Ta stran uporablja piškotke. Piškotke uporabljamo za:
Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu.
Problemski sklop zajema lastna imena, s katerimi so ponazorjena načela, ki jih upoštevamo, kadar v slovenski knjižni jezik prevzemamo besede in besedne zveze iz finščine, in sicer prilagoditve pisave, glasov, naglasa in slovničnih kategorij.
V slovar so vključene naslednje vrste lastnih imen:
Pravila za prevzemanje iz finščine so prilagojena splošnim pravilom za prevzemanje Pravopisa 8.0. V primerjavi s SP 2001 (§ 1084) so pravila razširjena in dopolnjena. Poudarjeno je ohranjanje ločevalnih (diakritičnih) znamenj (Ålandsko otočje, Äyräpää).
Podomačitev izgovora finskih imen izhaja iz iskanja najbližjega glasovnega ustreznika v slovenščini. V finski pisavi praviloma vsaki črki ustreza svoj glas in hkrati vsakemu glasu ustreza ista črka. Sprememba glede na SP 2001 je ohranjanje širokega izgovora finskega glasu [æ] (zapisanega z ⟨ä⟩) kot slovenskega (naglašenega) širokega [ê], npr. Häkkinen [hêkinen], Pyhäjärvi [píhejervi]. V naglašenem položaju je ohranjena razlika med finskima glasovoma [ê] in [é], zapisanima z ⟨ä⟩ in ⟨e⟩, medtem ko sta taka nenaglašena glasova v slovenščini vedno izgovorjena kot navadni, sredinski [e].
Lastna imena večinoma ohranjamo zapisana tako, kot so v finščini: Sillanpää, Möttölä, Saimaa. Nekatera lastna imena so poslovenjena zaradi zgodovinskih okoliščin, izročila in dogovora. Za redke zemljepisne danosti na območju Finske se je uveljavilo slovensko ime oz. eksonim: Inari |jezero| (finsko Inarijärvi). Raba nekaterih eksonimov je v slovenščini obvezna oz. priporočljiva, npr. Finska (finsko Suomi). V ePravopisu je pri eksonimih dodan podatek o izvornem imenu.
Novosti glede na SP 2001 se pojavljajo predvsem pri uslovarjanju in oblikoslovnem opisu imen, ki so prvič kodificirana in se v slovenščini pojavljajo redko.
Uslovarjanje finskih imen prinaša informacije:
Novost glede na SP 2001 so nekatere ponazoritve posebnih skladenjskih položajev, na katere je opozorjeno s pojasnilom, npr. Helsinki |glavno mesto Finske| kot prilastek V finski prestolnici Helsinki je potekalo enajsto srečanje med ameriškim predsednikom Clintonom in ruskim predsednikom Jelcinom. Novost v slovarju so tudi normativna pojasnila, ki vsebujejo nekatere (skladenjske, oblikoslovne, podomačevalne, besedotvorne) usmeritve, npr. Lapua: Iz imena Lapua je mogoče tvoriti izpeljanke tudi iz osnove lapuj-, tj. Lapujec, Lapujka, lapujski, a se v rabi niso uveljavile. Tudi v geslu Alandski otoki: Ime Alandski otoki je standardizirano slovensko ime (eksonim), ki označuje odvisno ozemlje Finske. Izgovarjamo ga tako, kot je zapisano: [álantski otóki]. Vsa druga imena, ki se nanašajo na Åland [óland-], izgovarjamo po pravilu, da črko å izgovorimo kot [o].
Pravopisna pravila: § 1084.
Pravopisna pravila: Finščina (O prevzemanju iz posameznih jezikov).
Aalto
Agricola
Ähtäri
Ahtisaari
Alandski otoki ← Åland
Ålandsko otočje
Äyräpää
Espoo
Finska
Finski zaliv
Finsko
Hailuoto
Häkkinen
Hämeenlinna
Hannu
Häyry
Helsinki
Huittinen
Inari1
Inari2
Järvenpää1
Järvenpää2
Joensuu1
Joensuu2
Jukka
Jyväskylä
Kalevala2
Kalle
Kaurismäki
Keuruu
Kuopio
Kyösti
Lappeenranta
Lapua
Lehtinen
Leino
Mäkäräinen1
Mäkäräinen2
Matti
Mika1
Möttölä
Niemi
Nokia1
Nykänen
Oulu
Paasilinna
Päätalo
Poutiainen1
Poutiainen2
Pyhäjärvi
Rötkö
Ruohonen
Saimaa
Sillanpää
Tampere
Tapio
Tapiovaara
Turku
Varkaus
Waltari
Wirkkala
Ylivieska
Ylöjärvi