Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Pravopisne kategorije – Problemski sklopi ePravopisa

Prevzeta občna poimenovanja

Geslovnik:

Problemski sklop, ki obsega 109 občnoimenskih iztočnic, je nastal ob uslovarjanju zgledov iz predloga poglavja novih pravopisnih pravil »Prevzete besede in besedne zveze« in glasbenih izrazov, trenutno se razširja ob uslovarjanju lastnoimenskega besedja, ko je ugotovljena izlastnoimenska motiviranost prevzetih občnih poimenovanj.

V slovar so vključeni prevzeti občni samostalniki in zveze, ki so lahko pisno podomačeni (npr. gverila, konkvistador, nindža, selfi, šanson) ali nepodomačeni (au pair, birdie, crescendo, heavy metal, last minute). Geslovnik bo še dopolnjen.

Novosti:

Novost glede na SP 2001 je uveljavljanje uslovarjenih samostalnikov v vlogi nepregibnega pridevniškega prilastka, kar postaja izrazna možnost, sprejemljiva tudi za knjižni jezik, na kar je v slovarju opozorjeno s pojasnilom »v pridevniški rabi«. Kljub temu so ob zvezah bitcoin avtomat in underground scena navedene tudi variantne možnosti: avtomat za bitcoine in undergroundska/undergroundovska scena. V pridevniški rabi se pojavljajo tudi nekateri glasbeni izrazi, ki so izvorno prislovi oz. prislovne zveze, npr. a cappella, allegro, adagio.

Nekatere iztočnice so v splošnih in pravopisnih slovarjih uslovarjene prvič, npr. vox populi, modus operandi, ragdoll, art déco. Številne prinašajo informacijo o razmerju med podomačeno in nepodomačeno različico, npr. beaujolais tudi božole, bendžo tudi banjo, nindža tudi ninja. S pojasnilom »nekdaj« je opozorjeno na poimenovanje, ki se je uporabljalo v preteklosti (npr. maharadža, spahija). Nekatera občna poimenovanja se v rabi najpogosteje pojavljajo v množini, na kar je v slovarju opozorjeno s pojasnilom »navadno v množini« in zgledom, ki ponazarja rabo v množini (bramborak |jed| navadno v množini Bramborake lahko opišemo kot krompirjeve palačinke).

Če je poimenovanje vezano na specifično časovno obdobje, geografsko okolje ali strokovno področje, je to v slovarju prikazano s pojasnilom, ki prinaša podatek o specifični umestitvi poimenovanja, npr. gavčo v latinskoameriškem okolju |pastir na konju|; modus operandi v pravu |način izvršitve kaznivega dejanja|. Nekatera poimenovanja se uporabljajo v nestrokovni rabi, kar je v slovarju prikazano s pojasnilom »nestrokovno«, npr. šampanjec nestrokovno |peneče vino|. S pojasnilom »ustrezneje« je med zgledi opozorjeno na prevzeta občna poimenovanja, ki imajo ustreznejšo obliko, npr. skejt ustrezneje rolka.

Pri podomačenih prevzetih poimenovanjih je v posebnem razdelku prikazano tuje poimenovanje, in sicer v jeziku, iz katerega je poimenovanje prevzeto (gverila, šp. guerrilla; skiping, angl. skipping). Čeprav so nekatera prevzeta občna poimenovanja (npr. beaujolais, charolais) motivirana iz lastnega imena (Beaujolais, Charolais), ob prehodu med občna poimenovanja izgubijo lastnoimensko funkcijo in jih pišemo z malo začetnico. Nekatera poimenovanja v problemskem sklopu so enakozvočna z lastnimi imeni; v slovarskem sestavku je uporabnik o enakozvočnih imenih obveščen z vodilko »primerjaj« (= prim.), npr. forma viva prim. Forma viva. Prav tako je uporabnik z vodilko obveščen, če občno poimenovanje nastopa kot sestavina lastnega imena, npr. arboretum prim. Arboretum Volčji Potok.

V ePravopisu sta uporabniku prijaznejša dosledno navajanje ponazarjalnega gradiva z izpisanimi zahtevnejšimi oblikami in navajanje sklonskih oblik v vseh številih. Dopolnitev s paradigmami prinaša sistemske možnosti pregibanja. Uresničitev vseh oblik ni preverjena po gradivu, saj elektronsko korpusno gradivo, ki sicer dovoljuje statistične analize gradiva, ne omogoča razlikovanja homonimnih sklonskih oblik. Izreka imena je v celoti izpisana v samostojnem slovarskem razdelku, in sicer ne le v imenovalniku, temveč tudi v rodilniku, če pa zahteva iztočnica tudi podatek o izgovoru v orodniku, je celotna paradigma predstavljena v posebnem slovarskem razdelku, imenovanem izgovorno gnezdo.

Sklic na SP 2001:

Slovar.

Sklic na predlog pravopisnih pravil Pravopis 8.0:

Pravopisna pravila: Prevzete besede in besedne zveze.

Zadnja sprememba:

Fran 11.0, 24. novembra 2023.

Nabor slovarskih iztočnic:

a cappella
à la carte
adagio
afrodiziak
aga
akapela
al fresco
allegro
alma mater
ara
arboretum tudi arboret
art déco
au pair
avokado
avto
beagle
beaujolais tudi božole
bendžo tudi banjo
bienale
birdie
bitcoin
blues tudi bluz
bodibilder tudi bodybuilder
borovička
bossa nova
bramborak
breakdance tudi brejkdens
bryndza
capriccio
chardonnay tudi šardone
charolais tudi šarole
chiaroscuro
commedia dell’arte
crescendo
curriculum vitae
čembalo
činčila
čivava
de facto
découpage tudi dekupaž
dingo
drive in
emu
faksimile
falungong
fin de siècle
finale
first minute
forma viva
fortissimo
futsal
gavčo
gorgonzola
guru
gverila
haiku
harambaša
heavy metal
ideja
intermezzo
jazz in džez
jet set
kadija
kamikaza
kamikaze
karibu
karitas
keš
konklave
korbačik
last minute
limozin in limousin
maharadža
mainstream
mezzoforte
milenij
modus operandi
mutsu
nandu
nindža tudi ninja
nouveau riche
opera buffa
paintball
panda
paša
pianissimo
pikador
pop
radža
ragdoll
ragtime
rap in rep
sauvignon tudi sovinjon
selfi in selfie
siesta
skejt
skijøring tudi skijöring tudi skijering
skiping (nizki skiping, visoki skiping)
soul
spahija
staccato tudi stakato
suna
supernova
šampanjec (otroški šampanjec)
šanson
škubanek
tortilja
underground
vox populi