Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Pravopisne kategorije – Problemski sklopi ePravopisa

Nekrajevna imena

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 31 slovarskih iztočnic in zajema nekrajevna imena. Problemski sklop ni dokončen in bo še razširjen z različnimi skupinami nekrajevnih imen. Trenutni geslovnik je nastal ob pripravi predloga novih pravopisnih pravil, in sicer ob poglavju »Velika in mala začetnica«. Večinoma so uslovarjena večbesedna nekrajevna imena, ki so lahko za uporabnike težavnejša zaradi zapisa neprve sestavine imena.

V problemskem sklopu so imena:

(1) dolin,

(2) kraških pojavov,

(3) ledenikov,

(4) mestnih delov,

(5) naravnih pokrajin,

(6) planin,

(7) planot,

(8) prelazov,

(9) reliefnih oblik,

(10) športno‑rekreacijskih, turističnih in učnih poti ter

(11) zavarovanih območij.

Novosti:

V ePravopisu je glede na SP 2001 uvedena nova terminologija, ki je pomensko ustreznejša in razumljivejša sodobnemu uporabniku jezika. Termin nekrajevna imena nadomešča izraz nenaselbinska imena, ob tem je namesto termina naselbinska imena uveden termin krajevna imena.

Novost so tudi ponazoritve rabe, ki kažejo na posebne skladenjske in pomenske položaje. Opozorjeno je na položaje, ko se nekrajevno ime pojavlja v položaju desnega prilastka v imenovalniku: »kot prilastek, v imenovalniku« pohod na planino Zajamniki.

Nekatera nekrajevna imena se v rabi pojavljajo tudi v skrajšani obliki, na kar je opozorjeno s pojasnilom »skrajšano« in zgledom (Notranjski regijski park, skrajšano Notranjski park)

Besedotvorno gnezdo prinaša podatek o pridevniku na -ski, kjer je ta v rabi izkazan (Snežnik: snežniški).

V slovarskem sestavku imajo nekrajevna imena prikazano predložno rabo, in sicer v mestniku (Kje?), rodilniku (Od kod?) in tožilniku (Kam?). Pri nekrajevnem imenu je naveden ustrezen predlog (v/na; iz/z/s), ob njih pa ustrezne sklonske oblike (v Blejskem vintgarju, iz Blejskega vintgarja, v Blejski vintgar).

Pri predložnih imenih (Na Pečeh) je v predložni rabi prikazana dvojnična možnost, in sicer predložna raba imena, ko ime nastopa v položaju desnega prilastka v imenovalniku ob občnem poimenovanju (na gori/planini Na Pečeh, z gore / s planine Na Pečeh, na goro/planino Na Pečeh), in predložna raba imena, ko je to uporabljeno samostojno (Na pečeh, s Peči, na Peči). Uslovarjena oblika je tudi prikaz predlaganega pravopisnega pravila, ki pravi, da se prva nepredložna sestavina piše z veliko začetnico.

Pri nekrajevnih imenih, ki poimenujejo tuje nekrajevne zemljepisne danosti, je v posebnem razdelku, poimenovanem »Podatki o izvirniku«, prikazana informacija o izvornem jeziku in imenu (npr. Apalaška pot, angl. Appalachian Trail), saj predvidevamo, da bo za nepodomačena zemljepisna imena uporabnik poslovenjeno varianto iskal tudi prek izvirne.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 69–76

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica« (https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica)

Nabor slovarskih iztočnic:

Apalaška pot
Blejski vintgar
Dolina kraljev
Grossglockner
Hornbeinov ozebnik
Jalovčev ozebnik
Jezerski vrh
Kaninski podi
Karpatski bazen
Korensko sedlo
Korošica
Kriška planina
Kriški podi
Krnski nariv
Ledenik pod Skuto
Lent
Marmolada
Menina planina
Na Pečeh
Nevejski preval
Notranjski regijski park
Pavličevo sedlo
Rombonski podi
Snežnik
Soriška planina
Trajanova vrata
(bitka pri Trajanovih vratih)
Triglavski narodni park
Velika planina
Veliki Klek
Zajamniki
Zgornja Kolpska dolina