Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Pravopisne kategorije – Problemski sklopi ePravopisa

Svojilni pridevniki (iz psevdonimov)

Geslovnik:

Geslovnik obsega 42 svojilnih pridevnikov iz enobesednih psevdonimov, skrivnih imen, umetniških imen ipd. in je nastal na osnovi nabora problemskega sklopa »Psevdonimi«.

V slovar so vključeni pridevniki, katerih tvorba se ob pregledu rabe v korpusu Gigafida 2.0, Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in drugih virih izkazuje kot problematična, saj ob pretvorbi imena v svojilni pridevnik pride do:

(1) preglasa in palatalizacijske premene c > č (Gojčev);
(2) pogovorne podaljšave osnove s t (Đurov);
(3) obvezne podaljšave osnove s t (Rifletov);
(4) izpusta neobstojnega polglasnika (Plamnov);
(5) neustrezne uporabe ženskega pridevniškega obrazila (Rozov).

Novosti:

Pri redigiranju nismo spreminjali ustaljene prakse in norme SP 2001, razen izjemoma, npr. kjer prihaja do neobveznega pisnega preglaševanja (Caravaggiev in Caravaggiov). Pravila za tvorbo svojilnih pridevnikov so podana v pravopisnih pravilih SP 2001 (člen 956 id.), v Pravopisu 8.0 pa v prenovljeni obliki v poglavju »Glasovno-črkovne premene«.

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi, iz katere je izpeljan svojilni pridevnik (Rifletov < Rifle).

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 956.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Velika in mala začetnica.

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

Ahačev
Apollinairov in Apollinairjev
Barbarossov
Belačev
Benčev
Borov
Bowiejev
Caravaggiev in Caravaggiov
Chejev
Cimabuejev
Donatellov
Đurov
El Grecov
Gojčev
Homeinijev
Jakijev
Ježkov
Kaligulov
Kočev
Mahatmov
Molièrov in Molièrjev
Nešev
Oshev in Oshov
Palazzeschijev
Pavletov
Peléjev
Petruškov
Plamnov
Račev
Rifletov
Ronaldov
Rozov
Selassiejev
Silonejev tudi Silonov
Stalinov
Tintorettov
Titov
Totòjev
Twiggyjin
Voltairov in Voltairjev
Vorančev
Zicojev