kcsaſzi KŠ 1771, 331; Bej'zali ſzte lipou KŠ 1771, 567; bej'zali ſzo ino ſzo nazvejſztili vmejſztaj KŠ 1771, 115; I vö idoucse hitro ſzo bej'zale od groba KŠ 1771, 155; da bi kak zobſztom ne drkao, ali zamán naj ne bi'zim KŠ 1771, 559; Tak bom bej'zo za tebom BKM 1789, 114; bej'zale ſzo nazviſcsávat vucsenikom KŠ 1771, 98
2. bežati: ſto vám je pokázao bej'zati od priſeſztne ſzrditoſzti KŠ 1771, 173; Te nájimnik pa bi'zi KŠ 1771, 300; vzemi to dejte i bej'zi vEgyptom KŠ 1771, 8; Bej'zte od práznoſzti KŠ 1771, 501; Záto, bej'zte od bolvánſztva KŠ 1771, 509; Teda naj bi'zío na goré KŠ 1771, 242; rávno ſzmo bej'zali vu Szamothráczio KŠ 1771, 392; Dávida 'Zoltár, gda je be'zao pred Absalomom TA 1848, 4
bejžajóuči -a -e bežeč: ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407
bižéči -a -e bežeč: I naprej bi'zécsi pred nyega KŠ 1771, 23; i bi'zécsi ſzpadno je na Sinyek nyegov KŠ 1771, 223

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bẹlẹ̑žən, -žni, f. das Zeichen, die Marke (n. pr. na drevesih znamenja, da jih je posekati), Krn-Erj. (Torb.); — das Merkmal: zbrisana beležen vojništva, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Beligrad [bẹ́ligrad] samostalnik moškega spola

srbsko mesto Beograd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

belo (belu) prislov
takó, da je videti svetle barve; SODOBNA USTREZNICA: belo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

belognojno -ega (belugnojnu, bejlugnojnu) posamostaljeno
kar je take barve kot gnojni izcedek iz rane
FREKVENCA: 11 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

beneficija -e samostalnik ženskega spola
posest, ki je vezana na dodeljeno cerkveno službo ali čast in prinaša dohodek; SODOBNA USTREZNICA: beneficij
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

beneficium samostalnik predvidoma moškega ali srednjega spola
posest, ki je vezana na dodeljeno cerkveno službo ali čast in prinaša dohodek; SODOBNA USTREZNICA: beneficij
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Benoni m osebno lastno ime Ben Oni: Vener porodj eniga Synu, temu imè dà Benoni im. ed., tu je Syn te britkoſti Bén Oní, ime, ki ga je dala Rahela svojemu najmlajšemu sinu, preden je umrla. Oče Jakob ga je poimenoval → Benjamin (SP 1 Mz 35,18).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bę́ra, f. die Sammlung, Cig., Jan.; Al' se bojim, pri rovtarji pri kmeti Da bera besedi ne bo velika, Preš.; — die Collectur der Geistlichen, M., C., Kr.; priti po bero, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

berač -a samostalnik moškega spola
1. kdor s trganjem z rastline odstranjuje sadeže, zlasti grozdje; SODOBNA USTREZNICA: trgač
2. kdor dela, da pride skupaj več posameznih, navadno istovrstnih predmetov; SODOBNA USTREZNICA: nabiralec, zbiralec
3. kdor vsebino besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: bralec
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Bernard(us) -da m osebno lastno ime Bernard: Poshlushajte kaj pravi S. Bernardus im. ed. ǀ jeſt ſam, inu S. Bernard im. ed. pres viz ſmo v'Nebu prishli ǀ Klizhem tudi sa prizho vniga Bogabojezhiga Miniha Ordna S. Bernarda rod. ed. ǀ beſſede S. Bernarda rod. ed. Senenskiga ǀ ſe je bila prikasala S. Bernardu daj. ed. ǀ Drugi bodo S. Bernarda tož. ed. perglihali ti skryni ſtariga Teſtamenta ǀ bodem rekal s'S. Bernardam or. ed. 1. Sv. Bernárd (1090–1153), cerkveni učitelj, opat cistercijanskega samostana v Clairvauxu 2. → Bernardinus 1., → Bonevalensis

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

beroč2 deležje
1. kaj izraža, da se vsebina besedila dojema z razpoznavanjem znakov in glasov ter njihovim povezovanjem v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: beroč
1.1 izraža glasno podajanje vsebine besedila; SODOBNA USTREZNICA: beroč
FREKVENCA: 9 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Bertrandus -da m osebno lastno ime Bertrand: odgovorij Bertrandus im. ed. (I/2, 58–59) ǀ Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus im. ed. v'tem meſti Tubara (V, 51) ǀ Semkaj ſe raima Kar berem od B. ludou. Bertranda rod. ed. (I/2, 58) Sv. Lúdvik Bertránd (1526–81), misijonar, razglašen za svetnika 1671; → Beltrandus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

beseda -e ž 1. beseda, tj. strnjena jezikovna enota in govorjenje: kakor je vſtal ta parva beſseda im. ed. je bila perneſite vina ǀ Katera beſseda im. ed. je Meſsu postala ǀ bo mogal od ſledne beſsede rod. ed., miſli, inu djania rajtingo dati ǀ od ſledne nenuznie boſſede rod. ed. ǀ grenku ijm pride eno shal beſsedo tož. ed. poterpeshlivu prenesti ǀ druge ſi s'beſsedo or. ed. vuzhil ǀ s'oſtro beſſedo or. ed. ǀ s'beſſsedo or. ed., s'diajnem G: Boga reshalio ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo or. ed. nereshalite ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo +or. ed., ni s'djanam pohushajna nedà ǀ greshna dusha rajshi ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro, Kakor eno ali dvej beſsedi tož. dv. ſpovedniku povedat ǀ s' dvema beſſedamy or. dv. ǀ Inu semkaj ſe dobru rajmajo beſsede im. mn., S. Maxima ǀ da bi te beſſede im. mn. vaſhe ſerzè omezhile ǀ is Boshyh beſſedy rod. mn. ſe dol vſame ǀ sa volo vashih nasramnih, inu Klafarskih beſsedij rod. mn. ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary nimaio beſsed rod. mn. ǀ is Davidavih beſſejd rod. mn. ǀ kakor dolej vſamem s'beſſed rod. mn. S. Petra ǀ S. Anſelmus doli vſame s'beſsed rod. mn. S. Paula ǀ ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam daj. mn. ǀ pre naglu je vervala beſſedam daj. mn. te golufne kazhe ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede tož. mn. bom nuzal ǀ tuoje beſſede tož. mn. poshlusha ǀ Poshlushajte njega beſede tož. mn. ǀ po Christushavih beſsedah mest. mn. ǀ v'nenuznih beſſedah mest. mn. ǀ Pohleunoſt v'beſſedah mest. mn., ſtonovitnoſt v'veri ǀ s'taistimy lubesnivimy beſsedamy or. mn. ǀ s'temi beſsedami or. mn. ǀ s'kratkimy beſsadamy or. mn. ǀ s'milostovimi beſsedomij or. mn. je podvuzhil ǀ s'temy beſſadamy or. mn. ǀ Hudizh je hotel mene oslepit s' ſvojmi golufnimi beſedy or. mn. ǀ s'beſſedami or. mn. Davidave Hzhere Thamar ǀ s'beſsedami or. mn. Iuliana Toletana proſsim ǀ S. Gregor ſvisha s'beſſedamy or. mn. Iſaja Preroka ǀ s'beſsedamy or. mn. tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa 2. obljuba: jest imam ushe beſsedo tož. ed. od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 3. dar govora: Eden ſgubij nanaglom beſſedo tož. ed., inu ſe nemore ſpovedat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

beseda -e (beseda, besejda, biseda) samostalnik ženskega spola
1. jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: beseda
1.1 enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz več besed; SODOBNA USTREZNICA: stavek
2. misel, izražena z jezikovnimi enotami, ki nekaj pomenijo; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3. izražanje misli z govorjenjem, pisanjem; SODOBNA USTREZNICA: beseda
3.1 v zvezi delati/storiti/imeti veliko/dosti besed dosti in vsebinsko prazno govoriti; SODOBNA USTREZNICA: govoričiti, besedičiti
3.2 kar je izrečeno
4. navadno v ed. izjava, da bo kdo kaj storil, uresničil; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
4.1 vnaprejšnja najava poteka, pojavitve česa; SODOBNA USTREZNICA: napoved
5. izrazitev volje, da kdo mora uresničiti kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukaz, zapoved
6. zgoščeno izražena globoka misel, ki temelji na življenjski izkušnji; SODOBNA USTREZNICA: sentenca, izrek
7. ed., s prilastkom sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje; SODOBNA USTREZNICA: jezik
7.1 jezik, zlasti v govorjeni obliki; SODOBNA USTREZNICA: govorica
8. mn. iz besed sestoječi del v knjigi ali potrjen v ustnem izročilu; SODOBNA USTREZNICA: besedilo
9. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
9.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
9.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
9.3 navadno v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
9.4 v Stari zavezi, v zvezi božja beseda zaveza zvestobi Izraelovemu Bogu
10. ed., s prilastkom, v Stari zavezi sporočilo, ki ga preroki prejemajo od Boga in razglašajo ljudem; SODOBNA USTREZNICA: starozavezno preroško oznanilo
11. ed., s prilastkom, v krščanstvu Jezusov nauk vsem ljudem - o odrešenju človeštva, Kristusovem trpljenju in vstajenju; SODOBNA USTREZNICA: evangelij, evangelijsko oznanilo
12. ed., v Novi zavezi kar omogoča božje delovanje; SODOBNA USTREZNICA: božja moč
FREKVENCA: približno 9000 pojavitev v 49 delih
TERMINOLOGIJA: deset besede

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

besedica -e (besedica, besejdica, besedeca) samostalnik ženskega spola
1. ekspresivno posamezna jezikovna enota iz glasov ali črk v govoru ali pisanju, ki nekaj pomeni; SODOBNA USTREZNICA: besedica
2. ekspresivno kratka misel, izražena z besedami
3. ekspresivno izjava, da bo kdo deležen česa ali da se bo kaj zagotovo uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: obljuba, zagotovilo
FREKVENCA: 60 pojavitev v 8 delih
FRAZEOLOGIJA: ene besedice

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

besednica -e samostalnik ženskega spola
versko zveličana ženska, ki pred Bogom zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornica, priprošnjica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

besednik -a samostalnik moškega spola
1. navadno strokovnjak za pravo, ki zastopa, zagovarja koga pred sodiščem; SODOBNA USTREZNICA: odvetnik, zagovornik
2. versko kdor je zveličan in pri Bogu zagovarja skesanega grešnika; SODOBNA USTREZNICA: zagovornik, priprošnjik
3. kdor usvoji spretnost, znanje govorjenja, predvsem v javnosti; SODOBNA USTREZNICA: retorik, govornik
FREKVENCA: 124 pojavitev v 28 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

besẹdováti, -ȗjem, vb. impf. sprechen: Kralj Matjaž tak beseduje, Npes.-K.; kadar je šel človek po gozdu, besedovala so drevesa, Npr.-Erj. (Torb.); toliko, da sta besedovala, nur um zu sprechen, LjZv.; raisonnieren, Jan.; — b. komu, gegen jemanden vorlaut sein, C., Z.; — einen Vortrag halten, Jan., Cig. (T.); den Sprecher (z. B. bei Hochzeiten) machen, Jarn.; — b. za koga, jemanden als Anwalt vertreten, Cig.; — debattieren, Cig., Jan.; — b. se, einen Wortstreit haben, disputieren, Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

beštija -e (beštija, bestija°, bestja°) samostalnik ženskega spola
1. divja žival, običajno velika in/ali nevarna
2. v Razodetju bitje v podobi nenavadne rogate živali, ki odvrača ljudi od Boga; SODOBNA USTREZNICA: zver
3. v razlagalnih besedilih, zlasti k Razodetju kdor služi satanu in odvrača ljudi od vere v Kristusa; SODOBNA USTREZNICA: antikrist
4. slabšalno človek, ki ima negativne moralne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: beštija
FREKVENCA: 114 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

betež -a samostalnik moškega spola
1. občutek telesnega in/ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
2. kar povzroča, da je življenje komu bolj neprijetno, hudo; SODOBNA USTREZNICA: težava, tegoba
3. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
FREKVENCA: 214 pojavitev v 30 delih
TERMINOLOGIJA: betež na glavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bètva -e ž betev: tak da bi na vsakoj betvi sedela stvár AI 1878, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bežati -im (bežati, bejžati, bižati) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; iz česa, od koga/česa, pred kom/čim, s kom, s prisl. določilom kraja hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.1 kdo/kaj; s prisl. določilom kraja hitro se umikati, hitro iti proč; SODOBNA USTREZNICA: bežati
1.2 kaj; pred čim umikati se zlasti po božji volji
2. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
2.1 kdo/kaj; od koga/česa, pred kom, s prisl. določilom kraja
2.1.1 kaj; od koga, pred kom
2.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; kogatož.
3. delati, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
3.1 kdo; od česa, pred čim
3.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa, kaj
4. nedov. in dov., kdo; h komu/k čemu, s prisl. določilom kraja prihajati/priti kam/h komu z namenom dobiti pomoč, podporo, zaščito; SODOBNA USTREZNICA: zatekati se, zateči se
5. kaj hitro se časovno odmikati; SODOBNA USTREZNICA: bežati
6. dov., kaj; od koga izraža, da pri kom preneha sposobnost, stanje, kot ga določa samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: zapustiti
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 34 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bežejoč -a -e deležnik
česa, od česa ki dela, da ne pride do česa nezaželenega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: izogibajoč se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bi glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bi2 (bi, bih) glagol pogojnik pomožnika
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi bi + opisni del. na -l za tvorbo sedanjega pogojnika
2. v zvezi bi bil + opisni del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika
2.1 pretekli pogojnik v vlogi sedanjega pogojnika
II. v pomenski vlogi
1. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
1.1 pogosto z naklonskimi izrazi za izražanje predvidljive, verjetne, uresničljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.1 za izražanje dopustne predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.2 za izražanje neuresničene predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.3 za izražanje nezaželene, nesprejemljive predvidljive možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.4 za izražanje neposredno ali posredno zanikane možnosti (ne)uresničitve dejanja, obstoja česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.1.5 v odvisnih stavkih, z nikalnico (povezano z zanikanostjo povedka glavnega stavka) za izražanje zanikani nasprotne možnosti uresničitve; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2 pogosto v primerah in bibl. prilikah za izražanje izmišljene, umišljene, navidezne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.1 pogosto v predmetnih odvisnih stavkih za izražanje nezaželene umišljene možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.2 v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje umišljenega dejstva, dejanja, kljub kateremu se dejanje, stanje nadrednega stavka uresniči; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.2.3 v zvezah s tajiti, vtajiti za izražanje resničnosti nasprotne, lažne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
1.3 v pogojnem podredju ali v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje vzročno pogojene, hipotetične možnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
2. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
2.1 za izražanje negotovosti, neprepričanosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.1.1 za izražanje (navidezne) negotovosti, ki večinoma zadeva vsebino poročanega govora; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2 za izražanje nejasnosti glede česa; SODOBNA USTREZNICA: bi
2.2.1 pogosto v obliki vprašanja
2.2.2 v obliki vprašanja, posredovanega z odvisnim govorom, v zvezah z glagoli rekanja kot dejati, vprašati
2.2.3 navadno v obliki nepravega, retoričnega vprašanja za izražanje navidezne nejasnosti; SODOBNA USTREZNICA: bi
3. sedanji in pretekli pogojnik se uporabljata
3.1 navadno v zvezi z modalnim glagolom za izražanje želje, hotenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.1 z medmetom, pogosto v predmetnih odvisnih stavkih z veznikom da za izražanje močne želje, hrepenenja po čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.2 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje zapovedi, prepovedi; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.1.3 v zvezi z glagoli rekanja, v odvisnem govoru za izražanje omiljene želje ali zahteve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.2 navadno v zvezi z modalnim izrazom za izražanje nujnosti (še ne uresničenega) dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.3 v namernih odvisnih stavkih za izražanje namena, namere; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.4 za izražanje domneve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5 v zvezah z meniti, štimati ipd. za izražanje mnenja; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.5.1 v zvezi z reči za izražanje možnega dopolnila, ponazorila k povedanemu; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6 v zvezi s soglašalnimi, poudarjalnimi izrazi za izražanje soglašanja, pritrditve; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.6.1 v zvezi z gvišno za izražanje prepričanosti o čem; SODOBNA USTREZNICA: bi
3.7 za izražanje načina, kako poteka dejanje glavnega stavka; SODOBNA USTREZNICA: bi
FREKVENCA: približno 18000 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bȋc 1., m. der Widder, Soška dol.-Erj. (Torb.); — bic, bic! tako kličejo ovce (C.), ali dražijo ovna, da buta, Savinska dol.; — psovka: der Schafskopf, Cerkljansko-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bìk 1., bíka, m. 1) der Stier; divji b. = tur, Cig.; moškatni b., der Moschusochs, Erj. (Z.); preg. pojdi se z bikom bost! (tako pravi, kdor se neče ustavljati človeku, ki si ne da nič dopovedati); — psovka nerodnemu človeku; — 2) trsni b. in einem Bogen angebundene Weinrebe, C., Z.; (prim. konj); tudi: neobrezana rozga, jvzhŠt.; — 3) der Stechapfel (datura stramonium), C.; — 4) peč za kruh, sadje, lan, C., vzhŠt.; — 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.-DSv., tudi: surovina v kuhanem krompirju ("bə̀k, -à"), Gor.-Cv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bil1 -i samostalnik ženskega spola
1. steblo žit ali trav; SODOBNA USTREZNICA: bilka
2. od celote ločen majhen, droben del, navadno lesa; SODOBNA USTREZNICA: iver
FREKVENCA: 26 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bil2 -a -o deležnik
I. v slovnični vlogi za tvorbo zloženih glagolskih oblik
1. v zvezi z (nezanikanimi in zanikanimi) sedanjiškimi spregatvenimi oblikami glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo predpreteklika; SODOBNA USTREZNICA: bil
2. v zvezi s pogojnikom bi glagola biti sem in opisnim del. na -l za tvorbo preteklega pogojnika; SODOBNA USTREZNICA: bil
II. kot (značilna) sestavina predpreteklika, tvorjenega od dovršnih in (redkeje) nedovršnih glagolov, predpreteklik v pomenski vlogi
1. izraža preteklo preddobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
1.1 izraža dejanje, ki se je končalo ali (omejeno) trajalo pred nastopom drugega dejanja
1.1.1 v predmetnih odvisnih stavkih izraža preddobnost dejanja, ki je postalo predmet zaznavanja, mišljenja, védenja, pripovedovanja
1.2 v vzročnih odvisnih stavkih in v pojasnjevalnem delu vzročnega priredja izraža preteklo dejanje ali stanje, na katerega se posledično veže sledeče preteklo dejanje ali stanje
1.3 v časovnih odvisnih stavkih izraža izvršeno dejanje, ki mu neposredno sledi drugo preteklo dejanje, pogosto kot prvo iz niza
1.3.1 v časovnih odvisnih stavkih izraža umeščenost opisovanih dejanj v preteklost
1.4 poudarja preddobnost izbranega, konkretnega dejanja (ali izbranih, konkretnih dejanj) iz niza preteklih dejanj
2. izraža stanje kot posledico v preteklosti izvršenega dejanja; SODOBNA USTREZNICA: bil
3. izraža časovno odmaknjeno ali davno preteklost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4. izraža preteklo istodobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
4.1 z nedovršnim ali dovršnim glagolom izraža istodobnost (izbranega) trajajočega ali dovršenega preteklega dejanja
4.2 izraža istodobnost preteklega dejanja kot posledice (še trajajočega) stanja
4.3 izraža istodobnost preteklega dejanja kot konkretizacije dejanja s splošnejšim pomenom
5. izraža preteklo zadobnost; SODOBNA USTREZNICA: bil
5.1 izraža zadobnost (izbranega) preteklega dejanja v odnosu do drugega preteklega dejanja
5.2 izraža zadobnost preteklega dejanja, ki posledično sledi drugemu preteklemu dejanju ali stanju
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bingljáti, -ȃm, vb. impf. hangend schwingen, baumeln; vinski dozorek binglja na trti, LjZv.; razobesili bodo tvoje ude po drevju, da bodo bingljali ("bengljali") in pekli se po solncu, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bir [bȋr] samostalnik ženskega spola
  1. bala, dota
  2. darilo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

birič -a (berič, birič) samostalnik moškega spola
kdor po pooblastilu civilne ali sodne oblasti izvaja naloge, povezane s kaznovanjem, zlasti zapornim; SODOBNA USTREZNICA: birič
FREKVENCA: 48 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bistro (bistru, bistro) prislov
1. izraža skrb, zavzetost za koga; SODOBNA USTREZNICA: pozorno
2. izraža, da se kaj dobro zaznava; SODOBNA USTREZNICA: razločno
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bíti, bȋjem, vb. impf. schlagen, preg. večkrat bit, kakor sit, Jan. (Slovn.); b. se, kämpfen, eine Schlacht liefern; boj b., einen Kampf kämpfen, Cig., C.; Valjhun — boj krvavi Že dolgo bije za krščansko vero, Preš.; z nogami ob tla b. auf den Boden stampfen; takt b., den Takt schlagen, Cig.; na zvon b., an die Glocke anschlagen; b. plat zvona, die Feuerglocke läuten; ura bije eno, deset, es schlägt ein, zehn Uhr; — srce, žila bije, das Herz, der Puls schlägt; — potok na zid bije, der Bach bespült die Mauer, Cig.; ptiči v vinograd bijejo, die Vögel dringen in den Weingarten, C.; na pete komu b., jemanden verfolgen, Cig.; smrt mu na pete bije, er ist in Todesgefahr, Z.; vse bije na to, da ... alles zielt dahin, dass ... to na-me bije, das geht mich an, Cig.; sum bije na koga, man hat ihn im Verdacht, Nov.; b. na kaj, auf etwas anspielen, Cig.; ta stvar bije v izročeno področje, es handelt sich dabei um Gegenstände des übertragenen Wirkungskreises, Levst. (Nauk); v oči bije, es fällt in die Augen, Cig., DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

biti1 bijem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo udarjati kam ali zadevati ob kaj; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
1.1 kaj; kaj s silo, močjo zadevati (ob) kaj in povzročati škodo; SODOBNA USTREZNICA: biti
1.2 kaj; (s čim), s prisl. določilom kraja suvati, udarjati z nogami; SODOBNA USTREZNICA: brcati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) udarjati koga/kaj z namenom povzročati bolečino; SODOBNA USTREZNICA: tepsti
2.1 navadno v zvezah z lice, obraz, obličje, kdo; kogatož., (na kaj, v kaj, po čem, s čim) udarjati koga v obraz, glavo s sramotilnim namenom
2.2 kdo; na koga napadati koga
2.3 kdo; kogatož. pobijati
2.4 nedov. in dov., kdo; koga/kaj, na koga, (s čim) prizadeti/prizadevati koga s kaznijo, nesrečami
3. kdo; (s čim), s prisl. določilom kraja udarjati po delih telesa z namenom izraziti (močno) čustvo; SODOBNA USTREZNICA: biti, tolči
3.1 v zvezah z bedra, ledovje udarjati po stegnih ali ledjih z namenom izraziti stisko, sram, žalost ali obup
3.2 v zvezi s prsi udarjati po prsih z namenom izraziti kesanje ali stisko, obup
3.3 v zvezi biti vkup/vkupe z rokami udarjati z eno roko, dlanjo ob drugo z namenom izraziti močno čustvo, navadno obup, strah, jezo ali ogorčenje zaradi česa
4. kdo; (na kaj) udarjati po glasbilu z namenom izvabljanja glasov; SODOBNA USTREZNICA: igrati
5. kaj; s prisl. določilom kraja s silo, močjo prihajati od kod in se širiti kam; SODOBNA USTREZNICA: biti
6. kaj pojavljati se z močnim zvokom (in močno svetlobo); SODOBNA USTREZNICA: treskati
FREKVENCA: 270 pojavitev v 25 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol
I. kot polnopomenski glagol
1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati
1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati
1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev
1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti
2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža
2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa
2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče
3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času
3.1 kdo/kaj nahajati se
3.1.1 kdo/kaj; obstajati
3.2 kdo bivati, prebivati, živeti
3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se
3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa
3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj
3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom
3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga
3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči
3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa
3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti
4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža
4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati
4.1.1 kaj trajati
4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti
4.2.1 miniti
5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem
5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi
5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu
5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa
II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom
1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov
1.1 preteklika
1.2 predpreteklika
1.3 prihodnjika
2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov
2.1 sedanjega pogojnika
2.2 preteklega pogojnika
2.3 velelnika
2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire
3. za izražanje načinov
3.1 tvornega
3.2 trpnega
III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom
1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo
1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.
1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.
1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa
1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka
1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj
1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila
1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka
1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu
1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu
1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu
1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu
1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti
1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo
1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo
1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo
1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti
1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu
1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se
1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti
1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo
2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost
2.1 v velelniku
2.1.1 kot del molitvenega obrazca
2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo
3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo
3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati
3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek
3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo
3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju
3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo
3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo
3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo
4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik
4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi
4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; kogarod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], kogatož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca
4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati
4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti
4.3 izraža vrednotenje
4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)
4.3.2 brezoseb.; kogarod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]
4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!
4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom
4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila
4.5 kot del molitvenega obrazca
4.6 kot izraz hvaležnosti
4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje
4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj
5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo
6. v povedkovem določilu je predložni morfem
6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti
6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati
6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati
6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za
6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga
6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj
6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu
6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga
FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bitje2 -a samostalnik srednjega spola
1. glagolnik od biti;2 SODOBNA USTREZNICA: obstajanje, bivanje, življenje
2. kar je narava, bistvo, značilnost živega, bivajočega
2.1 kar je narava, bistvo, značilnost boga, božanstva; SODOBNA USTREZNICA: božanskost
3. kar obstaja z značilnimi lastnostmi kot posameznost; SODOBNA USTREZNICA: bitje, oseba
4. kar obstaja z nadnaravnimi lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: bog, božanstvo
4.1 o krščanskem Bogu izraža obstajanje v obliki treh božjih oseb kot enega Boga
FREKVENCA: 62 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bitvìšče -a s bojišče: z bitviscsa odbe'sijo KOJ 1848, 57; da jih je 20 jezér na bitviscsi zobé nihálo KOJ 1848, 100; na mohatskom bitviscsi KOJ (1914), 115

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola
1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blagor (blagur) povedkovnik
komu/čemu izraža prepričanje, da je kdo zaradi česa deležen (trajne) sreče, blagoslova; SODOBNA USTREZNICA: blagor
FREKVENCA: 47 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blagoslovljen -a -o (blagoslavljen) deležnik
1. ki se mu izkazuje čast, spoštovanje in hvala; SODOBNA USTREZNICA: čaščen, hvaljen
2. ki mu kdo podeli znamenje svoje naklonljenosti in ljubezni; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blátiti, blȃtim, vb. impf. mit Koth beschmutzen; Le proč, le proč od hiše ž njo, Da ne bo praga blatila! Npes.-K.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blato -a (blatu, blato) samostalnik srednjega spola
1. razmočena zemlja; SODOBNA USTREZNICA: blato
2. prijeta, sprijeta, odvečna snov na površini; SODOBNA USTREZNICA: umazanija
3. kar je malo ali nič vredno; SODOBNA USTREZNICA: malenkost, ničevost
3.1 moteč, nepotreben dodatek; SODOBNA USTREZNICA: navlaka
FREKVENCA: 113 pojavitev v 21 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blazina -e samostalnik ženskega spola
s polnilom napolnjena podloga za ležanje ali sedenje; SODOBNA USTREZNICA: blazina
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blazinica -e samostalnik ženskega spola
s perjem, puhom napolnjena odeja; pernica
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blazneč deležje
izraža zavajanje v greh; SODOBNA USTREZNICA: blazneč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blaznenje -a (blaznenje, blaznene, blažnjenje) samostalnik srednjega spola
1. zapeljevanje v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševanje
2. zmota, napaka
3. nespametno, nerazsodno govorjenje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blazniti -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; kogatož. (s čim) zapeljevati v greh; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati
2. kdo/kaj; koga/kaj, (na čem, v čem) spravljati v negotovost ali v zmoto; SODOBNA USTREZNICA: blazniti
3. kdo/kaj; kogatož. (od česa) spravljati stran, v oddaljenost od česa
4. kaj; kogatož. povzročati nezadovoljstvo
5. kdo/kaj; koga [nikalni rodilnik] delati, da kdo ne more biti zbran, osredotočen na kaj; SODOBNA USTREZNICA: motiti
FREKVENCA: 37 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blazniti se -im se nedovršni glagol
1. nedov. in dov., kdo; na kom, nad kom delati/narediti kaj moralno slabega; SODOBNA USTREZNICA: pohujševati se, pohujšati se
2. kdo; na čem, nad kom/čim imeti (in izražati) slabo, napačno mnenje o kom ali o čem; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
3. kdo; v čem delati napake; SODOBNA USTREZNICA: motiti se
FREKVENCA: 29 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blekati -am nedovršni glagol
kdo; kogatož., s prisl. določilom načina delati, da ima kdo manj pomanjkljivosti, napak; SODOBNA USTREZNICA: izboljševati, izpopolnjevati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blə̀z, adv., Mur.; blez da, Gor.; — nam. bliz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blísk -a m blisk: Blizk; Fulgur KMS 1780, A7; Ar liki bliſzk zhája KŠ 1771, 81; prszi eden 'zarjav bliszk preszmekno AI 1875, kaz. br. 7; pren. Csi vdeli bliſzk od ſzé dá BKM 1789, 246; Tvoje dike blíszk KAJ 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blisk -a samostalnik moškega spola
1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže; SODOBNA USTREZNICA: rezilo
FREKVENCA: 44 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bliskanje -a (bliskanje, bliskane, bliskajne, bliskajnje, bliškajnje) samostalnik srednjega spola
1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
1.1 močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk
2. odbijanje iskreče se svetlobe med gibanjem; SODOBNA USTREZNICA: bliskanje
FREKVENCA: 61 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blískati, -am, vb. impf. 1) blitzen: z očmi bliska, seine Augen sprühen Feuer, Cig.; — bliska = bliska se; Po gorah grmi in bliska, Ljubček pa po polju vriska, Npes.-Valj. (Rad); tako močno bo grmelo in bliskalo, da ljudje bodo oslepeli, Jsvkr.; bliska ino treska, ogr.-Valj. (Rad); — 2) b. se, blinken; zlato se bliska, Cig.; glitzern: Kak lepo se rosa bliska! Preš.; — bliskalo se je rib in ribic vse polno po vodi, Ravn.; — bliska sè, es blitzt; vso noč se je bliskalo; — blíšče se, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bliskati -am nedovršni glagol
1. brezoseb. v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati
1.1 kdo/kaj; (iz česa), kaj povzročati tak pojav
2. ekspresivno, kdo; (s čim) ognjevito, vzneseno govoriti
3. odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bleščati se
FREKVENCA: 18 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blìz, I. adv. 1) = blizu, nahe: b. biti, Met., Mik.; — 2) bliz, bliz da, wahrscheinlich, vermuthlich, Cig., Gor.; — II. praep. c. gen. = blizu: bliz nebes, Met., Mik., Dol.; prim. stsl. blizь.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blizi3 povedkovnik
1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blizi5 členek
1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
1.1 izraža precejšnje približevanje določeni meji v prostoru; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
2. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
FREKVENCA: 14 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blízu, I. adv. nahe (o prostoru in času); b. stati; konec leta je b.; — annäherungsweise, beiläufig; ima b. moja leta; na b. beiläufig, Svet. (Rok.); — fast, beinahe; b. vse; — blizu da, vermuthlich, wahrscheinlich, C.; b. ne, wahrscheinlich nicht, C.; prim. bliz; — II. praep. c. gen. nahe bei; b. nas stanuje; b. konca; — III. compar. bliže, adv. et praep. näher; pridi bliže; bliže mesta stanovati; — ("blizu", Meg., Alas., Rec., Levst., nk., Rez.-Baud.); prim. stsl. blizu.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blizu1 (blizu, blizo) prislov
1. izraža majhno razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: blizu
1.1 pri mirovanju
1.2 pri premikanju
2. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
3. izraža (duhovno) sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: blizu ali daleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blizu2 (blizu, blizo) povedkovnik
1. izraža majhno časovno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: blizu
2. komu/čemu, pri kom izraža duhovno sorodnost, povezanost s kom; SODOBNA USTREZNICA: blizu
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blizu4 členek
1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
2. izraža, da se bo dogodek, dejanje kmalu uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: skoraj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bližnji2 -a -e (bližni) pridevnik
1. ki je krajevno malo oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
2. ki je časovno najmanj oddaljen; SODOBNA USTREZNICA: prihodnji
3. v zvezi z žlahta ki je soroden s kom po krvi; SODOBNA USTREZNICA: krvni
4. ki je močno povezan s kom v mišljenju, čustvovanju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
FREKVENCA: 104 pojavitve v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blǫ́diti, -im, vb. impf. 1) umherirren; blodeča ovca, C.; to mi blodi po glavi, das geht mir im Kopfe herum, Cig., jvzhŠt.; po grehu b., in der Sünde leben, Z.; — irren, fehlen, Guts., Jarn., Mur., Jan.; — 2) wirres, unsinniges Zeug reden, Dict.; blodiš, da ni ne na konja, ne na osla, Cig.; blodiš, česar ne veš, Z.; bloditi jih komu, M.; — 3) mischen, pantschen, C.; vino b., den Wein fälschen, C.; den Schweinen das gekochte Futter mit Mehl, Kleien u. dgl. mischen, M.; nekritično bloditi slovenščino z drugimi narečji, Levst. (Zb. sp.); — 4) irre führen: svet nas če bloditi, misli me blodijo, C.; — 5) b. se, = bloditi 1): Misel se mu v glavi blodi, Vod. (Pes.); — blodi se mu, er phantasiert, er redet irre, C., Z., Št.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

blódnost tudi blóudnost -i ž zmota, hudobija: Da ne bodo vmeni bloudnoſzt BKM 1789, 128; bloudnoſzt KOJ 1845, 175; Blôdnoszt nepotere nyega vere KAJ 1848, 10; Scséjo náſz zapelati vbloudnoſzt KŠ 1754, 174; od vſzáke blôdnoszti BRM 1823, 2; ſzpádnejo vu bloudnoſzt KŠ 1771, 442; naj zbloudnoſztyov ti hüdi vö ne ſzpádnete KŠ 1771, 723; Ah nori! ſzlejpa bloudnoſzt KM 1783, 286; Kossuth za Deákovo blôdnoszt právi AIP 1876, br. 3, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bòb, bóba, m. tudi coll. 1) die Saubohne (vicia faba); b. iz kropa pobirati = die Kastanien aus dem Feuer holen, LjZv.; bob ob (v) steno metati, sich vergeblich bemühen jemanden zu überreden, zu überzeugen; vse besede so bob v steno pri njem, alles Reden ist bei ihm vergeblich; da te mili bob! potz tausend! C.; zdaj sem se iz boba izdrl, jetzt kenne ich mich erst aus, Erj. (Izb. sp.); — volčji b., die Lupine (lupinus), Tuš. (B.), Nov.; — divji b., gemeine Fetthenne (sedum maximum), Velikovec-Josch; — 2) = fižol, die Fisole (phaseolus vulg.), Soča, Trenta-Erj. (Torb.); — 3) kleine, krapfenähnliche Schmalzkuchen, Gor.; — 4) = krompir, C.; — 5) kozji, ovčji b., die Geiß-, Schafexcremente, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bobljáti, -ȃm, vb. impf. 1) voda boblja, kadar se v njej mehurčki vzdigajo, Vrt.; — 2) unverständlich reden, Cig.; — 3) fantje hodijo bobljat, t. j. z izpremenjenim glasom mrmrat pesemco pred hišo, kjer so klali, da bi kaj dobili, Kor.-Kres V. 36.; = koledovati, Gor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bode vez. naj bo: Bode vni, alj vna Kadar ſe vuprizhe najdesh te huali, vſe tebi pravu da, Kakor prozh odijdesh te farshmaguje, inu vse tu nar hushi od tebe rezhe ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni, kakor dua Angelza, pohleuni, bogabojezhi, svojm ſtarishom pokorni, te shkushnave tega paklenskiga leva ſerzhnu premagaio … Ali oh shalost prevelika! dokler pak s'zhaſsom taisti kakor ſampſon ſe puste sapelat od te golufne Dalide tiga meſsa, inu ſvejta → bo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bodeč -a -e pridevnik
ki bode, zbada; SODOBNA USTREZNICA: bodeč
FREKVENCA: 11 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bodenje -a (bodenje, bodejnje) samostalnik srednjega spola
1. potiskanje ostrega, koničastega predmeta v koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: zabadanje
1.1 česa ubijanje s potiskom rezila, zlasti v srce
2. povzročanje pekoče bolečine komu zaradi svoje ostrosti; SODOBNA USTREZNICA: zbadanje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bodi vel., F13, aequo animo sisimi poterplenîe, bodi dobre vole; aveBúg te primi, ẛdrou bodi, bodi zheszhen, zheṡzhena; da te mihibodi pokoren; estobodi ſi takú, jeſt puſtym taku biti, bodi; fiatṡgodiſe, bodi; Letú vſe bodi popiſſanu; salveṡdrav bodi, zheṡzhen bodi; salveteṡdravi, ali zheṡzheni bodite: bodite poṡdravleni; sobrÿ estotebodite tréṡni, ſtréṡni, tréṡvi; valeteodhudnîa, ṡdrau bodite

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bodi1 (bodi, budi) veznik
1. v ločnem priredju, v zvezah bodi – ali, bodi – bodi – ali za vezanje stavkov ali besednih zvez, ki kažejo na možnost izbire, večkrat tudi med vsebinsko nasprotnimi možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: bodisi
2. v dopustnih odvisnih stavkih ali podrednih zvezah, navadno za prirednim veznikom, v zvezi bodi glih/lih za izražanje dejstva, kljub kateremu dejanje ali stanje iz nadrednega stavka ohranja veljavo, uresničljivost; SODOBNA USTREZNICA: čeprav, če
FREKVENCA: 78 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bodi2 (bodi, budi) členek
1. za prirednim veznikom ali v zvezi s tudi poudarja vzporedno, lahko manj pričakovano možnost; SODOBNA USTREZNICA: pa
2. v zvezi s členico koli oz. s prislovi in zaimki s sestavino koli poudarja poljubnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: že
3. za prirednim veznikom stopnjuje povedano z omembo dodatne, manj pričakovane, pogosto negativne možnosti; SODOBNA USTREZNICA: celo
4. za prirednim veznikom izraža omejevanje na najmanjšo količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: samo
5. izraža dopustitev česa, soglašanje s čim
FREKVENCA: 30 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bodi3 (bodi, budi) členica
za oziralnimi zaimki ali prislovi v zvezah čigar bodi, kadar bodi, kakor bodi, kakošen bodi, kakover bodi, kakovršen bodi, kamor bodi, kar bodi, kdo bodi, kdor bodi, kir bodi, kjer bodi za poudarjanje nedoločnosti, poljubnosti, posplošenosti; SODOBNA USTREZNICA: koli
FREKVENCA: 28 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bòdnoti -em dov. vbosti, zabosti: bodnoti KOJ 1833, 154; falácsec szala bodne KAJ 1870, 58; Szvèto rebro bodnejo BKM 1789, 74; kak da bi ga igla bodnola KAJ 1870, 83; gda mi bodne ſzmrt me ſzrcze BKM 1789, 65

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bodoč (buduč, budoč) deležje
1. s prisl. določilom kraja izraža obstajanje na določenem mestu oz. v določenem stanju; SODOBNA USTREZNICA: nahajajoč se
2. kot vez s povedkovim določilom izraža obstajanje stanja, ki ga poimenuje povedkovo določilo
FREKVENCA: 4 pojavitve v 1 delu
FRAZEOLOGIJA: bodoč vpričo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bog1 -a m bog: kateriga Bug im. ed. Mars je lubil ǀ De Ajdje ta pervi lejtni meſiz ſo praſnovali praſnik Boga rod. ed. iana ǀ Iupiter sa vola lubesni, katero je imel prutu eni sheni Europa imenuani s'Boga rod. ed. je bil en vol ratal ǀ Ie prepovedal offer Bogu daj. ed. Mars tiga boboja, inu ſaurashtua ǀ sapiſsanu h'zhasti timu neſnanimu Bogvu daj. ed. ǀ Ti ledih sò molili boga tož. ed. adonida ǀ Ali she vſelei vekshi norzy ſo bily taiſtij, kateri sa boga tož. ed. ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne, inu druge oſtudne shivali ǀ prezei ſo shli v' Tempel Boga tož. ed. Mars sahualit ǀ Modri tiga ſvejta, ſo norzi pred Bogam or. ed. ǀ vſij Bogovi im. mn., inu Bogine imaio na ſemlo pojti ǀ nikar nerezi de tvoy Maliki ſo Bogovy im. mn. ǀ Ajdouski Bogouvy im. mn. kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Pitagora je tudi djal de Bogouvij im. mn. li na ſerce gledaio ǀ de namrezh vaſhi Boguvi im. mn. ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ tij Aidouski Vuzheniki ſo diali de nijh faush Boguvij im. mn. nemaraio sa offer, aku tudi ſerce ijm n'offraio ǀ ta ſerd ſvoyh Bogovu rod. mn. vtolaſhili ǀ Tiga negnuſniga Vulkana inu ſtu drugyh bogovu rod. mn. ǀ lepota vam je od Bogou rod. mn. dana ǀ je Bogovom daj. mn. telleta, ouce, inu koshtrune offroval ǀ G. Bogu zhaſt vſame inu drugem faush bogovom daj. mn. jo dà ǀ Ie prepovedal Iupitru, inu drugem Bogovam daj. mn. offer tiga ſerza ǀ zhast ijkasat nijh Boguvom daj. mn., inu Tempelnom ǀ vener s'raven druge Bogove tož. mn. ſte molili ǀ nej sadosti de ti druge Boguve tož. mn. nemolish ǀ druge folsh bogove tož. mn. nymash raven mene imeti ǀ Pallas, leta je bila ta ner uzhenejſhi v' mej Bogovij or. mn.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bog -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bog1 -a (bug, bog) samostalnik moškega spola
1. ed., v enoboštvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: Bog
1.1 v krščanstvu vsemogočno, nesmrtno nadnaravno bitje, ki ga verniki častijo, molijo in obstaja v treh osebah, ki se med seboj razlikujejo, a so hkrati eno; SODOBNA USTREZNICA: (troedini) Bog
1.2 v krščanstvu Bog kot stvarnik in oče
1.3 v krščanstvu Bog kot učlovečeni božji sin
1.4 v krščanstvu Bog kot božji duh, ki usmerja, vodi ljudi v veri
2. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: bog
2.1 bitje, stvar, pojav, ki se mu pripisuje nadnaravna moč in ga verniki častijo, molijo
2.2 kip, predmet, ki predstavlja (vse)mogočno, nesmrtno nadnaravno bitje in ga verniki častijo, molijo
3. človek, ki zapoveduje komu v imenu Boga; SODOBNA USTREZNICA: bog
3.1 protestansko človek, ki mu papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnik, priprošnjik
3.2 bitje, ki se mu pripisuje božja moč, lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: najvišji oblastnik
3.3 kdor s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalec
4. slabšalno kar ima zelo veliko moč, vpliv
4.1 slabšalno kar komu največ pomeni; SODOBNA USTREZNICA: bog
FREKVENCA: približno 25000 pojavitev v 50 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bog2 -a -o (bog, vog) pridevnik
1. ki ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: reven
2. ki je nesrečen, vreden pomilovanja; SODOBNA USTREZNICA: ubog
2.1 ekspresivno ki je vreden pomilovanja zaradi nevednosti, zlasti v verskih zadevah
3. z dopolnilom na čem, v čem ki ima malo česa; SODOBNA USTREZNICA: ubog
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 26 delih
TERMINOLOGIJA: bog v duhu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bogaboječ2 -a -e (bogaboječ, bogabojoč) pridevnik
1. ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
1.1 ki odraža takšno človekovo občutje in ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
FREKVENCA: 181 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bogaboječe prislov
takó, da čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječe
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bogabojéči -a -e prid. bogaboječ: Bogá bojecſi Magiſtratus SM 1747, 29; bogábojecſi Kerſzcseniczi SM 1747, 28; dabi bogábojécsi bili KŠ 1754, 20; csi je ſto Bogábojécſi KŠ 1754, 147; pobo'zen i Bogá bojécsi KŠ 1771, 371; Bogábojécsa Divicza KOJ 1845, 85; da Bogá bojécsemi dobro bode KM 1783, 202; nad bôgabojécsemi, i csakajôcsimi TA 1848, 25
bogabojéčejši -a -e bolj bogaboječ: gdeſzo naime Bogábojecſeiſſi TF 1715, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bogajme (bugajme, bogajme) prislov
izraža, da se kaj da iz usmiljenja, dobrote, zlasti beraču, revežu; SODOBNA USTREZNICA: vbogajme
FREKVENCA: 21 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bogastvo1 -a (bogastvu, bogastvo, bogatstvo) samostalnik srednjega spola
1. nadnaravno duhovno bitje, ki je vsemogočno in nesmrtno; SODOBNA USTREZNICA: Bog, božanstvo
1.1 versko Oče, Sin in Sveti duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog; SODOBNA USTREZNICA: troedini Bog
2. narava, lastnosti boga, božanstva; SODOBNA USTREZNICA: božanskost
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bogastvo2 -a (bogatstvo, bogastvu, bogastvo, bogatstvu) samostalnik srednjega spola
1. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
2. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
3. velika količina, množina, mera; SODOBNA USTREZNICA: obilje
4. kjer ima kdo neomejeno oblast; SODOBNA USTREZNICA: kraljestvo
FREKVENCA: 69 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bogat1 -ega posamostaljeno
kdor ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogati
FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bogat2 -a -o pridevnik
1. ki ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.1 ki prinaša mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogat
1.2 v zvezi delati/storiti bogate/bogat bogatiti, obogatiti
2. z dopolnilom česa, od česa, k čemu, na čem, v čem, s čim ki ima, prinaša dosti česa; SODOBNA USTREZNICA: bogat
3. po stopnji, količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: velik, obilen, dragocen
3.1 ki vsebuje številne ali pomembne elemente; SODOBNA USTREZNICA: bogat
4. o krščanskem Bogu ipd. mogočen, veličasten
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 33 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bogati1 -ega posamostaljeno
1. kdor ima mnogo materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: bogati
2. kar ima veliko vrednost; SODOBNA USTREZNICA: veliko, dragoceno
FREKVENCA: 284 pojavitev v 25 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bogato (bogatu, bogato) prislov
1. v zelo veliki količini, materialni vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: bogato
2. v velikem obsegu ali stopnji; SODOBNA USTREZNICA: zelo, obilno
FREKVENCA: 99 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Bog daj [bọ̑g dȁj] ali [bọ̑g daj] medmetna zveza

uporablja se za izražanje želje, da se prej izgovorjeno uresniči

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bogi -ega (bozi, bogi) posamostaljeno
1. kdor ima malo ali nič materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: revni
1.1 kdor ima nizek družbeni položaj
2. kdor je nesrečen, vreden usmiljenja; SODOBNA USTREZNICA: ubogi
2.1 protestansko, ekspresivno kdor je vreden pomilovanja zaradi nevednosti, zlasti v verskih zadevah
FREKVENCA: 202 pojavitvi v 19 delih
TERMINOLOGIJA: bogi v duhu/vesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

boginja -e (bogina, boginja, bogijnja) samostalnik ženskega spola
1. v mnogoboštvu vsako od (vse)mogočnih, nesmrtnih nadnaravnih bitij ženskega spola s posebnim področjem delovanja, ki ga verniki častijo, molijo; SODOBNA USTREZNICA: boginja
2. protestansko ženska, ki ji papež, Katoliška cerkev pripisuje nadnaravno moč glede določenih stvari; SODOBNA USTREZNICA: zavetnica, priprošnjica
3. ženska, ki s pomočjo posebnih sposobnosti napoveduje prihodnje ali razlaga pretekle dogodke; SODOBNA USTREZNICA: vedeževalka
FREKVENCA: 25 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bȏgme, interj. = Bog me (dopolniti je kak glagol v imperativu); bogme, da je tako! na vzhodu; — tudi hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bogolǜbnost -i ž bogoljubnost: da Küzmics Miklosi, bogolübnoszt z csela szija KOJ (1914), 153

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Bog pomagaj [bọ̑g pomágaj] medmetna zveza

uporablja se za izražanje želje, da se kaj izboljša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Bog tebe/vas obvaruj [bọ̑g tébe obváruj] in [bọ̑g vas obváruj] medmetna zveza

uporablja se za izražanje želje, da se ogovorjenemu ne zgodi nič hudega

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

boh -a samostalnik moškega spola
s prašiča odrta, nerazrezana slanina; SODOBNA USTREZNICA: boh
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

boj1 -a samostalnik moškega spola
1. oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj
1.1 zoper koga, s kom
1.2 kogarod.
1.2.1 vojaški spopad, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna
1.2.2 čas trajanja takega spopada
2. povzročitev smrti človeka; SODOBNA USTREZNICA: uboj, umor
3. stanje, ki ga povzročajo prepiri, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: nesloga
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bojda, adv. wie man sagt, angeblich, SlN., Poh.-C.; — iz: bajo da; — prim. bajati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bojè,* adv. = baje, bojda, Cig., Jan., Jurč.; boje da, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bojè (dodatek k slovarju), dodaj na koncu: — (prim. bojo da ne, wahrscheinlich nicht, Ben.-Kl.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

boječ -a -e deležnik
1. ki čuti strah, je prestrašen zaradi doživljanja ali pričakovanja česa nevarnega, neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: boječ
1.1 navadno v zvezi z vera ki izgublja vero v Boga ali je iz strahu pred posledicami javno ne izpoveduje
1.2 ki čuti spoštljiv strah do Boga, kar se kaže zlasti v poslušnosti njegovim ukazom, zapovedim; SODOBNA USTREZNICA: bogaboječ
FREKVENCA: 22 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bojevati se -ujem se (bojovati se, bojevati se) nedovršni glagol
1. kdo; (zavoljo česa), zoper koga/kaj, (nad čim), s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
1.1 kdo; s kom/čim vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se
2. kdo/kaj; s kom/čim uporabljati silo drug proti drugemu z namenom obvladati koga/kaj ali doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se
3. kdo; (zavoljo koga) načrtno, intenzivno si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se
FREKVENCA: 97 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bolan -lna -o pridevnik
1. ki je telesno oslabel zaradi motnje v razvoju ali delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolan
1.1 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem, s čim ki ima motnjo, navedeno v dopolnilu
1.2 v povedkovni rabi, z dopolnilom na čem ki ima motnjo delovanja organa ali skupine organov, navedenih v dopolnilu
2. ki zaradi določene motnje ne deluje pravilno; SODOBNA USTREZNICA: bolan
3. ki čuti duševne bolečine
3.1 v povedkovni rabi, navadno z dopolnilom od česa ki je zaradi duševnega trpljenja telesno oslabel; SODOBNA USTREZNICA: bolan
4. ki ima menstruacijo
FREKVENCA: 289 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bòle tudi bòlje prisl. bolj: nego bolie tvoie licze oberni knyemu SM 1747, 63; ſzem mojo zkvarjeno voljo bole naſzledüval SM 1747, 48; od koga bole eden krſztsenik KŠ 1754, 69; nego bole nátom bojdmo, da KŠ 1771, A4b; nego bole to hüdo z dobrim obládaj KŠ 1771, 72; i lidjé ſzo bole lübili kmiczo, liki ſvetloſzt KŠ 1771, 121; nego doſzta bole düsevnoga KM 1783, 141; od koga bole BKM 1789, 7 b; od toga bole szo KM 1790, 90; vendar je bole KOJ 1833, 82; kêm bole popolno KAJ 1848, 1; je bole nücliva s tem AI 1878, 10; vucsenike bolye povcsiti KOJ 1833, 32; sze pá 'zelênye bolye zglasuvala AIP 1876, br. 1, 5; malo bolje premiszli AIP 1876, br. 7, 2; rázum bolje raztolmacsi AIN 1876, 69
nájbòle najbolj: ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau, preloſo TF 1715, 9; te drüge dni, naj bole te ſzvéteſnye liki KŠ 1754, 26; Naj bole nyemi je zoucsi velika miloscsa i vugodnoſzt glédala KŠ 1771, 432; prineſzi, i knige, naj bole módre KŠ 1771, 652; ſtera zdr'sávajo ſze naj bole vu Apoſztolſzke vöre vadlüványi KM 1780, 7; tebi hválo dájem, ali náj bole, ka ſzi me oszloubodo KM 1783, 4; ali nikéd, i náj bole vu ſztári peſzmaj BKM 1789, 4b; 'Zivi tak na trôst vu trplênyi, i naj bole na zvelicsanye BKM 1789, IV; Gda moremo nájbole 'siveti KOJ 1833, 141; náj bolye vu nomenaj KOJ 1833, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bolẹ́ti, -ím, vb. impf. schmerzen; zobje me bole, glava me boli, ich habe Zahn-, Kopfschmerzen; lasje ga bole, er hat einen Katzenjammer; vpije, da človeka ušesa bole, = er schreit, dass einem die Ohren gellen; — to me v srce boli, das thut mir in der Seele weh, Cig.; to me še zdaj boli, ich kann es nicht verschmerzen, Cig.; — ta ga bode bolela, das wird ihm hoch zu stehen kommen, Cig.; troški bole (treffen) občino, Levst. (Nauk); zavoljo tega me ne bo glava bolela, das lasse ich mich nicht anfechten, Cig.; tvoj denar ga boli, dein Geld flösst ihm Neid ein, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

boleti -im nedovršni glagol
1. kaj/brezoseb.; koga motiti koga s telesno bolečino
2. kaj/brezoseb.; kogatož. povzročati močne duševne bolečine; SODOBNA USTREZNICA: boleti
FREKVENCA: 48 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bolezen2 -zni/-zne (bolezan, bolezen, bolejzen, bolejzan, bolezin) samostalnik ženskega spola
1. motnja v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
1.1 ed. stanje telesne oslabelosti zaradi motnje v razvoju ali delovanju organa ali celotnega organizma; SODOBNA USTREZNICA: bolezen
2. občutek telesnega ali duševnega trpljenja; SODOBNA USTREZNICA: bolečina
3. običajno redno ponavljajoča se krvavitev iz maternice; SODOBNA USTREZNICA: menstruacija
3.1 daljša krvavitev iz maternice po porodu; SODOBNA USTREZNICA: čišča
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih
TERMINOLOGIJA: bolezen na bedru

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bolezniv -a -o pridevnik
ki povzroča duševno bolečino, skrb; SODOBNA USTREZNICA: boleč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bolj1 (bul, bujl, bojl) primernik prislova
1. primrk. stopnjuje
1.1 pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj
1.2 prislove; SODOBNA USTREZNICA: bolj
2. primrk. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolj
3. primrk. izraža sorazmernost dejanja, stanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
FREKVENCA: 44 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bolje1 (bule, bujle, bulje, bolje) primernik prislova
1. primrk. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom izraža zaželen način dejanja ali stanja v večji ali največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3.2 primrk. presež. takó, da v večji/največji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
4. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero glagolskega dejanja, stanja ali lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
5. primrk. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; SODOBNA USTREZNICA: bolj
6. primrk. presež., v zvezi bolje imeti/imeti se/iti/stati ipd. v večji/največji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se, bolje iti
6.1 v zvezah bolje priti komu / bolje postati s kom izraža izboljšanje zdravstvenega stanja koga
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bolji1 -a -e (buli, bujli) primernik pridevnika
1. primrk., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši
1.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
1.2 primrk. ki v primerjavi s kom bolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši
FREKVENCA: 7 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

boljšati -am (bulšati) nedovršni glagol
1. kdo; kaj (s čim) povzročati, da kaj postane boljše; SODOBNA USTREZNICA: izboljševati
2. kdo; komu kaj povzročati, da kaj postane večje; SODOBNA USTREZNICA: večati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

boljše1 (bulše, bolše, bujlše) primernik prislova
1. presež. stopnjuje pridevnike in deležnike, predvsem tiste, ki nimajo primernika z obrazilom; SODOBNA USTREZNICA: bolj, najbolj
2. primrk. presež. izraža večjo/največjo mero temeljitosti, natančnosti, izčrpnosti dejanja ali stanja; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
2.1 primrk. presež. glede na določene zahteve v večji/največji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje, najbolje
3. primrk., v zvezi boljše imeti v večji meri živeti v ugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah, naklonjenih okoliščinah; SODOBNA USTREZNICA: bolje imeti se
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

boljše2 (bulše, bolše) primernik povedkovnika
1. primrk. presež., komu [smiselni osebek] izraža primernost, koristnost česa v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše, najbolje/najboljše
2. primrk. izraža zadovoljivost razmer, okoliščin v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
3. primrk., komu [smiselni osebek] izraža zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja v večji meri; SODOBNA USTREZNICA: bolje/boljše
FREKVENCA: 88 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

boljši1 -ega (bulši, bolši) tudi nepregibno posamostaljeno
1. s širokim pomenskim obsegom kar ima večjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljše
1.1 z nikalnico izraža omejitev na določeno, navedeno
1.2 v zvezi na boljše glede na določene zahteve, kriterije v večji meri uspešno, učinkovito, primerno
1.3 v zvezi (komu) k boljšemu v korist, prid komu
1.4 v zvezi obračati/obrniti/izlagati/zastopiti na boljše/k boljšemu ne pripisovati/pripisati slabšega pomena ravnanju, dejanjem ljudi, okoliščinam v zvezi z njimi, tudi če so za koga neugodni
FREKVENCA: 171 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

boljši2 -a -e (bulši, bolši, bojlši, bujlši) tudi nepregibno primernik pridevnika
1. primrk. presež. ki ima v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
1.1 primrk. presež. ki kaže v primerjavi s kom večjo/največjo mero pozitivnih lastnosti v odnosu do ljudi; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2. primrk. presež., s širokim pomenskim obsegom ki ima v primerjavi s čim večjo/največjo mero zaželene lastnosti, kakovosti; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.1 primrk. presež. ki se v primerjavi s čim pojavlja v večji/največji meri; SODOBNA USTREZNICA: večji, največji
2.2 primrk. presež. ki v primerjavi s kom bolj/najbolj uspešno izpolnjuje zahteve in dolžnosti, ki mu jih nalaga njegov položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
2.3 primrk. presež. ki je v primerjavi s čim v večji/največji meri učinkovit, koristen, primeren glede na določene zahteve, kriterije; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
3. primrk. presež. ki se v primerjavi s kom/čim pojavlja v višji/najvišji stopnji glede na pomembnost, veljavo, položaj; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
4. primrk. presež. ki prinaša bolj/najbolj pozitivno čustveno stanje, razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: boljši, najboljši
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 35 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

boljši3 (bulši) primernik prislova
1. primrk. glede na določene zahteve v večji meri uspešno, učinkovito, primerno; SODOBNA USTREZNICA: bolje
2. primrk. takó, da v večji meri ne vzbuja dvoma, pomislekov glede resničnosti; SODOBNA USTREZNICA: bolje
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bolnik -a samostalnik moškega spola
kdor je telesno oslabel zaradi motnje v razvoju ali delovanju organizma ali poškodbe; SODOBNA USTREZNICA: bolnik
FREKVENCA: 286 pojavitev v 25 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

borìti se -ím se nedov. boriti se: Ar teilo ſelei (bori, tereſze) SM 1747, 53; pravdo ſtera ſze bori KŠ 1771, 463; ſze bori BRM 1823, 70; prouti nepriátelom ſze borimo KŠ 1754, 105; ſteri ſze borijo KŠ 1771, 441; da ſze zmenom vrét borte KŠ 1771, 483; sze za domovino borio AIP 1876, br. 1, 5; borili ſzo ſze govorécsi AIP 1771, 414; ti bi ſze ne boro SŠ 1796, 67; pren. proti grehi ſze boriti SM 1747, 53; ſze prot’ grejhom bori BKM 1789, 248
borìvši se -a se -e se ko se je boril: borivſi ſze pouleg moucsi nyegove KŠ 1771, 605

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bosti bodem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (okoli česa), koga/kaj, v koga, s čim z ostrim predmetom povzročati komu pekočo telesno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2. kaj; kogatož., (pod kaj, v kaj) povzročati komu duševno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
2.1 brezoseb.; kogatož. [smiselni osebek], (v čem) čutiti ostro bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bosti
FREKVENCA: 52 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bòš, adv. ja freilich (iron.): boš, da bi jim kaj takega na misel prišlo, Ravn.; pa boš! = doch leider! pa boš! tudi lepi Samuelov zgled ni poboljšal Helijevih sinov, Ravn.; — prim. baš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

boštvo -a (buštvu, bustvu*, boštvo) samostalnik srednjega spola
1. veliko pomanjkanje materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: revščina
2. zelo majhno premoženje; SODOBNA USTREZNICA: revščina
FREKVENCA: 115 pojavitev v 25 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bóžji,* adj. Gottes, göttlich; sin božji, der Sohn Gottes; božja porodnica, die Gottesgebärerin; božji grob, das hl. Grab; — b. človek, der nach Gottes Ebenbild erschaffene Mensch: saj sem božji človek, ne živinče, Jurč.; kdo je božji? wer ist es? Vrt.; pomagaj, kdor je božji, Z.; ljudje božji, pomagajte mi! jvzhŠt.; božji ostani! Gott befohlen, Z.; ves božji dan, den ganzen lieben Tag; vso božjo noč; na vsem božjem svetu (auf der ganzen lieben Welt) nimam nikogar, da bi mi pomagal; (v vzklikih:) božja dekla! za božji čas! za božji dan, kaj pa delaš! um des Himmels willen, was treibst du denn! hiša božja, božji hram, das Haus Gottes; božja služba, der Gottesdienst; božja pot, die Wallfahrt; na božjo pot iti, sich auf eine Wallfahrt begeben; b. sod, die Ordalien, Cig. (T.); — po božje častiti koga, jemandem göttliche Ehre erweisen; — božje = božjast: božje ga je metalo, Zv.; tudi: božje ga tere, Št.; dete božje tere, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); — božje ga je udarilo, der Schlag hat ihn getroffen, Cig.; božji udarec, der Schlagfluss, Guts.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

božji -a prid. božji: Iesus Kakor ſyn Boshy im. ed. m je vezh snal, Kakor vſy Angeli ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt shlushabnik Boshj im. ed. m rata ǀ tu S. Ime je en shaz Boſhy im. ed. m ǀ zhlovek je ena podoba, ali peld boshy im. ed. m ǀ v'kateri strah Boshij im. ed. m ſe najde ǀ Palza, inu shiba Boshja im. ed. ž pomenio leta S. strah ǀ milost Boshia im. ed. ž je vezhi kakor ſo vſy grehi tiga ſvèta ǀ Ta je ena ſlushabinza Boshya im. ed. ž ǀ Plato pravi: de zhlovek je ena boshja im. ed. ž shival ǀ Boshija im. ed. ž martra, katera na trugi je stala ǀ tedai strahu Boshijga rod. ed. m danaſs ijm bodem govuril ǀ varite ſe tiga ſerda Boshja rod. ed. m ned. (?) ǀ pres pumozhi Boshje rod. ed. ž ǀ Tempel ie prebivalshe te milosti Boshie rod. ed. ž ǀ ta shaz gnade Boshije rod. ed. ž ǀ s'poshlushainom boshje rod. ed. ž beſsede ǀ od miloſti Boshe rod. ed. ž ǀ bres gnade boſie rod. ed. ž ǀ tu dobru, inu hudu s'boshje rod. ed. ž roke poterpeshlivu vſeti ǀ Oblizha Boshjga rod. ed. s nihdar ne bò vidil ǀ de tuoj greh NamestniKu Boshijmu daj. ed. m spoſnashi ǀ dokler je ſtregil Synu Boshjmu daj. ed. m ǀ Boshy daj. ed. ž sapuvidi nej bil pokoren ǀ Sapushen od ludy ſe je k'Boshy daj. ed. ž dobruti obernil ǀ sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy tož. ed. m utalashit ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah boshj tož. ed. m ǀ gre na bosky tož. ed. m pot ǀ s'Kusi s. obhaijlu paK offramo ſijnu Boshjga tož. ed. m ži. ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo Boshjo tož. ed. ž poslatiti ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo tož. ed. ž volo ǀ de bi imela sa Boshijo tož. ed. ž volo odpustiti ǀ Boshio tož. ed. ž martro v'roke da ǀ nej sadosti de ti Boshje tož. ed. s Ime nepridnu uſta neusamesh ǀ ſerze Boshie tož. ed. s ranio ǀ preklinaio Ime Boshije tož. ed. s ǀ ty lashniki neshlishio v'Boshje tož. ed. s tovarshtvu, ampak v'tovarshtvu teh hudizou ǀ v'strahu Boshijm mest. ed. m shivite ǀ v'gnadi Boshy mest. ed. ž ǀ v'shlushbi Boshij mest. ed. ž ǀ v'tej boshy mest. ed. ž veshi ǀ ſtonouitnu de v'Boshij mest. ed. ž shlushbi do Konza bo ostalu ǀ je bila taku ſtonovitna v'Boshy mest. ed. ž veri ǀ v'imenu Boshym mest. ed. s sazhnem ǀ pred Stolam Boshym or. ed. m ǀ s'boshym or. ed. m shlakam vdarjeni zhlovik ǀ nemorite ſe s'Boshjo or. ed. ž volo sglihat ǀ ty lubi Svetniki Boshy im. mn. m naſs vuzhio ǀ kaj pomenio te rame Boshje im. mn. ž ǀ yh vuzhijo molit teh deſset sapuvidi Boshyh rod. mn. ǀ ſe neboymo teh shtrajfing Boshjh rod. mn. ǀ s'Boshijh rod. mn. rouk pride ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam namestnikom Boshijm daj. mn. ǀ my K'sapuvidam Boshim daj. mn. ſe neperpognemo ǀ slushabnike Boshije tož. mn. m nej ſo sposnali ǀ nekedaj Moiſses je rokè Boshje tož. mn. ž bil sadershal ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila sapuvidi Boshye tož. mn. ž dershati ǀ terbej tudi sapuvidi Boshije tož. mn. ž derſhati ǀ ti bi s' velikem poterplejnam te Boshie tož. mn. ž/s vſta obriſala ǀ mij hozhmo premislit vſe lastnusti, inu della Boshije tož. mn. s ǀ Imate po boshyh mest. mn. potah hodit ǀ po ſapuuidyh Boshyh mest. mn., inu zerkounyh ǀ shivite po Boshijh mest. mn. sapuvidah ǀ s'vſemy boshimij or. mn. arzniami O božji oblasti in božjem žlaku glej → oblast oz. → žlak.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

božji2 -a -e (božji, bužji) pridevnik
1. ki bitnostno pripada Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.1 ki je lasten Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.2 ki je v zvezi z delovanjem, dejanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
1.3 ki izhaja iz Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
2. ki je, si prizadeva biti v skladu z nauki, zapovedmi Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
3. ki je v določenem odnosu do Boga; SODOBNA USTREZNICA: božji
4. ki je namenjen Bogu; SODOBNA USTREZNICA: božji
5. ki je v zvezi z drugo božjo osebo, Jezusom Kristusom; SODOBNA USTREZNICA: božji
6. v zvezah božja beseda / beseda božja besedilo, nauk, ki ga je navdihnil, sporočil Bog; SODOBNA USTREZNICA: božja beseda
6.1 v zvezah božja beseda / beseda božja obredna uporaba tega besedila
6.2 v zvezah božja beseda / beseda božja oznanjanje, razlaga tega nauka, verske resnice
6.3 v zvezah božja beseda / beseda božja Jezus Kristus kot božja prisotnost med ljudmi
7. ki je v zvezi z bogovi; SODOBNA USTREZNICA: božji
FREKVENCA: približno 14000 pojavitev v 49 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bramba -e (bramba, branba) samostalnik ženskega spola
1. obrambi namenjeno utrjeno naselje ali zgradba; SODOBNA USTREZNICA: trdnjava, utrdba
1.1 zaklon, ki ščiti bojevnike in omogoča napadanje; SODOBNA USTREZNICA: prsobran
2. vojaški obrambni nasip; SODOBNA USTREZNICA: okop
3. priprava za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: orožje
3.1 vojaška priprava za razbijanje vrat, zidov; SODOBNA USTREZNICA: oblegovalna naprava
4. odbijanje nasprotnikovega napada; SODOBNA USTREZNICA: obramba
4.1 sodelovanje v spopadu, ki ima za cilj ohranitev koga ali česa
4.2 skupina ljudi, zadolžena za obrambo ali varovanje
5. dejavnost, skrb, da se komu ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varstvo, zaščita
5.1 obvarovanje, rešitev
6. pisni ali ustni zagovor, obramba kakega stališča, prepričanja
6.1 opravičilo, pri katerem se navadno ne navaja pravi, resnični vzrok; SODOBNA USTREZNICA: izgovor
FREKVENCA: približno 300 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

branitelj -a (branitel) samostalnik moškega spola
kdor varuje, ščiti; SODOBNA USTREZNICA: branilec
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brániti, -im, vb. impf. 1) vertheidigen, beschützen; z mečem koga b., levinja svoje mladiče pogumno brani; b. trdnjavo; b. svoje poštenje; redko z gen.; kaštigaj hude, brumnih brani, Krelj; b. koga komu (čemu), jemanden gegen jemanden (etwas) vertheidigen, schützen: tuj mož nas je pastirjem branil, Ravn.; b. koga muham, Cig.; isto oglje brani hišo streli, a žito črvom, Navr. (Let.); tudi: čredo b. volkov, domovino b. nesreč, zoper sovražnike, proti sovražnikom; psi branijo živino od tatov i divjačine, ogr.-Valj. (Rad); b. se, sich vertheidigen, sich wehren: hrabro so se vojaki branili; nima se s čim b., er hat nichts, womit er sich wehren könnte; b. se s čim, sich auf etwas berufen (Cig.), etwas vorschützen, Jan.; — 2) wehren, verwehren; nihče ti ne brani tukaj stati; b. komu, da ne more črez most, jemandem den Uebergang über die Brücke wehren; živini b. v škodo, das Vieh vom Schadenmachen abhalten; to brani kačam k hlevu, k hramu, Pjk. (Črt.); zverinam na njive b., das Wild vom Felde fernhalten; Meni k Minkici branijo, Npes.-Schein.; komu kaj b., jemandem etwas verwehren; tega ti nihče ne brani, das ist dir unverwehrt, das verbietet dir niemand; — b. se česa, sich gegen etwas wehren: branili smo se teh davkov, pa se jih nismo mogli ubraniti; b. se darila, das Geschenk nicht annehmen wollen; kruha se ni braniti, Brot darf man nicht verschmähen; b. se komu, čemu, Cig.; Kdor klobas po zimi hrani, Se po leti muham brani, Vod. (Pes.); — sich weigern: kaj se braniš vzeti denar? brani se toliko plačati; — 3) = branati, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

braniti -im (braniti, bramiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj, zoper koga, (s kom/čim) prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.1 kdo; koga/česa, koga/kaj (skozi koga), zoper koga/kaj, pred kom/čim, (s čim) delati, da kdo/kaj ni deležen/deležno česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati, ščititi
1.2 kdo; kogatož., pred kom pomagati komu, navadno do pravice
1.3 kdo; kaj, (s čim) prizadevati si, da se kaj ohrani
2. kaj; komu, kaj oteževati ali preprečevati gibanje, premikanje; SODOBNA USTREZNICA: ovirati
2.1 kdo/kaj; koga/česa, komu/čemu, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da se kako dejanje, stanje ali lastnost težje uresničuje ali ne uresniči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.2 kdo; komu, kaj, (skozi koga, s čim) delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti ali doseči; SODOBNA USTREZNICA: preprečevati
2.3 kdo; česa, komu/čemu delati, povzročati, da kdo/kaj česa ne more dobiti oz. biti deležen/deležno
2.4 kdo; komu/čemu, kaj, (s čim) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: prepovedovati
2.5 kdo; čemu, (s čim) biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
3. kdo; kaj govoriti v korist koga/česa, ki se ga negativno ocenjuje; SODOBNA USTREZNICA: zagovarjati
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

braniti se -im se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, proti komu, zoper koga, pred kom, (s čim) z dejanji izražati voljo ne pustiti se obvladati; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se
1.1 s silo, z orožjem
1.2 z besedami, mislimi (iz svetopisemskega izročila)
1.2.1 kdo; komu/čemu, zoper koga/kaj, (s čim) izražati voljo ne podleči čemu; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, zoperstavljati se čemu
2. kdo; čemu, pred čim, (s čim) delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: varovati se, ščititi se
2.1 kdo; česa prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, nasprotovati čemu
3. kdo; česa, čemu z besedami, dejanjem izražati voljo
3.1 ne ubogati koga; SODOBNA USTREZNICA: upirati se, braniti se
3.2 ne izvršiti česa
3.3 ne sprejeti česa
FREKVENCA: 107 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

branjenje -a (branene, branjenje) samostalnik srednjega spola
1. varovanje pred čim neprijetnim, nezaželenim; SODOBNA USTREZNICA: obramba, zaščita
2. prizadevanje, da se ne zgodi kaj neprijetnega; SODOBNA USTREZNICA: preprečevanje
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brat -a samostalnik moškega spola
1. moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: brat
2. pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.1 Jezus Kristus, ki se je z učlovečenjem približal človeku
2.2 kdor ima v verski skupnosti isto vlogo
3. pripadnik skupnosti, ki jo povezuje sorodstvo; SODOBNA USTREZNICA: sorodnik
4. pripadnik rodovne, narodne skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: rojak
5. vsak človek v razmerju do drugega, ki ga sreča v življenju; SODOBNA USTREZNICA: bližnji
6. član cerkvenega reda; SODOBNA USTREZNICA: redovnik
7. s prilastkom kdor se ukvarja z isto dejavnostjo
8. kdor je komu blizu kakor brat
FREKVENCA: približno 2700 pojavitev v 41 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bratec -tca (bratac) samostalnik moškega spola
1. ekspresivno moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev; SODOBNA USTREZNICA: bratec
2. ekspresivno pripadnik krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: bratec
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brati berem nedovršni glagol
1. kdo; kaj razpoznavati znake za glasove in jih povezovati v besede in stavke; SODOBNA USTREZNICA: brati
1.1 kdo; od koga/česa, komu, kaj, (s čim) dojemati vsebino besedila s to dejavnostjo; SODOBNA USTREZNICA: brati
2. kaj odstranjevati sadeže, zlasti grozdje, z rastline s trganjem; SODOBNA USTREZNICA: trgati
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 38 delih
TERMINOLOGIJA: brati mašo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bratinski1 -a -o pridevnik
ki se nanaša na brate; SODOBNA USTREZNICA: bratski
FREKVENCA: 5 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bratovski -a -o pridevnik
ki se nanaša na brate; SODOBNA USTREZNICA: bratski
FREKVENCA: 49 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bratovščina -e (bratovščina, bratovšina, bratovščena, bratavščina) samostalnik ženskega spola
1. razmerje kot med brati; SODOBNA USTREZNICA: bratstvo
2. pogosto v zvezi s krščanski povezanost ljudi z Bogom in med seboj; SODOBNA USTREZNICA: (krščansko) občestvo
3. verska skupnost ljudi, ki živijo po določenih pravilih, navadno v skupini; SODOBNA USTREZNICA: red, redovna skupnost
4. stanovska skupnost vernikov z nabožnimi in socialnimi nalogami; SODOBNA USTREZNICA: (cerkvena) bratovščina
FREKVENCA: 49 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brečati -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (okoli koga, na kaj) med letenjem se oglašati z enakomerno tresočim se glasom; SODOBNA USTREZNICA: brenčati
2. kaj; čez koga tresti se od vznemirjenja; SODOBNA USTREZNICA: trepetati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bréjg in brég -a m breg, hrib, gora: brejg KŠ 1771, 46; Breig BKM 1789, 13; Brejg KM 1790, 95; Brêg BRM 1823, 6; zbrejga KŠ 1771, 129; na vrh brigá KŠ 1771, 177; Po brejgi KŠ 1754, 261; pri brejgi KŠ 1771, 115; na brejgi KM 1796, 101; bregov goric AI 1875, kaz. br. 8; brêgov AIN 1876, 10; ſzedem brigouv KŠ 1771, 797; zacsnete praviti brigom KŠ 1771, 252; csi mám vſzo vöro tak, da brigé prenáſam KŠ 1771, 516; v-brgáj AIP 1876, br. 5, 7; vti veliki brgáj AIP 1875, 3; med visziki bregáj AIP 1875, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

breme -ena (breme, brime) samostalnik srednjega spola
1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3. kar kdo mora storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
FREKVENCA: 16 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brentáč, m. 1) der Buttenträger, C., Dol.; — 2) = brenta, Ip.-Mik.; kleine Butte, C.; majhna, lesena posoda, taka kakor golida, samo da nima luknje v uhu, Kras-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bridko2 (britku, britko) prislov
1. izraža, da se kaj prestaja, opravlja s trpko duševno bolečino; SODOBNA USTREZNICA: bridko
2. izraža, da se kaj opravlja z veliko strogostjo, nepopustljivostjo; SODOBNA USTREZNICA: hudo
3. izraža veliko mero; SODOBNA USTREZNICA: zelo
FREKVENCA: 68 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bridkost -i ž bridkost, žalost: britkoſt im. ed. ſe je ugmerala ǀ porodj eniga Synu, temu imè dà Benoni, tu je Syn te britkoſti rod. ed. ǀ pres ſtraha, inu britkuſti rod. ed. ǀ shpot, inu britkoſt tož. ed. bosh imela ǀ kaj s'eno britkost tož. ed. bote imeli ǀ v'taistim peharu, v'Katerem nam napije ſlatkust, nam tudi napije britkust tož. ed. ǀ nemesti Kruha, s'shalostio, inu britkustio or. ed. ijh shpishajo ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio or. ed. tega terdiga terpleina ǀ bosh skusil takorshne britkosti tož. mn., kakorshne nikuli nej ſi skusil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bridkost -i (britkust, britkost) samostalnik ženskega spola
1. trpka duševna in telesna bolečina; SODOBNA USTREZNICA: bridkost
2. tudi mn. kar povzroča, da je komu življenje bolj težko, neprijetno; SODOBNA USTREZNICA: težava, neprijetnost
3. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi občutka ogroženosti; SODOBNA USTREZNICA: tesnoba
FREKVENCA: 285 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brisati brišem nedovršni glagol
1. kdo; koga/kaj, (s čim) delati koga/kaj suhega/suho, čistega/čisto z drgnjenjem; SODOBNA USTREZNICA: brisati
2. kdo; kaj delati, da kaj ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: brisati
FREKVENCA: 23 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

briten [brítǝn] pridevnik

ki se da obriti, ostriči

PRIMERJAJ: briven

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brìtko tudi brìdko prisl. bridko, žalostno: szo lüdjé tak szpohüjsali, da szo sze nyé vsze szoszedcsine bridko tou'sile KOJ 1845, 3; britko vcsinijo KŠ 1771, 784; Keserü bridko AIN 1876, 32; i britko je oſztaviti Goſzpodna KŠ 1754, 75; joukao ſze je britko KŠ 1771, 249

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

briven [brȋvǝn] pridevnik

ki se da obriti, ostriči

PRIMERJAJ: briten

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bȓk 2., m. eine Art Kreisel, das Drehrad, Cig.; lešnik s klinčkom, da ga lahko zavrti, Dol.; — prim. brčati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bŕkati 1., bȓkam, vb. impf. 1) stoßen, schnellen, weg schnellen: z nogo kaj b., C., M., Z.; — scharren, kratzen: kure brkajo, C., M., Z.; stöbern, Cig.; — 2) orehe b., luščiti iz oblatovja, Tolm.-Erj. (Torb.); — 3) hetzen, reizen, C.; brkala je vrana zajca, da naj kolje, SlN.; — prim. brcati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brkljarȋja, f. 1) das Gerümpel, der Plunder; — 2) = homatija: idita nekaj časa služit, da se ta brkljarija nekoliko poleže, Andr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brljáti, -ȃm, vb. impf. stöbern: Kaj brlja tod? was sucht er da? BlKr.; — pritscheln, sprudeln, M., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bród tudi bróud -a m brod, breg ob morju, reki, kjer se da pristati: Neprilicsni pa brod bodoucsi KŠ 1771, 424; nárocsa, ſtera ſzo brod mela KŠ 1771, 426; k-brodi ſzo priſztoupili KŠ 1771, 122; pri Actiácskom broudi KŠ 1771, 655; pren. pridem k-broudi vekivecsnoga blá'senſztva KM 1783, 183

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brod [brọ̑d] samostalnik moškega spola
  1. pas zemlje ob vodi; breg
  2. kraj, kjer je voda tako plitva, da se da prebresti
  3. splav, čoln za prevoz čez reko

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brod -a (brud) samostalnik moškega spola
1. kraj, kjer se da prebresti vodo; SODOBNA USTREZNICA: plitvina
2. kraj ob vodi, urejen za pristajanje plovil; SODOBNA USTREZNICA: pristanišče
3. plovilo za prevoz čez vodo; SODOBNA USTREZNICA: brod
FREKVENCA: 26 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bŕsniti, bȓsnem, vb. pf. = brcniti, Cig., Met.; Nalašč jezik njemu zdrsnil, Da Slovana spet je brsnil, Levst. (Zb. sp.); konj je detetu oko in zobe vun brsnil, ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

br̀ščas prisl. bržčas, najbrž: brscsazs KOJ 1833, 44; ka bi sze brscsasz i zgoudilo da nebi pravo KOJ 1845, 58; Brscsasz bi nema tema boj vövdaro KOJ 1848, 33

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brúhati, brȗham, vb. impf. 1) auswerfen, speien; kri b., Blut speien, Cig., Jan.; gora ogenj bruha, C.; kletve b., Flüche ausstoßen, BlKr.; — 2) mit Auswurf husten, C.; tako bruha, da je strah, C.; — 3) hervorbrechen, hervorströmen, Jan.; voda črez most bruha, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bruma -e samostalnik ženskega spola
1. kar se kaže v natančnem in vestnem izpolnjevanju verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
1.1 stanje, v katerem se kaže natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožnost
2. v Novi zavezi kar se kaže v božjem odrešenjskem delovanju na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
2.1 v Stari zavezi kar se kaže v božjem delovanju na človeka kot pomoč, kazen; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
3. kar se kaže v človekovem sprejemanju božjega odrešenjskega delovanja in božje volje; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost
4. kar je v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičnost, poštenost
5. kar zaradi ponavljanja postane človekova značilnost; SODOBNA USTREZNICA: navada
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 30 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brȗmbati, -am, vb. impf. die Maultrommel spielen: Da bi brumbice 'mela, Si brumbala bi, Npes.-Vraz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brumen2 -mna -o (brumen, bruman) pridevnik
1. ki natančno in vestno izpolnjuje verske dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
1.1 ki izkazuje/odraža človekovo natančno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožen
2. ki odrešenjsko oz. kot sodnik deluje na verujočega; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
3. ki sprejema božje odrešenjsko delovanje in božjo voljo ter ravna v skladu z njima; SODOBNA USTREZNICA: pravičen
4. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pravičen, pošten
5. ki po božjem delovanju preide od greha k milosti; SODOBNA USTREZNICA: opravičen
FREKVENCA: približno 1600 pojavitev v 42 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brumno (brumnu) prislov
izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brumski2 prislov
izraža natančno in vestno izpolnjevanje verskih dolžnosti; SODOBNA USTREZNICA: pobožno
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bruno -a (brunu, bruvno) samostalnik srednjega spola
1. na dveh straneh obtesano deblo; SODOBNA USTREZNICA: bruno
1.1 v razlagalnih besedilih velika pomanjkljivost, ki je osebek noče videti; SODOBNA USTREZNICA: napaka, slabost
FREKVENCA: 45 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brzde brzd (bruzde, brzde) množinski samostalnik ženskega spola
kovinski del pri uzdi, ki ga ima žival, navadno konj, v gobcu; SODOBNA USTREZNICA: brzda
FREKVENCA: 20 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brzo (brzu, brzo) prislov
1. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; SODOBNA USTREZNICA: hitro
2. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja
FREKVENCA: 24 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brž1 primernik prislova
izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času kot drugo; SODOBNA USTREZNICA: prej
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

brž2 členek
izraža, da je kaj na prvem mestu glede na prej povedano; SODOBNA USTREZNICA: zlasti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

budáliti, -im, vb. impf. thöricht handeln, sprechen, Cig.; grdo bi bilo, da budali tako silen in dičen junak, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

büdìti -ím nedov. buditi, spodbujati: Ti büdi na lübézen KAJ 1848, 27; dejmo példo, gda váſz büdijo KM 1790, 82; da náſz moke Tvoje, büdijo ne poti Tvoje BRM 1823, 44
büdejóči -a -e budeč: 'zaloszt büdejôče delo AIP 1876, 11, 1
büdívši se -a se -e se opogumljajoč: Büdivsi sze na vüpazen KAJ 1870, 59

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

buditi -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; (iz česa, k čemu), kogatož. delati, da kdo postane buden; SODOBNA USTREZNICA: buditi
1.1 kdo; kaj povzročati zaznavanje kakega organa
2. kdo; kogatož., (v čem, s čim) povzročati prehajanje iz mrtvega stanja v živo; SODOBNA USTREZNICA: buditi
FREKVENCA: 17 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

buher -hra (buher, vuher, buhar, uhar, vuhar) samostalnik moškega spola
1. navadno zelo visoko denarno nadomestilo za začasno uporabo česa, navadno denarja; obresti
1.1 v zvezi dati/dajati/iskati/jemati/posojovati (denar) na buher dati/dajati, iskati, jemati posojilo na zelo visoke, oderuške obresti
2. posojanje na zelo visoke, oderuške obresti ali prodaja za zelo visoko, oderuško ceno
3. hlepenje po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
FREKVENCA: 47 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

buhrnija -e (buhrnija, vuhrnija, vuhrnja°) samostalnik ženskega spola
1. pridobivanje premoženja s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
1.1 v zvezi dati na buhrnijo posoditi na zelo visoke, oderuške obresti
2. hlepenje po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno; SODOBNA USTREZNICA: oderuštvo
FREKVENCA: 9 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

buhrnik -a (buhrnik, vuhrnik, uhrnik) samostalnik moškega spola
1. kdor pridobiva premoženje s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno; SODOBNA USTREZNICA: oderuh
1.1 komur se mora vrniti dolg, poravnati obveznost; SODOBNA USTREZNICA: upnik
2. kdor hlepi po bogastvu, dosegljivem s posojanjem na zelo visoke, oderuške obresti ali s prodajo za zelo visoko, oderuško ceno
FREKVENCA: 37 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bújti -jem dov. ubiti: iſzkali ſzo ga bujti KŠ 1771, 279; vcselé bujti AI 1875, kaz. br.; da ne bujes zro'zjom BKM 1789, 183; buje KŠ 1754, 36; steroga i búje KOJ 1848, 4; csi [človeka] skerjouv bujemo KŠ 1754, 38; nike bujete KŠ 1771, 78; goſzpodára bujjejo KŠ 1771, 67; v najvékšoj sili gamilo bujejo AI 1878, 18; bujmo ga KŠ 1771, 70; me bujo KŠ 1771, 462; ſzo je pa bujli KŠ 1771, 210
bùjti -a -o ubit: ſztvari ſzo bujte KŠ 1771, 72; bujt je v-Perſii BKM 1789, 329

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bukonglagolje nesklonljivo, samostalnik –
glasovna enota, nastala ob povezanem branju azbučnih imen črk B, O, G
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bukvarica -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bukvarica -e samostalnik ženskega spola
kraj, kjer se nahajajo ali prodajajo knjige; SODOBNA USTREZNICA: biblioteka, knjigarna
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bukve -kov/-kvi (bukve, bugve, buhkve) množinski samostalnik ženskega spola
1. večje število trdno sešitih popisanih ali tiskanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
1.1 biblijsko trak iz zlepljenih, enostransko ali obojestransko popisanih listov; SODOBNA USTREZNICA: knjižni zvitek
2. delo, stvaritev v obliki knjige; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
3. večje število trdno vezanih listov za zapisovanje
4. večja enota obsežnejšega literarnega besedila; SODOBNA USTREZNICA: knjiga
FREKVENCA: približno 1100 pojavitev v 37 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

búla 2., f. das Füllsel, die Fülle, Guts., Mur.; "kar se klade v testo, da bode od njega potica ali gubanica", Goriška ok.-Erj. (Torb.); die Wurstfülle, Jan., Rož.-Kres; — iz nem.; prim. bulati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bulenkramer -ja samostalnik moškega spola
prodajalec papeževih listin z odpustki
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bulkramar -ja samostalnik moškega spola
prodajalec papeževih listin z odpustki
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bulski -a -o pridevnik
ki se nanaša na (papeževe) bule; SODOBNA USTREZNICA: bulski
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

búrovž, m. 1) die Kuhglocke, Cig., Dol., Polj.; die Glocke, die das vorderste Pferd trägt, M.; — (prim. Al' je grom al' treskanje, Al' voz burovžev(i) gre? Npes.-K.) — 2) veliki b., der große Bär, der Wagen, Cig., Jan.; Čmu nek' so gostoževci, Čmu meni vel'ki burovž? Čb. — (Levst. [Rok.] meni, da je ta beseda iz nem. voraus nastala.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

búsija, f. der Hinterhalt, Dict.; Jerobeam je storil busijo, da bi od zadaj nad nje prišel, Dalm.; — iz tur. pusu, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bȗška, f. die Geschwulst infolge einer Contusion, Z., Bes.; tako me je udaril, da mi je buška stekla, Valj. (Rad); lasna buška, die Haarpapille, Erj. (Som.); — prim. 2. buhniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

bȗškast, adj. voll Contusionen: tako ga je otepel, da je cel teden buškasto glavo nosil, Glas.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

butara -e (butora, butara, butera, botora) samostalnik ženskega spola
1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. večji šop povezanih požetih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: snop
3. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
3.1 biblijsko prerokba, ki napoveduje božjo kazen zaradi grehov
4. kar mora kdo storiti, opraviti; SODOBNA USTREZNICA: dolžnost, obveznost
4.1 kar se obvezno da/daje oblastem v denarju, naturalijah ali delu; SODOBNA USTREZNICA: dajatev, tlaka
FREKVENCA: 224 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

butoro -a (butero, butoro) samostalnik srednjega spola
1. težek predmet, ki se prenaša ali prevaža; SODOBNA USTREZNICA: breme, tovor
2. navadno s prilastkom kar povzroča skrb, neugodje, duševno trpljenje; SODOBNA USTREZNICA: breme
FREKVENCA: 8 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

c2 glas
soglasnik, ki ga zaznamuje črka c; SODOBNA USTREZNICA: c
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cácavnost -i ž nežnost, občutljivost: Mo drágo czáczavnoſzt Oblák je 'se zakrio SIZ 1807, 60; Da neszpádne vu rú'zno czáczavnoszt KAJ 1848, 246

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cafodráti, -ȃm, vb. impf. hitro hoditi, da cape lete od človeka, C.; — prim. cefedrati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

caganje -a (caganje, cagajnje, cagajne, cagane) samostalnik srednjega spola
1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
2. stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
2.1 na čem izgubljanje upanja, prepričanja, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupavanje nad čim
FREKVENCA: 56 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cagati -am nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; s prisl. določilom vzroka biti v stanju/priti v stanje, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupovati, obupati
1.1 kdo; na kom/čem, v čem izgubiti/izgubljati upanje, prepričanje, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupati, obupovati nad kom/čim
2. kdo; pred čim čutiti strah pred kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 299 pojavitev v 31 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cagav -a -o (cagav, cagov) pridevnik
1. ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupan
2. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj; SODOBNA USTREZNICA: nejeveren, maloveren
3. ki ima premalo poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopeten, neodločen
3.1 ki se boji koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: prestrašen
FREKVENCA: 151 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cagovati -ujem nedovršni glagol
1. kdo/kaj biti v stanju, v katerem osebek ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupovati, obupavati
1.1 kdo; na čem izgubljati upanje, prepričanje, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupovati nad čim
2. kdo; pred kom, nad čim čutiti strah pred kom ali čim; SODOBNA USTREZNICA: bati se
FREKVENCA: 51 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cagoviten -tna prid. malodušen: Gdu tedaj ò verne dushe bo taku zagovitin im. ed. m, de ne bo savupal na leto nesgruntano Milost Boshio ǀ gdu taku zagoviten im. ed. m, de nepotezhe h'Chriſtusu ǀ ò zagovitnu is im. ed. s terplejne ǀ ty zagovitni im. mn. m ſo vpajne k' miloſti Boshy vdobili ǀ Tem zagovitnym daj. mn. vupajne da ǀ hudizh … ſe letei Divizi prikashe, inu hude zagovitne tož. mn. ž misly noter daje ǀ reveſſelite vashe Zagovitna tož. mn. s ſerza → cagov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

càjgar -a m gostilniški izvesek: Bár da bi vszáki lejpi czajgar dobro vino odávao KOJ 1845, 61; vecs ostari na steri szo cifraszti cajgarje (kazárje) bili KAJ 1870, 116

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cajger -ja*/-gra* samostalnik moškega spola
kazalec na sončni uri
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cajhen -hna/-a (cajhen, cahen, cajhan, cajhin, cejhen*) samostalnik moškega spola
1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v Razodetju podoba na nebu, ki simbolno napoveduje prerokovani dogodek; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. nenavadno dejanje ali dogodek, ki ga običajno povzroči močna vera v resničnost in veličino Boga; SODOBNA USTREZNICA: čudež
4. pogosto v zvezah s coprski, goljufski, hudičev ipd. izraža nenavadno dejanje ali dogodek naravnega, nadnaravnega ali navidezno nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero; SODOBNA USTREZNICA: čudež
FREKVENCA: približno 800 pojavitev v 32 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

càjt -a m
1. čas, neomejeno ali omejeno trajanje: Idö vrêmen, cajt AIN 1876, 42; Tou je na bougsi czait nehál SM 1747, 73, BKM 1789, 314; Da nam je pa 'se czajt odhájati, záto proſzi SIZ 1807, 37; i v-tom cájti itak eden mládi szin na trónus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; odetoga cajta pokojni kak dobrotnik je poznan AI 1875, kaz. br. 8; i lagoji czájt netou'si KOJ 1845, 30; pren. Dáj mi pomoucs v-ſztiſzkávanyi, Czajt je ſzmilenoſzti BKM 1789, 320; Czajt je ſzmilenoſzti SŠ 1796, 124
2. v predložnih zvezah: Docajta szam jasz za volo priaznivoszti kricsao AIP 1876, br. 1, 7; Csi [ga] nepravicsno i pred czajtom na moko i ſzmrt oſzoudimo KŠ 1754, 55; priſao ſzi ſze pred czajtom mantrati ná ſz KŠ 1771, 27; Pred czajtom nikoga, naj bole pa düſevne paſztére, ne ſzoudmo KŠ 1771, 495; ka sze naj na palinko ne navádi, ár eto ga pri cajti predčasno zaprávi AIP 1876, br. 5, 7; proszim pri cájti na znánye dati, ki naprêplácsati 'zelejo AI 1875, kaz. br. 8; Etak je moj 'sitek, Mino je priczájti SŠ 1796, 110

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cartan -a -o pridevnik
1. ki ima veliko vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2. ki vzbuja občudovanje zaradi
2.1 lepote, popolnosti; SODOBNA USTREZNICA: lep
2.2 nežnosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen
2.3 prijetnosti, blagosti; SODOBNA USTREZNICA: prijeten, blag
3. ki zaradi mladosti, nedoraslosti ne dosega navadne stopnje moči, izkušenosti; SODOBNA USTREZNICA: nežen, šibek
FREKVENCA: 23 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cartati -am nedovršni glagol
kot slovarski zgled s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen; SODOBNA USTREZNICA: razvajati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cartljati -am (cartlati) nedovršni glagol
1. kot slovarski zgled s pretirano nego, popustljivostjo povzročati, da postane kdo zelo zahteven, izbirčen; SODOBNA USTREZNICA: razvajati
2. kot slovarski zgled prilizovati, dobrikati se komu, ljubkovati koga
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cbifoh (cbifoh, cbifah, cvifah) nepregibni pridevnik
ki je dveh vrst; SODOBNA USTREZNICA: dvojen
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Ceadus -da m osebno lastno ime Cead: jest hualem tiga Bogabojezhiga shkoffa Ceadda tož. ed. (I/1, 27) Sv. Cead (umrl 672), yorški in lichfieldski škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cegel -gla (cegel, cejgel*, cegal, cigel*) samostalnik moškega spola
1. izdelek, navadno iz gline, za zidanje ali pokrivanje ostrešja; SODOBNA USTREZNICA: opeka, opečni zidak
1.1 ed. taki izdelki
2. ploščica iz žgane gline za risanje, pisanje; SODOBNA USTREZNICA: glinena tablica
FREKVENCA: 39 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cę̑htati, -am, vb. impf. 1) prügeln, Jan.; — 2) prellen, betrügen, M.; — = ciganiti: me cehta in naganja, da mu dam, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cẹ̑ł, cẹ́la, adj. was nicht beschädigt ist, woran nichts fehlt, unversehrt, ganz; kupica se ni ubila, ampak je še cela; suknja je še cela, še nič ni raztrgana; — rana je cela, die Wunde ist geheilt, Cig.; hleb ni več cel, pa je še ves, der Laib ist zwar in Stücke geschnitten, aber es sind noch alle Stücke da, Cv.; cel hleb prinesi, t. j. ne reži ga prej, celi hleb prinesi, t. j. tisti hleb, ki je še cel, ne tistega, ki je že načet, Cv.; po celem snegu gaziti, im ungebahnten Schnee waten; konj je gazil sneg v celo, Jurč.; po celem požirati, ungekaut verschlucken; — voll, ganz, (o času); celo uro sem moral čakati, eine volle Stunde; tri cele dni in noči; cel dan, celo noč, einen ganzen Tag, eine ganze Nacht; pa tudi: den ganzen Tag, die ganze Nacht, = ves dan, vso noč; šli so tisto celo noč, Dalm.; šli so vso noč, Dalm.; vollständig: celo sveto biblijo ali vse sveto pismo, Trub. (Post. predgovor); c. tlak, pritisk, der Volldruck, Cig. (T.); s celo besedo povedati, ausdrücklich sagen, Cig.; — cela pijanka je, sie ist eine vollständige Säuferin; cel norec je; na celem počiti, bersten, ohne dass früher ein Riss bemerkt worden wäre, Z.; na celem glavo odrezati, einem lebenden Menschen den Kopf abschneiden, Z.; na celem umreti, ganz unerwartet, plötzlich sterben (ohne vorher krank gewesen zu sein), Šol., Z.; ohne Anlass: na celem prepir začeti, na celem si izmisliti, se zlagati, Polj.; — iz celega, aus einem Stück, nicht aus Theilen zusammengesetzt: suknja iz celega, nicht genäht, sondern (z. B.) gewirkt, Z.; plahta iz cela (= celega), BlKr.-Mik.; dela, kakor bi bil iz celega, er ist ungelenk bei der Arbeit, Z.; ne bodi tako cel, sei nicht so steif, ungelenk, C.; do celega, do cela, gänzlich, Cig., Jan.; = s cela, ogr.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cel -a -o (cel, cejl) pridevnik
1. ki je v prvotni, pričakovani obliki; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.1 ki ni poškodovan; SODOBNA USTREZNICA: cel
1.2 ki ni spremenjen, omejen, okrnjen
2. ki zajema kaj v polnem obsegu; SODOBNA USTREZNICA: ves, celoten
2.1 ki zajema vse sestavne dele, enote česa
2.2 ki zajema vse člane kake skupine
3. ki nastopa v največji možni meri ali v najboljši možni obliki; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.1 ki je brez napak, pomanjkljivosti; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.2 ki ima pozitivne moralne lastnosti v največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: popoln
3.3 s predlogom, pogosto v zvezi s srce izraža visoko stopnjo čustvene/duhovne zavzetosti za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ves
4. ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se nanaša; SODOBNA USTREZNICA: cel
FREKVENCA: približno 1400 pojavitev v 44 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

celibat -a samostalnik moškega spola
stanje neporočenosti, zdržnosti od spolnosti iz verskih razlogov; SODOBNA USTREZNICA: celibat
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

celȋn, m. das Flintenschloss, Guts., Jarn., Cig., Jan., M., C., Rož.-Kres; — C. misli, da je iz it. focilino, kleiner Feuerstahl. (?)

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cẹlják, m. 1) der Ganzhübler, Notr.; — 2) = celak, Ravn.-Cig.; — übhpt. das unverschnittene männl. Hausthier, Srpenica na Bolškem-Erj. (Torb.); — 3) cela, debela gol, ki se da razpoloviti v platiče, Dol., Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

celo1 -ega posamostaljeno
kar ni spremenjeno, omejeno, okrnjeno; SODOBNA USTREZNICA: celo
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

celo2 (cilu, celo, celu, cilo, cejlu) prislov
1. izraža odsotnost kakršne koli omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
1.1 izraža polnost, ne samo delnost
2. izraža
2.1 (zelo) veliko mero ali visoko stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: zelo
2.2 s pridevnikom ali prislovom v osnovniku najvišjo stopnjo lastnosti
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓
FRAZEOLOGIJA: celo končati

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

celo3 (cilu, celo, celu) členek
1. poudarja pomen besede, na katero se nanaša
1.1 z nikalnico poudarja zanikanost; SODOBNA USTREZNICA: sploh
2. izraža podkrepitev trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
2.1 v vprašalnem stavku izraža dvom o veljavnosti trditve; SODOBNA USTREZNICA: res
3. stopnjuje povedano z dodatno, navadno močnejšo trditvijo; SODOBNA USTREZNICA: celo
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cẹ́niti, -im, vb. impf. den Preis, den Wert einer Sache bestimmen, schätzen; sto goldinarjev ceniti kravo; škodo c.; blago komu predrago c., jemanden überhalten; toliko ceni, da je izgubil, so hoch rechnet er seinen Verlust, Cig.; — schätzen, achten: cenjen, geschätzt (v naslovih) nk.; — tudi: cẹníti, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cenìti -ím nedov. ceniti, spoštovati: da ga vrejdnoga bode cenilo KOJ 1845, 4

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cent -a m (denarna enota) cent: neſsaj mu da ta cent tož. ed. denaru ǀ temu drugimi je bil dall li dua centa tož. dv. ǀ kateri bi bil meni shenkal dua centa tož. dv. ſrebra ǀ kakor uni Euangelski hlapez, kateri je bil pet centou rod. mn. prejel ǀ je bil dolshan deſet taushent zentou rod. mn. denarju ſvojmu Gospudu ǀ Gospud je bil gori vſel taiſtiga hlapza, kateri je bil ſadubil deſſet centou rod. mn., kakor taiſtiga, kateri li shteri cente tož. mn. je bil udubil ← star. frc. cent (danes centime) ‛stoti del osnovne denarne enote’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cepətȃnje, n. das Stampfen, das Getrampel; misli, da čuje cepetanje preganjavcev, Jurč.; — das Zappeln.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cepič -a samostalnik moškega spola
preprosto orodje za ročno spravljanje zrnja iz klasja; SODOBNA USTREZNICA: cepec
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cepidláka, m. der Silbenstecher, der Kritikaster, Cig. (T.); da smo se namerili na tacega cepidlako, Erj. (Izb. sp.); hs.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cẹ́pljenəc, -nca, m. 1) = cepljenica, C., Z.; pri povijanju cepljenca se mora dobro gledati, da se cepič ne premakne, Pirc; — 2) der Geimpfte, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cerati -am nedovršni glagol
kdo delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: porabljati, trošiti
FREKVENCA: 13 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ceremonij -a samostalnik moškega spola
1. javno versko dejanje ali dogajanje, navadno s simbolnim pomenom, katerega potek je ustaljen, predpisan; SODOBNA USTREZNICA: verski obred
1.1 predpis, ki določa potek tega dejanja ali dogajanja
FREKVENCA: 24 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ceringa žF4, demensumkar ſe enimu hlapzu da en meiſſiz ẛa koṡhto, ali zeringo; viaticum, -cina poot zeringa; victus, -ctusvṡhitek, zeringa; victus penuriapomankanîe zeringe; prim. cerunga 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cerkev -kvi/-kve ž cerkev: hisha je bila kakor ena zerku im. ed. ǀ Cèrku im. ed. je predalezh ǀ ſtaliza je bila ena ſhegnana Cerku im. ed. ratala ǀ nuznishi meſtu sa molituo je Zirku im. ed. hisha boshia ǀ ena velika Cirku im. ed. je bila ſisydana ǀ ona vſame kluzhe od zerkui rod. ed. ǀ predereta syd te Zerkui rod. ed. ǀ 24. urr nei is Zerkui rod. ed. shal ǀ danas obhajemo shegnajne te Boshje Zerkvi rod. ed. ǀ ſe je shpot dellal is Zerkvi rod. ed. ǀ kadar je bila masha vun, gre s' zerkvi rod. ed. ǀ ga je bil poſtavil na laihter taiſte Cerkvi rod. ed. ǀ Bug je perſilen s'Cerkvi rod. ed. bejshat ǀ je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila, inu s'Cerqui rod. ed. tekla ǀ Ta kateri bò pomagal grunt te Zerkue rod. ed. koppat ǀ on' s' ſvojo roko je grund te Zerkve rod. ed. pomagal kopat ǀ grè s' Zerkue rod. ed. ble smersla, kakor je bila poprei ǀ is Zerkve rod. ed. grè ǀ s proceſſio od Cerkue rod. ed., dò Cerkue rod. ed. ǀ danas ſe obhaia Shegnajne te Boshje Zirkue rod. ed. ǀ nas je poklizal v' vinograd Svete katolish karshanske Zirkvi rod. ed. ǀ greſte pruti tej Zerkui daj. ed. ǀ Gorje timu katiri hisho tiga Bachuſa, Marſa, Diane, etc. perloshj k' moj Zerkui daj. ed. ǀ ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi daj. ed. S. Medarda ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi daj. ed. pomagali ǀ gre tudi pruti Zerkvi daj. ed. ǀ grè pruti Cerkvi daj. ed. ǀ vy dua s' vashim blagam bote eno Zerku tož. ed. puſtila ſidat ǀ je kupu apnu sa leto Zerku tož. ed. ǀ ſo bily eno Cerku tož. ed., inu Nunski kloshter ſturili ſiſydat ǀ v'Cerku tož. ed. njega truplu neſsò ǀ ner poprej ſo v'zerku tož. ed. shli ǀ ſesazhne chrishat, inu v'Cerkvu tož. ed. bejshat ǀ Mashnik Cerkvu tož. ed. odpre ǀ de bi en sgon kupu s'eno cerqvu tož. ed. ǀ perzajtu ſo v'cerqvu tož. ed. prishli ǀ v'Cèrku tož. ed. nej mogla pojti ǀ v'Zirku tož. ed. shal ǀ prezej pojte s'vasho drushbo vzerku +tož. ed. G. Boga sahvalit ǀ v' zhaſſih ſi molil, ali v' zherku tož. ed. shal ǀ edn je bil shal v' Zirku tož. ed. molit ǀ ta imenitni Burlamacchi je malal en lep peld v'zerkui mest. ed. ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite v' Zerkui mest. ed. ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ ona v' Zerkvi mest. ed. je molila ǀ v' Zerkvi mest. ed. ſe nespodobi ſmejati, inu quantati ǀ v'Cerkvi mest. ed. ſtoysh, inu molish ǀ Nemate drugiga miſlit, inu dellat v'Cerkui mest. ed., ampak G: Boga hualit ǀ V'Cerkuvi mest. ed., kir ſi bil hudizhu odpovedal ǀ sdaj v'Cerqui mest. ed., sdaj v'hishi ǀ G: Boga tedaj cilu v'Cirkvi mest. ed. prebivat ne puſtite ǀ je po Zirkui mest. ed. hodil ǀ V moj Cirkvi mest. ed. vy nemate drugiga dellat, ampak molit ǀ ony imaio v' Zirkvi mest. ed. Svete misly ǀ ſtole v'zirqui mest. ed. je rad popravlal ǀ ga zhaka pred zerkvio or. ed. ǀ pred Cerkuio or. ed. je ſvojo Ceſsarko Crono, inu mezh puſtil ǀ Tempelni nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi im. mn. ǀ nove Zerkve im. mn. ſe ſidaio ǀ veliku zerkui rod. mn. Bogu, Divizi Marij, inu Svetem Apoſtelnom h' zhaſti je puſtil ſydat ǀ u' poshlushainu boshie beſſede, u'obiſkajnu teh Cerkui rod. mn. ǀ Leta velik nuz, kateri pride od ſidajna teh Zerku rod. mn. ǀ Morebiti mislite sapuſtit sa vasho dusho Zerkuam daj. mn. ǀ Vſe krivizhnu blagu naſai poverne, inu kar nej vejdil komu shlishi da Zerkuam daj. mn., inu petlerjom ǀ velike almoshne Zerkuam daj. mn., inu shpetalam dati ǀ zerkvam daj. mn. ſta offrala ǀ sapuſtj veliku blaga Cerkvom daj. mn., inu petlerjom ǀ vſe Rimske Cerkvi tož. mn. obijskal ǀ ſvete Zerkvi tož. mn. pojti obiskati ǀ vſakatero nedello je vſo ſvojo dershino k' ſpuvidi k'pridigi pelal, inu ſvete zerkui tož. mn. obiskati hodil ǀ Zerkue tož. mn. ſidamo ǀ Caribertus Franski Krajl je taku malu Zerkve tož. mn. shtimal ǀ kersheniki taku lepu zieraio njeh Cerkve tož. mn. ǀ on, inu tudi njegou brat Gallus ſo s'velikim fliſsam, inu ajfram puſtili ſydat Cerkve tož. mn., inu Altarje ǀ Je Gospud Bug isvolil sa ſvojo laſtno hisho Zirkue tož. mn., ter yh posvezhil ǀ andohtlivu nje Svete Zerke tož. mn. obyszheio ǀ koku ſe imaio v' Zerkuah mest. mn. sadarshati ǀ v' tréh zerkuah mest. mn. ǀ teh Lublanskih Zerkvah mest. mn. ſim vidil ǀ folk je s' proceſſio po zerquah mest. mn. hodil ǀ v'nashih Cerkvah mest. mn. G: Bug s' zhlovesko, inu Boshjo naturo prebiva ǀ pojte takrat po Cerquah mest. mn. ǀ koku imamo v' Zirkuah mest. mn. ſe sadarshati ǀ v' Zirkvah mest. mn. ſe potſtopio preusetnu govorit ← germ. *kīrka ← srgr. κυρική za gr. κυριακή (οἰκία) ‛gospodova (hiša)’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cerkev -kve (cerkov, cerkav, cerku, cirkov) samostalnik ženskega spola
1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
1.1 ed. verniki, ki se zaradi božje službe zbirajo v cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: občestvo
2. s prilastkom posvečen prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
3.3 ed. predstavniki te hierarhično organizirane skupnosti
4. beseda, sestavljena iz zapovrstnih glasov c, e, r, k, o in v
FREKVENCA: približno 3500 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cerkva -e (cerkva, crikva) samostalnik ženskega spola
1. posvečena stavba za javno opravljanje krščanskega bogoslužja; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
2. s prilastkom posvečeni prostor za čaščenje boga/bogov; SODOBNA USTREZNICA: svetišče
3. ed., navadno v zvezi s krščanski hierarhično organizirana skupnost pripadnikov krščanske veroizpovedi; SODOBNA USTREZNICA: Cerkev
3.1 ed. pripadniki te hierarhično organizirane skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: cerkev
3.2 s prilastkom vsak od delov te skupnosti na določenem območju, ki so nastali v zgodovini
FREKVENCA: 27 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cerkveni -a -o (cerkveni, crikveni) pridevnik
1. ki se nanaša na cerkva; SODOBNA USTREZNICA: svetiščni
2. navadno v zvezah s služabnik, služba ki se nanaša na cerkva; SODOBNA USTREZNICA: cerkveni
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih
TERMINOLOGIJA: cerkveni tat

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cesar -ja/-a samostalnik moškega spola
1. vladar večje države, po stopnji navadno nadrejen kralju; SODOBNA USTREZNICA: cesar
1.1 v zvezi rimskega cesarja maješteta naslov za cesarja Svetega rimskega cesarstva; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo
1.2 kdor ima posvetno oblast
1.3 kdor izvaja posvetno oblast na nekem območju v imenu ali namesto vladarja
FREKVENCA: približno 550 pojavitev v 39 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cesarica -e ž cesarica: Ceſſariza im. ed. je tajla ǀ njegova Ceſariza im. ed. je bila umerla ǀ Ceſsariza im. ed. je bila sardita ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize rod. ed. Flacile is ſtebra doli vergli ǀ s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize rod. ed. Livie shtikana ǀ njemu dà enu ſapezhatenu piſſmu, de taiſtu imà Ceſſarizi daj. ed. neſti ǀ sapovej Ceſſarizo tož. ed. saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo urezhi ǀ Kadar ſo vidili rojeno leto Ceſarizo tož. ed. ǀ premislite Livio Ceſsarizo tož. ed. ǀ s'suojo Ceſarizo or. ed. Cunigundo do smerti divishtvu ohrani ǀ Ceſſarize im. mn. ſo gmain, inu niskiga ſtanu moshje vſeli ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ceſsarize im. mn. s. Eleno ǀ tulikajn Ceſſariz rod. mn., krajliz, Firshten, inu Shlahtnih Diviz ǀ V'mej Ceſsarizamy or. mn. Cunegundis → cesar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cesarski2 -a -o pridevnik
1. ki se nanaša na cesarje; SODOBNA USTREZNICA: cesarski
1.1 v zvezi cesarsko veličastvo naslov za cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarsko veličanstvo
1.2 ki se nanaša na posvetno oblast
2. ki se nanaša na cesarja; SODOBNA USTREZNICA: cesarjev
FREKVENCA: 14 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cesta -e (cesta, cejsta) samostalnik ženskega spola
1. pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo; SODOBNA USTREZNICA: pot, cesta
2. gibanje, premikanje iz enega kraja v drugega z določenim namenom, ciljem; SODOBNA USTREZNICA: pot
3. navadno s prilastkom ravnanje, delovanje, ki omogoča nastop, uveljavljanje ali dosego česa; SODOBNA USTREZNICA: pot
FREKVENCA: 234 pojavitev v 25 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ch črkje
1. pri Trubarju stalna zveza črk c in h, ki označuje soglasnik h; SODOBNA USTREZNICA: ch
2. pri Krelju stalna zveza črk c in h, ki označuje soglasnik ć; SODOBNA USTREZNICA: ch
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cijaziti° -im (cijaziti, cjaziti) nedovršni glagol
kdo; koga s silo povzročati, da se kdo hitro, sunkovito premika po podlagi; SODOBNA USTREZNICA: vlačiti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cilj -a (cil, cilj) samostalnik moškega spola
1. kar se hoče doseči s prizadevanjem, usmerjenim k uresničitvi česa; SODOBNA USTREZNICA: cilj, smoter
2. določena najvišja ali najnižja stopnja, meja česa; SODOBNA USTREZNICA: omejitev
2.1 kar kaj opredeljuje, omejuje; SODOBNA USTREZNICA: okvir
2.2 črta, ki ločuje, razmejuje ozemlja; SODOBNA USTREZNICA: meja
3. prenehanje česa; SODOBNA USTREZNICA: konec
4. predmet ali oseba, v katero se strelja; SODOBNA USTREZNICA: tarča
FREKVENCA: 69 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ciljati -am nedovršni glagol
kdo; na kaj na tihem želeti, pričakovati kaj, prizadevati si za kaj; SODOBNA USTREZNICA: ciljati na kaj
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cimprati -am nedovršni glagol
1. kdo; kaj, na kaj delati, postavljati kaj z gradbenim lesom; SODOBNA USTREZNICA: graditi
2. kdo; (iz česa), kaj obdelovati les, da se oblikujejo umetniški predmeti; SODOBNA USTREZNICA: rezbariti
FREKVENCA: 140 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cinast -a -o (cinast, cinjast) pridevnik
1. ki je iz kositra; SODOBNA USTREZNICA: kositrn
1.1 v zvezi cinasta mera priprava za določanje navpične lege; SODOBNA USTREZNICA: svinčnica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cȋnkast, adj. 1) voll Fettaugen: cinkasta juha, Z.; — 2) mit dem grauen Star behaftet, Dict., C., Dol.; ali si cinkast, da ne vidiš? Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

ciran -a -o deležnik
s čim ki ima lepo zunanjo podobo, navadno zaradi dodajanja okrasja; SODOBNA USTREZNICA: okrašen, olepšan
FREKVENCA: 14 pojavitev v 8 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cmáriti, -im, vb. impf. sengen: kožuhe c., DSv.; schmoren, raka pri ognji c., Cig., Erj. (LjZv.); tako peči, da se smodi, BlKr.; berač začne c. mačka, Jurč.; drva se cmarijo na ognju, ako so mokra, Z.; — c. koga, = naganjati koga, C.; — prim. cvariti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cmę́riti se, -im se, vb. impf. eine weinerliche Miene machen, M.; plärren, flennen, Jan., Polj.; pridigalo se ni, da bi se mogli poslušavci cmeriti, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cǫ̑l 3., m. der Holzblock, C.; — cole za drva žagati, C.; — cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti, Solčava (Št.)-Vest.; prim. srvn. zol = cylinderförmiges Stück, Klotz.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

col -a samostalnik moškega spola
1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev
1.1 prispevek, ki ga na določenih mestih pobirajo mitničarji za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnina
1.2 pravica do pobiranja mitnine
1.3 dejavnost pobiranja mitnine
2. mesto, kjer mitničarji pobirajo prispevek za trgovsko blago; SODOBNA USTREZNICA: mitnica
FREKVENCA: 89 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

coprnički -a -o (cuprnički) pridevnik
ki se nanaša na coprnike; SODOBNA USTREZNICA: čarovniški
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cŕka, f. das Verrecken; die Seuche: crka je živino zalezla, C.; Da bi te crka zalezla! = da bi crknil! M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

crkniti -em dovršni glagol
slabšalno, kdo prenehati živeti; SODOBNA USTREZNICA: crkniti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cugel -gla samostalnik moškega spola
priprava, sestavljena iz kosa železa, ki se da konju v usta, in jermenov, s katerimi se ga lahko vodi, ali njen sestavni del; SODOBNA USTREZNICA: uzda, brzda, vajet
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cuker -kra (cuker, cukar) samostalnik moškega spola
1. navadno bela kristalna snov, ki se uporablja za slajenje; SODOBNA USTREZNICA: sladkor
1.1 kar dobrodejno vpliva, deluje
FREKVENCA: 7 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cùknoti -em dov. potegniti, povleči: na peklén-szko ſzkvarjenyé Czuknoti od nébe KŠ 1754, 249; Czuknoti od nébe BKM 1789, 383; Ne czukne kraj BKM 1789, 84
cùknoti se -em se
1. potegniti se: da ſze czuknem BKM 1789, 229; rôka sze cukne AIN 1876, 63
2. zganiti se: Naj ſze ſzrcza czukno BKM 1789, 149

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cvéjt -a m cvet: liki czvejt tráve KŠ 1771, 705, 745; Daj, da nyega czvêt raszté KAJ 1848, 6; pren. ſzveczke dike vſzáki czvejt KŠ 1754, 273; dike veſz czvejt BKM 1789, 250

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cvẹ́liti, cvẹ̑lim, vb. impf. weinen machen, quälen, betrüben, Notr.-Levst. (Rok.); ne cveli me, quäle mich nicht, Z.; mar bi raje bil ostal doma za pečjo, da bi ne cvelil svoje stare matere, Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cvet -a (cvejt, cvet, cvit) samostalnik moškega spola
1. del rastline, značilen po lepi obliki in barvi, iz katerega se razvije seme, plod; SODOBNA USTREZNICA: cvet
1.1 rastlina z izrazitim cvetom; SODOBNA USTREZNICA: cvetlica, roža
2. stanje razvitosti cvetov; SODOBNA USTREZNICA: cvetenje
3. kar je vidno kot začetna oblika obstajanja, delovanja česa; SODOBNA USTREZNICA: cvet
FREKVENCA: 43 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cvẹténa, f. das Blumenreich: Oj, da te cvetene! Lepotiš mi dom, Vod. (Pes.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cvetoč (cvatoč) deležje
izraža, da ima kaj razvit cvet, cvete; SODOBNA USTREZNICA: cvetoč
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cviblajoč (cvivlajoč, cviblajoč) deležje
izraža negotovost o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomeč
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

cviblati -am (cbivlati, cbivulati°, cviblati, cbiblati, cvivlati, cbiflati, cbiblati, cviflati) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo/kaj; kaj, na kom/čem ne biti prepričan, gotov o resničnosti česa; SODOBNA USTREZNICA: dvomiti
2. kdo; kaj odločati se med več možnostmi; SODOBNA USTREZNICA: omahovati, biti negotov
FREKVENCA: približno 400 pojavitev v 34 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čakajoč1 -a -e deležnik
ki živi v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakujoč
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čakajoč2 deležje
1. na koga izraža ostajanje na kakem mestu, računajoč, da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakajoč
2. na kaj izraža življenje v upanju, da se bo kaj zgodilo, uresničilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakujoč
2.1 na kaj izraža obstajanje v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki naj bi se zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakujoč
FREKVENCA: 5 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čakan -a -o deležnik
v brezosebnem stavku izraža, da se česa ne naredi, ne začne delati v času, kot se predvideva; SODOBNA USTREZNICA: čakan, odlašan
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čakanje -a (čakanje, čakane, čakajnje, čakajne) samostalnik srednjega spola
1. na koga/kaj življenje v upanju, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovanje
1.1 česa posebno čustveno razpoloženje zaradi pričakovanja česa usodnega
2. zaupanje, vera v kaj
3. iskanje priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežanje
4. zavlačevanje, odlašanje s pričetkom česa
FREKVENCA: 32 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čákati,* -am, vb. impf. warten: kdor čaka, ta dočaka, Geduld bringt Rosen, Cig.; le čakaj! warte nur! (grozé); čakam, da mi kdo odpre; — č. koga, česa, auf jemanden, etwas warten, jemanden, etwas erwarten; sestre čakam, Met.-Mik.; č. smrti, Krelj; Toman komaj čaka tega, Npes.-K.; prave prilike č., Cig.; Al' čakaš, da pade zvezda z nebes, Al', da bi k nji zletel, čakaš peres? Preš.; tudi z ak.: č. koga; sestro čakam, da pojdeva vkup; č. na koga, kaj; poroka nanj'ga čaka, Preš.; gospod je samo pri teh, kateri — potrpežljivo na njega čakajo, Škrinj.; — lauern; za plotom koga č.; lisico ali lisice č.; — č. koga (ak., pa tudi gen.), bevorstehen: še ne veš, kakšna sreča te čaka; hlapce še nocoj dosti dela čaka; Oko ni vid'lo, slišala ušesa Veselja, ki izvoljene (izvoljenih, 2. izd.) tam čaka, Preš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čàkati -am nedov.
1. čakati, biti, ostati na kakem mestu, zlasti koga pričakujoč: csakao bom AIN 1876, 45; bo csakao AIN 1876, 47; tebé csákam veſz dén KŠ 1754, 157; ki tebe csáka SM 1747, 93; Pride goſzpodár vu dnévi, vſterom ga ne csáka KŠ 1771, 214; Gda bi je pa Paveo vu Atheni csakao KŠ 1771, 395; Pride gda ga ne-bomo csakali SŠ 1796, 8; I lüſztvo je csakalo Zakariáſa KŠ 1771, 162; ár ſzo ga vſzi csakali KŠ 1771, 195; Priso je 'ze ſteroga ſzo csakali BKM 1789, 34; Z velikov potrpljivostjov čáka na miši AI 1878, 9; Ár escse jáko, jáko malo vrejmena csákajte KŠ 1771, 690; Gotovi ga csákajte BKM 1789, 12; Nyega tak vszi csákajte BRM 1823, 7; pren. tanácsnik, ki je tüdi csakao králeſztvo Bo'ze KŠ 1771, 154; ti ſzi te pridoucsi, ali pa drugoga mámo csakati KŠ 1771, 35; vſzak dén csákam tebe [Bog] SM 1747, 93; vmoje ſzrczé Hodi, ár csáka tebé BKM 1789, 8; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20; odkud i zvelicsitela csákamo KŠ 1771, 598; Gda on k-tebi pride na tve preminejnye, Veſzélo ga csákaj SŠ 1796, 10; Goſzpodna Kristussa batrivno csákajmo SM 1747, 84; Tak csákajmo Goſzpodna BKM 1789, 20
2. biti pripravljen, da se bo kaj zgodilo: Komaj čákala, naj bi že enkrát všolo mogla BJ 1886, 4; ár li od tébe ſzamoga csáka düsa moja ſzvoj trouſt KŠ 1754, 230; Trebeje prisseſno veſzelo csakati tvoje reči SM 1747, 83; i od nyega [Boga] li pomoucs proſziti ino csakati KŠ 1754, 15; Májo pa gviſno odküplenye zonih tſakati SM 1747, 30; Bo'zo kaſtigo za gvüsno na náſz csakati moremo KŠ 1754, 213; tou pa ni ſzTruberovoga niti znikakſega drügoga obracsanya csakati nemorejo KŠ 1771, A7a; niti tákſega kaj nám nej trbej csakati KŠ 1771, A4a; i’ nigdár nej eden od toga drügoga prevecs doſzta 'seleti, ali csakati SIZ 1807, 10; ni edno tiváristvo nemore niksega sztálnoga Dobra csakati KOJ 1833, IX; Od nyega csákam vecsnoszti prebitek KAJ 1848, 7; Ovo, Oráts, tsáka zemléi drági ſzád SM 1747, 28; deca naj vsze dobroga csáka od szvoji sztarisov AIN 1876, 9; Ár mi po Dühi zvöre vüpanye pravicsnoſzti csákamo KŠ 1771, 567; eden lejpi i veszéli odgovor csákamo SIZ 1807, 4; kaj me vézanya i ſztiſzkávanya csákajo KŠ 1771, 405; od nyega lejko batrivno csákajo pomoucs SIZ 1807, 8; Záto tou oſzlobodjenyé mirovno csákajmo KŠ 1754, 178; Dozdaj szam trplivo csakao od drügih Zemlákov áldov KOJ 1833, IIII; Ár je csakao meſzto, ſtero fundamentome má KŠ 1771, 691; Simeon je csakao obeſzeljé Izraela KŠ 1771, 169; Zaváhlo csako AI 1875, kaz. br. 7; kints ſzo tvoji ſztariſi 'zelno csakali AI 1875, A8a; Gda bi pa lüſztvo csakalo, i vſzi bi ſzi miſlili od Ivana AI 1875, 174; pren. Na nász vérte lagoja zima csáka AI 1875, kaz. br. 8
3. ne začeti kakega dela: izda eden na drugoga csáka, – niscse neszmi zacsnoti KOJ 1833, IIII; Vnogih, ráj csákajo szejanyom, ka naj velika szêtva ne zraszté KOJ 1833, 1
4. biti v prihodnosti namenjen za koga: 'ze naprepolo'zeno, koliko dohodkov miniszter csáka AI 1875, kaz. br. 2; orszácsko szpráviscse, na stero vnogo dugovány oprávlanya csáka AI 1875, kaz. br. 1
čakajóči -a -e čakajoč: csakajoucsi doubo je obecsanye KŠ 1771, 680; Csakajôcs szem csakao TA 1848, 32; zdihávamo csakajoucsi ſzinovcsino KŠ 1771, 465; nad timi csakajôcsimi TA 1848, 25

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čakati -am nedovršni glagol
1. biti, ostajati na kakem mestu, upajoč
1.1 kdo/kaj; kogarod., koga/kaj, na koga da kdo pride; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2 kdo; koga/kaj, na kaj da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.1 v nizu, namenjenem ponazoritvi načina zapovedovanja, kdo; s prisl. določilom kraja biti, ostajati na kakem mestu; SODOBNA USTREZNICA: čakati
1.2.2 kaj; s prisl. določilom količine časa biti, ostajati v kakem stanju; SODOBNA USTREZNICA: vzdržati
2. kdo; na koga ostajati na kakem mestu z določenim namenom, navadno skrivoma; SODOBNA USTREZNICA: prežati
2.1 kdo; na koga iskati priložnosti za uresničitev slabih namenov; SODOBNA USTREZNICA: prežati
3. kdo/kaj; česa, kaj, na kaj živeti, upajoč, da se bo kaj zgodilo, uresničilo, nastopilo; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.1 kdo; komu živeti, računajoč, da bo kdo od koga (upravičeno) kaj dobil; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
3.2 kdo/kaj; kaj, na koga/kaj, navadno s prisl. določilom načina biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila; SODOBNA USTREZNICA: pričakovati
4. kdo/kaj; kaj, na koga/kaj zaupati komu/čemu, verovati v koga/kaj
5. kdo; kaj, s čim, navadno s prisl. določilom količine časa ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; SODOBNA USTREZNICA: odlašati, zavlačevati
6. kdo; na kaj, s prisl. določilom kraja in/ali časa biti, ostajati buden z namenom zaznati nevarnost; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
7. kdo; na kaj paziti na kaj, varovati kaj
8. kaj; na koga biti v prihodnosti namenjen, določen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
8.1 kaj; na koga biti pripravljen za koga; SODOBNA USTREZNICA: čakati
FREKVENCA: približno 650 pojavitev v 40 delih
FRAZEOLOGIJA: čakati na glavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čalarnost -i samostalnik ženskega spola
dejanje, s katerim kdo zavede koga v zmoto, da bi si pridobil korist; SODOBNA USTREZNICA: prevara, goljufija
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.-Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.-Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.-C.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čàs -a m
1. čas, neomejeno ali omejeno trajanje: Od csaſzov pa i vrejmenov vám je nej potrejbno piſzati KŠ 1771, 621; da bi eden csaſz bilá, odiſla ſzta KŠ 1771, 390; do etoga cſaſza TF 1715, 46; do etoga csasza ABC 1725, A5b; do malo csaſza SŠ 1796, 40; po vſzem csaſzi cſéſzti ſzvoje TF 1715, 5; po tri vöre csaſzi SŠ 1771, 354; dokecs csaſz mámo SŠ 1771, 570
2. v zvezah: do časa začasno, krajši čas: 'zivémo eti do csaſza KŠ 1754, 160; je záto odiſao do csaſza KŠ 1771, 666; ta vidoucsa ſzo do csaſza KŠ 1771, 536; ali pa do csaſza vu Purgatorium KMS 1780, 82; Natom ſzvejti ſzi do-csaſza SŠ 1796, 24; tam je nihá docsaſza Szpati SŠ 1796, 17; Od dácse docsasza je vövzéta AI 1875, br. 1, 5;
po časi čez čas: jo po csaſzi kraj vzeme KŠ 1754, 178; po császi KOJ 1845, 5;
enčas nekaj časa: dveri encsasz gori odprejti KOJ 1845, 41; ino encsasz escse v Rimi pokouro csinio KOJ 1845, 81; Becs, steroga szo encsasz bránili KOJ 1848, 69

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čas1 -a (čas, čes, čaš) samostalnik moškega spola
1. omejeno trajanje; SODOBNA USTREZNICA: čas
1.1 omejeno trajanje, vezano na ta svet, kot nasprotje večnosti
1.2 točka v omejenem trajanju
1.3 v zvezi en čas
1.3.1 izraža, da kaj traja kratko ali omejeno obdobje; SODOBNA USTREZNICA: nekaj časa, začasno
1.3.2 s predlogom izraža ne natančneje določeno točko ali obdobje v preteklosti, v katerem se je kaj zgodilo; SODOBNA USTREZNICA: enkrat, nekoč
1.3.3 s predlogom izraža, da kaj obstaja, se dogaja ob istem času; SODOBNA USTREZNICA: sočasno, hkrati
1.4 v zvezi en dober čas precej časa
1.5 v zvezi od enega časa do drugega kdaj pa kdaj, občasno
1.6 v zvezi oni/leta/ta/taisti čas
1.6.1 izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času; SODOBNA USTREZNICA: zdaj
1.6.2 izraža čas, trenutek v preteklosti ali prihodnosti, kot ga določa sobesedilo; SODOBNA USTREZNICA: tedaj, takrat
1.6.3 izraža, da se dejanje v enem stavku dogaja, zgodi v istem času kakor dejanje v drugem stavku; SODOBNA USTREZNICA: medtem
1.7 v zvezi s časom izraža, da se kaj zgodi po preteku določenega časa; SODOBNA USTREZNICA: sčasoma
1.8 v zvezi v času izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.9 v zvezi večni čas trajanje brez začetka in konca; SODOBNA USTREZNICA: večnost
1.10 v zvezi slednji/vsak/vsaki/vsakateri čas vedno, ves čas
2. omejeno trajanje (ali točka v omejenem trajanju)
2.1 s katerim človek razpolaga
2.1.1 čas, v katerem človek nima nobenih obveznosti; SODOBNA USTREZNICA: prosti čas
2.2 ki je dogovorjeno, določeno ali predvideno za kaj
2.3 pogosto s prilastkom ki je ugodno, primerno za kaj
2.4 pogosto s prilastkom v teku dneva, leta, cerkvenega leta
2.5 v življenju, bivanju
3. navadno s predlogom, s prilastkom omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred; SODOBNA USTREZNICA: čas, obdobje
3.1 v zvezah z naš, sedanji ipd. sedanjost
3.2 navadno s prilastkom razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju
4. pogosto s svojilnim zaimkom obdobje posameznikovega življenja
5. navadno s svojilnim zaimkom trenutek smrti
6. doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti; SODOBNA USTREZNICA: starost
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

časi prislov
1. izraža manjše število ponovitev ali ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih; SODOBNA USTREZNICA: včasih
1.1 v zvezi časi – časi izraža zapovrstnost povedanega pri menjavanju, izmenjavanju; SODOBNA USTREZNICA: včasih – včasih, kdàj – kdàj
1.2 izraža, da je povedano v zapovrstnosti dogajanja na začetku; SODOBNA USTREZNICA: najprej
2. izraža ne natančno določen čas, v katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: kdàj, nekoč
3. na nekaterih mestih; SODOBNA USTREZNICA: ponekod
FREKVENCA: 227 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

časkratéjnje -a s kratkočasenje: Luther za csaszkratejnye SZ. Piszmo na nemski jezik presztavo KOJ 1845, 62; da negdanegda za csaszkratejnye páli presteti more KOJ 1845, 5; plemenitásom za csaszkratenye KOJ (1914), 117

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čast2 -a prid. častit: na ſtebrah pak ſo ſtali Ceſſary tega zhaſtiga rod. ed. m Roda ǀ de bi zhloveka taku zhaſtiga tož. ed. m ži. ſturila presež.> Beliſarius je bil ta ner zhaſtishi im. ed. m zhlovek na ſvejtu Morda nastalo po haplologiji iz → častit, čeprav ni izključeno, da gre za tiskarske napake; → častejše.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čast1 -i samostalnik ženskega spola
1. občutek velike etične, moralne vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: čast, ponos
1.1 ustaljeno dobro mnenje, ki ga ima več ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj; SODOBNA USTREZNICA: ugled, dobro ime
1.2 spolna nedotaknjenost dekleta; SODOBNA USTREZNICA: nedolžnost
2. splošno priznanje (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: spoštovanje, slava
2.1 izraz velike oblasti, moči; SODOBNA USTREZNICA: mogočnost, veličastvo
3. navadno mn. služba, položaj ali naslov, ki vzbuja poseben ugled, čast in spoštovanje
FREKVENCA: približno 2500 pojavitev v 49 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

časten -tna -o (častan, časten, česten*) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je v skladu s človekovim dostojanstvom; SODOBNA USTREZNICA: časten
1.2 ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu; SODOBNA USTREZNICA: pošten, zmeren
2. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
2.1 ki komu izraža veliko priznanje, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: slavilen
3. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
4. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: 125 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

častit -a -o (častit, čestit) pridevnik
1. ki se mu priznava velika (moralno utemeljena) veljava, vrednost; SODOBNA USTREZNICA: spoštovan
1.1 ki je vreden časti, spoštovanja; SODOBNA USTREZNICA: častivreden
2. versko ki se mu izkazuje (božja) naklonjenost; SODOBNA USTREZNICA: blagoslovljen
3. ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: veličasten
4. ki je deležen božjih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: poveličan
5. ki je po količini, vrednosti zelo velik; SODOBNA USTREZNICA: obilen, bogat
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 19 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

častiti2 -im (častiti, čestiti) nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj, (s čim) izražati priznanje velike vrednosti, veljave; SODOBNA USTREZNICA: častiti
2. versko, kdo/kaj; kogatož., (za kaj) izkazovati čast, spoštovanje z molitvami, obredi; SODOBNA USTREZNICA: častiti
3. kdo/kaj; (od koga), koga/kaj prisojati komu/čemu veliko vrednost, veljavo; SODOBNA USTREZNICA: čislati, ceniti
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 43 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

častni -ega posamostaljeno
1. komur se izkazuje zelo pozitiven odnos zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave, vrednosti; SODOBNA USTREZNICA: častivredni, spoštovani
2. kar je namenjeno počastitvi koga; SODOBNA USTREZNICA: častno
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

častno (častnu, častno, čestnu) prislov
1. v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli; SODOBNA USTREZNICA: pošteno
2. s pozitivnim odnosom do koga/česa zaradi njegove (moralno utemeljene) veljave; SODOBNA USTREZNICA: spoštljivo
3. takó, da vzbuja pozornost, občudovanje zaradi velike pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: veličastno
FREKVENCA: 28 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čè, conj. 1) v pogojnih stavkih: wenn; če ni druzega, ko to, ni se nam treba bati, wenn es (wirklich) nichts Aergeres ist, als dies, so brauchen wir nichts zu fürchten; če bo dež jutri, ne pojdemo na semenj; če bi bil moral koga srečati v gozdu, umeknil se je, Erj. (Izb. sp.); — pos. pred imperativom: če nečeš, pa pusti; če imaš, daj; — če ne, wo nicht, sonst; stori, kar ti velevam, če ne, bo druga pela, thue, was ich dir befehle, sonst werde ich andere Saiten aufziehen; — poleg komparativa: je; če sem se bolj branil, bolj je v mene silil; "če dalje" poleg komparativa = immer: če dalje bolj, immer mehr; če dalje vekši šum, Krelj; — če bi (v odvisnih pogojnih stavkih): oče so rekli, če bi hoteli zdaj priti, da bi zdaj lehko prišli (neodvisno: če hočete zdaj priti, zdaj lehko pridete); prim. Mik. (V. Gr. IV. 811.); (v irealnih pogojnih stavkih): če bi živine ne drli, ljudje ne mrli, svet bi podrli, C.; — če tudi, če prav, če ravno (v koncesivnih stavkih) = dasi, wenn auch, obwohl; če si ravno, Cig., C.; če prem, Prip.-Mik.; — 2) (v indirektnem vprašanju): ob; poglej, če je že prišel hlapec; ne vem, če bi znal pravo pogoditi; razmišljevanje, če morebiti barju povodnji prete, Levst. (Močv.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

če (če, ča) veznik
1. v pogojnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi če – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna
1.2 navadno v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja
2. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; danes čim
2.1 v zvezah če + primrk. prisl./prid. – tem/ø + primrk. prisl./prid.
2.2 samo v TPo 1595, v zvezah če + primrk. prisl./prid. – stem + primrk. prisl./prid.
3. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkirani zvezi če lih/glih, pogosto v zvezi s tako za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
3.1 s povednim naklonom
3.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje
3.2 s pogojnim naklonom
4. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če
5. v predmetnih odvisnih stavkih, navadno s pogojnim naklonom za izražanje možnosti, negotovosti; SODOBNA USTREZNICA: če
5.1 v zvezi če – ali (nikar) za izražanje izbire
6. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, tudi v zvezi če – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko
6.1 za izražanje okoliščin, v katerih se ponovi dejanje nadrednega stavka
7. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem
8. v zvezi če – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi
FREKVENCA: 201 pojavitev v 18 delih
FRAZEOLOGIJA: če Bog hoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čebela -e ž čebela: vſakatera zhebela im. ed. ima ſvoje opravilu ǀ kar pak zhibela im. ed. lishe ſe v med preoberne ǀ natura te zhibele rod. ed. je medena ǀ Kazhi je dall ſtrup … zhebelli daj. ed., sershenù, oſſi je dall shella ǀ Zhebelle im. mn. imaio ſvoja Krajla ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle im. mn. nanjegovih uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ zhibele im. mn. ſo peile v' taiſtem pani ǀ vy imate ſturiti, kakor ſturi Krajl teh zhebel rod. mn. ǀ od zhebell rod. mn. je prishal k' tizam ǀ roſha dà mèd zhebellam daj. mn. ǀ zhebelle tož. mn. resdrashi ǀ tedaj tudi hudizh je ſtuaril zhebelle tož. mn., ſakaj ſò maihinu vezhi kakor muhe ǀ ena gvishna shena nei obene ſrezhe s' zhibelami or. mn. imela

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čedalje (čedajle, čedale, čedalje, čedajla) prislov
v zvezah čedalje/čedalje le/čedalje vselej le/le čedalje + primrk. izraža postopno naraščanje ali upadanje; SODOBNA USTREZNICA: čedalje
FREKVENCA: 151 pojavitev v 26 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čèden -dna -o prid. pameten, razumen: mouder i cseden KŠ 1771, 750; ſzem jasz vſzebi nej cseden BKM 1789, 368; kcsednomi mou'zi KŠ 1771, 23; csedno 'zivlenye BRM 1823, VII; z-ſzvojim csednim ponáſſanyem KM 1796, 58; Bojdite csedni KOJ 1845, 89; Pét ji je pa 'znyih bilou csedni KŠ 1771, 83
čednéjši -a -e pametnejši, razumnejši: da ti csednejsi premiszlivsi tou KOJ 1833, VI

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čeljust -i (čelust, čeljust) samostalnik ženskega spola
1. del glave, v katerem so vraščeni zobje; SODOBNA USTREZNICA: čeljust
2. odprtina na spodnjem delu obraza za sprejemanje hrane ter govorjenje in/ali votlina za njo; SODOBNA USTREZNICA: usta
FREKVENCA: 21 pojavitev v 6 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čeljustje -a (čelustje) samostalnik srednjega spola
del glave, v katerem so vraščeni zobje; SODOBNA USTREZNICA: čeljust
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

česati češem/česam nedovršni glagol
1. kdo; koga potegovati po kom/čem z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: praskati
2. kot slovarski zgled povzročati neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju; SODOBNA USTREZNICA: srbeti
3. kdo; kaj z orodjem uravnavati, gladiti; SODOBNA USTREZNICA: česati
FREKVENCA: 15 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

često (čestu, često) prislov
1. izraža precej veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, često
1.1 izraža precejšnjo frekvenco; SODOBNA USTREZNICA: pogosto, večkrat
1.2 primrk. izraža več ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: pogosteje, večkrat
1.3 elativ, v zvezi gar često izraža zelo veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: zelo pogosto
1.4 presež. izraža največ ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: najpogosteje, največkrat
1.5 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor često za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: približno 700 pojavitev v 40 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čestokrat (čestukrat, čestokrat) prislov
1. izraža veliko ponovitev; SODOBNA USTREZNICA: velikokrat, mnogokrat
1.1 elativ, v zvezi dobro čestokrat izraža zelo veliko ponovitev
1.2 izraža, da se kaj zgodi, ponovi ob več priložnostih
1.3 v časovno-pogojnih odvisnih stavkih, v vezniški zvezi kakor čestokrat za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, kadar koli
FREKVENCA: 182 pojavitev v 29 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čȇško, -ka, m. kravji varuh, bajeslovno bitje, Pjk. (Črt.); sveti češko, da bo vime težko, da bo bogat čeh, Št.-Z.; — prim. čeh.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

četrti štev.F16, Americata ſveit pod nami, ta zheterti deil ſvitá; bilibrisdvéh funtov teṡhava, ali zheterti deil zhetertinke; dodrans, -tispedaîn, zheterti deil ene rizhy; dodrans agrizheterti deil ene nyve; quadra, -aeen zheterti deil; quadrans, -tiszheterti deil; quadrigamus, -mimoṡh zheterte ṡhene; quadruplator, -oriskateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de potler ſe nîemu da ta zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá: pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda; quartalezheterti deil; quartarius, -rÿzhetertnyk, ali zheterti deil ene mère; quartus, -a, -umzheterti; quaternarius, -a, -umv'ti zheterti verſti; syntaxiszheterta latinṡka ſhula; tetrarcha, -aedeṡhelski oblaſtnyk, ali goſpúd, poſtavlen zhes zheterti deil ene deṡhele; tetrarchia, -aezheterti deil ene deṡhele

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

četver -a -o (četver, četer) ločilni števnik
1. vrst. ki je štirih vrst; SODOBNA USTREZNICA: četver
2. količ. ki je iz štirih enakih enot
FREKVENCA: 19 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čevelj -vlja (črevl, čevl, čevel, črievelj*) samostalnik moškega spola
parnost se izraža množinsko obuvalo s trdnejšimi podplati, ki sega največ čez gleženj; SODOBNA USTREZNICA: čevelj
FREKVENCA: 119 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čez1 (čez, črez) prislov
1. izraža
1.1 gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
1.2 stanje na drugi strani; SODOBNA USTREZNICA: onkraj, čez
1.3 stanje na zgornji strani česa ali premikanje v ta položaj; SODOBNA USTREZNICA: povrh
2. izraža večjo, presežno količino ali mero; SODOBNA USTREZNICA: več, čez
3. izraža čas, v katerem se kaj dogaja; SODOBNA USTREZNICA: tekom
FREKVENCA: 124 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čez3 (čez, čaz, črez) predlog s tožilnikom
1. za izražanje usmerjenosti ali gibanja na drugo stran
1.1 po površini; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.2 nad čim; SODOBNA USTREZNICA: čez
1.3 povprek po čem; SODOBNA USTREZNICA: prek
2. za izražanje usmerjenosti ali gibanja povrh česa; SODOBNA USTREZNICA: čez
2.1 za izražanje usmerjenosti dejanja na koga; danes s predlogom na
3. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden stik; SODOBNA USTREZNICA: nad
3.1 za izražanje območja, na katero kaže gib roke pri obredih; SODOBNA USTREZNICA: nad
4. za izražanje preseganja česa; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.1 za izražanje višje stopnje po položaju, pomembnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.2 za izražanje višje stopnje po kaki lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: nad
4.3 v zvezi čez vse za izražanje najvišje stopnje; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
4.4 v zvezi čez maso/mero/moč/silo za izražanje prevelike količine, mere; SODOBNA USTREZNICA: preveč, čezmerno
4.5 za izražanje dodajanja, stopnjevanja; SODOBNA USTREZNICA: vrh, poleg
5. za izražanje časa
5.1 po katerem se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: čez
5.2 v katerem se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: čez, preko
6. za izražanje nejevolje, nesoglasja, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: proti, zoper
7. za izražanje nadrejenosti
7.1 danes praviloma z brezpredložnim dajalnikom
7.2 danes s predlogom nad s tožilnikom
7.3 danes s predlogom nad z orodnikom
8. za izražanje vzroka; SODOBNA USTREZNICA: nad, zaradi
9. za izražanje posrednika, načina ali sredstva; SODOBNA USTREZNICA: po
10. z glagoli premikanja izraža, da stanje koga prizadeva; danes praviloma s prehodnimi glagoli in brezpredložnim predmetom v tožilniku ali stilistično s predlogom nad in tožilnikom
10.1 eliptično izraža opozorilo na pretečo nevarnost
11. za izražanje prehajanja dejanja, stanja
11.1 danes praviloma z rodilnikom ali s predlogom do in rodilnikom
11.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
11.3 danes s tožilnikom
12. za izražanje usmerjenosti
12.1 dejavnosti delujoče osebe na koga/kaj; danes zlasti z brezpredložnim rodilnikom
12.2 dejanja na koga/kaj; danes z brezpredložnim rodilnikom
12.3 dejanja, stanja, čustva
12.3.1 danes s predlogom o ali glede in rodilnikom
12.3.2 danes z brezpredložnim dajalnikom
12.3.3 danes s predlogom za in tožilnikom
12.3.4 danes s predlogom za in orodnikom
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 46 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čezdajati -dajem nedovršni glagol
1. kdo; komu, kaj delati, da kaj prehaja k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dajati, izročati
2. kdo; kogatož., s prisl. določilom kraja delati, da kdo pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čezdati dov.F3, addicereperſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; attribuereperdati, zhesdati, perlaſtiti; cedereodſtopiti, ſe vganiti, odmakniti, zheṡdati, vſhiniti; prim. čez prisl. 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čezdati -dam dovršni glagol
1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide k drugemu, navadno v last ali/in upravljanje; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.1 kdo; komu, kaj izraža osebkovo dopustitev, da kdo drug odloča o njem; SODOBNA USTREZNICA: izročiti se, predati se
1.2 kdo; kaj narediti, da se kaj lahko uporabi; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2. kdo; komu/čemu, koga narediti, da kdo preide k drugemu (z oblastjo in/ali močjo) z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
2.1 kdo; koga, s prisl. določilom namena odločiti, da se s kom kaj zgodi s kaznovalnim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
2.2 kdo; čemu, koga dopustiti, da kaj drugega odloča o čem, vpliva na kaj; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
3. ekspresivno, kdo; koga (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: pahniti
4. kdo; koga, s prisl. določilom vzroka sporočiti nasprotniku, sovražniku kaj obremenilnega za koga z namenom škodovati mu; SODOBNA USTREZNICA: izdati
5. kdo; koga ne preprečiti, ne ubraniti, da kdo kaj dela, da se kaj godi; SODOBNA USTREZNICA: dopustiti
FREKVENCA: 55 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čeziti -grem nedovršni in dovršni glagol
1. kaj tekoč čez rob se pojavljati/pojaviti na razmeroma veliki površini; SODOBNA USTREZNICA: razlivati se, razliti se, poplavljati, poplaviti
2. kaj; (od česa), komu izraža, da se vsebina česa zaradi prenapolnjenosti razliva čez rob
3. kaj; na koga izraža, da je kaj namenjeno komu; SODOBNA USTREZNICA: veljati
FREKVENCA: 8 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čezizdati -dam dovršni glagol
kdo; koga narediti, da kdo pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čezohraniti -im dovršni glagol
1. kdo; komu, kaj narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti
2. kaj; česa s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čezostati -stanem (čezostati, čriezostati) dovršni glagol
1. kaj; komu/čemu biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
2. kaj; (od česa), čemu s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
3. kdo/kaj izraža, da kdo/kaj ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohraniti se
3.1 kdo; komu, s kom ostati živ dlje od zakonca oz. družinskega člana/članov in se zaradi tega znajti v posebnem položaju, stanju; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
3.2 kdo ostati živ; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
4. kdo/kaj; pred čim ostati živ kljub negativnim okoliščinam; SODOBNA USTREZNICA: preživeti
FREKVENCA: 111 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čezpojti -pojdem dovršni glagol
kaj; (od česa), komu izraža, da se vsebina česa zaradi prenapolnjenosti razliva čez rob
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čezpomagati -am nedovršni glagol
kdo; komu delati, prizadevati si, da kdo pride iz neugodnega položaja; SODOBNA USTREZNICA: pomagati
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čezprebiti -bijem dovršni glagol
kaj biti še neporabljen, nerazdeljen; SODOBNA USTREZNICA: ostati, preostati
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čezpričati -am nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga, (s čim) utemeljeno kazati/pokazati, da je to, kar kdo misli, govori ali piše, neresnično, nepravilno, neutemeljeno; SODOBNA USTREZNICA: zavračati, zavrniti
1.1 kdo/kaj; česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem) delati/narediti, da kdo kaj dojame, se česa zave, zlasti napačnega mišljenja in delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati, opozoriti
2. kdo; česa koga narediti, imeti koga za krivega česa; SODOBNA USTREZNICA: obdolžiti
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čezpričovati -ujem nedovršni glagol
kdo/kaj; česa, kogatož. delati, da kdo dojame kaj, se zave česa, zlasti napačnega mišljenja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: opozarjati
FREKVENCA: 3 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čezpustiti -im dovršni glagol
kdo; od česa s tem, da se ne porabi, narediti, da kaj ostane na razpolago; SODOBNA USTREZNICA: prihraniti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čìč, číča, m. das Sitzen; šaljiva beseda v pregovorih: čič nima nič, (Št.); čič ne da nič, (Met.); träges Sitzen bringt keinen Gewinn; čič je nič, delavec je hlebavec, mit Sitzen verdient man nichts, Arbeit bringt Brot, Guts.; — prim. čičati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čič -a m sedenje, posedanje: Csics ne dá nics KOJ 1845, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čičkati [čȋčkati] nedovršni glagol

sedeti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čigȃ,* pron. interr. 1) wessen? čiga je le-ta dežela? Dalm.; da se učimo, čiga sin je Kristus, Trub. (Post.); čiga je le-ta podoba? Schönl.; čiga sin si? čiga delo je to? Danj., BlKr.; — 2) pron. indef. jemandes: ako čiga brat umrje, Dalm.; — skrčeno iz čijega, Škrab. (Cv. II. 11.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

číherən, -rna, adj. ves čiheren, aller insgesammt: vse čiherno, Dict.; luna vsa čiherna je postala kakor kri, Kast.; v le-teh dveh zapovedih visi vsa čiherna postava, Schönl.; damo na znanje vsem čihernim — stanovom, Razglas iz l. 1781; misliš, da bom vse čiherno jaz sam storil? BlKr.; vsi čiherni jeziki, Cv.; — tudi: ves čiherno: ves čiherno dolg, die ganze Schuld, Schönl.; vsi čiherno grešniki, Jsvkr.; ves čiherno moker, C.; — brez "ves": čiherno zdrav, C.; — iz čitkaterni, čihterni, čiherni, Levst. (Rok.); prim. čitav, Mik. (V. Gr. I. 323.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čimiti se -im se/-em se (čimiti se, čimeti se*) nedovršni glagol
kaj delati nastavke listov, poganjkov; SODOBNA USTREZNICA: brsteti
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čȋmžati, -am, vb. impf. 1) beizen, Cig., M.; — č. (činžati) kako reč, mit einer Sache nicht fertig werden, Gor.; — 2) zehren, č. se, abzehren, mager werden, (činžati) Jan., Fr.-C.; č. se, verwesen, hinschwinden, Polj.; — 3) intr. = č. se, an Kräften abnehmen: vedno je čimžal, da je umrl, Lašče-Levst. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

číniti, čȋnim, vb. impf. 1) im Radsiebe (Reiter) reinigen, reitern: žito č., Meg., Cig., Dol., Št.; da bi vas mogel činiti, kakor pšenico, Trub.; žito č. = obravnavati, Dalm.; — 2) thun, bewirken: činíti, -ím, ogr.-kajk., Valj. (Rad); číniti, Mur., Cig., Jan., nk.; — č. komu = dražiti koga, vzhŠt.-Let.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

činiti -im (činiti, čeniti) nedovršni in dovršni glagol
kot slovarski zgled delati/narediti, da pride kaj skozi sito, rešeto; SODOBNA USTREZNICA: sejati, presejati, rešetati, prerešetati
FREKVENCA: 6 pojavitev v 5 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

činž -a (činž, činš°, činz, cinž) samostalnik moškega spola
1. kar se obvezno da/daje oblastem v denarju ali naturalijah; SODOBNA USTREZNICA: davek, dajatev
1.1 dajatev, ki jo mora plačevati podrejeno ljudstvo kot znamenje podrejenosti; SODOBNA USTREZNICA: tribut
1.2 v fevdalizmu podložniška dajatev od posestva zemljiškemu gospodu; SODOBNA USTREZNICA: činž
2. dohodek, zlasti od lastnine; SODOBNA USTREZNICA: renta
2.1 denarno nadomestilo za začasno uporabo denarja; SODOBNA USTREZNICA: obresti
3. začasna uporaba česa v zameno za plačilo lastniku; SODOBNA USTREZNICA: najem
4. plačilo lastniku za začasno uporabo česa; SODOBNA USTREZNICA: najemnina
FREKVENCA: 71 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čìpka -e ž čipka: kak da bi z-csipkmi zarobleno bilô KAJ 1870, 101

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

číslati, -am, vb. impf. 1) beachten, Ljubljanska ok.; in Rechnung, in Anschlag bringen; to se ne čisla vmes, das kommt nicht mit in Anschlag, Cig.; čislan za —, vermeintlich, Cig. (T.); č., da je izvoljen, als gewählt ansehen, DZ.; č. koga, da je ameriški državljan, als amerikanischen Bürger ansehen, DZ.; za hudobno č., Vod. (Izb. sp.); — 2) wertschätzen, hochschätzen, in Ehren halten, achten; malo č., geringachten, Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čislo -a (čislu, čislo, čišlu*) samostalnik srednjega spola
1. kar izraža, koliko enot kaj obsega; SODOBNA USTREZNICA: število
2. s prilastkom količina, izražena s številkami; SODOBNA USTREZNICA: število
3. v zvezi ni/prez čisla izraža
3.1 zelo veliko količino; SODOBNA USTREZNICA: brez števila, nešteto
3.2 zelo visoko stopnjo, mero; SODOBNA USTREZNICA: brez konca, neskončen
4. v zvezi pri čislu vsakega posebej; SODOBNA USTREZNICA: posamezno
5. kar je sestavljeno iz več ljudi, ki jih družijo, povezujejo skupni cilji, potrebe; SODOBNA USTREZNICA: skupnost, skupina
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 22 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čist -a -o pridevnik
1. ki je brez umazanije; SODOBNA USTREZNICA: čist
1.1 ki ni skaljen ali moten; SODOBNA USTREZNICA: čist, bister
1.2 ki ni omejen, oviran; SODOBNA USTREZNICA: neokrnjen
1.3 ki ne kaže znakov propadanja, razkroja
2. ki je brez primesi; SODOBNA USTREZNICA: čist
2.1 ki je ohranjen v izvirni obliki
3. navadno v krščanstvu ki je brez negativnih moralnih lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
3.1 ki ne krši verskih in moralnih norm
4. ki še ni spolno občeval; SODOBNA USTREZNICA: nedolžen
4.1 ki ima spolne odnose le z zakonskim partnerjem; SODOBNA USTREZNICA: zvest
5. ki nastopa v najboljši možni obliki ali največji možni meri; SODOBNA USTREZNICA: čist, popoln
6. v judovstvu ki izpolnjuje, upošteva obredne predpise, prepovedi in se zato lahko udeležuje kulta; SODOBNA USTREZNICA: čist
6.1 ki ga je po obrednih predpisih dovoljeno uživati ali uporabljati
7. ki je brez bolezenskih znakov gobavosti; SODOBNA USTREZNICA: čist
8. ki je enostavno razumljiv, razviden; SODOBNA USTREZNICA: jasen
FREKVENCA: približno 1200 pojavitev v 38 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čìstiti -im nedov. čistiti: Jezus je pa csiſztiti dá KŠ 1771, 488; csisztiti AIN 1876, 18; csisztim AIN 1876, 18; Csiszti gingave peroti KAJ 1870, 47; ſzklede csiſztite KŠ 1771, 209; cſiſzto je mládo vrbje KM 1790, 76
čìstivši -a -e ko je čistil: Csiſztivsi to bolvánſztvo BRM 1823, 91

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čistiti -im nedovršni glagol
1. kdo/kaj; koga/kaj odstranjevati umazanijo; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
1.1 kdo; kaj, (s čim) z drgnjenjem dajati površini lesk; SODOBNA USTREZNICA: loščiti
1.2 v trpniku, v judovstvu, kaj; (s čim) obredno odstranjevati, kar je v kultu neželeno, prepovedano
2. kdo; koga/kaj, (s čim) odstranjevati primesi; SODOBNA USTREZNICA: čistiti, prečiščevati
2.1 kdo; kaj odstranjevati odvečno
3. v krščanstvu, kdo/kaj; od česa, koga/kaj, (skozi kaj, v čem, s čim) izničevati negativne moralne lastnosti pri kom; SODOBNA USTREZNICA: čistiti
FREKVENCA: 47 pojavitev v 14 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čisto1 (čistu, čisto) prislov
1. brez drugovrstnih in/ali neželenih elementov; SODOBNA USTREZNICA: čisto
1.1 takó, da je kaj v izvirni obliki, brez sprememb ali dodatkov
2. takó, da ne krši verskih in moralnih norm; SODOBNA USTREZNICA: čisto
3. brez omejitve; SODOBNA USTREZNICA: popolnoma, povsem
3.1 ekspresivno poudarja pomen pridevnika, na katerega se nanaša
4. enostavno razumljivo, razvidno; SODOBNA USTREZNICA: jasno
4.1 takó, da se razume na samo en način; SODOBNA USTREZNICA: nedvoumno
5. takó, kot kdo v resnici misli, čuti; SODOBNA USTREZNICA: iskreno
6. takó, da se dobro vidi; SODOBNA USTREZNICA: razločno, jasno
6.1 takó, da oddaja močno svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
7. ekspresivno izraža prijetno, pozitivno razpoloženje; SODOBNA USTREZNICA: svetlo, jasno
FREKVENCA: 185 pojavitev v 27 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čisto2 povedkovnik
izraža, da ni oblakov, megle, dežja; SODOBNA USTREZNICA: jasno, vedro
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

človečaski -a -o pridevnik
1. ki se nanaša na ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeški
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

človečki1 -a -o (človečki, človecki, človejčki) pridevnik
1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim; SODOBNA USTREZNICA: človeški
1.2 biblijsko, v zvezah človečke roke/duše/oči / človečki otroci ljudje
1.3 biblijsko, v zvezi človečko dete človek glede na svojo majhnost, nepomembnost vpričo Boga
1.4 v zvezi človečko srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človečka žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človečki / človečki sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 500 pojavitev v 15 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

člóvẹk, -ẹ́ka, m. 1) der Mensch; pl. ljudje; tudi: človeki, (pos. pri starejših pisateljih); oboje, človeke ino živino, Dalm.; kjer so človeki, tu so grehi, Kast.; enaka usoda nas uči, da smo vsi človeki, Jurč.; — 2) irgend ein unbestimmter Mensch, man, einer: človek bi obupal, man möchte verzweifeln; človek ne ve, kaj ga čaka, man weiß nicht, was die Zukunft bringt; človeku se kar sline cedijo, es wässert einem der Mund; človeka je sram, man muss sich schämen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

človek -a (človik, človek, človejk, človk) samostalnik moškega spola
1. navadno ed. naravno bitje, ki je sposobno misliti in govoriti; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.1 kdor je v nasprotju ali dopolnitvi z Bogom; SODOBNA USTREZNICA: človek
1.2 v zvezi božji človek kdor dela po navdihu Svetega duha; SODOBNA USTREZNICA: božji človek
1.3 telesni, snovni del človeka, ki je umrljiv; SODOBNA USTREZNICA: človeško telo
1.4 nesnovno, duhovno bistvo človeka, ki je neumrljivo; SODOBNA USTREZNICA: človeška duša
1.5 v krščanstvu, v zvezah sin človeka / človeka sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
2. človek, ki je obravnavan izvzeto od skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: posameznik
2.1 s prilastkom oseba kot nosilec lastnosti
2.2 s prilastkom oseba kot nosilec stanja
2.3 s prilastkom oseba kot član krajevno povezane skupnosti
2.4 v zvezah s krščen, krščanski oseba kot član krščanske verske skupnosti; SODOBNA USTREZNICA: kristjan
2.5 navadno odrasla oseba; SODOBNA USTREZNICA: moški
2.6 ekspresivno oseba s pozitivnimi moralnimi lastnostmi
3. mn. skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeštvo, človeški rod
FREKVENCA: približno 6000 pojavitev v 45 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

človeški -a -o (človeski, človejski, človečski, človeški, človecski, človejčski, človiski) pridevnik
1. ki je značilen za ljudi, človeka; SODOBNA USTREZNICA: človeški, človekov
1.1 ki je v nasprotju ali dopolnitvi z božjim
1.2 ki je materialen, v nasprotju z duhovnim
1.3 biblijsko, v zvezah človeške roke/duše / človeški otroci ljudje
1.4 v zvezi človeško srce človek glede na značajske, čustvene značilnosti
1.5 v zvezi človeška žlahta skupnost vseh ljudi na svetu; SODOBNA USTREZNICA: človeški rod, človeštvo
1.6 v krščanstvu, v zvezah sin človeški / človeški sin učlovečeni božji sin kot odrešitelj človeškega rodu; SODOBNA USTREZNICA: Sin človekov
FREKVENCA: približno 900 pojavitev v 31 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čmŕlj, m. 1) die Erdhummel (bombus terrestris); "na Št. Vidski gori razlikujejo čmrlje v maharje, listnarje in zemljarje, a Laščani v mahovce in luknjevce", Erj. (Torb.); čmrlji so veliki in mali pasanci, rjavčki, sivčki, mahovniči, Gor.; — 2) klin, ki se vtakne v prevrtano klop, a nanj se deno na križ stoječe palice, na nje štrena, da se razmota, Vas Krn-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čoln -a (čoln, čeln, čaln, čuln) samostalnik moškega spola
1. manjše odprto plovilo; SODOBNA USTREZNICA: čoln
2. veliko plovilo; SODOBNA USTREZNICA: ladja
FREKVENCA: 250 pojavitev v 17 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čòp, čǫ́pa, m. 1) der Schopf, das Büschel (Haare, Federn), der Federbusch, Cig., Jan., Rož.-Kres; die Quaste, Mur., Cig., DZ.; — der Pinsel, Cig.; — der Kamm der Vögel, Z., Valj. (Rad); — der Schopf des Daches: celo noč sem moral čop mašiti s pezdirjem in slamo, da mi ni sneg zanašalo na podstrešje, Bes.; — 2) die kleine Horneule, Jarn.; Čop sedi na veji, Npes.-Schein.; prim. nem. Schopf.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čopotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. plätschern, dež gre, da čopota, Cig.; — prim. copotati.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čreda -e (čreda, črejda, čeda) samostalnik ženskega spola
1. večja skupina živali iste vrste; SODOBNA USTREZNICA: čreda
2. večja skupina ljudi s skupnimi cilji, potrebami ali poreklom; SODOBNA USTREZNICA: skupnost, občestvo
FREKVENCA: 149 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

črepinja -e (čerpina, čerpinja, črepinja, čripina, čipina) samostalnik ženskega spola
1. lončena posoda
1.1 lončena posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru; SODOBNA USTREZNICA: nočna posoda
2. kos/košček razbite lončene posode; SODOBNA USTREZNICA: črepinja
FREKVENCA: 20 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

črka -e samostalnik ženskega spola
1. kratka, nepretrgana vrsta točk; SODOBNA USTREZNICA: črtica
2. grafično nadčrkovno znamenje, ki kaže na poseben izgovor ali naglas glasu/glasov, ki ga/ju zaznamuje črka
3. znak, ki se uporablja pri zapisovanju besedila; SODOBNA USTREZNICA: črtica, pika, vejica, črka
FREKVENCA: 17 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

črljeno (črlenu) prislov
takó, da je videti take barve kot kri; SODOBNA USTREZNICA: rdeče
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

črníca 1., f. 1) ime raznim živalim: črna koza, Erj. (Torb.); — kuna č., der Edelmarder, Svet. (Rok.); — čopasta, mala č., die Haubenente (anas fuligula), Cig.; — velika č., die See-Ente (anas fusca), Cig., Svet. (Rok.); — die Aesculapschlange (coluber Aesculapii), Štrek.; die Schwarznatter (coluber carbonarius), Erj. (Ž.); — der Dintenfisch (sepia), Jan., C., Erj. (Z.); — 2) ime raznemu sadju in rastlinam: črna podolgasta smokva, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — neka oljika, Rihenberk-Erj. (Torb.); — die Schwarzkirsche, Cig., Erj. (Torb.), Svet. (Rok.), LjZv.; — = borovnica, die Schwarzbeere, die Heidelbeere (vaccinium myrtillus), Jan., Tuš. (R.), Poh.; — der Samenhanf, Cig., C.; kmet ve, da so dvojne konoplje, da jedna — imenuje jo črnico — rodi, Erj. (Izb. sp.); — das Frauenhaar, (asplenium trichomanes), C., M.; — 3) der Humus, die Dammerde, Cig. (T.), C.; — 4) eine dunkelfärbige Geschwulst, Kr.-Valj. (Rad); — 5) die Schwarzsucht, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čr̀nkavec -vca m črnec: mou'z Csrnkavecz vkopleni KŠ 1771, 366; da bi csrnkavec grátao z-méne AIP 1876, br. 1, 7; tak zváni csrnkavci KAJ 1870, 92; Csrnkavczom Kriſztusa Gláſzi BKM 1789, 329; zCsrnkavczi navküpe TA 1848, 71

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

črnoglavka žF2, melanchoryphus, -phizhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy, meini, da ſo nîe; zhernaglavka, melanchoryphus

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čŕtanje, n. 1) das Ritzen: č. smrek, da bi se smola iz njih cedila, der Harzriss, Cig.; — 2) das Zeichnen: č. po modelu, das Modellzeichnen, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čŕtati, čȓtam, vb. impf. 1) roden, Tolm.-Erj. (Torb.); — selišče č., den Platz zu einem Hause abstechen, Cig.; — 2) aufreißen: smreke č. (skorjo narezavati, da se iz nje smola cedi), Cig.; drevesa č., mit dem Waldhammer bezeichnen, anplätzen, Cig.; — 3) ritzen, gravieren, Cig.; — 4) zeichnen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) stricheln, Jan.; — ausstreichen, durchstreichen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

črvojeden -dna -o pridevnik
ki je razjeden od črvov; SODOBNA USTREZNICA: črviv
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čȗčkati, -am, vb. impf. na Blaževo se Slovenci kraj Ščavnice čučkajo z blagoslovljenimi svečami, — to je, sveče užgejo in je vrtijo okoli nog, rok, pojasa, da jim kačji pik in bolezen sploh ne škoduje, Trst. (Let. 1875, 32.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čuden -dna prid. čudežen, čudovit: zhuden im. ed. m je bil vni majhini glash, v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij, inu Planèti ǀ zhudna im. ed. ž je bila mana sa vola nje ſlatkusti ǀ zhudna im. ed. ž gvishnu je bila shiba Mojseſsava ǀ Zvdna im. ed. ž, inu grosovitna reizh meni naprei pride ǀ Rojstvu Iesuſa Christuſa je bilu zhudnu im. ed. s ǀ od taiſtiga zhudniga rod. ed. m Pilda govorj ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne rod. ed. ž, inu ſtrashne kuge ǀ Christus je bil prishal h'unimu zhudnimu daj. ed. m vejeriu ǀ je vidil en zhuden tož. ed. m lep peld ǀ videozh taisti zhudni tož. ed. m dol. zholn ǀ Masnik sbolij, inu eno zhudno tož. ed. ž bolesan ima ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ v'silnu zhudni mest. ed. ž podobi ǀ per taiſti sadni zhudni mest. ed. ž vezhery ǀ s'ſvojo zhudno or. ed. ž lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila ǀ Prèd taisto zhudno or. ed. ž, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ s' ſvojo zkudno or. ed. ž laſtnuſtio, inu mozhio tej ſemli pomagaio ǀ nej li drugiſe zhudio nad tem zhudnim or. ed. s drjveſsam tiga lebna ǀ zhudne im. mn. ž svesde ſe ſo vidile ǀ Sodbe, inu djaina Boshie ſo taku zudne im. mn. ž ǀ pod bodobo shtiryh zhudnih rod. mn. shivali ǀ lepe, zhudne tož. mn. ž, inu nuzne rizhy bodo vidili ǀ zhudna tož. mn. s jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ na vneh zhudnih mest. mn. lujtrah mu ſe je bil perkasal primer.> veliku zhudniſhi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ zhudniſhi im. ed. ž je ta S. Misa ǀ zhudnishi rod. ed. ž ſkriunusti nej na ſvèjtu, kakor je S. Rus. T. ǀ she zhudnishi rod. ed. ž nature je ta zhloveski jeſik ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. ž na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ Chriſtuſaue goſtorie ſò bile veliku zhudnishi im. mn. ž, inu shlahtnishi, kakor Ceſſaria Auguſta ǀ obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi tož. mn. m Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush presež.> danaſhhi dan nar zhudnjshi im. ed. m je imenuan ǀ ta nar zhudnishi im. ed. m je ta S: Sacrament ǀ bote sposnali de ta nar zhudnishi im. ed. ž skriunust Boshja bo ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi … nar zhudnishi im. ed. ž, inu nar lepshi ǀ Ta nar zhudnishi im. ed. s je morjè ǀ kateru dellu Boshje je tu nerzhudnishi im. ed. s ǀ nad tem nar ſveteſhim inu zhudniſhim or. ed. m S. Sacramentu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čuden1 -dnega posamostaljeno
kdor ima nenavadne, izredne lastnosti, sposobnosti; SODOBNA USTREZNICA: čudežni
FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čuden2 -dna -o (čuden, čudan, čudin) pridevnik
1. ki se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čuden, nenavaden
1.1 ekspresivno ki se po nečem posebej razlikuje, loči od drugih; SODOBNA USTREZNICA: čudaški
2. ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežen
2.1 v zvezah z dejanje, delo dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. ki zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit
4. ki vzbuja velik strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: grozen, grozovit
4.1 ki prinaša veliko trpljenje, mnoge težave
5. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu; SODOBNA USTREZNICA: hudoben
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 36 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čudež -a m čudež: ta Sacrament je en tak velik zhudesh im. ed., inu Mirakel ǀ Maria Diviza je bila en shpegu, inu zhudesh im. ed. teh zhednosti ǀ bi ta zhudeſh im. ed. ſe sgodil ǀ je bil en velik zudesh im. ed. ǀ ſo k'vejeriu prishli de bi taisti zhudesh tož. ed. vidili ǀ s'tem zhudeshom or. ed. Mojſses njemu je hotu rezhij ǀ v'katerem ſe najdeio vſi zhudeſhi im. mn., inu Mirakelni moje Nebeſke mozhy ǀ Ieſt samerkam de veliku zhudeshu rod. mn. Mojſses zhes Faraona je bil sturil ǀ verouati njegouem djainu, zhudeſhom daj. mn., inu mirakelnom ǀ je velike zhudeshe tož. mn. dellal ǀ vy zhudeshe tož. mn., inu mirakelne nevidite ǀ aku hribe s'beſsedo prenasha: aku zhudasha tož. mn. kodarkuli hodi della ǀ s'kusi njega bo zhudedeſha tož. mn. takushna delal ǀ nemara sa zhudesha tož. mn., inu shtrajfinge ǀ nad temi zhudeshi or. mn. ſe ſo mozhnu zhudili Tomšič 1930: 10, domneva, da zapisi kažejo na čudeš, -a. Zapisa zhudasha (s ponaglasnim akanjem) in zhudesha imata končnico pod vplivom oblike čudesa od → čudo, zapis zhudedeſha pa poleg tega še pomotoma ponovljeno zaporedje črk de.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čuditi se -im se nedovršni glagol
1. čutiti in izražati presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čuditi se
1.1 kdo; čemu, na čem, v čem, na čim, nad čim
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, kdo; česa
FREKVENCA: 190 pojavitev v 18 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čudno2 (čudnu, čudno) prislov
1. takó, da se zelo razlikuje od navadnega, znanega; SODOBNA USTREZNICA: čudno, nenavadno
2. takó, da se ne da razložiti z naravnimi zakoni; SODOBNA USTREZNICA: čudežno
3. takó, da zaradi pozitivnih značilnosti vzbuja občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovito
4. ekspresivno z veliko močjo, intenzivnostjo; SODOBNA USTREZNICA: srdito
5. s pridevnikom, ekspresivno v najvišji meri, stopnji; SODOBNA USTREZNICA: nadvse
FREKVENCA: 242 pojavitev v 31 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čudno3 povedkovnik
izraža, da se kaj zelo razlikuje od znanega, navadnega
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda (gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.-Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.-C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.-Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čudo1 -esa (čudu, čudo) samostalnik srednjega spola
1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v povedkovni rabi opozorilno znamenje, znak
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje
4. navadno v zvezah s falš, lažniv, hudičev, zlodjev nenavadno dejanje ali dogodek nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero
5. navadno v zvezi z morski nenavadno, grozljivo bitje, ki živi v morju; SODOBNA USTREZNICA: morska pošast
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 33 delih
TERMINOLOGIJA: Jonasovo čudo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čudo3 (čudu, čudo) povedkovnik
ekspresivno izraža, da je kaj nenavadno, nepričakovano; SODOBNA USTREZNICA: čudo, čudno
FREKVENCA: 61 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čudovanje -a samostalnik srednjega spola
občutenje in izražanje presenečenja, začudenja; SODOBNA USTREZNICA: čudenje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čudovati se -ujem se nedovršni glagol
kdo; čemu čutiti in izražati presenečenje, začudenje; SODOBNA USTREZNICA: čuditi se
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čurilski -a -o (čurilski, čuriski) pridevnik
ki se nanaša na pisavo cirilico; SODOBNA USTREZNICA: cirilski
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čutenje -a samostalnik srednjega spola
1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev; SODOBNA USTREZNICA: čut
2. v zvezah z meso, mesen velika želja po čem, zlasti po zadovoljevanju telesnih potreb; SODOBNA USTREZNICA: poželenje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čuti čujem/čujo (čuti, čujti) nedovršni glagol
1. biti buden, ne spati; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
1.1 kdo/kaj
1.2 z vezljivostjo, kalkirano po nemščini, v nedoločniku; po čem
2. kdo; za koga, nad kom skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
3. kdo; čez koga/kaj, nad kom posvečati komu/čemu vso skrb, pozornost; SODOBNA USTREZNICA: bdeti nad kom/čim
3.1 prizadevati si, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega
4. v krščanstvu, kdo; (kako) biti nenehno pozoren, pripravljen na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuti, biti čuječen
FREKVENCA: 284 pojavitev v 35 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čútiti, -im, vb. impf. empfinden; mraz čutim; ne čutim bolečine; nič ne čuti, če se ga dotaknem; wahrnehmen, merken; zver čuti lovca, das Wild wittert den Jäger; pes zajca čuti; — fühlen; čutil boš, kaj se pravi biti brez doma; čutil bo to, es soll ihm das nicht so hingehen, Cig.; čutim, da sem doma; čutim, da se mi bliža smrt; jezik ne more povedati, kar v srcu čutim; — 3) č. se, sich fühlen, ein starkes Selbstbewusstsein haben, Lašče-Levst. (M.); — 4) č. se, sich fühlen, sich befinden: kako se čutiš? Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čutiti -im nedovršni glagol
1. kdo; kaj zaznavati s čutili; SODOBNA USTREZNICA: čutiti
2. kdo; kaj ugotavljati kaj z zavestjo, mišljenjem; SODOBNA USTREZNICA: čutiti, zavedati se
3. kdo; kaj nagonsko dojemati, predvidevati kaj; SODOBNA USTREZNICA: slutiti
FREKVENCA: 36 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čuvanje -a (čuvanje, čuvane, čuvajne, čuvajnje) samostalnik srednjega spola
1. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
2. prizadevanje, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: pazljivost, previdnost
3. v krščanstvu nenehna pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječnost
4. čas menjave nočne straže
FREKVENCA: 24 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čuvati -am nedovršni glagol
1. kdo skrbeti za varnost, obrambo, nadzor koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: stražiti
2. kdo prizadevati si, da se ne zgodi kaj slabega, nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: biti pazljiv, previden
3. kdo biti buden, ne spati; SODOBNA USTREZNICA: bedeti, čuti
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

čuvenje -a samostalnik srednjega spola
1. pobožno bedenje z namenom molitve ali samokaznovanja med običajnimi urami za spanje; SODOBNA USTREZNICA: bdenje
2. v krščanstvu nenehna pozornost, pripravljenost na Kristusovo vrnitev ob koncu sveta, kar se kaže v izpolnjevanju njegovih zapovedi; SODOBNA USTREZNICA: čuječnost
3. čas menjave nočne straže
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

1., I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da (nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo (nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); (prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.-Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.-Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.-Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

2., interj. (za imperativom) doch, denn: beži da! pojdi da! delaj da! vzhŠt., ogr.-C.; Prekrižaj da mati dete, Npes.-Vraz; — prim. daj (pod: dati) in dej (pod: deti), der.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

da vez.
1. da: kako dabi ſzám Farar FT 1715, 4; po ſteroi da mocſni poſztánete TF 1715, 8; nego da naz poterdi TF 1715, 28; da vrág nikakse moucsi ABC 1725, A5b; kako dabi ſze vám SM 1747, 30; pomágajmo, da ſze vſza nyegova obdr'zijo KŠ 1754, 59; Da je pa dühovna KŠ 1771, 437; da szo sze na nyé tou'sile KOJ 1845, 3; bom na tom, da bom csteti znao KAJ 1870, 6
2. ko: ráj bi drügacs csinio, da právda ne bi bila KŠ 1771, 437; Etak da bi pſenicza lipou zácsala ráſzti, ſzkáze ſze i etakouko KŠ 1771, 434; Edenkrát, da bi domou sli KM 1790, 66; Da ti praviczo szpoznas TA 1848, 9; zabérati i da je to oprávleni AI 1876, kaz. br. 2; ne vüpo, da znao ka AI 1875, kaz. br. 9; Zmiſzli da ſzi cslovik ſztvoji grejhov SŠ 1796, 62

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

da [da] (de) veznik

da

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

da vez. 1. da: IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ nemorem terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ Satorai vſijh vishah ſe pofliſsajo da ta greshna dusha v'ſpuvidi samulzhij svoje grehe ǀ dobru vejm deta Stari Eſsiodus je pustil ǀ tedaj sklenenu ostane deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ Kadar je klejshe nuzal, videozh deſò njemu pokorne 2. če: de bi mirakelne dellal, bodo ſodili, de Zupra ǀ My bi tulikaj nemarale sa leta ogin, kateri nas shgé, inu pezhe, de bi li mogle ushivat, inu vidit Oblizhe Boshie Različici da in di sta več kot stokrat redkejši od različice de.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

da veznik

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

da1 (de, da) veznik
1. v osebkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na osebek; SODOBNA USTREZNICA: da
1.1 s povednim naklonom
1.2 s pogojnim naklonom
2. v prilastkovih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na prilastek; SODOBNA USTREZNICA: da
2.1 s povednim naklonom
2.2 s pogojnim naklonom
3. v predmetnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na predmet; SODOBNA USTREZNICA: da
3.1 s povednim naklonom
3.2 s pogojnim naklonom
4. v povedkovih odvisnih stavkih, redko za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega glede na povedek; SODOBNA USTREZNICA: da
5. v namernih odvisnih stavkih, pogosto v zvezah z za (tega) voljo, zato, obto, tako za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
5.1 s povednim naklonom
5.1.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
5.2 s pogojnim naklonom
5.2.1 v zvezi z le za blago poudarjanje vsebine namena
6. v posledičnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi s tako za izražanje posledice, ki jo ima dejanje, stanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
6.1 s povednim naklonom
6.2 s pogojnim naklonom, navadno z zanikanim, pogojnim ali vprašalnim nadrednim stavkom
7. v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje možnosti, kljub kateri se dejanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav
7.1 s pogojnim naklonom, navadno v kalkiranih zvezah da si lih / da lih/glih, pogosto v zvezi s tako
7.2 redko, v še neustaljeni zvezi da si
8. v časovnih odvisnih stavkih, v zvezah noter da / tako dolgo da / dokler da za izražanje, da traja dejanje, stanje nadrednega stavka do nastopa dejanja v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: dokler (ne); danes običajno z zanikanim glagolom
9. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno za glagoli čustvovanja za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: ker
9.1 s povednim naklonom
9.2 s pogojnim naklonom, redko
10. v pogojnih odvisnih stavkih, tudi v zvezi da – tako za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če
10.1 s povednim naklonom, redko, v zvezi z le
10.2 s pogojnim naklonom
11. v primerjalnih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom, v zvezi kakor da za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kakor da
12. v načinovnih odvisnih stavkih, navadno z nikalnico za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: da
12.1 s povednim naklonom
12.2 s pogojnim naklonom
13. v izvzemalnih odvisnih stavkih, redko, v zvezi samuč da za izražanje izvzemanja glede na dejanje ali stanje v nadrednem stavku
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

da2 (de, da) členek
1. za izražanje želje, namena
1.1 za izražanje nezadovoljstva
2. v spremnih besedilih za uvajanje napovednega, povzemalnega stavka
3. v zvezi o/ah da za uvajanje želelnih stavkov; SODOBNA USTREZNICA: o da
FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

da bi tebe grom pobil [da bi tébe grọ̑m pobȋu̯] medmet

da bi te strela

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dajanje -a (dajenje, dajanje, dajene, dajane, dajajne, dajajnje, dajejne) samostalnik srednjega spola
1. delanje, da kaj prehaja k drugemu; SODOBNA USTREZNICA: dajanje
2. delanje, da kaj prehaja k drugemu v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovanje
2.1 česa, komu delanje, da kaj prehaja k drugemu iz usmiljenja; SODOBNA USTREZNICA: darovanje
3. komu, kaj podeljevanje, dodeljevanje česa iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti; SODOBNA USTREZNICA: dajanje, podeljevanje
4. česa, komu izpolnjevanje, opravljanje prehajanja obvezne dajatve h komu; SODOBNA USTREZNICA: dajanje
5. z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik v predložni zvezi
FREKVENCA: 29 pojavitev v 9 delih
FRAZEOLOGIJA: dajanje na znanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dajati dajem nedovršni glagol
1. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), kaj, na čem delati
1.1 s prisl. določilom kraja da kaj preide/prehaja k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročati
1.2 da kdo/kaj dobi koga/kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
1.2.1 kdo/kaj; komu, kaj delati, omogočati, da kdo kaj dobi, uporablja; SODOBNA USTREZNICA: nuditi, ponujati
1.2.2 kdo/kaj; komu, kaj delati, da kdo/kaj dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: deliti, podeljevati
1.2.3 delati, omogočati, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dajati, določati
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj delati, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, da postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dajati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) delati, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.1 v zvezah z almožen, almožna, bogajme, kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
4. kdo/kaj; komu/čemu, koga/kaj darovati, podeljevati, dodeljevati komu/čemu kaj; SODOBNA USTREZNICA: dajati
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.2 iz nadnaravne moči, oblasti
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo/kaj; komu, (k čemu), kaj, (po čem) delati, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: plačevati
6. kdo/kaj; komu, kaj, (s čim) delati, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dajati, plačevati
6.1 kdo; komu, kaj, (s čim) s svojim delovanjem omogočati, povzročati, da kdo kaj dobi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
7. kdo; kaj, (za kaj, v čem) delati, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodajati
7.1 v zvezi dajati na posodo delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo z obveznostjo, da ga vrne; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.2 v zvezi dajati na buher/žuh delati, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posojati
7.3 kdo; koga/kaj, za kaj delati, da kdo/kaj preide k drugemu v zameno za kaj, navadno neenakovrednega; SODOBNA USTREZNICA: dajati, menjavati
8. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočati, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9. kdo; komu, koga/kaj delati, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dajati
9.1 z nedoločnikom, kaj; komu, kaj delati, povzročati, da je kaj mogoče; SODOBNA USTREZNICA: omogočati
9.2 delati, povzročati, da se s kom/čim kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dajati
10. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da s pomočjo česa kaj postane jasno, vidno, razumljivo; SODOBNA USTREZNICA: ponazarjati
11. kdo; komu, kaj delati, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročati
11.1 kdo; kaj oblikovati, predpisovati zakone, določila s pravno veljavno močjo
11.2 kdo; komu, kaj določati, predpisovati, postavljati komu kaj
12. kdo; kaj pripovedovati, pisati kaj z namenom, da se potrdi obstoj česa oz. kaj pojasni; SODOBNA USTREZNICA: navajati
13. kdo; komu, kaj izražati, posredovati kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izrekati
13.1 kdo/kaj; komu/čemu, kaj izražati, imeti mnenje, da je kdo/kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisojati, pripisovati
14. kdo/kaj; komu/čemu, kaj ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dajati
14.1 kdo; kaj označevati, opozarjati, da se kaj začenja; SODOBNA USTREZNICA: naznanjati
14.2 kdo/kaj; kaj delati, povzročati, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvarjati
14.3 kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
14.4 negotovo, kdo; zoper kaj biti, nastopati proti čemu; SODOBNA USTREZNICA: nasprotovati
15. s samostalnikom, navadno izglagolskim, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), kaj, (skozi koga, za koga/kaj, s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
16. kdo; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, povzročati, da kdo/kaj pride na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dajati
17. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj, (s čim) delati, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: omogočati, pustiti
18. z nedoločnikom, kdo; komu, kaj izražati hotenje, da kdo kaj naredi; SODOBNA USTREZNICA: zahtevati
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dajati se dajem se nedovršni glagol
1. v zvezi z v, kaj; (v kaj) delati, da je osebek deležen stanja, ki ga izraža samostalnik; SODOBNA USTREZNICA: dajati se
2. kaj; s prisl. določilom kraja prihajati v kaj; SODOBNA USTREZNICA: vstopati
3. s samostalnikom ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, komu, (v čem, s čim) izraža dejanje, kot ga (neposredno ali posredno) določa samostalnik ali pridevnik
FREKVENCA: 24 pojavitev v 11 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dajavec mF4, datordajaviz, kateri da; inspiratornadahnyk, notar dajavez; largitordajavez; praebitor, -orisdajaviz, preṡkarbnyk

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dajavec -vca samostalnik moškega spola
1. kdor kaj daje; SODOBNA USTREZNICA: dajalec
1.1 kdor kaj daruje; SODOBNA USTREZNICA: darovalec
FREKVENCA: 15 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dajoč deležje
z izglagolskim samostalnikom, z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
FRAZEOLOGIJA: dajoč na znanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

dàle prisl.
1. dalje, izraža premikanje od določenega mesta: dale idoucsi odnut KŠ 1771, 12; vszáki dén dale naprêido AI 1875, kaz. br. 3; dale AIN 1876, 27; Mérovno je dale šô BJ 1886, 5
2. naprej, nadalje: ino dale vdvaiſzetom ouſzmom verſuſſi TF 1715, 19; Proſyim tebé dalle tüdi ABC 1725, A5b; I na dale opomina KŠ 1771, 540; da bi 'ze dale ne mogli trpeti KŠ 1771, 618; tak dale pride i tvoj rázum KM 1790, 20; Ki brs zacsne, dale pride KAJ 1870, 11; Na dale dvá závca AI 1875, kaz. br. 7
nájdàle najdalje: od právoga Boſiega návuka naidale vkrai zabloudi TF 1715, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

daleč1 (deleč, daleč, doleč) prislov
1. izraža (veliko) razdaljo; SODOBNA USTREZNICA: daleč
1.1 pri mirovanju
1.2 ob premikanju
1.2.1 v zvezi od daleč izraža krajevno oddaljenost; SODOBNA USTREZNICA: od daleč
1.2.2 izraža razdaljo, dolžino poti od ene točke/kraja do druge točke/kraja
1.2.3 izraža veliko razdaljo nasploh
1.2.4 izraža veliko časovno oddaljenost
2. izraža veliko razširjenost; SODOBNA USTREZNICA: daleč
3. ekspresivno izraža veliko mero
4. izraža stopnjo sorodnosti, povezanosti s kom/čim
5. kot veznik
5.1 v zvezi kakor daleč za izražanje sorazmernosti z mero, nakazano v nadrednem stavku; SODOBNA USTREZNICA: kolikor
5.2 v zvezi tako daleč za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: zato, zaradi tega
FREKVENCA: približno 600 pojavitev v 36 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 5. 2024.

Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 4350 zadetkov.