Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Pravopisne kategorije – Problemski sklopi ePravopisa

Pridevniki (iz imen voda)

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 27 slovarskih iztočnic in zajema pridevnike, tvorjene iz imen voda, z obrazili -ski/-ški (krški, murski; tihomorski, bajkalski) in ov/ev oz. in (Nilov, Martuljkov, Savin) iz imen voda.

Nabor imen ni končen. Trenutni geslovnik je nastal ob pripravi predloga novih pravopisnih pravil, in sicer ob poglavju »Velika in mala začetnica«.

Novosti:

Novost v slovarju glede na SP 2001 je uslovarjenje pridevnikov z obrazili -ov/-ev in -in, saj se je doslej pridevniške oblike iz imen voda (oz. rek) vedno izpeljalo z vrstnim obrazilom -ski/-ški. Gre za normativni prelom s tradicijo, saj je prepoved, ki izvira še iz 19. stoletja (Cigale je odsvetoval rabo pridevniških tvorb s priponskim obrazilom -in iz neživih samostalnikov, prevzela sta jo Levec in Pleteršnik), trajala v priročnikih do danes, v rabi pa je bila presežena v nekaterih atlasih že prej (F. Orožen: Zemljepisni atlas za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom, 1902: Nilovo deltasto ustje). Od leta 2006 je v Velikem atlasu sveta že bila sprejeta oblika tipa Nilova delta, Donavina delta. (Z imeni Delta Nila se je bilo mogoče pridevniški obliki izogniti.)

Izkazalo se je, da je prvotna pridevniška oblika, tvorjena z obrazilom -ski/-ški, bolj nedvoumna, saj se pridevnik lahko nanaša na različne zemljepisne entitete. Pridevnik krški je lahko izpeljan iz naslednjih imen: Krka |reka|, Krško |mesto|, Krk |otok|, medtem ko se pridevnik Krkin nanaša le na reko Krko.

Opažamo različno kolokabilnost obeh sopomenskih pridevnikov: s samostalniki breg, struga, pritok, delta se vežejo svojilni pridevniki, vsi drugi samostalniki, zlasti tisti, ki se nanašajo na vrsto (kolpski som, soška postrv), se pogosteje povezujejo s pridevnikom na -ski; med temi so tudi taki, ki so nastali že pred desetletji (savski most, kolpski kanjon, Soška dolina, soške brzice).

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer omogoča statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik.

Sklic na SP 2001:

Slovar

Zadnja sprememba:

Fran 9.0, 22. novembra 2021.

Nabor slovarskih iztočnic:

Amazonkin
amazonski
andamanski
atlantski
bajkalski
Donavin
donavski
Dravin
jadranski
Kolpin
kolpski
Krkin
krški
labradorski
Martuljkov
martuljški
Murin
murski
niagarski
Nilov
nilski
pacifiški
piranski
Savin
savski
sueški
tihooceanski – tihomorski