Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Pravopisne kategorije – Problemski sklopi ePravopisa

Prebivalska imena (iz imen krajev)

Geslovnik:

Problemski sklop obsega 25 iztočnic.

Pri vseh redakcijah krajevnih imen je v slovarju besedotvorno gnezdo, v katerem so podatki o prebivalskih imenih in pridevnikih iz njih ter pridevnikih na -ski/-ški.

Samostojne iztočnice so tista imena prebivalcev in prebivalk krajev, pri katerih smo opazili omahovanje pri zapisu, rabi obrazila … in so razmeroma pogosto rabljena:

(a) besedotvorne dvojnice (Atenec in Atenčan);

(b) imena, pri katerih prihaja do glasovnih premen (Parižan, Pražan, Rižan);

(c) imena, ki imajo variantne oblike (Vzhodni Berlinčan – Berlinčan; stari Rimljan – Rimljan).

Geslovnik se bo še dopolnjeval.

Novosti:

Navajanje prebivalskih imen kot samostojnih iztočnic (in sicer tako moške kot ženske oblike) je novost v primerjavi s prejšnjimi priročniki. V SP 2001 so bila prebivalska imena iz imen držav navedena le znotraj besedotvornih gesel, niso pa bila uvrščena med samostojne iztočnice, kar pomeni, da niso bila prikazana v skladenjskem okolju niti niso bila posebej prikazana z vidika posebnih besednih zvez ali pomenov.

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje naglašenih sklonskih oblik v vseh številih, saj so vsa imena opremljena z naglasno-pregibnostnimi vzorci v vseh sklonih in številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja, ki so sicer v rabi redke oz. se redko uresničujejo.

Nekatera prebivalska imena imajo besedotvorno dvojnico, ki se je pomensko osamosvojila, npr. Atenec:

• prebivalec Aten (Na Mikonosu, najbolj mondenem grškem otoku, si vsak premožen Atenec/Atenčan želi imeti svojo hišo)

• prebivalec starih Aten (Vse življenje svobodnih Atencev se je odvijalo v okviru patriarhalne družine)

Če je ime prebivalca mesta prekrivno z imenom pokrajine ali države, je v redakciji to ponazorjeno, npr. Rimljan:

• prebivalec Rima (Znameniti kolosej Rimljani uporabljajo danes za džoging)

• prebivalec starega Rima, predstavnik rimskega imperija (Avtor prvih zapisov o sfingi je Rimljan Plinij Starejši; kip Rimljana s togo; Pavlova pisma Rimljanom …)

V stalnih besednih zvezah se imena prebivalcev krajev lahko pomensko osamosvojijo ali zgolj poudarjajo oddaljenost od sodobnega pomena besede:

stari Rimljani = Rimljani do razpada rimskega imperija

stari Atenci = prebivalci antičnih Aten do začetka 5. stoletja

Slovarski sestavek se zaključi s podatkom o izhodiščni besedi (imenu kraja), iz katere je izpeljano prebivalsko ime (Rižanka < Riga).

Sklic na SP 2001:

Pravopisna pravila: § 50, 51.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: poglavje »Velika in mala začetnica«

(https://www.fran.si/pravopis8/Poglavje/3/velika_in_mala_zacetnica)

Zadnja sprememba:

Fran 9.0, 22. novembra 2021.

Nabor slovarskih iztočnic:

Atenec (stari Atenci) in Atenčan
Atenka
in Atenčanka
Berlinčan
Berlinčanka
Bohinjka
Bruseljčan
Bruseljčanka
Butalec
Butalka
Celjan
Črnjan
Črnjanka
Dunajčan
Dunajčanka
Novomeščan
Parižan
Parižanka
Pražan
Pražanka
Rimljan
(stari Rimljani)
Rimljanka
(stare Rimljanke)
Rižan
Rižanka
Vogon
Vogonka